r
f) j
Poštnina platana v gotovini.
Posamezna Številka 2 din

Leto tl.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE. OKRA >A TRBOVl
TRHOV1JE, 23. septembra 1949
Štev. 37
Naši otroci — naša bodočnost
Teden matere in otroka v trboveljskem okraju
Prava mati je simbol ljubezni in samoodpovedL Lik matere nam je najboljše orisal naš veliki pisatelj Ivan Cankar. Mati je osnovni činitelj za vzgojo našega naraščaja. Mati je tista, ki da svojim otrokom prvo vzgojo od katere je v mnogem odvisno vse poznejše življenje teh otrok, vse njihovo delovanje v človeški skupnosti.
Naše slovenske matere so pred prvo svetovno vojno rodile svoje otroke v času zatiranja naših narodnostnih pravic. Vzgojile so jih v našem narodnem duhu in jih učile spoštovati svoj jezik. Da so se ohranile naše lepe narodne pesmi, pripovedke je samo zasluga naših mater. Izjokale so si oči, ko so njihovi sinovi umirali za interese tujih gospodarjev v Galiciji, Srbiji in ob Soči, ko so njihove hčere šle za kruhom na »Preizovsko«, v Ameriko, Avstralijo, doma so bile njive prekratke, industrija in rudnik je pustil komaj živeti materi in očetu.
V predaprilski Jugoslaviji se delavski in kmečki materi ni godilo boljše , Pri trdem delu, brezposelnosti moža, je garata in se mučila za svoje otroke. Od zore do mraka na polju, kot perica ali kot tkalka v Mariboru ali Kranju, •e je trdo ob lakoti prebijala s svojimi otroki skozi življenje. Stari oblastniki Jugoslavije so neusmiljeno izkoriščali svoje prožite, poteg moža tudi ženo-mater. Matere mladih komunistov so v tistem času herojsko prenašale vse žrtve, ki so jim njihovi sinovi in hčere umirali v policijskih zaporih stare Jugoslavije.
Za časa okupacije je zavedna slovenska mati vedela, kje je njeno mesto. Navzlic izseljevanju, navzlic zapiranju, mučenju ln preganjanju je vztrajala v borbi za lepše življenje, ker je vedela, da bodo njeni sinovi in hčere imeli lepšo bodočnost. Znani so mnogi primeri partizanskih mater, ki so jih v gestapovskih zaporih mučili vsled tega ker so jim bili sinovi partizani — vztrajale so — niso ničesar izdale — umirale so v pregnanstvu v Aušvicu, Rabu in drugje za boljšo bodočnost svojih otrok.
Mati uživa v socialistični Jugoslaviji vso zaščito in podporo. V vsakem pogledu je enakopravna, v vseh poklicih se lahko udejstvuje, za svoje otroke hna na razpolago modeme in higienične otroške jasli in DID-e. V vlakih imajo matere z stroki svoje kupeje, na kolodvorih svoje čakalnice, obarjajo se otroška igrišča, otroške restavracije itd. Vse, da se razbremeni mater in da otroku kar največ. Rudarske matere, matere našega okraja živijo sedaj popolnoma drugo, boljše življenje. Res je, da nimajo niti one, niti njihovi otroci še vsega v izobilju na razpolago, vendar pa naša ljudska oblast lz dneva v dan kaže vso skrb predvsem za mater in otroka.
Naš okraj je pred tednom »Matere in otroka« zelo razgiban. Tromesečno tekmovanje in vse priprave za teden »Matere in otroka« tečejo v najlepšem redu in delu. Tekmovanje je dalo lepe rezultate. Poleg gospodinjskega ali poklicnega dela so žene okraja napravile okrog 10.000 prostovoljnih ur pri kopanju vodovoda v Trbovljah, pri gradnji zadružnega doma v Vrbju, na cesti »Mihe Marinka«, in na ekonomijah. Iz vršita sta se tudi dva delovna izleta in sicer v KOZ v Loki pri Zidanem mostu in v Hotemežu.
Najboljše mladinske brigade iz velikih rudnikov 3usoslavije tekmujejo v Trbovljah
Mladina rudarskih centrov Jugoslavije, zbrana v rudniku Trbovlje, že neka jdni tekmuje, v rudniku Trbovlje, kjer uvajajo v plemeniti borbi najboljše mladinske brigade nov način dela po Sirotanovičem zgledu ta preizkušajo praktično med seboj nove metode za večjo storilnost dela, ki naj postane stalen način dela v naših rudnikih. Tekmovanje rudarske mladine se je pričelo 15. septembra. Brigadirji so mladi rudarji, ki Z veliko ljubeznijo sodelujejo v tekmovanju. — Njihov cilj je doseči čim boljše uspehe. Veliko število teh mladih rudarjev si je pridobilo svoja izkustva že pri delu na mladinskih progah Samac— Sarajevo, Brčko—Banoviči in pri drugih velikih delovnih akcijah. S teh akcij je mladina prenesla delovni elan v rudnike, kjer so mladinci dosegali do-sedaj lepe rezultate. Enajst mladinskih brigad sestavljajo najboljši mladinci. Med njimi so mladinci, ki so večkratni udarniki.
Na čelu tekmovalnih brigad je mladinska brigada »Mihe Marinka«, katero vodi brigadir Petek Alojz, 7krat-ni udarnik. Ta mladinska brigada je znana širom Jugoslavije po svojih velikih uspehih za večjo produktivnost dela in šteje 12 članov.
V tekmovanje se je vključila tudi mladinska brigada iz Zagorja, pod vodstvom brigadirja Drnovška Franca, 8-kratnega udarnika, ki sestoji iz 6 članov.
Ta brigada je z dosedanjim delom pokazala vsem rudarjem prednosti sistema dela, saj stalno prekoračujejo normo za 20 do 38*/*. S svojim delom ji je uspelo zainteresirati ostalo mladino in starejše rudarje. Brigada »Istra« iz rudnika Raše je sestavljena iz 6 brigadirjev pod vodstvom brigadirja Piliča. V svojem rudniku je ta brigada dnevno prekoračevala normo za 50*/*, včasih pa tudi več.
Mladi rudarji iz Zenice štejejo 6 članov in jih vodi brigadir Matanovič. Resavska brigada šteje 8 članov pod vodstvom brigadirja Tomiča. Nadalje tekmuje brigada Iz rudnika Tito—Banoviči, ki si je v dvajsetdnevnem tekmovanju v Brezi osvojila prvo mesto. Iz Murskega Središča tekmuje pod vodstvom brigadirja Bojaniča 6 brigadirjev. Enak sestav ima tudi brigada iz rudnika Breze. Šteje 6 članov, katere vodi brigadir Jasič. Aleksinskl
rudarji tekmujejo pod vodstvom brigadirja Ramactonoviča in štejejo 6 brigadirjev. Brigada iz rudnika Kakanj pa Ima sedem članov.
Ob prihodu v rudnik Trbovlje so brigadirji najpreje pregledali svoja delovišča. Nato so imeli proizvodno posvetovanje z najboljšimi in trboveljskimi rudarji, z namenom, da se čimbolje spoznajo s prilikami v trboveljskem rudniku.
Centralni komite mladine Jugoslavije bo po končanem tekmovanju izročil najboljši brigadi zastavo. Vse brigade delajo na širokem čelu ter so porazdeljene po Vzhodnem in Zapad-nem obratu. Prve dni tekmovanja niso dosegli večjih uspehov, ker je za večino brigad način dela v trboveljskem rudniku nov. Vendar pa se že kažejo prvi uspehi. Tekmovalni elan brigad je na veliki višini in je za enkrat težko presoditi katera brigada bo boljša.
Da bi mladinci čimbolje izkoristili čas dela, izmenjujejo na samem delovišču.
Vsem mladinskim brigadam so napovedali, petnajstdnevno tekmovanje, istočasno pa še posebej trboveljski brigadi »Mihe Marinka« in celotnemu delovnemu kolektivu Trbovlje.
