Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 1

V petek (-4/4°C), soboto (1/8°C) in nedeljo (0/10°C) bo oblačno.
Četrtek, 20. decembra 2018
številka 50 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
TAKO mislim
Velenje, 13. december - Dobri stari Dedek Mraz je spet med nami. Deli bombone - sladke simbole dobre volje, radodarnosti in prijateljstva, ki so njegove največje vrednote. Obdaril je že okoli 2000 otrok iz vseh treh šaleških občin, napoveduje pa še
številne obiske vseh, ki si želijo njegove družbe. Danes ob 17. uri ga lahko poiščete v Pravljičnem labirintu v Sončnem parku, nato pa obiščete še Novoletni darilni bazar v vili Rožle. ■ tf
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
26. decembra 1990 smo razglasili rezultate plebiscita, na katerem smo se odločili za samostojno in neodvisno državo.
Ta dan s ponosom obeležujemo že 28 let!
Ob prazniku iskreno čestitamo in vas vabimo na slovesnost ob
dnevu samostojnosti in enotnosti,
ki bo
v četrtek, 20. decembra, ob 18. uri
v Domu kulture Velenje.
Slavnostni govornik bo podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol,
kulturni program pa pripravljajo učenci in učitelji Osnovne šole Antona Aškerca.
Po prireditvi bomo druženje nadaljevali na Čarobni promenadi, kjer bo za prijetno vzdušje poskrbel The Hišn' band.

Zupan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje
Velenje, december 2018
Želimo) * ?
vam vesel * /
~t v« v
bozic.
Sveta noč, blažena noč!
Jože Pribožič
Adventni čas nas je pripeljal do svetega večera, ko začenjamo božično praznovanje z mašo polnočnico. Himna te noči je pesem, v kateri pojemo »Sveta noč, blažena noč.«
Zakaj je takšen poudarek prav na besedi noč? Zato, ker nam noč posebej usmerja pogled na tisto, kar je osvetljeno, in seveda na luč samo. Tako smo se skozi adventni čas zazirali na adventni venec, na katerem smo postopno prižigali sveče. Ko na 4. adventno nedeljo prižgemo vse štiri, je venec osvetljen in Božič pred vrati. Jezus, čigar rojstni dan obhajamo na Božič, je o sebi rekel, da je luč sveta. To pomeni, da je Jezus tisti, ki naj pritegne naš pogled. To je krščansko vodilo adventnega časa. Zato lahko rečemo, da nas postopno osvetljevanje adventnega venca usmerja k cerkvenemu oltarju - k daritvi svete maše, ki je posebno znamenje Jezusove navzočnosti med nami.
V božičnem času pa pritegnejo naš pogled osvetljene jaslice, ki tudi niso le božični okras, ampak so za kristjana stopnica k oltarju, kjer prihaja Jezus med nas pri vsaki sveti maši. Zato gremo na sveti večer kpolnočnici - k maši, ki nam pomaga dojeti tudi krščanski pomen jaslic.
Da, krščansko praznovanje božiča dobi svoj pečat pri praznični sveti maši. Zato je za tiste, ki ne morejo v cerkev, posebno praznično darilo, da lahko spremljajo mašo po televiziji ali po radijskih valovih. Takšna ali drugačna povezanost z oltarnim občestvom naj nas poveže tudi ob praznično pogrnjeni mizi ter dopolni našo radost ob božičnem okrasu in izrekanju ali prebiranju prazničnih voščil.
Uredništvo
Naslednja številka Našega časa izide v petek, 28. 12.
Advent nas je vabil k druženju, ki naj doseže vrh ob božičnih praznikih. Ker je sporočilo Božiča, da smo vsi ljudje ena družina božjih otrok, povsem upravičeno govorimo, da je Božič najlepši družinski praznik. Blaženi škof Anton Martin Slomšek je to v pesmi povedal takole: »Preljubi sveti Božič ti, naj bomo tvoji brateci, in tvoje ljube sesterce! To naša serčna želja je.«
Polni prijateljskega duha preživimo božične praznike in vstop v novo Gospodovo leto 2019!
Promenada . vabi . na .druženje
Velenje, 17. december - V ponedeljek se je na velenjski promenadi začel predpraznični program Čarobna promenada. Večerna druženja ob kulinaričnih doživetjih v soju božično-novoletne dekoracije bodo popestrili mnogi koncerti in druge zabavne prireditve. Čarobna promenada bo z izjemo predvečera božiča s ponudbo napitkov in prigrizkov ter glasbeno spremljavo vabila vsak dan od 17. ure dalje vse do 29. decembra.
• tf

Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
ii^AS
20. decembra 2018
^ Krajevne skupnosti dobile predsednike
LOKALNE novice
Odkrili spominsko ploščo Gustavu Šilihu
Velenjska knjižna fundacija, Šaleško društvo »general Maister« Velenje in Mestna občina Velenje so včeraj pripravile slavnostno odkritje talne spominske plošče Gustavu Šilihu - ob 125. obletnici rojstva znamenitega Velenjčana, zaslužnega slovenskega pedagoga, mladinskega pisatelja, vojaka soške fronte in Maistrovega borca. Spominska plošča je postavljena ob glavnem velenjskem krožišču pod skakalnicami pri Vili Bianca, kjer je nekoč stala Šilihova rojstna hiša.
Ob tem dogodku so izdali tudi njegovi jezikovno prenovljeni deli Beli dvor in Nekoč je bilo jezero.
Pokojnine 28. decembra
Ljubljana - Tudi letos bodo upokojenci dobili decembrske pokojnine nekoliko prej, in sicer v petek, 28. decembra. Na zadnji letošnji dan je namreč poslovni čas bank skrajšan, zato so se temu prilagodili tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
a mkp
Lotili so se še dveh plazov
Šoštanj, 14. decembra - Prejšnji teden so v občini Šoštanj začeli odpravo še dveh plazov, enega v Skornem in enega v Belih Vodah. Pri obeh bodo teren, kjer potekata lokalni cesti, utrdili s piloti, uredili voziščno konstrukcijo in odvodnjavanje. Dela izvaja podjetje GP Fajdiga iz Šoštanja. Strošek sanacije plazu v Visočkem Vrhu v Belih Vodah znaša dobrih 200.000 evrov, strošek plazu v Skornem pa blizu 100.000 evrov. Ministrstvo za okolje in prostor bo ureditev sofinanciralo v višini 70 odstotkov. V času del bo popolna zapora obeh cest, vsak dan od 7.30 do 17. ure. Dela bodo zaključena marca prihodnje leto.
a mkp
Kamerat med prazniki ne vozi
Velenje - Brezplačnega prevoza za starejše in gibalno ovirane občanke in občane mestne občine Velenje med prazniki ne bo. Kamerat bo vozil še 23. decembra, med 24. decembrom in 4. januarjem prevozov ne bo, si pa lahko upravičenci že pred prazniki ali ob delavnikih na telefonski številki 080 15 70 rezervirajo prevoze, ki se bodo ponovno začeli izvajati v ponedeljek, 7. januarja.
a tf
Župan Darko Menih jih je pozval, da čim prej sestavijo okvirne programe dela, da bo lahko usklajevanje potreb in možnosti teklo hitro
Sedež podjetja: Stanetova 37, Velenje, tel.: 03 898 73 30 Delavnica: Lokovica 28 h, Šoštanj, tel.: 03 898 73 30 E-kontakt: janflorjan@janflorjan.si | www.janflorj
Znanje in izkušnje s področij naših aktivnosti nam zagotavljajo visoko kvaliteto storitev, tako da je vsak izdelek ne le tehnično in oblikovalsko dovršen, ampak tudi visoko funkcionalen, proizvodno nezahteven in naravi prijazen.
Želimo Vam čaroben, božič ter obilo zdravja, in osebne sreče v letu 2019!
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 13. decembra - Prejšnji teden so v krajevnih skupnostih občine Šoštanj potekale konstitutivne seje novoizvoljenih članov svetov in volitve predsednika. Na vseh ustanovnih sejah sta bila prisotna župan Občine Darko Menih in direktor uprave Drago Koren.
Zahvalila sta se jim za opravljeno delo v preteklem mandatu. Dobro so sodelovali, delali z roko v roki, veliko je bilo narejenega in takega sodelovanja bi si želeli tudi v prihodnje, pravi župan. Novoizvoljene člane in predsednike svetov krajevnih skupnosti je pozval, da pohitijo s pripravo programov dela, izpostavijo tisto,
kar bi želeli, da se čim prej uresniči, potem pa bodo programe in aktivnosti uskladili.
Šest novih, trije nadaljujejo
V Belih Vodah bo petčlanski svet KS po novem vodil Alojz Hriberšek (člani Peter Kotnik, Marija Dermol, Anton Urbanc, Katja Ramšak), v Gaberkah sedemčlanskega po novem vodi Janko Jan (člani: Tomaž Slamek, Boris Plamberger, Janez Zelcer, Branko Spital, Lea Hrastnik, Drago Rezman), v Lokovici bodo imeli novega predsednika Petra Radojo (člani: Matej Krumpačnik, Janko Hriberšek, Marko Jurič, Simon Srebre, Marija Irman, Jolanda Sevčnikar), v
Ravnah nadaljuje Jože Sovič (člani: Simon Lenko, Jože Goršek, Frančišek Rotnik, Jože Krt, Maja Meh, Boštjan Obšteter), v krajevni skupnosti Skorno-Florjan bodo imeli novega predsednika Mateja Skornška (člani: Matic Mežnar, Franc Kurnik, Roman Ledinek, Janko Lesnik, Franc Skornšek, Rok Ostervuh), tudi Šentvid ima novega predsednika Andreja Podvratnika (člani: Andrej Šumah, Darinka Jazbec, Raj-ko Videnšek, Franc Zlebnik), v krajevni skupnosti Šoštanj ostaja predsednica Urška Kurnik (člani: Boris Goličnik, Maša Stropnik, Janja Burkelc, Marjan Stvarnik, Simona Makari, Ziga Krajnc), v Topolšici nadaljuje Petra Lipičnik (člani: Janko Potočnik, Matjaž
Lihtineker, Herman Pergovnik, Jože Zagar, Zalika Mikuž, Irena Menih). V Zavodnjah bo svet po novem vodil vodil Milan Rogel-šek (člani: Franc Juvan, Darinka Kopin, Romana Anželak, Gregor Ročnik, Cvetko Gaber in Kristjan Videmšek).
Največ izvoljenih je Goličnikovih
Z lokalnih volitev v Šoštanju je zanimivih še nekaj drugih podatkov. Za skupaj 59 članov svetov krajevnih skupnosti se je potegovalo 127 kandidatov, največ izvoljenih, kar 23, pa jih je kandidiralo na Listi Borisa Golič-nika, sledita Lista Viktorja Dreva in SDS s po šestimi izvoljenimi.
Dvigalo še letos?
Šoštanj - V upravni stavbi Občine Šoštanj na Trgu svobode vgrajujejo dvigalo. Dela izvaja podjetje Krevzel instalacije. Vrednost naložbe, ki je bila nujna, da bodo upravne zadeve dostopne tudi invalidom in drugim, ki hoje
po stopnicah ne zmorejo, znaša ska stavba dobila tudi nov vhod,
blizu 300.000 evrov.
Dela zaključujejo. Zupan Darko Menih upa, da bodo kakšno poskusno vožnjo z dvigalom lahko opravili že letos. Po končanih delih pa bo poleg dvigala občin-
spodnje stopnišče in pritlično avlo ter povsem prenovljene sanitarije v celotnem objektu.
■ mkp
radio
velenje
^com
Savinjsko-šaleška naveza
Čas pravljičen, vse različno dogajanje ne
Naša »morja« - V Celju se spet dviguje prah - Vojnik »posejan« z jaslicami -Pestro ob ognjišču
Življenje se počasi vrača v normalne tirnice, kar zadeva volitev in politike. Nikakor pa ne, kar je pomembno - v siceršnjem življenju. Zaradi prihajajočih praznikov se iz dneva v dan vrsti vse več različnih prireditev. Miklavž nam je sicer že pomahal v slovo, vse več ljudi, predvsem otrok, pa je v pričakovanju še ostalih dveh dobrih mož. Slovenija je okrašena in osvetljena in vsaj zdaj daje vtis vesele in zadovoljne državice. Kaže, da bo letos res tudi še več zadovoljnih delavcev, saj podjetja napovedujejo višje božičnice, tudi trinajste plače. Ponekod menda kar rekordne. Kot da se želijo vodstva družb »odkupiti« za nekatere ostre kritike na račun zahtev po višjih plačah.
Vbolj normalne tirnice se vrača tudi delo po občinah. Predvsem tam, kjer so ostali stari župani, in tudi v občinskih svetih ni prevelikih sprememb. Tako bodo marsikje lahko nadaljevali že začeto ali vsaj zastavljeno delo. Tako si v Celju, kjer je v občinskem svetu sicer več kot pol novih članov, še naprej prizadevajo za popestritev dogajanja ob Šmartinskem jezeru. Nekateri malo kritično pravijo, da zdaj še bolj, saj ne bi radi preveč izgubili koraka z Velenjčani, ki pripravljajo postavitev atraktivnega odra in prireditvenega prostora. Celjska občina je končno le dosegla dogovore z nekaterimi nosilci (nekdanje) dejavnosti. Radi bi, da bi po jezeru spet vozile ladjice, da bi znova zaživel adrenalinski del ob jezeru in na njem. Še letos naj bi postavili skakalnici za akrobatske skoke, namenjeni bosta tudi za treninge športnim klubom ter za tekmovanja na različnih ravneh. Načrtov s tem jezerom, ki je z zajezitvijo reke Koprivnice nastalo pred skoraj pol stoletja, s čimer naj bi Celje rešili pred poplavami, imajo še veliko.
Na našem območju sta še dve jezeri, ki naj bi že, predvsem pa naj bi še postali turistično zanimivi. Tudi zaradi preprečevanja poplav so pred leti zajezili mejno reko Sotlo in nastalo je Vonarsko oziroma Sotelsko jezero. Po načrtih naj bi po čiščenju oskrbovali s pitno vodo tudi širše hrvaško območje, po nekaterih projektih celo Za-
greb. No, to jezero je končano klavrno, saj zdaj v njem skorajda ni vode. So se pa že lani lotili prvih del za ponovno ojezeritev, na obeh straneh (zdaj državne) meje pa imajo tudi velike turistične načrte. Vslatinski občini imajo že pripravljene projekte, v Podčetrtku bi seveda z dogajanjem na jezeru radi dopolnili ponudbo tamkajšnjih term. Lepše čase je že tudi»živelo« Slivniško jezero v šentjurski občini. Tudi to je dokaj zamrlo in tudi tu imajo načrte za ponovno izrabo tega bisera, »kozjanskega morja«.
Za vse pa je potrebno precejšnje urejanje. V samem Celju so se pred dnevi nekateri občani razveselili, da so vendarle začeli »urejati« območje stare Cinkarne. A so bili kmalu razočarani, ko so izvedeli, da so se delavci enega od celjskih podjetij del lotili »amatersko« oziroma tam in tako, kot ne bi smeli. Zemljišče je sicer v lasti Občine, brez posebnih »dovoljenj« pa se te zemljine ne bi smel nihče niti dotikati. In tako se je v Celju okoli najbolj onesnaženega predela spet začel dvigovati prah. V zrak pa so skočili tudi mnogi ljudje. Takšno dogajanje seveda nikakor ne sodi v sedanji praznični čas. Vemo, kaj si v tem času želimo. In marsikje nam s tem tudi »postrežejo«. Tako so v Vojniku v soboto znova odprli svojevrstno deželo jaslic. Kar okoli 250jih je na ogled v vojniški cerkvi, Jernejevem domu ter po vsem kraju. Ne pravijo zaman, da je ta čas Vojnik prestolnica jaslic. Ob tem so pripravili tudi različne koncerte, božično tržnico in še kaj.
V Šentjurju pa bo vsestransko toplo ob mestnem ognjišču. Skavti so ga prižgali v ponedeljek, ob njem bodo vse do konca leta pripravljali različne prireditve. Otroci pa se bodo lahko posladkali tudi s palačinkami in toplimi napitki. Za vsak primer so dogajanje letos postavilipod šotor, tako da ne bodo toliko odvisni od muhavosti vremena.
Pa še to: v Celju se za bolj urejeno okolje že skoraj pol stoletja borijo tudi z vrtnicami in metlami. Turistično in hortikulturno društvo je zlato vrtnico letos podelilo lastnikom dvorca Lanovž, ki so ta zgodovinski objekt in okolico res lepo uredili. Njegovo pravo nasprotje je stavba v Razlagovi ulici v starem jedru mesta, ki propada. Lastnikom so podelili metlo. A izkušnje kažejo, da ta nima prave moči, saj so le malo črnih točk, ki so jim tako grajo prisodili, uredili.
a k
■
■
flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja. časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
20. decembra 2018

Na konstitutivni seji potrdili mandate
Svet Občine Šoštanj in župana prva zaresna seja čaka 23. januarja
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 12. decembra - V sredo so se na prvi seji štiriletnega mandata sestali novoizvoljeni svetnice in svetniki sveta Občine Šoštanj. Potrdili so mandate svetnikom in županu ter imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter slovesno zapri-
segli, da bodo delali v skladu z zakonom in za dobrobit občank in občanov Šoštanja.
Vodenje seje je kot najstarejši izvoljeni svetnik Darko Menih (SDS), ki je bil izvoljen tudi za župana Občine (zaradi nezdružljivosti funkcij bo njegov mandat svetnika pripadel naslednjemu z liste SDS, če bo mandat sprejel,
KMVI bo predsedoval Franc Rosec
Imenovali so Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Franc Rosec (predsednik), člani Peter Radoja (oba SDS), Boris Goličnik (Lista Borisa Go-ličnika), Srečko Potočnik (Lista Viktorja Dreva), Žan Delopst (Mladi za Šoštanj).
Sejo je suvereno vodil Janko Zelcer.
Kdo so dobili največ preferenčnih glasov?
Ti sicer niso v nobenem primeru vplivali na izvolitev, na račun preferenčnih glasov tudi nihče od izvoljenih ni prišel v svet, vseeno pa je prav, da se ve: na Listi Borisa Goličnika je največ preferenčnih glasov dobil Boris Goličnik, na Listi SD Bojana Žnider, pri NSi Marko Es, Zelenih Luka Ravnjak, pri DeSUS Janez Zelcer, pri SMC Mojca Rep, Listi Viktorja Dreva Viki Drev, SDS Nataša Ročnik, Mladi za Šoštanj Deja Božič, pri SLS Tina Juvan in Franc Sovič, pri Listi Marjana Šarca Mateja Kumer.
Luč miru tudi v Velenju
Luč miru, ki so jo prinesli iz Betlehema, je prispela že tudi v Velenje. V torek so jo velenjskim svetnikom prinesli tukajšnji skavti. Letos ogenj prenašajo pod
geslom Delimo plamen- zanetimo mir. Pozivajo, da skupaj ustvarimo mogočen ogenj, ki ga ne bo pogasil noben nemir. Ob tem, ko delijo ogenj, zbirajo tudi
prispevke v dobrodelne namene. Skavti želijo, da bi v predbožič-nem času plamen Luči miru iz Betlehema, zasvetil v čim več domovih in tako širil sporočilo, da je mir potrebno deliti z drugimi. V prihodnjih dneh bodo plamen delili predvsem pri cerkvah. a mz
Iskali bodo Dedka Mraza
Velenje, 20. december - Nocoj ob 17. uri se bo Sončni park spremenil v Pravljični labirint. Obiskovalci bodo skupaj z Malim princem in Snežno vilo iskali Dedka Mraza, na poti pa bodo srečali pevce in pevke Otroškega pevskega zbora Vrtca Tinkara, plesalki iz plesne skupine Magnolija, vile in palčke iz Plesne šole M in še mnoga druga pravljična bitja. Ko bodo našli Dedka Mraza, se bodo skupaj z njim pogreli ob toplem čaju,
preizkusili srečo na srečelovu in poiskali majhna, a srčna darilca na tradicionalnem 19. Novoletnem darilnem bazarju v vili Rožle, ki se bo odprl že ob 16. uri. a tf
Božično-novoletni koncert domačega zbora
Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki člani mešanega pevskega zbora tamkajšnjega kulturnega društva že vrsto let pripravljajo prireditev v poča-
stitev dneva samostojnosti in enotnosti. Tudi letos jo bodo. Prireditev bo na sam praznični dan, 26. decembra, ob 19. uri v dvorani šmarškega kulturnega doma. Zbrane bo nagovoril šmarški župan Janko Kopušar.
Mojca Polak Rožič, predsednica zbora, je povedala, da bodo na bo-žično-novoletnem koncertu zapeli pesmi, ki se dotikajo praznika in vstopa v novo leto. Razdeljen bo na dva dela, kot gostje pa bodo med enim in drugim nastopile članice vokalne skupine Cvetke iz Šentilja pri Velenju. a tp
Konstitutivne seje so se udele vsi izvoljeni svetniki in svetnice.
Župan Darko Menih je pozval k sodelovanju in dogovarjanju.
Davidu Ravnjaku), prepustil naslednjemu najstarejšemu izvoljenemu svetniku Janezu Zelcerju (DeSUS). Sejo je vodil suvereno in brez zapletov.
Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev je podala predsednica Anica Zajc, ki je ob tej priložnosti posebej pohvalila dobro izvedeno delo volilnih odborov. Nanj ne v času volitev in
ne kasneje ni bilo nobenih pripomb ali pritožb.
Darko Menih je po potrditvi četrtega mandata za župana svetnice in svetnike pozval k sodelovanju v dobro vseh občank in občanov Šoštanja. »To se vedno izkaže za uspešno in tega si želim tudi za naprej. Volilni programi, s katerimi smo nastopili na lokalnih volitvah in bili izvoljeni, imajo veliko stičnih točk. Zato doseči sodelovanje in dogovarjanje za poenotenje
>
Za podžupana je Darko Menih imenoval dosedanjega podžupana Vikija Dreva, direktor uprave Drago Koren bo le-to vodil še naprej.
najbrž ne bo težko,« je rekel in spomnil, da bo treba dokončati glasbeno šolo, odpraviti sive lise v kanalizaciji in vodovodu ter
urediti drugo infrastrukturo v občini Šoštanj, do česar so upravičeni vsi občani. Za podžupana je imenoval Vikija Dreva, delo direktorja uprave Občine Šoštanj pa bo nadaljeval Drago Koren.
Sicer pa so v 20-članskem svetu Občine Šoštanj v tem mandatu povsem novi štirje: Matic Mežnar (Mladi za Šoštanj), Petra Lipičnik (Lista Viktorja Dreva), Marko Dado Brvar (NSi) in Janez Zelcer (DeSUS).
Nadaljevanje konstitutivne seje, financiranje začasno
Šmartno ob Paki - Poročali smo že, da svetniki Občine Šmartno ob Paki niso končali v začetku decembra sklicane konstitutivne seje. Zapletlo se je pri imenovanju članov komisije za mandatna vprašanja, volitev in imenovanja. Sejo bodo nadaljevali jutri (v petek) ob 17. uri.
Na prejšnji seji je šmarški župan Janko Kopušar napovedal, da se bo občinska uprava potrudila in
pripravila tudi predlog občinskega proračuna za prihodnje leto, ki naj bi ga svetniki tokrat tudi obravnavali. Kot smo slišali, pa najbrž ne bo tako. Po obrazložitvi občinske uprave se zaradi zapletov pri imenovanju občinskih delovnih teles občinski svet ne more sestati na redni seji, zato je župan Kopušar na osnovi Zakona o javnih financah sprejel sklep o začasnem financiranju
proračunskih porabnikov. Dodali so še, da sklep omogoča izvrševanje rednih nalog Občine na osnovi enake mesečne porabe kot v preteklem letu.
Na občinski upravi pričakujejo, da bo občinski svet čim prej operativen, kajti do sprejema proračuna za leto 2019 ni mogoče začeti nobene večje naložbe.
a tp
Manj denarja za javna dela
Letos ga je bilo za 180 vključitev, za prihodnje leto ga je le za 100
Velenje - Država je zmanjšala sredstva, namenjena za javna dela v prihodnjem letu, zato je teh manj tudi za Območno službo Velenje, za njen šaleško-savinjski del z dvema uradoma za delo
(Velenje, Mozirje) in koroški del s štirimi uradi (Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Dravograd).
Javno povabilo za izbor programov je Zavod Republike Slovenija
za zaposlovanje objavil 23. novembra, traja pa od 5. decembra oziroma do porabe sredstev v skupnem znesku 15 milijonov evrov. Ta denar bi v Sloveniji omogočal vključitev približno 2.800 dolgotrajno brezposelnih oseb.
Območna služba Velenje je imela letos za javna dela na voljo 1.550.000 evrov, za prihodnje leto jih ima tretjino manj, 960.000 evrov, kar bo zadoščalo za približno 100 vključitev (letos 180).
a mkp
■
Želimo vam praznike polne družinske topline. V prihajajočem letu pa veliko zdravja, sreče, uspehov, strpnosti in zadovoljstva.
Župan Janko Kopušar,
Svet in Uprava občine Šmartno ob Paki
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
H^AS
20. decembra 2018
V Espresso Momentu vas razvajajo
Po odlični kavi in sladoledu zdaj še slastni vaflji
V središču mesta že dobro leto in pol na Cankarjevi ulici z nasmehom pričakuje stranke kavarna Espresso Momento. Moderno zasnovan objekt z unikatno in prepoznavno grafično podobo se lepo zliva v center mesta in je pravo mesto za uživanje ob odlični ponudbi, pa naj bo to jutranja kava, toast med malico, sladoled in druge sladice ali pa koktajl.
Lastnika pred odprtjem kavarne sicer nista delala v gostinstvu, bila pa sta trdno odločena, da želita tudi v Velenju kavarno, ki bo hkrati ponujala prijeten ambient, vrhunsko ponudbo in prijazno profesionalno postrežbo. Vložila sta dovolj truda, da danes ponujata prav to: pri njih lahko okušate italijansko kavo Hausbrandt, številne druge pijače, prigrizke, sladice, vse to pa vam postrežejo z nasmeškom na obrazu. »Vrhunska postrežba je za nas izjemno pomembna. Natakar je namreč stik med nami, ki stojimo v ozadju kavarne in se trudimo s svojim delom ter obiskovalci oziroma gosti,« pravi Sandra Majstorovic iz kavarne Espresso Momento.
Veliko truda vlagajo tudi v precizen izbor najboljše ponudbe. »Od prvotne vizije, da želimo ponujati vrhunsko kavo, smo v poletnem času prišli tudi do ponudbe najboljšega sladoleda,« pravi Majstoroviceva in pojasnjuje, da so v toplih mesecih odprli sladoledni kotiček Gelato
Momento, v ponudbo katerega so letos dodali točeni sladoled. Pri izbiranju se stranke ne odločajo le med različnimi okusi sladoleda, temveč po lastnih željah dodajo tudi različne posipe in prelive. »Vsak si lahko pripravi sebi ljubo kombinacijo. Za tiste, ki imajo raje že pripravljene izdelke, pa ponujamo kar nekaj odličnih Momento kup,« pripoveduje lastnik Espresso Momenta. V vsaki od
pripravljamo nekaj, s čimer se bo mogoče sladkati v zimskih mesecih. To so Momento Waf-fels, ki jih je prav tako mogoče kombinirati s sladoledi ali drugimi slastnimi prilogami,« pravi Sandra Majstorovic. Obljublja, da lahko stranke tudi pri vafljih - tako kot pri sladoledu - kombinacije izbirajo samostojno ali pa po predlogi Espresso Momenta.
Zaposleni v kavarni so med
kup je sladoled izvrstnega okusa. »Gre za sladoled, ki je sveže pripravljen, kremast, bogatega okusa in brez umetnih barvil ali arom. Morate ga poskusiti,« še vabi lastnik.
Čeprav so dnevi trenutno morda manj primerni za samostojno sladoledno porcijo, je v njem mogoče uživati v kombinaciji z vročo čokolado, soufflejem ali drugimi sladicami. »Trenutno
Momento redno zahajajo tako dijaki kot starejši občani in srednja populacija. V poletnem času so jim vrata odprta vsak dan med 8. in 20. uro, ob vikendih tudi dlje, v zimskem času pa vsak dan z izjemo nedelje od 8. do 21. ure.
»Kar nas izjemno veseli, so številne pohvale, ki jih prejemamo. To nam daje motivacijo za nadaljnji trud in ustvarjanje ponudbe, v kateri bodo naše stranke še naprej uživale,« pravi Sandra Majstorovic.
seboj odlično povezani. »Naš vodja redno pripravlja nove predloge ponudbe, ki jih skupno predebatiramo in poskusimo ter se naposled odločimo tako, da stranke dobijo le najboljše,« pravi lastnik kavarne. Celotna ekipa kavarne se tudi redno izobražuje in usposablja tako v Sloveniji kot zunaj njenih meja.
Nič čudnega, da jo radi obiščejo prav vsi obiskovalci. V Espresso
30 let Apo Vizije - nori na številke
Trideset let je minilo, odkar sta Janja in Marjan Praznik začela izvajati prvi zasebni računovodski servis v Sloveniji - Apo vizijo.
Jubilej so zaznamovali družno s svojimi strankami. Za več kot 100 podjetij in samostojnih podjetnikov skrbi kolektiv šestih zaposlenih in z dvema zunanjima sodelavkama. V 30-letnem obdobju pa se jih je izmenjalo zelo veliko. Srečanje je bilo prisrčno, veselje so kar naprej izražali s solzami sreče in prisrčnimi objemi. »Spomini so lepi, vse
težko (mnoge prečute noči), ki je spremljalo njih in njihove stranke, je bilo pozabljeno, vse skupaj pa je potekalo v slogu njihovega gesla »nori na številke«. Janja Praznik, direktorica Apo Vizije, je orisala uspešno pot podjetja od tistih prvih skromnih začetkov, ko je bilo njihovo orodje zgolj svinčnik in kalkulator, do današnje sodobne opreme, ki lajša njihovo delo, predvsem pa preprečuje tako njihove kot napake njihovih strank.	a mz
EU dosegla dogovor o plastiki
V torek so v Bruslju pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic EU dosegli dogovor o umiku dela plastike iz obtoka.. Ker so prvotni predlog Evropske komisije nekoliko spremenili, ga morajo zdaj v obeh institucijah še formalno potrditi, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Prepoved plastike za enkratno uporabo je Evropska komisija predlagala maja. Prepoved naj bi veljala predvsem za izdelke, za katere so na voljo okolju bolj prijazne alternative. S tem naj bi zmanjšali količino plastičnih odpadkov, ki močno obremenjujejo okolje. Po ocenah komisije plastični izdelki za enkratno uporabo predstavljajo kar 80 odstotkov smeti v oceanih.	a
a mš

*
Z znanjem in srci,
ki bijejo za inovativnost in razvoj,
uresničujemo vizijo
o uspešni prihodnosti.
Rastimo skupaj tudi v letu, ki prihaja!
ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO!
gorenjegroup
Naš čas, 6. 12. 2018, barve: CM K, stran 13
6. decembra 2018

