Stav. 46. V Ljubljani, sobota 25. februarfa 1-939. Leto tV Poftnfna plačana v gotovini Oporoka pokojnega sv. očeta Vatikan, 25. feruarja. AA. (Reuter.) Včeraj s« odprli oporoko blagopokojnega papeža Pija XI. Sv. oče Pij XI. je vse ono, kar je dobil kot razna darila sveti stolici, zapustil svojemu nasledniku. Od zasebne imovine so nekaj dobili člani njegove lodbine, ostanek pa je namenjen v dobrodelne namene. Franco zahteva od FrancSfe ves vo?ni materifal rdečih London, 2o. febr. m. >Daily Telegraphc prinaša iz Pariza^ poročilo, iz katerega je razvidno, da nacionalistične oblasti od Francije zahtevajo vrnitev vsega vojnega materala in vseh dragocenosti, ki so jih iz Španije odnesli rdeči. Med drugim »Dai]y Telegraph« poroča, da so rdeče čete SIJ. sv°3em begu iz Katalonije spravile v Francijo 250 letal, 150 težkih topov, ki so bili vliti v Schnei-derjevih tovarnah leta 1926, ter 150 protiletalskih topov. List pravi, da ne more biti govora o tem, i _ ran.c.'ia generalu Francu vrnila ta vojni plen. Francija je del tega materiala že porabila za potrebe francoske vojske. Ni izključeno, da je ravno to vprašanje zavrlo pogajanja, ki sta jih vodila francoski odposlanec Leon Berard in general Jordana, in da so se ravno zato pogajanja za 15 dni zavlekla. Smrt srbskega radikalnega veljaka Belrjrad, 25. febr. m. Včeraj popoldne je v Belgradu umrl veljak bivše narodne radikalne stranke Ranko Trifunovič. Pokojni Trifunovič je bil rojen v Šabcu, kjer je dokončal tudi gimnazijo. Po končanih pravnih študijah je stopil v policijsko službo. Po osvobojenju je bil prvi glavar v Ku-manovem. Za tem je služboval še v Skoplju in Štipu. Za demokratske vlade leta 1919 je odstopil iz državne službe tej odprl odvetniško pisarno v Skoplju. Leta 1922 je postal pomočnik notranjega ministra ter je na tem mestu ostal vse do sestave Davidovičeve vlade 1924. Pod vlado dr. Stojadino-viča je bil postavljen za bana vardarske banovine. Pozneje je bil upokojen. Pokojni Ranko Trifunovič je zadnje čase pripadal spet skupinici bivšega glavnega odbora bivše *adikalne 6tranke. Mesto Lfublfana torpedovki ■.Ljubljani" Ljubljanski župan . .. Občinski svetniki so županov govor poslušali stoje. G. župan se je nato v iskrenih besedah spominjal smrti sko.pljanskega škofa dr. Gnidovca, CANKARJU IN PREŠERNU Gospoda! Šestdesetletnico rojstva pisatelja Ivana Cankarja smo proslavili z odkritjem njegovega spomenika v dramskem gledališču, a 90 letnico smrti pesnika dr. Franceta Prešerna je Ljubljana praznovala letos na posebno slovesen način, ko sem v počastitev neumrlega pesnika prvič razdelil literarne nagrade mesta Ljubljane. Na predlog razsodišča so bile podeljene 3 nagrade^ in sicer za pesništvo dr. Alojziju Gradniku, za zbirko pesmi »Večni studenciza pripovedništvo Mišku Kranjcu za roman »Kapitanovi« in za dramo Stanku Cajnkarju za dramo »Potopljeni svetZ nagradami so odlikovani avtorji najboljših slovenskih leposlovnih del minulega leta v spodbudo in priznanje za njihovo kulturno delovanje. AKADEMIJA ZNANOSTI Že večkrat smo izrazili veselje, ki nas navdaja ob ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti, zato pa tudi danes poročam, da je bil s kraljevim ukazom 13. januarja t. 1. imenovan za prvega predsednika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani vseučiliški profesor dr. Rajko Nahtigal, nato so se pa konstituirali tudi posamezni razredi. S tem je slovenska Akademija znanosti in umetnosti oživljena. Njeno delo naj bo za naše mesto čim najbolj častno in kar najbolj plodonosno za ves slovenski narod! Dostojno naj vodno predstavlja slovensko kulturo pred svetom! Vi vat, crescat, floreat! RAČUNSKI ZAKLJUČEK PRAVI ODRAZ OBČINSKEGA GOSPODARSTVA Mestni svet je nato prešel k razpravi o raznih finančnih, gradbenih in drugih zadevah. Mest. svet. prof. Dermastja, načelnik finančnega odbora je podal stvarno poročilo o računskem zaključku za leto 1936-37. Proti zaključku ni bila vložena nikaka pritožba na višjo politično oblast. G. načelnik je poudarjal, da je prav ta računski zaključek prvi, ki ga podaja sedanja občinska uprava, da ni v njem niti ene postavke, ki Iti bila v nasprotju s proračunom prekoračena. Zaključek kaže, da je bilo vse ločno tako izvedeno, kakor je bilo v proračunu določeno in sklenjeno. Poprej so samovoljno delali in jo bila samovoljnost vsakdanja stvar. Proračun, kar je pomembno, je bil za leto 1936-37 popolnoma realen in v nobeni ; postavki fiktiven. Proračunsko leto 1936-37 je bilo za mestno gospodarstvo prav ugodno in zaznamujejo dohodki prebitek 4,446.0(10 din. Mestna občina pa je dalje za razne materialne izdatke in drugo stroške prihranila nad,5,,in pol milijona dinarjev. Obnovljeno je bilo v tem letu občinsko gospodarstvo. Občina je med drugim dosegla popolno sanacijo Mestno hranilnice ljubljanske. Občina jo redno gospodarila in vse račune točno plačevala ter redno izpolnjevala vse tekoče in druge finančne obveznosti. ZA DELAVSKE HIŠE 3 MILIJONB Mestni svet je nato sprejel predlog finančnega odbora za najetje trimllijonskega posojila pri Borzi dela v Belgradu. Posojilo je namenjeno za zgradbo delavskih hiš za Bežigradom. Posojilo se bo obrestovalo po 2% in bo anuiteta znašala k temu še 2%. Občina bo s tem posojilom zgradila 2 veliki stanovanjski hiši, vsaki po 24 stanovanj in dnevno zavetišče za delavske otroke, ki so brez nadzorstva staršev, zaposlenih pri raznih delih. Treba je poudariti* da se je občina že več let borila za to posojilo, toda zadeva se ni mogla umakniti z mrtve točke. Gre velika zasluga in priznanje, da se bo to posojilo realiziralo, obema takratnima ministroma dr. Antonu Korošcu in dr. Mihi Kreku. Gradnja te hiše je nujno potrebna: Tre-notno je potrebno vsaj 300 zdravih, cenenih in higienskih stanovanj. V debato sta posegla mest. svet. dr. Joža Bohinjec in mest. svet. Vončina, ravnatelj Borze dela v Ljubljani. PREVZEM TRGOVSKE AKADEMIJE Med mestno občino in društvom »Trgovska akademija« je dosežen sporazum, da mestna občina ljubljanska prevzame poslopje »Trgovske aka-(lemije« z vsem inventarjem. Proračun za zgradbo le akademije je bil določen za 3 milijone dinarjev, a je bil prekoračen za 1 milijon dinarjev. Nekaj je društvo plačalo, ostal pa je primanjkljaj v znesku 848.000 din. Določeno je, da društvo plača 50.000 din v gotovini, znesek 350.000 din pa v hranilnih knjižicah pri Mestni hranilnici ljubljanski. Snoči je bil v dvorani gasilskega doma na Koroški cesti 12, redni letni občni zbor mariborske gasilske čete, ki je bil zelo dobro obiskan. Važnost občnega zbora je podčrtala navzočnost predstavnikov mesta, državne oblasti, vojske in pa mariborskih gospodarskih organizacij. Zborovanje je vodil predsednik čete bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, poleg njega pa so podali poročila o delovanju v preteklem letu: poveljnik Franjo Kramberger, tajnik Jovčič, ki je poročal za odsotnega blgajnika Divjaka tudi o gospodarskem položaju čete, orodjar Gustinčič, šef-zdravnik reševalnega oddelka dr. Milko Bedjančič ter načelnik kulturao-prosvet-nega odseka Vinko Hameršak. Iz vseh teh poročil posnemamo naslednje značilnosti, ki vse pričajo o izredno lepem napredku mariborske gasilske čete v preteklem poslovnem letu: Četa šteje 68 izvršujočih članov, med temi šest zdravnikov, 14 pripravnikov, 3 rezervne člane, šest častnih članov, 25 godbenikov ter 555 podpornih članov, kateri so plačali lani 23.000 din podpomine. Gasilci so intervenirali lani v 55 primerih, od tega pri 38 požarih. Pri vseh teh požarih so obvarovali ogromno narodno premoženje v skupnem znesku 19.670.000 dinarjev. Na pomoč so bili klicani pri 4 velikih, 11 srednjih in 23 malih požarih. 