Mladina trboveljskega rudnika se bo vztrajno borila za dosego plana v rudniku, ki ga hoče izpolniti do 29. novembra.
Dne 18. septembra je mladinska brigada Mihe Marinka pozdravila zasedanje Oblastne konference mladine ljudske oblasti in poslala tov. Titu pozdravno resolucijo, v kateri izraža svojo pripravljenost v propagiranju gibanja za večjo storilnost dela v rudarstvu.
Resolucija se glasi:
Maršala Jugoslavije Josipa Broza TITIH
Mladinska rudarska brigada Mihe Marinka iz Trbovelj, ki jo vodi brigadir Petek Alojz, zbrana na konferenci mladine ljubljanske oblasti v Ljubljani Ti pošilja plamteče in borbene pozdrave.
Rudarji premogovnika Trbovlje se z navdušenjem in z zavestjo borijo za dosego planskih nalog, ki so jih v tretjem letu mnogo obetajoče petletke presegle za 4.6*/». S temi uspehi pa ni-
Da se je to tekmovanje začolo in borb partizanov. V okviru TMO se bo
da se tako uspešno nadaljuje je predvsem zasluga Mestnega AFŽ v Trbovljah, ki je 14. 7. 1949. napovedal tekmovanje vsem večjim Krajevnim AF2 odborom. Agilni AFZ Loka pri Zidanem mostu pa je napovedal tekmovanje tudi vsem vaškim AFZ odborom. Tekmuje se v ureditvi otroških igrišč, mlečnih restavracij, pridobivanju žena za čuvanje otrok zaposlenih mater itd.
Za teden »Matere in otroka« se žene temeljito pripravljajo. Poleg drugega so pri podjetjih na pobudo AFZ in sindikatov začeli izdelovati igračke.
AFZ vodi tudi akcijo zdravniških pregledov otrok in bo skrbela za vse bolne, ki jim bo izposlovala zdravljenje v mladinskih okrevališčih.
Program »Tedna matere in otroka«, ki se prične 25. 9. 1949. je zelo obširen. Predvideni so masovni izleti otrok in mater predvsem v partizanske postojanke v okraju, kjer bodo otroci poleg izleta samega, deležni tudi tolmačenju
vršilo dvoje predavanj: 27. 9. bf> predaval dr. Kramberger o otroških boleznih, upravnica jasli pa bo predavala o negi otrok. Matere in žene bodo gotovo ta predavanja poselile v velikem številu, 28. 9. se bo vršila centralna prireditev, akademija, kjer bodo nastopili najmlajši pa tudi večji s pestrim programom. DID-i iz Trbovelj, Hrastnika in zagorja bodo v teku tedna obiskali KOZ v Hotemežu in Iziki. V okviru tedna bo tudi razstava v Trbovljah. ki t*> pokazala delo in napore naše matere in vseh združenih ustanov. TMO bo zaključen z otroškim sejmom po centrih okraja, katerih sc bod oudeležill poleg domačih otrok tudi otroci iz sosednjih krajevnih odborov.
Žene in matere našega okraja se zavedajo velikih nalog v naši socialistični graditvi in bodo s pomoč jo vseh množičnih organizacij pri svojem delu gotovo žele uspehe.
smo zadovoljni ter jih bomo že stopnjevali.
Vzporedno z borbo za stopnjevanje storilnosti raste število udarnikov z novim načinom brigadnega dela in tekmovalnim elanom ter osebnimi obvezami pa se mnnže uspehi za učinkovito obnovo nove in boljše socialistične Jugoslavije pod Tvojim modrim vodstvom. To borbo bomo nenehno nadaljevali. Naša brigada dela že za četrt« leto petletke. Temu velikemu uspeha sta se priključili še dve brigadi rudnika Trbovlje.
Predani naši dragi socialistični domovini svečano in brezpogojno obljubljamo, da bomo pod iniciativo avantgarde naših narodov slavne in heroji ske komun.-stične partije in vodstvom naših borbenih ustvarjajočih sindikatov storili vse, da se tekmovalni duh dvigne na še višjo stopnjo ta da m razširijo ter izkoristijo prednosti brigadnega načina dela do maksimuma. Obvezujemo se, da bomo željo in voljo, da bi se letni plan dosegel obvezno pred 29. novembrom prenesli na ves kolektiv. Bodrili in navduševali bomo vsakogar za velike naloge naše obnove, da dokažemo, da so lažne vse klevete informbirojevskega izvora.
Naša borba in volja za izgradnjo cializma mora zablesteti po vsem svetit, Iz zmag v nove še večje zmage kličemo:
Naj živi Centralni komite komunistične partije Jugoslavije, iniciator naših zmag in uspešna obnova s Teboj na čelu!
Naj živi KPJ realizator nesmrtnih idej v borbi za boljše življenje naših narodov!
Naj živi ESEDNJ izvrševalci nalog obnove in čuvarji enotnosti delavskega vagreda!
Naj živi naše ljudstvo, ki se bori vzgtedno in uspešno za izgradnjo socializma.
Oblastni konferenci LMS
pa je bita poslana sledeča resolucija: Mladinski brigadi »Lojzeta Hohkrau-ta« in mladinska brigada štev. 429 Vam pošiljata borbene pozdrave.
Mladinske brigade Zapadnega obrata v trboveljskem rudniku Vam obljubljajo, da bodo še nadalje uspešno tekmovale za dvig produkcije in za čimprejšnjo izgraditev socializma.
Da bi tudi na zmagi potrdili to našo obljubo smo dne 17. sept. 1949 tekmovali na čast zasedanja in dosegli sledeče uspehe:
Brigada »Lojzeta Hohkrauta« Je Izpolnila 1M.25V« normo, brigada štev. 429 pa I18.33V* norme.
Oblastni konferenci kličemo:
Vse sile za izvedbo petletke!
Brigada »Lojzeta Hohkraatai ln ta brigada štev. 429.

Obvestilo
Ponovno obveščamo vse vojaške vojne Invalide, kakor tudi vdove padlih mož iz prve ta druge svetovne vojne, prav tako pa tudi starše padlih sinov ta hčera, kateri še niso dvignili članskih knjižic, da se nemudoma zglasijo na Okrajnem odboru ZWI v Trbovljah (bivša gostilna Klun). Ker je rok le do konca meseca, smatrajte stvar resno, ker se bo od tega dne dalje odvzela invalidnina.	OOZVVI Trbovlje
»Nadaljujte še vztrajneje svoje delo«,
je 'dejal maršal Tito najboljšim rudarjem Jugoslavije ob priliki obiska pri njem
Najboljši rudarji Jugoslavije, ki dosegajo z brigadnim sistemom dela visoko storilnost v proizvodnji, so se pred kratkim mudili v Beogradu in obiskali tudi našega maršala Tita. Med njimi sta bila tudi brigadirja iz Trbovelj toV. Zagorišek in Petek.