GOSPODARSTVO
*
S	5
GOSPODARSKE novice

V	Gorenju bodo jutri sklenili poslovno leto
V	Gorenju uspešno uresničujejo letošnji proizvodni načrt in izkoriščajo učinke povezave s kitajskim Hisensom. Stroške nabavnih materialov so tako že znižali za skoraj 10 odstotkov. Intenzivno se pripravljajo tudi na gradnjo nove tovarne televizorjev, računajo, da bodo gradbena dela stekla prihodnje leto na prostoru za skladiščem na sedanji proizvodnji lokaciji Gorenja. Poslovno leto pa bodo sklenili že jutri, ko bo njihov zadnji delovnik.
Golte naprodaj
Na Smučarskem centru Golte se je uspešno začela letošnja zimska sezona, je pa ta center znova naprodaj. Za zdaj ga je družba Sicom Invest, ki je večinska lastnica, ponudila v odkup obstoječim delničarjem, ki imajo predkupno pravico.
Slovenija vstopa v šesto leto rasti
Gospodarske razmere v Sloveniji so dobre, država pa vstopa že v šesto leto rasti bruto družbenega proizvoda. Zato mednarodni denarni sklad priporoča, da je »trenutne dobre čase treba izkoristiti za pospešitev strukturnih ukrepov, ki bodo omogočili dolgoročno krepitev blaginje«.
Predstavniki IMF so se namreč minula dva tedna pri nas mudili na redni letni misiji, v okviru katere so se srečali s predstavniki Banke Slovenije, Umarja, ministrstev in z drugimi deležniki.
Konjunktura, ki vstopa v šesto leto, po njihovi oceni ni naključje, ampak je posledica ukrepov v zadnjih letih. Ostajajo pri napovedi, da naj bi se slovensko gospodarstvo letos okrepilo za 4,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se rast umirila na 3,4 odstotka.
»Dobre čase je treba izkoristiti za pripravo reform, ki so potrebne za dvig blaginje v prihodnosti. Še bolj pomembno je to v luči groženj zaradi staranja prebivalstva,« so med drugim še poudarili.
Potrdili novo minimalno plačo
V	državnem zboru so poslanci enoglasno podprli novelo zakona o minimalni plači, ki so jo ob podpori koalicijskih poslanskih skupin pripravili v stranki Levica. Prav tako je državni zbor soglasno z 51 glasovi sprejel novelo zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2018 in 2019.
Novela zakona minimalno plačo s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišuje za 29 evrov, leta 2020 pa jo postavlja na 700 evrov neto. Poleg tega ureja tudi časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni od 1. januarja 2020. Določa tudi formulo za njen izračun. Po njej je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
In kako bodo to politično odločitev sprejeli gospodarstveniki? Njihovi dosedanji ugovori so na-
leteli na negativen odziv, kot pa kažejo analize, večinoma sicer ne bodo imeli večjih težav, so pa nekatere panoge, v katerih so tudi takšna sicer skromna povišanja lahko zelo usodna.
Še v težjem položaju so upokojenci
V Sloveniji imamo dobrih 600 tisoč upokojencev. Povprečna starostna pokojnina pa je 645 evrov. Če ob tem upoštevamo, da še vedno velik del upokojencev uživa pokojnino, ki je bila pred leti občutno ugodnejša, potem je ta slika še bolj porazna.
Bo Slovenija zdrsnila v strukturni primanjkljaj?
Na težave, ki nam zaradi naraščajočih želja lahko hitro zapletejo življenje, pa opozarja naš fiskalni svet, ki se je sestal prejšnji teden. Člani menijo, da javnofinančni načrti za leto 2019 kažejo, da bo Slovenija po dveh letih javnofinančnega strukturnega ravnovesja znova v območju strukturnega primanjkljaja. Ugotavlja, da je zastavljena fiskalna politika prociklična in tako neustrezna ter da so predvideni javnofinančni izdatki previsoki za okoli 270 milijonov evrov.
Uroš Merc ni več predsednik uprave
Kot poročajo Finance, se je Uroš Merc, predsednik uprave in glavni 64-odstotni lastnik podjetja Bisol Group, enega največjih proizvajalcev sončnih panelov v Evropi, umaknil s položaj direktorja. Posle je prepustil Marku Poličniku, drugemu možu Bisola, ki je do zdaj opravljal funkcijo tehničnega direktorja. Uroš Merc se je menda preselil v Dubaj (kjer tudi uspešno poslujejo), vendar to ne pomeni, da se umika iz dejavnosti podjetja, ampak bo še naprej bdel nad ključnimi poslovnimi odločitvami. Bisolu napoveduje nadaljnjo rast predvsem na tujih trgih, saj tej dejavnosti trenutno domače okolje ni posebej naklonjeno.
■ mz
LIMA — ■		
		v, 1
LIMA vzdrževanje d.o.o.
Šmartno ob Paki 139 3327 Šmartno ob Paki www.lima-sp.si
»Upam, da bo Gorenje pod novim lastnikom delalo dobro«
Pogovarjali smo se s predsednikom podjetniškega sindikata SKEI v Gorenju Žanom Zebo, ki je z iztekajočim se letom zadovoljen - Podpisali novo podjetniško kolektivno pogodbo, ki velja za nedoločen čas in je dve leti ni mogoče preklicati
Mira Zakošek
Predsednik podjetniškega sindikata SKEI Gorenje je ob koncu letošnjega leta zadovoljen, saj so se za svoje člane uspeli dogovoriti o veliko pravicah in ugodnostih. Povabili smo ga na pogovor.
Leto, ki se izteka, je bilo vsaj na začetku za sindikate v Gorenju zelo turbulentno, a konec je vendarle dober?
»Res je, kot ste rekli, letošnje leto je bilo zelo burno, na začetku leta smo doživeli odpoved podjetniške kolektivne pogodbe, kar je bil za nas velik šok in smo zato napovedali tudi stavko, sočasno pa začeli intenzivna pogajanja. V tem času smo imeli kar 60 zborov delavcev, podporo pa so nam izrekali sindikati iz vse Slovenije. Bilo je naporno, a tudi koristno. Na koncu smo podpisali podjetniško
ne more narediti niti delodajalec niti mi. To se mi zdi v času menjave lastništva v Gorenju še kako pomembno. V tem obdobju se bodo, vsaj tako upam, vse stvari »postavile na ustrezna mesta« in bodo nadaljnji dogovori (če bodo seveda potrebni) tudi lažje stekli.«
Kako pa so delavci doživljali tole spremembo lastništva Gorenja?
»Zanimivo je, da so delavci prihod Hisensa
>
Tako kot vsako leto so delavci letošnje poslovno leto sklenili z družabnim novoletnim srečanjem, ki je bilo množično obiskano. Prisotnih je bilo tudi veliko sodelavcev iz Kitajske.
kolektivno pogodbo, ki je po vseh ocenah zelo dobra, z njo pa smo odpravili tudi nekatere pomanjkljivosti iz preteklosti. Dogovorili smo se tudi za božičnico ob koncu leta, katere višina je kljub slabšim rezultatom enaka lanski, za kolektivni dopust, ki bo v vročih poletnih mesecih trajal tri tedne, kar se mi zdi zelo pomembno, saj je za vse dobro, da se delavci, ki delajo naporno in pri tem tudi izgorevajo, temeljito odpočijejo.«
Ste pa kakšen korak nazaj morali narediti tudi sindikati?
»Nekaj sprememb je v številu dni dopustov, na drugi strani pa smo dobro uredili nekatera druga področja. Med drugim tudi tega, da pogodbe dve leti ni mogoče odpovedati, tega
.Ai
Žan Zeba: »Za doseganje interesov zaposlenih bo tudi v prihodnje izredno pomembna podpora in število članov v sindikatu SKEI ... Skupaj smo močnejši.«
sprejeli optimistično, sami so videli, da v Gorenju neke stvari šepajo. Ravno delavci iz proizvodnje, ki so člani sveta delavcev, so pogosto opozarjali na napake, ki se dogajajo, tudi glede kvalitete, same organizacije dela in podobno. Novi lastnik ukrepa prav v to smer. Seveda si tako sindikat kot zaposleni želimo, da bi jim uspelo, in si niti pomisliti ne upamo, da se ta zgodba ne bi izšla. Sindikat si bo prizadeval, da ostane Velenje tudi v prihodnje velika proizvodna lokacija, kjer se bodo proizvajali in tudi razvijali gospodinjski aparati, pa morda še kaj drugega. Vsekakor moramo skrbeti tudi za spoštovanje varnega
in zdravega dela, socialno varnost zaposlenih in dobre medsebojne odnose.«
Že nekaj časa so novi lastniki prisotni, so doslej izpolnili pričakovanja?
»Moram priznati, da je med zaposlenimi nekaj negotovosti. Ljudje so, kar se organizacije in kakovosti tiče, pričakovali takojšnje in hitrejše spremembe. Tudi zapolnjenost proizvodnje ni tolikšna, kot smo pričakovali, na drugi strani pa razumemo, da je odločitev, da se temeljito izpraznijo zaloge, ki jih je bilo po različnih programih kar precej, zelo na mestu. To bo tudi dober start za prihodnje leto.«
Doslej ste pohvalili medsebojno informiranje, to, da so delavci o vsem dobro obveščeni. Ste uspeli to ohraniti?
»Vse poti informiranja smo ohranili in upam, da bo tudi v prihodnje tako in da bo z novim lastnikom dobro potekal tudi socialni dialog. Sicer pa osebno mislim, da več, kot se bomo pogovarjali za mizo, manj bo možnosti za različne špekulacije in gostilniške zgodbe, ki ne vplivajo na dobro delovno razpoloženje. Upam, da bomo svoj dialog ohranili na visoki ravni.«
Ste že spoznali sindikaliste Hisensa, kako so organizirani?
»Organizirani so podobno, kot so bili sindikati pred mnogimi leti pri nas. Vsi zaposleni so člani sindikata. Z njimi smo že vzpostavili stik in pričakujemo skorajšnje srečanje, zagotovo pa bo to sodelovanje v prihodnje še bolj plodno.«
Pa vaše želje za prihajajoče leto?
»Upam, da bo Gorenje pod okriljem Hisensa dobro delalo, saj bomo potem lahko zadovoljni tudi zaposleni. Gorenje mora postati čim bolj zanimivo in privlačno za nove sodelavce ter stimulativno za ohranitev trenutno zaposlenih, zato moramo nekaj narediti za dvig plač. Želim pa si, kot sem že dejal, tudi dober socialni dialog.«
gorenjeqrouD
■
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 6
6
GOSPODARSTVO
H^AS
20. decembra 2018
Novo leto, novi produkti
Veplas Velenje načrtujejo naglo rast prihodkov - Nov strateški partner John Deere - Izvedbena faza proizvodnje lamelne vetrne turbine z dodatno funkcijo čiščenja onesnaženega zraka
Tatjana Podgoršek
Ob praznovanju 40-letnice delovanja Veplasa Velenje na začetku leta je predsednik upravnega odbora družbe Franc Vedenik dejal, da so postavili trdne temelje za izgradnjo nebotičnika v bližnji prihodnosti. Ob izteku leta zagotavlja, da navedbe držijo in da po vzponih in padcih sedaj pišejo le še zgodbo o uspehu.
Prihodnje leto izgradnja dodatne proizvodne hale
Po Vedenikovih besedah imajo v tem trenutku nabor strateških partnerjev in poslov, ki zagotavljajo blizu 30-odsto-tno rast prihodkov na leto. Zasedene so vse proizvodne zmogljivosti, novih poslov, razen od strateških partnerjev, ne sprejemajo. Posli narekujejo nova vlaganja in v pripravah novega srednjeročnega načrta so med drugim predvideli izgradnjo dodatne hale v poslovni coni v Stari vasi. »Načrtujemo jo že prihodnje leto. V prvi fazi bomo z njo povečali zmogljivosti za lakiranje, v nadaljevanju pa tudi za vlivanje raznih izdelkov iz kompozitov. Leto 2018 smo izkoristili predvsem za to, da smo z razvojnimi potezami, z osvajanjem novih produktov in tehnologij zagotovili ugoden start za prihodnje in tudi za nadaljnja leta. V naslednjih šestih mesecih pričakujemo prelomnico oziroma - če bomo projekte, ki jih imamo v ognju, uresničili po naših zamislih, je nebotičnik že zgrajen.«
Prvi prototip eko turbine - produkt, ki naj bi v prihodnje zelo vplival na večje prihodke.
Iz letošnjih blizu 18 milijonov na 24 milijonov evrov realizacije
Letošnje leto bo družba sklenila pozitivno, a ne s toliko prihodki, kot so načrtovali, predvsem zaradi nekaterih razvojnih vprašanj, za katere so v glavnem že našli tudi rešitve. Te so povezane predvsem z novimi projekti oziroma produkti. V »hiši« imajo novega strateškega partnerja, in sicer ameriško korporacijo John Deere, ki je eden največjih proizvajalcev kmetijske
Franc Vedenik
mehanizacije. Pred nedavnim so prestali presojo in postali njihov A dobavitelj opreme. Že prihodnji mesec bo stekla redna proizvodnja. »To je partner, ki bo zagotavljal od 1 do 2 milijonov evrov prihodkov na leto. Pomembnejši novi program ter nova kupca s področja strojegradnje sta avstrijski partner in podjetje Dale-kovod iz Zagreba, za katera izdelujemo elemente za daljnovode. Tržišče širita na skandinavske deleže in v Kanado.« Prejšnji mesec je stekla prototipna proizvodnja še enega novega razvojnega projekta, pojasnjuje Vedenik - lamelne vetrne turbine, ki bo hkrati služila kot naprava za čiščenje onesnaženega zraka. Za inovativen in tehnološko zahteven produkt so kandidirali na raz-
pisu za pridobitev evropskega denarja, prejeli priznanje za odličnost, a za 0,25 točke izpadli iz možnosti direktnega koriščenja denarja iz Bruslja. Jim je pa to odprlo pot za pridobitev precejšnjih razvojnih sredstev na razpisu javne agencije Spirit Slovenija. Z Mestno občino Velenje so sklenili dogovor, da bodo prvo izdelano tovrstno vetrnico postavili v tukajšnjem okolju. »Če k omenjenim projektom oziroma produktom dodamo še te, ki jih že proizvajamo (medicinske kadi, pri katerih sodelujejo s švedskim partner-jem Arjo, oprema za avtodome za nemški Carthago, ki načrtuje od 15- do 20-odstotno rast, balistične vi-zirje), bomo iz letošnjih blizu 18 milijonov evrov realizacije naslednje leto prešli že na 24 milijonov evrov. To so prihodki, ki smo jih načrtovali v preteklosti, a jih žal nismo dosegli. A se tudi pri tem ne nameravamo ustaviti.«
Kaj bo s programom za letalsko industrijo?
Na vprašanje, kaj pa je z obetavnim programom za letalsko industrijo, je Franc Vedenik odgovoril: »Ostaja v naših načrtih, vendar zanj v tem trenutku nimamo nabora večjih partnerjev. Opremo izdelujemo trenutno za turškega proizvajalca helikopterjev, ki mu je naš partner Leonardo prodal licenco. Zanj imamo naročila do konca prihodnjega leta. Kako bo s programom v prihodnje, ne vemo, ker Turkom takrat poteče licenca za proizvodnjo helikopterja, ki ga izdelujejo sedaj.« Še vedno pa so v stikih z dvema proizvajalcema za Airbus. Možnosti, da bi bili njihovi poddobavitelji, se kažejo. Če program v ustreznem času ne bo dal želenih rezultatov, ga bodo najbrž prestrukturirali.
Bo
Šoštanjski bus še vozil?
Zadnjo vožnjo v poskusnem obdobju bo opravil v ponedeljek, 24. decembra
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Šoštanjski bus, ki ga je Občina Šoštanj - za potnike brezplačno, za proračun ne - uvedla 17. septembra, bo na zadnje vožnje v poskusnem obdobju odpeljal v ponedeljek, 24. decembra. Vsak dan v tednu, razen nedelj, je vozil na relaciji Šoštanj-Metle-če-Pohrastnik-
>V povprečju Šo1štfnj-p°ko-
. ...	pališče Podkraj,
je bilo	kjer je imel pred
na šestih	vrnitvijo polur-
vožnjah 38 ni postanek. Do
potnikov. m novembra se je z njim peljalo
2.529 potnikov, kar je povprečno 38 na dan. Največ, 81 potnikov, se je z njim peljalo na dan spomina na mrtve, 1. novembra.
Januarja bodo na Občini Šoštanj analizirali smotrnost teh prevozov in na tej osnovi sprejeli odločitev, kako s Šoštanjskim busom naprej. Bo začel voziti spet februarja? Bo morda imel manj voženj dnevno? Bodo presledki med posameznimi vožnjami daljši? Bodo mrežo širili? To so vprašanja, na katera za zdaj v Šoštanju še ne morejo odgovoriti.
Vaš korak v novo leto naj ne bo negotov, ampak trden in zanesljiv, z upanjem na lepo prihodnost!
Želimo vam, da bi ga preživeli in doživeli v osrečujočem okolju.
Vesel božič in srečno 2019! Prijeten čas dogodkov in družinske harmonije prihaja!
■
■
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 17
20. decembra 2018
""^Jis
IZOBRAŽEVANJE
7
Čarobni zimski svet
Velenjska promenada bo praznične dni popestrila s kulinariko in glasbo - Z izjemo predvečera božiča bo Čarobna promenada vabila vsak dan od 17. ure dalje do 29. decembra
Tina Felicijan
Velenje, 17. december - V pred-prazničnem času radi obiskujemo bogato okrašene evropske prestolnice in njihove božično-novoletne tržnice, pa tudi druga mesta, ki se ovijajo v soj luči in vonj po praznično začinjenih toplih napitkih. A na Festivalu Velenje pravijo, da za tako doživetje ni treba daleč. Dovolj je sprehod do velenjske promenade, ki je v teh dneh dobila praznično preobleko.
»Čarobna promenada je bolj kot kulturnim dogodkom namenjena druženju. Slednje so občanke in občani najbolj pogrešali, zato z občino in Mladinskim centrom že tretje leto pripravljamo projekt, ki omogoča prav to - druženje na
Čarobno promenado je odprl prihod Snežne vile in njenih snežink, manjkal ni dedek Mraz, kogar nista ogrela ponudba toplih napitkov ali ognjeni performans Hatana, pa mu je kri po žilah pognal dixieland Dixi Shock Banda.
prostem,« pove direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny in dodaja, da je letošnji program bolj koncertno usmerjen, saj ak-
Kako je predpraznično vzdušje v mestu všeč ljudem, kako komentirajo Čarobno promenado in česa si želijo v novem letu?
Nevenka Špindler: »Mislim, da je luštno, zanimivo okrašeno in se je prav prijetno sprehoditi po mestu. Lani je bilo dogajanje na Čarobni promenadi zanimivo in upam, da bo tudi letos. Otvoritev je bila lepa. Predvsem je dobrodošla gostinska ponudba, da si lahko kaj privoščiš, še koga srečaš, malo poklepetaš. Tudi moja največja želja za novo leto je zdravje, vse ostalo pa pride samo od sebe.«
Lara Namlic: »Všeč so mi lučke, tudi Snežna vila jih ima, zelo je lepa. Najbolj všeč pa mi je bilo, da je na oder prišel Dedek Mraz. Ima dobre bombone. In zimo prinese, komaj čakam. Najraje imam kepanje in delanje snežakov, tudi sankanje je zabavno. In kmalu bodo počitnice. Želim si, da bi bile tudi v novem letu.«
Marjan Rabič: »Božično-novoletna okrasitev je lepa popestritev za mlade in starejše. Na Čarobno promenado sem prišel prav zaradi programa. Sem iz starih časov in dixieland je glasba moje mladosti. Če je dober razlog in primerna družba, je tudi v hladnem vremenu druženje na prostem prijetno. O novoletnih željah pa še nisem razmišljal. Je še čas.«
tivnosti na prostem, kot so ustvarjalne delavnice, v zimskem času niso bile ravno uspešne. Zato so pripravili zabaven glasbeni program, ki bo ljudi bodisi pritegnil na Čarobno promenado bodisi zabaval tiste, ki se bodo odpravili na kozarček in priboljšek. Štiri
stojnice namreč nudijo slane in sladke prigrizke ter tople napitke. Na programu pa je cela vrsta glasbenikov, ki bodo z različnimi žanri obarvali prav vsak večer. Med njimi so imitatorji benda Beatles Help! (21. decembra), pa imitatorji benda ABBA Mia
>
Slovenija (27. decembra), s katerimi nastopa tudi Velenjčanka Manca Dre-mel, 23. decembra bo občinstvo razveseljeval Adi Smolar, na zadnjem koncertu 29. decembra pa bo nastopil Miran Rudan. Začenjajo ob 18. uri.
Poskrbljeno bo tudi za zabavo otrok. Na otvoritveni večer jim je zimo pričarala čudovita Snežna
vila s četico svetlečih snežink, povabila pa je tudi Dedka Mraza, ki niti tokrat ni pozabil svojih čarobnih žepov brez dna napolniti z bomboni. Jutri (21. decembra) bo otroke zabavala Melita Osojnik, 27. decembra je napovedano Kali-čopkovo gledališče, 29. decembra pa Gledališče Makrenko.
24. decembra bo Čarobna promenada zaprta.
Turistično društvolajše
Info: 041 813 922
Bar Letališče Lajše ^ t
Topolšica 207 D, Šoštanj
Piknik prostor
Hrana in pijača za piknik - tudi za večje družbe
Apartma Kavnik
Topolšica 197, Šoštanj - apartma od 4 do 8 oseb
Čevljarski muzej in črna kuhinja
Ravne 28 B, Šoštanj
* Želimo Vam lep božič in srečno 2019!
DeSUS
Lepe praznike, topel in varen dom, veliko sreče in uspehov polno novo leto 2019.
V novem letu želimo narediti vse, da z dejanji upravičimo vašo podporo!
Svetniška skupina DeSUS v MO Velenje
■
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 8
8 ft
PREGLED TEDNA
ii^AS
20. decembra 2018
OD SREDE
Sreda,
12. decembra
Odbor za zunanjo politiko je na nujni seji zavrnil predlog stranke SDS za razpis posvetovalnega referenduma o globalnem dogovoru Združenih narodov o migracijah.
Boris Popovič je napovedal, da se bo na konstitutivni seji koprskega občinskega sveta pritožil na odločbo občinske volilne komisije, ki je za zmagovalca volitev razglasila Aleša Bržana.
Evropski parlament je v Strasbo-urgu potrdil sporazuma o prosti trgovini in strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko.
tOrka Mojca Štruc
povečuje število dovoljenih nadur z do zdaj dovoljenih 250 na 400 nadur letno, časovni okvir izplačila pa je mogoč v treh letih.
Petek,
14. decembra
Občinska volilna komisija v Šmarjeških Toplicah je v ponovnem postopku odločila, da ponovitve županskih volitev na volišču v Beli Cerkvi ne bo.
Premier Marjan Šarec se je mudil v Bruslju. Tam je med drugim obžaloval neenotnost slovenske zunanje politike o katalonskem vprašanju in kritiziral predsednika
Theresa May je ostala britanska premierka, s tem pa tudi
odgovorna za izvedbo brexita.
Britanska premierka Theresa May je preživela glasovanje o nezaupnici na čelu konservativne stranke, s čimer je ostala tudi predsednica vlade.
Po plačilu varščine v višini 10 milijonov kanadskih dolarjev, od tega 7 milijonov v gotovini, je kanadski sodnik finančni direktorici kitajskega Huaweia Meng Vandžov dovolil na prostost in določil, da se mora na sodišču znova zglasiti 6. februarja.
Zvezno sodišče v New Yorku je nekdanjega odvetnika ameriškega predsednika Donalda Trumpa Michaela Cohena obsodilo na tri leta zapora.
Četrtek, 13. decembra
Domači državni zbor je s 56 glasovi za in nobenim proti podprl novelo zakona o minimalni plači, ki so jo ob podpori koalicijskih poslanskih skupin pripravili v stranki Levica.
Državni zbor je podprl novelo zakona o minimalni plači.
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je pozval resorno ministrstvo k takojšnji kadrovski okrepitvi centrov za socialno delo, češ da so zaposleni v tem sektorju izžeti.
Upravno sodišče je odločilo, da bo morala občinska volilna komisija v Šmarjeških Toplicah spet odločiti o ponovitvi 2. kroga županskih volitev na volišču v Beli Cerkvi.
Vlada je sprejela predlog novega zakona o nepravdnem postopku, katerega primarni cilj je zagotovitev učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka.
Predstavniki jemenske vlade in hutijevskih upornikov so se v bližini Stockholma dogovorili o ustavitvi ognja okrog strateško pomembnega jemenskega pristanišča Hodajda.
Iz Francije so poročali, da je policija ubila moškega, osumljenega streljanja v Strasbourgu.
Madžarski parlament je potrdil zakon o delavskih pravicah, ki
Premier Šarec je bil v Bruslju kritičen do predsednika Pahorja.
republike Boruta Pahorja zaradi nedavnega neformalnega sprejema katalonskega predsednika Quima Torre. Poudaril je še, da vprašanj samostojnosti Slovenije in Katalonije ni mogoče primerjati.
Poslanci so na redni seji s 53 glasovi za in šestimi proti sprejeli novelo zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik do konca leta 2020 namesto do konca letošnjega leta.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 50. člen zakona o državnem svetu v neskladju z ustavo, in državnemu zboru naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v enem letu.
Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je začel obisk v Washingtons kjer se je srečal z nekaterimi ameriškimi senatorji.
V	Strasbourgu so dan po tem, ko je policija usmrtila napadalca Cherifa Chekatta, ob poostreni varnosti znova odprli tradicionalni božični sejem.
Kosovski parlament je potrdil tri zakone, s katerim se bodo sedanje kosovske varnostne sile preoblikovale v vojsko.
Irski poslanci so skladno v referendumsko izraženo voljo ljudi sprejeli zakon, ki bo prvič v zgodovini države dovolil umetno prekinitev nosečnosti.
Voditelji Evropske unije so britanski premierki Theresi May jasno sporočili, da dogovor o brexitu »ni več na voljo za nova pogajanja«, obljubili pa so ji, da se bodo poskušali izogniti uporabi spornega varovala za preprečitev trde meje na irskem otoku.
Sobota, 15. decembra
Iz ZDA je prišla vest, da bo ameriško vlado konec leta zapustil notranji minister Ryan Zinke, ki je vpleten v številne škandale z zapravljanjem javnih sredstev in neetičnega ravnanja.
Sneg in veter sta povzročila številne težave na cestah na Balkanu.
Na podnebni konferenci COP24 v Katovicah so predstavniki skoraj 200 držav po večdnevnih pogajanjih vendarle sklenili dogovor o pravilih za izvajanje pariškega sporazuma iz leta 2015.
V	Parizu se je na protestu t. i. rumenih jopičev zbralo nekaj tisoč
Sneg in veter sta največ težav povzročila na Balkanu.
ljudi, ki pa so bili tokrat bistveno manj številni in manj nasilni.
Vodilni predstavniki Ukrajinske pravoslavne cerkve so ustanovili samostojno ukrajinsko cerkev.
Avstralska vlada je zahodni del Jeruzalema priznala za glavno mesto Izraela, veleposlaništvo iz Tel Aviva pa bodo preselili po vzpostavitvi miru med Palestino in Izraelom.
Po oblikovanju kosovskih varnostnih sil v vojsko je srbski predsednik Aleksandar Vučic sklical nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov.
Nedelja, 16. decembra
Izvedeli smo, da je ponoči na šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj izbruhnil požar. Na Regijskem centru za obveščanje Celje so pojasnili, da so gasilci ogenj pogasili v 15 minutah, blok 6 pa je do preklica izključen iz omrežja.
V Budimpešti se je več tisoč ljudi zbralo na protestu proti novi delovnopravni zakonodaji in vladavini nacionalističnega premierja Viktorja Orbana, ki jo označujejo za vse bolj avtoritarno.
Tuji mediji so poročali, da bodo morali Britanci, ki bodo želeli po uveljavitvi brexita potovati po državah Evropske unije, plačati triletno prepustnico, za katero bodo odšteli sedem evrov.
Predsednik vlade Marjan Šarec je na slovesnosti ob dnevu 1. brigade Slovenske vojske poudaril, da težava vojske ni v tem, da vojaki ne bi bili motivirani, ampak da se javnost vsak dan sprašuje, ali vojsko sploh potrebujemo.
Odbor za finance je ob pomislekih iz opozicije potrdil predlog sprememb odloka za pripravo proračunov javnih blagajn, s katerimi se dovoljena poraba države zvišuje.
Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino, a
Okoljevarstveniki so opozorili, da sprejeti dogovor za naš planet ni dovolj ambiciozno zastavljen.
Po sprejemu dogovora na podnebni konferenci COP24 v Katovicah na Poljskem so se oglasili še nekateri okoljevarstveniki. Sporočili so, da so pričakovali bistveno več.
Ponedeljek, 17. decembra
Zasedal je Državni zbor. V nadaljevanju redne seje so poslanci zastavljali vprašanja predsedniku vlade Marjanu Šarcu in ministrom.
Generalna skupščina ZN je sprejela svetovni dogovor o beguncih.
brez podpore ZDA in Madžarske, sprejela poseben svetovni dogovor o beguncih, katerega cilj je izboljšanje mednarodnega upravljanja beguncev.
V Franciji je predsednik Emmanuel Macron zaskrbljeno spremljal javne raziskave. Te so kazale, da ga podpira le še 23 odstotkov anketiranih.
Torek,
18. decembra
Poslanci so nadaljevali redno sejo, pred njimi pa je bil med drugim predlog zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami.
Veselili smo se zmage Ilke Štu-hec, ki je zlato osvojila na smu-kaški tekmi svetovnega pokala v italijanski Val Gardeni.
Vodja britanskih opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je vložil predlog glasovanja o nezaupnici britanski premierki Theresi May, potem ko je ta poslancem sporočila, da bodo o dogovoru o brexitu glasovali šele sredi januarja prihodnje leto.
Izvedeli smo, da so dan prej v Visokem Atlasu našli trupli dveh mladih turistk iz Danske in Norveške, ki sta imeli prerezana vratova.
Vjužnoafriški pokrajini Eastern Cape pa je umrlo najmanj 18 fantov, ki so se udeležili taborov obrednega obrezovanja. Fantje, stari od 17 do 20 let, so umrli zaradi različnih razlogov, med drugim zaradi dehidracije in sepse.
veselila zmage
Žabja perspektiva
Utopija?
Tjaša Zajc
Leto 2018 se bo v zgodovini zapisalo po številnih negativnih dogodkih v ZDA. Je leto, ko so na mehiški meji med novimi priseljenci začeli ločevati otroke od staršev. Trump ni skoparil s spodbujanjem sovraštva do drugih narodnosti. Zaradi migracijskih tokov se nemirnost in nestrpnost širita po vsem svetu - v Veliki Britaniji zaradi brexita, v Nemčiji zaradi sprva vzorne politike odprtih rok do pribežnikov z Bližnjega vzhoda. Na žalost tudi v Velenju ne manjka negativne nastroje-nosti proti nič hudega slutečim priseljencem, ki imajo trenutno komaj kaj več kot svoje življenje. Ne borijo se proti našim vrednotam. Ne glasujejo in pozivajo k temu, kakšni naj bodo naši zakoni. Si predstavljate, da v boju za preživetje hodite do Kitajske in si morate tam ustvariti novo življenje? Sredi neznanega okolja, kulture, jezika? Z morda zgolj svojim telefonom, brez drugega imetja in bližnjih? Priznam, nimam izkušnje trenutnega vzdušja Šaleške doline, ki se sooča z nemalo gospodarskimi izzivi in njihovimi negativnimi vplivi na družbeno klimo. Delim pa lahko izkušnjo iz ZDA. Iz kraja, ki bolj kot na enkratletno realnost spominja na pravljice za spodbujanje pozitivnih vrednot pri otrocih. Kljub številnim posnetkom na spletu in letnim poročilom, kijih udeleženci objavljajo na kanalih Yuotuba, si je "festival" Burning man težko predstavljati, če ga ne doživiš. Burning man ni festival, je skupnost, ki iz ničesar za dva tedna vznikne sredi puščave v Nevadi. Polkrožno mesto ima tri kilometre premera, kar je približno toliko kot od restavracije Jezero do krožišča pri Rdeči dvorani. Letno ga "naseli" 70.000 obiskovalcev, skoraj trikrat toliko, kolikor je prebivalcev Velenja. Kupiti je mogoče le dve stvari - kavo in led, ki pride prav za hlajenje hrane in vode, ki jo mora imeti vsak s seboj. Razen tega denarne izmenjave ni. To ne pomeni, da v mestu ni številnih barov, delavnic in delilnic hrane. Razlika je zgolj v tem, da vsi vse delijo. Burning man je prostor, kjer odrasli spet lahko postanejo brezskrbni in radovedni otroci. Je čas za odklop od digitalnih dražljajev, uživanje v glasbi, izobraževanje, sproščanje in radovedno odkrivanje širin človeške odprtosti. Obiskovalci, ki letno prihajajo sem, po celo leto pripravljajo umetniške projekte in načrte za kreacije ali aktivnosti, s katerimi nato razveseljujejo druge, popolne neznance. V mestu velja deset načel: 1. radikalna vključenost - vsakdo je dobrodošel, 2. darovanje - brez pričakovane protiusluge, 3. deko-modifikacija - okolje brez oglaševanja in transakcij, 4. radikalna samozanesljivost - iskanje notranje moči in zanašanje nase, 5. Radikalno samoizražanje - iskanje svojih unikatnosti, 6. skupnost -spodbujanje sodelovanja za ustvarjanje pozitivnega okolja, 7. družbena odgovornost - upoštevanje zakonov pri organizaciji aktivnosti, 8. ohranjanje nedotakljivosti narave - skrb za odsotnost sledi in smeti, 9. udeležba - pri delu, zabavi in drugih aktivnostih, 10. trenutnost -osredotočenje na dogajanje tu in zdaj skozi vsa ostala načela. Načela in prijaznost vseh obiskovalcev so dovolj nenavadna, da potrebuješ nekaj (ampak zelo malo) časa, da se nanje navadiš. Kulturno smo programirani v prepričanje, da če nam kdo kaj podari, sumničavo pomislimo, kaj ima za bregom ali se čutimo dolžne, da mu nekako poplačamo. V vsakdanjem življenju moramo aktivno iskati somišljenike s podobnimi vrednotami, najti prostore, v katerih lahko izražamo svojo identiteto. Na Burning manu tega napora ni. Ob vstopu v mesto se zdi, kot bi atmosfera poskrkala vsako tesnobo, sram in zadržanost. In tudi ko odideš domov in se v duh postopoma naseli stara teža vsakdanje družbe, ostane spomin, da so stvari lahko drugačne. Samo odločiti se je treba, v kakšni družbi želimo živeti in kako bi želeli, da z nami ravnajo, če se znajdemo v stiski. Božič in novo leto sta vedno tisti čas v letu, ko se bolj kot druge dni v letu posvetimo najbližjim - družini ali prijateljem. Gre za kratko obdobje, ko dobrim medosebnim odnosom in hvaležnosti za najbližje namenimo več misli kot druge dni v letu. Najdemo čas, da se ustavimo in ob tem, s čim vse smo nezadovoljni, pomislimo tudi na to, za kaj vse smo hvaležni. Privilegij je, da lahko za razliko od mnogih v naši neposredni bližini to počnemo v domačem, prijetnem okolju.
■
SMC
stranka
modernega
centra
Spoštovane občanke in občani!
Naj leto, ki prihaja, prinese sreče, zdravja in zadovoljstva v sleherni kotiček vašega srca in naj vas razvaja z uspehi!
Svetniška skupina SMC
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 9
20. decembra 2018

