DEMOKRACIJA
Leto VII. - Štev. 37
Trst - Gorica 18. septembra 1953
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-7* Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-31 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Pellov plebiscit - zgolj slepilo
Če je Italija za demokracijo, zakaj ne dopušča tržaškemu prebivalstvu, da se izreče za lastno samostojnost?
V	dneh, ko doživlja Svobodno tržaško ozemlje šestletnico svoje ustanovitve, ki je zvezana s trenutkom, ko so 15. septembra leta
1947	podpisnice Mirovne pogodbe z Italjio položile v Parizu svoje ratifikacijske listine, je zaradi njega v svetovni javnosti več nemira, kakor pa ga je bilo kdaj koli praj.
Važno pa je eno: ko so, komaj šest mesecev po njegovi ustanovitvi, ko je bil že ves italijanski narod sprejel hladnokrvno STO kot gotovo dejstvo, tri zahodne velesile podale znano marčno izjavo, po kateri naj bi vse Svobodno tržaško ozemlje pripadlo Italiji, si pač najbrž nobena izmed njih, a še najmanj Italija, ni mislila, da bo to vprašanje danes še vedno nerešeno, da marčna izjava še vedno ne bo postala resnica in da se •bo zgodilo nekaj popolnoma. nasprotnega.
Prav marčna izjava je namreč med vsemi temi leti vedno bolj vodenela in danes se že vsi odrekajo njenega očetovstva. Izgovarjajo se, da je sad trenutka slabosti. 'Svobodno tržaško ozemlje pa neprestano pridobiva na trdoživosti in danes je njegova misel že tako usidrana, da se tudi italijanski ministrski predsednik, gospod Pella, v svojem najnovejšem predlogu ni upal predlagati, naj se da tržaškemu prebivalstvu na izbiro tudi možnost, da jasno izreče, kaj •misli o samostojnosti svojega O-zemlja.
To je dejstvo, ki ga je treba dobro pribiti in katerega je vsak pristaš Svobodnega tržaškega ozemlja lahko ponosen.
Pella se boji STO-ja
Pella je govoril v nedeljo 13. t. m. na rimskem Kapitolu ob priliki proslave obrambe Rima leta 1943.
Za njegov govor, ki je bil tudi propagandno najavljen kot odgovor na Titova izvajanja na Okroglici, je vladalo veliko zanimanje. Bred Pello je govoril znani italijanski general Cadorna, ki pa ni povedal nič važnega. Opravičeval 'je italijanski preskok iz nemškega v zavezniški tabor. Težišče vse manifestacije je bilo na Pelli.
Italijanski ministrski predsednik je v svojem govoru med ostalim razložil, zakaj se Italija trojni izjavi ne more odpovedati, poudari! je zvestobo Italije Atlantski o-brambni zvezi, iznesel je svoj predlog o plebiscitu, skliceval se je na to, kako je Italija med prvo sve-tovnno vojno pomagala ustanovitvi Jugoslavije (pri čemer je pozabil, kako jo je nato spodkopavala, •odtrgala od nje 600 tisoč Slovencev in Hrvatov ter jo napadla), nakar je končno pozval vlade, ki imajo odločujočo besedo v tržaškem vprašanju, naj njegov predlog upoštevajo, kajti, »če bi se to ne zgodilo, česar sicer ne morem verjeti, bi parlament in vlada znala nastopiti tako, kalkor zahtevajo koristi države in volja naroda«.
Kakor vidimo, je torej Pella zaključil svoj govor s precej odkrito grožnjo, kar ugotavlja tudi dopisnik britanskega dnevnika »Manchester Guardian«, ki je zapisal, da so Pellova svarila precej sumljiva.
Velika pomanjkljivost Pellovega ■govora, ki je svetovni tisk vsaj doslej ni še dobro zapazil, je tudi v tem, da se je tudi sam.držal tega, kar smo zadnjič že očitali italijanskim listom: ni niti poskušal, da bi pobih trditve, ki jih je izrekel Tito o italijanskem postopanju nad jugoslovanskimi narodi ob vzhodni obali Jadrana. Del govora, v katerem je 'Pella hotel doka zati italijansko 'naklonjenost do Jugoslavije, je bil s.ploh najbolj medel. Sicer pa drugačen tudi ni mogel biti.
Najnovejše poglavje Pellovega govora je vsekakor tisto, kako si Italija v tem trenutku zamišlja rešitev tržaškega vprašanja. V kratkem je njegov predlog približno sledeč: z vsega STO-ja naj bi se umaknile zasedbene sile obeh prizadetih držav ( to se pravi samo jugoslovanske, ker italijanskih pač mi), nato naj bi se na vsem STO-ju vršil plebiscit, na katerem bi se prebivalstvo vsega ozemlja kot nedeljive celote izreklo za Italijo ali Jugoslavijo. V ta namen naj bi se v nevtrsalnem kraju čimprej sestali zastopniki treh zahodnih velesil — (Združenih držav. Velike
Britanije in Francije — ter Jugoslavije in Italije. Ob tej priliki naj bi se omenjenih pet -držav sporazumelo o načinu izvedbe plebiscita.
Ta svoj predlog je italijanska vlada še v nedeljo s posebnimi notami sporočila trem zahodnim velesilam in Jugoslaviji, pri čemer je .posebno skrbno podčrtala, da je ».bistvena samo izbira med Italijo in Jugoslavijo. Vsaka druga izbira, začenši od tiste, po kateri naj bi se prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja izreklo za samostojnost, je izključena, ker jo je predvidel „diktat” (t. j. Mirovna pogodba) in je že trojna izjava priznala njeno neuresničljivost«.
Ali ni značilen ta velik italijanski strah pred Svobodnim tržaškim ozemljem?
Plebiscit, ki ponuja samo izbiro načina smrti
Prav gotovo ne zgrešimo, če rečemo, da je prav to glavna Ahilova peta najnovejšega italijanskega predloga, čeprav so se italijanski listi na široko razpisali o demokratičnosti Bellovega predloga, o »volonta dei popoli« itd. Bred zunanjim svetom, ki misli, da se Tržačani prepirajo samo o tem, kam naj bi padli, pod Italijo ali Jugoslavijo, izgleda tak plebiscit morda celo demokratičen in sprejemljiv. Toda pri vseh tistih, ki vedo, za kaj gre, so stvari jasne: italijanski iredentisti hočejo spraviti tržaško prebivalstvo v zagato, v kateri naj bi se ne moglo iz--reči zase. Bella, je s svojim predlogom gladko šel preko dejstva, da se je na zadnjih volitvah samo na področju A Svobod, tržaškega ozemlja 42 odstotkov prebivalstva izreklo za stranke, ki imajo v svojem programu uresničenje in o-hranitev Svobodnega tržaškega o -zemlja. Vseh teh volivcev — ki bi jih bilo še več, če bi vsaj vsem pravim Tržačanom priznali volilno pravico, in če bi ezulom, ki so optirali za Italijo in ne za STO, ne dovolili, da se v teh kočljivih trenutkih vmešavajo v tržaško politiko — po Pellovem mnenju sploh ni. To odločilno dejstvo je Pella gladko zamolčal.
Ali je potem to še demokratično? Kaj sploh šušmari iredentistično časopisje s sklicevanjem na -»naravne praviee narodov po sa-moodločitvi«? Saj bi Pellov predlog, uresničen v taki obliki, kakor je postavljen, dejansko predstavljal največje norčevanje iz osnovnih naravnih pravic človeka. Z njim bi bilo Tržačanom ponujeno samo, da se izrečejo za način svoje smrti, ne pa ,za svoje življenje. To pa ne more biti, posebno še, ko je tu Mirovna pogodba, ki je zajamčila življenje Trstu in njegovi širši okolici.
Poleg tega ima Pellov načrt še to slabo stran, da je postavljen v trenutku, ko se je že komisija u-gledne mednarodne ustanove, ki je doslej edina v Trstu preučevala možnost plebiscita, s prepričljivimi razlogi izrekla proti njemu ter je z dvotretjinsko večino predlagala uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, kakršnega predvideva Mirovna pogodba z Italijo.
Vsa 'ta dejstva so vsemu svetu dolgo znana in se jih pri obravnavanju Bellove zamisli ne bo moglo izpregledati.
Toda nikjer ni toliko slabega, da ne bi bilo tudi nekaj dobrega Z najnovejšim predlogom je prvič Italiia sama dejansko priznala tu ne pomagajo nobeni iz trte izviti izgovori — da je trojna izia va neuresničljiva. Cim ie Italiia predlagala plebiscit, ie s tem že krenila na novo pot, ki ni več na vadna izvedba tega, kar so leta 1948 predlagal«* tri zahodne velesile .Tako ie Peha v nedelio tudi na italiianski strani začel pokopavati trpini predlo", čeprav pri tem .premeteno izbral pot. ki nai bi ea no ovinkih varno privedla do starega eilia.
Nezadovoljen itisroslovan.
Rko stnH<?e
Takšno ie torei današnie italijansko stališče. Toda za Trst se zavzemata dve državi in zahodne velesile so prav v zadniih dneh ponovno izjavile, tla je možna čarno takšna rešitev, s katero bi proglašali obp sosednih državli. Kaj nravi torej k italijanskemu pred logu Jugoslavija?
Tito, ki je istega dne govoril v Splitu, je dejai:
»Zato sem jaz, zato smo vsi proti temu plebiscitu in pravim: Pustite, da se najprej v desetih, petnajstih letih popravijo krivice, pa da potem vidimo, kolikšno bo število glasov za ono, a koliko za to..< Beograjska »Borba«, ki navadno tolmači uradno jugoslovansko stališče, pa je napisala:
»Ce Italija resnično želi pravično rešitev tržaškega vprašanja naj omogoči vrnitev demokratičnih pravic slovenskemu prebivalstvu v Trstu in prispeva k obnovi stanja pred italijansko zasedbo leta 1918! Edino pod tem pogojem je mogoče govoriti o demokratičnem plebiscitu....«
Glede predlagane konference petih držav, na kateri naj bi razpravljali o določilih za izvršitev
plebiscita, pa se v Beogradu vprašujejo, kakšna jamstva naj bi i-mela Jugoslavija, da bodo spoštovali njene koristi, ko bodo poleg Jugoslavije in Italije na njej vendar prisotni samo zastopniki držav, ki so podpisale trojno izjavo, posebno še, ker se ta trojna izjava na področju A tudi delno izvaja. Zato Jugoslavija ne veruje, da bi taka konferenca lahko zavzela nepristransko stališče.
Jugoslovansko stališče do italijanskega predloga za plebiscitarno rešitev tržaškega vprašanja je torej odločno odklonilno in nekateri listi so upravičeno zapisali, da sta po Titovem in Bellovem govoru o-be državi oddaljeni od sporazuma o tržaškem vprašanju bolj k6t kdaj koli prej. Zato gledajo tudi tri velesile z velikim dvomom na morebitno konferenco petih, od ka-
Resolucija SOZ
Slovenska demokratska zveza v Trstu je 13. septembra 1953 na seji svojega Glavnega oclbora in na Širšem političnem zborovanju svojih članov obravnavala najnovejši razvoj tržaškega vprašanja in soglasno ugotovila:
1) da Titov predlog o .ustanovitvi mednarodnega mesta Trsta in priključitvi ostalih delov Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji ni v skladu s koristmi prebivalstva tega področja:
2) da italijanska zahteva po priključitvi celotnega ali vsaj glavnega dela Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji prav tako nasprotuje upravičenim željam večine prebivalstva tega področja;
3) da bi na tem narodnostno mešanem področju oblast Itar lije, ki je že v preteklosti pokazala, da ne zna spoštovati manjšinskih pravic, in tudi sedaj kaže svojo nestrpnost, imela za posledico težko narodnostno zapostavljanje, v katerem bi stalno tlelo upravičeno nezadovoljstvo;
4) da sta zaradi tega oba ta dva predloga, ki sta istočasno tudi v očitnem nasprotju ž zgodovinskim razvojem Trsta in njegove okolice ter z gospodarskim poganstvom tržaškega pristanišča, nesprejemljiva;
5) da je iz vseh teh razlogov pravilna samo tista rešitev, kakršno je predvidela Mirovna pogodba z Italijo, s katero so -u-stanovili Svobodno tržaško ozemlje in od katere se vse njene podpisnice ne bi smele oddaljiti.