Maršal Tito je junake dela v rudarstvu, ki dajejo s svojim prizadevanjem in svojimi uspehi svetel zgled vsem rudarjem v 'Jugoslaviji, ljubeznjivo sprejel in ostal z njimi v družbi polne tri ure. Med drugim je dejal sledeče:
»Vi ste, tovariši junaki, za nas dragocen delovni kolektiv, ker preskrbujete s premogom in rudami našo industrijo in promet, ki terja vsak dan več premoga in rude. Naloge, ki jih prejemate, rešujete z visoko zavednostjo in delovnim junaštvom; s svojimi mišicami pa vam je uspelo in vam uspeva nadomeščati pomanjkanje mehanizacije v naših rudnikih. Vi ste zgled za naš delavski razred in vse naše delovne ljudi, kako se morajo boriti, kajti to gibanje za visoko storilnost dela in ta polet, s katerim delate, sta prav tako važna v tej borbi ?a zgraditev socializma, kakor je bil med vojno pomemben zgled, ki so ga, dajali-posamezni borci ali cele enote v borbi za svobodo in lepšo prihodnost narodov naše države.«
Maršal Tito se je dotaknil v svojem govoru tudi težkoč, s katerimi Se borimo še trenutno in rekel:
»Danes še ni mogoče občutiti vseh In popolnih dobrot tega, kar gradimo in moramo se še veliko truditi. V letu, dveh, zlasti pa v drugem petletnem planu bomo že občutili dobrote teh naporov, ki jih danes vlagamo v socialistično graditev svoje države.«
Maršal Tito je omenil tudi gonjo In-formbiroja in drugih proti naši državi in dejal:
»Namesto, da bi pokazali razumevanje za naše ljudstvo, pravijo: Kaj ho-
čete z industrijo? Ce rabite stroje, jih vam bomo dali, vi pa boste nam dajali rude in druge sirovine. To pomeni — je rekel tov. Tito — jasneje rečeno: Tu imate sir, mi pa bomo vzeli smetano.«
Maršal Tito je dejal nadalje: »Ves svet je gledal in gleda na nas, da bi videl, kakšno je uresničevanje načel marksizma-leninizma in verjeli smo, da se bodo vsi pristaši socialistične fronte tega veselili. Toda niso se veselili,- v tem so videli nekakšno konkurenco. Ce smo komunisti — je rekel maršal Tito — potem tudi ni nikakšne konkurence.«
Maršal Tito je prikazal svojim gostom položaj, v katerem se nahajamo, in dejal končno:
»Ko gradimo socializem, tovariši, se moramo zavedati, da velikansko prispevamo drugim malim in velikim državam, ker dokazujemo, da so v vsaki državi posebej, če je vodstvo sposobno pojasniti delavskemu razredu pravilno linijo, sile, ki lahko s svojo borbo prinesejo novo družabno ureditev.«
»Mi imamo, tovariši — je rekel maršal Tito — globoko prav in bomo to dokazali, toda borili se bomo iji sc borimo tudi na teoretičnem področju. Vi rudarji in vsi drugi naši delavci ter delovni ljudje pa ste tista armada, s katero se mi sedaj borimo in z dejanji dokazujemo, da gradimo socializem. Nadaljujte, tovariši, še vztrajneje svoje delo!«
Zadnje besede govora maršala Tita so sprejeli rudarji z navdušenim ploskanjem in klicanjem: »Hočemo, hočemo!«
Besede maršala Tita so nam vsem v bodrilo. Delali bomo, borili se bomo, izvrševali bomo naše planske naloge, da ustvarimo socialistično državo, da se nam bo godilo bolje, da bo naš človek res gospod na svoji zemlji. In ta čas ni daleč.
»Vaši uspehi so presenetili ves svet«
IPrancoski izseljenci med trboveljskimi rudarji
Dne 17. t. m. je množica naših rudarjev sprejela pred rudniško restavracijo v Trbovljah skupino slovenskih izseljencev, ki so prišli iz Francije na obisk v Jugoslavijo. Pred restavracijo se je zbrala tudi vsa šolska mladina, ki je z mahanjem rok in veselimi vzkliki pozdravila francoske goste. — Pevci »Zarje« so zapeli gostom pesem V pozdrav, zaigrala jim je rudarska godba. Sprejem je bil izredno prisrčen in topel. Gostje iz Francije so bili prijetno iznenadenl.
V imenu prebivalstva okraja Trbovlje je goste pozdravil sekretar OOOF Trbovlje tov. Kokal, ki je naglasil pomen tega obiska, ker bo Francija in ostali svet zvedel resnico o naši državi, ki so jo naši izseljenci povsod, kjer so bili, videli na lastne oči. »Povejte,« je rekel tov. Kokal, »samo resnico, povejte, da smo ponosni na našo Partijo In našega maršala Tita«.
Francoske goste so pozdravili še sekretar rudniškega komiteja KP, tajnik sindikalne podružnice rudarjev, zastopnice rudarskih otrok in trboveljskih mater — pionirčki iz našega Di-da in rudniških dečjih jasli pa so prinesli gostom cvetje.
Za prisrčen sprejem se je zahvalil v imenu izseljencev tov. Fabijan Antonič, ki je dejal, kako so jih pred odhodom v Jugoslavijo strašili. »O delovnih uspehih naši hnarodov,« je rekel tov, Antonič, »se nismo prepričali s časopisi in Izjavami krajevnih partijskih in sindikalnih funkcionarjev, lemveč z živo stvarnostjo, ki smo jo srečali na vsakem koraku. Obiskali smo mnoge tovarne, zadruge itd. in v—Povsod ugotovili uspehe, kakršnih Sl 3 odkrito povedano — nismo rao-h-i predstavljati. Vaši uspehi so presenetili ves svet, delavski razred vsega sveta. »Obljubljamo«, je končal tov. Antonič, »da bomo verni tolmači resnice o Jugoslaviji, da jo borno ši-
rili enako borbeno kot delajo vaši rudarji.«
Na skupnem kosilu v rudniški restavraciji je francoskim gostom v imenu Zveze rudarjev Slovenije nazdravil tov. Piki Jože, predsednik republiškega odbora rudarjev. Goste so pozdravili pri kosilu še drugi rudarji, udarniki, racionalizatorji in novatorji, med njimi tudi brigadirka tov. Petek in tov. Zagorišek in izročili našim izseljencem v spomin lično rudarsko svetilko. Za francoske goste je govoril tov. Zidar, ki je ponovno poudaril, da so videli v naši državi uspehe, kakršnih niso pričakovali in da bodo tudi v bodoče govorili v Franciji samo resnico o Jugoslaviji. Tov. Zidar Je v spomin izročil našim rudarjem rudarske maske.
Po kosilu je tov. direktor Riček pokazal gostom iz Francije še Dečje jasli v Trbovljah, ki se štejejo med najmodernejše v Jugoslaviji.
Zanimivo je med drugim pripovedovanje naših izseljencev, kake ovire so jim delali na potovanju Italijani. V Benetkah so jim n. pr. odklopili celo železniški vagon, svarili jih, naj nikar ne hodijo v Jugoslavijo, češ da jih bodo tamkaj vse pozaprli, da se ne bodo mogli več vrniti v Francijo, da jih bodo v Jugoslaviji pobili itd. No, naši rudarji iz Francije so vseeno nadlje-vali pot v Jugoslavijo, da se prepričajo, kako je pri nas. Videli so na lastne oči, kake laži se širijo o naši državi v inozemstvu. Nikomur se ni skrivil las, toplo so bili sprejeti povsod v Jugoslaviji in odnesli bodo v Francijo najlepše vtise.
Prisrčno je bilo slovo francoskih gostov popoldne, ko so odhajali ij Trbovelj z avtomobili na Bled. Rudarska godba jim je zaigrala v slovo. Pozdravljanja in petja ni bilo konca. Nek rudar iz Francije je iz avtomobila, ki je odhajal na Bled, zapel na-
»Strugarsflti teden« —
pomoč pri izvedbi planskih nalog v CRD Trbovlje
Ze dalje časa sta razmišljala vodstvo CRD in sindikalna podružnica v podjetju, kako naj bi preusmerila delo strugarjev, rezkarjev in skoblarjev, ki je zastajalo in pretilo drugim skupinam, da ne bodo mogle izvršiti planskih del. Vsa naročila so bila izvršena tik ob roku ali pa z malenkostno zakasnitvijo ker strugarji, rezkarji in skoblarji niso izvršili predpisanih del v naprej tako, da bi ostale skupine izvrševale nemoteno svoja dela in jih ob času dovršile. To je bilo še tembolj pereče, ker primanjkuje strojev, na katerih naj bi izvršili vsa predpisana dela. Občutno pa je tudi pomanjkanje dobro kvalificiranega kadra.