19 požarov od tega je bilo v okolici, v mestu pa so bili: 1 večji, 3 srednji in 15 malih požarov. Reševalni odelek je izvršil lani 2100 prevozov ter so reševalni avtomobili napravili 19,942 kilometrov. Reševalna postaja je nudila v 489 Mestni svet ljubljanski je nato po programu obravnaval še druga komunalna vprašanja in splošne zadeve, tako je sprejel uredbo o minimalnih mezdah in zaščiti mladine, dalje vprašanje o zavarovanju mestnega delavstva, o pobijanju brezposelnosti in o podeljevanju podpor potrebnim meščanom, sprejet in odobren je bil program re-gulačnega načrta za Ljubljano, kakor ga je predložil referent mest. svet. dr. Stele, dalje pravilnik tehničnega odbora in predlog o imenovanju draveljskih ulic. Mestni svet je dalje sprejel in ugodil mnogim prošnjam za sprejem v občinsko zvezo. Odobreno je bilo tudi poročilo o štipendijah za Srednjo tehnično šolo. V disciplinsko sodišče je bil izvoljen mest. svet. dr. Anton Milavec. K poročilu mest. svet. g. Vončine, ravnatelja Borze dela, pripominjamo, da je g. mest. svetnik primerih prvo pomoč; oddelek je interveniral v 64 obratnih in 74 cestnih nesrečah. _ Lep napredek beleži tudi »oborožitev« čete. Predvsem omenjamo najmodernejši reševalni avto znamke »Tatra«, ki se je zaradi ekonomičnega pogona zelo obnesel. Dalje si je nabavila četa nov nočni aparat za gašenje sobnih požarov s peno, ker povzroča pri takih požarih po navadi voda večjo škodo, kakor ogenj sam. Ta aparat 6luži tudi pri požarih kemikalij. Lani se je nabavila še gasilska izvidnica — to je majhen, hiter avto znamke »Tatra«, ki je opremljen z raznimi ročnimi gasilskimi aparati, četa je dobila tudi nove lestve, razno drugo opremo ter nove moderne gasilske čelade. Tudi notranja organizacija je napredovala. Osnoval se je pri četi oddelek za pasivno obrambo. Lani so se vršili pri četi v priredbi Zajednice poveljniški tečaji, katerih so 6e udeleževali člani čete ter je napravilo 20 članov poveljniški izpit. Uredilo se je lani tudi zavarovanje članstva. Zavarovanje znaša za primer smrti 50.000, za primer trajne invalidnosti sto tisoč din in za primer začasne delovne nezmožnosti po 30 din dnevne odškodnine. Lani se je ponesrečilo šest gasilcev. Od teh sta prejela dva zavarovalnino. Vrednost inventarja mariborskih gasilcev znaša 1.236.126 din. Lansko leto so prevozili gasilski ki reševalni avtomobili 20.152 km ter so porabili za te vožnje 5429 litrov bencina v vrednosti 90.000 din. — Četa je imela lani 355.217 din izdatkov in prav toliko dohodkov omenjal, da dobi Stavbna zadruga v Kranju za zgradbo delavskega doma 250.000 din posojila, ne pa kranjska občina 750.000 din, za zgradbo Borze dela v Kranju bo dobila Borza dela 300.000 din in za dom na Rakeku 250.000 din. Po javni seji je bila tajna seja, ki je končala ob 21.45. N0VIDIREKT0R ŽENSKE REALNE GIMNAZIJE V tajni seji je mestni svet ljubljanski obravnaval razna personalna vprašanja. Predloženih je bilo več prošenj mestnih nameščencev za podalj-šanej rodbinskih, draginjskih doklad. Dosedanji vršilec dolžnosti direktorja na mestni ženski realni gimnaziji dr. Anton Bajc je bil imenovan za direktorja. Vpokojeni so bili: Rihard Tavčar, mag. uradnik, Ana Špinar, mag. uradnica, Marjana Zupan, sluginja in Josipina Stanonik, strokovna učiteljica. Maribor, 25. februarja. Na okrožnem sodišču v Mariboru sta se zagovarjali danes dopoldne pred senatom treh sodnikov kar dve podeželski »umetnici« za odprav-ljanje^ človeškega plodu, ki nista uničili s svojim mazaštvom samo nerojenih življenj, temveč sta povzročili tudi smrt obeh mladih mater. Prva je bila na zatožni klopi 51 letna vdova Jožefa Mohorko z Remšnika. Državni pravdnik ji v obtožnici očita, da je zastrupila z neznanim strupom Marijo Pušnik, ki je potem splavila, pri tem pa je na posledicah strupa tudi sama umrla. Pokojna 22 letna Marija Pušnik je bila dekla pri raznih gospodarjih, nazadnje pri posestnici Tereziji Kašman na Kapli. Tam se je seznanila z nekim graničarjem, s katerim je imela razmerje. Ko je bila že močno noseča, je odšla domov k materi in očimu, ki živita kot najemnika na Breznem vrhu. Nosečnost ji je povzročala velike skrbi in končno se je odločila, da si da plod odpraviti. Odšla je februarja lanskega leta k Jožefi Mohorko, ki se bavi z babištvom ter je znano, da odpravlja tudi plod. Res je konec meseca odšla tja, domov pa ni več živa prišla. Dne 8. marca so prejeli njeni domači sporočilo, da leži Pušnikova močno bolna pri Rajner Mariji na Remšniku. Naslednjega dne so poklicali k njej babico Katarino Pušnik, kateri je bolnica dejala, da je padla na trebuh. Naslednjega dne je splavila, dan kasneje pa je že bila mrlič. Pri raz-telesenju je zdravnik ugotovil, da je umrla Marija Pušnik zaradi splošnega zastrupljenja. Zaužitje strupa je povzročilo ohromelost žilnega in srčnega sistema ter je dovedlo do predčasnega splava, pa tudi do srčne paralize. Kakšen strup pa je pokojnica zaužila, zdravnik ni mogel ugotoviti, ker je bil želodec popolnoma prazen. — Mohorko Jožefa pa zanika vsako krivdo. Pravi, da je prišla pokojna Marija Pušnik k njej v službo, v katero jo je sprejela. Ko pa je dekletu postalo močno žrtvuj po svojih močeh za skupno ognjišče slovenske katoliške prosvete v Ljubljani! ftJutro" molči... »Jutro« se je nad našim lis tem spet enkrat ujelo. Predvčerajšnjim je suvereno naklatilo nekaj praznih, ki naj bi dokazale, da JNS ter »napredni in nacionalni« tabor sploh nimata nikakega političnega greha nad sabo v vseh dolgih letih nasilja od 1931 do 1935. Mi rmo predvčerajšnjim že zabili »Jutro« s stvarnimi dokazi, da ni Stojadinovič pripravljal s svojimi amand-mani prav nič novega, najmanj pa kaj takega, česar ne bi bila v našem narodnem in političnem življenju dejansko že izvajala vlada JNS, zlasti v Sloveniji, kjer so oblastovali dr- Kramer, Pucelj, Marušič, Breznik, Vrhovnik in Cp. »Jutro« je bilo s tem dokazovanjem nezadovoljno in na6 je hotelo narediti za Stojadino-vičeve zagovornike, najbrž, ker smo v Ljubljani nu prvi začeli razkrinkavati njegove namene. Zastavili smo »Jutru« zaradi lepšega nekaj preprostih in stvarnih vprašanj: o globah, s katerimi je politična oblast pod Marušičem tepla slovenski narod, ker je bil slovenski, o preganjanjih značajnega uradništva, o teffl kako je bila za »napredne in nacionalne« vlade vrženih brez pokojnine iz služb cela vrsta odličnih slovenskih kulturnih delavcev, ki niso volili Kramerja; povprašali smo stvarno glede razpuščanja občinskih odborov, v katerih je imela večino SLS, glede upokojitve sodnikov upravnega sodišča, ki so razveljavili zločinski ukaz o konfinaciji moža, ki je soustanovil in več kakor enkrat rešil to državo Na vsa ta stvarna vprašanja »Jutro« stvarno molči v vseh svojih predelih od politike do kulture, čeprav se vprašanja nanašajo na vsa področja, v katerih se je zločinsko uveljavljal režim JNS. — Pozivamo »Jutro« še enkrat, naj na ta vprašanja po svoji časnikarski dolžnosti odgovori — če more. Pod pos!e!'o skrita vlomilka Maribor, 23. februarja. f'red malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarja danes 24 letna služkinja Bogomila iz Moškanjcev, ki je prišla na zatožno klop zaradi drznega vloma. Obtožena je, da le hotela dne G. januarja t. 1. odnesti svoji gosp®" dinji Lizi Vajda pri Sv. Marjeti niže Ptuja nap različnejše predmete: obleko, perilo, žito, nH‘°> mast, meso itd. v skupni vrednosti 2176 din, P°" leg tega pa je odnesla v resnici še 200 din_ gotovine in srebrno uro. Dne 6. januarja ni bito Lize Vajda doma, vrnila pa se je popoldne dosti prej, preden so jo pričakovali. Doma je bila med tem časom njena služkinja Bogomila Simonič, ki je hotela ugodno priliko izrabiti, pa je s sekiro odprla zaklenjene omare svoje gospodinje ter jih docela izpraznila. Ves plen je zložila v dve veliki vreča, pa se je pripravljala, da jih odnese nekam v skrivališče. Nesreča pa je hotela, da se je prav tedaj vrnila gospodinja nepričakovano domov. Ko je skušala iti v hišo, so bila vrata zaklenjena. Potem je pogledala skozi okno v sobo in videla, da so omare odprte ter je vse po tleh razmetano. Nič dobrega sluteč je poklicala sosede, ki so odprli hišo na ta način, da je eden zlezel na podstrešje ter potem prišel v vežo, da je odklenil od znotraj zapahnjena vrata. Sosedje so stopili v sobo ter našli obe vreči, ki sta bili nabasani z raznim blagom. Iskali so nato vlomilca, katerega so zasačili pod posteljo skritega v osebi obtoženke Bogomilo Simonič. Ker je njena krivda tako očividno dokazana, priznava obtoženka dejanje v skladu z obtožnico. Razprava še* traja ob času poročila. Pri vlomu Je pomagal Maribor, 23. februarja. 