Zato Slovenska demokratska zveza obsoja vse poizkuse in nezadostno premišljene predloge, ki streme po uničenju Svobodnega tržaškega ozemlja. Kasnejši razvoj je doslej še vedno pokazal, kako neprijetno se je nad storilci maščevalo vsako odstopanje ali izigravanje z Mirovno pogodbo z Italijo prevzetih obveznosti. Se hujši zapetljaji in bolj nepopravljive posledice pa bi se zgodile, če bi Svobodno tržaško ozemlje dejansko odpravili.
Zaradi tega bo Slovenska demokratska zveza tudi v bodoče, z neizpremenjeno vztrajnostjo zagovarjala uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja v mejah in po načelih predvidenih v Mirovni pogodbi z Italijo. Prepričana, da s tem najbolje služi resničnim koristim krajevnega prebivalstva, dobremu sosedstvu mejnih držav ter evropskemu miru In sodelovanju, se bo Slovenska demokratska zveza tudi nadalje na vseh pristojnih mestih zavzemala, da tako rešitev tudi dosežemo.
V Trstu, 13. sept. 1953.
Glavni odbor Slovenske demokratske zveze
tere si ne obetajo nobenih praktičnih uspehov. y
Vendar omenjeno jugoslovansko stališče ni zadovoljivo. Jugosiav,-ja se z njim izreka sicer proti plebiscitu z izbiro med Italijo in Jugoslavijo v današnjih okoliščinah, pripravljena pa ga je sprejeti, ko bi se razmere izpremenile in popravile. Tako tudi sama pomaga vzdrževati videz, kakršnega hočejo ustvariti Italijani, češ da gre v tržaškem vprašanju samo za odločitev med dvema sosednjima državama. S tem Jugoslavija ne pomaga razkrinkati pred svetom glavnega ozadja najnovejše italijanske poteze, ki jemlje Bellovemu predlogu za plebiscit vsako politično in moralno vrednost. To bistvo Bellovega predloga, na katero je treba ves svet stalno opozarjati, je namreč pa prav v tem, da se Italija boji dati Tržačanom tudi možnost odločitve za njihovo samostojnost in za Svobodno tržaško ozemlje v mejah, določenih s pariško Mirovno pogodbo. Prebivalci Svobodnega tržaškega ozemlja imajo namreč svoje lastne težnje in ne žele biti predmet italijanskega in jugoslovanskega pohlepa. Tega dejstva naj bi se končno zavedle zahodne velesile. Jugoslavija bi koristila samo sebi če hi pri svojih odločitvah in stališčih to dejstvo v polni meri upoštevala, kajti, če se pos*avi v isto vrsto z Italijo, bo težko spodbila italijansko trditev, da se boji plebiscita, ker je pač na Tržaškem
večina prebivalstva italijanske narodnosti.
Odločna beseda SDZ: Z ogorčenjem odklanjamo tak plebiscit
Tega, na kar pozabljata sosednji državi, pa ni prezrlo domače prebivalstvo, ki se nikakor ne more strinjati s postopki in predlogi, s katerimi sploh ne upoštevajo njegove volje, želje in besede.
Kot tolmač demokratičnega in svobodoljubnega dela slovenskega prebivalstva na Tržaškem je Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze to jasno izpovedal s svojo izjavo, ki jo je sprejel 16. t. m., v kateri pravi:
Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško ozemlje je proučil predlog italijanskega ministrskega predsednika gosj?oda Pelle od 13. t. m., s katerim je zahteval plebiscit za STO, na podlagi alternative: Italija ali Jugoslavija. Slovenska demokratska zveza odklanja z vso odločnostjo tak plebiscit, ki vzbuja po krivem vtis demokratičnega in pravičnega predloga v mednarodni javnosti, ki ne pozna naših razmer, ker ne upošteva prilik, ki so nastale na STO-ju po 1. 1919, in ker prezira voljo pravega tržaškega prebivalstva, ki hoče ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost v okviru STO-ja.
Trst, 16. sept. 1953.
Izvršni odbor SDZ
KAKŠNE NAMENE IMAJO
italijanski kominformisti s STO
Dnevnik »LTJnitš«, »glasilo Italijanske komunistične stranke«, kakor piše v podnaslovu, je prinesel v ponedeljek, 7. t. m., poleg polemičnega, a kakor navadno zame-glenega poročila o Titovem govoru na Okroglici tudi kratek aktualni uvodnik, ki ga je napisal sam odgovorni urednik lista, Davide Lajolo-Ulisse.
V	njem najdemo poleg tipičnih izrazov in psovk, s katerimi je italijanski monarho-fašistični tisk o-značil govor jugoslovanskega državnega predsednika, n. pr., da je bil govor »tracotante« — ta identičnost izrazoslovja italijanskih la-štistov in kominformistov je nadvse značilna in dokazuje njihovo duhovno sorodnost — tudi naslednji pomembni stavek:
»Ce bi se bflo to zgodilo (namreč če bi De Gasperi „ne bil ubogal ameriških provokatorjev, naj onemogoči izvedbo mirovne pogod-
Londonski, .The Times** o Trstu
Preveč bi bilo, ko bi hoteli navajati vse glasove tujega tiska o tržaškem vprašanju po najnovejših predlogov jugoslovanskega predsednika Tita o internacionalizaciji Trsta in priključitvi njegove slovenske okolice k Jugoslaviji ter italijanskega ministrskega predsednika Belle o razpisu plebiscita, ki naj bi »v duhu trojne izjave celotno tržaško ozemlje vrnil pod italijansko vrhovnost«.
Omejiti se moramo zato samo na članek, ki ga je 15. septembra objavil uvaževani londonski list »The Times«.
Članek obravnava pod naslovom »Trst razdvojen glede plebiscita« razpoloženje tržaškega prebivalstva po zadnjem italijanskem predlogu za razpis ljudskega glasovanja. List ugotavlja že v podnaslovu, da je Bellov predlog naletel na zelo majhen odmev med Tržačani in da je večina soglasna v mišljenju, da do plebiscita sploh nikoli ne bo prišlo.
Nato piše list dobesedno:
»Tretja pot iz zagate, ki bi mogla spremeniti jugoslovansko stališče glede raZpisia pfebtiscitat je predlog, la. ima v Trstu mnogo zagovornikov, naj bi obe področji združili v samostojnno državo.«
List še razpravlja o stališču italijanskih iredentistov in prehlaja zatem na razpravljanje o stališču slovenskih demokratov v Trstu. O tem poroča naslednje:
»Slovenska demokratska zveza na področju A, ki je protititovska, je izdala resolucijo, s katero za-vrdča jugoslovanski predlog po priključitvi tržaškega zaledja in internacionalizaciji mesta. Zveza zahteva ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja in izpolnjevanje Mirovne pogodbe. Prvak slovenskih demokratov, dr. J. Agneletto, je prav tako odklonil Pellov predlog o plebiscitu. Po l. 1945 se ie 30 tisoč ital\janskih beguncev iz Istre in Dalmacije naselilo v mestu in on izjavlja, da ti nimajo nič skupnega s pravimi koristmi Trsta. Drug razlog za zavrnitev predloga o plebisciti, tiči v dejstvu, da ta izključuje možnost, da bi glasovali za svobodno državo.«
»The Times« na koncu še prikazuje številčno razmerje med Slovenci, Hrvati in Italijani na STO-ju, pri čemer pravilno poudarja razliko med avstrijskim in italijanskim ljudskim štetjem glede števila Slovencev v Trstu.
Bri prikazovanju izida zadnjih upravnih volitev članek prav tako ugotavlja, da je za slovenske kandidate glasovalo res samo 12.044 volivcev, treba pa je upoštevati, da je mnogo Slovencev oddalo svoje glasove tudi komunistom in indipendentistom. Zato zaključuje list., da je verjetno, da bi v primeru plebiscita za ustanovitev svobodne države, združeni indi-
pendentisti, komunisti, slovenski demokrati in titovci dobili večino. To sklepa pravilno iz dejstva, da so ti pri zadnjih upravnih volitvah dobili 48 odst. glasov, italijanski iredentisti pa 52 odstotkov.
Habrtllna za STO
'Občinski svet devinsko - nabre-žinske občine je 15. septembra na izredni seji sprejel naslednjo resolucijo, ki jo je poslal Varnostnemu svetu Združenih narodov in v vednost področnemu poveljniku, gen. T. J. W,intertonu.
»Spričo najnovejših izjav zastopnikov jugoslovanske in italijanske vlade v zadevi vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja občinski svet občine Devin-Nabreži-na ponovno ugotavlja, da je edino spoštovanje Mirovne pogodbe z 1 talijo in dokončna ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja po njenih določilih v skladu s koristmi našega prebivalstva ter mirnega sožitja med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. «
Resolucijo so navzoči občinski svetovalci sprejeli soglasno. Zanjo (Jo .glasovali tudi svetovalci OF„ oziroma Liste slovenske skupnosti razen njenega predstavnika Srečka Colje, ki je pred glasovanjem zapustil sejo, kar je spravilo v nemalo zadrego njegove pristaše in sopotnike.
■P
be STO-ja”), bi bili Tržačani zdaj že lahko svobodno izbrali in bili
svojo domovino....«
Bod -»domovino« je mišljena seveda Italija.
Bolj jasno italijanski kominformisti pač niso mogli povedati svojih pravih namenov s Svobodnim tržaškim ozemljem. Tudi oni so za priključitev k Italiji, le da menijo, da -bi se dalo ,to laže izvesti z začasno izvedbo rhirovne pogodbe, s čimer bi bilo »osvobojeno« tudi področje B, nakar bi »Tržačani« sami, morda s plebiscitom, odločili, da priključijo vse ozemlje I-taliji. Seveda bi morali v takem primeru kominformisti nastopiti složno z najbolj zagrizenimi fašisti in iredentisti.
In slovenski kominformisti na Tržaškem? Ali bi tudi glasovali za priključitev k Italiji? Ali pa še vedno ne verjamejo, da imajo njihovi italijanski somišljeniki in strankarski tovariši take namene?. Potem naj zahtevajo od Vidalaja, da javno pove kominformistom v italijanski republiki, da je vodstvo kominformistiične stranke na Tržaškem drugačnega mnenja in da ne misli na priključitev k Italiji, Toda ne verjamemo, da bo Vadali to storil. Vidali in njegovi sodelavci italijanske narodnosti mislijo tako, kakor kominformisti v 1-taliji, kakor Davide Lajolo-Ulisse. Viidali sam je že izjavil: »Najprej je treba ustvariti Svobodno tržaško ozemlje... „e poi si vedrd”!«
Predpreteklo nedeljo je bilo v Bologni veliko komunistično slavje, tna katerem je govoril znani prvak in poslanec Longo. Tudi on je obravnaval tržaško vprašanje in zatrdil, da bi ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja zagotovila »nacionalno (italijansko) bodočnost« njegovega prebivalstva, ga torej ohranila italijanski naciji.
Jasno je, da imajo vsi italijanski kominformisti, tisti v Italiji in tu v Trstu, namen, spraviti vse Svobodno tržaško ozemlje »nazaj domov«, v Italijo. To bi bil njihov veliki zunanjepolitični uspeh, ki bi jim naj pridobil toliko pristašev in naklonjenosti v Italiji, da bi jim pripomogel na oblast. Njihovi nameni se v bistvu prav nič ne razlikujejo od namenov De Gasparija, Pelle, De Marsanicha. Bar-toHja in De Castra.
Ob tem naj bi se zamislil vsak pošten slovenski kominformist. Naj ne .zapira oči i-n si tišči ušes pred stvarnostjo. Inteligentno naj začne analizirati politjko, ki jo vodijo italijanski kominforimsti glede Svobodnega tržaškega ozemlja, pa bo videl, da se v bistvu ne razlikuje od fašistične.
VESTI z GORIŠKEGA
Vsaka krivica se mažčuje
Prisegli sta zemlja in voda, priseglo je tudi nebo... Sltev trzaskega vPrasanja z
je v srcu potolažen, ker je Pella rekel, da je rešitev tržaškega vprašanja neodložljiva«.