Po večkratnih medsebojnih posvetovanjih pa sta sklenila, da bosta uvedla v delavnici »strugarski teden«, v katerem bo sleherni delavec tekmoval za večjo storilnost dela. Tekmovanje se je pričelo v nedeljo 18. t. m. in sta vanj vključeni obe izmeni strugarjev, rezkarjev in skoblarjev v CRD. Pri vsakem stroju so bili že v soboto pripravljeni vsi deli, ki naj bi jih vsak posameznik obdelal in da bi ga njihova priprava ne zamujala v tekmovanju. Ob skupnem posvetu so se sporazumeli delavci, sindikalna podružni-
ca in vodstvo, da bodo tekmovali y času od 18. do 25. t. m. na vseh strojih jn izdelali prvenstveno vse orne predmete, na katere čakajo ostale skupine, da bodo lahko nadaljevale z detlom, Prvi uspehi so že vidni. Vsi dej-lavcl presegajo predpisano normo, nekateri kot Gorenc, Lavrič, Gosak, Pajk!, Dolničar itd. celo z 80V».
Ko stopiš v delavnico, vidiš vse delavce sklonjene nad stroji, ki merijo, uravnavajo in opazujejo delovanje strojev. Na vseh obrazih vidiš voljo, doseči čim več v določenem času. zžz Nihče ne govori. Vsakdo opazuje delo svojega stroja. Opilki sč kopičijb, vsakdo pa se zaveda, da prispeva z delom k skupnosti in da bo njegovo delo del odgovora rtašega delavskega razreda vsem informbirojevskim izmišljotinam in lažem.
Storitve tega tedna pa nazorno prikazuje razstava v izložbenem oknu V Delavskem domu. Pod tablo, na kateri so imena žrtev, ki jih je pretrpela med okupacijo CRD se kopičijo strojni izdelki, ki dokazujejo, da te žrtve l)iso bile zaman, ker se današnji dclalvei dobro zavedajo da grade rta, temelju teh žrtev socializem v naši državi.
Tekmovanje brigad v zagorskem rudniku se nadaljuje
V obratu Kotredež tekmujeta dve brigadi. Tekmovalni duh mladinskih brigad se stalno povečava. Ustanavljajo se nove brigade in napovedujejo nova tekmovanja. V petnajstdnevnem tekmovanju tekmuje Stancarjeva brigada na pripravi prog v premogu, ki dnevno presega normo za 10 do 12*/». Vseh pet mož se močno trudi, da bi zboljšali storilnost v jami. Nadalje tekmuje brigada tovariša Urbanije na odkopu, ki prav tako presega normo za 10 •/•. Z uvedbo elevatorja v jami, ki se bo verjetno zelo dobro obnesel, se je pojavilo živahno gibanje za večjo storilnost. Ta bo do popolne uvedbe mehanizacije mnogo lajšal nakladanje premoga v jami, zato ga pa številke zelo rade uporabljajo.
Ta elevator je Izdelal strojni obrat. S tem dokazujertio, da laliko z lastnimi silami izboljšujemo delovne pogoje, obenem pa je v tem tudi garancija, da bomo sami zgradili socializem y naši državi.
Tudi v obratu Podstrama tekmuje mladinska brigada, katera dnevno izboljšuje učinek dela, Zal, da ne more tekmovati Čretnikova brigada. Izvršiti mora popravilo B jaška, katero bo trajalo 1 leden.
Temovanje mladinskih brigad je vzbudilo zanimanje pri vseh industrijah. Vedno znova se pojavljajo nove brigade, katere navdušuje socialistični duh tekmovanja.
Mladinske brigade v cementarni tekmujejo
V	zvezi s Sirotamovičevim gibanjem za večjo storilnost in v zvoai. s napovedjo tekmovanja mladinskih brigad se je tudi mladinska organizacija v naši cementarni odzvala pozivu na tekmovanje in pričela v soboto dne 17. t. m. na vseh deloviščih teh brigad s tekmovanjem.
V	tekmovanju je 5 izključno mladinskih brigad, in to po ena v kamnolomih Vasle in Retje, ena v mehanični delavnici ter po ena na razkla-dalni in nakladalni rampi. Tekmujejo brigade med seboj in pa mladinske brigade z ostalimi brigadami na teh deloviščih. Tekmovalna komisija je obiskala vsa delovišča pred tekmovanjem in je dala zadnja navodila za čimboljšo izvedbo istega.
Naš dopisnik je obiskal nekaj mladinskih delovišč in ugotovil, da mladina cementarne v vsakem pogledu izvršuje svojo dolžnost, posebno v teh tekmovalnih dneh.
V	tovarni je mladinska brigada mehanične delavnice pričela s popravilom Oski-naprave za lovljenje prahu. To delo je težko. Pot lije s čela. Telo se napreza in vendar gre delo
Šim rudarjem pri oknu: »A1‘ zdaj gremo, al’ zdaj gremo, nazaj še pridemo!« Ob iej pesmi smo si vsi mislili: če bi bilo v Jugoslaviji tako strašno, kot piše inozemsko časopisje in pripovedujejo tuje radijske postaje, potem ta rudra ne bi v slovo zapel te pesmi.
Obisk slovenskih izseljencev iz Francije bo ostal vsem v najlepšem spominu.
veselo od rok. Res je, da ta brigada ne more pokazati takoj vidnih rezultatov, obvezala pa se je, da bo popravilo izvršila prej, ko v določenem roku. Tej brigadi je bila v pomoč brigada mladincev in partijcev, ki so napravo očistili v rekordnem času ter; s tem pripravili vse potrebno za hitrejšo izvedbo popravila Na nakladalni rampi je brigada, sestoječa iz petih mladincev naložila v petih urah 270 ton cementa, kar je edinstveno v zgodovini rampe. Mladina dela kot stroj. Nobena minuta ne gre v izgubo in uspeh se je pokazal.
V	kamnolomu Retje je mladinska brigada navzlic pomanjkljivi organizaciji dela, kar pa ni.krivda mladincev, šele tretji dan tekmovanja dobila popoln zagon in je upati, da bi tudi' la brigada storila svojo dolžnost. Dosedaj je presegla dnevno normo za 20»/», kar je za začetek vsekakor lep uspeh.
V	kamnolomu Vasle je tekmovanje zajelo vso mladino. V lijakih na dovozni progi, na žičnici vse hiti, paznik mladinec je organiziral delo, da je vsepovsod pravilno in uspel je že prvi dan proti pričakovanju. Žičnica je neprestano v obratu — dala je toliko vozičkov materiala, kakor še nikoli doslej. Številke na kontrolni tablici se neprestano dvigajo. 313 vozičkov v 8 urah je rekord prvega dne. Paznik in vsi mladinci pravijo, na 35(1 bomb spravili. Minerji v lijakih neprestano vrtajo in eksplozije zamolklo odmevajo v jasni dan.
(Nadaljevanje na 3. strani)
O stanovanjski krizi in pravilnem reševanju stanovanjskega vprašanja
Predstavništvo FLRJ v Parizu je poslalo lbr%ojavko A. Zagorišku, trboveljskemu rudarju
Člani sindikalne podružnice vseh predstavništev FLRJ v Parizu so poslali Antonu Zagorišku in njegovi udarni brigadi v Trbovljah sledečo brzojavko:
Člani sindikalne podružnice predstavništva FLRJ v Parizu navdušeno pozdravljajo in čestitajo tebi tov. Anton Zagorišek in tvoji brigadi ob veliki zmagi, katero ste izvojevali v borbi za visoko produktivnost dela in za zmaigo socializma v naši državi.
Tu v inozemstvu neprestano spremljamo napore našega delavskega razreda v izgradnji Socializma in smo zlasti ponsoni na to slavno zmago tvoje brigade, ki je kljub ekonomski sabotaži Informbiroja, kljub klevetam, lažem in pravokacijam dosegla največji uspeh v zgodovini našega rudarstva in s tem presegla sovjetski rekord iz leta 1948. Vaša zmaga je svetel primer visoke socialistične zavesti naših delovnih ljudi, ki hrabro korakajo, ne oziraje se na klevete, laži nemarksistične in revizionistične postopke Informbi-poja, pod vodstvom KPJ s tov. Titom na čelu po poti socialistične izgradnje, naše slavne domovine.