IZOBRAŽEVANJE
Šola z mladostno energijo, ponosom in številnimi spomini
9
Osnovna šola Šalek Velenje je stara 30 let - Šola, ki daje velik pomen ne le znanju, ampak pripravi otrok na življenje in dobrim medsebojnim odnosom - "Povej mi v faco"
Tatjana Podgoršek
Oktobra letos je minilo30 let, kar je prag Osnovne šole Šalek Velenje prestopila prva generacija znanja željnih otrok, ki so skupaj z učitelji začeli pisati njeno zgodovino. Je najmlajša od šestih matičnih šol v mestni občini Velenje, tudi z najmanj učenci, vendar njena ravnateljica Irena Poljanšek Sivka meni, da se lahko po življenju in delu na njej kosa z večjimi in takimi, ki imajo daljšo tradicijo. V tem šolskem letu se v šolskih klopeh usposablja za življenjske izzive 398 učencev, prihodnje šolsko leto jih bo - po napovedih - več kot 400.
Ponosni na dosežke, na ...
»Šola smo ljudje,« poudarja sogovornica in nadaljuje: »Vsak, ki prestopi njen prag, pusti svojevrsten pečat. Danes je naša šola, šola z mladostno energijo, številnimi spomini in ponosom. Ponosni smo na prehojeno pot,
saj smo dosegli, da se v šoli dobro počutimo ter se imamo radi učenci in učitelj.«
Po mnenju sogovornice so v tukajšnjem in tudi širšem okolju prepoznavni kot šola, ki je odprta za nove izzive, v kateri nadgrajujejo svoje pedagoško delo z učenjem vrednot in socialnih veščin. »Šola ni le znanje matematike, angleščine, geografije, je veliko več. Je šola, ki uči za življenje, ki mladim na poti odraščanja dopušča in daje priložnosti za soočanje z vsem, kar prinaša življenje, ter jih hkrati uči, kako reševati svoje težave. Biti pošten, delaven, solidaren, strpen, ustvarjalen na mnogih področjih je nekaj, kar krepi naše odnose. Omenjene vrline so dobra popotnica za dosego zastavljenih ciljev vsakega med nami, torej tudi za učence, zato jih toliko bolj poudarjamo.«
V primerjavi z drugimi osnovnimi šolami šola Šalek, meni Irena Poljanšek Sivka, slovi po svojih ustvarjalnih idejah. Bila
načinu življenja. V program 9-le-tne šole je vstopila pred njegovo redno uvedbo, kot kulturna šola je poznana po zavidanja vredni ustvarjalnosti, dosežkih v likovni, glasbeni, gledališki in literarni dejavnosti. »Pred tremi leti smo začeli projekt Povej mi v faco. Z njim uspešno dokazujemo, da je pogovarjanje več vredno od
mobilnih naprav. Te na naši šoli ne zvonijo več.«
Prav nič jim ni treba zardeti tudi takrat, ko primerjajo uspehe svojih učencev z učenci drugih šol. Beležijo jih na prav vseh področjih delovanja; v kulturi, športu, pri raziskovalni dejavnosti ... Sploh lansko šolsko leto je bilo zlato leto po priznanjih iz znanj na različnih področjih.
Šola dobro služi svojemu namenu
Poleg kakovostnega izobraževanja na šoli sledijo potrebam po zagotavljanju ustreznih pogojev. Telovadnica, računalniška učilnica, šolsko gledališče, posodobljeni prostori devetletke, nova šolska knjižnica, fitnes studio, avdio in video studio, sodobno športno
Irena Poljanšek Sivka: »Verjamemo, da odmevajo naši uspehi po Šaleški dolini vseh 30 let, kar šola obstaja in živi.«
je med prvimi eko šolami oziroma šolami, ki so vzgojno okolje uspešno prilagodile prijaznemu odnosu do narave in zdravemu
igrišče, jedilnica, moderne specializirane učilnice, Čutni vrt ... »Ob podpori ustanoviteljice - Mestne občine Velenje - je tako naša šola kljub svojim letom še vedno videti sveža, mlada in dobro služi svojemu namenu.«
Tudi v prihodnje šola pripravljena na nove izzive
Tako kot minula tri desetletja -zagotavlja Irena Poljanšek Sivka -nameravajo tudi v prihodnje nadgrajevati pedagoške usmeritve, dajati velik pomen vrednotam, opremljanju učencev z znanjem, potrebnim za nadaljnje šolanje in lažje premagovanje življenjskih preizkušenj, skrbi za nadarjene učence in za učence z drugimi posebnostmi, za dobre in ustvarjalne medsebojne odnose, »za prinašanje iskrivih idej v prostor, v katerem pridobivamo nova znanja, ustvarjamo. Ostajamo odprta šola za nadstandardne programe, vsekakor pa šola, pripravljena na nove izzive,« je sklenila pogovor Irena Poljanšek Sivka.
Življenje in delo na šoli bogatijo kakovosten pouk ter številne druge dejavnosti.
■
dajejo novo priložnost
Odvečnim stvarem
Obiskali smo Center ponovne uporabe (CPU) Velenje
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Pred šestimi leti, 20. decembra, so v Velenju odprli Center ponovne uporabe. V njem je od vsega začetka zaposlena Alenka Košir. Skupaj s sodelavci s posebnim žarom in vero stvarem, ki bi kot odpadek končale na kakšnem smetišču ali kot surovina v zbirnem centru, daje novo priložnost.
Začetki pa so bili najbrž težavni.
To, kar zdaj počno še kje, je bilo
v povojih.
»Na začetku nas ljudje res še niso poznali. Tudi o ponovni uporabi se še ni govorilo toliko, kot se govori danes. Na začetku nismo dobili veliko stvari, sami smo jih iskali. Zdaj nam jih ljudje sami pripeljejo, in to vsak dan, tudi ob sobotah. Naši fantje pa grdo tudi na teren, ko nas pokličejo starejši in tisti, ki želijo oddati večje kose. Pogledajo in z električnim kombijem odpeljejo.«
Ponovna uporaba je vrednota okolj-
sko, ekološko ozaveščenih ljudi?
»Je in vedno bolj postaja. Zemlja je samo ena in treba jo je ohraniti. Po drugi strani je pa tudi modna muha.«
Kdo so vaši kupci?
»Tisti, ki so ekološko osveščeni, ki stvarem, ki jih kupijo pri nas, dajo novo priložnost, ki vedo, da so nakupi iz druge roke povsem v redu, da z izdelki ni nič narobe, da je tak nakup ugoden in da je lahko tak nakup tudi vreden. Marsikdaj se pri nas najdejo stvari, ki jih ne moreš dobiti nikjer več, recimo
kak kos priznanega vrhunskega porcelana, kristala, starine ..., stvari, ki jih ne delajo več in so zelo iskane in tudi veliko vredne.«
Gre kaj naravnost v prodajo?
»Prav nič. Vse stvari v delavnici najprej - kot mi rečemo - diagno-sticiramo. V tej fazi se odločimo, kaj bo šlo v popravilo, kaj v obnovo, kaj samo v čiščenje. Včasih je med stvarmi, ki jih dobimo, tudi kaj takega, kar je za muzej.
> Velikansko delo so opravili v teh letih. Sprejemali, očistili, popravili, osvežili so blizu 200 ton stvari in za toliko razbremenili odpad.
Sodelujemo z Muzejem Velenje. Tisto, kar je pomembno za zbirko muzeja, roma tja. Vsako stvar razvrstimo. Seveda so med stvarmi tudi take, ki jih je treba odpeljati v zbirni center. V trgovino gredo samo stvari, ki so očiščene, popravljene, obnovljene.«
Najbrž pa dobite tudi kak kos, ki še ni bil v uporabi, kije doma pozabljen kje obtičal?
»Velikokrat se zgodi, da dobimo nove kose. Nekatere še zavite v celofan, neodprte zapakirane v škatlah, foliji ... Ljudje se včasih hitro odločijo za nakup, potem pa s tistim, kar kupijo, nimajo kaj početi, ali pa dobijo darilo, pa ne vedo, kaj bi z njim. Seveda,
pri nas se najdejo tudi povsem nove stvari.«
Vam je kaj posebej ostalo v spominu?
Je bilo kaj, kar je posebej izstopalo?
»Veliko takega je bilo. Recimo, ko je kdo pri nas našel kak kos, ki ga je spomnil na otroštvo, ker je takega imel tudi sam, ali pa ko je pri nas našel tisto, kar se mu je razbilo, polomilo, pomenilo pa mu je lep spomin. Gospod in gospa sta razbila tri kozarce iz poročnega seta. Našla sta jih pri nas. In to ravno tri. Veselje je
bilo nepopisno. Ali pa kredenca, ki smo jo obnavljali. Za obnovo je poskrbela žena, ponjo je prišel mož, ki ni verjel, da je njihova.«
Kaj vzamete in česa ne?
»Vzamemo vse, kar imamo doma, razen oblačil in obutve. Od lončkov za rože, stekla, keramike, slik, vaz, miz, stolov, luči, omar ... Ne moremo pa vzeti nedelujoče elektronske in električne opreme, recimo takega televizorja, hladilnika ..., ker za popravilo nimamo ne rezervnih delov niti dovolj
znanja, da bi to lahko popravili. Prevzamemo pa pohištvo, ki ga je treba popraviti in obnoviti. Ne prevzamemo pa kosov, po katerih ni povpraševanja. Včasih nam je žal, ker je med njimi tudi kaj lepega, dobro ohranjenega.«
Teren, na katerem vse to dobite, je
Šaleška dolina. Od kod pa prihajajo
kupci?
»Iz vs e Slovenije. Vedno smo presenečeni, ko pride k nam kdo iz Ljutomera, Jesenic, prihajajo iz Primorske. Spremljajo nas na Facebookovem profilu.«
December je. Čas kupovanja daril.
Tudi čas pričakovanja snega, dr-
sanja, smučanja. Se najde pri vas tudi kaj takega, kar je primerno za to obdobje?
»Oboje. Za darila so denimo zelo aktualne otroške knjige. Teh imamo veliko, od Martina Krpana in knjig, ki jih ne dobiš nikjer več, pa vse do sodobnih. Imamo božične in novoletne okraske, svečnike ... Vse to je v posebni ponudbi. Zbirali smo jih celo leto. Januarja, februarja in spomladi dobimo največ tega. Pospravimo in potem decembra ponudimo. Podobno je z zimskimi rekviziti, smučmi, drsalkami ... Pridite, preverite.«	■
Alenka Košir: »Ponovna uporaba je vrednota.«
Nič ne gre v nič Jernej Rogina je mizar v CPU, kjer tako kot Koširjeva dela že od vsega začetka. Brusi, razstavlja, menja vijake, okovje, police ... »Dela je veliko. Vsak kos potrebuje svojo obravnavo. Nekateri se dajo popraviti, drugi ne. Tisti, pri katerih ne gre, gredo za rezervne dele, vijaki se dajo uporabiti pri naslednji omari ... Skoraj nič ne gre v nič,« pravi.
Nekaterim je CPU kar malo težko najti. Poslovna cona Standard, vhod pa tam, kjer je vhod za stanovalce vhoda D.
rekli so ) Katarina Vivodinac iz Nazarij: »Že včeraj sem
_ bila tukaj. Kupila sem dve omarici, danes sem
prišla ponje. Zelo sem zadovoljna in zagotovo pridem spet, ko bom kaj potrebovala. Lepe in kakovostne stvari imajo za primerno ceno. Le eno pripombo imam - težko jih je najti. Včeraj sem jih iskala celo uro, imela pa pred nosom.«
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
H^AS
20. decembra 2018
Prostorska postavitev in prodajna razstava
Galerija Velenje v prazničnih dneh vabi s prostorsko postavitvijo kiparke Dragice Čadež ter s prodajno razstavo del umetnikov SAŠA regije
Tina Felicijan
Velenje, 13. december - Zadnja letošnja razstava v Galeriji Velenje je nekako navezana na Napotniko-vo leto, ki ga ob 55-letnici ustavitve Napotnikove galerije obeležujejo v Šoštanju, pravi kustosinja razstave Žitje Dragice Čadež mag. Milena Koren Božiček. »Avtorica je namreč ogromno ustvarjala v lesu, hkrati pa je prvakinja v umetniškem oblikovanju gline. Keramika je pri nas nekoliko razvrednotena kot umetniška tehnika, saj je bolj poudarjena v umetnoobrtnem ustvarjanju. Dragica Čadež pa dokazuje, da je v keramiki lahko ustvarjen še kako vrhunski umetniški izdelek,« je utemeljila povabilo avtorici na gostovanje s prostorsko postavitvijo, v kateri so združeni trije ciklusi, ki poudarjajo aktualno tematiko potrošniške družbe -Roke, Kruh in Čtivo. Keramične skulpture, poslikane z odtisi rok, so postavljene v črno obarvane lesene zaboje in opozarjajo na lakomnost potrošništva in hlepenje po izobilju, ki je nepotrebno. »Sem socialno občutljiva. Ob zapiranju tovarn, odpuščanju delavcev, brezposelnosti in prekarnem delu med mladimi, begunski krizi, revščini med ljudmi se sprašujem, kako je pri vsem tem bogastvu, tehnologiji, znanosti to mogoče. Odzivam se na to neenakopravnost, na te diskrepance,« pravi gostujoča umetnica.
V pritličju galerije pa se je drugo leto zapored odprla prodajna razstava Galerijska umetniška promenada, na kateri svoja dela nudi 21 akademskih slikarjev, kiparjev, ilustratorjev, oblikovalcev, likovnih pedagogov in drugih vizualnih umetnikov vseh generacij iz Savinjsko-Šaleške regije. Nudijo
umetniško obdelane uporabne izdelke, kot so voščilnice, koledarji, čokolade, beležke, ovijalni papir, predvsem pa slike, grafike, printe računalniških grafik, tudi skulpture. »Osnovno poslanstvo Galerije Velenje je poleg predstavitve vrhunskih ustvarjalcev
mo umetnike iz celotne SAŠA regije. Njegov namen je ustvarjanje priložnosti za predstavitev avtorjev občinstvu in spodbujanje k nakupu umetniških izdelkov. Zato smo avtorje spodbudili k pripravi izdelkov, ki so lahko tudi primerno darilo,« je povedala
in zato potrebujemo več takih razstav. Mislim pa, da velenjska galerija in mesto nasploh veliko naredijo za mlade umetnike,« pove. Velenjčanka Eva Margon zaključuje magistrski študij ilustracije. Na aktualni prodajni razstavi se predstavlja z junaki iz ene
tudi nudenje podpore domačim umetnikom. Galerija je bila ob prenovi zasnovana kot regijska galerija, zato v projekt Galerijska umetniška promenada vključuje-
Atrij galerije razsvetljuje praznična svetlobna instalacija, ki sta jo postavila sodelavca Arpad Šalamon in Janja Plavčak v sodelovanju z Društvom šaleških likovnikov, ki so prispevali keramične kreacije. Razstavi bosta odprti do 5. januarja.
direktorica Barbara Pokorny in za prihodnje leto napovedala pravo umetniško tržnico v atriju galerije.
Kaj pa Galerijska umetniška promenada pomeni razstavljavcem? Grafična oblikovalka iz Velenja Anja Polh, ki je diplomirala iz industrijskega oblikovanja, je že med študijem vzljubila ilustracijo ter oblikovanje črk. Zadnje čase ustvarja računalniške grafike. Kruh ji služi predvsem grafično oblikovanje, pa tudi ilustriranje. »Danes lahko svoja dela objavimo na spletu, razstavljamo digitalno, ampak odziv na naša dela ni enak kot v galeriji. Občutek je drug
od knjig, ki jih je med študijem ilustrirala. »Lepo je, da imamo lokalni umetniki možnost, da v domačem okolju predstavimo svoja dela. Priložnost za stik z občinstvom nam veliko pomeni, če kdo kaj kupi, pa smo še posebno zadovoljni,« pravi. S svojimi deli se predstavlja tudi slikarka Barbara Drev iz Topolšice, ki se ukvarja tudi z grafiko. Razstavila je sliko, litografijo in jedkanico ter nekaj sitotiskov. K umetniškemu ustvarjanju jo napeljujejo predvsem narava, ljudje, odnosi, družba, zanimata jo tehnologija in splet, vse to pa poskuša povezati v likovni izraz. »Ta projekt je odlična priložnost, da se lokalni likovniki predstavimo, hkrati pa se srečamo, družimo, spremljamo drug drugega,« pravi in dodaja, da je nakup unikatnega umetniškega dela dobra alternativa predprazničnemu potrošništvu, saj ima osebni izraz avtorja tisto dodano vrednost, ki je množično proizvedeni izdelki nimajo. a
Zgodba 11 12 13
Šoštanj - V kulturi so v letu 2018 slavili v Šoštanju umetnost treh velikih, 100-letnico smrti pisatelja Ivana Cankarja 11. decembra, 130-letnico rojstva kiparja Ivana Napotnika 12. decembra ter obletnico rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha 13. decembra. S to mislijo so v Mestni knjižnici Šoštanj v sodelovanju z Vilo Mayer z literarnim natečajem Zgodba 11 12 13 k ustvarjanju povabili meščane Šoštanja in člane Knjižnice Velenje.
Natečaj je bil razpisan v dveh starostnih skupinah, odrasli ter otroci in mladina. Na zaključku natečaja, v torek, 11. decembra, so med nagrajence podelili dva e-bralnika in tudi zanimivi knjižni nagradi, monografijo Kajuh, ki jo je podarila Knjižnica Velenje, in čisto svežo publikacijo Kipar Napotnik, izpostavljeni pogledi, ki sta jo podarili Vila Mayer in Mestna občina Šoštanj.
Prispela dela je prebrala in ocenila tričlanska komisija Milojka Bačovnik Komprej, Urška Zupančič in Špela Verdev, ki je med deli, prispelimi v starostni skupini odrasli, prvo nagrado podelila Agati Šumnik Zgonec. Med deli, prispelimi v starostni skupini otroci in mladina, pa je prvo nagrado prejela Vida Volk. Ostali nagrajenci natečaja so bili: Blažka Škruba, Dominika Rak, Estera Koželjnik in Jožek Klavž.
Slavnostni program so pripravili Jani Napotnik, Franjo Jurovic in Dušan Rebec. Z besedo, gibljivo sliko in pesmijo so med seboj povezali pisatelja, kiparja in pesnika. S tem so se poklonili tudi umetnosti, lepoti in ljubezni.
■ MB
Ježki v galeriji
Šoštanj, 13. decembra - Minuli četrtek so se v Mestni galeriji Šoštanj s svojo dejavnostjo predstavili varovanci VDC SAŠA Velenje. Razstava sodi v program Zavoda za kulturo Šoštanj, ki že tradicionalno namenja mesec december socialnim vsebinam. Na odprtju so nastopili Veseli ježki, avtorsko pesem je predstavila Monika, Nejc pa je spregovoril o tem, kako riše, kipari in upodablja dinozavre. Na razstavi so različni izdelki varovancev, risbe, slike, lepljenke, pesmi, kolaži in podobno. Leseni izdelki, jaslice, voščilnice manjše skulpture, družabne igre in nakit so tudi naprodaj. Sredstva od prodaje izdelkov so namenjena za nagrado uporabnikov in za višjo kakovost bivanja v centru.
Varstveno-delovni center se je s tem projektom predstavil v okolju, v katerem deluje že petnajst let. Poleg zagotavljanja oskrbe odraslih invalidnih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju na območju Šoštanja s svojo dejavnostjo zajema še petnajst ostalih občin oziroma tri upravne enote: Velenje, Mozirje in Žalec. Od začetnih enaindvajset uporabnikov je danes v enoti Ježek Velenje sedeminštirideset odraslih oseb, od tega jih je v dnevni storitvi VDC iz občine Šoštanj
osem. Dejavnosti v centru so razdeljene po dnevih in zajemajo vse, od športnih aktivnosti, glasbene vzgoje do gospodinjstva.
Razstavo je odprl direktor Zavoda za kulturo Šoštanj Kajetan Čop, delo centra pa je predstavila Darja Fišer.
Razstava bo na ogled do 5. januarja in je lep prispevek k barvitosti ustvarjanja in življenja.
a Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 11
20. decembra 2018	»»VAS
Poklon velikemu Napotniku
Akademija, ki so jo pripravili umetniku v čast, je bila z eno besedo vrhunska.
S Slavnostno akademijo so v sredo v Šoštanju na najlepši način zaokrožlili Napotnikovo leto 2018
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 12. decembra - S slavnostno akademijo so v Šoštanju v sredo, 12. decembra, na dan, ko se je pred 130 leti v Zavodnjah rodil Ivan Napotnik, eden prvih akademsko, na Dunaju izobraženih kiparjev pri nas, zaključili leto, ki so ga poimenovali po njem - Napotnikovo leto 2018.
»Danes izobraževanje v tujini ni nič posebnega, pred več kot sto leti pa je bil to izjemen dosežek,«
je na slavnostni akademiji dejala mag. Milena Koren Božiček, ki že vrsto let proučuje Napotnikovo življenje in delo.
Zbrane je pozdravil Darko Me-
nih, župan Občine Šoštanj, ki je ponosna lastnica skoraj petine Napotnikovih skulptur in izjemno ponosna na velikega umetnika, ki je s svojo veličino Šoštanju
dal poseben pečat. Na najlepši način so to pokazali z njegovim letom. Z različnimi dogodki so želeli ljudem približati kiparja in njegovo delo.
KULTURA
V Vili Mayer, kjer so na ogled njegove plastike, so stalno zbirko dopolnili s tem, da so izpostavili tudi kiparja: njegovo življenjsko pot, pomembnejše razstave, odlikovanja in nekatere skice za kipe, ki jih je kipar realiziral. Na Trgu svobode je na ogled razstava Napotnik v Šoštanju, ki kaže kiparja in njegovo umetnost v nekoliko drugačni luči, kot smo bili vajeni. Izšli sta tudi dve publikaciji. Prva je posvečena 55. obletnici ustanovitve Napotnikove šolske galerije, ki jo je ustanovil takratni likovni pedagog na OŠ Bibe Ro-ecka Viktor Kojc, z naslovom Na-potnikova galerija Šoštanj, šolska galerija. Druga, Kipar Napotnik, izpostavljeni pogledi, pa je izšla prav na obletnico Napotnikove-ga rojstva. V njej so umetnine mojstra Napotnika izpostavljene oziroma videne z drugega kota kot doslej. Poudarek je na kipih v stalni zbirki v Vili Mayer in javnih plastikah v občini Šoštanj.
Izdali so tudi priložnostno znamko Napotnikovega leta, vse poštne pošiljke, ki so bile 12. 12.
letos odposlane s Pošte Šoštanj 3325, pa so bile opremljene z dnevnim žigom.
Slavnostna akademija, ki so jo skupaj pripravili Občina Šoštanj, Vila Mayer in Zavod za kulturo Šoštanj, je bila zaključna prireditev, s katero so v Šoštanju zaključili Napotnikovo leto. Kulturnemu dogodku so s svojim nastopom dali posebno težo operni duet Petra Turk Rupreht (sopran) in Sergej Rupreht (tenor), interpret kiparja Napotnika Marko Sla-pmk, plesni duet Aja Gavez in Oja Flis, harfistka Karin Kopušar pod mentorstvom Katje Šumečnik in voditeljica Mojca A. Juras.
Napotnikovo leto v občini Šoštanj lahko povzamemo z besedami mag. Milene Koren Božiček: »Bodimo ponosni nanj!« Župan pa je svoj nagovor zaključil s citatom Josipa Stritarja: »Velik, neu-mrjoč, stvarniku enak je umetnik, ki iz svojega osrčja stvari podobe, katere je v svetem trenutku spoče-la njegova duša in jim je življenje dala njegova roka. To je bil naš, šoštanjski Napotnik.«	■
V soboto še en božično-novoletni žur skupine Šank Rock
To soboto pripravlja skupina Šank Rock še en božično-novoletni žur v Velenju. Prvič so Rdečo dvorano razprodali leta 1992, ko so praznovali 10. obletnico delovanja. Od takrat je bil obisk vedno velik. Čeprav letos ne beležijo kakšne okrogle številke, kljub temu pričakujejo, da bo dvorana razprodana tudi tokrat. Matjaž Jelen je prepričan, da bo tako.
Kakšno vzdušje pričakujete na sobotnem koncertu?
Imamo kar tri odlične glasbene goste, najprej naj omenim skupino Mi2, ki zadnja leta niza uspešnico za uspešnico, gostimo tudi zasavsko skupino Bohem, koncert pa bodo odprli mladi rockerji iz Celja, skupina Kobra. Vse to je seveda »recept« za popoln rock žur.
In katero od svojihskladb imate izbrano kot tisto,
ki prav vedno prebudi občinstvo?
Vsekakor to velja za kar nekaj uspešnic, ki smo jih nanizali v letih na naših 17 albumih. Publika po navadi z nami najraje poje naše balade, in teh bo tudi v soboto veliko na sporedu. Smo pa posebej ponosni prav na vsako pesem, ki jo bomo
\ 7vpH li v crihntn
Glede na to, kako hitro pojenjajo vstopnice, lahko sklepamo, da je rock še vedno še kako »in«. Ali ljubezen do rocka nikoli ne zamre?
Mi pravimo »enkrat rocker - vedno rocker«. Glede na prej našteta imena naših gostov je jasno, da se vedno potrudimo, da dobijo obiskovalci največ, kar je možno za ugodno ceno vstopnice. Zelo smo veseli, da je z leti »Božično Novoletni Žur« postal nekaj »obveznega« za vsakega rockerja daleč naokoli.
Kdo so v glavnem vaši poslušalci?
Šank Rock je bil vedno garant za odlične nastope v živo in to so spoznale tudi mlade generacije, zato je struktura obiskovalcev naših koncertov zelo raznolika po letih. Verjamemo, da ie to zato. ker liudie različ-
nih generacij z našo glasbo začutijo tako našo iskrenost kot našo pozitivno energijo.
Na kaj ste v svoji 36-letni karieri kot bend najbolj
ponosni?
Na to, da smo do sedaj posneli 17 albumov z veliko uspešnicami, da smo preživeli vse vzpone in padce, da znamo uživati v »sedanjem trenutku« in da imamo še veliko idej in moči za ustvarjanje in nastopanje v prihodnje.
Vaš zadnji album »Nekaj več« je bil izdan lani;
ali morda že nastaja kaj novega?
Seveda že razmišljamo naprej, obeta se prav poseben projekt, a kaj več o njem pa v začetku naslednjega leta. Sobotni koncert bo nedvomno naš zaključni koncert dvoletne turneje Nekaj več.
Verjetno kaj pesmi, ki (še) niso bile objavljene,
leži tudi v predalih Šank Rockovcev?
Od prejšnjega albuma je ostalo nekaj, vendar bo projekt, ki se pripravlja, nekaj čisto drugačnega, kot ste od nas navajeni do sedaj..., upamo, da se nam vse poklopi in da začnemo čim prej ustvaijati in stvar realizati.
Boste člani skupine delavni tudi v nadaljevanju praznikov ali si boste vzeli tudi kakšen dan dopusta zase?
Po Velenju imamo še koncert 27.12. v Ljubljani na Kongresnem trgu, po novem letu pa v Mariboru na trgu Leona Štuklja. Vmes pa seveda druženje z družino in nriiatelii. ■ Moica Štruc
PRAZNIČNA DRUŽINSKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA
KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI
SI G CFIJF
Skupina Šank Rock bo v soboto z gosti v Rdeči dvorani poskrbela za popoln rock žur.
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA
H^AS
20. decembra 2018
Zarja zaključuje s koncertom
Božično-novoletni koncert pihalnega orkestra bo v nedeljo v Športni dvorani OŠ KDK
Šoštanj - Pihalni orkester Zarja na najlepši možni način zaključuje še eno zelo delovno in aktivno leto, z božično-novoletnim koncertom, ki bo v nedeljo, 23. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha.
Orkestru pod taktirko Mirana Šumečnika se bodo na odru kot gostje pridružili Lea Sirk, Irena Vrčkovnik, Folklorno društvo Oglarji Šoštanj in oktet Quercus iz Goriških
brd. Program bo povezovala Nina Lambizer. Obeta se prelepo predpraznično popoldne.
Skoraj ni prireditve v Šoštanju, ki bi minila brez Zarje, pa naj so to otvoritve, sejmi, različne slovesnosti ali proslave. Dogodek je, če nastopa Zarja, pravijo Šoštanjčani. Ne nastopajo pa samo doma. Veliko tudi gostujejo. Iz letošnjega leta jim bo v najlepšem spominu ostalo sodelovanje na festivalu na Ohridu v Makedoniji, kjer so sodelovali na dogodku z
naslovom Slovenija na Ohridu 2018. Pripadla jim je čast, da so izvedli koncert na osrednji prireditvi.
Ampak, kot pravijo v Pihalnem orkestru Zarja, so jim vseeno najljubši tisti koncerti, ki jih za svoje občinstvo pripravijo doma. Občinstvo to tudi čuti.
a mkp
ALTERMATOR
Eden ni nobeden
Vemo in ne vemo
Stojan Špegel je predstavil četrto pesniško zbirko - Ta obravnava industrijski motiv, odpira pa tudi intimni prostor
Tina Felicijan
Stojan Špegel zadnjih deset let vodi Muzej premogovništva Slovenije, hkrati pa je likovni in literarni ustvarjalec. Tudi izobraževal se je tako o rudarstvu kot o vodenju, diplomiral pa na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Ves čas aktivno ustvarja in razstavlja kot slikar, izdal pa je tudi štiri pesniške zbirke. V zadnjem obdobju v obeh medijih raziskuje predvsem industrijski motiv.
Industrijski motiv
Ustvarjanju se prepušča po spontanem klicu. A ne bega od ene tematike k drugi. Slikarsko rad ustvarja v ciklusih in tako opazuje razvoj. Tudi pesniška dela kritično reflektira in jih povezuje v celoto, ko pripravlja zbirko. Industrijski motiv spremlja in razvija že od leta 2010. »Analiziral sem industrijsko umetnost v domačem okolju, potem v sve-
tu, med magistrskim študijem sem jo bolj obdelal, nato pa je začel nastajati cikel industrijske umetnosti, ki je v večjem delu po-
namreč pogosto predstavljajo projekte s področja industrijske umetnosti, predvsem z rudarsko tematiko.
Stojan Špegel ob izidu pesniške zbirke Če ne ve, ve, če ve, ne ve
vezan z zadnjo pesniško zbirko,« je povedal in dodal, da ga k raziskovanju industrijskega motiva spodbuja tudi delovno kolje. V
Pesniška zbirka z naslovom Če ne ve, ve, če ve, ne ve se od prejšnjih dveh razlikuje prav po snovi. Izčistil je jezik, izoblikoval
dustrijskim šumom v pesmih je tišina - prostor, v katerem bralec lahko predahne in pogleda vase. »Naslov pa ponazarja neko časovno premico. Iz preteklosti imamo v sebi neke zapise - tudi če ne vemo, vemo, ker je vgrajeno v nas. Danes pa imamo izjemno količino informacij, ki jih ne uspemo predelati,« razlaga Stojan Špegel in dodaja, da je zbirka razdeljena na dva dela - prvi obravnava zgolj industrijsko tematiko, drugi pa odpira prostor v globljo intimo.
Avtor pravi, da industrijski motiv odpira neizmerne možnosti za ustvarjanje. Zato ga ne bo opustil. V začetku prihodnjega leta načrtuje izid svojega kataloga slikarskih del na to temo. »Opažam pa, da se mi ta tematika odpira še drugam. Kot bi iskal neko dušo v njej. Čeprav človek živi in deluje v industrijskem okolju, ne more iz svojega prazapisa, iz svoje človečnosti.«
Muzeju premogovništva Slovenije je slog, pravi avtor. Protiutež in-
Knjiga, ki želi pomagati na poti osebnostne rasti
Ko pred novim koledarskim letom razmišljamo o obljubah za prihodnost, imamo pogosto v mislih več dela s seboj oziroma zase. Velenjčanka Darja Fišer pa minulo leto o tem ni razmišljala samo decembra. Pisala je namreč knjigo Biti jaz 365 dni, ki je pred kratkim tudi izšla. Že na prvi pogled je knjiga videti drugačna od večine ostalih. Spominja na namizni koledar, ki kar vabi, da bi ga imeli nekje na polici. »To sem tudi želela. Namen te knjige je namreč, da bi bila dostopna čim širšemu krogu ljudi,« pravi Fišerjeva in pojasnjuje, da gre za strokovni priročnik, ki zajema vodeno delo s seboj vse leto in vsak dan. Fišerjeva ga je pripravila na osnovi številnih izkušenj, ki jih je pridobila ob vodenju osebnih izkustvenih delavnic za različne kroge ljudi. »Ob pripravljenih gradivih za delavnice sem si želela, da bi pripravila še priročnik, ki bi udeležence delavnic spremljal vsak dan,« je dejala Fišerjeva. Uspelo ji je več kot to, saj je priročnik namenjen tudi doslej
nedoseženemu občinstvu. »Vsak mesec v letu je posvečen določeni temi. Januarja tako delamo sami na svoji osebnosti, februarja za samopodobo, marca za motivacijo, aprila in maja se ukvarjamo s komunikacijo, junija z ustvarjalnostjo, julija je poudarek na učenju sproščanja, avgust je posvečen čuječnosti, septembra govorimo o obvladovanju konfliktov, oktobra o postavljanju meja, novembra o stresu in decembra o ciljih,« našteva avtorica in dodaja, da se lahko po koncu knjige znova vrnemo na začetek. Za vsak dan je v knjigi pripravljena fotografija, misel, beseda dneva, strokovna vsebina in naloga. »Ni pa pogoj, da bi bilo treba knjigo začeti brati januarja. Vedno imamo priložnost delati na sebi,« pravi Darja Fišer.
Za zdaj je knjiga izšla v 500 izvodih, Fišerjeva pa je pri tem izjemno hvaležna Mestni občini Velenje, ki je njen projekt tudi delno finančno podprla.
Darja Fišer želi s priročnikom za 'delo na sebi' čim širši množici ljudi pomagati najti pot do pozitivnega.
Bojan Pavšek
Stara navada je železna srajca. Ljudski rek, ki se ga trdno oklepamo, če se nam nekaj ponavljajočega zelo prikupi. Kot na primer utrip veselega decembra. Vsako leto iste štorije z istimi navadami, ki se odvijajo ob ustaljenih terminih in skoraj vedno na istih lokacijah. In če kdo te procese pozna do potankosti, so to zagotovo Trije dobri možje. Kljub temu da so vzroki njihovih nastankov različni, imajo skupno poslanstvo - osrečevati predvsem mlajše generacije. Posebej tiste, katerih starostni razpon še omogoča, da verjamejo v njihov obstoj. Tega se dobro zavedajo vsi, ki v (navideznem) duhu dobrosrčnosti pod svojim okriljem promovirajo mamljive storitve in izdelke, primerne za najmlajše. Za lažjo pripravo svojih "strank" začenjajo s promocijskimi aktivnosti že v jesenskem času, saj število reklamnih ponovitev bistveno vpliva na rast in krepitev poželenja. Zmeda nastane, ko dobre može srečamo v živo. Priča smo različnim nastopom v različnih kostumih, z zelo različnimi nivoji komunikacijskih sposobnosti. Uspešnost naštetega se najbolj iskreno pokaže z odzivi otrok. Enkrat prešerno nasmejani, spet drugič prestrašeno solzavi. Pač ni vsak rojen za dobro interpretacijo dobrega moža in priporočljivo bi bilo, če bi si nekateri med njimi to priznali. Pravo štalo pa v otroški domišljiji povzroča množičen pojav dobrih mož. Ati, zakaj ima v Šoštanju Dedek Mraz drugačno brado kot v Velenju? Ali ni pripeljal Miklavž v soboto bolj hudih parkeljcev s seboj kot v torek? Mami, kdo je pravi Božiček, tisti iz Velenjke ali tisti iz Mercatorja? Sledijo pristopi staršev, ki skušajo z bolj ali manj uspešno diplomacijo pregnati dileme mladih možgančkov in s tem ohraniti pravljičnost trenutka še vsaj za leto ali dve. Površen pregled obiskov treh ostarelih dobričin v domačem okolju pokaže, da potrošniški prestol zaseda Božiček. In to z razlogom, ki ga povzroča njegov marketinški pedigre. Njegovo rojstvo datira slabih sto let nazaj, ko ga je iz novodobnega mita, nastalega v talilnem loncu ameriških priseljenskih kultur, v promocijske namene lansiralo podjetje Coca-Cola. Risar Haddon Sundblom ga je za to priložnost obarval v barve blagovne znamke. Rdeča osnova z belo obrobo. Sani, na katerih se s pomočjo severnih jelenov Božiček preganja po nebesnem svodu, so si proizvajalci gaziranega napitka izposodili iz pesmi The Night before Christmas. Šef vprege Rudolf se je ubrani četici pridružil šele nekaj let kasneje. Tako kot osvežilno pijačo smo Božička posvojili tudi pri nas. Kar pride iz Amerike, pač ne more biti slabo!? Želja po kopiranju za tiste čase prepovedanih čezoceanskih šeg in navad je bila v deželah socialističnega enoumja še toliko večja. Dedku Mrazu, ki se je v dotičnem političnem obdobju najbolj utrdil, verjetno ni bilo po volji, da je v času hiranja stare Jugoslavije dobil privlačno konkurenco. Precej manj je bil verjetno ljubosumen najskromnejši med njimi - sveti Nikolaj ali Miklavž. A tudi njemu se zadnje čase kolca, saj orehe, suho sadje in kakšen volnen zimski dodatek že zamenjujejo neprimerno dražja darila, ki meglijo prvotni namen obreda. Ne glede na mitološki ali svetniški izvor so se modeli uspeli nekako uskladiti, da pokrijejo celoten december, ne da bi si preveč skakali v zelje. Apetite po "obdarovanju" glo-balizacija navad iz leta v leto povečuje. Priprave na apetite pa podaljšuje. Ne moremo spregledati že skoraj oktobrskih akcij, ki s stimuliranjem potrošnikov ustvarjajo prepričanje, da so se želje porodile v njihovih glavah. Najbolj šibek člen v tej verigi so seveda otroci in njihov spužvasti razum, ki vsrkava vase vse, kar jim pride na pot. Ti so še posebej dovzetni za prebrisane trike trgovcev, pri katerih prednjači predvsem želja po dobičku. S pretiranim potrošništvom pri obdarovanju prvotno poslanstvo dobrih mož in avtohtonost stoletnih zgodb počasi tone v pozabo.
Dragi Miklavž, Božiček in Dedek Mraz! Želim si, da nam nivoja sreče, veselja ter medsebojnega spoštovanja ne uravnavajo družbeni impulzi, grajeni zgolj na ekonomskih vrednotah. Hvala že v naprej.
■
a mš
■
Bahorjeva Ko-Lekcija v Vili Bianci
Velenje, Topolšica - Lončarski center Bahor v soboto, 22. decembra, v vili Bianca v Velenju pripravlja dnevno razstavo (od 12. do 17. ure) in večerni dobrodelni dogodek (od 17. do 19. ure) z naslovom Ko-Lekcija.
Na razstavi bodo na ogled različni glineni
izdelki za gospodinjstvo in dom, ki so jih tečajniki ustvarili v sedmih delavnicah ob spoznavanju lončarskih tehnik z uporabo različnih glin, glazur, barv in dekorativnih tehnik. V kreativno dobrodelnem dogodku, ki bo sledil, pa bodo obiskovalci sami posli-
kali keramične srčke in v katerega od dveh hranilnikov, ki bo tam, izdelali pa so ju pri Bahorjih, položili evro, dva. Izkupiček bo namenjen mamici samohranilki in njenima petletnima dvojčkoma Svitu in Maji.
a mkp
Galerijski večer z Anima Vito
Šoštanj - V petek, 21. decembra, ob 17. uri, se bo v Mestni galeriji Šoštanj začel Medpraznični večer z Anima Vito. Galerija bo napolnjena s pesmimi šestih ženskih glasov, ki svoje veselje do druženja in klepetanja združujejo s svojo neskončno ljubeznijo do glasbe. Pesem bo prepletena z branjem pripovedk, šeg in navad. Seveda bo zadišalo tudi po potici. Dogodek organizira Zavod za kulturo Šoštanj.
mkp
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 13
20. decembra 2018
»»SCAS
107,8 MHz
13
Radijski in časopisni MOZAIK
Ob torkih popoldne je z vami Urška Kljajič
Urška Kljajič v medijskih vodah nikakor ni nova, saj se je začela z novinarstvom ukvarjati že v srednji šoli, naši medijski hiši pa se je pridružila pred kratkim, na valovih Radia Velenje jo sedaj lahko poslušate vsak torek popoldne. Pripravlja tudi novinarske prispevke za ostale radijske oddaje in tednik Naš čas.
»Čeprav sem po izobrazbi zgodovinarka, pa so mi mediji prišli v kri. Preizkusila sem se tako na televiziji, časopisu kot radiu. Ta me od vseh treh najbolj navdušuje, saj mi daje občutek večje intimnosti, ko samo s svojim glasom poveš in pokažeš vse. Radio mi predstavlja tudi izziv, saj je delo bolj dina-
Urška Kljajič že skoraj obvlada tudi radijsko tehniko.
mično, hkrati pa, če dodam malo za šalo, ni potrebno stalno skrbeti za pričesko, obleko in "make-up", pravi Urška, ki se pridno uči tudi samostojnega dela za mešalno mizo in upa, da ga kmalu osvoji. »Delo v medijih je
sicer poseben način življenja, ki ga mnogi ne zmorejo, je naporno, a ko ga enkrat začutiš, ti pride v kri, postane način življenja, ki se ga ne moreš več znebiti.«
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MJAV - Gospod, težko sem ponižna
2.	GAJA PRESTOR - Decembra
3.	MANOUCHE - Za božič bom doma
Dekleta iz skupine Mjav so predelale Magnificovo uspešnico Gospod, težko sem ponižen, ki jo je priljubljeni glasbenik objavil že pred leti. Priredba je posneta v hudomušnem in sproščenem vzdušju, tak pa je tudi videospot, ki so ga dekleta posnela pod režisersko taktirko Igorja Pečolerja in produkcijske hiše Novisuals.
GLASBENE novice
Bohemian Rhapsody največkrat pretočena skladba iz 20. stoletja
Bohemian Rhapsody, zimzelena uspešnica zasedbe Queen, je največkrat pretočena pesem iz 20. stoletja.
V času njenega nastanka je veliko dvomljivcev menilo, da je šestminutna pesem predolga za radijske postaje in da je čudna zaradi nenavadnih opernih vložkov. A skladba se je kljub temu zapisala v zgodovino svetovne glasbe. Postala je tudi uradno največkrat
pretočena skladba iz 20. stoletja in po številu pretokov prehitela Nirvanino uspešnico Smells Like Teen Spirit in pesem Sweet Child O'Mine zasedbe Guns N' Roses. Pesem (avtor je Freddie Mercury) je nastala leta 1975, tako njen av-dio kot videospot pa sta po svetu zabeležila več kot 1,6-milijarde pretokov. Zanimanje za skladbo je v zadnjem času postalo še večje tudi po zaslugi istoimenskega filma, ki govori o življenju pevca Freddieja Mercuryja in drugih članov skupine Queen.
Blurred Lines je plagiat
Pharrell Williams in Robin Thicke bosta morala družini pokojnega soul zvezdnika Marvina Gaya plačati pet milijonov dolarjev odškodnine, saj sta po mnenju sodišča ustvarila plagiat njegove pesmi. Sodišče je namreč ocenilo, da je njuna uspešnica Blurred
Lines preveč podobna Gayevi Got to Give It Up. Avgusta 2013 sta skupaj vložila tožbo, s katero sta želela ovreči namigovanja dedičev Marvina Gaya, da gre za plagiat njegove Got To Give It Up. Gayevi so vložili protitožbo, sodna bitka pa se je prvič končala marca 2015, ko so sodniki odločili v korist družine zvezdnika Motowna. Williams in Thicke sta se na sodbo pritožila, vendar neuspešno. Sodišče je ohranilo izvirno odločitev, le nekoliko znižalo odškodnino. Sodba je v glasbenem svetu obveljala za precej sporno, Williams in Thicke sta sicer priznala, da sta črpala navdih iz Gayevega hita, a trdita, da ga nista kopirala.
Gaja Prestor poskrbela za romantični december
18-letna Celjanka Gaja Prestor, ki je letos na slovenski glasbeni
sceni debitirala z avtorskim sin-glom To je, kar imam, in kasneje izdala še skladbo Ona, je pred kratkim predstavila svojo tretjo avtorsko pesem Decembra. Skladba, ki je nastala v sodelovanju z mladim avtorjem in izvajalcem Žanom Serčičem, sodi v praznični čas in govori o doživljanju prihajajočih prazničnih dni. Pesem je pravzaprav nastala med snemanjem skladbe Ona, ki je izšla konec oktobra. Videospot so snemali na Krvavcu in v priljubljenem ljubljanskem klubu, pri snemanju pod režisersko taktirko Gabra Riegla pa je sodelovala celotna Gajina družina.
Čuki leto 2018
zaključujejo
praznično
Leto, ki se izteka, je bilo za skupino Čuki zelo pestro in praznično, saj so prav letos praznovali 30-letnico svojega delovanja. Častitljivi jubilej so novembra kronali z dvema razprodanima koncertoma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, o katerih vsi govorijo le v superlativih. Veličastno pa leto tudi zaključujejo. Slaba dva meseca po izidu uspe-
šnice Če se od spominov da živet namreč predstavljajo praznično božično-novoletno pesem Cel svet imaš na dlani. Izid skladbe so pospremili z zanimivim vide-ospotom, posnetim v praznični Ljubljani. S praznično skladbo se želijo zahvaliti svojim privržencem, ki jim vedno znova radi prisluhnejo in se z njimi srečujejo na številnih nastopih.
Znana nova imena za Dvorano slavnih rock'n'rolla
Pop pevka Janet Jackson, rock skupina Radiohead in zasedba The Cure so si prislužili vstop v Dvorano slavnih rock'n'rolla v letu 2019. Pridružili se jim bodo še Stevie Nicks ter zasedbe Def Leppard, The Zombies in Roxy Music. Koncert v počastitev vpisa bo 29. marca v New Yorku. Po pravilih se lahko glasbeniki za vstop v dvorano slavnih potegujejo 25 let po prvi objavi njihove glasbe. Janet Jackson je svoj prvenec Control objavila leta 1986, Radiohead so z uspešnico Creep zasloveli v 90., The Cure pa so svoj prvi album Three Imaginary Boys objavili leta 1979. Konec 70. so nastali tudi Def Leppard, leta 1970 je Bryan Ferry ustanovil Roxy Music, začetki The Zombies pa segajo v zgodnja 60. leta.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Slovenski zvoki - Vse okrog mene bel božič slavi
2.	Ansambel Pogum - Novoletne želje
3.	Jodel express - Oprosti božiček
4.	Navihani muzikanti - Božič je
5.	Power band - Rad bi bil tvoj božiček
6.	Črna mačka - Dobri možje
7.	Fantje izpod Lisce - Padal bo sneg
8.	Gašperji - Snežna pravljica
9.	Igor in Zlati zvoki - Na božični večer
10.	Mladi Belokranjci - Hej, Rudolf
www.radiovelenje.com
radio		
	88,9	Mhz
		