Skof Santin misli namreč na re-
Cloveku se kar gabi, iko opazuje licemersko gazenje pravic človeka in narodov od strani tistih, ki bi jih morali prvi spoštovati in uveljavljati kot najvišji in najsvetejši zakon, čigar rušitev predstavlja pravcati zločin v svetu, ki ga usoda in zgodovina maščujeta nad posamezniki in narodi, ki so ga zakrivili, pa tudi nad njihovimi nasledniki in potomci, kajti pravični razvojni red se v svetu ne sme kršiti.
Primeri krivic, ki jih je zgodovina popravila, so na primer tudi sledeči. Nemški križarji so v srednjem veku, pod krinko širjenja krščanske vere, prodirali na Poljsko m jo osvajali, zasužnjevali, teptali in raznarodovali. Vso Po-meranijo in še preko nje so na ta način nemški krščanski vitezi zavzeli in Poljake potiskali proti vzhodu.
V zadnji vojni je zgodovina Poljakom to krivico vsaij delno popravila!
Velika Britanija, Francija in I-talija so si večinoma s silo utirale pot v kolonije, češ da morajo širiti omiko in divjim plemenom pomagati do samostojnega in neodvisnega državnega življenja.
V resnici pa so v veliki meri, in le z malimi izjemami, iskale le svojo gmotno korist, zemljo in u-dobnost. In namesto da bi tista plemena in narode učile omike, samostojnega upravljanja svoje) zemlje in kulturnega ter gospodarskega napredka, so jim kratile najosnovnejše človečanske pravice!
Danes se tudi te krivice maščujejo in plemena in narodi se v kolonijah s silo upirajo in iščejo pot v svobodo, ki se vselej in povsod izkazuje kot najdragocenejša blaginja č love ške ga rod u!
Najzgovornejši primer poprav-, Ijanja takih krivic pa nam nudi izgodovina Italije same, ki je V zadnji vojni morala popraviti bližnje in daljne krivice.
Beneška republika je nosila na to stran Jadrana svojo »omiko« in naše prednike tirala v sužnost in. jih priklepala na galeje, kjer so od utrujenosti, in 'izčrpanosti pomira-li. Njihove mučeniške kosti pa so polnile sinji Jadran, ki jim je večni grob.
Z zvijačo in s krivično silo si je Beneška republika utirala pot v kraje na to stran Jadrana, ki ji niso nikoli pritikali. Italija pa je za njo povzela njene »pravice« in še danes sili v kraje, ki ji ne pri-tičejo!
Ze leta 1898 je vdrla v Abesinijo in pozneje v Tripolitaraijo. Le-
ta 1935 se je zopet vrgla na Abe-smijo z orožjem!
Grozodejstva, ki so jih nekateri italijanski vodje uganjali nad tistim ljudstvom, so odjeknila v svetu, tki se je zgtrozil nad takim divjaškim početjem.
Prva je Italija leta 1935 napadla Abesinijo in ko je prišla v njeno glavno mesto Addis Abebo, je bil tam izvršen bombni atentat na kraljevega namestnika Grazianija. Atentat ni povzročil nobene žrtve in škode.
Kdo ga je pripravil, se še danes ne ve!
In vendar je Graziani izdal u-kaz, s katerim je za šestintrideset ur vse tamkajšnje Abesince stavil izven zakona. V tem času so jih na ta način pobili okrog dvanajst tisoč!
Italijanski poveljnik v Cirenajki je približno leta 1930 spravil sko-ro vse tamošnje ljudstvo v koncentracijsko taborišče. Slo je menda za 80 tisoč duš, otrok in žensk, mladih in starih, zdravih in bolnih.
Ker so tem revežem Egipčani pošiljali živež in drugo nujno pomoč, je italijanski poveljnik ukazal obdati vse ozemlje z bodečo žico .in ga z vojaštvom zastiražiti.
Ni čuda, da je to ljudstvo z vsem gnevom zasovražilo Italijo in se ji na vse mogoče načine upiralo.
Te podatke smo posneli tudi iz italijanske povojne literature. So namreč tudi med Italijani plemeniti možje visoke kulture in pravičnosti, ki ne prenesejo krivice. ■Ce bi take sile vodile italijanski narod, ki ima v sebi jedro zdrave demokratičnosti in miroljubnosti, bi do mirnega sožitja in plodnega sodelovanja med Italijani in Slovani prišlo prav gotovo.
Danes Italije v Tripolitaniji, Ci-renajki, Abesiniji, Dalmaciji, I-stri in Julijski krajini Crazen Gorice in okolice) ni več! Ona je bila vdrla tudi v Jugoslavijo pod krinko iskanja življenjskega prostora in širjenja »omike«. In je propadla!
Obstoja torej zakon v svetu, ki maščuje krivico nad sočlovekom!
Ta zakon je močnejši od vsakega zakona, ki si ga posamezniki in narodi z zvijačo ali s silo postavljajo!
Ta zakon je večen in nosi ime: PRAVICA!
Najhujše v svetu pa je še to: da cerkvena oblast takih zločinov ne pobija odločno in z vso strogostjo besede in dejanja.
Abesinci so tudi oni kristjani. So koptske krščanske vere! Pa niso rimski cerkveni voditelji obo-
roženega napada nanje obsodili in se mu uprli!
In ko se je Graziani vrnil iz A-■besinije, ga je sam papež sprejel v posebno avdienco, kar je za Grazianija in za javnost veljalo kot počastitev vojskovodje, ki je zavzel Abesinijo! Za tisoče nedolžnih po vojni poklanih Abesincev niti besedice pomilovanja!!!...
To zadržanje najvišje cerkvene oblasti je samo primer v verigi drugih, ki se navadnemu zemlja-ku zdijo nekam čudni, ko pa evangelij in krščanski nauk drugače učita!
To smo napisali, ker želimo pribiti dejstvo, da se najvišja cerkvena oblast niti ne zmeni, da bi se stavila na stran spoštovanja in uveljavitve mirovne pogodbe, kar se tiče Svobodnega tržaškega <>-zemlja in pravic Slovencev v Italiji.
Prav te dni je tržaški škof Santin, kot poroča »Messaggero Vene-to« od 15. t. m., rekel, »da čuti živo zadovoljstvo za močan in zelo plemenit govor ministra Pelle, da
no priključitvijo STO-ja k Italiji,
Kako naj pri takih izjavah slovenski in sploh indipendentistični verniki na Tržaškem svojega škofa cenijo in mu zaupajo? Raje bi se bil, kot škof, vzdržal ali pa govoril z ljubeznijo do vseh!
Pa ,bo koncem vseh koncev le PRAVICA .zmagala, kajti slovenska narodna pravi, da sta zemlja in voda prisegli, da je tudi nebo priseglo, da mora biti vsak zločin odkrit, vsaka krivica poravje nana!
V neki goriški cerkvi je v nedeljo 13. t. m. italijanski pridigar vneto zavračal »nasilniški govor«, lei ga ie Tito imel na Okroglici. Ta gospod pa ni istočasno obsodil tudi nasilniških govorov in nasilnih dejanj tistih, ki so <z orožjem bili napadli Jugoslavijo, jo pustošili in njeno ljudstvo trpinčili in mučili ter dali povod za »nasilniški« Titov govor! Niti ni ta pridigar zahteval spoštovanja naših pravic od strani demok-rščanskih oblasti. In naš ubogi človek in vernik naj išče pravico in tolažbo pri takih duhovnikih!?
S seje obč. speta p Šteuerjanu
V nedeljo 13. t. m. se je pod predsedstvom župana g. Cigliča vršil seja števerjanskega občinskega sveta, na kateri so najprej o-dobrili znesek za razna izplačila, med temi .tudi za nov pisalni stroj. Nato so odobrili županovo plačo v znesku samih 4.000 lir na mesec, kar gre županu g. Cigliču v posebno čast. Saj zgubi za upravljanje občine toliko časa, da ga borih štiri tisoč lir na mesec prav gotovo ne odškoduje za ves trud,
Potem je svet prešel na razpravljanje raznih nujnih vprašanj, kot so: imenovanje komisije za stavbena dela; izpopolnitev odbora za občinsko pomeč revežem v okviru socialnega skrbstva: u. uLtev števerjanskega pokopališča:	ureditev
občinskega inventarja: imenovanje občinskega spravnega sodnika.
Iz gornjega poročila vidimo, da se je števerjanski občinski odbor pod predsedstvom novega župana g. Cigliča resno in marljivo lotil dela v občo korist vsega prebivalstva.
Vse obravnavane in načete zadeve so stvarnega in nujnega pomena. Med temi je važno imeno-
„NEIZVEDL|IVI“ PREDLOGI
»Ker ,oni’ vsako reč prav pre-vidijo, kako da bi bilo ,bolj prav’, tak imam tudi jaz željo nekaj besed z ,njimi’ govoriti, in imam u-panje, da bodo moje želje izpolnili.« V zanosu takih misli, ki jih je pred dobrim stoletjem, in sicer dne 5. julija 1851 v pismu naslovil slovenski rojak, selški župan Pavel Smid, na kranjskega glavarja, sem pred nekoliko tedni stopil do našega gospoda župana, kateremu sem predočil, da bi v duhu demokratskih načel blagovolil poskrbeti:
1) da se na pročeljih šblskih stavb v Gorici, kjer se nahajajo slovenski učni zavodi, postavijo tozadevni dvojezični napisi (v italijanščini in slovenščini), kot jih imajo v okoliških vaseh slovenske osnovne šole;
2) da bi se ustanovil na občini poseben urad, ki bi obravnaval zadeve slovenske manjšine v Italiji in ki bi bil v stalnem stiku z višjimi vladnimi oblastmi.
GOSPODARSTVOI
K TRGATVI
Cez par tednov bomo zopet imeli trgatev — tega najlepšega dogodka za vsakega kmeta in tudi za mnoge, ki pohitijo k svojcem In se sprostijo tam po poljih in pojejo in vriskajo, da se razlega naokoli!
Kmet pa se mora za trgatev temeljito pripraviti, ako hoče, da bo božja kapljica razživljala srce in dušo!
Predvsem moramo klet očistiti in .zidovje pobeliti z apnenim beleženj z dodatkom nekoliko modre galice kot razkužilo. To opravimo z navadno škropilnico.
Posebno pažnjo pa moramo posvetiti sodom. Osnažiti jih moramo zunaj in znotraj: zunaj operetno sode in pustimo, da se posušijo. Nato prevlečemo les z lanenim oljem, obroče pa s -črnim ali rdečim lakom. Ako so sodi v notranjosti dobrega duha, jih samo poparimo z vrelo vodo, ki ji dodamo nekoliko sode za razkužilo in jih nato dobro izperemo. Ce pa je sod plesniv ,ga najuspešnejše popravimo, če izbijemo eno dno ter ga v notranjosti ožgemo. Nato ga dobro nastrgamo, potem vložimo zopet izbito dno, ga nato zavinimo z vrelo vodo, ki ji dodamo nekoliko tropin. Ce je sod cikast, to je kisel, ga bomo zaparili z vrelo vodo, ki ji dodamo 1-3 kg sode na 30 1 vode, kakor je pač sod več ali manj kisel. Taka količina vode zadostuje za 6-7 hi vsebine soda. 'Pranje s sodo moramo ponoviti v drugič in tudi v tretje, dokler kislina popolnoma ne izgine. V prodaji je tudi sredstvo »Sanaton«, ki služi za čiščenje sodov, kakor tudi za razkisanje in za odvzem ple-snivosti. Kako se to sredstvo uporablja, je razvidno iz navodil, ki so priložena. Ako bomo rabili »Sanaton«, moramo nato sod zaviniti, ker ostane drugače preveč »pust«.
Stiskalnico operemo in nato vse železne dele, ki predejo v dotikq z moštom — to je pod in vijak do zobovja — prevlečemo z belim lakom, ker bi drugače mošt in nato vino počrneli zaradi .rje na želez-ju. Ako za maščenje uporabljamo mlin, moramo valjarje tudi prevleči z belim lakom.