Rekord, katerega je dosegla Tvoja brigada, v tekmovanju za visoko produktivnost dela je živ primer, ki nam daje voljo do še večjega poleta v našem delu in ki nas uči kako se je treba boriti za socializem in za ostvar-Ijenje ter visoko prekoračevanje naših obvez, istočasno pa je to velik udarec po klevetah naše socialistične države. Udarec, ki bo pripomogel k zmagi naše Partije v borbi proti informbirojev-skim revizionistom in rušiteljem mednarodnega delavskega edinstva in k zmagi enakopravnih odnosov med socialističnimi državami in komunističnimi partijami.	0
Držite čvrsto zmagoslavno zastavo jugoslovanskega delavskega razreda v tekmovanju za visoko produktivnost dela in za ustvaritev srečne bodočnosti v naši socialistični domovini.
S Titom in Partijo v nove zmage!
Požarno varnostni teden
V smislu zavarovanja našega ljudskega imetja, je bil na pobudo Ministrstva za notranje zadeve LRS v letošnjem letu določen »Požarnovarnostni teden«, kateri se bo Izvajal od 2. do 9. oktobra.
Požarnovarnostni teden ima namen vzpodbuditi ljudstvo, da se spozna s požarnovarnostnimi napravami, da pregleda svoja podstrešja, dimnike in vse nepravilnosti, katere bi mogle povzročiti požar.
Ne smemo pa misliti, da se naj taki organizirani pregledi vrše samo v požarnovarnostnem tednu. Ti pregledi se morajo vršiti pogosto in povsod čez vse leto. Državljanska dolžnost nam veleva:
1.	da mora vsak kmet zavarovati svoja poslopja in posevke pred požarom;
2.	da se mora čestokrat sestaviti komisija v industriji, ki naj pregleda ves obrat in obratna ter stanovanjska poslopja;
3.	da gasilske enote odpravljajo nepravilnosti, kjerkoli grozi nevarnost požara.
Vsak pošten državljan FLRJ je dolžan, da prepreči požar, ki lahko prinese največjo škodo našemu gospodarstvu in naši skupnosti.
Vselej moramo biti budni ter vestno čuvati naše ljudsko imetje, katerega s trudom gradimo.
(Nadaljevanje s 2. strani)
Tu dosega mladina nove rekorde. Ne govori mnogo, južinajo med delom, ker se zavedajo, da je vsak voziček laporja nov doprinos k gradnji naše domovine.
Mladina cementarne krepko odgovarja vsem klevetnikom in bo v tem tekmovanju znova dokazala vso predanost naši Partiji in tovarišu Titu. Njihovi napori in njihove zmage bodo močan udarec v lažniva usta vsem informbirojevskim gobezdačem.
Članek tov. Debenca v 36. številki Zasavskega udarnika je vzbudil precej komentarja. Uprava cementarne in sindikalna podružnica sta dolžni dati v zvezi s tem člankom pojasnilo, da bo široka javiiost poučena zakaj gre in ali je res vse tako, kakor trdi v svojem članku tovariš Debenc.
Dne 7. septembra t. 1. je prišel tovariš Debenc z nekim nepoznanim tovarišem v stanovanjsko hišo cementarne Loke 587 pregledovati stanovanja. Niti on, niti njegov sotovariš se nista legitimirala. Iz omenjenega članka je bilo šele razvideti, da je bil eden zastopnik MLO, drugi pa zastopnik rudniške stanovanjske komisije. Predhodno ni bil o tem posetu nihče obveščen, niti uprava cementarne, niti stanovanjska komisija podjetja. Očitek tovariša Debenca, v zadnjem stavku njegovega članka, ko govori o povezavi, torej ne zadene cementarne. Posebno še ker si stanovanjska komisija cementarne še nikdar ni lastila pravice pregledovati rudniška stanovanja.
Netočna je trditev, da je uprava cementarne izdala nalog hišniku cemen-tarniške hiše, da ne dovoli nikomur vstopa v svoje zgradbe, res pa je, da je izdala nalog, da ne dovoli vstopa tov. Debencu z ozirom na dejstvo, da je tovariš Debenc nastopil proti ženi tovariša Vodiška skrajno netaktno, kar je podrobneje obrazložila cementarna v svojem dopisu na stanovanjsko komisijo rudnika.
Ugotavljamo dalje, da je rudniška stanovanjska komisija protipravno izdala odločbo in s tem razpolagala s stanovanji cementarne. Izdala je tako odločbo, da se preseli družina v dve sobi pri dveh različnih strankah, v dveh
različnih nadstropjih. To je menda edini primer izdaje take odločbe, ki' je kakor rečeno jpopolnoma protizakonita in gotovo ni socialistični čin, poleg tega, da rudniška stanovanjska komisija ni niti kompetentna za izdajo takih odločb.
Samo proti tej odločbi in proti nastopu tovariša Debenca je uprava cementarne nastopila.
Problem prostorov za internat industrijske šole v Trbovljah je že delj časa pereče in bi se tudi ta zadeva z stanovanjem tovariša Kajnika lahko že preje uredila, če bi bilo več medsebojne povezave in odkritega sodelovanja. Na vrat, na nos pa se ta problem rešiti ne da.
Stanovanja v hiši cementarne Loke 587 so zidana po intencijah in navodilih Generalne direkcije cementarne Beograd in sicer samo za eno družino, ker so tudi prostori tako razdeljeni, popolnoma v smislu načel socialistične družbe.
V boljše razumevanje stvari pojasnu-jemo, da cementarna Trbovlje do sedaj ni mogla v tem kratkem času zgraditi dovolj primernih stanovanj za vse svoje delavce in nameščence. Čeravno je zgradila skupaj 25 dvo in trosobnih stanovanj, adaptirala 18 stanovanj, v gradnji pa ima 24 stanovanj.
Uprava cementarne in sindikalna podružnica sta vedno in povsod radi sodelovali pri rešitvi ne samo stanovanjskega vprašanja temveč tudi vsakega drugega vprašanja, ki je v korist delovnemu ljudstvu in čim prejšnji izgradnji socializma in so torej taki očitki, kakor so zgoraj navedeni neumestni.
še stalna OF brigada pri gradnji stanovanjskih hiš, v kateri je zajeto največ žena in, ki se lepo izkažejo, ker nekatere stalno presegajo normo.
Za teden »Matere in otroka« so se žene obvezale, da popravijo staro otroško igrišče v Toplicah in da pristopijo h graditvi novega k terenu Zagorje, kjer je že izbran primeren prostor. Za otroški sejem bodo pripravile igrače in pecivo, vse to pa bodo organizirale s prostovoljno akcijo. Vse naloge žene lepo izvršujejo, premalo pa se dela š kmečko ženo na vasi, ki je najbolj potrebna prevzgoje, Premajhna je borba proti reakciji, ki zavira socializacijo vasi. Tudi to delo bodo morale žene v, Zagorju pravilno zagrabiti in ga izvršiti kot vso delo do sedaj.
Tudi steklarska mladina se je vključila v gibanje za povečanje storilnosti dela
Sledeč vzgledu in velikemu pokretu Alije Sirotanoviča ter v počastitev 30. letnice SKOJ-a so mladinske brigade Steklarne Hrastnik, od katerih je sedem moških in ena ženska napovedala tekmovanje vsem ostalim mladinr skim brigadam steklarn v FLRJ.
Dosedanji rezultati dokazujejo povprečno 149•/. preseganja norm. Najboljša brigada pod vodstvom tovariša Smaglja pa je presegla normo za 169*/».