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
zelo NA KRATKO
NIKA ZORJAN
Nika Zorjan ob koncu leta predstavlja še eno od svojih priredb. Času primerno se je lotila božične uspešnice Mariah Carey All I Want For Christmas Is You, ki v njeni priredbi po prekmursko nosi nalov Fse ka bi za božič.
LUKA BASI
Korošec, ki smo ga prvič videli v oddaji Slovenija ima talent, uspešno gradi svojo glasbeno kariero. Vsi njegovi videospoti skupaj na YouTubu beležijo že več kot 30 milijonov ogledov. Luka, ki večinoma poje v hrvaščini, si je pri naših južnih sosedih že dodobra utrl pot na glasbeno sceno, še bolj pa si jo bo z novo skladbo Sedam noči.
MJAV
Za dekliško skupino Mjav je bilo leto 2018 uspešno. Nastopile so na dveh pomembnih festivalih, po nedavni predelavi Magnificove uspešnice
Gospod, težko sem ponižen pa leto zaključujejo s praznično pesmijo Božična in za leto, ki prihaja, napovedujejo izid albuma.
TALENTI
Poletna uspešnica Vroče, ki si jo skupaj zapeli nekateri od udeležencev šova Slovenija ima talent, je dosegla nov mejnik. Čeprav je poletja že zdavnaj konec, število ogledov videospota na YouTubu še naprej raste in je že preseglo dva milijona.
SEVERINA
Tik pred koncem leta je hrvaška zvezdnica svoje oboževalce razveselila še z eno novo skladbo.
Imaš pravo je naslov balade, za katero je glasbo napisal Giorgos Sampanis, besedilo pa Marina Tucakovic. Novi singel bo izšel tudi na težko pričakovanem Severininem novem albumu Halo, ki bo izšel 1. februarja 2019.
■
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 14
14

20. decembra 2018
k k Težko, a sta se prišla poklo-rr nit veličini Napotnikovega imena, dela in ugleda: mag. Franc Avberšek in Zvone Čebul. Avberšek se je spomnil, da mu je oče, star je bil enajst let, prvič omenil Napo-tnika: »Pob, po kolo! Šla bova. V Šoštanju je umrl velik človek.« Če-bulu kot Šoštanjčanu se je zdela prisotnostna takem dogodku, kot je bila svečana akademija v počastitev 130. obletnice rojstva velikega umetnika, rojaka, samoumevna. Pa žal ni. Če bi bila, ne bi bilo toliko sedežev, ki so čakali na tiste, ki bi morali biti tam, če že ne iz spoštovanja, pa zaradi poklica in funkcije, ki jo opravljajo, praznih.
»O Klemen, pred tabo je še dolga politična prihodnost,« je nazdravila Alma Glotič (stikiz javnostjo Mestne občine Velenje) novoizvoljenemu svetniku iz vrst Socialnih demokratov Klemnu Arliču, ki je bil videti ob tem zelo zaskrbljen. Kolega Dimitrij Amon, ki ima kljub mladosti v politiki že dolgo kilometrino, ni bil nič kaj prizanesljiv: »In da ne boš mislil, da bo vedno tako mirno, kot je bilo na prvi seji.«
ZANIMIVOSTI
Največkrat iskano svetovno prvenstvo
Pri podjetju Google so nedavno opravili raziskavo, katere besedne zveze so njihovi uporabniki v letu 2018 največkrat vtipkali v spletni brskalnik. Med petimi najbolj priljubljenimi pojmi na svetovni ravni so bili v minulem letu world cup (oziroma svetovno prvenstvo), Avicij, Mac Miller in Stan

Letos so v tamkajšnjem golf klubu Humpty Doo priredili turnir, na katerem so igralci na igrišče stopili goli, na sebi so imeli le čepico za zaščito pred soncem in čevlje, ki so priporočeni za igranje golfa. Organizator dogodka Bruce Jensen je potrdil, da je golo igranje golfa nov mejnik v širitvi tovrstnih dogodkov. »Vodstvu kluba smo dogodek predstavili že pred časom in po več mesecih pogajanj so nam le popustili,« je dejal. Na dogodku, ki se ga je udeležilo okoli 30 igralcev, so imeli letos le eno pravilo: igralci niso smeli igrati na osmi in deveti luknji, ker sta
zahtevo, da bi njegovo starost uradno znižali na 49 let. »Pri 69 letih se spopadam z omejitvami. Če bi bil star 49, pa bi lahko kupil novo hišo, vozil drugačen avtomobil in več delal,« je dejal motivacijski govorec Ratelband. Pojasnil je še, da če na Tinderju reče, da je star 69 let, ne dobi odgovora. »Če bi bil star 49 in z obrazom, ki ga imam, pa bi bil v boljšem položaju,« je še razmišljal in pristavil, da se počuti kot »mladi bog«. A
skimi lokacijami, čudovito ohranjenimi srednjeveškimi stavbami in dolgo tradicijo. Drugo mesto je zasedla Budimpešta, ki vsako leto s svojo domačno toplino, očarljivo arhitekturo in izvrstno praznično kulinariko privabi nešteto turistov z vseh koncev sveta. Na tretje mesto se je s svojim sejmom uvrstil Strasbourg, ki hkrati velja za najboljše francosko adventno mesto. Tam je na ogled več kot 300 praznično okrašenih hišic, v katerih strežejo
drevo, povedal papež Frančišek.
Mednarodna ekipa je jaslice oblikovala 15 dni. Kot pravijo, jim dež ne bo škodoval, nevarnejši pa je veter. »Večina ljudi ne ve, da jim dež ne bo škodoval. Navaden dež
Lee ter film Black Panther (Črni panter). Med osebnostmi je na svetovni ravni največ pozornosti pritegnila Meghan Markle, ki se je letos poročila s princem Har-ryjem, sledijo pa Demi Lovato, Sylvester Stallone, Logan Paul in Khloe Kardashian. Zanimivi so tudi podatki za Slovenijo. Tudi pri nas je na vrhu spletnih iskanj spletnih iskanj svetovno prvenstvo v nogometu, sledijo pa volitve, televizijska oddaja Bar, Meghan Markle in evrovizija.
Avstralska golf izvirnost
Medtem ko se Slovenija sooča z zimskimi temperaturami, v Avstraliji uživajo v toplih poletnih dneh.
neposredno vidni iz klubske hiše. Ker pa je letošnji dogodek obveljal za uspešnega, je Jensen napovedal, da bo prihodnje leto zahteval, da se igra tudi na luknjah, ki sta bili letos izpuščeni.
Uradne starosti mu ne bodo znižali
Nizozemec Emil Ratelband, ki je star 69 let, trdi, da se zaradi svoje starosti počuti diskrimini-ranega, to pa da vpliva tudi na njegove zaposlitvene možnosti in uspešnost na spletnem portalu za zmenke Tinder. Da bi to spremenil, je na tamkajšnje sodišče vložil
sodišče mu ni ugodilo. »Gospod Ratelband ima vso svobodo, da se počuti 20 let mlajšega in se temu primerno obnaša. Vendar pa bi sprememba datuma njegovega rojstva pomenila, da bi iz registrov rojstev, smrti in porok izginilo dvajset let zapisov,« so sporočili sodniki.
Decembra najlepše v Talinu
Čeprav je za ljubitelje praznikov december lep v večini mest, najbolj prefinjeni med njimi vsako leto izbirajo mesto z najboljšim adven-tnim sejemskim dogajanjem. V tej kategoriji je, kot že nekajkrat prej, največ točk osvojil estonski Talin. Ta navdušuje z udobjem, zgodovin-
decembrske priboljške. Četrti je Dunaj, peto mesto pa si je prislužil Erfurt, eno najlepših srednjeveških mest v Nemčiji.
Peščene jaslice
V Vatikanu na Trgu svetega Petra letos pozornost vzbujajo velike jaslice, ki so jih izdelali iz okoli 720 ton peska. »Pesek, skromen material, kaže na preprostost, majhnost in ranljivost, v katerih se je pokazal Bog ob rojstvu Jezusa,« je ob sprejemu predstavnikov skupnosti, ki so darovale pesek in
ne vpliva nanje. Nevarnejši je veter. Če bi bilo dalj časa vetrovno, bi veter jaslice uničil veliko hitreje kot na primer dež,« je dejal Richard Varano, kipar in vodja projekta Sand Nativity 2018.
V Vatikanu pa je na ogled tudi znamenita razstava jaslic, ki že štiri desetletja Rimljanom in obiskovalcem predstavlja bogato jasličarsko tradicijo z vsega sveta. Med 126 razstavljenimi jaslicami umetninami je tudi letos ena slovenska. Povsem lesene jaslice je izdelal Jožef Žlaus iz Globoč pri Vojniku.
frkanje
» Levo & desno «
V	hlačah
Nežnejši spol je pri nas prevzel vrh policije in vojske. Pa naj še kdo reče, da pri nas ženske ne nosijo hlač.
Za
premislek!
Še kako prav imajo tisti, ki pravijo, da ni vse v velikih darilih. Lahko je še več v majhnih pozornostih. Te delajo tudi male velike.
Aktualna
Napetost nikakor ne pojenja. S Tešem je še vedno res »teško«.
Celjani prvi
Večinski lastnik naj bi prodajal svoj delež na Golteh. A že pred tem je namero o prodaji Golt najavila Mestna občina Celje. No, le svojega dela -enega apartmaja v tem turističnem centru.
Po scenariju predstava
Predstava se lahko začne! Tako pravijo nekateri ob vesti, da je zagotovljen evropski denar za gradnjo odra in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Scenarij je bil »napisan« že nekaj časa.
Upravičeno?
Nekateri so menda resno zaskrbljeni. Skrbi jih, če bomo morali med Celjem in Velenjem dograditi še železnico. Da bodo kos prevozu uvoženega premoga za bodoče delovanje Teša 6.
Na spolzkem
V	tem mesecu so v domala vseh malo večjih krajih postavili drsališča. Čeprav je že sicer pri nas tak čas, da smo na različnih področjih vse bolj na spolzkih tleh. Pozimi in poleti.
Novo leto
V	Gorenju menda zaključujejo poslovno leto že ta teden. Mar je Kitajska toliko pred nami. Mislim - glede začetka novega leta.
Kaj je
pomembno
V	Nazarjah so na ogled ženske torbice skozi čas. V tem prazničnem času je sicer najbolj pomemben pripomoček denarnica. Pa nikakor ne prazna.
Oboji globoko
V	tem času, kot da pravi in tudi nogometni rudarji delijo enako usodo. Oboji so dokaj globoko in oboji imajo obilo težav.
.radio
velenje
.•com*
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 15
20. decembra 2018
Velenje, 13. december - Prejšnji teden je s pomočjo Mestne občine Velenje, Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, Mladinskega centra Velenje in Festivala Velenje v Šaleško dolino prišel Dedek Mraz in skupaj s skupino Čuki priredil veliko otroško rajanje. Otroci so ga očitno težko pričakovali, saj so se v velikem številu zbrali na Titovem trgu, kjer jih je najprej pozdravila Babica Zima, nato pa sta se s strehe občinske stavbe spustili dve sijoči snežinki in najavili prihod Dedka Mraza. Ta je prispel s praznično okrašeno konjsko vprego, za njo pa je šel cel sprevod pravljičnih bitij. Otroci so zimsko druščino sprejeli z veseljem in dobro voljo, saj so vedeli, da z Dedkom Mrazom ne prihajajo le darila, ampak tudi zimske radosti. Vsaj tako pravijo. »Dedek Mraz ima veliko bombonov, da lahko vsak otrok dobi enega, in debel plašč pa kučmo ima, da ga ne zebe, ker prinaša zimo, da se lahko sankamo.« Še posebej radi ga imajo, ker med otroke ne pride v spremstvu parkeljnov. Pa tudi šibe ne prinese, samo bombone, sta nam povedala bratec in sestrica. Sta bila letos pridna? »Ja, saj nama je že Miklavž prinesel darila, čeprav včasih nagajava,« je priznala starejša. »Čudovito je, da se imajo otroci priložnost srečati z Dedkom Mrazom. Vem, da je meni to veliko pomenilo in imam lepe spomine na njegove obiske, zato se mi zdi krasno, da se projekt ohranja,« pa je povedala mamica.
""^Jis
REPORTAŽA, INTERVJU

15
Dedek Mraz je med nami
jH'1' H
V Šaleško dolino je v spremstvu Babice Zime, snežnih vil, palčkov 'in drugih pravljičnih bitij prišel Dedek Mraz in znova razveselil okoli 2000 otrok
t *	"	mV U
* V u	u i " . i u/.i ' ii j >■ (J : '■ ¡;
I it"	_ i
)
Dedek Mraz: »Obiskal bom najprej mlado, potem pa tudi staro. Vsem prinašam dobro voljo, druženje, veselje, sladka presenečenja, pa tudi mraz. Te prve dni bodo snežinke takole malo ponagajale, v novem letu pa bo veliko snega. Vsaj tako pravi Babica Zima.«
V naslednjih dneh Dedka Mraza čaka veliko dela. Do torka je obiskal 24 krajevnih skupnosti in mestnih četrti in obdaril kar 2000 otrok iz vseh treh šaleških občin, starih od 3 do 6 let. Samo v Velenju je v okviru programa MZPM Veseli december pripravil 6 prireditev, na katerih so si otroci in starši ogledali igrane predstave, nato pa se družili z Dedkom Mrazom, ki je vsakemu otroku izročil darilo. V vrečici je bila knjiga Neže Maurer Ti si moje srce, igračka, tatu, letni družinski načrtovalnik in sladko presenečenje. Obiskal bo še vse šole in vrtce, Dom za varstvo odraslih, hišo za brezdomne osebe, Varstveno-delovni center, mladostnike v stanovanjski skupini in mnoge druge.
a Tina Felicijan
Vseskozi ga vodi isti cilj - pomagati ljudem
Srečanje s Karlom Dragom Semetom
Milena Krstič - Planine
»Celo leto počivam, da lahko ob koncu leta obi-ščem vse otroke,« je izjavil eden od Dedkov Mrazov, ki v teh dneh obiskujejo otroke. Pa to zagotovo ni bil Karel Drago - Seme, ker ta ni nikoli počival. Vseskozi dela in se razdaja, pri tem pa sledi samo enemu cilju -pomagati ljudem.
Najstarejši Dedek Mraz v Sloveniji
Srečanje sva začela z njegovo vlogo Dedka Mraza. Ste vedeli, da je najstarejši Dedek Mraz v Sloveniji? Kako bi, ko pa tega ni vedel niti sam? »Pred dnevi sem bil v Mariboru na razstavi z naslovom Siva kučma, bela brada, ki slikovno prikazuje obdobje sedemdesetih let, od takrat, ko se je v Sloveniji prvič pojavil, pa vse do danes. Tam so govorili o tem.« Otroci Šaleške doline, za katere je edini pravi Dedek Mraz na svetu, vsi drugi so njegovi pomočniki, so ga pričakali danes teden na Titovem trgu. Prihodnje leto pa jubilej? »Za prihodnje leto sem predlagal, da na Velenjskem gradu postavimo razstavo. Počasi bo treba izpreči.«
Skorajda ga ni, ki Karla
Draga Semeta v tem okolju ne bi poznal. Sem je prišel kot mlad fant iz rudarske kolonije.
Od ročnega odkopa do muzeja
»Velenje, Šolski center, Premogovnik so mi dali vse. Omogočili so mi lepo življenje. Delati sem začel kot rudar strojnik. Razporejen pa sem bil na klasično čelo, na odkop, kjer smo ročno pridobivali premog. Po čistem slučaju se je zgodilo, da je prišlo na transportu do precejšnjega defekta. Vodil sem skupino za odpravo napake in se očitno izkazal. Moj vodja in vodja jamske mehanizacije, sta ocenila, da bi bil primeren za skupinovodjo na montažnih delih.« Sledilo je izobraževanje in vsa mogoča dela v jami, od inštruktorja, nadzornika, učitelja praktičnega pouka do vodje praktičnega izobraževanja. Ko so začeli pripravljati muzej premogovništva, so stopili do njega in preprosto rekli: »Čuj, Drago ... Ti nisi več za učit', bil bi pa dober za muzej. Odredili so mi dvanajst kolegov, pripravil sem program vodenja po muzeju in za to usposobil tudi kolege. Iz muzeja sem odšel v pokoj.«
Družbenopolitično aktiven
Njegovo življenje je pestro, živahno, zanimivo. Vse, kar v njem počne, bi
težko že našteli, kaj šele o vsakem rekli stavek ali dva. Ko mu to omenim, je iz nahrbtnika potegnil dva debela fascikla, v katerem hrani fotografije, diplome, potrdila ... Povsem po naključju se ena odpre pri spričevalu o zaključe-
tudi v kulturi. Moja prva funkcija je bila funkcija predsednika Zveze kulturnih organizacij Šaleške doline v zgodnjih sedemdesetih letih. Takrat sem se spoznal s celo Šaleško dolino, s kulturniki, igral sem v gledališču.«
Igral sem zagovornika Veronike Deseniške. To je bila zelo zahtevna vloga. Dodeljena in tudi igral jo je že kolega, a je dobil poziv k vojakom. Pa sem vskočil. V zelo kratkem času sem jo moral naštudirati in jo igrati. Potem se je zgodila
Čisto po naključju se je med gradivom, ki ga je prinesel s seboj, odprla stran, na kateri ima shranjeno spričevalo o končani politični šoli Zveze komunistov Jugoslavije v Kumrovcu. Ponosen je na vse, kar je delal, ker je delal iskreno in s srcem. Tudi na to diplomo.
ni politični šoli ZKJ Josip Broz - Tito v Kumrovcu. V njej so se izobraževali predvsem delavci, ljudje iz proizvodnje. Spričevalo, dipoloma, jim je omogočala opravljanje političnih funkcij v različnih družbenopolitičnih organih in organizacijah. »Bil sem družbenopolitično zelo angažiran. Pa ne samo v samoupravnem življenju, ampak
Gledališče, velika ljubezen
»Na Rudarskem šolskem centru sem režiral in nastopal na šolskih proslavah in prireditvah. Ko je Gledališče Velenje nujno potrebovalo igralca, so me poiskali. Naključje,« pravi.
Ponosen je na vse vloge, ki jih je odigral, na eno pa še posebej. »Na vlogo Pravdača v Celjskih grofih.
pa še ena smola. Kolega je po premieri zagrabil slepič in je šel v bolnico. Režiser Rudi Hrovat pa je rekel -jaz poznam vlogo Pravda-ča, jo bom odigral jaz, ti pa do jutri naštudiraj njegovo vlogo trgovca. Sem jo tudi in jo tudi zaigral. Na to sem najbolj ponosen. Celotna ekipa je bila z mano, vsi so mi pomagali, da je repriza uspela.«
Poslovil se je od skoraj dva tisoč znancev, prijateljev, sorodnikov
Velikokrat smo se z njim srečevali na pogrebih. »Lepo je biti z ljudmi, ko je veselje, radost, a pridejo trenutki, ko se je treba posloviti. Moj prvi krst kot govornika na pogrebu je bil težek. Sošolec se je ponesrečil z motorjem. Pokopali smo ga v Grižah. Govor so mi napisali drugi, jaz sem imel nalogo, da ga preberem. Ob pokopu sem uzrl njegovo dekle, videl, da pričakuje naraščaj. To me je zlomilo. Še danes me, ko se spomnim. Takrat sem si rekel, da nikoli več . Pa se je zgodilo, da je prišel eden, drugi, tretji in me zaprosil, če bi ... Tako se je nabralo blizu 2.000 govorov, slovesov od znancev, prijateljev, sorodnikov ... Včasih je bilo zelo težko. Imel sem tudi tri govore na dan, ampak čutil sem, da moram človeku pomagati, če mu lahko, če me je za to zaprosil. Nisem nikoli odklonil. Razen če se ni izšlo. To je pomembno poslanstvo, ki ga družba premalo ceni. Ampak cenijo ga pa ljudje.«
Pred letom dni, ko je med govorom doživel hude tresljaje v desni roki in so mu v bolnišnici povedali, da je bil to predznak kapi, je nehal. »Rekel sem si, ne igraj se. Potem se mi je začela dogajati še bolezen, ki je ne bom imenoval, a ni nevar-
na, ni nalezljiva, je pa zelo tresoča ... «
Zaradi nje ga je sedaj kdaj srečati s palico.
Kdaj bo čas za knjigo?
Pogovarjala bi se lahko ure in ure. Ogromno je področij, ki so se ga dotaknila, kjer je pustil svojo sled. Vprašam ga, ali ve, koliko nalog je opravljal, pa pravi, da ne, da pa jih ima veliko zapisanih. Na skoraj dveh listih formata A4. Kdaj bo čas za knjigo, ga vprašam. »V roku leta ali dveh. Imam že veliko zbranega. Pa ne zato, da bi pisal o sebi. Jaz nisem pomemben. Pomembno se mi zdi, da bi ljudje spoznali, da si je treba pomagati, narediti kaj za druge, pri tem pa ne čakati, da bodo drugi naredili vse namesto nas. Včasih pozabljamo na preprostega, nekateri pravijo malega človeka, jaz mu ne rečem tako. Vsak človek je velik in vsak je potreben pozornosti. Vsakemu je treba pomagati odpirati vrata, če jih ne zmore ali ne zna sam.«
Pravi, da ga je vedno vodilo eno, in to bi svetoval vsem: »Pomagati ljudem. Biti zanje odprt, jih znati slišati in poslušati. Če lahko pomagaš, pomagaj. Če pa moraš kdaj priznati, da ne zmoreš, da ne znaš, lahko pomagaš tako, da napotiš človeka tja, kjer bodo zmogli.«
■
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 16
16 *W	PRAZNIČNI ČAS
Božično ozračje lahko pričarajo tudi dobro zamišljene in postavljene jaslice
Jaslice so ponekod že postavljene, drugje jih bo mogoče videti od božičnega večera dalje
V lanske jaslice v cerkvi sv. Martina v Velenju so vključili motiv premogovništva.
Mojca Štruc
Želja po globokem doživetju božičnih praznikov je v teh dneh na višku. V iskanju pravih poti za okušanje božične sreče se praviloma po vseh cerkvah, pa tudi ponekod po mestih, odločijo za postavljanje jaslic. Saj veste: tako ali drugače izdelanih figur, s katerimi postavljalci slikovito ponazorijo zgodbo svete noči. In čeprav je res, da lahko nekaj figur na mahu postavi vsak navdušenec tudi doma, večje jaslice na javnih mestih praviloma vsako leto pritegnejo pozornost mnogih. Sploh, če so dobro zamišljene in dobro postavljene.
Imajo jih po cerkvah
Ob lanskem božiču so zavoljo navezave na lokalno okolje posebno zanimanje vzbudile jaslice v cerkvi sv. Martina v Velenju. Postavljene so bile na premogu, priloženi so bili številni rudarski pripomočki in tudi fotografije,
zdelo pa se je, da se je sveta družina zatekla v naš premogovnik. »Pri nas imamo od velikih figur samo člane svete družine, zato jaslice niso zelo široko zastavljene. Vsako leto tako skušamo v končno postavitev vdihniti nekaj smisla s tematsko obarvano-
stjo,« je povedala Zvonka Špeh, ki v župniji Velenje - sv. Martin - skrbi za okrasitev cerkve in tudi za idejno zasnovo postavljanja jaslic. »Pri delu pa seveda nisem sama. Jaslice postavlja okrog pet ljudi, ki si glavnino pripravijo kakšen teden dni pred boži-
čem, konkretno postavljanje pa opravimo v zadnjem dopoldnevu,« je pojasnila Špehova. Doslej so pri postavitvi jaslic predstavili že tematiko vina, sena, volne, premoga in še marsičesa. Letos bodo morali zaradi del v cerkvi svojo ustvarjalnost nekoliko okr-
«»^AS
niti. Ker bodo sv. maše v tamkajšnji župniji potekale kar v učilnici nad cerkvijo, računajo namreč, da bo gneča velika. »Tanja Pogorevc bo letos izdelala figure jaslic na magnetke, tako da jih bomo pritrdili kar na tablo in s tem pridobili nekaj prostora,« je dejala Zvonka Špeh in povedala še, da običajno sicer o naslednjih jaslicah začne razmišljati kar takoj po postavitvi aktualnih, letos pa bo počakala, da se dela v cerkvi končajo, in se po njih z župnikom pogovorila o možnostih za prihodnje.
Imajo jih v grajski kapeli Velenjskega gradu
Vsako leto številne obiskovalce privabijo tudi jaslice na Velenjskem gradu. Trenutno so že na ogled (od minulega torka dalje), in sicer vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure. Postavljene so v grajski kapeli, ozadje zanje pa je naslikal Stojan Kneževic. Prav on je skupaj s sodelavcem Simonom Špitalom poskrbel tudi za postavitev figur. »Letos so za vse, tudi za mah, poskrbeli naši sodelavci, ki so bili zelo pridni,« je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Podoba, ki jo predstavljajo jaslice, je tokrat klasična slika Betlehema, jaslice pa bodo v grajski kapeli postavljene vse do svečnice (2. februarja).
20. decembra 2018
Največ jih imajo v Vojniku
Največjo razstavo jaslic v Sloveniji pa je tudi letos mogoče videti v Vojniku. Že četrto leto zapored se je namreč tam Turistično društvo Vojnik odločilo za organizacijo Božičnega Voj-nika. Poleg številnih prireditev, ki so vključene v projekt, je mogoče zunaj videti preko 80 različnih postavitev jaslic, v dvorani pa so jih postavili okrog 150. Na ogled so jaslice iz različnih materialov, tudi različnih velikosti. K sodelovanju so povabili številne posameznike in društva, predstavljene so jaslice iz vseh delov Slovenije, vsebinsko pa je letos poudarek na jaslicah iz Primorske. Dan po božiču (26. decembra) bodo trikrat nastopile tudi žive jaslice. »Sicer pa bodo figure razstavljene do 2. januarja, ko bomo dogajanje sklenili s prireditvijo,« je povedal eden od organizatorjev Benedikt Podergajs. Kot pravijo, se ljudje v Vojnik radi vračajo. Prvo leto jih je obiskalo 15 tisoč ljudi, drugo leto, ko je prireditev trajala dlje, je bilo obiskovalcev 40 tisoč, lani pa 30 tisoč. »Tudi letos pričakujemo podobno številko, saj je ponudba znova odlična,« je še dejal Poder-gajs in povabil k obisku.
Tretja sezona živih jaslic
Člani Kulturnega društva Gorenje bodo praznične dni znova obogatili s Skrivnostjo božične noči v okolju razvalin gradu Pakenštajn
Tatjana Podgoršek
Pred vrati je božič, ki velja še vedno za najlepši in najljubši družinski praznik. Še vedno je čaroben in skrivnosten, »lahko rečemo pravljičen,« pravi Drago Tamše, predsednik Kulturnega društva Gorenje v občini Šmartno ob Paki, in dodaja, »Prav ta skrivnost daje članom društva in njegovim prijateljem energijo ter voljo, da bomo prihajajoče praznične dni polepšali z živimi jaslicami. Gledališko zgodbo z naslovom 'Skrivnost božične noči' bomo uprizorili tretjo sezono v okolju razvalin gradu Paken-štajn nad bivšim podjetjem Vino Šmartno ob Paki.« Predstava bo v torek, 25. decembra, ob 17. in 19. uri.
Veliko truda in odrekanja je potrebnega, dodaja Tamše, za izvedbo zahtevnega projekta, v katerem sodeluje 15 ljubiteljskih gledališčnikov, žive živali, ženski pevski sestav iz Velenja, precej je sodelujočih, ki skrbijo za tehniko. » Zgodba bo obiskovalce vodila od angelovega oznanjenja Mariji, da bo rodila sina, prek njene poti z Jožefom v Betle-hem, njunega neuspešnega iskanja prenočišča, Jezusovega rojstva v hlevu, do čaščenja angelov in pastirjev ter prihoda in obdarovanja Svetih treh kraljev.« Režija bo tudi tokrat v rokah Franca Fužirja, v naslovni vlogi pa se bosta predstavila Neža Trebižan (Marija) in Pavle Fužir (Jožef).
Za vnovično postavitev živih jaslic so se odločili zaradi same-
ANZE
AVTO SERVIS
Janez Janže, s.p.
T: 03 891 50 61 • F: 03 891 50 60 • M: 041 707 287
Letuš 81, 3327 Šmartno ob Poki
Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat.
YOKOHAMA fJJf ULDA COOd/teah vîedestÈin
ga praznika, izraženega interesa nekaterih, tudi stroškov. Lani si je predstavo ogledalo blizu 300 obiskovalcev. Organizatorji prireditve verjamejo, ga bodo bogati kostumi igralcev, številne živali in čarobno okolje gradu Paken-štajn znova privabili občinstvo. Tisti, ki so Skrivnost božične noči že ogledali, so bili nad predstavo navdušeni.
hovinoplastiha
-Ksai-KEn

Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 17
20. decembra 2018
""^Jis
PRAZNIČNI ČAS
17
Božič je pač praznik, ko vse zažari na zunaj, a menda prav zato, da bi nekaj zažarelo tudi v nas samih. Hočemo ali nočemo, smo na to večkrat opomnjeni in tako - prav paradoksno - v iskanju miru še bolj intenzivno urejamo zunanjo podobo božiča. In potem so sobe pospravljene, lučke gorijo, pecivo je pečeno, stojnice so obiskane. Mi pa smo, namesto da bi našli tisti mir, o katerem mnogi govorijo v tem času, povsem nemirni.
Način praznovanja je nekoliko drugačen kot nekoč, a ohranili smo bistvo
Včasih je bilo drugače. Seveda obstaja o tem veliko (najbrž tudi med seboj različnih) zgodb, zgodba 76-letne Amalije Stropnik iz Metleč pa je prepričljiva zato, ker je iskrena. Ker ima Amalija božič rada zaradi njegove vsebine in ker ji je življenje v vseh letih natrosilo številne izkušnje, s katerimi je rastla in se tudi spreminjala. »Danes tudi mi božič praznujemo nekoliko drugače, kot smo ga nekoč,« pravi Stropnikova, a poudarja, da so bistvo božiča ohranili. »Zame je to notranji mir in razumevanje z najbližjimi,« pravi. Zanjo nepogrešljiva je priprava na božič v adventnem času, ki obvezno zajema tudi sveto spoved. »Že kot otroci smo v tem času hodili v spovedi in zares si ne znam
Diši po praznikih kot nekoč
Spet je pred nami. Božič. Praznik, ki med vsemi velja za najbolj družinskega, in praznik, ki se ga nekateri prav zato zelo veselijo, spet drugi pa prav zato bojijo.
predstavljati, da bi božič kadarkoli dočakala notranje nepripravljena,« pravi Amalija. Spominja se, da nekoč advent ni bil zunanje opažen, tudi praznovanja božiča so na zunaj potekala bolj mirno. Lučk ni bilo, trgovine niso bile množično obiskane, ob večerih in praznikih so bile zaprte, stojnic ni bilo, prav tako ni bilo ognjemetov, pesmi pa so se slišale le znotraj domov ali cerkva. Ko Amalija ob tem pove še, kako so peš hodili k polnoč-nicam, iz njene pripovedi prav zares veje mir. »Prvi božič, ki se ga spominjam, je iz časov, ko v podružničnih cerkvah ni bilo sv. maše. Ker sem hotela k polnoč-nici, sem morala peš v Družmir-je. In tisto leto sem kot mlado dekle odšla skupaj z ostalimi ženami iz vasi,« se spominja Amalija, ki je odraščala v Gaberkah. Hodile so štiri kilometre, a jim to ni bilo prav nič težko. »Na pot smo se odpravile ob 23. uri, vzdušje pa je bilo zelo prijetno,« pravi Amalija Stropnik. Kot se spominja, so nekdaj na sveti večer predvsem molili. Tudi doma. »Cerkve pa so bile nabito polne!
Ljudje, ki so sedeli, so imeli sedeže v cerkvi takrat rezervirane,« pripoveduje Stropnikova.
Bolj kot uživati v dobrotah in darilih je bistveno razveseljevati
Tudi na domači mizi nekdaj ob božiču ni bilo toliko dobrot, kot jih je danes. »Živeli smo bolj
skromno, a Miklavž ni pozabil na nas. Vedno je prinesel piškote. Kako smo jih bili veseli!« se z nasmeškom na obrazu spominja Amalija Stropnik. Pravi, da so bili piškoti na mizi tudi ob božiču. »Takrat pa je zadišala še potica! Pečena je bila sicer dan prej, a je takrat nismo smeli pokusiti. Smo pa zato na božični dan toli-
ko bolj uživali v njej,« pravi Stro-pnikova. Danes se na božič pri njih zbere razširjena družina, na mizi je več hrane kot nekdaj, posebno mesto pa še vedno zaseda potica, ki jo Amalija zelo rada pripravlja. A bolj slovesno ni zato. »Bistveno je, da smo skupaj. Trudimo se biti dobri drug do drugega. Spominjamo se, zakaj sploh praznujemo božič. V teh sodobnih časih imamo tako dogovor, da kakšen teden pred božičem na listke zapišemo imena vseh družinskih članov, nato pa vsak izžreba en listič. Tistemu, katerega ime je zapisano na listku, pripravi darilo,« pove Amalija in pravi, da je bolj kot uživanje v dobrotah in darilih bistveno razveseljevanje. Darila tako pri njih odpirajo po skupni večerji na večer pred božičem, nato pa se skupaj odpravijo k pol-nočnicam.
Krispan, jaslice in potica za piko na i
Pri Stropnikovih imajo danes tudi jaslice. »V otroštvu jih doma nismo imeli. Prav tako nismo imeli adventnega venca, spomi-
njam pa se postavljanja krispa-na,« pripoveduje Amalija in pojasnjuje, da je krispan star izraz za božično drevo. »Drevo je bilo vedno naravno, okrasili pa smo ga z domačimi piškoti in bomboni, zavitimi v ovojni papir,« pripoveduje Stropnikova z iskricami v očeh. Iz njene zgodbe se sliši, da je krispan zares žarel, čeprav na njem ni bilo nobenih lučk. »Nekoliko kasneje, ko sem se poročila, so se počasi začele na drevescu pojavljati tudi lučke. Sprva smo uporabljali sveče,« pove Amalija Stropnik. Današnji kri-span oz. božično drevo ima seveda tudi pri njih sodobne luči in okraske, pod njim pa se - kot rečeno - na krušni peči razprostirajo jaslice. »Pripravljamo jih skupaj in najlepše je, ko ob tem še kaj zapojemo,« pravi Stropni-kova. Posebno čarobnost praznikov v njen dom pa prinaša tudi šega, po kateri opravi blagoslov okrog hiše, tako na večer pred božičem kot na večer pred novim letom in večer pred praznikom Svetih treh kraljev. »Za piko na i je na sam božični dan na mizi potica. Diši po praznikih kot nekoč in nam govori, da božič še vedno prinaša isto sporočilo kot nekoč, ne glede na to, kako so se časi in navade spremenili,« še zaključuje Amalija Stropnik.
a Mojca Štruc
Društvo zeliščarjev letos praznuje 20 let delovanja
Njihove pomladne, poletne in jesenske prireditve so dobro znane. In tudi vse bolje obiskane. Na Grilovi domači se ob vseh letnih časih, z izjemo zime, v povprečju zbere okrog 50 navdušencev nad naravo in zelišči. V Društvu zeliščarjev Velenje so vseh obiskovalcev iskreno veseli, zato so ob 20-letnici delovanja, ki so jo zaznamovali prav letos, sklenili, da bodo skušali v prihodnje dosedanje prireditve še bolj ponesti do ljudi.
Ko so se pred dvema desetletjema odločali za ustanovitev društva, so imeli v mislih predvsem obdelovanje zemlje in pridobivanje kakovostnih zelišč na njej. Vrt so v glavnem izkoriščali za vzgojo zelišč za čaje, zadnje desetletje pa so se v povezovanju z
Muzejem Velenje in Zavodom za turizem Šaleške doline ter nekaterimi drugimi odločili tudi za turističen pridih delovanju. Oblikovali so celostno podobo društva in Grilove domače za propagiranje izdelkov, v sodelovanju z vrtci in šolami gostili številne skupine, po svojih vrtovih pa pospremili tudi nekaj drugih zainteresiranih skupin. Tudi te dejavnosti želijo v prihodnje ohraniti in jih še izpopolniti.
Vsak mesec imajo člani društva reden sestanek, redno se izobražujejo, aktivni so na spletni in Facebookovi strani društva. Da bi delovali vse bolj profesionalno, so se letos nekateri člani udeležili tudi izobraževanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo zeliščarja.
»V naslednjem letu želimo ohraniti dosedanje aktivnosti, med proizvode bomo vključili tudi pri nas izdelano naravno kozmetiko, naše izdelke želimo tržiti tudi na Grilovi domačiji, dogovarjamo pa se tudi, da bi v okoliških hotelih izobesili fotografijo naše Gri-love domačije iz zraka ter gostom ponudili čaj našega društva,« je povedal predsednik Društva zeliščarjev Velenje Zvonko Skrt. Dodal je, da se med člani društva poraja tudi ideja o prireditvi Zima na Grilovi domačiji, ter napovedal, da bodo ohranili sodelovanje na kmečki tržnici, na mednarodnem sejmu Natour Alpe-Adria in ostalih prireditvah, na katere so povabljeni.
Panoramski leti Šolanje pilotov Piknik prostor Darilni boni
Info 041 470 340
Želimo Vam prijetne božične praznike in vse dobro v letu 2019!
Vesele Božične praznike,
V	•	"N '
srečno in zdravja
po
Ino let
o 2019
!
Kolektiv ^fcizaistva Kovač
MIZARSTVO KOVAČ, d.o.o. Ljubija 55, Mozirje tel.: 03 839 46 45 info@mizarstvo-kovac.com www.mizarstvo-kovac.com
Gorenje
Gostinstvo
Spoštovani,
življenje so trenutki... Naj vam ostanejo v spominu po lepem, dobrem in iskrivem. Naj vas navdihujejo s pogumom za smele korake in dobra dejanja v letu 2019. Srečno in uspešno!
Vase Gorenje Gostinstvo
a ms
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 18
18
.i:
RAZVEDRILO
»»^AS
20. decembra 2018
Z električnimi inštalacijami se ukvarjamo od leta 1993. Vsa ta leta vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje vseh zaposlenih ter nakup profesionalne opre-
me. Pridobljeno znanje, primerna oprema, izkušnje in dobra ekipa so namreč potrebni za kakovostno, hitro in cenovno najugodnejšo izvedbo elektro inštalacij.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Elektro Jezernik«, najkasneje do ponedeljka 31. decembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
ELEKTRO
JEZERNIK
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20
								21	22	23	24								
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 19
MED VAMI	ffr 19
sodelovanjem in medsebojnimi srečanji
20. decembra 2018	uaS(lAS
Okuženi z aktivnostjo,
Klub upokojencev Gorenje šteje okrog 850 članov - Na številnih področjih beležijo uspehe, a poudarjajo, da je bistvena medsebojna povezanost - K njej spodbujajo tudi mlajše
Mojca Štruc
V množici spominov na dobre stare čase se je mogoče hitro izgubiti. Razmišljamo, kako smo se imeli včasih lepo, danes pa ni več tako.
So pa tudi takšni, ki malo manj stokajo in malo bolj aktivno živijo tisto, kar so živeli nekoč. »Včasih smo se srečevali v proizvodnih halah, tkali prijateljske vezi in se povezovali tudi zunaj dela. Ta povezanost je ostala v naši krvi in jo živimo še danes,« pravi tajnik Kluba upokojencev Gorenje Dušan Jeriha. Ko so pred 15 leti ustanavljali klub, je bil še delavno aktiven in zato malo manj poleg, iz fotografij pa vidi, da se je že takrat zbrala lepa druščina upokojencev družbe Gorenje. Danes jih je okrog 850. »Če Gorenje ne bi toliko vlagalo v kulturo, šport in druge dejavnosti, teh ljudi danes ne bi bilo v klubu. Tako pa smo vsi okuženi z aktivnostjo, sodelovanjem in medsebojnimi srečanji,« pravi Jeriha.
Enkrat letno se na rednem letnem zboru članov srečajo večinsko, sicer pa se redno srečujejo
po manjših interesnih skupinah. V športu zaenkrat delujejo v 13 disciplinah, med najbolje obiskanimi so namizni tenis, balinanje, pikado, kegljanje s kroglo na vrvici, stezno kegljanje, plavanje,
badminton, streljanje in kolesarjenje. »Naše ekipe se zelo rade udeležijo Gorenjade. Ta je priložnost za povezovanje z mlajšimi generacijami in tudi med seboj. Na presenečenje mnogih pa
smo tam že trikrat zmagali,« pove Dušan Jeriha. Dodaja, da se ob tem nekateri kar glasno sprašujejo, kaj počnejo mladi, da jih premagujejo starejši. »Zmaga ni naš cilj, mi se želimo predvsem
družiti in pri tem uživati. Bili pa bi zelo veseli, če bi tudi mlajše generacije ob naših zmagah začutile to željo - da bi stopili skupaj in se večkrat dobili,« pripoveduje Jeriha.
Redno se v Klubu upokojencev Gorenje dobivajo tudi poho-dniki. Med 13 letno načrtovanimi turami je nekaj pohodniških, nekaj lahkih tur in nekaj zahtevnih. Ob pohodnikih so v planin-
Dušan Jeriha upa, da bodo tudi mlajše generacije povezane, kot so trenutni člani Kluba upokojencev Gorenje.
ski sekciji kluba aktivni tudi t. i. polžeki. Gre za skupino, ki se mesečno poda na manj zahtevne poti.
Potem so še ribiči. Zanje v klubu pripravljajo medsebojne dvoboje in tudi priložnosti za sode-
lovanje na drugih tekmah. »Ob koncu letošnjega leta so se naši ribiči uvrstili na regijsko prvenstvo ribiških ekip upokojencev, na katerem so bili drugi, skupno pa so na državni ravni postali zmagovalci in torej državni prvaki upokojencev v tej kategoriji,« je ponosen Dušan Jeriha.
Pravi, da imajo v klubu vsako leto kakšnega uspešnega športnika ali ekipo. »Ampak to ni naš namen. Če se dobro dela, pride rezultat sam od sebe,« poudarja tajnik kluba. Za športnike vsako leto pripravijo dogodek, na katerem najuspešnejše počastijo s priznanji. »Predvsem pa kakšno rečemo in se povese-limo. Iz izkušenj lahko povem, da pride rezultat tam, kjer se dobro dela, sam od sebe,« pravi Jeriha.
Med člani kluba prevladujejo ženske. Le pri ribičih je drugače. »Hm. Ne vem, zakaj. Očitno se ženske bolj zavedajo, da je treba biti aktiven. Sklepam, da moški ostajajo doma. Ampak najbrž niso gospodinje,« nekoliko v šali razmišlja Dušan Jeriha. Pravi, da so številni, ki so aktivni, aktivni na več področjih. »Tisti, ki so bili nekoč izjemno delavni, so takšni tudi danes. In tako so vključeni v več disciplin, s čimer ni prav nič narobe. Si pa želimo, da bi imeli med člani čim več
ljudi, ki se udeležujejo pripravljenih aktivnosti,« pravi Jeriha.
Sam je kot tajnik izjemno delaven. Dvakrat tedensko je s sodelavko v pisarni na Prešernovi ulici, kjer ima klub uradne ure. »Pri nas je zelo veselo. Ljudje prihajajo, se vpisujejo, pogovarjamo se in marsikaj tudi naredimo. Naš prostor je polno zaseden in brez dvoma drži, da pen-zionisti nimamo časa,« pravi Jeriha.
Poleg že naštetega v klubu organizirajo tudi nekaj kulturnih vsebin, izletov in tedenska letovanja na morju. Člane kluba, ki praznujejo okrogle jubileje, razveseljujejo po domovih, med prazniki pa obiščejo tudi člane, ki so varovanci doma na varstvo odraslih. Dela tako res ne zmanjka. »Vesel sem, da imamo tako pridne sodelavce. Brez njih ne bi bili tako uspešni!« poudarja tajnik kluba.
Kratkoročno ga za prihodnost ne skrbi, ko pa razmišlja še nekoliko vnaprej, optimizem pojenja. »Skrbi me, da so danes delavci preveč zaprti in zazrti vase. Povezovanje izginja, druženja skoraj ni več,« pravi in spodbuja aktivne generacije k povezanemu življenju, kot je bilo nekoč.
Najuspešnejše športnike vsako leto počastijo s priznanji. (Foto:
Marija Skrt)
Zimovali s poletjem
Pesje - V petek, 14. decembra, so se taborniki rodu Lilijski grič Pesje odpravili na zimovanje. Zaviti ovinki in zasnežene ceste so jih vodili do njihovega doma za naslednjih nekaj dni, v CŠOD Škorpijon (na Kozjaku nad dolino Drave). Ker so imeli tu čez vikend obilo snega, je bila tema, ki so jo določili, toliko bolj nenavadna. Izbrali so si namreč poletje.
Po prihodu so se namestili v sobe, mrzel veter in sneženje pa sta jim preprečila večerno potepanje po okolici, zato so pripravili zabaven orientiring kar po domu, starejši pa so krepili timskega duha ob igranju družabnih iger. Zbudili so se v sončno in zasneženo sobotno jutro, ki jih je vabilo na jutranjo telovadbo. Po učenju je sledil zabavni del, s sankanjem in ustvarjanjem snežnih skulptur, popoldan pa je minil na prijetnih delavnicah. Večer so si taborniki popestrili še z nočnim pohodom
s svečkami in morskim krstom. Tudi nedeljsko jutro je bilo lepo.
Po jutranji telovadbi in pakiranju je sledilo še zadnje navdušujoče sankanje, nato pot proti domu. Po vikendu, polnem energije, prijateljstva in povezovanja so popoldne utrujeni, a srečni skočili staršem v objem.
a Rok Srša
Poslovnim partnerj
in občanom želimo vesel božič in Srečno novo leto!
ROGEL - METAL d.o.o.
Gavce 28 a, Šmartno ob Paki, 041 411 722
Kitarski orkester Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje se je med 6. in 8. decembrom odzval povabilu prijateljske glasbene šole Živorada Grbica iz Va-ljeva (Srbija) in v petek, 7. decembra, nastopil na svečanem otvoritvenem koncertu ob 10. mednarodnem festivalu kitare VART 2018 v Valjevu. S pestrim in prepričljivim programom smo navdušili občinstvo v polno zasedeni dvorani valjevske glasbene šole, kjer so takšno zasedbo v zgodovini njihove glasbene šole
poslušali prvič. Čestitke vsem 32 članom orkestra za njihovo energijo na številnih dodatnih vajah - predvsem na samem koncertu, na katerem so dokazali svojo muzikalnost in homogenost. Upravičili so zaupanje v njihovo zrelost, ki se je pokazala v izvedbi tako obsežnega projekta. Iskrena hvala tudi kolegom za pomoč pri nastopu, vodenje in zanesljivo spremstvo.
a Monika Krajnc Štih, dirigentka orkestra
Dom za varstvo odraslih Velenje
Želimo \ VV"
Vam	Zdravja
vesel Uožič ter srečno, polno
novo leto!
Stanovalci, zaposleni in direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc
Kidričeva 23 | Velenje | 03 898 84 01 | www.domvelenje.si
Sovič Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoštanj 03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@te
GRADBENA MEHANIZACIJA EBjppREVdZNIŠTVO
nezkE GRADNJE
I ■ 'i«
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 20
20
ŠPORT
»»^AS
20. decembra 2018
Že včeraj za uvrstitev v četrtfinale Jesen končujejo v Kopru
Rokometaši Gorenja so se pričakovano uvrstili v osmino finala Pokala Slovenije - Na tekmi šestnajstine finala so gostili škofjeloško Loko in jo premagali s 33 : 27
Njihova zmaga ni bila noben-krat ogrožena. Gostje so povedli s prvim golom na tekmi, kar je bilo edino njivo vodstvo. V naslednjih minutah je bil rezultat le še dvakrat izenačen. Nato so se velenjski rokometaši razigrali in imeli ob polčasu že prednost štirih golov. V nadaljevanju je bila njihova premoč še bolj izrazita. Deset minut pred koncem tega neenakovrednega dvoboja so si priigrali že prednost devetih golov, nakar je trener Zoran Jovičič dal priložnost za igro tudi mlajšim igralcem. V domači vrsti so bili strelsko najbolj učinkoviti
Aleks Kavčič z devetimi, Domen Tajnik s šestimi ter Matic Verdi-
nek s štirimi zadetki. Z enajstimi obrambami pa se je izkazal mladi vratar Miljan Vujovič. Navijače je še zlasti dvignil s sedežev v 40. minuti, ko je drugega za drugim ubranil dva neovirana strela.
Najvišjo zmago so si priigrali Ribničani, ki so v gosteh premagali Metliko, člana druge lige, s 24 goli razlike. Rezultat je bil 43 : 19. Enaindvajsetkratni in tudi aktualni prvaki, rokometaši Celja Pivovarne Laško, so bili v Slovenj Gradcu od tamkajšnjega člana 1. B. lige boljši z 38 :
TAKO so igrali
1. liga NLB, 14. krog
Rezultati: Gorenje Velenje - MRD Dobova 29:23 (15:10), Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 21:27 (13:12), Urbanscape Loka
-	Sviš 27:23 (14:9), Riko Ribnica - Koper 28:25 (15:13), Dol TKI Hrastnik - Jeruzalem Ormož 24:25 (9:12), Trimo Trebnje - Krka 23, Maribor
-	Loka, Dobova - Trimo 24 (12:15)).
Vrstni red: 1. Celje 26, 2. Ribnica 25, 3. Gorenje 20 (tekma manj), 4. Maribor 18, 5. Loka 16, 6. Koper 14, 7. Trimo 14, 8. Krka 11, 9. Ormož 9, 10. Dobova 6, 11. Dol 5, 12. Siviš (tekma manj) 2.
25, Maribor pa od ptujske Drave, prav tako članice 1. B lige, s 40 : 26.
Tekme osmine finala so igrali že včeraj.
a vos
NOVOLETNA PONUDBA!
TOYOTA
ALWAYS A BETTER UJAY
TOYOTA C-HR
že od 17.950 €
Izkoristite novoletno ponudbo novega vozila Toyota C-HR, in si zagotovite privlačno darilo
v vrednosti 800 € do 1. 1. 2019.
FRMOBIL
AVTOCENTE
r AC FRI-Mobil, Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80, www.fri-mobil.si
Povprečna poraba goriva za vozila Toyota C-HR: od 3,8 do 6,3 1/100 km in emisije CO2: 86 do 144 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 0,0096 do 0,0225 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2, ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična.
Pred rokometaši v prvi ligi je pred odhodom na zimski odmor še zadnji prvenstveni krog v tem letu
V	nove boje za prvenstvene točke se bodo vrnili drugi dan februarja. Igralci Gorenja in Svi-ša bodo jesen končali s tekmo manj, saj imata moštvi še neodi-grano tekmo 11. kroga. Ta bo na sporedu zadnjo sredo januarja v Ivančni Gorici.
V	soboto bo gotovo v središču
pozornosti dvoboj v Celju, kjer bo pri vodilnih domačih gostovala druga Ribnica, ki za gostitelji zaostaja samo za točko. Gostje bodo gotovo želeli jesen končati kot edini brez poraza, branitelji naslova pa bi se z zmago utrdili na prvem mestu s tremi točkami prednosti. Ob morebitnem
njihovem porazu bi na vodilnem položaju prezimili igralci z Ribniškega polja. Vsekakor bo zanimivo tudi v drugih dvoranah, tudi v Kopru, ki za svojim nasprotnikom, tretjimi Velenjčani, zaostaja za šest točk.
Drugi pari sobotnega 15. kroga so: Krka - Dol, Ormož - Siviš, Maribor - Loka, Dobova -Trimo
Rudar - s tremi so se (že) razšli
Prvoligaška moštva so že na bolj ali manj zasluženem zimskem odmoru. Počitka ni za marsikatero ali kar vsako vodstvo kluba, ki skupaj s trenerjem že razmišlja in tudi že sestavlja zasedbo za drugi del. Pričakovati je, da bo marsikatera spremenjena. Tudi Rudarjeva.
Po zadnji prvenstveni tekmi v tem letu z Mariborom je trener Marijan Pušnik napovedal, da se bodo nekaterim igralcem odrekli, moštvo pa okrepili predvsem v obrambi in vezni vrsti. Za igro
v obrambi si igralci ne zaslužijo pozitivne ocene. Vratarja Marko Pridigar in Matej Radan sta morala v gol po žogo kar 41-krat. Bolj luknjičava od njihove je bila le Triglavova (43). Tudi po učinkovitosti so bili rudarji na predzadnjem mestu. Nasprotnikove vratarje so premagali le 20-krat. Manj spretni od njih so bili pred nasprotnikovimi vratarji le Krča-ni s štirinajstimi goli. Najboljše razmerje ima Maribor (55 : 16). Prvi korak so v Rudarju med tem že storili. V njihovem dre-
su spomladi ne bodo več Ganca Abdellatifa Abubakarja (22) ter Hrvatov Anteja Solomuna (20) in Vlatka Šimunca (28). Sicer pa omenjeni igralci niso bili kakšna pomembna okrepitev. Prvi sploh ni dobil nobene priložnosti, preostala dva pa le nekaj. So-lomun sedemkrat, Šimunac štirikrat, dosegel pa je en gol, in to v svojem drugem nastopu v 2. krogu v Domžalah, ko je Rudar izgubil z 1 : 3.
Kegljanje
Fidej - Kramer regijska prvaka
Na kegljišču trgovskega centra Pilon v Šoštanju je potekalo regijsko prvenstvo tandem dvojic, člani. Na prvenstvu, ki je veljalo tudi za kvalifikacije za nastop na DP (državnem prvenstvu), je nastopilo 16 dvojic iz kegljaških klubov Konjice, Šoštanja, Pivovarne Laško, Komcel Celje in Ljubnega. Šoštanjčani so nastopili s šestimi dvojicami, le dvema paroma pa si
je uspelo priboriti nastop v 1/4 finala. Zanimivo tekmovanje je zahtevalo žrtve tudi med najboljšimi pari. Kar štirje šoštanjski pari so izpadli po dodatnih dveh lučajih. Dve šoštanjski dvojici sta napredovali v polfinale, enemu paru se je nato uspelo uvrstiti v veliki finale. Najbolj napeto srečanje je bilo v finalnem nastopu, saj so številni navijači lahko prvake pozdravili šele po četrti seriji podaljšanih lučajev. Zmaga domačega para je bila zaslužena, saj sta vse svoje nasprotnike do finala spravila na kolena že po dveh setih. Tudi v igri za tretje mesto so odločali podalj-
šani lučaji, srečnejša pa sta bila Konjičana, ki sta premagala par iz Šoštanja. Pravico nastopa na DP sta si tako priborila prva dva para regijskega prvenstva.
Rezultati: 1. Fidej - Kramer (Šoštanj)
-	261 - (2:1), 2. Jazbinšek - Hrastnik (Pivovarna Laško) -265 - (1:2), 3. Iršič -Višnar (Konjice) - 260 - (2:1), 4. Hasičič -Petrovič - 247 (1:2)...
Rezultati ostalih domačih parov: 9. mesto Šehič - Voršnik, 13. Kompari
-	Ognjenovič, 14. Sotler - Arnuš, 15. Pintarič - Sečki.
DP bo odigrano 22. decembra na kegljišču v Kranju.
Deskanje
Gloria Kotnik četrta
Cortina d'Ampezzo - Na drugem deskarskem paralelnem veleslalomu sezone svetovnega pokala v Cortini je najvišjo slo-
vensko uvrstitev dosegla Velenj-čanka Gloria Kotnik, ki je bila še tretjič v karieri četrta. Zmagala je olimpijska prvakinja Čehinja Ester Ledecka.
Kotnikova je v osmini finala premagala Rusinjo Mileno Bikovo, v četrtfinalu pa njeno rojakinjo Natalijo Soboljevo. V polfi-nalu jo je potem premagala Švi-
carka Julie Zogg, ki je leta 2015 osvojila veliki kristalni globus. V malem finalu se je Kotnikova za svoje prve stopničke pomerila z Avstrijko Sabine Schoffmann, a se je morala še tretjič v karieri zadovoljiti s četrtim mestom.
■ vos
a vos
■
■
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 21
20. decembra 2018
uaStjAS
ŠPORT
21
Rusalke povabile v vrtinec plesa in plavanja
Članice velenjskega Kluba sinhronega plavanja Rusalka so priredile božično-novoletno revijo in predstavile gracioznost plesno-plavalnega sveta
Tisti, ki jih hkrati navdušujeta plavanje in ples ali gimnastika, lahko oboje združijo v sinhrono plavanje, ki ga v Velenju že deset let gojijo v Klubu sinhronega plavanja Rusalka. Gre za prvi samostojni klub sinhronega plavanja v Sloveniji, ki ga je ustanovila Ana Matjaž, pred nekaj meseci pa sta vodenje kluba in treningov prevzeli Suzana in Pia Katarina Kremžar, sodnica in plavalka sinhronega plavanja, mati in hči, ki nadaljujeta tradicijo velenjskih vodnih vil.
Rusalke so pred petimi leti začele obiskovati tudi treninge pod vodstvom profesionalne poljske sinhro-ne plavalke v Ljubljani. »Takrat so se začele udeleževati tekmovanj na Dunaju, predstavile so se v Budimpešti, kamor nas radi povabijo. Dekleta so zelo napredovala, v zadnjih letih pa se je naša skupina tudi povečala. Danes nas je že 22 in 17 jih uspešno sodeluje na tekmovanjih. Pred kratkim so mlajše deklice na mednarodnem tekmovanju v Beogradu dosegle zlato sredino, kar je glede na močno konkurenco lep uspeh,« pove Suzana Kremžar, ki je z namenom promocije tega športa obudila božično-no-
voletno revijo, na kateri so se v posamičnih točkah, parih ali skupinah predstavile vse članice. Deklice, stare od 8 do 17 let, je na nastop pripravila trenerka Pia Katarina.
Rusalke trenirajo v treh starostnih skupinah. V najstarejši je kar nekaj tekmovalk in kategoriziranih športnic. Precej članic je v starostni skupini od 15 do 18 let, največ pa med najmlajšimi. Trenirati lahko začnejo že pri šestih letih, sinhrono plavanje pa lahko razvijejo bodisi v rekreacijsko bodisi v resno športno aktivnost. »Plavanje je pri sinhronem plavanju zelo pomembno, saj je osnova, ki se nadgradi z gimnastičnimi in plesnimi sposobnostmi. Treba je obvladati gi-mnastične gibe in imeti posluh za ritem, saj koreografije uprizarjamo ob glasbi. Zato treningi potekajo tako na suhem kot v vodi. En dan delamo samo v telovadnici. Zelo pomembne so raztezne vaje. Drug dan imamo plavalne vaje, da dekleta pridobijo kondicijo in razvijejo hitrost plavanja. Imamo pa tudi kombinirane treninge ter dneve, ki so povsem posvečeni izvajanju elementov v vodi in sestavljanju koreografij,« razlaga mlada trenerka, ki je lansko leto s svojo
Rusalke morajo biti tesno povezane, da lahko dobro izvedejo točke v parih_ali skupinah, komotSjobUJ VSe - poSameZmcemedsebojno - usklajene, pravi trenerka. ^
skupino sinhronih plavalk dosegla 2. mesto na državnem prvenstvu v kombinirani sestavi. Želi si, da bi šport, ki ga ima sama tako rada, spoznalo čim več ljudi in se tudi pridružilo Rusal-kam, nato pa bi rada dekleta pripravila na večja tekmovanja.
Nove članice in člani se lahko Ru-salkam pridružijo na treningih za začetnike. Ti potekajo ob torkih med 16. in 17. uro ter ob sredah med 14.30 do 16. ure v telovadnicah Šolskega centra, ob četrtkih med 15. in 16. uro pa se dobivajo na velenjskem bazenu.
■ Tina Felicijan
Rekli so )
Suzana Kremžar: »Prizadevamo si, da se imajo dekleta lepo, da doživijo čarobni vodni svet, saj je ta pravljični šport zares čudovit.«
Pia Katarina Kremžar: »Rada plavam, plešem in zelo rada imam glasbo. To je šport, ki vse to povezuje. Zame je to hkrati šport in umetnost.«
Po obronkih Ljubnega
Ljubno ob Savinji je naselje (trg) v Zgornji Savinjski dolini. Zaradi pomembne lege ob sotočju Savinje in Ljubnice je bil kraj znan kot središče splavarjenja in trgovine z lesom. V spomin na to dejavnost so uredili muzejsko zbirko, vsako leto pa ob Savinji organizirajo turistično prireditev Flosarski bal. Kraj je znan po številnih naravnih in kulturnih znamenitostih, zadnja leta pa ga ljudje po Sloveniji in širnem svetu spoznavajo preko ženskih smučarskih skokov.
Planinci UNI III smo se v četrtek, 13. decembra, odpravili na pohod po obronkih Ljubnega. Naš cilj je bil Krajinski park Tirske peči. Pot smo pričeli na Ljubnem, kjer smo prečkali Ljubnico po Fužirjevi brvi, smerokaz na mostu pa nas je opozoril, da smo na pravi poti.
Po slabi uri hoda smo se povzpeli že tako visoko, da se nam je odprl lep pogled na gru-časte vasi v dolini in mogočne gore v ozadju. Pot nas je vodila mimo višinskih kmetij Fu-
Po hribih
cest. Njihova posebnost pa je družinsko petje. Mama Rosana ter hčerke Bernarda, Kristina in Ksenja sestavljajo kvartet Štiglic in s svojim petjem razveseljujejo občinstvo na mnogih koncertih doma in v tujini. So tudi letošnje zmagovalke prireditve Slovenski pozdrav. Poslovili smo se z našo himno Čez zelene trate, ki jo je s svojim lepim glasom oplemenitila tudi gospa Rosana.
Zunaj so poplesavale posamezne snežinke, megla pa nam je preprečila pogled na veličastne stene Tirskih peči, ki se dvigajo takoj za kmetijo. Krajinski park Tirske peči je v območju planote Golte, imenuje pa se ravno po kmetiji Tiršek, katere gostje smo bili. Posebnost parka so predvsem živali, ki živijo na tem območju. Med večjimi je prav gotovo planinski orel, ki tukaj gnezdi. Gnezdilci parka so tudi velika uharica, sokol selec, ko-conogi čuk in lesna sova.
Ob vrnitvi smo se spuščali po ovinkasti cesti mimo ogromnega kamnitega sklada, ki je
žir, Tolstovršnik, Kadunc, Kij, Kaker, Tiršek, Grozdej, Slemšek, Kodelj in Burja, vse do športnega centra Prodnik. Malo nad Kijem je postala pot zelo strma, travnik pred gorsko kmetijo Tiršek pa je bil tako strm, da smo dobesedno grizli kolena. Tu nas je čakalo presenečenje. Gospodar Bernard nas je povabil v toplo hišo, gospodinja Rosana pa nam je postregla s toplim čajem, domačim pravkar pečenim kruhom in domačo pašteto. V imenu vseh se družini Štiglic najlepše zahvaljujem. Naj povem, da Tiršeki niso čisto običajna družina. Mama šestih otrok je slikarka in zborovodkinja, njihov oče pa je jamar in jamski reševalec. Živijo na ekološki visokogorski kmetiji na nadmorski višini 940 m. Ukvarjajo se z ovčerejo, gozdarstvom, pozimi pa je glavni vir dohodka pluženje občinskih gozdnih
verjetno plezalni poligon številnim plezalcem, saj so vidne mnoge smeri, zaznamovane s klini. Pot bi lahko nadaljevali po cesti mimo kamnoloma in nato ob potoku Gra-čenca, a smo se odločili za gozdno varianto. Tako smo ubrali pot čez Tajno, mimo domačije Burja, kjer nam je prijazna gospodinja ponudila zavetje v letni kuhinji in postregla s paleto domačih likerjev.
Sledil je spust do športnega centra Prodnik, kjer nas je pričakala odlična telečja obara z ajdovimi žganci in ajdnekom. Preden smo se razšli, smo se zahvalili Mariji Lesjak za dolgoletno uspešno vodenje krožka in nazdravili vsem, ki so v tem letu slavili okroglo obletnico.
■ Anica Pugelj
najlepše spomine.
Darilni boni Rogla & Terme Zreče.
shop.unitur.eu
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 22
22
modroBELA kronika
»»^AS
20. decembra 2018
Garaže in parkirna mesta ostajajo v lasti občine
Niti garažni objekti niti zunanji parkirni prostori na Stantetovi ulici v Velenju niso pripadajoče zemljišče, je odločilo Višje sodišče v Celju, ki je potrdilo sklep Okrajnega sodišča. To seveda pomeni, da te premičnine ostajajo občinska last.
Spomnimo: predlagatelji Asmir Becarevic, Dušan Podpečan in Savo Dragic so leta 2013 na Okrajno sodišče v Velenju vložili predlog za ugotovitev pripa-
dajočega zemljišča k stavbam na območju Stantetove ulice. Predlagali so, da pripadajoča zemljišča k navedenim stavbam predstavljajo tudi garažni objekti ter zunanji parkirni prostori na
tem območju. Okrajno sodišče v Celju je sklenilo, da niti garažni objekti niti zunanji parkirni prostori ne predstavljajo pripadajočega zemljišča k navedenim stavbam in je v tem delu sodišče zahtevke predlagateljev zavrnilo. Predlagatelji so zoper to odločitev vložili pritožbo na Višje sodišče v Celju, ki pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča.
■ mz
Slovenske smrečice imajo rdečo nalepko
Ljubljana - Posekana praznična drevesa iz slovenskih gozdov, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti v letošnjem decembru med prevozom in prodajo označena z nalepko rdeče barve, na kateri je letnica 2018, so sporočili iz Zavoda za gozdove Republike Slovenije. Zavod usmerja pridobivanje dreves na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih.
■ mkp
policijska kronika
Ukradli capturja Tuja krivda
izključena
Velenje, 12. decembra - V sredo je bil s parkirišča na Goriški cesti Velenju ukraden osebni avto znamke Renault Captur, letnik 2014, svetlo rjave barve, registrskih številk CE VR 817.
Vlomilca prijeli
Šoštanj, 16. novembra - Velenjski policisti so v nedeljo nekaj pred 7. uro zjutraj na kraju vloma v Lekarno v Šoštanju prijeli 34-letnega domačina.
Odnesel nova televizorja
Velenje, 17. decembra - V Ar-
načah, na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje, je bilo v ponedeljek vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec je vlomil skozi garažna vrata. Odnesel je dva nova televizorja.
Šoštanj, 17. decembra - Po navedbah celjske policije je tuja krivda pri požaru, ki je v noči na nedeljo, 16. decembra, izbruhnil v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj, izključena.
Zagorelo v dimniku
Velenje, 17. decembra - V ponedeljek zvečer so se oglasile gasilske sirene. Dobrih 20 minut pred 22. uro so namreč v kraju Črnova zagoreli produkti nepopolnega gorenja v dimniku stanovanjske hiše in posredovati so morali gasilci. Na kraj so odšli gasilci Vinske Gore in Bevč, ki so požar pogasili. Opravili so tudi pregled s termovizijsko kamero, kjer pa niso ugotovili posebnosti. Akcija je bila zaključena malo pred 23. uro.
Roparja pobegnila z denarjem
Velenje, 17. decembra - V Velenju je v ponedeljek, tik pred zaprtjem pošte 3321 na Gorici, prišlo do ropa. Dva neznanca, eden od njiju je bil oborožen, sta vstopila vanjo in zahtevala denar. Ko sta ga dobila, sta pobegnila. Eden od njiju je bil oblečen v temno bundo s kapuco, črne hlače, obut v športne copate, na glavi je imel kapo z izrezom za oči, drugi pa je bil oblečen v sivo jakno, pod jakno je bila vidna oranžna kapuca. Obut je bil v športne copate, so sporočili iz Policijske uprave Celje. a
KWjUI
V ponedeljek sta neznanca oropala pošto na Gorici.
Prazniki so lahko lepi tudi brez pirotehnike
Čeprav je pirotehnika namenjena zabavi, so lahko posledice nepravilne uporabe zelo hude - Ognjemeti, petarde in iskrice povzročajo tudi veliko onesnaženost ozračja in predstavljajo tveganje za zdravje ljudi
Milena Krstič - Planinc
Ljubljana, Velenje, 19. decembra - Z včerajšnjim dnem se je v Sloveniji začela prodaja pirotehničnih izdelkov prve kategorije (tortne fontane, čudežne svečke, pasje bombice, pokajoče kroglice ...), katerih glavni učinek je pok. Glede na veljavno zakonodajo je prodaja teh izdelkov dovoljena do 31. decembra, uporaba pa med 26. decembrom in 1. januarjem.
Prepovedana pa je prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok. To so predvsem petarde različnih oblik in moči.
»Globe za kršitve zakona se gibljejo med 400 in 1.200 evri,« opozarja Davorin Potočnik, po-
Mestna občina Velenje se je pridružila plakatni akciji »Petarde? Ne, hvala!«. Z njo TAM-TAMovci na plakatih po vsej Sloveniji opozarjajo, da je uporaba petard in drugih pirotehničnih sredstev nevarna tudi za živali.
močnik komandirja Policijske postaje Velenje, zadolžen za splošne policijske naloge. Ob tem posebej poudarja tudi, da je prodaja in uporaba pirotehničnih sredstev osebam, ki so mlajše od 14 oziroma 16 let, ki niso v spremstvu staršev, prepovedana. »V preteklih letih smo obrav-
>
S plakata Policije smučarka Ilka Štuhec nagovarja: »Naj se raje iskri od veselja.«
navali kar nekaj primerov, ko so otroci uporabljali pirotehniko, pa starši za to niso vedeli,« pravi. Policisti bodo v teh in prihodnjih dneh na kršitve zakona zelo pozorni, tako v preventivi kot tudi represiji.
Uporaba pirotehničnih izdelkov je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve, pre-
povedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja njihovega učinka, uporaba v drugih predmetih ter lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi, saj lahko pride do hudih poškodb.
Sosvet za izboljšanje varnosti občanov Mestne občine Velenje, ki ga vodi župan Bojan Kontič, poziva starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in z osebnim zgledom prispevajo k preprečevanju in zmanjševanju posledic neprimerne uporabe pirotehničnih sredstev. Pridružujejo se pozivom, naj se občanke in občani odpovedo nakupom pirotehničnih sredstev tudi v času, ko je ta dovoljen, med prazniki pa izvajanju ognjemetov in uporabi morebitne druge pirotehnike in naj imajo v mislih, da se za-
radi uporabe nedovoljene pirotehnike lahko zgodijo hude poškodbe, da pokanje moti ljudi in vznemirja živali, onesnažuje pa tudi okolje.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Decembrsko
ozračje in varnost
Decembrski dnevi se počasi iztekajo in do novega leta nas loči le enajst dni. Božične pesmi in melodije na radijskih postajah sku- j paj i reklamnimi oglasi na televiziji in v ostalih medijih, gneče na parkiriščih in znotraj nakupovalnih središč potrjujejo, da je predpraznična nakupovalna mrzlica na vrhuncu. Praznično ozračje vpliva tudi na porabo alkohola in drugih opojnih substanc, saj skorajda ni praznovanja, na katerem se ne bi nazdravljalo s kozarci alkoholnih pijač. Ce k temu prištejemo še množice ljudi v prenatrpanih nakupovalnih središčih, na koncertih in drugih prireditvah na okrašenih promenadah in trgih, ognjemete in uporabo pirotehničnih izdelkov, je v igri kar nekaj dejavnikov, ki ne vplivajo zgolj na praznično razpoloženje, ampak tudi na varnost. Ne glede na decembrsko praznično vzdušje bi bilo dobro, da se tega zavedamo.
Najprej izpostavljam (prekomerno) uživanje alkohola. Neizpodbitno dejstvo je, da alkohol vpliva na razpoloženje človeka. Večino sprosti oziroma spravi v boljšo voljo, vendar le do določene meje oziroma količine, in ko je ta presežena, lahko ustvari tudi negativne posledice. Med temi je zmanjšana sposobnost presoje, zaznavanja okoliščin in lastnih zmožnosti. Ne glede, ali govorimo o dokazovanju sposobnosti in vzdržljivosti pri uživanju alkoholnih pijač, enostavnih hišnih opravilih, hoji ali vožnji avtomobila: s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač človek izgubi razsodnost, precenjuje svoje sposobnosti in obenem podcenjuje okoliščine, ki jim je izpostavljen. In ravno to ustvarja nevarno kombinacijo, ki je pogostokrat glavni dejavnik za škodljive, nevarne in marsikdaj tragične posledice. Tako je med povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom več kot petina voznikov vozila pod vplivom alkohola. Znaten delež poškodb pri delu je ravno tako posledica alkoholizirano sti. Alkohol ima vpliv tudi na število požarov zaradi neustrezne uporabe sveč, pirotehničnih izdelkov, pa tudi kajenja oziroma cigaret in cigaretnih ogorkov, ki zaradi opitosti kadilcev pristanejo v posteljnini ali na oblazinjenem pohištvu. Alkohol ima negativen vpliv na počutje »dan pozneje«, ob rednem (prekomernem) uživanju pa tudi na (dolgoročno) zdravje človeka. Zmerno uživanje alkoholnih pijač ter izogibanje uporabi delovnih strojev in aparatov ter vožnje motornih vozil ob uživanju je zagotovo eden od enostavnih, a učinkovitih ukrepov, da nam alkohol ne zagreni življenja. Pravilo, da se na zabavo odpravimo s predhodnim do govorom, da voznik ne pije alkoholnih pijač ali da ob vrnitvi domov pokličemo TAXI, je zelo enostaven ukrep in obenem najboljša odločitev, s katero se izognemo tveganju.
V nadaljevanju izpostavljam strpnost in potrpežljivost. Kamorkoli se odpravljamo, se odpravimo pravočasno, da imamo dovolj časa in da se izognemo gneči. Tako bomo lahko vozili s prilagojeno hitrostjo glede na prometno signalizacijo in razmere v prometu in ne bomo po nepotrebnem tvegali in se izpostavljali nevarnosti. Ob sneženju in poledici moramo zaradi bolj spolzkega vozišča še dosledneje vzdrževati varnostno razdaljo. Ce k temu dodamo še zavedanje, da je marsikateri voznik pred vožnjo užival alkoholne pijače ter zaradi tega ali drugega razloga ni dovolj zbran in pozoren na trenutne okoliščine v prometu, bomo še dodatno zmanjšali verjetnost, da bomo udeleženi v prometni nesreči. Podobno velja tudi za obiske trgovin in nakupovalnih središč. Ce se odločimo za nakupe sredi dneva ali v večernem času, se moramo zavedati, da bo večja gneča, kar pomeni, da bo več ljudi in da bomo zaradi tega med policami ali pred blagajnami porabili več časa kot sicer. Tako se bomo izognili slabi volji, manj bomo razdraženi in vznemirjeni, kar bo poleg počutja vplivalo na našo razsodnost, pa tudi varnost. Ce poskrbimo za svojo varnost, bodo decembrski dnevi še bolj praznični in veseli. Vesele praznike in obilo dobrega v letu 2019. Srečno! ■
Želim** c/czjvr čarotmc,
^ ftraxnikjß. t&r oirilty ^ in atdraJLrya ia leto, le¿ prihaja.
Srečno 2019!
>
Praznovanje brez ognjemetov in druge pirotehnike bo prijazno do živali, našega zdravja in okolja.
b fl 55
K^oíié^O
DBSS d.o.o. | T: 05 9 0 8 76 24 | F: 059 08 76 28 | W: www.dbss.si
■
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 23
20. decembra 2018
Celjski
zdravniki
zahtevajo
takojšnje
ukrepanje
Celje, 18. decembra - Zdravniki specialisti družinske medicine, pediatrije in šolske medicine Zdravstvenega doma Celje so v javnem pismu opozorili na svojo preobremenjenost in zahtevali "takojšnjo ureditev razmer, da bo zdravnik končno imel čas za bolnika, kar v prvi vrsti vključuje predvsem administrativno razbremenitev". Celjski zdravniki so javno pismo naslovili na ministrstvo za zdravje, zavod za zdravstveno zavarovanje, zdravniško zbornico in tudi širšo javnost. Kot so zapisali, "pri trenutnem načinu dela po principu tekočega traku, ki je hkrati prekomerno obremenjeno z urejanjem administracije, ni več mogoče zagotoviti dobre kakovosti obravnave bolnikov".
«»scas
AED zdaj tudi na Graški Gori
V nedeljo, 2. decembra, je na Izletniški kmetiji Plazl na Graški Gori potekala predaja in namestitev AED - avtomatskega eksternega defibrilatorja. Obenem je Koronarni klub iz Mežiške doline pripravil predavanje o temeljnih postopkih oživljanja in praktično usposabljanje uporabe AED.
Nakup aparata AED, ki v pri-
meru zastoja srca rešuje življenja, sta financirala Rotaract kluba iz Slovenj Gradca in Velenja pod okriljem botrskih Rotary klubov. Finančno pa so projekt podprle tudi vse tri občine, katerih tromejo predstavlja Graška Gora-Slovenj Gradec-Mislinja in Velenje.
Na dogodku, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Graška Gora,
se je zbralo veliko število domačinov, ki so lahko na lutkah praktično preizkusili, kako pristopiti človeku, ki je doživel zastoj srca in potrebuje temeljne postopke oživljanja. Čeprav si vsi želimo, da se naprave ne bi nikoli potrebovalo, je pomembno, da jo ob morebitnem zastoju srca imamo na dosegu, predvsem pa, da si jo upamo uporabiti.	a
Radioamaterji se oddajajo
Radioklub Hinko Košir Velenje združuje ljubitelje elektronike in radijske komunikacije,
ki žanjejo uspehe na tekmovanjih
Radioamaterji Šaleške doline so svoj klub ustanovili leta 1950. Sprva je deloval v takratni elektrarni, nato se je selil na več lokacij, zdaj pa deluje iz prostorov na Kopališki. »Prvi entuziasti, med katerimi je bil tudi Hinko Košir - po njem se naš klub imenuje -, so začeli delati z elektronkami. Radijske sprejemnike so si izdelovali sami. Bili so prvi, ki so se začeli ljubiteljsko ukvarjati z elektroniko. Zanimalo jih je, kako se obnašajo radijski valovi,« je začel pripovedovati eden od starejših članov Radiokluba Hinko Košir Velenje Janez Terbovšek, ki je radioamater že pol stoletja. V tej ljubiteljski dejavnosti pa je toliko znanja in veščin, da so radioamaterji že večkrat odigrali pomembno vlogo. »Pri raznih naravnih nesrečah, ko odpovedo sistemi komuniciranja, zveze velikokrat vzpostavljamo radioamaterji. Ko je žled leta 2013 povzročil izpad elektrike, so se radioamaterji znašli in uporabili avtomobilske akumulatorje, aktivirali agregate in vzpostavili zveze. Veliko delo pa so radioamaterji opravili med vojne na Balkanu, ko so za begunce, ki so bili odrezani od svojcev, vzpostavljali zveze preko kratkega vala in pridobivali informacije iz Bosne.« Ker so radijski valovi zanesljivi tudi takrat, ko druga infrastruktura odpove, saj od oddajnika do sprejemnika ne potrebujejo vmesnih točk, so radioamaterji povezani tudi z interventnimi službami in civilno zaščito.
Sodobno radioamaterstvo
Danes so radioamaterji še vedno entuziasti, ki jih zanimajo oddajniki, sprejemniki, antene, elektronika nasploh, pravi predsednik velenjskega kluba Igor Stanko. Radioamaterstvo je široka dejavnost, razlaga. Nekateri od 33 članov kluba se bolj
najdejo v konstruiranju naprav, drugi v vzpostavljanju zvez na valovih različnih dolžin ali prek radioamaterskih satelitov, nekateri pa zveze vzpostavljajo tudi s sodobno digitalno tehnologijo. Enim je cilj vzpostaviti čim več unikatnih zvez z različnimi konci sveta, drugi raje planinari-
nas. V klubu lahko začne delovati vsak laik in postopno pridobi znanje,« poudarja član Matevž Ževart, predsednik pa dodaja, da se poleg Morseje-ve abecede naučijo Q-kode, s katerimi skrajšajo najpogostejša sporočila, govorijo pa predvsem angleški jezik. »Pogovo-
Najboljši v državi
Radioamaterji prirejajo tudi razna državna in mednarodna tekmovanja v različnih disciplinah. Velenjčani so se nazadnje udeležili največjega na svetu - udeležilo se ga je 35 tisoč radioamaterjev s celega sveta. Potekalo je 48 ur, cilj tekmovanja pa je vzposta-
Bistvo radioamaterizma je druženje - skozi v aktivnosti v društvih, z vzpostavljanjem zvez in navezovanjem novih stikov, pravita Igor Stanko in Matevž Ževart
jo na določene vrhove, od koder s prenosno postajo vzpostavljajo zveze, tretji orientacijski tek kombinirajo z lovom z anteno na skrite oddajnike.
Vsak radioamater pa mora imeti licenco, oddaja pa lahko samo na predpisanih frekvencah. Na izobraževanjih se usposobijo za vzpostavljanje povezave in komunikacijo, spoznajo radioamaterski žargon, kodekse in bonton, preko konstuk-torstva spoznavajo zakonitosti elektrike in elektronike, delovanje antene, radijske valove. »Vsega tega se človek nauči pri
»Radioamaterji so veliko pripomogli k tehničnim izumom, ki jih danes uporabljamo vsi. Denimo radijski in televizijski oddajnik, iz tega izvira tudi mobilna telefonija,« pravi Igor Stanko. Radioamaterji prispevajo tudi k prepoznavnosti Slovenije, ko o svoji državi pripovedujejo ljudem z najrazličnejših koncev sveta. Med sabo si pošiljajo tudi QSL kartice - razglednicam podobne dopisnice, ki potrjujejo vzpostavljeno zvezo.
V času mobilne telefonije in družbenih omrežij je mlade težko navdušiti za radioamaterstvo.
re, ki tečejo na eni zvezi, lahko posluša cel svet. Zato o temah iz politike, vere, spolnosti in podobnih občutljivih vsebin ne razpravljamo. Velja tudi, da ne vzpostavljamo zveze preko frekvence, ki je zasedena, da je ne motimo. Največkrat pa se pogovarjamo o postajah in antenah, ki jih imamo, razmerah, vremenu, dejavnostih klubov.«
viti čim več zvez z državami iz čim več območij. Rezultati bodo znani šele čez nekaj mesecev, ko bo komisija preverila poročila tekmovalcev. So pa člani velenjskega kluba že lani dosegli prvo mesto v državi, osmo v Evropi in 13. na svetu v kategoriji več operaterjev, na vseh frekvenčnih območjih in z malo oddajno močjo.
a Tina Felicijan
UTRIP
HOROSKOP
23
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Vsi okoli vas se bodo pogovarjali o tem, kam za praznike, vam pa še tik pred božičem ne bo do takih pogovorov. Vseeno vam bo, kateri dan v tednu je in kaj vse naj bi še počeli do konca leta. Zdi se vam, da letos še ni pravi čas za inventuro dogodkov, saj zadnje tedne nič ni tako, kot si želite. Dela boste imeli v naslednjih dneh zelo malo, kar bo težava več. Misli se vam bodo preveč vrtele okoli tega, kaj se vam dogaja v življenju. Imeli boste preveč časa, da se smilite sami sebi. Presekajte vrtinec samopomilovanja in se raje prepustite prazničnemu vzdušju, ki vas vendarle obdaja.
Bik od 21.4. do 21.5.
Pred vami so dnevi, ki vam bodo preprosto všeč. Spet boste čutili, da je življenje lepo, kar se vam zadnje tedne sploh ni zdelo. Energijo boste dobili predvsem z delom, ki ne bo del vaše redne službe ali obveznosti. Tudi ob pogledu na lepo okrašena mesta boste vsak dan bolj čutili, da se poslavlja še eno leto, ki ni bilo slabo. Ob tem boste sicer vedeli, da letos prazniki pri vas doma ne bodo takšni, kot si želite. Razdvojeni boste, a vseeno srečni. V teh dneh vam bo šlo hitro v glavo vse, kar se boste želeli naučiti. Zato dobro izkoristite obdobje, ko vas zvezde res razvajajo.
Dvojčka od 22.5. do 21.6.
Vse okoli vas bo noro, dobra stran tega pa bo, da boste morali veliko skrbneje organizirati čas za delo, zabavo in počitek. To bo dober trening, saj to sicer ni vaša največja prednost. Sploh, ker se boste pripravljali na dogodek, ki vam prav nič ne diši. Tudi veseliti se ga ne boste čisto nič. Vseeno boste dali vse od sebe. Vsem boste dokazali, da lahko greste tudi čez take prepreke, kot so osebne zamere. Lep konec tedna je pred vami, a bo ta le napoved še lepšega božično-novoletnega časa, ko boste doma več kot sicer.
Rak od 22.6. do 22.7.
Če si boste še tako želeli, se v naslednjih dneh nič ne bo zgodilo tako, kot ste si zamislili. Nikar ne bodite neučakani, saj se vam kljub slabemu občutku uresničujejo vse sanje in želje. Res pa je, da gre počasi. Ljubezensko življenje lep čas ni bilo po vaši meri, sedaj pa bo. Končno boste spoznali, da si zaslužite več, kot ste bili pripravljeni priznati. Tistemu, ki bo še naprej nagajal, pa kar v obraz povejte, kaj si mislite o njem. Pri delu uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da niste ravnali prav. Bodite nežni in pozorni do partnerja in družine. To bodo v prazničnih dneh še posebej cenili. Vračali vam bodo s toplino, ki bo grela kljub mrazu!
Lev od 23.7. do 23.8.
Letošnji december je vaš mesec. Za vami je že nekaj prekrasnih in zelo uspešnih dni, še več pa jih je pred vami, saj bodo prazniki letos res posebni. Zato ste zaslužni tako vi kot vaši najbližji. Poslovni projekt boste uspeli dokončati pred iztekom leta, je pa res, da bo kakšen dan med prazniki še delaven. To vas sploh ne bo motilo, saj boste imeli silno željo po delu, ker boste sproti uživali v rezultatih. Srečni boste, kar vam bo sijalo že iz obraza. Ker boste prijetna družba, vam bodo nekateri celo malce nevoščljivi. Tokrat jih boste razumeli, pa še zamere ne bo prav nobene. Pazite le na zdravje, saj bo nihanje temperatur pravi preizkus za vaše malce utrujeno telo.
Devica od 24.8. do 22.9.
Za vas bo te dni veljalo, da videz lahko močno vara. Čeprav bodo vsi mislili, kako uživate, boste v naslednjih dneh v resnici trpeli. Skrbelo vas bo, kaj se v resnici dogaja z vašim partnerjem. Zaupanja preprosto ne bo več. Zato boste precej prestrašeni in negotovi. Ne pokažite tega, saj bo to le olje na ogenj. Partner vas muči z razlogom. Če boste njegov molk težko prenašali, pojdite od doma. S tem mu boste dali vedeti, da znate živeti tudi brez njega. Božični dan letos ne bo po vaši meri, žal. Bo pa zato silvestrovo veliko bolj prijetno.
Tehtnica od 23.9. do 23.10.
Počutili se boste odlično, energije vam tudi v dneh do konca leta ne bo zmanjkalo. Zato si boste upali več kot sicer. Ravno višek energije pa vam bo pomagal, da se boste stvari lotili tako, kot je treba. Pri tem boste našli tudi veliko oporo v znancu, ki vam je ševedno priskočil na pomoč. Tudi tokrat bo to počel nesebično, zato se bosta še bolj zbližala. Sploh, ker bo vaš spovednik in psihiater obenem, saj boste potrebovali veliko pogovora. Družina bo poskrbela, da bosta torek in sreda čarobna, vi pa, da bodo uživali v vaših kulinaričnih dobrotah.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
V	zadnjih tednih se vam dogaja toliko zanimivih reči, da so decembrski dnevi postali čisto prekratki. Spraševali se boste, kdaj se vam bo življenje umirilo. Brez skrbi, prazniki sredi tedna bodo poskrbeli, da boste tudi vi odklopili in se sprostili. Nekaj zadrege bo le med vama s partnerjem. Nikakor ne bosta mogla
uskladiti želja in potreb. Če boste pametni, boste tokrat popustili vi. Tako bo mir v hiši, partner pa bo znal ceniti vaše odrekanje, Za tiste, ki ste sami, pa se začenja obdobje, ko lahko spoznate zanimivo osebo, ki lahko hitro postane več kot le znanec ali prijatelj. Oči imejte na stežaj odprte.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Od danes naprej vam vsaj do konca leta ne bo več treba gledati na uro. Izkoristite ta konec tedna za stvari, ki ste jih partnerju obljubili med letom, pa nikoli nista našla časa zanje. Tokrat ga boste imeli na pretek. Zvezde vam bodo zelo naklonjene tudi na finančnem področju, saj boste sklenili odličen posel, ki bo učinek na bančnem računu prinesel šele v drugi polovici novega leta. To vas ne bo motilo, saj ste letos uspešno varčevali in vas zato ni strah prihodnosti. Celo nekomu od bližnjih boste zato lahko namenili zelo bogato darilo. Zdravje vam bo dobro služilo.
Kozorog od 23.11. do 22.12.
Če boste upoštevali ta nasvet zvezd, boste kmalu spoznali, kako prav ste ravnali, ko ste neko poslovno skrivnost obdržali zase. Še pred iztekom leta vam bo to prišlo zelo prav. Znali se boste odločiti, kako naprej, da posledic skoraj ne bo. Tiste, ki bodo, pa bodo zanemarljive. Ob tem boste kar malo žalostni, ker boste ugotavljali, da se ljudje, ki jih imate radi, do vas obnašajo drugače. Bolj rezervirani in nezaupljivi bodo, saj ste jih nehote odrinili od sebe. Med prazniki boste odnose z njimi začeli uspešno spreminjati. Vsak napredek bo za vas mala zmaga, a čustev še vedno ne boste kazali. Tudi zato, ker vsem še vedno ne boste zaupali. Soboto izkoristite za nakup in pripravo daril, saj vam bo čas prihodnji teden kar polzel skozi prste.
Vodnar od 21.1. do 18.2.
Postali ste pravi zapečkar. Na mrazu vam prav nič ne bo všeč, zato boste v naslednjih dneh poskrbeli, da boste veliko doma, na toplem. A pri tem ne boste lenarili, ampak boste poskrbeli, da še pred iztekom leta uredite uradne dokumente in pripravite nekaj poslov, ki vas čakajo že v januarju. Zavedali se boste, da bo izid odvisen tudi od vaše priprave. Kar se čustvenega življenja tiče, bo vse tako kot je bilo. Ste eden redkih srečnežev, ki na tem področju nima pretresov in tako bo tudi ostalo. Zdravje bo spet bolj občutljivo, kot je bilo, zato pazite nase. Privoščite si tudi razvajanje za telo in dušo, ki vam najbolj godi.
Ribi od 19.2. do 20.3.
V	zadnjih dneh leta vas čaka nekaj zelo lepega. Dogodek bo osebne narave, ob njem pa boste spustili tudi kakšno solzo. Dobili boste dokaz, da delate prav. To vam bo dalo novo moč in elan, ki ga boste potrebovali tudi v zadnjih dneh leta. Do božiča boste šezelo veliko delali, potem pa se boste umirili. A mirovati ne
boste znali. Vse, kar boste počeli, pa boste počeli z ljubeznijo in veliko predanostjo. Pazite le, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Sploh, ker gre za priložnost, kjer ne bo časa za popravni izpit. Zdravje bo trdno.
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 24
24
TV SPORED

