Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 5. decembra 1937. Štev. 49. Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Brezmadežno poprijetje i človeči razum. Naša sveta vera je puna skrivnosti. Edna takša skrivnost je Marijino brezmadežno poprijetje. Da je tak, to znamo, ne more pa naš človeči razum popolnoma razmiti, kak je to Bog napravo. Za vernoga človeka je odgovor na to skrivnost jako kratek: Bog je tak šteo pa se je zgodilo. On je Vsemogoči. Dobro pa je, da si z raznimi dokazi to vero okrepimo. Gda je angeo Gabrijel z rečmi „in blaženi je sad tvojega telaˮ oznano Mariji, da bo postala mati boža, je s tem že razodeo skrivnost brezmadežnoga poprijela Nje same. Gotovo je najmre, da je Jezuš Kristuš, najvekša svetost, šteo meti Čisto mater brez zamazka. Či bi samo eden edini zamazék, madež, greh, omadežüvao Marijino düšo, bi si Jezuš gvišno zbrao drügo, bole Čisto mater. I či je na celoj zemli ne bilo čiste, brezmadežne device, jo je vsemogočni Bog lehko stvoro, kak je stvoro prvo ženo Evo čisto, nedužno. Tak je Bog tüdi včino. Gda premišlavam Odrešenika v naroči Device, gda ga vidim počivati v njenom naroči, gda ga premišlavlem zaprtoga v njenom čistom teli, se večkrat pitam: Što vüpa praviti, ka je Bog za eden sam trenotek prepüsto šatani ono svetišče, gde bo Njegov Sin najšeo počitek, ono deviško ležižišče, gde bo obhajao düšno zdavanje s človečov naravov? Jezuš Kristuš je lübo svojo mater bole, kak jo more lübiti najbole lübéči sin toga sveta. Či je pa tak nežno lübo svojo mater, bo li potem dopüsto, da jo bo težilo breme prokletstva? Nikak ne! Njegova lübezen je prevelika, da bi püsto ječati svojo mater v verigah greha. Njegova čast je previsoke,. da bi prebivao v omadeževanom teli. Marijina čistost je mogla biti spodobna čistosti Jezuša samoga. Zato je mogla biti vsigdar brezi vsakšega zamazka, madeža tüdi brezi posledic izvirnoga, poprijetnoga greha. Bog sam je tak šteo i je napravo izjemo ravno pri Mariji. V tom je pa ravno Njeno brezmadežno poprijetje. Marija je sodelüvala za rešenje človeštva, ar se je v njenom čistom teli včlovečo Odrešenik sveta. Kak velika čast je to za našo Devico! Svojemi Sini, vsemogočnomi Bogi, je pomagala rešiti človeči rod i ga strgati iz verig hüdobnoga düha. S tem je včinila za nas več kak angeli, ki nas noč i den čuvajo. Bog sam je izročo svojega Sina v njeno varstvo, da je čuvala nad Njim kak veren angeo. Zato se po pravici zove kralica angelov. Što bi potem dvojio v Marijinoj čistosti, či so vsikdar čisti i nedužni angeli. Njeni slüžabniki? Bole čista kak slüžabnica more biti gospa; bole čista kak angeli je mogla biti Kralica angelov, Marija Devica. Da je Marija bila vsikdar brezi najmenšega greha, tüdi brezi izvirnoga, poprijetnoga po Adami, nam kaže nadale namen včlovečenja. Vsi znamo, da je namen včlovečenja v odrešenje človečanstva iz peklenskih verig izvirnoga, poprijetnoga greha. Ali bo Marija, ki je rodila Odrešenika, podvržena tomi grehi? Bo Ona v istom proklestvi, iz šteroga je rešila človeči rod? Ne,to ne sme biti! Naša