29 letni delavec Valentin Grilc iz Kustošije je prišel danes pred veliki senat mariborskega okrožnega sodišča zaradi ropa, zaradi katerega sta bila njegova dva tovariša Friderik Gumzer in Maurič Jožef svoječasno že občutno obsojena. Grilčeva krivda pa se je izkazala šele pri glavni razpravi, pri kateri bi bil skoraj namesto njega po nedolžnem obsojen Pavel Kranjc. Vendar se je Kranjčeva nedolžnost izkazala ter se je ugotovilo, da je pomagal Gumzerju in Mauriču Grilc. Tako je prišel Grilc sedaj naknadno pred sodnike, da daje odgovor za roparski napad na posestnici Marijo in Genovefo Mulec ter deklo Marijo Poljanec, ki ga je izvršil v družbi obeh navedenih pajdašev v noči na 14. junija lanskega leta. Tedaj so vdrli v hišo sester Mulec ter so ženske s smrtnimi grožnjami prisilili, da so jim izročile ves denar, ki so ga imele doma. Bilo ga je sicer samo 160 din, poleg tega pa še zlata ženska ura, zabela in svinjina in drugi razni predmeti. Obtoženec priznava dejanje v polnem obsegu. # Razprava še ni končana. slabo, da je sama zapustila službo ter odšla od nje proč. Je pa precej okolnosti, ki govore za krivdo obtoženke. Pri naslednji razpravi sta prišla na zatožno klop kar dva obtoženca — ženska in moški. Prva, da je odpravila plod dekli Lipoglav Kristini, drugi pa, da je to deklo nagovarjal, naj odide k prvo-obtoženki. Ivič Frančiška je 53 letna bivša babica v Poljčanah, njen tovariš na zatožni klopi pa je 25 letni mesarski mojster Anton Povh iz Konjic. Obtožena sta zaradi sledeče zadeve: Lipoglav Kristina je bila v Slov. Bistrici dekla pri orožniškem naredniku Gvidonu Zorenču. Dekle je imelo razmerje s Povhom Antonom. V tretjem mesecu nosečnosti ee je odločilo za odpravo plodu. Njen izvoljenec ji je v posebnem pismu opisal, h komu naj gre ter ji nasvetoval omenjeno babico v Poljčanah. K njej jo je odpeljal s svojim motornim kolesom. Iz Poljčan pa je odšla na svoj dom na Viholah. Imela je hude bolečine ter je morala v posteljo, iz katere ni več vstala. Po hudih bolečinah je splavila, če« nekaj dni pa je umrla na vnetju trebušne mrene. Pred smrtjo je priznala zdravniku in staršem, da je bila v Poljčanah pri neki babici, za njeno ime pa ni vedela, pač pa je točno opisala hišo, v kateri stanuje in pot, po kateri se pride do nje. Na podlagi tega opisa je bila potem Ivič Frančiška prijeta. Seveda pa obtoženka odločno zanika vsako krivdo. Iz sodnih spisov pa je razvidno, da je bila že večkrat obsojena zaradi splava, dasi je tudi takrat vsako krivdo odločno tajila. Povrh pa priznava, da je pokojni Lipoglav Kristini povedal, da se Frančiška Ivič peča s takimi posli ter jo je k njej tudi zapeljal in ji dal 400 din za stroške. Obe razpravi še trajata. Daruj za osrednji slovenski prosvetni dom v Ljubljani! Danes 1«., 19., 21. uri, jutri v nedeljo 15., 17.. 19.. 21. uri Najboljši ljubavni. roman svetovne ’ ’ literature. Po romanu ERICH M. RL- nm e ®» S 9 m MARQUE-a, pisatelja svetovno zna- H ne knjige •'NazaPafiu nie nove2a“- H|jg II lil 11 Nabavite si vstopnice v predprodaji. 11 l|v IV V111 131 KINO MATICA ta. ti « Tržaška umetnika slikar Černigoj in kipar Cara V Jakopičevem paviljonu te dni razstavljata dva zanimiva, močna umetnika, Slovenec Černigoj in tlalijan Ugo Cara. Njuna razstava zasluži čim večjega obiska. Gost, Ugo Cara, je ime, ki v sodobni italijanski skulpturi mnogo pomeni. Zastopnik je novega gledanja in novih naziranj, ki 60 konec krajev dobila zunanjo pa tudi notranjo vzpodbudo v po.sebni barvanosti avtarkičnih prizadevanj in ideologij, ki poudarja avtohtone pridobitve ter bogastvo, s katerim se ponaša domovina. Prav nič ni čudnega, če se je Cara, čigar nekatera dela v začetku še predstavljajo nekakšen impresionistično moderiran način v oblikovanju (Danilo) pozneje obrnil v to to smer, ne da bi bil pri tem zašel v maniro ali posnemanje. Le ubral se je na svojstvenevst, ki je bila tipična za staro skulptursko tvornost znamenitih italijanskih renesančnih, srednjeveških, pa tudi že Timskih kiparjev. Našel je pot k preprosti, klasični formi, ki ji ni za cenene učinke, ampak 6kuša podajati predvsem volumen, preč od dekorativnega podčrtavanja efektov, ki so jih drugi, v ploskev zaverovani dosezali cesto prav lahko tudi s sredstvi, kakršna kiparja prav za prav niso docela vredna. Ugo Cara bo v Ljubljani prav gotovo vselej odslej gojst, ki bo imel razstave odlično ob- Matija je že za nami. Nekoliko odjuge je le prinesel in malo oblakov je nanesel na nebo. Milo je tole vreme, najbrž nam bo čez nedeljo prineslo dežja. Star izkušen vremenski opazovalec pravi, da se je zadnjih šest let vselej do konca lebru-arja držalo lepo vreme, precej tako kakor leto« — kakor hitro pa je zadišalo po marcu, se je obrnilo ia zalilo zemljo z vztrajnim dežjem. Včcrai ni b lo posebnih nesreč Na reševalni postaji vedo povedati, da so včeraj vsega skupaj vozili štirinajstkrat, pa niso zaznamovali nobenega ponesrečenca. Prav isto se je zgodilo tudi v bolnišnici. Nobenih težjih nesrečnih slučajev niso registrirali. Obisk pa je bil kljub temu precejšen. Omembe bi bili vredni tile slučaji: včerai je prišel v ljubljansko bolnišnico posestnik s Trebanjskega vrha pri Novem mestu, Bedene Franc. Njega je sunil z nožem v roko Polde S. Drva je seka kretnik pri Drž. železnici na Jesenicah, Jože Prešern, pa se je ,ysekal v roko. Delavec in cerkovnik na Golniku, Janez Konec, se je med delom po nesreči zbodel s trnom v desno oko. Nesrečni lovski čuvaj Franc Škapin, o katerem smo včeraj poročali, da ga je v gozdu pri Sodražici obstrelil neki lovski tat, je včeraj popoldne približno ob 1 poškodbam podlegel. Odličen obisk pri ljubljanskem županu Ob zaključku razstave »Italijanska knjiga« sta župana dr. J, Adlešiča obiskala italij. general, konzul g. Guerino Maraldi in ravnatelj razstave g. dr. Mario Meschini. Z izredno ljubeznivostjo sta mu izročila v spomin na sijajno uspelo razstavo za mestni muzej dragocen bakrorez, ki ga je z originalno ploščo natisnila dvorna tiskarna v Rimu. Bakrorez predstavlja slavno sliko mojstra Giulia Romana, ki jo je v baker vrezala znamenita umetnica Diana iz Mantove v Rimu leta 1633. Gospoda sta Mariborski gasilci polagajo obračun Lep napredek: nova gasilska orodja, nov reševalni avtomobil J iskane in razumevane. Černigoja se marsikdo spominja se iz časov, ko je bil menda naš najzagrizenejši in najvnetejši zastopnik konstruktivizma. Zdaj je našel pot kakor jo hodi večina slikarjev, pot, ki zvesto odraža njegovo resnično iskanie in rast. Z meglenih obal in skonstruiranih možganskih premis ter zahtev se je spustil na vroča, življenjsko razgibana tla. Tod je v svojem žaru Ostre in močne so po učinku njegove baTve, v njih pa ni več iskati prizadevanja po dekorativnosti. V drugih 6likah je že umirjenejši, prisrčnejši, našemu občutevanju bližji. Popolnoma jasno je, da je Černigoj ubral že svojo pot, da je našel svojo slikarsko formo. Pa naj bodo to akti aii tihožitja ali pokrajine. V pokrajinah je še najbolj domač, to so tudi njegova živa domena. Saj pa je to tudi razumljivo, ker se vsi slikarji, ki so kdaj hodili s patosom in strastjo po potih vstran od mirnejših, doživljanih in občutevanih dosledno umirjajo v pokrajinah, kjer se kažejo kot izredno o,bčutljivi, razumevajoči in plemeniti ljudje; kakor spreobrnjeni sinovi se zde, ki se vračajo z izkušnjami po težkih bojih pod očetno streho. Černigoj postaja slikar velikega lormata, ki po pričujoči razstavi obeta še lepo in novih možnosti polno umetniško pot. Lfubljana od včeraj do danes hkrati izrekla najtoplejšo zahvalo ljubljanskemu županu in ga naprosila, naj njuno zahvalo sporoči vsemu prebivalstvu gostoljubnega mesta in vsem zavodom ter organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k izrednemu uspehu razstave in tako veliki udeležbi. Pravkar zaključena raz-fctava bo gotovo prav mnoijo pripomogla k tesnejšim stikom obeh sosednjih držav na kulturnem poljti. Ali je »mahnlen" — ali hudoben? Že z več krajev smo dobili pritožbe, da se zadnje čase potika po Ljubljani majhen, še kar čedno oblečen možic, ki se dela hudo važnega. Zapleta se v pogovor, ali pa tudi kakor burja pada skozi odprta vrata k strankam in v lokale, hudo pametno pogleda, potlej pa se napravi skrivnostnega. Obrne se na bližnjega ali bližnjo ter ji učeno napove, da ima na tajništvu mestne JRZ neke akte, ki da 60 rešeni ugodno, ali pa pravi, če stranka zatrdi, da se ni obračala *■ nikakršnimi vlogami na to tajništvo, da so akti tam in mirna Bosna! Marsikdo je temu čudnemu »levitu« že nasedel, pa je res pohitel gledat, kako in kaj. Seveda je debelo pogledal, ko je videl, da je bil grdo potegnjen. Tale možic, ki se podaja od stranke k stranki z »važnim obvestilom« je najbrž »malo čez grčo žagan«, kakor pravijo Gorenjci, ali pa je hudoben. Najbrž bo b prihodnjem svojem »aktovskem« obvestilu povzročil samemu 6ebi presenečenje in ne več strankam. Vsaka taka in podobna »mahinacija« vleče le nekaj časa, ko se pa pojasni, se kaj rad lastnemu očetu otepa. BB—————————————1,1111« Dve morilki nerojenih življenj pred sodniki Umor ruskega izseljenca Teodozija Tromsena že vedno ovija velika tajna. Belgrajska policija je porabila vse svoje