20. decembra 2018
Četrtek, 20. decembra
Petek, 21. decembra
Sobota, 22. decembra
Nedelja, 23. decembra
Ponedeljek, 24. decembra
Torek, 25. decembra
Sreda, 26. decembra
tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.30 Zlata dekleta (I.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Akcent: Humanoidni roboti 14.40 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV
15.05 Težišče, odd. TV Lendava 15.55 Prava ideja: Faronika, ribogojnica 16.30 Kozmo, belg. otroška nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice
18.00 Makroregije - Alpska: Biosferno
območielNockberge 18.05 Balončkovo, ris. 18.10 Mišo in Robi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan
23.25 Fabrizio De Andre - svobodni
princ, ital. nad. 01.15 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, kronika, šport, vreme 03.00 Info-kanal
tv slo t
06.30 Otroški kanal
07.00 Milan, ris.
07.05 Vrtni palček Primož, ris.
07.15 Gozdna druščina, ris.
07.30 Žvenkci, ris.
07.40 Lili in Čarni zaliv, ris.
07.45 Zlatko Zakladko: Juha pod Boko
08.10 Na lepše
08.50 Umor, je napisala (XI.), am. nan. 09.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, pren. iz Saalbacha 11.00 Dobro jutro
12.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, pren. iz Saalbacha 14.00 Umor, je napisala (XI.), am. nan. 15.05 Televizijski klub: Umori po
domače 15.55 Koda.izob. odd. 16.30 Halo TV
17.20 Biatlon - SP: sprint (M), pren. iz
Novega Mesta 18.40 Umor, je napisala (XII.), am. nan. 19.30 Firbcologi, odd. za otroke 20.00 Naravna čudesa Zemlje (II),
britanska dok. ser. 20.55 Mladost, kopr. film 23.00 Umor, je napisala (XII.), am. nan. 23.50 Slovenska jazz scena: Kurt Elling (vokal) in Laurence Hobgood (klavir), Big Band in Simfoniki RTVS, dirigent Michael Abene 00.40 Videotrak
01.45 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, posn. iz Saalbacha 02.15 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, posn. iz Saalbacha 03.05 Zabavni kanal 05.20 Videotrak
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.30	Zlata dekleta (I.), am. hum. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Tarča, Globus, Točka preloma
15.20	Mostovi, odd. TV Lendava
16.05	Duhovni utrip
16.25	Kozmo, belg. otroška nan.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Alpe-Donava-Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom, tednik za otroke in mlade
18.10	Rija in Krokodil, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, kronika, svetovni pokal
20.00	Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
21.00	Pogovor s predsednikom države
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Mož v beli obleki, an.-am. film
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Dnevnik, kronika, šport, vreme
02.00	Info-kana
tv slo t
06.30	Otroški kanal
07.00	Milan, ris.
07.05	Vrtni palček Primož, ris.
07.15	Gozdna druščina, ris.
07.30	Žvenkci, ris.
07.40	Lili in Čarni zaliv, ris.
07.45	Vetrnica: Čokoladni rogljič
07.50	Iz popotne torbe: Prijateljstvo
08.10 Latina, kratki dok. film 08.40 Sledi, dok. odd. TV Maribor 09.20 Umor, je napisala (XI.), am. nan. 10.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, pren. iz Courchevela 11.35 Umor, je napisala (XI.), am. nan. 12.35 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, pren. iz Courchevela 14.30 Smučanje prostega sloga - SP:
smučarski kros, pren. iz Innichena 15.50 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 16.20 Umor, je napisala (XU.), am. nan. 17.20 Biatlon - SP: sprint (Ž), pren. iz
Novega Mesta 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 19.05 Male sive celice: OŠ Jožeta Krajca
Rakek in OŠ Beltinci 19.50 Bukvožer, otroška odd. o knjigah 20.05 Družinski film, kopr. film 21.45 Zvezdana
22.30 Moderne kunst, krat. igr. film 22.50 Muha, krat. igr. film 23.00 Tunel, krat. igr. film
igr. film itm AGRFT
06.00 Kultura, odmevi
07.00	Bukvožerček: Mamka Bršljanka
07.05	Telebajski, lutkovna nan.
07.30	Kljukec s strehe, risana nan.
07.55	Studio kriškraš, odd. za otroke
08.20	Ribič Pepe, odd. za otroke
08.45	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
08.55	Firbcologi, odd. za otroke
09.20	Male sive celice
10.05	Infodrom, tednik za otroke in mlade
10.15	Čist zares, mladinska dok. ser.
10.45	Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek
11.40	Mednarodna obzorja: Poljska,
spopad resnic
12.40	Kaj govoriš? = So vakeres?
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50	Na vrtu, izob. odd. TV Maribor
14.30	Mame (II.), slov. nan.
14.55	Ambienti
15.30	Profil: Dragan Vujic
16.10	Človeški laboratorij, brit. dok. ser.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Mestne promenade, dok. ser.
17.50	Kuharija na kubik, kuharska odd.
18.20	Ozare
18.25	Reaktivčki, risani film
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, utrip, šport, vreme
20.00	Kdo bi vedel, zabavni kviz
21.15	Mame (II.), slov. nan.
21.40	Poročila, šport, vreme
22.10	Neruda, kopr. film
23.55	Profil: Dragan Vujic
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.55	Dnevnik, utrip, šport, vreme
01.50	Info-kanal
tv slo ®
06.30	10 domačih
07.00	Najboljše jutro
08.40	Tedenski izbor
08.40	Umor, je napisala (XI.), am. nan.
09.45	Čarokuhinja pri atu: Karibi
10.25	Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž),
1.	vožnja, pren. iz Courchevela 11.30	Smučanje prostega sloga - SP:
smučarski kros, vklop v pren. 13.25 Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž),
2.	vožnja, pren. iz Courchevela 14.55 Biatlon - SP: zasledovalna tekma
(M), pren. iz Novega Mesta 15.40 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, pren. iz Madone di Campiglio 16.55 Bjatlon - SP: zasledovalna tekma
17.30
. igr
00.05 Umor, je napisala (XII.), am. nan. 00.55 Vikend paket 02.20 Videotrak
03.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, posn. iz Courchevela 03.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, posn. iz Courchevela 04.25 Smučanje prostega sloga - SP:
smučarski kros, posn. iz Innichena 05.25 Videotrak
(Ž), pren. iz Novega Mesta FIFA - svetovno klubsko prvenstvo, finale, pren. iz Abu Dabija
18.40 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, pren. iz Madone di Campiglio 20.05 Iskanje Rodrigueza, kopr. dok. film
21.35 Televizijski klub: Bog ima svoje načrte
22.35 Božični koncert Oliverja Dragojevica s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija 00.30 Umor, je napisala (XII.), am. nan. 01.30 Videotrak
02.30 Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž),
1.	vožnja, posn. iz Courchevela. 03.00 Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž),
2.	vožnja, posn. iz Courchevela 03.30 Biatlon - SP: zasledovalna tekma
6.00
7.00
7.01 7.30 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20
12.20 12.35
13.40 14.40
15.35 16.30 16.55
17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.15 2.50
-----------L. VUZMId, UUill. l£LUUIUieV
MKMKMK	03.30 Biatlon-SV: zasledovalna t
(M), posn. iz Novega Mesta I ^	I dt	04.05 Zabavni kanal, vicTeotrak
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Smrkci, ris. Heidi , ris.
Screechers Wild: Divji obrat, ris. Hotel 13, 2. sez., 66. del TV prodaja
Dr. Oz, 5. sez., ameriška serija TV prodaja
Moč in strast, 1. sez., 121. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
25.	del
TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
26.	del
Usodno vino, 4. sez., 66. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 128. del
Moč in strast, 1. sez., 122. del 24UR popoldne
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
27.	del
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
28.	del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 70. del Lepotica in zver, 1. sez., 9. del 24UR zvečer
Chicaška policija, 2. sez., 17. del Lucifer, 1. sez., 1. del Vikingi, 2. sez., 5. del Gotham, 1. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.30 7.50 8.15 8.30 8.45 9.40 10.10 11.05 11.20
12.20 12.35
13.40 14.40
15.35 16.30 16.55
17.55
18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 22.40 0.55
2.35 3.10
24UR,, ponovitev OTO cira čara Smrkci, ris. Heidi, ris.
Screechers Wild: Divji obrat, ris. Hotel 13, 2. sez., 67. del TV prodaja
Dr. Oz, 5. sez., ameriška serija TV prodaja
Moc in strast, 1. sez., 122. del TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
27.	del
TV prodaja
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
28.	del
Usodno vino, 4. sez., 67. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 129. del
Moč in strast, 1. sez., 123. del 24UR popoldne
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
29.	del
Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
30.	del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 3. sez., 71. del
Lepotica in zver, 1. sez., 10. del
24UR zvečer
Eurojackpot
Striptiz, ameriškLfilm
Umor, je spekla: Čokoladni piškot,
kanadski film
24UR zvečer, ponovitev
Zvoki noči
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Zebra Zigbi, ris.
7.30	Blaze in megakolesniki, ris.
7.55	Tashijeve pustolovščine, ris.
8.05	Mašine pripovedke, ris.
8.10	Grizzy in glodavčki, ris.
8.15	Oddbods, ris.
8.20	Moj mali poni: Čarobno
8.45	Spkrirjiavtneoljssttnvior,arnisč., ris.
9.10	Kraljevska akademija, ris.
9.35	Zak nevihta, ris.
10.00	Beyblade: Pot do zmage, ris.
10.25	Ženska džungla, 2. sez., 4. del
11.20	Ponovi za menoj, 1. sez.
11.55	Ponovi za menoj, 1. sez.
12.25	Umor, je spekla: Čokoladni piškot,
kanadski film
14.05	Dvanajst božičnih kužkov,
ameriški film
16.10	Slovenija ima talent
17.55	Preverjeno, ponovitev
18.50	24UR vreme
18.55	24UR
20.00	Kako se izogniti božiču, ameriški film
21.50	Pisma sv. Nikolaju, poljski film
0.10	Morilec z interneta, ameriški film
1.55	Gospodične v stiski, ameriški film
okinoči	^^	3.50 Zvoki noči
© © ©
^^^	8:25 Lestvica zabavnih in
8:25 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 8:55 Napovedujemo 9:00 DOBRO JUTRO, informativna
oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Zupan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj 11:05 POP CORN
12:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:25 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 12:50 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 2624. VTV magazin, regionalni
informativni program 17:25 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Obeski
za srečo 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmojih ... beremo skupaj,
Arben Idrizi- Prišel je neki čas 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIZA, oddaja z narodno
zabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Iz oddaje Dobro jutro 22:50 Spoznajmo jih . beremo skupaj,
Arben Idrizi- Prišel je neki čas 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila
8:25 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 8:55 Napovedujemo 9:00 DOBRO JUTRO, informativna
oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 NAJ VIZA, ponovitev 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 2623. VTV magazin, regionalni
informativni program 17:20 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš, Vzorčno mesto - Vojne sveta
18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Karol Chmel- Sramotil steber, leta 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Popotniške razglednice,
Nacionalni parki ZDA 21:00 Regionalne novice 3 21:05 POP CORN 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Karol Chmel- Sramotil steber, leta 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila
8:25 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 8:55 Napovedujemo 9:00 Miš maš, Vzorčno mesto - Vojne sveta
9:40 Vabimo k ogledu 9:45 Popotniške razglednice,
Nacionalni parki ZDA 10:45 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 11:10 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 15:55 NAJ VIZA, glasbena oddaja z
narodno zabavno glasbo 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Obeski
za srečo 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Jakub Kornhauser- Kvasarna+ Rdeči kvadrat na beli podlagi 18:50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2625. VTV magazin, regionalni
informativni program 20:30 Jutranji pogovori 22:00 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del 23:25 Spoznajmojih ... beremo skupaj, Jakub Kornhauser- Kvasarna+ Rdeči kvadrat na beli podlagi 23:30 Videospot dneva 23:35 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 0:00 Videostrani, obvestila
07.00	Ziv žav
07.00	Telebajski, lutkovna nan.
07.25	Kravica Katka, ris.
07.30	Gozdna druščina, ris.
07.45	Božičkov vajenček, ris.
08.10	Manja, ris.
08.20	Oblakov kruhek, ris.
08.25	Mala kraljična, ris.
08.40	Zvenkci, ris.
08.50	Trobkain Skok, ris.
08.55	Lili in Čarni zaliv, ris.
09.05	Kalimero, ris.
09.15	Mili in Moli, ris.
09.30	Vse o Rozi, ris.
09.40	Sneženi mož in snežni kuža, ris.
10.05	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
10.20	Kozmo, belg. otroška nan.
10.45	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Bog trka
12.00	Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	Avsenik s Simfoničnim orkestrom
RTV Slovenija
14.45	Slovenska polka 2017 Z
15.20	Rdeča želva, kopr. film
16.50	Kino Fokus
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Zmajči zmaj, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00	Ku'damm 56, nem. nad.
20.50	Intervju
21.40	Poročila, šport, vreme
22.10	Sočasja, dok. film
23.00	Za lahko noč: J. in O. Bubeniček:
Doktor Zivago, dueta
23.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
23.55	Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme
00.50	Info-kanal
tv slo t
07.00 Duhovni utrip 07.15 Glasbena matineja 07.15 Koroška poje: France Cigan 08.00 Dalibor Miklavčič (pedalni klavir), Simfoniki RTVS in En Shao (Gounod, Mozart) 08.20 Koda, izob. odd., 09.15 Slastna kuhinja: Črnogorski lignji 09.45 Mestne promenade, dok. ser. 10.30 Svetovni popotnik:
Severovzhodna Anglija 11.40 Biatlon - SP: skupinski start (M),
pren. iz Novega Mesta 12.45 City folk - Obrazi mest: Ljubljana, dok. odd.
13.25 Umor, je napisala (XII.), am. nan. 14.25 Biatlon - SP: skupinski start (Z),
pren. iz Novega Mesta 15.10 Zvezdana
16.00 Rokomet - liga NLB: Celje P. L. :
Riko Ribnica, pren. iz Celja 18.15 Štirinožni kozmonavti, ruska dok. odd.
19.10 Z glasbo in s plesom
19.10 Bravo orkester!: A. Vivaldi, Štirje
letni časi - Zima 19.20 Božične pesmi ... in na zemlji mir ljudem ... Consortium musicum 19.50 Žrebanje Lota 20.00 V družbi severnega jelena, brit.
dok. odd. 21.00 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 21.30 TV Emona, dok. feljton 22.00 Umor, je napisala (XII.), am. nan. 22.50 Ambienti 23.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz 00.40 Videotrak 01.45 Biatlon - SP: skupinski si posn. iz Novega Mesta 02.30 Biatlon - SP: skupinski s posn. iz Novega Mesta 03.20 Zabavni kanal, videotrak
pop
6.00 24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Zebra Zigbi, ris.
7.30 Blaze in megakolesniki, ris. 7.55 Tashijeve pustolovščine, ris. 8.10 Moj mali poni: Čarobno
pkrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Zak nevihta, ris. Beyblade: Pot do zmage, ris. Ženska džungla, 2. sez., 5. del Ponovi za menoj, 1. sez. Od tod do večnosti, ameriški film 14.00 Dvanajst božičnih kužkov 2, ameriški film
Pisma sv. Nikolaju, poljski film Zdravo,Tereza! 24UR vreme 24UR
Slovenija ima talent - finale Lahko se zgodi tudi vam, ameriški film
1.25 Azijska kuharica, ameriški film 3.15 Zvoki noči
8.30 8.55 9.20 9.45 10.10 11.05 11.35
15.55 18.15 18.50 18.55 20.00 23.30
06.10 Utrip, zrcalo tedna
07.00 Dobro jutro, poročila
10.05 Kuharija na kubik, kuharska odd.
10.45 10 domačih
11.15 Vem!, kviz
12.05 Kaj govoriš? = So vakeres?
12.30 Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35 Sveto in svet: Praznovanje božiča
v Prekmurju 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Osmi dan
16.10 Božična pravljica, glasbeno igrana odd.
16.30 Kozmo, belg. otroška nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Denar 17.55 Novice
18.00 Makroregije - Alpska: Bohinj po
Bohinjsko 18.05 Bacek Jon, ris. 18.10 Princ Ki-Ki-Do, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.05 Menjava Božičkov, norv. film 21.20 Radost ljubezni, dok. odd. 22.15 Prva Sveta noč, am. dok. odd. 23.15 Božič v Plečnikovi cerkvi, glasb. odd.
23.45 Polnočnica, pren. iz Šentvida pri Stični Z
00.40 Deški zbor, ameriški film 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.55 Dnevnik, kronika, šport, vreme 03.50 Info-kanal
tv slo t
06.30 Otroški kanal 07.00 Milan, ris. 07.05 Vrtni palček Primož, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.30 Žvenkci, ris. 07.40 Lili in Čarni zaliv, ris. 07.45 Gumbek in Rjavček, ris. 08.10 Tabaluga in Leo - Božična
dogodivščina, ris. 09.20 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke
09.35 Kozmo, belg. otroška nan. 10.00 Pedro Opeka, dober prijatelj, dok. film
11.40 Umor, je napisala (XI.), am. nan. 12.45 Dobro jutro 15.25 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
16.30 Božični koncert Konservatorija za
glasbo in balet Ljubljana 17.10 Umor, je napisala (XII.), am. nan. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 18.55 Studio kriškraš, lutkovna odd. za
otroke 19.25 Kalimero, ris. 19.35 Mali detektiv, krat. igr. film 20.00 Svetovni popotnik: Švica 21.05 Poklon Postojnski jami, ob
200-letnici odkritja podzemnega paradiža 22.15 Vse najboljše, hrvaški film 00.00 Videotrak, zabavni kanal
pop
6.00 24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris.
7.25 Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.
7.35 Tika taka, ris.
7.45 Pikica in Pepermint, ris.
7.50 Mala miška Mia, ris.
8.00 Super krila, ris.
8.10 Blaze in megakolesniki, ris.
8.35 TV prodaja
8.50 Nina in prijatelji, ris.
8.55 Miraculous - Čarobni dragulji, ris.
9.20 TV prodaja
9.50 Moc in strast, 1. sez., 123. del
10.45 TV prodaja
11.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
29.	del 11.55 TV prodaja
12.10 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
30.	del
13.10 Polarni vlak, ameriški film 15.05 Dedinja Vendavala , 1. sez., 130. del
16.05 Moč in strast, 1. sez., 124. del 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
31.	del
17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
32.	del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR
20.00 Reka ljubezni, 3. sez., 72. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 11. del 22.00 Pravzaprav ljubezen, angleški film
0.40 Od tod do večnosti, ameriški film 3.00 Zvoki noči
07.00 Milan, ris.
07.05 Penelopa, ris.
07.10 Vrtni palček Primož, ris.
07.20 Gozdna druščina, ris.
07.35 Žvenkci, ris.
07.45 Lili in Čarni zaliv, ris.
07.50 Pri Slonovih, ris.
08.00 Čarli in Lola, risani film
08.25 Miriam, ris.
08.30 Palčič, risani film
09.00 Med odmorom - kdo se boji konca
pouka? 09.25 Vem!, kviz 10.00 Božično evangeličansko
bogoslužje, pren. iz Križevcev 10.55 Obzorja duha: Boa trka 11.35 Bravo orkester!: A. Vivaldi, Štirje
letni časi - Zima 11.45 Ave Maria, Panis Angelicus
-	Angela Svoljšak, sopran in Martina Okoliš, orgle Urbi et orbi: Papeževa božična poslanica
Naravni parki Slovenije, dok. odd. Prvi dnevnik, šport, vreme Potepanja, odd. TV Lendava Bacek Jon, ris. Koyaa, ris.
Firbcologi, odd. za otroke Princ Ki-Ki- Do, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Kozmo, belgijska otroška nan. P. I. Čajkovski-Y. Vamos: Hrestač
-	Božična zgodba, veliki pas de deux
Poročila ob petih, šport, vreme Kulturni vrhovi, dok. odd. Novice
Mimi in Liza, ris. Kralj Matjaž, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, izbor, šport, vreme Salzburška zgodba, av. igr. film Poročila, šport, vreme Letni časi - Zima, Mate Bekavac, Nuška Drašček, Aco Bišcevic in godalni orkester Carmen manet, Magnificat (K. A. Arnesen)
Pričevalci: Vinko Prestor Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, izbor, šport, vreme Info-kanal
12.00
12.30 13.00 13.25 14.00 15.25 15.30 15.55 16.00 16.10 16.35
17.00 17.20 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 22.05
22.10
22.55 01.15 01.40 02.35
06.40 Dnevnikov izbor 07.00 Milan, ris. 07.05 Vesel božič, Penelopa, ris. 07.10 Vrtni palček Primož, ris. 07.20 Gozdna druščina, ris. 07.35 Žvenkci, ris. 07.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 07.50 Oblakov kruhek, ris. 08.00 Timi gre, risani film 08.20 Kralj Matjaž, ris. 08.35 Zverjašček, risani film 09.00 Rokavička, ris. 09.10 Princ Ki-Ki-Do, ris. 09.15 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.25 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke
09.35 Kozmo, belgijska otroška nan. 10.00 Pločevinko, celovečerni otroški
anim. film 11.20 Vem!, kviz 12.05 Slastna kuhinja: Pogača iz
koruzne moke in go"b 12.30 Zlata dekleta (II.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Sfinga, dok. film 14.35 Duhovni utrip 15.10 Potepanja, odd. TV Lendava 15.40 Male sive celice 16.25 Kozmo, belg. otroška nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Velika vojna na TV zaslonu, dok.
feljton 17.55 Novice 18.00 Trobka in Skok, ris. 18.05 Potovanje na ladji Beagle -
Ljubezen galapaške želve, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, izbor, šport, vreme 20.05 Tisoč ur bridkosti za eno uro
veselja, dok. film 21.25 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Saleški Finžgar: Pod Svobodnim soncem
21.40 1991 - Neizstreljeni naboj, slov.
TV-film 23.10 Poročila, šport, vreme 23.35 Velika vojna na TV zaslonu, dok. feljton
00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, izbor, šport, vreme 01.35 Info-kanal
tvsloT tvsloT
06.30 Zabavni kanal 07.00 Koroška poje 2014: 'Bogu v čast,
ljudem v veselje' 08.35 Letni časi - Zima, Mate Bekavac, Nuška Drašček, jazz trio in godalni orkester (B. Manilow) 09.00 Radost ljubezni, dok. odd. 10.00 Božičkov vajenec in čarobna
snežinka, fr. anim. film 11.35 Umor, je napisala (XI.), am. nan. 12.40 Kdo bi vedel, zabavni kviz 13.55 Alpe-Donava-Jadran 14.30 Čarokuhinja pri atu: Mehika 14.45 Umor, je napisala (XII.), am. nan. 15.40 Deček z oblaki, kopr. film 17.10 Veliki božični koncert Gimnazije Kranj, gala prireditev iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma 18.55 Pater Allesandro, glas iz Assisija,
glasbeno-dok. odd. Z 20.00 Resnični Jezus iz Nazareta, brit.-
am. dok. ser. 20.55 Božič s Helene Fischer, posn.
koncerta iz palače Hofburg, Dunaj 21.55 Vina sveta, razv. odd. 22.50 Decembrska nevesta, kan. film 00.20 Videotrak, zabavni kanal
06.00 Zabavni kanal 06.30 10 domačih
07.00 Le plesat me pelji 2018, posn. iz Zalca
08.40 Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 09.40 Pogovor s predsednikom države 10.45 Umor, je napisala (XI.), am. nan. 11.45 Kraljevi variete 2015 14.05 Vikend paket 15.35 Ambienti 16.05 Poklon Postojnski jami, ob
200-letnici odkritja podzemnega paradiža
17.05 Zadnjitango v Halifaxu, brit. nad. 19.05 RibičTepe, odd. za otroke 19.30 Angel, krat. igr. film 19.50 Zrebanje Lota 20.00 Resnični Jezus iz Nazareta, brit.-
am. dok. ser. 20.55 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek
21.50 Slovene's, dok. feljton 22.20 Sanje o prihodnosti, fran. dok. ser. 23.15 L...kot ljubezen, slov.-češki film 01.00 Videotrak, zabavni kanal
pop pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris. 7.30	Tika taka, ris.
7.45	Pikica in Pepermint, ris.
7.50	Gospodična Žuža, ris.
7.55	Maša in medved, ris.
8.05	Grizzy in glodavčki, ris.
8.10	Robot Trains I., ris.
8.25	Super krila, ris.
8.35	TV prodaja
8.50	Nina in prijatelji, ris.
8.55	Divja brata Kratt, ris.
9.20	TV prodaja
9.50	Moč in strast, 1. sez., 124. del
10.45	TV prodaja
11.00	Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
31.	del 11.55	TV prodaja
12.10	Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
32.	del
13.10	Sam doma 5, ameriški film
15.05	Dedinja Vendavala , 1. sez., 131. del
16.05	Moč in strast, 1. sez., 125. del
17.00	Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
33.	del
17.55	Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
34.	del 18.50	24URvreme 18.55	24UR
20.00	Reka ljubezni, 3. sez., 73. del
21.00	Lepotica in zver, 1. sez., 12. del
21.55	Preverjeno
22.55	Lucifer, 1. sez., 2. del
23.50	Vikingi, 2. sez., 6. del
0.45	Gotham, 1. sez., 15. del
8:25
-	^^	0.45 Gotham, i. sez'., 15. del
© > < © ' ™
«Eî-î' ,:2! SÄT	W
8:30 9:00
9:40
Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo
Miš maš, Vzorčno mesto - Vojne sveta
2624. VTV magazin regionalni informativni program 10:05 Vabimo k ogledu 10:10 2625. VTV magazin regionalni
informativni program 10:35 Poslanska pisarna, Jani Prednik,
poslanec SD v DZ RS 11:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:25 Župan z vami, Franc Zdolšek,
župan Občine Laško 13:55 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 14:20 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka,
Praznično ustvarjanje in rajanje 18:40 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Dragan Potočnik- Pesem za sinin drzan
18:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 NAJ VIŽA, oddaja z
narodnozabavno glasbo 21:15 Napovedujemo 21:20 POP CORN 22:20 Jutranji pogovori 23:50 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Dragan Potočnik- Pesem za sinin drzan
Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila
23:55 0:15
8:25 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 8:55 Napovedujemo 9:00 DOBRO JUTRO, informativna
oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2625. VTV magazin 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:20 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 10:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Potovanje na božično zvezdo, družinski avanturistični film 19:20 Napovedujemo 19:25 Videospot dneva 19:30 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 1 19:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Praznični pogovor: Rok Metričar, škofijski upravitelj Škofije Celje 21.00 Vabimo k ogledu 21:05 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 2. del 22:30 Napovedujemo 22:35 Iz oddaje Dobro jutro 23:35 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 1 23:40 Videospot dneva 23:45 Božično novoletni koncert Godbe
Zarja Šoštanj z gosti 1:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 1:55 Videostrani, obvestila
8:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih
8:55 9:0
8:55 Napovedujemo
9:00 Poldi, mojster za vse, gledališka
9:25
OŠ Gorica
9:50 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 1. del 11:15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 15:55 Praznični pogovor: _Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kako je Grinč ukradel božič?
plesna predstava 19.20 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 2 19:25 Videospot dneva 19:30 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Božične jaslice 20:20 Božično novoletni koncert Godbe
Zarja Šoštanj z gosti 22:05 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 2 22:10 Lepotica in zver, domišljijski film 0:00 Videospot dneva 0:05 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 0:30 Videostrani, obvestila
6.00 24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris. 7.30 Tika taka, ris.
7.40 Robocar Poli: Varno v prometu, ris.
7.45 Pikica in Pepermint, ris.
7.50 Florini zmajčki, ris.
8.00 Kaja, ris.
8.10 Maša in medved, ris.
8.25 Oddbods, ris.
8.35 TV prodaja
8.55 Divja brata Kratt, ris.
9.20 TV prodaja
9.50 Moč in strast, 1. sez., 125. del
10.45 TV prodaja
11.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
33.	del 11.55 TV prodaja
12.10 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
34.	del
13.10 Kako se izogniti božiču, ameriški film
15.05 Dedinja Vendavala , 1. sez., 132. del
16.05 Moč in strast, 1. sez., 126. del 17.00 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
35.	del
17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez.,
36.	del 18.50 24UR vreme 18.55 24UR
20.00 Reka ljubezni, 3. sez., 74. del 21.00 Lepotica in zver, 1. sez., 13. del 21.55 Sanjska služba, ameriški film 23.35 Lucifer, 1. sez., 3. del 0.30 Vikingi, 2. sez., 7. del 1.25 Gotham, 1. sez., 16. del
2.20 Zvoki noči
©
8:25 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 8:55 Napovedujemo 9:00 Kako je Grinč ukradel božič?,
plesna predstava 10:20 Vabimo k ogledu 10:25 Miha Herman, župnik
TEHARJE, POGOVOR 11:25 Večer glasbe Lojzeta Slaka, 2. del 12:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:10 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 15:15 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 15:55 Potovanje na božično zvezdo,
družinska avantura 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš, Prazniki pri nas 18:40 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 3 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Lepotica in zver, domišljijski film 21:55 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Šilih - Nekoč je bilo jezero 3 22:00 Lepo je biti muzikant, domača gledališka predstava, Poletno gledališče Studenec 23:50 Videospot dneva 23:55 Lestvica zabavnih in
narodnozabavnih 0:20 Videostrani, obvestila
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 25
20. decembra 2018
««WAS
PRIREDITVE
25
knjižni kotiček