Ko smo vse to pripravili, bomo začeli s trgatvijo. Kdaj? Grozdje je zrelo, kadar pecelj oleseni in listje spreminja barvo od zelene v zeleno-rumenkasto ali zeleno-rdečkasto. Trgati ne smemo, dokler je na trti še rosa ali mokrota od dežja. To pa zato, kor bi drugače mošt zgubil na sladkorju. Da bomo ohranili mošt in pozneje vino zdravo, moramo skrbeti ob trgatvi: da preprečimo razne bolezni, zlasti vlečljivost in grenkobo (»agro-dolee«), moramo skrbeti, da mošt popolnoma povre. To dosežemo z dodatkom 5-10 gr bisul-fita ali 20-25 gr žveplenokisle.ga a-monjevega fosfata na 100 kg grozdja ali mošta. Ako stavimo na grozdje, bomo med dnevom v dveh-treh obrokih trosili na grozdje v čeber, v mošt pa dodamo, ko je sod poln. Zlasti za mrzle kleti je bolj priporočljiva uporaba žveplenokislega amonjevega fosfata, ker to pospešuje vrenje. Vso prašenino moramo dodati moštu, ker le na ta način mu damo vse potrebno za ohranitev in okus vina. Sode napolnimo z moštom do kakih 15-20 cm pod vrh, nato zamašimo neprodušno z vrelno pil-ko, ta slednja mora biti seveda vedno polna vode. Vina, ki se pustijo kipeti »po starem«, brez pravilnih pilk, so bolj nlagnjena obolenjem.
Ce se hoče pa ohraniti mošt sladek za takojšnjo uporabo — sladka rebula! — bomo sod samo za-žveplali z enim azbestnim trakcem na 3-4 hi, ne da bi moštu dodali kaj drugega.
Slovenci v Italiji želimo svojim bratom na Svobodnem tržaškem ozemlju, da pridejo do popolne zmage v njihovem odločilnem boju za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja in da nikoli več ne padejo pod trdo tujčevo peto!
Mučeniška smrt naših junakov iz Bazovice, na Opčinah, na .goriškem gradu in povsod na Primorskem bodi poroštvo za vašo neodvisnost in za napredek človeštva, dragi naši bratje na Tržaškem!
Gospod župan me je prijazno sprejel. V njegovih očeh je odsevala sama dobrota, a med pogovorom je izrazil mnenje, da so gornji predlogi z ozirom na dane razmere neizvedljivi. Omenil je tudi, da naše časopisje dostikrat po nepotrebnem in neupravičeno napada.
Kakor me je prijazno in ljubeznivo sprejel, tako sva se z gospodom županom tudi prijazno in ljubeznivo razšla.
Ko sem nato nekoliko premišljeval, sem se spomnil knjige velikega napolitanskega pisatelja, Gian Battista Vic-a: »Principi di una scienza nuova intorno alla comune natura delle nazioni«, spomnil sem se tistih naših bratov, očetov in sinov, ki so se borili in padali tam v Afriki, ob rtiču Bon-a, v daljni abesinski zemlji in drugod, ramo ob rami z italijanskimi tovariši, ravno tako italijanskimi državljani. A spomnil sem se tudi oglasa, ki ga je prvi guverner Julijske krajine, general iPetiti di Roreto, izdal in dal do vseh hišah nalepiti in raztrositi v slovenskem jeziku:
»Slovani (Slavi)! Italija, ta mogočna država s svojo veliko svobodo, Vam bo dajala iste pravice, kakor svojim državljanom. Da Vam šolstvo v Vašem jeziku, in to v veliko večjem številu nego ie bilo v Avstriji. Varovali Vam bomo Vašo vero, saj je to katoliška vera. vera vse Italije. — Slovani, bodite prepričani, da bo Italija skrbela za svoje državljane, pa naj bodo ti katere koli narodnosti!«
In dalje sem se spomnil besed, ki jih je po pogodbi v Rapallu med Jugoslavijo in Italijo leta 1920
govoril grof Sforza v italijanskem na Občinarje, naj se javijo na pro-
parlamentu:
»Mi damo Slovencem v uporaiji njihovega jezika in v razvoju njihove kulture polno svobodo. Novi državljani se ,bodo mogli srečne šteti, da pripadajo državi, ki bo v zavesti svoje civilizacije, ki na svetu nima vrstnika, skrbno čuvala nad njimi.«
Tudi bivši kralj Viktor Emanuel III. je v prestolnem govoru 11. junija 1921, kp so slovenski in hr-vatski zastopniki prvič prestopili prag italijanskega parlamenta, zagotavljal popolno enakopravnost in svobodo.
Upam, da mi gospod župan ne zameri zaradi mojega pisanja. Mislim, da ni ne napadalno, ne neupravičeno.
Dr. Karol Birsa slovenski obč. svetovalec v Gorici Opomba uredništva: Kot beremo iz poročila .g. svetovalca dr. Birse, se je .g. župan pritožil, da naše, to je slovensko, časopisje dostikrat po nepotrebnem in neupravičeno napada. V kolikor nam je znano in v kolikor se »Demokracije« tiče, vemo samo to:	da slovensko
časopisje, in z njim »Demokracija«, brani pravice slovenske manjšine pred krivičnim zadržanjem in ravnanjem, kot sta na primer prav ona od župana dr. Bernardisa, ki ne dovoli niti dvojezičnega napisa na slovenskih šolah!
stovoljno delo za najnujnejša popravila na bolj potrebnih krajih, in je šel osetono tudi na prefekturo in prosil pomoč za to izredno škodo.
Tudi hominformisti
za ohranitev STO
V nedeljo 13. t. m. so v Milanu imeli svoj praznik italijanski ko-minformisti. Njihovo glasilo, »L’U-nitci«, trdi, da jih je prišlo z vseh krajev Italije kar 500 tisoč. Ko-minformiste je nagovoril Togliatti, ki je povedal, da stoje kominfor-misti na strani Mirovne pogodbe in zahtevajo, da se izvedejo njena določila tudi kar se tiče Svobodnega tržaškega ozemlja.
Ze v ponedeljek popoldne 14. t. m. so goriški kominformisti dali na zidove rdeče lepake z isto izjavo, da je treba spoštovati Mirovno pogodbo in ohraniti Svobodno tržaško ozemlje.
Istega mnenja so, kot pišejo listi, tudi Nennijevi socialisti. Skupaj so eni in drugi odnesli na junijskih volitvah 9 milijonov 162 tisoč glasov. To pomeni, da je nedeljsko Pellovo upanje, da vsi Italijani zahtevajo rušitev Mirovne pogodbe in odpravo Svobodnega tržaškega ozemlja, ki naj bi ga priključili k Italiji, šlo po vodi že v istem hipu, ko je v Rimu svoje upanje izražal!
IZ DOBERDOBA
Shoda naliva
V četrtek 10. t. m. je bil tudi v doberdobski občini izredno velik naliv.
Naliv je poškodoval poti in poljske nasade. Tu pa tam je voda izkopala več kot meter globoke jarke, in jezero je naraslo za kake tri metre.
Veliko škodo trpijo tudi kmet’p. saj jim je voda uničila precej pridelkov.
Ne pretiravamo, če trdimo, da se vsa škoda, ki. smo jo imeli v doberdobski občini, ceni na milijone lir.
Naš župan je takoj izdal poziv
Natečaj za arhivarje
Goriška prefektura sporoča, da je razpisan natečaj za 18 mest državnega arhivarja.
Natečaja se lahko udeleže doktorji praya, političnih ved, filozofije , in jezikov.
Prošnjo je treba poslati tekom 26. oktobra 1.1. na prefekturo, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
Natečaj za stalne vrtnarice
Goriško županstvo je razpisalo javni natečaj za štiri stalne (»di ruolo«) vrtnarice v občini.
Vrtnarice, ki se hočejo udeležiti tega natečaja, morajo do 31. oktobra t. 1. poslati tozadevno prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir na goriško občino (»Ufficio Pro-tocollo«) s sledečimi listinami:
1) rojstni list,
2) državljanski list,
3) kazenski list.
4) potrdilo lepega vedenja,
5) domovinski list,
6) potrebno šolsko spričevalo,
7) zdravniški list,
8) družinski list,
9) osebno sliko in potrdilo o plačani pristojbini 200 lir.
Natečaja se lahko udeleže le vrtnarice od 21 .do 35. leta starosti.
Podrobnosti so razvidne na občinski oglasni deski.
vanje spravnega sodnika, in se čudimo, da ga pristojna oblast po treh • letih samostojne števerjanske občine ni še imenovala, kot to zahteva zakon in splošna korist ljudstva.
Skoda, da ni še prišla na razpravljanje tudi zahteva prebivalstva, da vozi Ribijeva koriera do Dvora, ki je nekako središče občine, in na vsak način zelo prikladen kraj za avtobusno postajo. Ze pred letom je Ktmetsko-delav-ska zveza nastopila pri Ribijevem podjetju s prošnjo za to postajo. Obljubo pa podjetje vendar ni še izpolnilo. Zato svetujemo, da se tudi ta želja Občinarjev izpolni.
S0C1ALHS l/PHBŠaHM
Stavkovno gibanje v predilnicah
V ronški in podgorski predilnici je stavkovno gibanje delavcev in delavk, katerega podpirajo tri sindikalne organizacije, in sicer: CISL (Italijanska konfederacija svobodnih sindikatov), UIL ''Italijanska delavska zveza) in Camera del La-voro (Zbornica za delo).
V proglasu, ki so ga te tri organizacije izdale na delavstvo, pravijo, da gre za protest pol milijona predilniških delavcev in delavk vse Italije proti industrijcem, ki nočejo sprejeti sledeče upravičene zahteve: obnovitev splošne državne pogodbe z ekonomskimi in normativnimi priboljški; ukinitev odpustov; izplačilo integralnega zaslužka.
Organizacije trdijo namreč, da so plače predilniških delavcev nižje od vsake vrste drugih delavcev; da so možni še drugi odpusti od dela, ker nameravajo industrijci znižati delovni urnik in povečati število statev na vsako delovno silo, kot so že storili v Ronkah, kjer so število statev na delovko povišali od 16 na 20.
Gre torej za resno zadevo, ki ?e tiče pol milijona delavcev v državi, in kruha zanje in za njihove družine.
Upamo in želimo, da se najde pravičen sporazum, ki naj ne prizadene niti ene niti druge stranke v sporu.
Začeteh šolskega leta
Pouk na nižjih srednjih in tr-govsko-obrtnih šolah se prične 3. oktobra: na ostalih višjih srednjih šolah pa 12. oktobra.
Upotiojenci socialnega skrbstva
Pretekli teden so zborovali upokojenci Socialnega skrbstva in razpravljali o zdravniški oskrbi ter o povišanju pokojnine. Svoje utemeljene zahteve so poslali ministrstvu za delo v Rim. Pričakujejo povoljne rešitve svojih upravičenih zahtev; v nasprotnem primeru se pa nameravajo poslužiti vza-jemnostne pomoči ostalih delavcev.
Nacionalizem v Val Oosti
Pred časom je redno izhajal zanimiv časopis »Augusta Praetoria«. Imel je nalogo, da ne opisuje le preteklosti tega zanimivega obmejnega področja, ampak tudi posebnosti njegovega narečja. Regionalni patriotizem ima povsod, kjer koli se pojavlja, svojo simpatično črto, čeprav bi tudi neke trditve o tem področju zvenele nekam neobičajno.
Toda tisto, kar predstavlja pravzaprav najpretresljivejšo stran dela, ki ga je napisal Jules Broche-rel, »Le patois et la langue fran-gatse en Vallee d’Aoste«, v založbi Victor Attinger, Neuchatel 1953, je prikaza borbe za ohranitev domačega francoskega jezika.
Vse do 1. 1860, t. j. dokler je francoska Savoja bila sestavni del Piemonta in kraljevine Sardinije, je obstojal v Aosti francoski zavod »Collčge dAoste« in njegova zrelostna spričevala so odpirala pot na univerzo. Od leta 1860 dalje je pa nastala prava gonja proti francoskim šolam in proti uporabi francoskega občevalnega jezika. Zavod v Aosti so skrčili na tretjerazredno gimnazijo, tako da so bili boljši krogi prisiljeni svojo deco pošiljati v italijanske srednje šole. Tedaj so ukinili poučevanje v francoščini na vseh osnovnih šolah. Prebivalstvo se je začelo proti temu upirati. Zakon o ukinitvi francoskega učnega jezika so morali zato preklicati.
L. 1873 je italijanska vlada dovolila, da so francoski jezik na u-čiteljišču poučevali dve uri teden-
sko. Na vseh osnovnih šolah so pa namestili učiteljice, ki niso znale francoskega jezika.