znanje in izkustvo, da bi razkrinkala morilca, vendar pa se ji doslžj ni posrečilo nič drugega, kakor da je ugotovila, da je. bil Rus ubit iz koristoljubja, ker je razbojnik pobral ves denar in dragocenosti, pustil pa je hranilno knjižico Poštne hranilnice, glasečo se na 40.000 din. Policija tudi ni mogla najti njegovega trupla, čeprav je prekopala vse obširno dvorišče okrog šupe, v kateri je Tromsen sta-1 noval. Vsi znaki kažejo, da je morilec truplo naložil na voz in ga odpeljal v neznano smer, kjer ga je laže neopazno pokopal. Policija je prijela okrog petdeset ljudi, ki so obiskovali pokojnega Rusa in si od njega izposojali denar, vendar pa od njih ni mogla izvedeti bogve kaj. Le to je gotovo, da je Tromsen posojal denar za oderuške obresti in jemal zmerom za vsako posojilo v zastavo dragocenosti. Iskra je povročila nevaren požar v steklarski delavnici Vladimjrja. Petroviča v Belgradu. Sredi delavnice je bila mala peč, v bližini pa papir in kanta plina. Ogenj je izbruhnil, ne da bi kdo opazil kako. K sreči so bili gasilci takoj na mestu in so preprečili preveliko škodo. Kljub temu pa trpi lastnik delavnice škode 150.000 din. Preiskava pa je ugotovila, da je ogenj povzročila iskra, ki je švignila iz pečice v papir. S številnimi najetimi pričami za razdelitev milijonske dediščine je imelo opravka novosadsko sodišče. Pred dobrim letom je umrl bogati gostilničar Niketič in zapustil_ vse svoje premoženje svoji ženi. Nenadoma pa s® je pojavil njegov nečak in pripeljal pet prič, ki go vse trdile, da je Niketič svoj čas vpričo njih sporočil svojo zadnjo voljo, po kateri bi bili dediči njegovega premoženja nečak in dve njegovi sestri. Začela se je zamotana pravda, ki se je vlekla skoraj eno leto. Končala pa se je s tem, da je ena od prič priznala, da je bila podkupljena za krivo pričevanie ter je umaknila svoje izpovedi v korist tožitelja. Ta preobrat je vplival tudi na ostale priče, ki so začele govoriti negotovo in izmakujoče. Sodišče je razsodilo, da ostane premoženje vdovi, proti pričam in tožitelju pa je uvedlo postopek zaradi krivega pričevanja. Iz slepe ljubosumnosti je umoril svojo ženo in potem sebe, kmet Ladislav Švab iz Dalja pri Vin-kovcih. Ladislava je že dalj časa mučila misel, da mu žena ni zvesta in da se druži z nekim vaščanom. Ko je v torek povedal ženi, da gresta na pustno zabavo, se je žena tega silno razveselila. Njena razigranost je Ladislava še bolj utrdila v prepričanju, da ima prav. Odstranil se je iz hiše z izgovorom, da gre v bližnjo vas po opravkih. Ko se je čez dobro uro vrnil, žene ni našel doma. Ko se je vrnila, jo je začel napadati z raznimi očitki. V hipu je prijel za nož in ženo vso razmesaril. Potem pa je zaril še sebi nož v prsa. Ko so prihiteli na kraj te žaloigre sorodniki, je groza Švabovega svaka tako prevzela, da ga je zadela srčna kap in se je zgrudil mrtev na tla. S kolinsko vodo in cigaretami so se ujeli trije tatovi, ki so večkrat »obiskovali« trgovine v Topoli. Nedavno je bilo vlomljeno pri nekem trgovcu, kjer so tatovi pobrali denar, več cigaret »Vardar« in pet litrov kolinske vode. Orožniki niso mogli tatov zaslediti. Pač pa se je ljudem zdelo sumljivo, da je začel neki delavec kaditi cigarete »Vardar« in se par-fumiral. Na ta nenavaden pojav pri preprostem delavcu so postali seveda pozorni tudi orožniki. Prijeli so ga in ga pripravili k priznanju. Delavec je izdal še dva pomagača-domačina. V morje sta v bližini Kotorja zdrknila s svojim avtomobilom trgovec Vuk Tatovič, in njegov pomočnik. Trgovec je izgubil nad vozilom oblast, nakar je avtomobil z obema potnikoma z bliskovito naglico zdrsnil z višine 15 metrov v globoko morje. Ljudje, ki so nesrečo od daleč videli, so obvestili orožnike. Ko so ti prišli do kraja nesreče, so videli le avtomobil pod vodo, nikjer pa nobenega človeka. Prepričani so bili, da sta se potnika utopila. Nekoliko kasneje pa sta se pojavila iz bližnje hiše dva mokra človeka, ki sta povedala, kaj se je z njima zgodilo. Po čudežnem naklučju sta se znašla v težkem položaju na dnu morja in se izmotala iz vozila. Priplavala sta z zadnjimi močmi na površje. Drugega se jima ni nič zgodilo. Skrunile! cerkva se pogostokrat pojavljajo v Dalmaciji in Črni gori. Že večkrat smo poročali, da je bila onečaščena zdaj ta zdaj ona dalmatinska cerkev. Sedaj pa poročajo iz Bara, da je bila oskrunjena na barbarski način pravoslavna cerkev v Koludarcu. Zločinci so razbili vhodna vrata, razbili okna, razrezali slike na platnu in pomazali stenske slike. Vse, kar se Ie dalo premakniti, 60 razbili, nato pa odšli. Že naslednjega dne so zločince izsledili in jih zaprli. Bili so trije pokvarjeni mladeniči. Pravo bitko pred sodiščem v Skoplfu so zaradi pobegle žene uprizorili štirje Amavti. Hasan Zibero-viču je pred kratkim pobegnila žena, za katero je bil daj njenemu očetu 20.000 din. Žena je pobegnila h kmetu Džabirju Felandinoviču in se ni hotela pod nobenim pogojem več vrniti k Hasanu. Sledile so tožbe pred muslimanskim šerijatskim sodiščem, nazadnje pa še pred sodnijo. Hasan in Džabir sta prišla na sodnijo 6 spremljevalcem in z nabitimi samokresi v žepu. Čim je bila razprava končana, so Amavti odšli iz sodnije. Ko je Hasan zagledal Džabirja, je začel nanj streljati. Zadel ni, pač pa sta Džabir in njegov spremljevalec odgovorila s streli. Začelo je pokati, dokler niso prileteli policaji in ju razorožili. Hujše nesreče ni bilo, kakor dva ranjena, po eden iz vsake bojujoče stranke. Isti dan, ko je ukradel, je bil obsojen in spet izpuščen na svobodo tapetnik Gjorgje Babič iz Bel-grada. Prišel je v stanovanje sodnika Jovanoviča, da bi popravil otomano. Mimogrede pa je izmaknil žensko ročno torbico, v kateri je bilo nekaj denarja. Toda imel je smolo. Takoj so ga prijeli in oddali v zapor. Državni tožilec ga je obtožil, ker mu je Babič tatvino priznal. Ker se ni protivil takojšnji razpravi, 60 ga nekaj ur kasneje že pripeljali pred sodnika, ki ga je »zašil« za mesec dni. Ko so pa pregledali njegovo delavsko knjižico, so ugotovili, da ni brezposeln in da zato ni razloga, da bi ga pridržali v zaporu. Izpustili so ga za toliko časa, da bo sodba postala izvršna. Dogodek je tudi za kriminal kaj redek. Film o lepotah Dalmacije so začeli izdelovati te dni v Splitu in Dubrovniku. Vse naravne lepote, letovišča in vse starinske zanimivosti, kar jih premorejo dalmatinska mesta ,bodo oosnete. Film bodo predvajali redno na svetovni razstavi v Newyorku obiskovalcem jugoslovanskega paviljona. Bogve, če bo tudi Slovenija zastopana tako, kakor Dalmacija. Doslej še ni bilo čuti, da bi tudi naše naravne lepote posneli na film in ga pripravili za svetovno razstavo. V ledeno mrzli Savi se kopata v Belgradu dva 18 letna mladeniča, ki bi se rada tako utrdila, da bi postala silna boksarja in si potem s to obrtjo služila kruh. Pisali smo že v belgrajskem policijskem stražniku, ki se redno vsako leto koplje tudi v zimskih mesecih. Prav ta zgled je zmamil oba fantiča, ki bi rada našla pameten izhod iz brezposelnosti. Da se bosla s takim kopanjem telesno okrepila, ni dvoma (če se ne bosta prehladila), pač pa je težko reči, že bosta pozneje uspela v bvoiih načrti1- Zanimiva statistika o gibanju vozil v Lfublfani; Vseh drugih vozil vedno večf Ee kočij iz leta v leto manj Ljubljana, 25. februarja. Kako možno je zdaj že štiri leta olajšano ljubljanskim občanom prijavljanje koles! Treba se je le 6pomniti, kam vse so morali do leta 1935 hoditi lastniki vozil, preden so opravil vse korake, ki so jim jih za izpolnitev dolžnosti predpisovale oblasti! Do takrat so morali lastniki prijavljati svoja vozila v šestih uradih, in sicer pri vojaškem uradu, pri davčni upravi, pri bauski upravi VII. oddelek, pri mestnem poglavarstvu in pri tukajšnji policiji kar v dveh sobah: pri oddelku za takse ter pri oddelku za registracijo. Zdaj se kar oglasijo lepo na dvorišču ljubljanskega policijskega poslopja pri g. Nanutu in stvar je kaj naglo opravljena. Prifave fanuarja in februarja Lastnika vozil je treba opozoriti, da je treba letos prijaviti vozila januarja ali februarja meseca v Ljubljani, na deželi pa je bil rok januarja meseca. V prijavo je treba plačati letos naslednje obvezne takse: prijavno takso, takso za državni cestni sklad, takso za pregled (le pri motornih vozilih) pri vozniških legitimacijah, takso za banovinski cestni sklad. Naštete takse se slišijo čudovito visoko, pa ni tako hudo; zneski, ki jih je treba plačati, so znosni. Lastniki, ki doslej svojih vozil še