WALSH, ROSIE: Moški, ki ni poklical
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Sodobna angleška pisateljica Rosie Walsh se tokrat prvič pojavi pod svojim pravim imenom, prej pa že izda štiri romane pod psevdonimom Lucy Robinson. Več let je delala na televiziji in gledališču, pisala pa je tudi zabaven blog.
VIDMAR, JANJA: Prijatelja
ml - mladina / C-S - Slikanice
Zbirka malih slikanic pred mlade bralce pričara ljudstva, ki so drugačna od nas. Narava včasih ni tako prijazna in ljudje so se ji morali prilagoditi, če so hoteli preživeti. Janja Vidmar nam je že približala Tuare-ge, ki živijo v puščavi, v napovedani knjižici pa nam bo predstavila Maori z novozelandskih otokov.
Sarah se iz ZDA vrača v rodno Anglijo, da tam preživi poletne počitnice. Tu nepričakovano sreča domačina Eddija in s popolnim tujcem preživi sedem nepozabnih dni. Prepričana, da je našla moškega svojega življenja, po načrtovani kratki ločitvi nemo zre v telefon in čaka na obljubljeni klic. Sara se kljub prigovarjanju prijateljev, da naj ga pozabi, ne more otresti slutnje, da se mu je pripetilo nekaj strašnega. Ko išče resnico o nenadnem molku Eddija, sočasno spoznamo tudi težko zgodbo njene družine in vzrok njenega pobega od doma. In nadvse nepričakovan razplet zgodbe jo končno pripelje nazaj do nje same! Napeta, nepredvidljiva in zabavna zgodba vas bo gotovo navdušila.
GENECHTEN GUIDO VAN: Čisto prvi poljubček
ml - Mladina / C-Sz - Mladina zaboji
Belgijski otroški avtor in ilustrator se je odločil raziskati, kdo je dal prvi prvi poljubček. Oziroma o tem govorijo živali. To je nekaj zelo lepega. Srce ti začne hitreje biti, v trebuhu te prijetno požgečka in v srčku ti postane toplo. Ali je to tačkanje, ritka nje, rožičkanje, smrčkanje, rilčkanje, gre-benčkanje? Vse to je prijetno, a še vedno to ni prvi poljubček. In kdo je dal vam prvi poljubček? Prav gotovo je bila to tudi pri vas mamica!
Z nami pa je deček Amagug iz ljudstva Inuit, kot sebe imenujejo Eskimi. Narava je na skrajnem severu zemeljske poloble neizprosna in zato so vrednote, ki največ veljajo tam še dosti bolj žive. Brez prijateljev bi bilo življenje težje in Amagug najde prijatelja volka, s katerim delita tako dobro kot slabo.
CHRISTIE, AGATHA: Pet prašičkov
od - Odrasli / 821-312.4 -Kriminalni romani
Kljub temu da angleške najbolj brane pisateljice kriminalnih romanov Agathe Christie že dolgo ni več, nas vedno znova presenečajo nove izdaje njenih del. Zaradi njenega edinstvenega sloga jo vedno znova beremo in je še vedno zanimiva in privlačna vse generacije.
Mojstrica zapletov tokrat Hercula Poirota zaposli z umorom izpred šestnajstih let. Za umor slavnega slikarja Amyasa Cralea je obdolžena njegova žena Caroline, ki v ječi po enem letu umre, njuni šestletni hčerki Carolini pa pusti pismo s prisego o njeni nedolžnosti. Sedaj enaindvajsetletna Caroline živi posvojena v Kanadi pri svojem stricu. Ko za svoj rojstni dan izve resnico o svojih starših in dobi v pismu zapisano mamino zagotovilo, da je nedolžna, sklene oprati mamino čast. Poirot se sooči z vsemi, ki so bili navzoči pri Cralejevi smrti, razvozla vse laži, nesporazume in pretvarjanja, odkrije pravega morilca, Caroline pa se lahko mirno, brez temnih madežev poroči.
■ DS
NIVIG
Podjetje za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter ostale storitve d.oro. 041 888 772 • ww
S
Gradimo, da bi vam bilo bolje.
Po standardu in konkurenčnih cenah! '
\ >
•	gradnja objektov oskrbne infrastrukture2atekočiagin
•	izgradnja in vzdrževanje komunalnih cevovodov
•	izgradnja cest, pločnikov in dvorišč
Želimo Vam in obilo
x!B!BÊ
AVTOBUSNI PREVOZI
PREVOZNIŠTVO
Ovčjak Edi s.p. | Ravne 173 B | Šoštanj
041 636 428 | avtotransporti.ovcjak@telemach.net
Želimo Vam lepe božično-novoletne praznike in srečno 2019!
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 20. december
13.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija
Igranje namiznega hokeja 17.00 Sončni park, Vila Rožle
Pravljični labirint z dobrodelnim bazarjem 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti 18.00 Velenjski grad
Praznično prepevanje na Velenjskem gradu: Mešani pevski zbor Skale 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Koncert zasedbe The Hišn' Band (Čarobna promenada) 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Slavnostni koncert ob 150-letnici rojstva Frana Koruna - Koželjskega
Petek, 21. december
8.00
17.00
17.00
17.00 18.00
19.00
19.00
21.00
Parkirišče za pošto Kramarski sejem Velenjska promenada, pred sodiščem
Predstava za otroke Zima, zima bela Glasbenega gledališča Melite Osojnik (Čarobna promenada) Knjižnica Velenje, otroški oddelek Ustvarjalna delavnica za otroke: Angelčki za srečo Knjižnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci: Bučko Dom Krajevne skupnosti Konovo Božično-novoletni koncert Septeta Konovo z gosti Galerija F-bunker Odprtje razstave Preoblika Hanne Jute Kozar in Urške Preis Velenjska promenada, pred sodiščem
Koncert zasedbe Help! A Beatles Tribute (Čarobna promenada) Klub eMCe plac Sound Arson
Sobota, 22. december
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 9.00 Poslovna stavba Farmin, Katja Guček, s. p. Šivamo peresnico 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Klic iz omare: 9. sejem igrač in 6. dobrodelni bazar rabljene opreme
za živali
10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Sobotne čarobnice: Hrestač in Mišji kralj Lutkovnega gledališče Velenje z ustvarjalnico 11.00 Galerija Velenje
Galerijska sobotnica: Kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade: Polsteni praznični okraski 15.00-20.00
Muzej premogovništva Slovenije, prizivnica
Nočni ogled muzeja in obisk dedka Mraza s koncertom Zlatka 18.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Koncert zasedbe Ars Groova (Čarobna promenada) 18.00 Velenjski grad
Praznična dogodivščina za družine Odkleni grad, odkrij grajski zaklad! 20.00 Rdeča dvorana
Božično-novoletni žur zasedb Šank Rock, Mi2, Bohem in Kobra Band
Nedelja, 23. december
13.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje
Praznično vegetarijansko kosilo, kuharska delavnica 18.00 Velenjski grad
Praznična dogodivščina za družine Odkleni grad, odkrij grajski zaklad! 18.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Koncert Adija Smolarja (Čarobna promenada)
Ponedeljek, 24. december
18.00 Pod cerkvijo v Vinski Gori Žive jaslice
Torek, 25. december
17.00- 22.00
Velenjska promenada, pred sodiščem
Praznično glasbeno potovanje z DJ-jem Mrkyjem (Čarobna promenada) 17.30 Pod cerkvijo v Vinski Gori Žive jaslice
Sreda, 26. december
10.00 Šentilj pri Velenju
Blagoslov konj na Štefanovo 10.00 in 15.00
Spominski center 1991 Velenje Dan odprtih vrat 18.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Koncert zasedbe Chateau Unplugged (Čarobna promenada)
Četrtek, 27. december
9.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Lego robotika, delavnica 10.00 Galerija Velenje
Moj koledar za leto 2019, počitniška delavnica 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Predstava za otroke Mojčin glasbeni kovček Kaličopkovega gledališča (Čarobna promenada) 19.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Koncert zasedbe Abba Tribute Band (Čarobna promenada)
Petek, 28. december
17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Kosovirja na leteči žlici, novoletna družinska predstava SLG Celje 17.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Predstava za otroke Mojčin glasbeni kovček Kaličopkovega gledališča (Čarobna promenada) 18.00 Velenjska promenada, pred sodiščem
Koncert zasedbe Koala Voice (Čarobna promenada) 22.00 Klub eMCe plac
RGB Series: Cogo meets Sev Dah
ŠOŠTANJ
Četrtek, 20. december
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom
Petek, 21. december
X Vila Lučka
Solo nastop - Mladen Pepic
17.00 Mestna galerija Šoštanj
Medpraznični večer z Animo Vito
Nedelja, 23. december
11.00 Kulturni dom Šoštanj Lisička Zvitorepka
16.00 Športna dvorana OŠ KDK Šoštanj Božično-novoletni koncert
Sreda, 26. december
8.00 Topolšica
Planinski pohod Topolšica-Sleme preko Loma
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 20. december
17:00 Martinova vas
Božično druženje z vinogradniki
kino spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
REDNE PREDSTAVE:
ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA
Asterix: Le secret de la potion magique Sinhronizirana družinska komedija, 105 minut (Francija)
Glasovi: Mirko Medved, Iztok Lužar, Boštjan Perovšek, Aleksander Golja, Sašo Prešeren, Tina Ogrin Sobota, 22. 12., ob 17.00 - 3D Nedelja, 23. 12., ob 16.00 - otr. mat.
ČAROBNA ZIMA V MUMINDOLU
Muumien taikatalvi, sinhronizirana animirana komična pustolovščina, 82 minut (Finska, Poljska). Režija: Ira Carpelan, Jakub Wronski Glasovi: Gašper Jarni, Maja Kunšič, Andrej Murenc, Maša Derganc Petek, 21. 12., ob 17.30 - mala dvor. Sobota, 22. 12., ob 18.00 - mala dv. Nedelja, 23. 12., ob 17.00 - mala dv.
TISTI ČAS LETA
Den tid pâ äret, božična satira, 102 minuti (Danska). Režija: Paprika Steen Igrajo: Sofie Gräbol, Lars Brygmann, Paprika Steen, Jacob Lohmann, Patricia Schumann
Petek, 21. 12., ob 19.30 Sobota, 22. 12., ob 19.00
BOHEMIAN RAPSODY
Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB). Režija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Nedelja, 23. 12., ob 21.00
TATIČI
Manbiki kazoku, kriminalka, triler, drama, 121 minut (Japonska). Režija: Hirokazu Koreeda Igrajo: Lily Franky, Sakura Ando, Mayu Matsuoka, Kilin Kiki, Kairi Jyo, Miyu Sasaki
Petek, 21. 12., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 22. 12., ob 19.30 - mala dv. Nedelja, 23. 12., ob 19.00 - mala dv.
AQUAMAN
Akcijska domišljijska pustolovščina,143 minut (ZDA). Režija: James Wan Igrajo: Jason Momoa, Amber Heard, Nicole Kidman, Randall Park, Patrick Wilson
Petek, 21. 12., ob 21.30 Sobota, 22. 12., ob 21.15 Nedelja, 23. 12., ob 18.15
NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE in DECEMBRSKA ROMANTIKA:
GRINCH 3D
animirana komična pustolovščina, 90 minut (ZDA). Režija: Yarrow Cheney, Scott Mosier
Glasovi: Goran Hrvačanin, Julija Golob,
Jernej Kuntner
Torek, 25. 12., ob 17.00
MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE
Mamma Mia! Here We Go Again Glasbena romantična komedija, 114 minut (ZDA, VB). Režija: Ol Parker Igrajo: Amanda Seyfried, Meryl Streep, Stellan Skarsgard,Pierce Brosnan, Colin Firth, Julie Walters
Petek, 21. december
17:00 Martinova vas
Božično druženje z vinogradniki
Sobota, 22. december
17:00 Martinova vas
Božično druženje z vinogradniki
Ponedeljek, 24. december
24:00 Cerkev sv. Martina v Šmartnem ob Paki
slovesna polnočnica v farni cerkvi, priprave na polnočnico s pevci od 23:30 naprej
Torek, 25. december
17:00 in 19:00
Grad Packenstein
Skrivnost božične noči, KD Gorenje
Sreda, 26. december
11:00 Martinova vas
Blagoslov konj na Štefanovo 19:00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Tradicionalni božično-novoletni koncert MePZ Šmartno ob Paki z gosti: Vokalna skupina Cvetke (vstop je prost)
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 20.12. Biotržnica
•	Petek, 21.12. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 23.12. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Nekega prijetnega božiča
•	Božično novoletni sejem do 31. decembra
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
Lunine mene
/ÎT £ frxM