L. 1880 so prepovedali vlaganje francoskih spisov na sodišču Aosti, kot so to dopuščali dotlej. Brocherel zgovorno opisuje duševno trpljenje, kateremu so bili izpostavljeni Francozi v Aosti.
Knjiga je po sodbi »Neue Zuer-cher Zeitung«-a od 4. t. m. pretresljiv dokument časa (»ein erschuet-terndes Zeitdokument«).
In vendar so Francozi po svojem latinskem por.eklu sorodni I-talijanom. In res čudno, da je pri njih enako kot pri nas tako močno razvit »viktimizem«, kakor temu pravijo Italijani.
In čudno je tudi, da tudi tam Francozom niso prav nič koristile velikodušne odredbe italijanskega manjšinskega sistema, čigar blago-dati tudi nam italijanska oblastva v Gorici toliko hvalijo.
Delavci v Brazilijo
Brazilska vlada je sklenila, vpoklicati določeno število tujih strokovnih delavcev. V poštev prihajajo predvsem: kmečki traktoristi, tiskarji in stavci, stavbeni strokovnjaki, strokovnjaki v lesni industriji in električarji ter razni mehaniki.
Sprejemajo samo može in fante od 25. do 40. leta starosti.
Kogar ta izselitev zanima in i-ma potrebne pogoje, naj se 6im-prej zglasi na Uradu za delo v tf-lici Crispi.
N a šolskem razpotju
u.
imam dva bratranca, Ja sta obiskovala siovens.K.0 soio Cirii-Meto-dove aruzoe pri Sv. 'ajtoou. V ao-ui iasizina sia se tega utesaia, ces ua di jima uiio iaze -napredovati v življenju, ko bi imela izpričevalo italijanske šole. ±’o st« pa *e domnevaia, dokaza za tako (Zapostavljanje ni1 bilo nobenega. Pač sta morala prikrivati slovensko govorico, kadar .so agenti kvesture pri .sosedih poizvedovali o občevalnem jeziku v družini mojih dveh bratrancev. Toda tako se je .godilo takrat vsem Slovencem, pa .naj so imeli slovenska, italijanska ali nemška izpričevala.
Slovenski občevalni jezik je 'bilo ■treba res vsem prikrivati, zaradi slovenskih izpričeval iz mladosti pa ni bil nihče zajaostavljen pri .zaposlitvi, ker delodajalec ne izbira nameščencev po političnem merilu, ampak po sposobnosti kandidata in po svojih koristih.
Moja bratranca sta imela tudi v fašistični dobi zaposlitev. V letih krize sta se sicer izselila za nekaj let v Argentino, toda ne zaradi slovenskih izpričeval, ampak zato, ker nista mogla vzdržati konkurence s priseljenimi Italijani iz notranjosti države. Tiste in take konkurence pa niso mogli vzdržati niti pravi italijanski Tržačani, ■čeprav so imeli italijanska izpričevala.
Po več letih sta se bratranca vrnila iz Argentine in dobila spet v Trstu stalno zaposlitev. Slovenski jezik sta močno zanemarila. Toda že proti koncu zadnje vojne so se razmere v Trstu tako zaobrnile, da sta se Oba začela kesati, da ne obvladata več dobro slovenščine, ki bi jima spet dobro služila pri njunem delu. L. 1948 — pq ■troijni izjavi — sta spet mislila, da je potreba po znanju slovenščine pokopana. Pa glej spaka! Enemu teh dveh se je primerilo, da je menjal službo. V njej ima priliko za razne postranske zaslužke. Ko sem ga pred kratkim srečal, mi je spet obžaloval, da mu marsikatera kupčija izpodleti, ker ne zna več dobro slovenščine.	Drugi bratranec
ima državno službo in v njej res Izhaja brez znanja slovenščine, toda tudi on ima ob nedeljah postranske posle, pri katerih bi moral večkrat govoriti tudi slovensko. Zal je svoj materin jezik že preveč pozabil.
Ta dva bratranca 'imata sestro, ki je kajpak moja sestrična. Zna-nja slovenščine	je ohranila več
kot oba brata. Ženina je dobila vseeno, in celo — Italijana. Ko se je poročila, je	mislila pokopati
svoj materin jezik. Zdaj je vdova. Vojna pokojnina je premajhna, vr-
gla se je v drobno kupčijo in pri njej potrebuje v .nemajhni meri tudi znanje slovenskega jezika, ki se ga k sreči tudi lahko poslužuje, ker ga ni pozabila.
'Tako so se ti moji bratranci, ki niti niso stari, nekaterikrat kesali, da so bili nekoč obiskovali slovensko šolo, še večkrat pa so obžalovali, da se niso v slovenščini bolje izšolali. Tako je bilo do danes. Kolikokrat pa se .bodo enega al'i drugega pokesali v bodočnosti, ne morem vedeti, ker »nisem prerok, ne prerokov sin«. To pa mirno lahko povem, da, kdor danes poseča slovenske šole, ne bo nikoli tega obžaloval, niti ne trpel škode, ampak kvečjemu imel dobiček od tega.
Iz slovenskih šol bo prinesel solidno znanje slovenščine in čisto zadostno znanje italijanskega jezika. Kadarkoli in kjerkoli bo iskal službe, bo lahko trkal na dvojna vrata: ali na italijanska ali na slovenska, lahko bo iskal zaposlitev v Milanu ali v Ljubljani, v Trstu bo lahko posloval z Italijani in z jugoslovanskim zaledjem. Kaj pa, če se kdaj povrnejo fašistični re-
IzgpBdi prati Cerlivi g Jugoslaviji
Zadnje dni je spet prišlo do novega vala protikatoliških in proti-pravoslavnih izgredov v Jugosla viji.
Pri tem je drhal ranila tri katoliške škofe in njihove sodelavce ter razdejala sebeniško semenišče. Ranjeni škofi so subotiški škof Bu-danovič, banjaluški škof Čelik in šebeniškii škof Banič. Ranjen je bil tudi dr. Marentič, tajnik splitske ga škofa Bonefačica.
Po Titovem obisku v Splitu, 13. septembra, je množica vdrla v tamkajšnje semenišče in ga opu-stoš.ila ter škofa Baniča napadla in ga nezavestnega pustila na nj govem dvorišču.
V	Dubrovniku je po komunistih •nahujskano prebivalstvo 8. septembra napadlo rektorja katedrale, mons. Poso, ga napadla in vrgla v morje, iz katerega so ga ko. maj rešili.
žimi in policijsko preganjanje Slovencev in slovenščine? Ce se fašizem povrne, no, tedaj bo pa tireba začeti pogovor ne s slovenščino in ne z italijanščino, ampak s puško.
'O tem smo si menda vsi edini ne le Slovenci, ampak ves svet.
Primer, ki sem ga opisal, dokazuje, kako se lahko v dobi ene same mladosti razmere večkrat spremenijo v prilog enemu in drugemu jeziku.
Kdo more reči, da se ne bodo razmere na tej sporni točki tržaškega zaliva nič več spremenile v korist slovenskemu jeziku in torej v prilog slovenskim izpričevalom?
'Ce pa kdo misli, da bo komu zadostovalo tisto skromno, pomanjkljivo znanje slovenščine, kolikor je vsebuje tržaško narečje, se bridko moti! Ce boš hotel kdaj poslovati iz zaledjem, ti ne bo zadostoval besednjak sejmskih prodajalk ob Kanalu in ne boš mogel poslovati pri tranzitnem jugoslovanskem prometu ali pri kupčijah s Slovenijo v spakedranem narečju potujčenih šoferjev iz Starega mesta.
(Nadalj. bo sledilo) S. A. Z.
Po starih stopinjah
Po veliki pajacadi treh italijanskih divizij, ki jih je g. Pella poslal na Sočo, ves italijanski tisk moleduje .in krivi hrbtenice pred zavezniki, predvsem Američani, ki naj sedaj novo vlado izvlečejo iz štamastike.
Predno so rimske fanfare zatrobile »pohod na mejo«, se seveda nihče ni spomnil, da bi bilo morda le pametno, posvetovati se z zavezniki. Kaj še, saj so vendar; »strokovnjaki ob gostilniških omizjih« popapali z veliko žlico vso svetovno politiko in strategijo. Pri vsem ,tem so iredentistične skrivljene hrbtenice še predrzne in prepotentne. Zavezniki so na lastni koži okusili vso resnico pa-; ničnih kričačev, ki so jim Nemci nadeli že pred petdesetimi leti povsem ustrezajoči pridevek. Ze zato in tudi zaradi Adenauerjeve zmage je današnja Italija po njeni lastni krivdi izgubila vsako pomembnejšo težo v mednarodni politiki. Pridobila si jo bo ne s kričavostjo, še manj z grožnjami in prepotenco, pač pa s treznostjo in realnostjo.
Zaenkrat pa stopica še vedno po starih stopinjah.
teresianopolis je za Italijo
Kavarna Fabris, 8. sept., zvečer
Nehvaležnost je plačilo tega sveta.
Cesarica Marija Terezija je dala zasuti del tržaškega zaliva med Sv. Justom in Skorkljo ter na nasipu zgraditi novi del mesta. Zato se po njej imenuje Teresianopolis ves trikotnik med korzom in Car-duccijevo ulico. V to cono so se zaradi avstrijske širokogrudnosti v teku dve sto let naselile najrazličnejše pasme in vere — Slovenci, istrski Italijani, Nemci, Cehi, Srbi, Grki, Madžari — in množica tujcev z Apeninskega polotoka, od koder so Italijani stalno silili v Trst iskat kruha.
Tak kozmopolitski razvoj Tere-sianopolisa še danes izpričujejo štiri cerkve, štirih različnih ver: Sv. Anton za katolike, srbskopra-voslavna cerkev, grškopravoslavna in protestantska molilnica.
Toda nehvaležni prebivalci -ali njihovi potomci — te mestne četrti so danes zatajili svojo cesarsko ustanoviteljico z Dunaja.
Ko je v letu Gospodovem 1953 mestni župan, inž. Bartoli, pozval tržaške meščane, naj z zastavami, demonstrirajo proti Titovemu predlogu o internacionalizaciji Trsta, so se iz zelo mnogih pročelnih o-ken prihulile kot glasovnice italijanske trobojnice in je le manjši del stanovanj ostal brez zastav. Razmerje je bilo 51 odstotkov stanovanj za 'Italijo in le 49 odstot, proti.
Nekateri nepoboljšljivi slovenski šovinisti sicer nočejo priznati te večine, češ da je bila izsiljena, torej da ie bilo glasovanje neveljavno kakor vsako pravno dejanje, ki je storjeno pod vplivom sile in strahu. Trdijo namreč, da je vsak uradnik, trgovec, bankir, svobodni profesionist tako kontroliran ;in teroriziran od italijanske Nacionalne lige, da se niti ne more brez škode izogniti Bartolije-vemu povelju. Govori se tudi, da število zastav ne predstavlja števila glasovalcev, ker je vsaka iredentistična rodbina izobesila trikrat več zastav kot je družinskih elanov — in ker so isti iredentisti izobešali na dveh, treh krajih — na stanovanju v eni ulici, na uradu ali trgovini v drugi ulici itd.
Takim nergačem in pikolovskin^ računarjem moramo odločno reči, da je njihova matematika plod nenasitnega slovenskega šovinizma ali pa od drugod importiranega in-dipendentizma. Ugovor sploh ne prihaja v poštev, ker v Trstu ni ■niti Slovencev niti indipendent:-stov. Dejstvo je, da je bilo 8. sep-, tembra, ko je .sv. Just zazvonil poldne, 51 oken Teresianopolisa n-krašenih s trobarvnimi »glasovnicami«. Koliko oseb je vsaka glasovnica predstavljala — ali koliko zastav je vsaka posamezna oseba izobesila, se seveda ne da kontrolirati, ker bi bilo pač neolikano, vtikati se v osebne zadeve svobodnih državljanov, ko nimamo za to potrebnega pooblastila, kot ga !-ma italijanska Nacionalna liga.
Ce se kdo noče sprijazniti z izidom plebiscita, z »jasno« izraženo voljo glasovalcev, ni treba, da zaradi tega godrnja. Ce noče pričakati v Teresianopolisu Italije, se lahko izseli v sosedne »dežele«, kjer je imel plebiscit nekoliko drugačen izid. Te .»tuje« dežele niso niti posebno daleč. Saj sta »zaledje« in vsa »daljna slovensko -kmečka okolica« dovolj zgovorno odklonila Italijo in se izrekla za internacionalizacijo mesta.