niso bili prijavili, naj se podvizajo in jih nemudoma prijavijo, ker bodo sicer morali plačati kazen po taksnem zakonu, in sicer pri kolesu 32.50 din, pri motornih vozilih pa 80 din. Bolj pametno je, če lastniki pohite s prijavami, kajti bolje je, če brez potrebe v današnjih časih ne segajo v žepe in se po nepotrebnem iznebljajo denarja! Do konca februarja se lastniki lahko prijavljajo še na svojih stražnicah, po tem roku pa se bodo morali prijavljati samo v uradu pri ljubljanski policiji. Prav gotovo je za stranke primernejše, če izkoristijo ugodno priliko in se prijavljajo na stražnici v svojem okolišu kakor pa da bi pozneje hodile na ljubljansko policijo nemara celo prav iz oddaljenih mestnih okrajev in povrhu še plačevale kazen po taksnem zakonu. Prostori za registriranje vozil so bili znatno povečani, za časa hudega navala od srede preteklega do srede tekočega meseca pa se je pokazalo, da bodo tudi ti prostori najbrž že v kratkem premajhni ter jih bo treba vnovič povečati ali premestiti. Tudi število delovnih moči bo s stalno rastočo frekvenco obiska treba že v doglednem času povečati. Kako so raitfe številke Ce 6i nekoliko ogledamo statistiko, ki jo je o gibanju vozil sestavil registracijski urad pri ljubljanski policiji, vidimo nekaj prav zanimivih dejstev. Pred vsem lahko ugotovimo, da je število vseh drugih vozil od vojne sem stalno, in to močno, naraščalo, le število kočij stalno pada. Je že tako. Stara kočijaška romantika iz mest čedalje bolj izginja ter se umika modernemu tempu in prozaičnemu hrumu motornih vozil. Še leta 1922 je bilo v Ljubljani prijavljenih 635 kočij, leta 1923 celo kar 662, toda že od leta 1924 do 1925 je število padlo za sto. Pozneje pa je število padalo nekoliko počasneje, toda z usodno vztrajnostjo. Leta 1935 jih je bilo še 153, leta 1936 še 147, leta 1937 še 139, lani 127, letos pa jih je bilo do 18. februarja prijavljenih vsega skupaj komaj — 25! Vsa druga vozila pa so v številu naglo rasla: motorjev je bilo leta 1920 prijavljenih komaj 20, leta 1922 jih je bilo že 41, potem so vztrajno rasli, dokler niso leta 1923 prestopili številke 100 — bilo jih je že 121. Spet so rasli in leta 1929 so dosegli že številko 200. Leta 1930, že takoj leto nato, pa jih je bilo že 305 Nato ]e njihovo število skozi štiri leta vztrajno padalo, dokler ni leta 1934 padlo prav na 124. Naslednje leto se je spet dvignilo na 200, nato pa je od leta 1936 do 1937 napravilo največji skok — od 241 kar na 460! Lani jih je bilo 500, letos pa jih je bilo do 18. februarja prijavljenih pri policiji že 351. • Osebni avtomobili kažejo takle porast: leta 1919 do 1921 vsa tri leta isto številko 212, na katero so se povspeli od leta 1918. Nato je njih Število v naslednjih treh letih padlo (148, 195, 207), potem pa se je vztrajno dvigalo in leta 1929 že doseglo tretjo stotino (340). Leta 1932 jih je bilo 456. Naslednja štiri leta je število spet nekoliko padalo (392, 370, 442, 45-1), leta 1937 pa je doseglo 494. Lansko leto je pokazalo Izreden porast, 605 jih je bilo že zaznamovanih. Do letošnjega 18. februarja jih je bilo prijavljenih 463. Število tovornih avtomobilov je prva Štiri leta po vojni stalno izkazovalo številko 81. Leta 1926 jih je bilo — po vztrajnem, pa pičlem dvigu — prvič 100. šele leta 1931 pa so se vspeli čez številko 200 (207). To je bila hkrati tudi najvišja doslej zaznamovana številka. Naslednja leta je število tovornih avtomobilov padalo, dvignilo se je spet lani, ko jih je bilo zaznamovanih 185. Do 18. februarja -jih je bilo letos prijavljenih vsega skupaj 158. število se bo še močno dvignilo. Prav krepko je naraščalo tudi število vprežnih tovornih voz. Leta 1928 jih je bilo zaznamovanih 1258, nato je vsa naslednja leta po malem, pa zanesljivo naraščalo, dokler se ni leta 1934 vspelo na 2040. Od tega leta se je število tudi vnaprej še stalno dvigalo, sicer res počasi, toda konec krajev solidno. Lani jih je bilo zaznamovanih že 2307. Najzanimivejše poglavje vsekakor predstavljajo kolesa, saj je to vozilo v Ljubljani daleč najpopularnejše. Kolo je v resnici pravo ljudsko vozilo. Še leta 1922 je bilo v Ljubljani koles prijavljenih 2111, leta 1924 je število že doseglo 3000, potem pa jih je bilo iz leta v leto za tisoč več — skozi naslednja tri leta (4000, 5000, 6000). številka 6000 se je ob vztrajnem padanju in naraščanju stotin sicer držala nato do konca leta 1932, ko je doseglo število koles 6843. Ogromen skok pa se je pokazal v naslednjem letu, ko jih je bilo kar na lepem 10.000. Leta 1934 jih je bilo nato 11.257, leta 1935 že 12.000. Nato pa so sledili še večji skoki: leta 1936 že 15.250, naslednjega leta 18.000, lani pa kar 21.050! Kakor vidimo, kar vsako leto po tri tisoč več! Do letošnjega 18. februarja jih je bilo letos pri ljubljanski policiji prijavljenih 18.000. To število pa ee bo do konca meseca še prav gotovo v izdatni meri dvignilo, tako da bo najbrž spet mnogo višje kakor lani. Na Rožniku odkrit velik zaklad V Rožni dolini, Cesta X-28 stanujoča delavčeva žena Peternel Antonija je v četrtek popoldne odšla na 6prehod na Rožnik. Med pogovorom z delavcem Ivanom Zalaznikom, stanujočim na Viču št. 85, je krenila z Večne poti navkreber pri rož-niškem strelišču, zadaj za streliškim zidom in sta dospela na kraj, kjer so pred več leti našli umorjenega nekega Srbijanca, žrtev komunističnih teroristov. Ko sta stopala mimo starega porobka, sta stopila na neki trši predmet, zasut z listjem. Odstranila sta listje in posveiiil se jima je nenavaden, v žepni robec zavit zaklad. Našla sta zlat kelih brez podstavka, zlato pateno in lepo mon-štranco, pravo umetniško delo. Na monštranci .ie bilo videti, da so bili manjši kamni-rubini že odstranjeni, ostal pa ie le večji, ki ga pač zločinec ni mogel odstraniti, ker je bil trdo zadelan v zlate okove. Kelih in patena sta bila razbita na več koscev. Koliko časa je ležal ta zaklad v gozdu? Zanimivo vprašanje, kajti moral je biti tam zakopan več mesecev, najbrž že od pozne jeseni, ker je bil robec ze močno preperel. Kdo naj bi bil zločinec, ki je tam zakopal te stvari, ni znano. Oba sta zaklad dvignila in ga odnesla na policijo, kjer sta ga izročila kriminalnemu oddelku, ki je že danes uvedel poizvedbe, kje naj bi bili ti cerkveni predmeti ukradeni. Kriminalni oddelek nas naproša, da objavimo javnosti naslednje: Kdor bi mogel dati kake podatke in pojasnila, od kod naj bi bili ti cerkveni predmeti, katera cerkev jih pogreša in kdaj eo izginili, naj to pismeno ali ustmeno javi policijski upravi v Ljubljani, kriminalni oddelek. Koliko so najdeni cerkveni predmeti cenjeni, bo ugotovil kak strokovnjak. So mnenja, da so vredni okoli 10.000 din. Odlični uspeh naših na Češkoslovaškem Tatranska Lomnica, 24. febr. | Naša dva alpska tekmovalca Heim Hubert in ■ Praček Ciril, ki sla se pod vodstvom g. Pučnika udeležila češkoslovaškega smučarskega prvenstva, sta dosegla včeraj pri teku skozi vratca izredno lepe uspehe. Pri včerajšnjem smuku našim tekmovalcem sreča ni bila posebno naklonjena, zato sta se pa oba naša tekmovalca tem boljše odrezala v slalomu. Z odličnim placementom v slalomu sta si oba sijajno izboljšala končni placement v alpski kombinaciji. Pri včerajšnjem slalomu so bili doseženi naslednji uspehi: 1. Bournet (Francija) 1:24; 2. Agnel (Francija) 1:36; 3. Praček Ciril (Jugoslavija) 1:36.8; 4. Lukec (CSR) 1:41; 5. Heim Hubert (Jugoslavija) 1:53.3. Zaradi odličnega placementa v slalomu sta se naša tekmovalca pomaknila naprej v celotni oceni. Končni rezultati za alpsko kombinacijo za prvenstvo češkoslovaške so: 1. Bournet (Francija) 359 točk; 2. Agnel (Francija) 371 točk; 3. Cortečko (CSR) 415 točk; 4. Heim Hubert (Jugoslavija) 435 točk; 5. Praček Ciril (Jugoslavija) 438 točk. Škoda je, da je imel naš Praček smolo v smuku, sicer bi se placiral gotovo na tretje mesto. Zadnja preizkušnja našega Iigaš» Za jutrišnjo zadnjo prosto nedeljo pred ligaškimi tekmami je vodstvo Ljubljane pridobilo za gostovanje odlično moštvo Ferrarie iz Zagreba, ki je letošnji jesenski prvak v prvem razredu zagrebške nogometne podzveze. Ferraria nastopi v svoji najmočnejši postavi in zato smemo upravičeno pričakovati izredno lepo in napeto tekmo. Ferraria ima letos nekaj prav lepih rezultatov, med katerimi je gotovo najlepša zmaga nad Concordijo v jesenskem prvenstvu. Razstava slik in kipov v Jakopičevem paviljo-j nu, kjer slikar Černigoj in kipar Cara razstavljata | svoja dela. Zanimanje za razstavo je veliko, zato je ne sme nihče zamuditi. Cene iste, V nedeljo bo .vodil sl. A. Černigoj c\b 11, Za našega ligaša je to zadnja preizkušnja pred težkimi ligaškimi tekmami in pred njegovim prvim pomladnim gostovan jem v Splitu.' Tekma zadnjo nedeljo je bila odigrana bolj v znamenju pustnega razpoloženja, za jutri pa upravičeno pričakujemo od našega ligaša lej>e in pa zlasti prodorne igre. Prijatelji nogometa bodo prišli jutri gotovo na svoj račun. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- Ji sko stanje B temperatura v O1 I« e “ .2 c: £» ■JO O a o c -T ■C 1 o~ Veter (smer. jakost) Pada- I vine 'b« “s •3 = = e s tu/in vrsta Ljubljana 7659 112 4-0 87 8 NE, — Maribor 764-2 11-8 6-1 70 5 Ss — — Zagreb 761-6 9-0 0*L 70 10 0 — — Belgrad 7656 10-0 2-C 70 4 NE, — — Sarajevo 765-9 15-0 6-t 80 5 0 — — Vis 762-9 9-0 6-0 so 6 s» — Split 763-9 14-0 7-0 70 5 s. — — Kumbor 764-2 17-0 7-0 80 5 S, — — Rab 763-1 u-o 2-0 90 4 s, — #■— 1 OuDFOMiK 763-6 15*0 5D 60 5 E, — Vremenska napoved: Pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Manjše padavine. Najnižja toplota zraka na letališču —0.5 stopinj Celzija. Koledar Danes, sobota, 25, februarja: Valburga. Nedelja, 26, februarja: Matilda. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Obvestila Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Fran Ciber, Srbska ulica št 7>I. Telefon it. 36-41, Putnikovi izleti na Jožefovo z odhodom 18.3., se vrše nepreklicno. Prijave sprejemajo vse bilje-tarnice »l*utnika< samo do vključno 11. marra. Bežigrad — Piosvelno društv« vprizori v nedeljo, dne 26, februarja 1939 ob pol 8 zvečer v prosvetni dvorani pri Sv. Krištofu igro »Tisoč vozlov«. Prijatelji razvedrila k predstavi vljudno vabljeni. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani priredi v torek 28. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani na svojem 40. prosvetnem večeru skiop-tično predavanje: »Dante Alighieri, Božanska ko-merija« (Divina commedia: Pekel, Vice, Nebesa). Ob številnih skioptičnih slikah velikih umetnikov govori dr. P, Roman Tominec O. F. M. Predprodaja vstopnic po enotnih cenah 3 din v pisarni Pax et bornim v frančiškanskem prehodu. Ljubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20 Sobota, 25. februarja: »Hollywood«. Izven. Znižane cene Nedelja, 26. febr. ob 15: »Pikica in Tonček«. Mla-dinska predstava. Izven. Znižane cene — Ob L 20: »Potovanje v Benetke«. Izven. Zniž. cene. OPERA — Začetek ob 20. Sobota, 25 februarja: »Ero z onega sveta«. Red B. Nedelja, 26, febr. ob 15: »Gejšat Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. • Ob 20: »Jesenski manevri«. Izven. Znižane cene. Mariborsko gledališče Sobota, 25. februarja, ob 20: »Prodana nevesta«. Premiera. Red C. Nedelja, 26. februarja, ob 15: »Pokojnik«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Ob 20: »Prodana nevesta«. Filmi Trije tovariši (Kino Matica). Erich Maria Remar-que je dobil v dveh ameriških libretistih dokaj nerodna ekcerpista, ki sta poleg vsakdanjosti, zlasti na neprimernih mestih poskusila jemati iz njegovih dialogov stavke, ki so dokaj, dejali bi, transcendentalne prirode. Prav značilen je v tem tudi režiser Frank Borzage; poskušal je v film vnesti enako noto burši-koznosti kakor sentimenta. V tem ni docela uspel, ker se zdi že Remarquejev trio z močno potencirano sentimentalno ljubeznijo, ki nesrečno konča po zamisli sami nekakšna bolehna »rastl:njaška zel«. Tegoba je tod stopnjavana v zagrenjenost, trpljenje v pretirano bolesnost. V obtožbah te vrste je mnogo krivičnosti, prav zato pa dobrotljivost in povezanost dandanašnji ne more docela prepričati Svet pa se je tudi že nekoliko odtujil — daleč ie že — remarquejevskim tu-pa tam rahlo tendenčnim prikazovanjem gorja, ki ga je doživel rod. Preveč so judovsko sentimentalna in zato v dobah ne bodo obstala tako zmagovito kakor Dorgeles ali Barbusse. V filmu samem pa je po igri Taylorja, Franchola, Toneia, Younga in Sullavanove toliko teple, plemenite človečnosti, da si ga bodo že zaradi tega prav radi ogledali ljudje, ki imajo Se vedno rajši nekaj, kar očiščuje kot pa povprečne šare, ki srečno nehajo s poroko. Vsemogočnemu se je zdelo prav, da je snoči poklical k Sebi po plačilo ljubljeno ženo, skrbno mater, sestro, hčerko in teto, gospo IVANKO OBLAK roj. ALEŠ Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, v nedeljo popol> dne ob pol 4 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 25. februarja 1939. VinkO; soprog; Joško in Dušan, sinova in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Slovita (lbufanda" Leona Berarda Ruta, ki služi radovednim časnikarjem kot »politični barometer" Politični možje, ki danes rešujejo svet in mu hočejo v mirni dobi zagotoviti mir, so postali dostikrat slavni, oziroma med svetom znani ne toliko po tem, koliko 6e jim je posrečilo do kraja :n zadovoljivo rešiti svojo politično nalogo, pač pa po kakšni posebnosti, ki jo imajo na sebi ali s seboj. Tako je menda res tudi angleški ministrski predsednik Chamberlain postal slovit predvsem po svojem dežniku, ki mu je najzvestejši prijatelj na vseh njegovih potovanjih. Nekaj podobnega odlikuje tudi francoskega senatorja Berarda, ki se vozi zdaj iz Francije v nacionalistično Španijo in nazaj, pa spet tja in nazaj. Ta mož ni ravno postal znan po svojem dežniku, pač po nečem, kar moT-da še tolika ni vredno, po 6voji ovratni ruti, ki ji v Španiji pravijo »bufanda«. Nekako takole piše o tej sloviti ruti nek francoski časnikar iz Španije: Ne ugibajte, kaj naj bi to pomenilo, »bufanda«. To je ovratna ruta, ki jo nosi gospod Leon Berard. Majhna, modra platnena ovratna rutica, posuta z belimi pikami. To vam je res nekak barometer. Čeprav je v Burgosu mraz, Berard ne nosi te rute tesno ovite okoli vratu, pač pa pusti, da mu pada čez ramena. To pa le takrat, kadar je dobre volje in je s potekom dogodkov zadovoljen. Če pa se dogodki nič kaj ugodna ne razvijajo in je Berard z delom le preveč zaposlen, si svojo ruto tesno ovija okrog vratu, tudi če je toplo vreme. Torej res pravi politični barometer. Berardova rutica pa je tudi nekako znamenje za nas časnikarje, saj po njej vemo, kdaj 6e gospod Berard mudi v hotelu in kdaj ga ni tam. Treba je pogledati le v garderobo in če tam vi6i njegova pikčasta »bufanda«, potem smo lahka prepričani, da Berard še ni odšel iz hotela, kajti ruto nosi, kadar je zunaj, vedno s seboj. Danes te Berardove modro-bele »bufande« ni v garderobi. Jutri pa jo bomo spet videli. To bo za nas znamenje, naj spet pridemo skupaj in pogledamo, kako kaj kaže politični barometer.« Velesejem v Leipzigu največja reklama Na njem bo 9800 razstavljaicev iz 28 držav Državni udar, ki je trajal štiri ure Mir in red sta rešila zvestoba in prisebnost gardnega majorja Bilo je 20. februarja, dan pred pustom, ko se je predsednik ameriške republike Peru Benavides odpravljal na križarko »Rimaš«, da ga popelje za nekaj dni na Tiho morje. Bilo je točno ob 10 dopoldne, ko je Benavides 6topal čez mostiček na ladjo. Oddelek mornarice mu je izkazal vse časti, kakor se to spodobi za poglavarja države. Teh nekaj dni, ki bi jih preživel na križarki na Tihem morju, naj bi bilo zanj nekak oddih, nekaj mirnih trenutkov, ki 60 sicer v tej nemirni ameriški državi zelo redki. V glavnem mestu Limi so se ljudje prav tiete dni pripravljali na velik pustni sprevod, ne takšen kot srna ga na primer letos videli v Ljubljani, pač pa velikanski »cvetlični korso«, kakršnega imajo tam navado prirejati vsako leto na ta dan. In v teh dneh bi človek najmanj pričakoval, da bi utegnilo priti do kakšnih večjih političnih potresov v državi. Tako je mislil tudi predsednik republike Benavides, in je zato še z mirnejšim srcem lahka odšel na kratko vožnjo po Tihem morju. Toda na ta ugodni trenutek, ko bo Benavides odšel na kratko potovanje, so čakali zarotniki, ki so hoteli strmoglaviti predsednika republike in se sami polastiti oblasti. Benavides - velik prijatelj Franciie General Benavides, državnik, ki je sklical pred nedavnim vseameriška konferenco v Limi, je velik prijatelj Francije. Pred svetovno vojno je dalj čas bival v Nici. Služil je v bataljonu alpinskih lovcev in se je med svetovno vojno ves čas boril na strani Francozov in je pripadal štabu generala Nivelle. Njegov najstarejši sin, ki je bil rojen v Parizu, je bil stroga vzgojen v Saint Cyru, zahodnem pariškem predmestju, kjer je hodil tudi v šolo, Darilo, ki ga jo dobila drsalka Megan Taylor, ker si je osvojila v Pragi svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Vse