S tekmovanjem in uspehi hočejo do kazati vsem klevetnikom in lažnivr cem iz informbirojevskega tabora, da zaupajo Partiji In maršalu Titu, izvedbi petletnega plana In izgraditvi socializma v naši domovini. Člani brigad so in ostanejo zavedni člani herojske mladinske organizacije — Ljudske mladine Jugoslavije.
Vzgajanje zadružnega kadra
Ko govorimo o vzgajanju zadrug nega kadra, bi bilo treba poudariti, glavno vprašanje, kako bomo kad^i! pravilno razdelili in pravilno zaposlili;, Kakor nisli rudar neprestano na t6, kako bo nakopal čim več premoga, da bo prekoračil plan, tako moramo tudi ml zadružniki tekmovati, kdo bo bolje izvršil organizacijo odkupa, oziroma katera kmetijska zadruga bo več odkupila. To bomo izvršili uspešno le na ta način, če bo delovna sila v zadružnih organizacijah pravilno razdeljena in če bo v zadružnih organih dovolj revolucionarnega duha. Revolucionar no zavednega ali strokovno zmožnega zadružnika pa bomo imeli le, če ga bomo pravilno vzgojili In če bodo tudi nadrejeni forumi imeli do njega pravilne odnose. Ne sme se zgoditi, kakor se je to zgodilo v kmetijski zadrugi V I,oki pri Zidanem mostu, da je upravni odbor KZ z vsemi sredstvi in z raz-ninmi neresničnimi besedami pobijal delo prejšnje poslovodkinje, ki je sedaj na bolniškem dopustu. Na odborovih sejah sklepajo, da je ne morejo več sprejeti, odnosno da ne puste, da bi se imenovana vrnila na svoje mesto, češ, da ni zmožna voditi posle KOZ, da si ne morejo pomagati z žensko v trgovini itd. Da bi ji pa preje kdo pomagal in ji olajšal njeno delo, na to pa ni nihče mislil. Razumljivo je, da je tov. poslovodkinja izgubila voljo do dela pač iz razloga, ker ji tovariši iz upravnega odbora ne povedo tega v obraz, temveč jo za hrbtom obrekujejo. Verjetno pa je nastala vsa gonja proti njej iz razloga, ker se omenjena tovariišca udejstvuje v vseh množičnih organizacijah, za kar pa upravni odbor nima razumevanja.
Ni pa to edini primer nepravilnih odnosov do uslužbencev v naih kmetijskih zadrugah. Poznamo še več drugih primerov, o katerih bomo govorili drugič. Poudarjamo samo še dejstvo, da se srečni uslužbenci v kmetijskih zadrugah v Dolu pri Hrastniku, na Razborju in v Radečah s člani upravnega odbora sploh ne npoznajo iz enostavnega razloga, ker se odborniki sestajajo k sejam samo enkrat na leto, včasih pa tudi ne.
Mnenja smo, da bi se morale kmetijske zadruge bolj živo zanimati zsi dvig strokovnega kadra.
Nov rekord pri nakladanju z bagrom je tudi odgovor našega delavstva klevetnikom
Dne 18. septembra smo presegli na dnevnem kopu na Dobrni pri odkrivanju in nakladanju z bagrom v 8 urah normo za 382.6®/».
Delovni kolektiv dela na dnevnem kopu, pred seboj pa ima cilj, da bi čim prej odkril premog, ki se nahaja v sloju tik pod zemljo. Znano je, da je okupator premog samo ropal, -ni pa polagal nikake važnosti na odkrivanje premoga v obliki velike kotanje.
Kljub neugodnim pogojem dela, ki jih ima naš električni goseničar -bager, ne glede na ovire in težave, ki jih povzroča plazovje in blatni material, vrhu vsega pa še druge terenske neprilike, so se tovariši in tovarišice odločili v nedeljo, dne 18. sept. pokazati in dokazati, kako malo jih gane informbirojevska gonja z lažmi in klevetami.
Ena in trideset najboljših tovarišev in tovarišic se je udeležilo tekmovanja v dveh brigadah, obe odločeni, da bosta delali po Sirotamovičem načinu dela. Le z odločno voljo je bilo treba pričakovati uspehov pri navedenih težavah.
Ena in trideset tekmovalcev, vštev-ši osebje pri bagru in strojno osebje
'9
Delo organizacije AFŽ v Zagorju
. V odgovor na klevete, ki jih pošilja na nas Informbiro, so se žene Zagorja trdno strnile v svoji organizaciji in tako pokazale, da zaupajo v svoje vodstvo, v Partijo in herojskega učitelja maršala Tita. Po vzgledu svojih mož rudarjev, tekmujejo med seboj, kateri teren bo boljši z željo, da čimprej izgradimo socializem in s tem lepšo bodočnost našim potomcem, saj je največja skrb vsake matere, da bo njen otrok nekoč srečen in na svoji zemlji svoj gospodar.
V aktivizaciji sta najboljša terena Toplice, kjer so najprvo ustanovile brigado pod imenom »Tončke Čečeve«, kaitera zajema že 100 žena, ki so poleg svojega gospodarstva opravile do sedaj 4429 prostovoljnih ur. Njihova udarnost pa se stopnjuje iz dneva v dan,
je v osmih urah z bagrom naložilo in izpraznilo 1148 kubikov materiala. Nedvomno je to uspeh. Na enega tekmovalca pride 37 kubikov, kar moremo smatrati, da je to do sedaj najboljši usjpeh. Upoštevati moramo pri tem tudi to, da je bilo med njimi tudi 13 žensk, ki so požrtvovalno in agilno vršile najtežja dela.
Napetost je ob tekmovanju od časa do časa naraščala, zlasti med dvema sipinskima brigadama, posebno med ženskami.
Dva stroja sta previdno vozila, ba-gerist pa je oprezno, brez presledka napolnjeval vagone in dosegel storitev 2.39 kubikov na minuto.
Brigada tov. Sinkeca je nakopala in naložila 728 kubikov, ker je imela ugodno sipino. Brigada tov. Novaka pa je imela smolo. Izpraznila je le 420 kubikov sipine, ki se je v dveh urah ponižala za 1 meter. Brez vpitja, brez razburjenosti, brez najavljenja po mikrofonu smo dosegli, kakor upamo, velik rekord v navedenem delu.
Naš kolektiv zaupa partijskemu vodstvu. Napadi na naš petletni plan nas ne morejo omajati, temveč nas bodo le okrepili za dokončno izgradnjo socializma.	M. I.
saj opravijo v zadnjem času v enem tednu po 900 ur. Največ zaslug za uspehe ima tovarišica Anžur Polda, ki je vestno pripravljena organizirati žene, da izvršijo naloge, ki jih prednje postavlja Partija ali Osvobodilna fronta. Zadnji čas je bilo tudi delo AFZ terena Zagorje zelo poživljeno. Dočim se je dosedaj udejstvovalo akcij le malo število žena, so sedaj s pravilnim političnim delom uspele ustanoviti tudi svojo brigado, imenovano po znani borki iz Zagorja Katarini Premrlovi. Sicer zajema ta brigada le še majhno število žena, vendar bodo v počastitev »Tedna matere in otroka« to število zvišale. Kljub majhnemu številu dela-voljnih žena so dosedaj opravile že preko 2500 prostovoljnih ur. Samo pri čiščenju šolskih prostorov so opravile 260 ur, .za kar se jim je prav lepo zahvalil upravitelj šole.
Poleg teh dveh brigad je v Zagorju
Vključevanje žensk v proizvodnjo in njegove napake
Rastoča proizvodnja v vseh gospodarskih -panogah postavlja pred nas vedno nujnejše naloge; potrebni so nam novi delavci, ki bodo gradili objekte, in stroje, ki bodo proizvajali nove za dvig standarda našega delovnega ihnveka.