Le poglejmo!
V	ilirski trdnjavi, ki se danes imenuje Sv. Just in Staro mesto, je imelo komaj dvajset stanovanj in 'Uradov glasovnice za Italijo (in celo škofijski dvorec ni izobesil ničesar). Mlajša keltska naselbina, imenovana danes Sv. Vid, ni dosegla niti toliko odstotkov kot Sv., Just. V vsem prostoru med pobočjem šentjakobskega griča in Sko-ljetom smo mogli našteti komaj petnajst odstotkov glasovalcev za Italijo. Barkovlje, Rojan, Greta, Kolonja, Skedenj, Kolonkovec so okrasili komaj pet odstotkov okei^ s trobojnicami. Ce pogledamo končno še najbolj odmaknjeno zaledje, osrčje Balkana, namreč grič Sv. Jakoba, je ta na vsej dolgi osrednji Istrski cesti, polni stanovanjskih hiš, imel — reci in piši — celi dve italijanski, precej zamazani zastavi. Ena je sremežljivo molela izpod oknic nekje blizu policijske kasarne, druga se je uti-hotapila na svetlo prav nasproti slovenske šole. In pika!
Morda je .»Madrepatria« dobila kaj več pristašev v daljnih zakarpat-skih deželah (pradomovina Slovanov) kot so Lonjer, Katinara, Bazovica s Padričami, Opčine, Kon-tovelj. Uradno poročilo še ni dospelo. Nismo namreč utegnili odpotovati na lice mesta iskat poročil, ker je bilo treba že v samem Teresianopolisu čakati vse do poldnevnega zvonenja, preden so se dali nezavedni meščani prepričati od Bartolijevega poziva.
'Za dan priključitve Teresianopolisa k Italiji je treba pričakovati izselitve opozicionalcev. Njihovo potovanje v tujino k sreči ne bo dolgo. Dve tramvajski postaji daljave, pa bodo ie na gostoljubnih internacionalnih tleh, ki so se prav ob desetletnici italijanske kapitulacije izrekla v osemdesetih odstotkih proti Bartoliju in njegovi »Madrepatriji«.
Njihove utemeljitve
Ne bo brez koristi, če premotri-mo, s kakšnimi razlogi si italijanski tisk prizadeva, da bi zmanjšal utemeljitve, ki jih je v svojem zadnjem govoru izrekel Tito.
Augusto Guerriero si je glede tega prizadeval 8. t. m. v »Corrie-ru della Sera«.
Zanj je glede tržaškega vprašanja merodajna samo in izključno tristranska izjava od 20. marca 1948, Tri podpisnice izjave so se, po njem, obvezale, da celotno Svobodno tržaško ozemlje izroče Italiji, in sicer za vso bodočnos*. Italijane pri tem seveda prav nič ne moti dejstvo, da je usoda te izjave vezana na pristanek Sovjetska zveze, ki ga je pa ta 20. apr^a
1948	odločno odbila. Italijane s pravne strani 'tudi ne moti, da Jugoslavija zase pravne obveznosti te izjave ne priznava. Razen tega pa obstoja tudi londonski protokol, ki je »priporočal« sporazum in dogovor med Italijo in Jugoslavijo kot -daljnj1! pogoj izvršnosti izjave. Vrhu tega pa obstoja še dejstvo, ki s pravne strani tudi ni brezpomembno, da je Italija ta pogoj sprejela in da je dosledno temu svojčas trikrat začela neposredna pogajanja o bodoči usodi Svobodnega .tržaškega ozemlja, o čemer je govoril sam Pella.
Ta pogajanja so, kakor se da razumeti iz poročil tedanjega italijanskega zunanjega ministra Sfor-ze, dovedla že do zelo konkretnih uspehov.
V	tretjem tozadevnem razgovoru 25. julija 1951 so z jugoslovanske strani izrekli pripravljenost, da bi Trst in področje A z manjšimi spremembami prepustili Italiji, da Italiji odstopijo pretežno, italijanski del področja B, medtem ko bi bujski okraj pripadel Jugoslaviji; Jugoslaviji bi Italija med drugim tudi zajamčila posebne pravice glede uporabe tržaškega pristanišča. Vse to naj bi bila po objavah ministra Sforze Jugoslavija ponudila Italiji. Toda italijanski vladi so bile te ponudbe preskromne in jih zaradi tega ni sprejela.
Guerriero se čudi, da je Tito. potem ko je bil že pripravljen odstopiti in Trst priznati Italiji, odstopa zdaj od tega svojega Stalin šča. .Zanj imajo torej tudi ponudbe, ki jih niso sprejeli (kadar gre za italijanske koristi) časovno ne-
Tudi slepa kura najde včasih zrno
Komunistični propagandni pamflet v internacionalni slovenščini se upravičeno huduje nad krepkimi klofutami, ki jih je mednarodni komunizem vtaknil v	žep v
Perziji in v Maroku. Tolaži pa se s pobožnimi željami, da se bodo časi revolucionarnih konjunktur povrnili in da bodo komunistični zaslužkarji .imeli boljšo	letino,
kajti ». . . zgodovina teče	naprej
kot reka in je še tako velike ovire ne morejo ustaviti za dolgo«. Z zgodovino bi se morali ukvarjati zgodovinarji in morda tudi še tisti, ki bi se morali iz zgodovinski hdogajanj česa tudi najUčiti. Zgrajen' komunist pozna oziroma, sme poznati zgolj zgodovino ^ munističnih prvakov; z njimi komunistična zgodovina pričenja in z njimi tudi ugasne. Pa tudi Mar-ksovo sv. pismo velja za komuni-sta samo v toliko, v kolikor je šlo skozi filter »zgrajenih pismarjev«, očiščeno vsakokratnih oblastniških 'dogmatikov. Ce bi namreč komu-Glede perzijske klofute komunistični pamfletist kaj nerodno otepa z doslednostjo, kakor da bi mu
bilo .res neznano, da se njegov, naiuk dosledno poslužuje tudi lastnega sovražnika kot priložnostnega zaveznika, kadar mu Kremelj ukaže, da se mora za vsako ceno pri' komolčiti na oblast. Tak prehodni zaveznik je bil tudi Mosadek, največji kapitalist Perzije. Bolj zanimivo pri vsej stvari pa je dejstvo, da je najkrepkejšo klofuto prejel v Teheranu sovjetski veleposlanik Lavrenti^ev, ki je najboljši svetovni specialist za komunistične državne .udare. V Teheranu trdijo, da je po zmagi monarhističnega gibanja napravil samomor. Vsekakor leži že štirinajst dni v bolnišnici in nihče ga še ni obiskal. Sovjetsko poslaništvo ne daje no benih pojasnil, med Teheranom in Moskvo pa se izmenjavajo note q njegovi »bolezni«. Kremelj preti Perziji z najtežjimi represalijami, kar samo potrjuje, kako težka je bila perzijska klofuta za mednarodni komunizem. Češkoslovaška v,zori so pač že davno za nami In se ne bodo nikdar več vrnili, kajti »zgodovina teče naprej kot reka«...
omejeno obvezno moč, medtem ko ves svet ve, da nesprejete ponudbe izgube vsako pravno veljavo.
V	istem »Corrieru della Sera« od 6. t. m. so naglaševali, da ima izjava od 20. marca kot pogoj soglasje prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja. Vendar ,to sogla-šanje zaradi italijanskih volilnih manipulacij doslej ni moglo priti do neizpodbitnega izraza. Ta bistveni pogoj izjave 20. marca torej vse do današnjega dne ni izpolnjen, in sicer ni izpolnjen zato, ker z italijanske strani neprestano motijo izraz ljudske volje s tem, da domače volivce izključujejo, namesto njih pa dovažajo tuje, s čimer ustvarjajo umetno večino za Italijo.
Guerriero očita Titu, da- noče pristati na plebiscit. Ta očitek ni opravičen in je v protislovju s Titovimi izjavami. Tito je namreč izjavil, da na plebiscit, kakor ga postavljajo Italijani, nikakor ne more pristati. Tudi -bivši 'belgijski ministrski predsednik Buysmans je na osnovi uradnega preučevanja tega področja prišel do istega zaključka.
Titu naposled zamerjajo, da zahteva priključitev slovenskega -dela področja A k Jugoslaviji. Nam ni jasno, zakaj Jugoslavija ne bi smela zase zahtevati slovenskih krajev, ko Italija zase zahteva ne le .pretežno italijanskih krajev. Mi sploh ne vidimo razloga, zakaj naj bi privica samoodločbe veljala za Trst, ne bi smela veljati	pa	za	naše	slovenske občine, kot	je	na	pr.
nabrežinska, zlasti še, ker ta ni kot Trst narodnostni otok, ampak je skozi stoletja prirodno 'izhodišče Slovenije na morje.
Tisto, kar predstavlja bistveno značilnos-t italijanske taktike, je, da skušajo spraviti tržaško vprašanje na raven obmejnega spora med Italijo in Jugoslavijo. Italijani	nikakor nočejo slišati o tem, da
je	Trst pristanišče in da	je	to	pri-
stanišče s pristankom Tržačanov izgradilo zaledje, ki je zanj nosilo stroške, in da je pripadnost Trsta donavskemu zaledju s politične strani neobhodno potrebna za o-hranitev evropskega ravnotežja. Njim je očividno vseeno, če bi v Srednji Evropi zopet prevladala Nemčija namesto podonavskih držav, da se gospodarsko področje Hamburga na škodo gospodarskega področja Trsta širi in da bi Trst postal Gorica, mrtva točka, in da bi v tem primeru povzročili z zopetno priključitvijo Avstrije k Nemčiji tretjo svetovno vojno.
Toda če vsega tega Italija noče uvideti, morajo po sedanjih nemških spremembah spoznati zahodne sile. Italijansko vsiljevanje nasproti zahodnim silam, ki pri vsakem opazovalcu mora napraviti dojem, kot da bi Italija bila večja, Amerika pa manjša sila, ne more torej trajati dalje. Za Američane je spričo današnjega položaja nastala potreba, da v občo korist o-hranijo svoj mednarodni ugled.
Zato temu italijanskemu pravnemu slepomišenju ne moremo pripisovati odločilne važnosti. Saj dokazuje le lahkomiselnost propagande, ki se v svoji zaslepljenosti poslužuje vsakega še tako neresnega oprijemališča kot rešilne bilke.
Trst ni obmejno področje, kakor sta Koroška ali Posarje, v katerih izid plebiscita .nima druge posledice kot pomik meje. Trst je ključ evropske celine! Z vsakim dnem pa .postaja prizadevanje, da bi ta ključ evropske celine podredili pohlepu imperialistične propagande, ki ni najmanj resna v izbiri svojih sredstev, vedno bolj težko in za evropski mir skrajno nevarno.
FRANČISZEK JARECKI
lil!ll!l]!ll!l!ll!llllllllllii![!!li!!l!!lll!l]llll!lll!!!l!ll!!l!l!l!lll!!l!IEIHI!lil!!l!!!1!lll!i!lllll!l!l!llllttllllltlllll!IHII!ll!ll[HI]t]|!lllllllllltl!!!1ll!!]|||l1l!lll!l!l[tl!!lllllllll[!!iill[lflll!llli!!lllllll!lll!l!IIIIIIII l!l!ll!!llll!llll Sarfjal sem o njem in mislil nanj in kmalu sem samega sebe prepričal ,da je v tem nekaj nadnaravnega. Prepričal sem se, da bom ta dan bodisi pobegnil ali pa me bodo pri poskusu pobega ubili.
Toliko sem razglabljal o tem, da nisem mogel vzdržati in sem nekoč pri večerji v restavraciji v družbi nekaterih drugih častnikov,
— to je .bilo le nekaj tednov pred begom — izzivalno dvignil kozarec vodke in napil: »Na peti marec!«
Na srečo se ni nikomur vzbudil sum. Ko so 'me vprašali, zakaj na-pijam temu dnevu, sem se izgovoril, da čutim, da bo 'to velik dan: morda se bo kako letalo pri pristajanju razbilo, morda’ se bo kdo ubil ali pa se bomo morali podati ■na kak posebno važen polet.