je rešil zvesti maior Rizopraton Notranji minister, general Rodrigues se je z nekaj svojimi najožjimi prijatelji skušal prav ta dan, ko je predsednik republike odhajal na vožnjo po morju polastiti oblasti in s silo vdreti v palačo predsednika republike. Na dvorišču te palače so se tedaj odigrali prav dramatični prizori. Poveljnik garde predsednika republike Rizopatron je pozval voditelja zarotnikov, notranjega ministra Rodrigueza, naj se umakne, ta pa se povelju ni hatel pokoriti. Zagrmel je na dvorišču palače strel, in voditelj upornikov se je zgrudil na zemljo. Druge upornike pa so takoj polovili in zaprli. Niti štiri ure niso še potekle, odkar se je odigral ta prizor na dvorišču predsedništva republike, ko je bil obveščen o poskusu državnega udara Benavides. Sporočili so mu vse podrobnosti o načrtu, ki so ga skovali revolucionarji. Da je bila ta zarota taka hitro odkrita in zadušena, 6e mora predsednik republike pač zahvaliti svoji gardi, ki je pokazala tako veliko zvestobo do njega. Notranji minister Antonio Rodriguez in general Cecilio Ortega, ki je zasnoval tajni revolucionarni načrt, 6ta 6e že pred več meseci odločila, da ob ugodni priliki vdereta v palačo predsednika republike. Izkoristila 6ta trenutek, ko je Benavides odhajal na krajšo vožnjo po Tihem morju, da izvedeta svoj načrt. Ko sta prispela v veliko delavno sobo predsednika republike, je Rodriguez poslal časopisom proglas o spremembi vlade. V tem trenutku, ko sta se mudila Rodriguez in general Cecilio Ortega v predsednikovi palači in že prevzela tako rekoč že vso oblast v svoje roke, 6e je naenkrat pojavil pred njima in njihovimi pomagači major Rizopatron. Imela sta z Rodriguezom samo še kratek, vojaško strog razgovor, in že je padel za revolucionarje usoden strel, ki ga ie oddal hrabri major Rizopatron na Rodriguesa. Ostala predsedniška garda pa je brž polovila tudi Rodriguesovo zarotniško spremstvo. Tako kratka revolucija, da ljudje zanjo sploh niso vedeli Okrog in krog palače so se v nekaj trenutkih pojavili vojaški oddelki, ki so palačo močno zastra-žili. In že so začeli tudi prihajati k vojnemu ministru visoki častniki, ki so mu zagotovili svojo neomajno zvestobo in mu čestitali, da je bila zarota tako hitro zadušena. Predsedniku republike Benavidesu pa so, kakor rečeno, takoj poslali obvestilo, kaj se je med tem časom zgodilo in kako je bila po zaslugi njegove garde in še prav posebej po zaslugi hrabrega majorja Rizopatrona vstaja zadušena še prej kot v štirih urah. In v Limi je spet V6e tako, kakor je bilo pred nekaj urami. Red in mir vladata povsod kot prej, in zdi se kakor da ta poskus revolucije med ljudstvom ni vzbudil niti navdušenja niti zgražanja Kakor da se ni zgodilo ničesar. Saj je za ta štiri-umi udar večina zvedela šele potem ko je bilo že spet vse mirno. General Benavides je nadaljeval svojo pot po Tihem morju, ljudje pa so doma po mili volji proslavljali pusta. Pomagaj stavili slovenski prosvetni dom v Ljubljani! 5. marca bodo odprli v Leipzigu spet velik spomladanski velesejem. Zanj že zdaj delajo v Nemčiji največjo reklamo ter po svojem časopisju objavljajo razne zanimive podrobnosti, ki jih bo imel priliko videti vsak, kdor se bo udeležil tega velikega mednarodnega velesejma. V Leipzigu 6e mude tudi že številni tuji časnikarji, bodisi stalni dopisniki večjih evropskih časopisov, ali pa takšni, ki so jih njihovi listi poslali nalašč za to prliko v Leipzig. Predsednik velesejma v Leipzigu Ludvik Fichte je te dni povabil časnikarje, tuje in domače, na čajanko v nek tamkajšnji hotel z namenom, da jim da podrobne podatke o tem mednarodnem velesejmu, o katerem naj bi pisali tudi tuji časopisi in ne samo nemški. Med drugim je Fichte povedal, da bo ta velesejem v Leipzigu največja reklama za Nemčijo. Na njem .bo prirejenih 18 kolektivnih razstav iz tujine. Na velesejmu bo sodelovalo 28 držav s tem, da bodo poslale svoje razstavljalce tja. Vseh razstavljaicev je 9800. Od teh jih bo 6800 razstavljalo vzorce na velesejmu samem, o.stalih 3000 pa bo razstavljalo na sejmu za tehniko in gradbe. Predsednik velesejma v Leipzigu je povedal tudi nekaj o uspehu lanskega pomladanskega velesejma. Dejal je, da so lani prodali za 543 milijone nemških mark blaga, poleg tega so pa iz tujine naročili še za 147 milijonov mark raznega blaga. Fichte je govoril tudi v splošnem o kupni moči v sedanji Nemčiji. Glede te je ugotovil precejšnje napredovanje in ie za primer navedel med drugim tudi to, da se iz zadnjih božičnih kupčij lahko sklepa da je kupna moč v Nemčiji poskočila za 8 do 10 odstotkov. Nemški gospodarski krogi so zdaj prepričani, da se bodo znatno povečala tudi naročila iz tujine. Ali je junak Robin Hood res živel * tt'« 'r i:H Toda naj se je Robin Hood rodil ali ne, gotovo je, da so za vlade kralja Riharda Levjesrčnega živele tolpe upornih svobodnjakov, ki so raje živele veselo in prosto, kakor pa da bi delali, se pokorili in podpirali tujega zavojevavca. Upirali so se tujim grofom in ni čuda, da jih je ljudska domišljija naredila za branilce zatiranih in šibkih, hden med njimi ie moral biti posebno drzen in posebno zaslužen, ta ie dobil ime Robin Hood in pod to ime je pravljica združila vsj brezimna junaštva in pustolovščine teh svobodnjakov. Film je vse te pravljice ' oživel z njemu lastno prepričevalnostjo in podaljšal junaku Robinu Hoodu življenje v ljudskem spominu. Zanimivo je, kako sta v razdobju nekaj let izdelovalca filma ravnala s snovjo. Medtem ko je Douglas Fairbanks opravil st,var z nekaj stavki, je družba Warner Bross dolge mesece iskala po knjižnicah vse, kar so v sedmih stoletjih napisali o Robinu. Ko je imel Norman Railly Baine zbrano vso snov, je napisal »izvleček«, ki ga bralci v našem listu z velikim zanimanjem berejo. Čeprav je ta junak, ki je bil po zakonu brezpraven, živel, v resnici ni bil tak, kakor pa je izšel izpod peresa, kakor tudi n. pr. ni bil Rostandov Cy-rano de Bergerac vzet iz resničnega življenja, marveč ga je poveličala najprej ljudska, zatem pa umetnikova domišljija. Radio Zelo negotovo je, ali je ta junak, ki govore o njem pravljice angleškega ljudstva tudi re6 živel, ali pa je Robih samo podoba več zgodovinskih osebnosti, ki so živele po angleških gozdovih v dobi, v katero postavljajo tega Robina, katerega kapica — hood — (oglavnica, ki je pokrivala glavo in ramena) je bila tedaj običajno pokrivalo svobodnjakov. Prvo sporočilo o Robinu je pesem angleškega trubadurja Langerlandea, ki je živel v XIV. stoletju, in se imenuje Visian of Piers the Ploughman (Sen orača Petra). Najstarejši prepis te pesmi sega v 1.1377. Torej naj bi Robin živel med letom 1184 in 1247, mogoče tudi sto let pozneje. Ni mogoče reči, da bi bila pesem kakega Robinovega sodobnika. V XV. stoletju je napisal neki škotski menih kroniko svoje dobe in svojega kraja v verzih. Pisatelj Walter Scott, je po tej kroniki ustvaril, kakor splošno mislijo, svoje največje delo »Ivanhoe«. Robin Hood je prikazan v njem v zaporednih potezah kot »Diccon bend the bow« (Dick lokovezec), Locksley lokostrelec in končno pod zgodovinskim imenom Robin Hood. L. 1825 je napisal francoski zgodovinar Avgust Thierry v svoji zgodovini o zavojevanju Anglije po Normanih stare zgodbe o Robinu, ki so krožile med ljudstvom. Zgodbe junakov iz 6heerwoodskih gozdov 6C danes berejo samo še med pripovedkami, ki so namenjene otrokom. Ta zgodovinar trdi, da prištevajo najstarejše balade Hooda h kmetskemu stanu. Potem, ko so se po zavojevanju Anglije duhovi nekoliko pomirili in je spomin nanj že splahnil, so ljudski pesniki te junake in med njimi Hooda začeli olepšavati in jih odevati v veličino in bogastvo, Iz njih so naredili grofe ali pa vsaj nezakonske otroke kakega plemiča. Programi Radio Ljubljana Sobota, 25. febr.: 12 V venček so pisan se danes ujele plošč izbrane, plošče vesele — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 V venček so pisan se ^anee ujele plošče izbrane, plošče vesele — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerlnff: Kako je Niels Holgeson popotoval z divjimi gosmi. - Povest v nadaljevanjih; b) Tetka Marička kramlja in prepeva — 17.5i Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radij, orkesler — 18.40 O gorah (g. dr. Jože Rus) — 19 Naro^edi. poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g F. S. Finžgar) — 20 Zunanja politika (g urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Slovpnsjci kumoristi II.: Vesel večer z Radom Murnikom. Rokopis pripravil Niko Kuret. Iz* vajajo člani rad. igral družine. Sodelujejo Fantje nn vasi. Vodi inž. Ivan Pengov — 22 Napove i, poročila — 22.15 Za dober konec, igra Radij, orkester. . Drugi programi Sobota, 25. februarja: Belgrad: 20 Narodne pesmi — 20.15 Ciganska fantazija (iz Budimpešte) 21.40 Plošče — 22.15 Plesna gl. — Zagreb: 20 Opera. — Praga: 19.25 Otroški zbor — 20 Pisan večer — 22 35 Plesna gl. — Sofija: 19 Mandoline — 19.30 Pevski konc. — 20 Violina — 20.55 Pevski konc. — Varšava: 19.15 Operni konc. — 21 Pisan konc. — Budimpešta: 20.15 Cig fantazija — 22 Plošče — 23 Jazz. — Trst-Milan: 16 Simf. koncert — 21 Opera. — Rim-Bari: 21 Igra — 21.40 Violina in pianino. — Dunaj 18.15 Narodna gl. — 20.10 Beethovnove klavirske sonate — 21 Ork. konc. — Berlin: 20.10 Leharjev konc. — Konigs-berg: 20.10 Slavnostni konc. Lipsko: 19 Pust v opereti. — Frankfurt: 20.15 Plesni večer. Na sejmu vabi fotograf: »Vstopite! Vašo sliko povečamo prav poceni v naravni velikosti.