Zdrava pamet nas vči, da je Bog mogao že včasi v spočetji občuvati svojo mater čisto, brezi vsakšega zamazka madeža. Marija pa je ne bila samo mati boža, bila je tüdi Zaročnica sv. Düha. Gda jo je Bog odločo za mater svojemi Sini, jo je sv. Düh izbrao za svojo zaročnico. Što vüpa praviti, ka je sv. Düh, to najčistejše, najbole sveto bitje vzelo nečisto, po izvirnom, poprijetnom grehi oskrunjeno deklo, robinjo hüdobnoga düha za svojo zaročnico? Nikak ne! Vsa čista i brezi madeža je mogla biti boža Zaročnica, Marija Devica. „Kak je Jezuš meo v nebesaj očo, šteroga častijo serafini trikrat sveti, tak se spodobi, da ma na zemli mater, ki je vsikdar bliščala v svetosti.ˮ Tak pišejo sv. oča Pij IX. Bog je že od večnosti odebrao Marijo za svojo mater. Ona sama nam pripovedavle v knigi pregovorov, kak nam razlaga reči sv. Düha sv. Maticerkev: „Gospod me je meo v začetki svojih potov, prle kak je kaj včino od začetka. Od vekomaj sam postavlena, prle kak je bila zemla. Ne je bilo ešče brezdnov i jaz sam bila že poprijeta. Tüdi stüdenci vode so ešče ne izvirali... sam se jaz rodila ... Gda je delao nebesa, sam bila poleg; gda je s stanovitnov postavov ograjao brezdna, gda je zemli pokladao dno, sam bila pri Njem. Vse sam ravnala ž njim i se ž njim vsaki den veselila pa vsikdar pred Njim igrala.ˮ (Preg.8,23). — Či je Bog tak lübo Marijo, ka se je nikdar ne ločo od Nje, zagotovo je ne bila nikdar omadeževana od greha, ar greh loči od Boga i vzbüja sovraštvo pa srd, ne pa lübezen v vsesvetom Bogi. Marija je postala mati boža i tak dosegla neskončno čast. Či je pa bila Marija Dev. tak blüzi Boga, da je zaslüžila neskončno čast, jo je krasila neskončna čistost, ki odstrani vse grehe. Či nazadnje ešče pomislimo, da je Jezušova krv mela moč greh izbrisati, je gotovo mela tüdi moč greh zabraniti. Či pa ma moč greh zabraniti, se ne bo Bog toga poslüžo ? Či ne pri drügom, pa bar pri svojoj materi je to včino i jo obvarvao od izvirnoga, poprijetnoga greha. V tom pa je ravno Skrivnost njenoga brezmadežnoga poprijetja. Tak nas človeča pamet sama vči, da je bila Marija poprijeta brezi zamazka, brezi madeža. — R. Brez greha poprijeta Devica Marija, reši nas smrtnoga greha. Za tebe, o Marija, brezmadežna Devica, so vse najlepše podobe, ki krasijo svete knige, za tebe vse najslajše reči: Pridite tüdi ve, o močne žene, pridite proslavlat mojo in svojo kralico, pridite opevat njene jakosti! Jaz te vidim, o Labanova hči; lepa si i za te bo Jakob slüžo še celih sedem let; toda lepša bo ona, predpodoblena v tebi, ki bo pridobila bože Srce. Vstani, o Debora, i opevaj Jahelo, Haberovo ženo, spodobno velikomi knezi, opevaj zmago nad kralom Jabinom: cvek je zabila Sisari v glavo i ga vsmrtila. Toda bole močen od Sisare je bio šatan, bole močna od Haberove žene je bila Marija, ki je z deviškov nogov peklenskoj kači strla glavo. Zložite, o Betuličani, novo pesem i novi den prištejte svojim osvetkom: Vojvoda 20ih jezer oboroženih pešcov i 12 jezero oboroženih konjenikov je vmro: njegovo glavo je odsekala Judita: hči