22. decembra, ob 18:49, polna luna (ščip)
Torek, 25. 12., ob 19.00
ASTERIX: SKRIVNOST ČAROBNEGA NAPOJA
Asterix: Le secret de la potion magique Sinhronizirana družinska komedija, 105 minut (Francija)
Glasovi: Mirko Medved, Iztok Lužar, Boštjan Perovšek, Aleksander Golja, Sašo Prešeren, Tina Ogrin Sreda, 26. 12., ob 17.00
HLADNA VOJNA
Cold War, romantična drama, 88 minut (Poljska) Režija: Pawef Pawlikowski Igrajo: Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, Cédric Kahn, Jeanne Balibar
Sreda, 26. 12., ob 19.00
SPIDER- MAN: NOVI SVET 3D
Animirana akcijska pustolovščina, 117 minut (ZDA) Režija: Bob Persichetti, Peter Ramsey, Rodney Rothman Glasovi: Miha Rodman, Matevž Müller,Nina Kaludjerovic,Kristijan Ostanek,Domen Valič, Primož Vrhovec, Primož Ekart, Ajda Toman, Jernej Kuntner, Klemen Mramor, Lija Pečnikar Četrtek, 27. 12., ob 17.00
MALA ITALIJA
Little Italy, romantična komedija, 102 minut (ZDA, Kanada). Režija: Donald Petrie. Igrajo: Hayden Christensen, Emma Roberts, Alyssa Milano, Danny Aiello, Andrea Martin Četrtek, 27. 12., ob 19.00
ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK
The Gruffalo and The Gruffalo's Child, sinhroniziran družinski animirani film, 54 minut (VB, Nemčija) Režija: Jakob Schuh, Max Lang, Uwe Heidschötter, Johannes Weiland Glasovi: Sebastian Cavazza, Klemen Slakonja, Nataša Barbara Gračner, Gregor Čušin, Uroš Smolej, Lojze Svete, Matjaž Tribušon, Bor Jamnik, Živa Jamnik, idr. Petek, 28. 12., ob 17.00
ZVEZDA JE ROJENA
A star is born, romantična glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA) Režija: Bradley Cooper Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam Elliott, Dave Chappelle, Anthony Ramos Petek, 28. 12., ob 19.00
NOČ KRATKIH FILMOV (brez vstopnine)
Slovenski kratki filmi: PROGRAM ZA OTROKE, 44 minut (Maček Muri: Sprehod, POK, Koyaa: Vztrajne nalepke, Potovanje na ladji Beagle: Ljubezen galapaške želve, Princ Ki-Ki-Do: Steklofon, Mala šola uresničarije)
Petek, 21. 12., ob 17.00
Slovenski kratki filmi: DSR/SFC Klasiki, 68 minut
(Narodna noša, Sarabanda za 17. regiment, Balkanski revolveraši, Srce je kos mesa, Zakaj jih nisem vse postrelil, Čikorija an kafe) Petek, 21. 12., ob 18.00
Naš čas, 13. 12. 2018, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
»»^AS
20. decembra 2018
ie...
od 21. 12. do 27. 12.
-	v torek, 21. decembra 1971, so
v središču Velenja odprli novo veleblagovnico Nama, ki so jo leta 2004 zaprli in je leta 2005 adaptirana prerasla v Knjižnico Velenje;
-	22. decembra 1868 je bil v Šale-ku pri Velenju rojen slovenski komponist in pevovodja Fran Korun Koželjski;
-	22. decembra 1892 se je v Pulju rodil pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik - Noordung; leta 1929 je Potočnik v Berlinu izdal knjigo z naslovom Problem vožnje po vesolju, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike; v delu je veliko izvirnih misli, dosedanji dosežki vesoljske tehnike pa so v veliki meri potrdili Potočnikove daljnovidne napovedi;
-	22. decembra 1960 so velenjski premogovnik ter šoštanjska in velenjska termoelektrarna podpisali pogodbo o ustanovitvi poslovnega združenja za izgradnjo Energo-kemičnega kombi-
nata, v katerem naj bi iz velenjskega lignita pridobivali plin;
-	22. decembra 1969 se je rodila slovenska ministrica za pravosodje in nekdanja ministrica za obrambo Andreja Katič;
-	22. grudna 1981 so v velenjski soseski Gorica odprli novo blagovnico, ki je tam ni več;
-	med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vla-dimirja Levstika, rojenega leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem; Vladimir Levstik je umrl 23. decembra 1957 v Celju;
-	23. decembra 1971 se je rodil slovenski ekonomist dr. Matej Lahovnik;
-	23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije; v občini Velenje se je od 90,4 % volilnih upravičencev, ki so se udeležili plebiscita, glasovalo 84,4 % za, proti jih je bilo 5,6 %, neveljavnih pa je bilo 0,4 % glasovnic;
-	23. decembra 1997 je šoštanjski župan dr. Bogdan Menih odprl prenovljeno telovadnico TVD Partizan;
-	25. decembra je božič, praznik Kristusovega rojstva; s koledni-škimi igrami, čudovitimi božičnimi pesmimi in jaslicami je postal božič poleg velike noči največji praznik večini Slovencev;
r
ap-unalniške
novice
www.racxjnalniske-novice.com
Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.
Google želi spodbujati tudi vaše nakupovanje
Glavne nakupovalne ulice, predvsem v velikih britanskih mestih, privabljajo vse manj ljudi. Trgovci zato že nekaj časa odgovarjajo z raznimi načini, da bi trend zaobrnili v pozitivno smer. Nedavno se je njihovemu angažmaju pridružil gigant Google - ta bo prodajo skušal spodbujati kar s svojim spletnim iskalnikom.
Za ta namen se je Google povezal s start-upom NearSt, slednjega sta pred tremi leti ustanovila digitalna guruja Nick Brackenbury in Max Kre-ijn. Zagon podjetju NearSt je dalo zelo preprosto spoznanje: dejansko je preko spleta lažje kupiti žarnico iz več kilometrov oddaljenega skladišča kot iz le nekaj sto metrov oddaljene trgovine. Obenem pa, glede na to, da živimo v svetu, v katerem je pametni telefon za marsikoga že kiborgski podaljšek, vseeno raje nakupuje-mo preko spleta. Združiti oboje je temeljna poteza ideje NearSt: kupovati spletno - in obenem lokalno. Duo Brackenbury in Kreijn je tako razvil tehnologijo, ki se poveže z prodajalčevim sistemom in iz njega izvleče aktualne podatke ter potencialnemu kupcu v realnem času pokaže zalogo in (trenutno) prodajno ceno.
Ker gre za tako inovativen (in obenem potencialno izjemno profitabilen) projekt, se ne moremo čuditi, da so ga opazili tudi pri Googlu. NearSt in spletni gigant tako skupaj skušata razviti produkt, ki bi potrošnikom preko spleta pomagal videti, kaj vse je dosegljivo v njihovih lokalnih trgovinah. Iskalni zadetki naj bi ljudi
RADIO VELENJE
Velenje pozimi (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
-	25. decembra 1963 so na referendumu sprejeli prvi samoupravni statut Rudnika lignita Velenje;
-	26. grudna, ko v Sloveniji praznujemo dan samostojnosti, go-duje sv. Štefan; ljudsko izročilo v severni in srednji Evropi pa pozna sv. Štefana tudi kot zavetnika konj in živine nasploh; na Štefanovo v cerkvah blagoslavljajo tudi vodo in sol;
-	26. decembra 1949 se je na Ptuju rodil pedagog in znani nekdanji velenjski ravnatelj osnovne šole Miha Pintar Toledo Anton Skok;
-	na zasedanju slovenske skupščine so bili 26. decembra leta 1990 razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je ob 93,2-od-stotni udeležbi za samostojno Slovenijo glasovalo 88,2 % vo-
livcev;
-	26. decembra 1996 sta Premogovnik Velenje in Kulturni center Ivana Napotnika Velenje prejela najvišje občinsko priznanje, grb občine Velenje;
-	27. decembra 1972 je izšla zadnja, dvajseta v letu 1972 in skupno stodvainsedemdeseta, številka Šaleškega rudarja; po osmih letih se je časopis Šaleški rudar preimenoval v Naš čas, ki torej že šestinštirideset let izhaja s tem imenom;
-	v Ljubljani je 27. decembra 1973 umrl slovenski jezikoslovec in akademik Karel Oštir, ki je bil rojen v Arnačah pri Velenju;
-	27. decembra 1979 je Nestl Žgank ob svoji 70-letnici prejel zlati grb občine Velenje.
a Damijan Kljajič
informirali tudi o razdalji do izbrane trgovine in cenah.
Po nedavnih informacijah se namreč zgolj 18 % vseh nakupov v Združenem Kraljestvu opravi prek spleta: od desetih funtov se jih kar osem zapravi na terenu. Na drugi strani je kar tretjina vseh iskalnih zahtev na Googlovem spletnem brskalniku tako ali drugače povezana z lokacijo. Skupni projekt Googla in NearSt tako naslavlja
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si
PRODAJA
KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949
Slovensko goveje ekološko meso
Sveže ekološko meso, EKO goveja hrenovka, EKO suhomesnati izdelki (suka klobasica in salama)
Spletna trgovina z brezplačno dostavo! www.ekodar.si ali 03 98 49 73
Sočna jabolka sadjarstva Turn!
Elstar, gala, topaz, zlati delišes ... Dobite jih tudi v kmetijskih trgovinah!
slodar
DAR SLOVENSKE ZEMLJE
Želimo vam vesel božič in srečno novo leto!
NAŠ ČAS online: www.nascas.si
obe potezi, obenem pa manjšim prodajalcem daje možnost večje konkurenčnosti na trgu.
V nasprotju z večjimi trgovci si namreč ti ne morejo privoščiti svoje spletne prodajne infrastrukture in integracije najnovejših tehnologij. Tovrstni projekt jim bo torej omogočil takšno sodelovalno platformo, s katero bodo posamezne trgovine veliko lažje tekmovale z večjimi. Skupaj z njimi si bodo lahko oddahnili tudi tisti, ki jih skrbi za podobo mesta. Manjše trgovinice so namreč ravno tisto, ki nakupovalnim avenijam daje svojevrstnost, privlačnost, lasten značaj. Množična zaprtja takšnih trgovin ne bi vplivala samo na lastnike in delavce, temveč bi močno zarezala tudi v mestno tkivo nasploh.
Takšnega projekta se najverjetneje ne bi branili niti v Sloveniji, kjer na svoji koži prav tako izkušamo problematiko zgoščevanja nakupovanja v velikih nakupovalnih centrih, mestna jedra pa v tem smislu vse bolj samevajo.	■
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 10. do 16. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 10. do 16. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
p '
-
Zdravniški nasveti, gostja: Sonja Bučar, psihologinja, območna odgovorna oseba za pristop SOPA NIJZ, Območna enota Celje. Tema: tvegano ter škodljivo pitje alkohola.
ČETRTEK, 20. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 21. decembra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 22. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 23. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 24. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 25. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 26. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Praznično dopoldne na Radiu Velenje; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Čestitke; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 10. do 16. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 10. do 16. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 27
20. decembra 2018
DEŽURNI telefon za pomoč
alkoholikom.
Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si
»''WAS
mali OGLASI
RAZNO
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. KLET FURLAN vabi v vinotoč na Kidričevi 57, Velenje. Akcija december, merlot, barbera, sauvignon 1,50 €.Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411
KOCKE sena in okrogle bale, prodam. Gsm: 051 388 874 DOMAČE VINO kraški teran, prodam. Gsm: 070 250 817 ELEKTRIČNI STROJ za mletje mesa - rezilne plošče 6-8-10-12, kupim. Gsm: 041 686 143
OBVESCEVALEC
27
ŽIVALI
TELICO, pasme ČB/LIM, staro 2 leti, brejo 5 mesecev, prodam. Cena 1000 € Gsm: 031 326 787 ali 031 220 663
DVE TELIČKI Simentalki, mlečni in mesni tip, prodam. Gsm: 041 598 813 ali 03 589 32 79
KUPIM
TELICO težko od 150 do 200 kg za nadaljnjo rejo, kupim. Gsm: 041 907 639
PRIDELKI
BUKOVA DRVA in silažne bale, prodam. Gsm: 041 577 305 ali 031 528 150
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je
organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 22. 12. do 23. 12. 2018, Para Kamcheva, dr. dent. med. in 25. 12. do 26. 12. 2018, Buršič Daša, dr. dent. med.
VETERINA ŠOŠTANJ
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00
Postanite naročni
Za naročnike do 8 številk zastonj!
Pokličite 03/ 898 17 51
Z vamivnajtežjihtrenutkihževečkot20 I et
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
ZALAZNIK PETER Velenje, Kardeljev trg 2 in KEMEC VLADIMIRA, Velenje, Kardeljev trg 2
SMRTI
FIDEJ ALBINA FRANČIŠKA, roj. 1927, Velenje, Čufarjeva cesta 3 ES CIRIL, roj. 1936, Velenje, Ljubljanska cesta 24 A ŠUMAH FRANC, roj. 1936, Velenje, Škale 120 B
JUVAN JOŽE, roj. 1960, Velenje, Podkraj pri Velenju 28 SKOK ROZALIJA, roj. 1921, Šoštanj, Florjan 283
ŽOHAR VALBURGA, roj. 1932, Velenje, Tavčarjeva cesta 29
POGREBNE STORITVE
^»USAR«^
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije;«
-	Organizacija pogrebnlsviianofti
-	Prevoz in ureditev pokojnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur7Sän
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
suzana@nascas.si	
epp@nascas.si	Q
press@nascas.si	
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
	
	
	(Ú
	'i?
	<U
	<u
	>
(Ú	o.
	
<u	
<u	'o
>	iz
o. .y	■o o
	Q.
■ä 5	<u o
5	
	"5
	.
	o
	.a
	o
	.
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: VINSKA GORA, PRELSKA, 57 m2, zgrajena l. 1942, 1.891 m2 zemljišča, K+P+M, ER: D (60 - 105 kWh/ m2a). Cena: 65.000 €.
Prodaja, hiša, samostojna: LJUBIJA, MOZIRJE, 135 m2, zgrajena l. 2018, 547 m2 zemljišča, P+1, EI v izdelavi. Cena: 142.000 €.
vec na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 6. decembra 2018, so:
•	Ana Žlebir, Škrjanče 7, 8233 Mirna (mobilni telefon);
•	Franc Omladič, Šmartno 41, 3327 Šmartno ob Paki (majica);
Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Šoštanj (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL IPH0NE
Nagrajenci nagradne križanke »Vrtnarstvo in cvetličarstvo Skornšek«, objavljene v tedniku Naš čas, 6. decembra 2018 so:
Štefka Kaiser, Tavčarjeva 15, 3320 Velenje Irena Hočevar, Kropa 30, 3342 Gornji Grad Marija Krajnc, Koroška cesta 31,3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: PRAZNIČNE DEKORACIJE.
Slovo od Valči Žohar
Užalostila nas je vest, da je umrla Valči Žohar, častna članica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje in njena predsednica v obdobju od 4. 9. 1995. do 18. 10. 1996. Pogreb je bil v Podkraju pri Velenju v ponedeljek.
Že leta 1986 se je Valči med prvimi vključila v študijski krožek angleškega jezika, ki ga je takrat vodila Martina de Costa. Aktivno je sodelovala tudi pri mnogih skupnih dogodkih UNI3 v Velenju in neformalno svetovala vodstvu Univerze že pri njenem ustanavljanju. Leta 1994je začela voditi odbor animatorjev (današnji SO) na UNI 3, ki je postal vse bolj dejaven. Leta 1996je vodenje Univerze predala Eriki Veršec. V prostem času se je rada družila s prijatelji, sosedi in sorodniki.
Valči je svojo poklicno pot kot tehnična strokovnjakinja, ženska in mati uspešno opravljala in pustila v Velenju neizbrisno sled kot dolgoletna direktorica Toplovoda in predsednica UNI 3. O vzgoji je menila, da je najpomembnejši zgled, mirna vest, poštenost in iskrenost. Življenje jo je naučilo, da se je potrebno kljub težkim situacijam razumno odločati, pri tem pa ohranjati čut za pravičnost in sočutje do sočloveka.
Člani UO UNI 3 Velenje izrekamo njeni družini in prijateljem iskreno sožalje!	■
f Komunalno podjetje Velenje * * t» K.	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
* Dežurna Vfc ŠTEVILKA I^ *	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
Sebastjan Podpečan, s. p.
Šalek 20, Velenje
tel 03 897 03 00, gsm 070 849 569 . www.kamnosestvo-podpecan.si
KAMNOSESTVO PODPEČAN
Vesel Božič ;	^^^T
-.in Srečno v 2019!
i i
nagrobniki | okenske police | tlaki
r '
stopnice | kuhinjski pulti | rustika
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Veter je odtrgal list z drevesa. Med številnimi je izbral le enega. Ta list, ki je bil del našega življenja, zdaj manjka. Vedno bo manjkal.
ZAHVALA
Zaspal je naš ljubi mož, ata, stari ata, pradedek
IVAN JANEŽIČ
Vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in Ivana pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Hvala častni straži in godbenikom za rudarsko slovo ter govorniku Dragu Kolarju za izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki boste našega ata ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
\A
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Naš čas, 20. 12. 2018, barve: CM K, stran 28
Sejem drobnih daril in dobrot
Kljub mrazu je bilo na sejmu toplo
Milena Krstič - Planine
Velenje, 15. novembra - Veselega decembra brez novoletnega sejma drobnih daril in dobrot preprosto ni. Takšen je v soboto potekal tudi na Cankarjevi v Velenju. Obiskovalci so kljub mrzlemu dopoldnevu ogledovali, kupovali, sprejemali in dajali. Ponudnikov je bilo kar nekaj. Ustavili smo se pri dveh, ki jima je bilo skupno eno - hiša, hiška kot simbol topline.
Stojnica Suzane Seitl iz Misli-nje je ponujala lične reciklirane izdelke iz odpadnih materialov. Iz vinskih steklenic so bile narejene vaze, iz kartona oziroma kartonskih tulcev lončki za pisala, iz odpadne plastike uhanč-ki. »Vaze izdelujem tako, da jih odrežem, zbrusim, pobarvam z belo barvo, potem pa narišem nanje motive srečnih hišk.« Res so bile videti srečne!
Tako kot tudi ponudnika, ki pa nista prodajala, ampak darovala, če pa je kdo v zameno kaj dal, sta hvaležno sprejela, stanovalec Franjo Novak in strokovni sodelavec Matej Šišgorič iz društva Hiša, centra za brezdomne osebe Velenje. Drobnih lično izdelanih darilc, nastalih v »delovni okupaciji«, sta ime-
Suzana Seitl se nad obiskom svoje stojnice ni pritoževala. Pa kaj, če
jo je malo zeblo.
Pri društvu Hiša se ni trgovalo, če je kdo v zameno kaj dal, je bilo sprejeto s hvaležnostjo. Na sliki Matej Šišgorič in Franjo Novak.
la precej. Največ jabolčnih kr-hljev. Na prvi pogled se jim je videlo, da so sušeni s posebno
ljubeznijo in z mislijo na toplino doma, hiške.
Praznično druženje z vinogradniki
V Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki od danes do vključno sobote praznični bazar oziroma tržnica s ponudbo lokalnih proizvajalcev ter bogat spremljevalni kulturni program
Tatjana Podgoršek
Martinova vas ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki bo od danes do vključno sobote oživela po zaslugi članov tamkajšnjega društva vinogradnikov. V sodelovanju s šmarškim javnim zavodom Mladinski center bodo prvič pripravili prireditev z naslovom Praznično druženje z vinogradniki.
Odločitev za prireditev je več, pojasnjuje predsednica Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Mojca Praprotnik. V minulih letih so jim nekateri očitali, da društvo sicer sodeluje na več prireditvah v kraju, nima pa svojega dogodka. Naslednji razlog je dejstvo, da se v Martinovi vasi, v kateri ima društvo svojo brunarico, v zadnjem mesecu nič ne dogaja. »Da bi se lahko kaj dogajalo, pa sva se s sestro prepričali v Opatiji, kamor zahajava v tem času že nekaj let. Ideja se je torej ponujala sama. Treba jo je bilo predstaviti, člani upravnega odbora društva so jo soglasno podprli. Božično druženje z vinogradniki bomo s pridom izkoristili tudi za promocijo la-
stnega kakovostnega vina ter za druženje občanov.« Praprotniko-va je še dejala, da so pri tem veseli podpore lokalne skupnosti
Mojca Praprotnik: »Če združimo moči, lahko naredimo marsikaj.«
in nekaterih tamkajšnjih podjetnikov. Upajo, da bo ta v prihodnje še večja.
Po zagotovilih sogovornice bo vse tri dni zelo živahno. Pripravili bodo bazar oziroma tržnico, na 12 do 15 stojnicah pa bodo
predvsem lokalni ponudniki ponujali domače dobrote: od suho-mesnatih izdelkov, piškotov, in drugega peciva, medu do raznih unikatnih izdelkov nakita in tekstila. Poskrbeli so tudi za bogat spremljevalni kulturni program. Predstavili se bodo učenci šmar-ške šole, tamkajšnjega vrtca, nastopili bodo trije pevski zbori, pa posamezniki, ki se učijo igranja na instrumente. Obiskal jih bo še Božiček. Po mnenju sogovornice bo ponudba pestra in bogata in razlogov za obisk dovolj.
Se bodo po odzivu občanov odločili, kaj in kako s prireditvijo v prihodnje, ali so se že odločili, da bo postala tradicionalna? »Želimo si, da bi postala tradicionalna, zato pričakujemo, da nas bodo pri tem podprli občani in tudi prebivalci iz širše ter ožje okolice občine Šmartno ob Paki, tukajšnja društva in še kdo. Tudi s to prireditvijo želimo dokazati, da če združimo moči, lahko naredimo marsikaj v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo tistih, ki jim je tak ali drugi dogodek namenjen,« je sklenila Mojca Pra-protnik.
■
■
Teš oklestil toploto
Požar v bloku 6
Hitro ukrepanje preprečilo še večjo škodo -Blok pa do 3. januarja ne bo obratoval
Šaleška dolina se v teh dneh greje s pomočjo plinskih turbin in petega bloka.
Velenje, 16. decembra - Zaradi nedeljskega požara v bloku 6 Termoelektrarne Šoštanj so bili odjemalci, priključeni na daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj, nekaj ur brez tople vode in brez toplotne energije.
Ervin Miklavžina, vodja Poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje, je povedal, da ob izpadu proizvodnih virov postopajo po vnaprej predvidenem scenariju, ki je opredeljen v pogodbi med Tešem in komunalnim podjetjem. »V Tešu so sicer takoj vključili plinsko turbino, druge - po nam znanih podatkih - niso mogli zaradi nekaterih težav, kasneje so vključili še blok 5. Žal je pri tem prišlo do delnega izpada plinske turbine, tako da smo bili brez oskrbe 4
ure, približno 8 ur pa z bistveno premajhno oskrbo (le od 50 do 60 % potrebne toplotne moči). Normalno oskrbo smo lahko zadnjemu našemu odjemalcu v celoti zagotovili po 23. uri.«
Na vprašanje, koliko časa so bili odjemalci brez tople vode in toplotne energije, je Miklavžina odgovoril: »Težko odgovorim, ker imamo odjemna mesta razdeljena po območjih. Po oceni približno 12 ur. Naj pa ob tem povem, da nekateri odjemalci izpada sploh niso čutili (v bližini Teša, v delu Pesja in Velenja), drugje so ga občutili krajši čas, bolj oddaljeni pa so čakali na toplo vodo in toplotno energijo tudi po 20 ur, vendar so imeli tudi ti po izpadu še 6, 7 ur zagotovljeno energijo.«
In zakaj so kljub takojšnji vključitvi enega in nato še drugega vira osnovne energije zadnji odjemalci čakali toliko časa? Kot je pojasnil sogovornik, je po izpadu (nedeljski je bil letošnji tretji) nemogoče v ustreznem času zagotoviti energijo povsod. Blok 5 je nemogoče takoj obremeniti na 100 megavatov, ampak postopoma. Ko doseže polno obremenitev, je energijo treba prenesti (na primer) na območje Gorice, kar traja 4 do 5 ur, temu sledi še segrevanje sekundarnih cevovodov.
V času težav oskrbe z energijo so v nedeljo zabeležili 395 klicev, podatek, na koliko klicev se dispečerski službi ni uspelo odzvati, pa ni dostopen.
■ tp
Šoštanj, 16. decembra - Na
šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj je ponoči iz sobote na nedeljo, nekaj po 2. uri izbruhnil požar, ki so ga zaposleni in gasilci v 15. minutah pogasili in tako preprečili še večjo škodo. Blok so iz omrežja izključili 36 minut čez drugo uro.
Dokončnega poročila o tem, kaj se je dogajalo, še ni, saj vzroke temeljito analizirajo. Se je pa porušila stena ene od visokotlačnih oljnih dovodnih cevi na hidravličnem cilindru visokotlačnega varnostno regu-lirnega ventila na kotlu. Zaradi razpršitve olja v okolico je prišlo ob stiku oljne megle z vročim ohišjem ventila do požara. Iz TEŠ so v nedeljo v sporočilu za javnost sicer zagotovili, da je toplotno ogrevanje Šaleške doline zagotovljeno z obratovanjem plinske turbine in petega
bloka, vendar je bila ta dobava precej motena, sicer različno po območjih, vsekakor pa so bile vstopne temperature v poprečju 12 ur nižje od potrebnih. V nedeljo zvečer pa se je stanje normaliziralo.
> Zaradi hitrega in uspešnega ukrepanja gasilcev in vzdrževalcev požar ni povzročil še večje materialne škode
Ekipe tehnikov in vzdrževalcev Termoelektrarne Šoštanj so v ponedeljek nadaljevale z odpravo okvare. Med drugim so ugotovili, da bo treba zamenjati poškodovane dele hidravličnih
pogonov ventilov.
Vzdrževalci Teš bodo po dobavi potrebnih rezervnih delov opravili zamenjavo poškodovanega dela z novim, med tem pa bo šesti blok miroval. Ker je bila po letnem načrtu obratovanja in vzdrževalnih del za december že načrtovana ustavitev tega bloka, in sicer od petka, 21. decembra, bo blok miroval tudi med božično-novoletnimi prazniki. Ekipa Teš bo tako v času praznikov izvedla vsa načrtovana vzdrževalna dela, šesti blok pa bodo znova pognali v obratovanje predvidoma 3. januarja prihodnje leto.
Po ugotovitvah policije je tuja krivda izključena, garancija za dele, ki jih bo potrebno zamenjati pa je že potekla.
a Mira Zakošek
Toplota bo občutno dražja
Komunalno podjetje Velenje je 12. decembra prejelo obvestilo Termoelektrarne Šoštanj, da je izhodiščna toplotna energija od 1. novembra dražja za skoraj 18 odstotkov. Termoelektrarna si je pred tem že pridobila soglasje pristojne agencije, ceno pa naj bi dvignila zaradi upoštevanja stroškov emisijskih kuponov.
Kaj to pomeni za uporabnike, ki jim Komunalno podjetje v celoti ni zaračunalo še niti prejšnje podražitve (cene sta subvencionirali občini Velenje in Šoštanj) zdaj še ni znano, se bo pa na to temo danes sestal Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja (Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki), ki mu predseduje Bojan Kontič, ki je nad obnašanjem energetskih kolektivov v dolini zgrožen, prav tako pa tudi nad odgovornimi v državnih službah, saj ti doslej Svetu še vedno niso uspeli dostaviti niti vhodnih podatkov izračuna prejšnje podražitve.
a mz