« Jaka gre mimo, sliši in vpraša, ali je to res. »Seveda, kar vstopite!« »No, potem mi pa tole povečajte v naravni I velikosti,« se zakrohota Jaka in potegne iz žepa 1 fotografijo nebotičnika. Norman Railly Rainc: 54 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI »Vsekakor ste tu mnogo na varnejšem kakor na cestil« Mirna in prepričljivo je spregovoril te besede škof iz Black Cannona. Potrudil se je, da bi mu besede zvenele čim bolj iskreno. Sam pri sebi pa se je v tem trenutku že odločil. Imel je napravljen že povsem natančen načrt. »Po glasu, po vedenju, pogledu in po skrivnostnosti prav za prav ni izključeno, da bi bil to Rihard. Sicer pa končno tudi ni docela izključeno, da Robin Hood ne bi bil zbral denarja, ki je bil potreben za odkup Riharda z Levjim srcem ter ga po svojih ljudeh že zdavnaj poslal vojvodi Leopoldu IV. Avstrijskemu! Na tem svetu prav za prav človek ne že vnaprej smatrati nobene reči za izključeno! Če je ta skrivnostni tujec Rihard z Levjim srcem, je o tem seveda treba nemudoma obvestiti princa Ivana brez dežele in sira Guyja Gisbourneškega, da bosta dal Riharda zgrabiti ter ga vreči v ječo. Prej se bo moralo to zgoditi, preden ljudstva zve, da se je bil vrnil iz ujetništva. Na V6ak način pa je te tujce treba ta vsak slučaj vsaj prijeti, jih zaslišati er se prepričati o tem, kdo prav za prav :o Morda so to Rihardovi glasniki in igleduhil Treba je na vsak_ način obvestiti princa Ivana brez dežele ter sira 3uyja Gisbourneškega o njihovem priho-lu. Prav gotova ga bosta za to presenet-jivo vest oba bogato nagradila, zlasti še, če se bo izkazala njegova vest za resnič- no. Škof iz Black Cannona se je obrnil, kakor bi hotel naglo vstati s svajega se-deža. _ »Ostali bomo v tvoji prijetni družbi, presvetli!« se je v tem trenutku zaslišal tujčev glas. Škofu iz Black Cannona se je ta trenutek zazdel njegov glas popolnoma enak Rihardovem. »Nobenega dvoma ni, on je Rihard z Levjim srcem!« je ta hip preudaril black-cannonski škof. »Takoj moram tedaj v dvorec, da o tem dejstvu nemudoma obvestim princa Ivana brez dežele ter sira Guyja Gisbourneškega. »Žal ne bom mogel ostati v vaši cenjeni druščini! Kliče me nadvse važen opTavek!« Škof iz Black Cannona se vljudno opraviči in vstane. Stol odmakne vstran, sezuje copate in ponovno obuje čevlje. Nato se naglo dvigne ter prikloni neznancem. »Presvetli, ali bi te smel prositi za uslugo? Bodi toliko prijazen, in jutri zvečer večerjaj z menoj v mojem dvoru!« Rihard z Levjim srcem se pri teh besedah veselo zasmeje, škof se zdrzne, za hip obmolkne. Postalo mu je jasno, da ga njegove slutnje niso varale. Nihče drugi ne more biti ta neznanec kakor Rihard z Levjim srcem. Resno se zato še enkrat prikloni in reče: »Hvala!« In že se z dolgimi koraki odpravi proti vratom. »Lahko noč in srečno pot! Bog vam bodi pri potovanju naklonjen!« Še enkrat se obrne pri vratih, pogleda tujce in že zapre vrata za seboj ter izgine v temno noč. Rihard se je pomembno spogledal s svojimi spremljevalci, potem pa je ukazal: »K oknom!« In že je eden njegovih tihih spremljevalcev skačil k oknu ter prisluhnil v temno noč, da bi po korakih dognal, v katero cmer se je odpravil. Rihard sam sicer temu nenadnemu škofovemu odhodu ni pripisoval prav nobenega posebnega pomena. Konec krajev je vendar prav za prav razumljivo, če imajo visoki gospodje vedno kakšne važne opravke. »Ali so postelje pripravljene?« končno dobrodušno in prisrčno vpraša krčmarja. Temu je bil nenadni škofov odhod precej zagoneten. Ni si znal razložiti, zakaj naj bi 6e bil visoki gospod odločil za odhod. »Pripravljene so!« odvrne krčmaT. »Potem pojdimo spat! Utrujen sem!« pravi kralj Rihard z Levjim srcem. Dvigne se od mize. »Sire, zdi se, da mož nekaj sumi!« pripomni eden iz njegovega spremstva. Kralj se dobrodušno nasmehne in ne odgovori niti besedice na to opazko. »Ali si videl, kralj, kakšen strah je kazal krčmar pred škofom iz Black Cannona? Škof je Norman!« Kraljev spremljevalec je nadaljeval s svojimi opazkami. »Odkar smo bili stopili na ta naša sveta angleška tla, neprestano srečuiem same preplašene obraze! Najbrž je življenje v Angliji sedaj težko, odkar jo opravlja naš dragi brat Ivan brez dežele! Kadar pa omenjajo Robina Hooda, tedaj 6e šele človek zamisli...« Pri teh besedah je Rihard nenadoma obmolknil, se dvignil in se odpravil k počitku. Spremljevalci so šli tesno ob njem. Krčmar je še nekaj časa stal 6redi sobe, gledal za skrivnostnimi tujci, odkimal glavo, upihnil svečo ter se tudi 6am odpravil v svojo sobo. V gostilni je nastal popoln mir, zunaj pa je zakraljevala globoka, popolna tišina. Vnovič je začel padati dež; le veter je od časa do časa porobkal ob oknicah na stari hiši. Zdelo 6e je kakor bi se bil kdo odločil ter tiho potrkal na okna, da bi speče ljudi opomnil k previdnosti. Notri so utrujeni od dolgega, napornega potovanja 6pali Rihard z Levjim srcem in njegovi. Zaupljivo so se prepustili nočnemu miru. Niti na misel jim ni prišlo, da bi prav ta čas zlobni ljudje proti njim kovali zlobne spletke, ki so jim stregle po živlienju. Škof iz Black Cannona je svoj sklep že začenjal izpreminjati v delo. XII. Razgovor med štirimi ljudmL Škof iz Black Cannona je z naglimi koraki odhitel iz gostilne ter se nemudoma odpravil proti nattinghamskemu dvorcu, Nobena reč ga ni utegnt'a oplašiti: ne strah pred Robinom Hoodom, ki bi ga spet utegnil prestreči kje na potu, ne bojazen pred mrazom, ki ga je nosil oster in moker veter, ne dež, ki je lil . v tej noči kakor iz škafa. Moč in pogum mu je dala vest, ki bi utegnila postati zanj prav tako nevarna kakor za sira Guyja Gis-boumeškega ali za princa Ivana brez dežele. Če se je Rihard res vrnil, in če ga ne bo mogoče pravi čas odstraniti ter spraviti izpod nog, potem bo Rihard kmalu napravil red ter odstranil vse tri. Usoda njih vseh treh leži v njegovih rokah, če bo Rihard 6pet zasedel prestol, potem je po njih. Po njih bo tudi že, čim ljudstvo zve za njegov povratek. Vse simpatije. ki jih je bil Rihard prej užival tako pri Normanih kakor tudi Saksoncih, bodo oživele pri obojih. Narod je imel kralja Riharda z Levjim srcem rad, zaupal mu je, ljubil ga je, ker je bil pravičen, dober in junaški. Narod ne sme tedaj zvedeti na noben način za njegov povratek. Če bo zvedel, potem je vse propadlo. Propadel je princ Ivan brez dežele, ki se misli te dni kronati s kraljevsko krono, propadel je sir Guy, ki se je iz osebnih razlogov gnal za njegovo kronanje, propadel je on sam. Proglašeni bodo za upornike. Rihard se na njihove, sicer morda opravičene ugovore in opravičila ne bo oziral. Zaman se mu bodo izgovarjali, da sploh niso mislili na kronanje princa Ivana brez dežele za angleškega kralja, če jih ne bi bil k temu ščuval francoski kralj Filip II. Avgust, potem ko je bil ubit jeruzalemski kralj Konrad Montferratskj. Filip II- Avgust je potem, ko je bil ubit Konrad Montferratski, obtožil Riharda z Levjim srcem za edinega krivca pri tem umoru, ki je napravil v križarskem taboru ogromno ogorčenje in razburjenje. Francoski kralj Filip II Avgust ie javno obdolžil Riharda z Levjim srcem tega umora in zahteval, da ga je treba vreči s prestola ter postaviti na angleški prestol princa Ivana brez dežele. Krona pa je vendar tako zapeljiva pozemeljska dobrina. 6aj je združena z največjo častjo ' in oblastjo! . i j .i, j*, ,a Mesečna naročnina 12 din. n lno*em»tvo 25 din. flredništvo: Kopitarjeva nliea (FTil Telefon 4601 do 4005. Uprava: Kopitarjeva uliea 6. »Slovenski dom« Uhaja mk delavnik ob 12. »£sečn.#Mro