POLET V SVOBODO
Dne 20 .januarja se je zgodita še di liga pomembna stvar: dobili smo deset novih lovskih letal. To je bil izL'Všan model letala MIG 15. Poveljnik oporišča, ruski polkovnik z imenom Babunov, mi je zaupno povedal, da smo lahko srečni, iker smo dobili ta letala. Samo 15 so jih poslali na Poljsko, a nobeno v druge 'komunistične države izven Sovjetske zveze. Štiri letala so ločili od tis-tih, ki so bila namenjena za vežbalne polete in jih na-
menili za trajno pripravljenost, da bi lahko z njimi odbili morebitni »napad« z Zahoda in letali z njimi na »križne operacije«. To je bila zame slaba novica, kajti pomenila je, da bodo zasledovali in sestrelili vsakogar, kdor bo skušal pobegniti.
Četrtega marca zjutraj niso bili v načrtu vežbalni poleti, tako sem ostal v svoji sobi. Moj sostanovalec ie bil v službi pri enem od štirih pripravljalnih MIG-ov. Okrog poldesetih sem vključil radio na postajo »Svobodna Evropa«. Prva stvar, ki sem jo slišal, je bilo u-■radno poročilo v poljščini, ki je povedalo, da je Stalin resno boian. Pozneje sem slišal še več podobnih poročil britanskega radia in radia Varšave. Ko sem šel v menzo h kosilu, sem srečal namestnika našega poveljnika — tistega, ki je imel skrbeti za politično vzgojo (vsaka enota jma dva poveljnikova namestnika, enega za operacije in drugega za politične ?.adeve). Pogledal sem vstran in vprašal: »Ali ste slišali novice?« — »Da«,
je odvrnil. »To je strašna stvar.« Nobeden od naju ni omenil Stalinovega imena. Pri kosilu smo tiho jedli, skušajoč zadušiti razburjenje v sebi. Potem sem odletel na kratek vežbalni polet na letalu vrste »Yak«. Pozneje bi bil moral poleteti z MIG-om, vendar je polet odpadel zaradi slabega vremena. To je bila stvar, ki mi je povzročala skrbi, ker sem hotel naslednji dan pobegniti. Stopil sem na meteorološko postajo, kjer so mi povedali, da prihaja z zahoda »topla fronta«, da je pričakovati slabo vreme in da verjetno prihodnji dan ne bo poletov.
»Jaz pa sem prepričan, da bo jutri lep dan in da bomo lahko letali«, sem dejal meteorološkemu častniku in odšel.
Ko sem se vračal domov, sem mimogrede zavil v operacijski štab. Operacijskega častnika -ni bilo, verjetno je stekel poslušat poročilo o Stalinovi bolezni, kajti videti je bilo, da je tako hitro odšel, da je pozabil spraviti z mize mapo zemljevidov in zakleniti. Zagrabil
sem zemljevid, ki je prikazoval Bornholm in Švedsko. To je bila zares nepričakovana sreča. Ta dan sem bil jaz na vrsti, da bi imel pred moštvom naše enote krepak politični govor. To bo moj zadnji govor te vrste, sem si mislil ali vsaj upal in -tako sem sklenil res dobro govoriti. Razlagal sem jim, da mora biti poljsko letalstvo vedno pripravljeno, ker je vojna blizu. To je -bilo v skladu s komunistično partijsko propagando. In vnovič sem pozval moštvo, naj sledi mojemu vigledu v vseh stvareh. Spomnil sem jih celo na napis, ki visi nad vhodom v polkovni štab
v	Varšavi — Kola, na letalskem oporišču, kjer sem služboval, preden so me premestili v Sl-ubsk. Tam je stalo:
»Piloti častniki! Posnemaj,te vzgled poročnika Jareckega pri izpolnjevanju svojih dolžnosti!«
Ob šestih zvečer me je štabni častnik, nek Ukrajinec, poučil o naši nalogi, naslednjega dne. Bila je preprosta. Odleteti bi morali vzdolž baltskega obrežja do Stet-
tina, se obrniti in se vrniti nekoliko južneje. Pri tem naj bi leteli •naravnost preko mesta, ki sem si ga že davno izbral za -točko, od koder bi se obrnil proti Bornholmu. To je bil Kolber.g, okrog 95 km južno od Bornhoima.
Večerja je bila ob osmih: pečeno svinjsko meso, zelenjava, slaščice in čaj. A želodec se mi je upiral. Nisem se dotaknil mesa in •zelensjave, -pač pa se mi je posrečilo spravtiti doli košček torte In dve veliki skodelici čaja. Drugi častniki ,so me kar čudno gledali. Izgovarjal sem se, da imam želodčno kislino.
iKo sem se vrnil v svojo sobo, sem Skušal poslušati plesno glasbo ,neke ttahodnonemške postaje, da .bi odvrnil svoje misli od nameravanega pobega. Ob pol enajstih sem spet telefoniral na meteorološki urad in zagotovili so mi, da .vremenske napovedi izključujejo vsako upanje za polete prihodnjega dne. Okopal sem se in se spravil spat, toda v kakem duševnem stanjiu, o tem rajši ne govorim.
Cele ure sem se obračal zdaj na to, zdaj na ono stran in se zaman •trudil, da bi zaspal. Moral sem -razmišljati o svojih načrtih in o tem, kakšna višina bi bila najboljša, ko.bi ubral smer proti Bornholmu?
Ali je gotovo, da me bodo zaščitili ameriški lovci? Sklenil sem izbrati višino 6 tisoč m in poleteti naravnost prati Bornholmu. Možno je bilo, da. 'bom moral streljati, četudi me štirje 'lovci, ki so bili stalno pripravljeni v Slubsku, verjetno tae bi ujeli. Lahko pa bi prišel v nevarnost zaradi sovjetskih lovcev, ki patruljirajo nad Baltskim morjem. Navadno naši topo-
vi	pri vežbalnih poletih, kakor je ibil v načrtu za prihodnji dan, niso bili nabita. Toda posrečilo se mi je, da sem neopazno nabil dva 23 mm topa za ta polet. Ko pa sem vnovič premislil vse svoje načrte, •sem presenetljivo trdno .zaspal.
Zbudil sem se ob šestih, skočil iz postelje in dobesedno stekel k oknu. Sijalo je sonce in nebo ie bilo jasno. Umil sem se, se oblekel in odšel k zajtrku. Obstojal ie iz golaža, slaščic in masla ter kave. Vendar sem težko jedel. Bil sem preveč razburjen.
(5. - Se nadaljuje)
VESTI s TRŽAŠKEGA
POLITIČNI SESTANEK SDZ
SDZ vztraja na ostoaritoi ST0= ja, in je edina rešitev sedanjega spora o Trstu
Udomačili so se že politični sestanki, ki jih vodstvo SDZ sklicuje v kritičnih trenutkih, da vzpostavi neposredni stik s člani in somišljeniki ter da z njimi razpravlja o ukrepih, ki so potrebni za uspešnejšo 'borbo za naše pravice v okviru :STO-ja.
13. septembra je bil politični sestanek v glavnem posvečen obravnavanju Titovega govora na O-kroglici in zavzemanju stališča našega demokratičnega gibanja do položaja, ki je s tem nastal v razvoju tržaškega vprašanja.
Politični sestanek je vodil podpredsednik Glavnega odbora Kristijan Tence iz Sv. Križa.
Dr. Josip Agneletto je v svojem poročilu o tržaški zadevi obravnaval najprej Titov govor na Okroglici in poudaril, da je postala O-kroglica zanimiva in znana po vsem svetu ne samo zaradi napovedanega Titovega govora, ampak tudi zaradi rožljanja italijanskih tankov in divizij ob jugoslovanski meji.
Tito je na Okroglici razgalil I-talijo svetu, kakiršna je bila med obema vojnama na Primorskem in kakršno se je med drugo svetovno vojno pokazala v zasedenih delih Jugoslavije!
Ko je Jugoslavija postavljala svoje nove zahteve glede bodočnosti STO-ja se je prav gotovo zavedala, da je en sam tržaški pomol več vreden kot vseh pet obalnih laških gnezd na področju B. Zalo je Tito zavrgel kot staro šaro vse prejšnje predloge o delitvi, o kondominiju in koridorjih na STO-ju.
SDZ odklanja Titov predlog, da se internacionalizira samo Trst in da .se vsi drugi kraji STO-ja priključijo Jugoslaviji, ker je ta predlog neizvedljiv. Ali slovenski demokrati vidimo v postavljeni zahtevi o internacionalizaciji Trsta, da je Tito s tem vendar postavil osnovni kamen za uresničitev l celokupnega STO-ja, ki je edino možni kompromis med popolnoma nasprotujočimi si stališči Jugoslavije in Italije glede Trsta in nje-
govega ozemlja. Vsi znak< kažejo, da se vedno bolj približujemo združitvi obeh con, A in B, ostva-ritvi STO-ja tako, kakor ga predvideva Mirovna pogodba.
Dr. Josip Agneletto je nato prikazal navzočim vso važnost dejstva, da je ameriški zunanji minister Dulles sam izpodkopal temelje trojne izjave o Trstu, na kateri Italija še vedno gradi svojo iredentistično stavbo,
'Na koncu je predsednik SDZ izrekel odločno voljo tržaških Slovencev, da se borijo za STO in za svobodo Trsta, ker je Trst ključ do Srednje Evrope in do Podonavja, ki tvorita njegovo življenjsko zaledje in česar se Italija zaveda, kajti Trst v njenih rokah bi bil tudi ključ za njeno nadvlado na Jadranskem morju.
O mednarodnem položaju je spregovoril nato tajnik prof. Ivan Rudolf. V jedrnatem govoru je obravnaval najnovejši razvoj svetovne politike z’ vida izredne Ade-nauerjeve zmage pri zadnjih par-
lamentarnih volitvah v Zahodni Nemčiji. Ta zmaga daje evropski politiki nov smisel in v novi evropski demokratični skupnosti bo tudi tržaško vprašanje našlo pravilno rešitev, za katero se mi vsi borimo.
Zborovalci so nato soglasno sprejeli resolucijo, ki jo objavljamo na prvi strani našega lista, v kateri izražajo svoje najgloblje prepričanje v nujno zmago misli o osvtaritvi STO-ja v smislu določb Mirovne pogodbe z Italijo.
SPOROČILO UPRAVE Sporočamo naročnikom in či-tateljem, da izide prihodnja številka na šestih straneh.
Krojni tečaj SOD
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu organizira tudi letos na splošno željo članic krojni tečaj. Vpisovanje dnevno v ulici Machiavelli 22-11 od 16. do 18. ure.
flmeričiie štipendije
Razpisane so štipendije za študij v Združenih državah, veljavne za akademsko leto 1954-55.
Prošnje je treba vložiti najkasneje do 1. oktobra 1953. Tisti, ki
.se zanimajo za štipendije, lahko zvedo podrobnosti o njih v Zavezniški čitalnici, ulica Trento št. 2.
Prijasa grozdja
V treh dneh po .končani trgatvi morajo vsi vinogradniki tržaške občine prijaviti na posebnih obrazcih pridelek letošnjega -grozdja. Poleg prijave grozdja s točno o znako, kje se nahaja, je treba prijaviti tudi stan vina, ki je še v kleti, in predvideno količino novega vina.
To prijavo morajo po zakonu napraviti vsi vinogradniki. Obrazce za prijavo lahko dvignejo na vseh trošarinskih uradih.
Peushi zbor SPM
Pevski zbor SPM vabi pevce, ki še niso organizirani v drugih pevskih zborih, naj se mu pridružijo.
Prijave sprejema tajništvo na sedežu v Machiavellijevi ulici 22-11, tel. 62-75.
Otroški vrtec v Bazovici
Poslopje našega otroškega vrtca ne dela nobene časti ne občini, ne vasi. Zgradba, v kateri preživlja toliko dni naša najnež-nejša mladina, ni primerna v današnjih razmerah niti za odrasle zdrave in krepke ljudi.
Sonce se z vso dobro voljo ne more prebiti skozi gosto vejevje, da bi vsaj malo ogrelo vlažne zidove in uničilo rastoči mah po vlažnem tlaku. Kaj pomeni 'ta pre-nasičena vlaga za mlada dozorevajoča telesa naših otrok, bodo najbolje vedeli otroci sami, ki bodo na lastni koži okusili vse zle posledice dolgega bivanja v teh vlažnih prostorih.