V	mesecu juliju je bil plan delovne sile v našem okraju izpolnjen z nizkim procentom delovne sile, če pa pogledamo izpolnitev plana delovne sile po posameznih strokah gospodarstva, ugotovimo, da je vključen v najvažnejši del gosix>darstva, v rudarstvo 34%, v gradnje pa 7Ji % le premajhen procent delovne sile. Po drugi strani pa «>b primerjavi Iluktacije v teh podjetjih lahko ugotovimo, da nam dotok nove delovne sile popolnoma nič ne koristi, ker podjetja, njihove uprave za delovno silo ter sindikalne organizacije v teh podjetjih ne poflvečujo dovolj pažnje zaposleni ter novo vključeni delovni sili in ne raziskujejo internih vzrokov pobega delaivcev iz podjetij. Z ozirom na to, da je bil plan delovne sile izvršen skupno z lastno in tujo delovno silo
..............................
Fink mita ra
Tekmovanje za pionirsko fizkulturno značko v Trbovljah
V	našo novo iizkulturo so množično vključeni tudi pionirji osnovnih tol. Letos je vnesena v pionirsko organizacijo sprememba, po kateri se dele vsi pionirji na šolah v pionirski podmladek, katerega tvorita 1. in 2. razred osnovne šole od 3. razreda dalje pa tvorijo pravo pionirsko organizacijo.
Za pionirje je letos predpisano tekmovanje za pionirsko fizkulturno značko. Tekmovanja obsega 7 disciplin, ki zahtevajo od pionirjev precejšnjih zmogljivosti. Med pionirji in pionirkami se tekmovalne discipline nekoliko razlikujejo. Dočim imajo pionirji skok ob padci imajo pionirke predpisano hojo po gredi.
Pred nekaj dnevi so polagali norme za pionirsko značko pionirji vodenske šole v Trbovljah. Preko 280 pionirjev in pionirk je napolnilo prostor za fiz-kulturnim domom ln izvajalo proste vaje, met žogice v krog, tek in skok ob palici ozir. hoja po gredi.. Norme so polagali disciplinirano, prizadevali so si. da bi dosegli čim boljše rezultate. ki v splošnem tudi niso izostali.
Želeti bi bilo, da opravijo tekmovanje za značko čimpreje tudt pionirji ostalih šol v okraju, s čimer bomo dokazali, da prednjači naš okraj tudi v tem pogledu.
RUDAR TRBOVLJE : DRAVA PTUJ 6:1 (14)
V	nedeljo 18. sept. se je v Trbovljah odigrala nogometna tekma za pokal maršala Tita, ki se je končala z visoko zmago domačinov. Vendar pa je Rudar kljub zmagi igral zelo slabo in raztrgano ter je manjkalo strelca na gol.
V	prvem polčasu je bila igra zelo mrtva in ni nobeno moštvo pokazalo prave volje. Obe strani sta imeli precej stoodstotnih prilik, katere pa so ostale neizkoriščene.
Sele v 36. minuti prvega polčasa se je posrečilo Primcu preigrati nasprotnikovo obrambo in je z lepim strelom povedel Rudarja v vodstvo.
V	drugem polčasu je igral Rudar precej 'bolje kot v prvi polovici. Ta premoč se je izrazila tudi v številu golov. Edini gol za Dravo je padel zaradi nesporazuma Rudarjeve obrambe. Moštvo Drave ni pokazalo mnogo znanja pa tudi Rudar ni zaigral tako, kot smo ga imeli priliko videti v prejšnjih tekmah. Najboljši v moštvu je bil Sori. Gledalcev je bilo 1500. Sodil je Janežič z napakami.
komaj 31.15%, moramo v mesecu avgustu nadoknaditi ves manko iz Julija in še pridobit novo delovno silo, ki je predvidena za mesec avgust. Nastaja vprašanje, kje dobiti nove delavce za naše gospodarstvo, to je, kje so delovne rezerve. Brez dvoma, brezposelnosti pri nas ni, kljub temu pa ne moremo trditi, da so vsi naši ljudje pravilno in zadostno zopsleni, kar velja predvsem za naše podeželje, dasiravno je že velik procent kmečkega življa v našem okraju že vključen v industrijo in gradnje. Da so še rezervne delovne sile po naših vaseh in industrijskih centrih, nam dokazuje zadnji popis te rezerve, katerega je izvršila uprava za delovno silo OLO-ja. V tej rezervi je velik procent žena, katere bi se še lahko vključile v našo industrijo in tudi v gradnje in to za stalno delo ali kot frontne brigade ali pa tudi za 4urno. Pri vsem tem se vprašamo, kaj storiti? Pred naša podjetja in sindikalne organizacije se je že pred par meseci postavila važna naloga, popis delovnih mest, kje so še sedaj zaposleni moški, katerih delo bi še lahko vršila žena. S tem bi bila moška delovna siia sproščena za težja dela, -ki jih ne-morejo opravljati žene. S samim ugotavljanjem prostih delovnih mest za žene bi pa opravili le polovico naloge. Novim delavkam in tudi tistim, ki so že delj časa zaposlene v podjetjih je treba omogočiti, da se bodo res posvetile produkciji. Z ustanavljanjem otroških jasli in DID-ov bomo lahko žene v produkciji v precejšnji meri razbremenile njihovih materinskih skrbi in jih tako laže pritegnili v produkcijo. Ce pa pogledamo koliko otroških jasli ln DID-ov Imamo v našem okraju, ugotovimo sledeče:
Rudnik Trbovlje ima otroške jasli s kapaciteto 80 otrok, druga podjetja v okraju pa še sploh niso premišljala o važnosti teh ustanov. Nato imamo še domove igre in dela v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku z zelo majhno kapaciteto z ozirom na možnosti zaposlitve žena v podjetjih, katerih je že danes zaposlenih preko 2000. Potrebno je, da pristojni forumi in vodstva podjetij vzamejo stvar ustanavljanja bolj resno, ker si bodo le na ta način zaslgurall stalno delovno silo, za izvrševanje planskih nalog v naši deželi.
Nekatera podjetja še želo podcenjujejo žensko delovno silo kot enakovredno moški. Takšnim podjetjem bi odgovorili s primerom intenzivnega dela žena na okrajni opekarni Zagorje, kjer je zaposlenih 7 deklet Izpod 18 let, 2 nad 18 let, pri strojih, katerim pomagajo 4 upokojenci, vendar kljub temu lahko tekmuje ta opekama v izvrševanju proizvodnega plana z ostalimi opekarnami, ki zaposlujejo pretežno moške delovne sile, saj je v treh mesecih producirala okrog 150.000 kosov opeke, kar je velik uspeh ženske delovne sile opekarne, ter bi bil lahko, ako bi bilo nekaj teh deklet bolj discipliniranih pri delu, še večji. Jasen dokaz vsem črm*gledom drugih podjetij, ki podcenjujejo žensko delovno silo. Zato je nujno potrebno, da podjetja pristopijo k temeljitemu pregledu delovnih mest, kje bi se lahko zaposlila ženska delovna sila.
Pri vključevanju ženske delovne sile, ki mora bazirati na absolutnem principu prostovoljnosti, je pa velika naloga AF2 organizacije, da ugotovi čimprej točno stanje še ne vključene ženske delovne sile, da najde pravilen način pristopa za vključevanje žensk v proizvodnjo, da zbira podatke o vzrokih nevključevanja ter jih istočasno odpravlja. Vcepljati pa mora organizacija AF2 ženam zavest potrebe, da se v čim večjem številu udeležujejo izvrševanja petletnega plana In s tem ustvarjanja lepše prihodnosti svojim otrokom.
Obiščimo v čim večjem številu Zagrebški velesejem
Na zagrebškem velesejmu, ki bo od 17. septembra do 2. oktobra, bo poleg izdelkov naše lahke in težke industrije, kjer bo prikazan ogromen napredek podjetij, ki so neposredno vključena v kapitalno izgraditev, s posebnim poudarkom prikazana naša lokalna industrija in obrt ter komunalna dejavnost.