Ne samo vlaga, tudi prenatrpanost škoduje razvoju in vzgoji naše mladine. Nad trideset živahnih
ŠOLSKE VESTI
OBVESTILO
Višja šolska uprava (»Sovrain-tendenza Scolastica«) sporoča, da so v dnevih od 15. do 28. septembra 1,953 vključno, od 10. do 13. ure, na osnovni šoli pri Sv. Jakobu (ulica Scuola nuova) in pri vseh didatičnih ravnateljih objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za. poverjena 1-n .nadomestna mesta na sftSvenskih osnovnih šolah tržaškega ozemlja za šolsko leto 1953-54.
STROKOVNI INDUSTRIJSKI TEČAJ V NABREŽINI
V ravnateljstvu Industrijskega strokovnega tečaja v Nabrežini se nadaljuje vpisovanje v I. II. in III. razred. Vpisati se marajo vsi učenci ,ki -niso še dovršili 14. leta starosti. 'Urad posluje vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra.
VIŠJA REALNA GIMNAZIJA V TRSTU
Ravnateljstvo Državne slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča:
1. Na Državni slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, je vpisovanje za šolsko leto 1953-5$ vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto vecchio št. 9, II. nadstropje.
3. Začetek pismenih zrelostnih izpitov bo v ponedeljek 21. septembra 1953 ob 8. uri in 30 minut.
Vsa -nadaljnja navodila in pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. -ure.
DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA V TRSTU
Na* trgovski akademiji traja vpisovanje od 1. do 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. -ure, Popravni izpiti se z.ačnejo 7. septembra, usposobi jenostni pa 21. septembra. Podrobnosti na oglasni deski v ulici Lazzaretto Vecehio št. 9-II.
NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA V ROJANU Ravnateljstvo Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, ul. Montorsino 8) obvešča vse prizadete učenoe in njih st*rše, da se prične:
. 1) Vpisovanje -za vse razrede za šolsko leto 1953-54 v torek, dne 1. septembra, in traja do dne 25. septembra 1953.
Vpisni pogoji in razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski v III. nadstropju šolskega poslopja v ulici Montorsino 8. Morebitna potrebna nadaljnja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
STROKOVNI INDUSTRIJSKI TEČAJ V DOLINI Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja v Dolini javlja, da je v tajništvu šole, dnevno od 9. do 12. ure, vpisovanje učencev za vse razrede.
Vpisovanje bo trajalo od 1. do 25. septembra.
Učenci, ki se prvič vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list, potrdilo za precepljenje, potrdilo o zdravih očeh, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole.
-otrok je bilo doslej natrpanih v dveh razmeroma zelo majhnih prostorih. Ce je prostornina doslej v teh časih nerešljive krize stanovanjskega vprašanja še kol-ikor toliko odgovarjala, je pa to vprašanje postalo letos oziroma s prihodnjim šolskim letom, ki je tik pred vrati, tako nujno, da ga je treba vsekakor rešiti.
Vpisanih je namreč že okrog petdeset otrok za prihodnje šolsko leto. Kam bodo šli ysi ti otroci, ja nemogoče reči. Dosedanji prostori bazoviškega otroškega vrtca so za to število popolnoma neprimerni.
'Nujno je -torej, da dobi Bazovica nov otroški vrtec ali pa da preuredijo dosedanjega tako temeljito, da bo odgovarjal sodobnim zdravstvenim zahtevam.
Pravzaprav ie zelo čudno, da tega vprašanja ni načel že kdo drugi, kak zastopnik higienskega urada, saj je že pred leti nek zdravnik izjavil, da bazoviški vrtec ;z zdravstvenih razlogov ni primeren za svoj namen. Od takrat se niso razmere prav nič izboljšale, verjetno so se celo poslabšale.
Vsi ti razlogi so končno prepričali družine, da bo treba takoj nastopiti pri- merodajnih oblasteh. Za stvar se zanima tudi SDZ, ki jo po svojem občinskem svetovalcu, dr. J. Agnelett-u, -napravila potrebne korake pri županu, da bi zadevo bazoviškega otroškega vrtca končno pravilno rešil.
INDUSTRIJSKI STROKOVNI TEČAJ NA OPČINAH
Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da traja vpisovanje od 1. do 25. septembra, od 8. do 12. ure.
Učenci, ki se prvikrat vpišejo V I. razred, morajo predložiti dokumente, ki so že navedeni za strokovni industrijski tečaj v Dolini.
DRŽAVNI DVOLETNI STROKOVNI TEČAJ V TRSTU Ravnateljstvo Državnega dvoletnega trgovskega strokovnega tečaja na Katinari obvešča učence, ki se nameravajo vpisati v I. ali II. razred tečaja, da je vpis vsak dan v dopoldanskih urah do "5. septembra vpljučno.
KMETIJSKI STROKOVNI TEČAJ NA PLAV J AH
Ravnateljstvo Slovenskega kme-tijsko-strokov-nega tečaja na Pia-v j a h obvešča starse in dijake, da je vpisovanje v I. ter II. razred od 1. do 25. septembra.
OTROŠKI VRTCI V NABREZINSK1 OBČINI Občinski otroški vrtci na področju Devina - Nabrežine začnejo delovati 7. oktobra. Vpisovanje pe traja od 1. do 3. oktobra 19 se vrši na sedežu posameznih vrtcev.
tako ravnanje? Podjetje je vsekakor storilo večjo krivico domačinu, ki g aje odslovilo z neresnim razlogom, kot bi jo storilo tujcu, če bi ga odslovilo s .temeljitim izgovorom, da ni nobenega razpoložljivega mesta. Pravzaprav bi temu tujcu ne storilo nobene krivice.
Po poti krivic ter rasnih in narodnostnih prednosti ne -bomo rešili resnega vprašanja brezposelnosti, pač pa bomo to vprašanje zaostrili š ez drugim nevarnejšim problemom. Pomnimo, da se vsaka krivica prej ali slej maščuje!
Ali si že poravnal
naročnino?
Glasbena Sola SPNI
Naknadno vpisovanje gojencev traja še dalje do preklica, in sicer dnevno od 10. do 12, ure dopoldne na sedežu v ul. Machiavelli 22-11.
Poučuje se vse instrumente in predmete kot lansko leto.
Vsa tozadevna pojasnila daje šolsko vodstvo.
VpisonsnjB v osnoone Sole
Vpisovanje in popravni izpiti na osnovnih šolah bodo od 16. do 30. septembra.
Pri vpisu v I. .razred izročijo starši učitelju otrokov rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam, ki ga izda zdravstveni urad občine.
Otroci so šoloobvezni od ■ dopolnjenega šestega do 14. leta.
1. oktobra bo svečana otvoritev šolskega leta s sv. mašo. 2. oktobra se bo začel reden pouk.
Vsa potrebna pojasnila dobijo starši na oglasni deski v šoli ali pri ravnatelju dotičnega okrožja.
Vprašanje brezposelnosti je pri nas še vedno pereče in postaja iz dneva v dan Tesnejše.
Danes, ko je človek tako napre-' doval in dosegel nepredvidene u-spehe na vseh poljih, je naravnost nerazumljiv ta negativen pojav v našem socialnem življenju.
Zakaj je danes vprašanje -brezposelnosti -tako pereče in skoraj nerešljivo? Ali res ni poti, ki bi peljala vsaj k delnemu izboljšanju tega nevarnega stanja?
Vzrokov brezposelnosti je več in zato je tudi rešitev več. Treba je samo odločno seči po pravi poti, predno bo prepozno!
Priznamo, d- ima vsak pravico do kosa -kruha, toda nikjer ni pisano, da morajo svojega bližnjega ljubiti bolj kot sebe. Zato se nam zdi nerazumljivo in celo nekako izzivalno sistematično zapostavljanje domačinov pri vseh namestitvah, kjer imajo na stežaj odprta vrata razni italijanski priseljenci.
Značilen je n. pr. primer, ki se je pripetil nekemu domačinu, ki je prosil za namestitev pri velikem občinskem podjetju. Ravnateljstvo ga je zavrnilo, češ da je prestar, ker	30	let. Skoraj
istočasno je pa ravnateljstvo sprejelo na isto mesto nekega 45-letne-ga italijanskega begunca. Čemu
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20IIJI
I
Deske smreko-
Mlzarll
kmetovalci v ve, macesnove
podjetnikiin trdih l?sov•
trame in paritete nudi najugodneje
CALEA
TEL.
90441
TRST
Visi« Sonnino, 2 4
Hvaležnost Dolinčanov
Ta dopis bi moral -biti že pred tedni objavljen v našem listu, a je dz doslej neznanega razloga prišel s tako zamudo, da bi ga skoro ne upali objaviti, če bi ne bil tako važen in pomemben.
Gre namreč za vlogo našega domačega župnika pri gradnji našega lepega farnega zvonika.
Vsi prav dobro vemo, od kod je prišla pobuda in zamisel, da bi Dolina dobila zopet svoj zvonik. Verjetno bi danes 'naša cerkev še vedno stala s sramotnim ostankom prvega zvonika, če bi med nami ne bilo prav tega našega župnika.
Ko so bile premagane vse ovire in je zvonik začel rasti, so se nekateri začeli domišljati, da je ;o delo njihova zasluga. Hvalisanja in poveličevanja ni bilo ne konca, ne kraja.
Tisti pa, ki je resnično vložil v to delo lep del svojega prizadevanja, je ostal v ozadju, in ko so delavci slavili »likof«, se je »umaknil v svoj brlog«, hvaležen Bogu
in ljudem, ki so pripomogli, da je njegov načrt postal stvarnost.
Verjetno je v kelih veselja, ki ga je občutil na krstni dan novega zvonika, padla grenka- kapljica razočaranja nad hvaležnostjo nekaterih ljudi.
Domačini smo kmalu opazili napako. P-od našo -trdo zunanjostjo kmeta in delavca se še skriva mehko srce človeka, ki zna -biti hvaležno tudi če tega ne pokaže -na zunaj in -takoj.
Sicer pa niso merodajne besede, pač pa dejanja in to, kar čuti človek v svojem srcu....
Te občutke smo imeli in jih i-mamo mi možje in fantje iz Doline do svojega župnika.
Ni pa naša navada, da bi brez vzroka odkrivali pred javnostjo, kar čutimo v duši.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska:
tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
BME FflHETE ■ J5-3
po ugodnih cenah pošilja domača tordka
„ALASKA“ lmpopt-Expoi*t
TRST- Ulica S. Lazzaro 13-1. - Tel. št. 56-58
PoSiljajp se žiwlla, tehnični predmeti, in zdracila
Naše blago najboljše kakovosti - Naše cene najugodnejše Naša dostava najhitrejša in zajamčena Obrnite se na nas osebno ali pismeno
Potne liste in vizume
ter uradne listine, anagrafske izolečke, prenode o in iz tujih jezikoo, ooerooljenje uradnih aktoo, IzpoU njeoanje prošenj za potooanje v FLRJ in izročanje Delegaciji v rešlteo.
Vse o najkrajšem času in za nizek honorar
Agencija Celeritas
TRST, ul. Machiavelli 13, tel. 31-404
DARILNE PAKETE
ZA JUGOSLAVIJO
živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa, štedilnike itd.; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in, najbolj zanesljivo
INTEREXPORT-TRST
BREDA RUS-MIKULETIČ ANIILAN BJELICA-ŽIVK0V1Č
Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov in zahtevajte neobvezne ponudbe:
URAD - Riva Grumola 6.I., tel. 29-302 - P.O.Bo* 1219 Skladi£6e s Punto Franco Vecchio mag. 2.111., tel. 7232
Pošiljamo tudi darilne pakete za vse države
pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v Punto Franco, Trst
Pošiljamo samo kakovostno prvovrstno blago po nizkih cenah in jamčimo za vsako pošiljko
Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohištva
Tel. 32
Cormons <
K R M I N prov. Gorizia
Darilne pakete po usej Eoropi
CITRUS
dostavlja TMBHil
Najhitrejša in najso-lidnejša postrežba J
Jamčimo za sigurno dostavo vsake pošiljke
IMPORT & E X P O R T
Lastnik: Aleksander Goljeošček
TRST * Ul# Torrebianca 27 - Telefon 24-467 - P.O.B. 522