Glavni namen razstave je, da vsemu ljudstvu nazorno prikaže, prednost socialističnega gospodarstva, pred kapita-litičnim, da prikaže veliko skrb ljudske oblasti za zboljšanje življenjskih pogojev delovnemu ljudstvu.
Zagrebški velesejem in v njegovem okviru razstava lokalne industrije in komunalne dejavnosti bo velikega gospodarskega in političnega pomena. Ker je naš okraj blizu Zagreba in imamo zelo ugodne železniške zveze, je prav, da si ga čim več ljudi ogleda ker ob pogledu na dosežene uspehe in na svetlo perspektivo, ki jo Imamo pred seboj, bomo spoznali vso resnico o graditvi pravega socialistijnega življenja in bistvo socializma samega, ki nudi delovnemu človeku vse, kar potrebuje za zdravo kulturno življenje.
Delo in pomanjkljivosti v naših KLO-jih
Današnji tempo graditve socializma zahteva od ljudskih obratov z vsakim dnem večje napore. Pred nje postavlja vse večje naloge v zvezi s socializacijo vasi, graditvijo ljudske oblasti, izpolnjevanjem petletnega plana in drugimi vsakodnevnimi tekočimi nalogami. Vse to delo je Izvedljivo samo s stalnimi napori in z izredno požrtvovalnim delom ljudskih odborov. — Okrajni Izvršilni ljudski odbor v Trbovljah, ki sledi dosledno načelu, da morajo nuditi višji organi državne uprave pomoč nižjim organom uprave in ljudske oblasti, sklicuje v svrho pravilnega izvajanja nalog, vsaki mesec redne konference vseh predsednikov in tajnikov KLO-jev OLO-ja Trbovlje.
Na teh konferencah razpravljajo načelno o bodočem delu. Tu se prikazujejo nepravilne napake pri dosedanjem delu, katere skušajo s podrobno analizo ter s potrebnimi ukrepi odpraviti.
Te konference prinašajo tudi sklepe glede izvajanja predstoječih nalog. •— Takšne konference so vsekakor potrebne in koristne, vendar nekateri tajniki KLO-jev ne čutijo potrebe, da bi se takšnih konferenc udeleževali. Tako se je zgodilo, da je bila sklicana konferenca dne 9. sept., kjer naj bi se obravnavalo vprašanje o bodočem delu. Te konference pa se niso udeležili KLO-ji iz Mlinš, Brega, Vrhovega, Bevškega, Senožet in iz Trojan, ki pa vsekakor nujno potrebujejo pomoči. Vse obravnavane stvari so se predvsem tikale teh KLO-jev. Jesenska žetev, plani odkupov itd. so vendar življenjske važnosti za delo teh KLO-jev. Tudi predpriprave za volitve ljudskih predstavnikov in organizacija študija novega Splošnega zakona o ljudskih odborih so naloge, ki bodo v bodoče osrednje naloge naših KLO-jev. Ne razumemo, da se nekaterim zaradi nediscipline ter nepravilnega odnosa do višjih forumov ne zdi umestno ostati na konferenci do zadnjega, marveč se odstranijo brez dovoljenja in brez vzroka pred oficielnim zaključkom, kot je to storil n. pr. tajnik KLO-ja iz Zagorja, ki je zapustil konferenco eno uro pred zaključkom. — Takšne nedisciplinirane primere bo treba v bodoče kontrolirati in z njimi strožje postopati. Graje vredno pa je tudi, da se odbornika KLO-ja iz St. Lamberta in Mlinš nista v nedeljo, dive 11. sept. udeležila študija SZLO, ki je za delo LO najvažnejši zakon.
Ce hočemo, da bodo naši KLO-ji, ki predstavljajo osnovne organe na-naše ljudske oblasti mogli z uspehom izvrševati vse prednje postavljene naloge, bo moral IILO pokreniti vse potrebno, da se takšno stanje v KLO-jih popravi.
tene rudarjev, članice OF, odgovarjajo s prostovoljnim delom vsem klevetnikom
Ze spomladi so sklenile trboveljske žene, članice OF na svojih sestankih, da bodo ustanovile stalno delovno brigado za pomoč pri delih na rudniški ekonomiji v Hotemežu. Rudniška ekonomija v Hotemežu se vedno bolj razvija in dosega lepe uspehe pri pridelovanju zelenjave in drugih artiklov, ki nudijo našim rudarjem priboljšek v njihovi prehrani. Kakor povsod, tako tudi na tej ekonomiji primanjkuje delovne sile. Ta problem pa so rešile trboveljske žene s tem, da skozi vse leto pridno in vztrajno nudijo pomoč ekonomiji s prostovoljnim delom.
Ustanovile so brigado, ki je izvršila že do meseca junija 6300 prostovoljnih ur, v septembru pa so povišale to število na preko 9000 ur. Z voljo so se zagrizle v delo. Ovir ne poznajo. Tudi mnoge vremenske neprilike niso zanje ovira. Poleg dela na ekonomiji v Hotemežu pa se udeležujejo tudi del nai ekonomiji v St. Pavlu, katero vodi CRD. S kolektivnim delom hočejo trboveljske žene dokazati vsem tistim omahljivcem, ki še stoje ob strani tn prezirljivo gledajo na skupno delo, ovirajoč s tem delo skupnosti, da jih njihovo omahovanje ne moti. Vsi tisti, ki stoje še nehote ob strani, gledajoč prezirljivo nov način dela v kmetijstvu z ustanavljanjem kmetijsko obdelovalnih zadrug naj vedo, da se bo prej ali slej uveljavil nov način skupnega obdelovanja zemlje, oni pa bodo ostali osamljeni, daleč za naprednimi delovnimi silami. V skupnosti je moči Tega se zavedajo trboveljske žene, saj poleg tega dela še vneto sodelujejo pri delih za trboveljski vodovod, ki je nujno potreben za trboveljsko prebivalstvo. Pri prostovoljnem delu prednjačijo predvsem žene 11., 12., in 13. terena. Nekatere izmed njih imajo že po 200 prostovoljnih ur. S tem dokazujejo trboveljske žene predanost delovnemu ljudstvu. Partiji ln tovarišu Titu, njihov odgovor pa je:
Se več prostovoljnih ur za izvršitev planskih nalog in čimprejšnjo izgradnjo socializma, žri ga bodo dosegli pod vodstvom naše Partije in tovariša Tita pa naj nas ovira kdorkoli in odkoder-koli.
Zahvala
Vsem, ki ste na zadnji poti spremili nenadomestljivega moža Franca Skrabarja, se najiskreneje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo Izrekamo gasilskemu društvu za častno spremstvo, godbi, ki ga je spremljala na zadnji poti in tovarišu Gučku za ganljive poslovilne besede, izrečene ob odprtem grobu.
Žalujoča žena ln ostalo sorodstvo*.
Kmemaiogvafi
KINO TRBOVLJE PREDVAJA: slovenski umetniški film »Na svoji zemljin.
Predstave: od petka do ponedeljka vsak dan ob 4., 6. In 8. url zvečer.
KINO HRASTNIK PREDVAJA Ameriški film »Gospa Cnrien. Predstave: v soboto ob 5. in 7.zvečer, v nedeljo ob 3., 5. in 7. zvečer. Naslednji teden predvaja sovjetski film »Srednji napadete«.
Predstave: v sredo ob 7. zvečer, v četrtek ob 5. in 7. zvečer.
KINO ZAGORJE PREDVAJA: ameriški film »Mr. Šmit v senatu«. Predstave: sobota ob 5. in 7. zvečer, nedelja ob 10., 5. in 7. zvečer. Prihodnji teden predvaja sovjetski film »Bell volčjaka.
Predstave: v sredo in četrtek ob 5. 7. zvečer.
Uredništva Trbovlje -* Uprava rudnika Trbovlje taleloa M — Tiskarna Slovanskega poročevalca — Odgovorni urednik Stana Šuštar