Merarija se vrne slavna i zmagonosna. I ti, o sv. Cerkev, zaspevli nove hvalnice i nove dneve pridrüži svojim svetkom: hči Joahima je slavno zma- gala; bole kak Judita jo bo lüdstvo zvalo blaženo. Pridi Estera, kralica lepote i mi-lobe; Asver te čaka, očaran od mi-lobe tvojega lica, od nežnosti tvojega značaja: približaj se prestoli, i po tebi bo lüdstvo dobilo rešenje. Pokaži se, o Marija, najlepša izmed stvari; Najvišji je pogledao tvoje srce, bole čisto od zlata, i zavolo tvoje poniznosti se bo v Tebi včlovečila večna Reč. Veselite se, o narodi; radüjte se, o lüdstva! Nova Estera se je prikazala pred Bogom i nam zbrisala smrtno Obsodbo. O kruti šatan, henjaj šütati za prečistov Devicov, ki mora postati mati: Marija ti bo strla glavo. Ohladite, o narodi, nespametno svajo: ví ste bratje i Sinovje edne matere, ki je Marija. Zamorite v srci pogübno sovraštvo i sküpno hvalite ženo, ki je Devica i Mati: hvalite .Ono, ki je ne mela zamazka, madeža v svojem po-prijetji. Hvalite gospo, štero je Kral kralov šteo počastiti. I Ti, brezmadežna Devica, Sprejmi naše češčenje i vlevaj nad našo glavo nebeske milosti! D NEDELA drüga Adventska. Evangelij (Mataj H). Tisti čas, gda bi Ivan čüo vu vozi dela Kristušova, poslavši dva z svoji vučenikov, pravo je njemi: Ti si te pridoči, ali drügoga Čakamo ? I odgovoreči Jezuš veli njima: Idoča nazvestita Ivani, štera sta čüla i vidila. Slepi vidijo, plantavi hodijo, gobavci se očiščavajo, glühi čüjejo, mrtvi gori stanüjejo, nevolnim se Evangelium nazviščava, 1 bláženi je, ki se ne spači v meni. Gda bi pa njidva odišla, začao je Jezuš praviti vnožini od Ivana: Ka ste vö šli yu püstino gledat? Jeli trst od vötra gibajočo? Ali ka ste yö šli glédat ? Človeka v mehkom gvanti oblečenoga? Ovo, ki se z mehkim gvantom oblačijo, vu kraleski hižaj so. Ali ka ste vö šli gledat? Proroka? Ešče Velim vam, i več od proroka. Ar je te, od šteroga je pisano: Ovo jas pošilam Angela mojega pred licom tvojim, šteri pripravi pot tvojo pred tebom. * Dnes tjeden smo začeli adventni čas. Advent pomeni prihod, najmre prihod Gospodov. Pravzaprav je advent ravno ne prihod, nego pripravo na prihod. Priprava na prvi prihod Gospodov ob rojstvi v Betlehemi, pa tüdi priprava za njegov zadnji prihod: pri vesolnoj sodbi. Bog je poslao na svet velikoga moža, spokornika, predgara, proroka, sv. Ivana Krstitela, da je priplavlao lüdstvo na prihod Gospodov. Tüdi pred nas stopa v teh dnevaj adventa te sveti mož, te veliki spokornik, glas kričečega v püščavi. Tri adventske nedele zaporedoma ga pošila Cerkev k nam, da tüdi nas pripravi na Prihod Gospodov da nas opomene, nas zdrami i spravi k pokori. To ka je povedao Židovom! prav to vse ma tüdi povedati nam. Sam Jezuš jako hvali sv. Ivana Krstitela. Imenüje ga proroka i več kak proroka, angela, imenüje ga celo najvekšega od, žene rojenih. Sv. Ivan Krstiteo je bio veliki spokornik pa tüdi oster predgar. Ka je od drügih zahtevao, to je najprle sam delao. Vina i drüge Opojne pijače je ne pio, nego samo: vodo. Obleko je meo iz kamelje dlake i to na golom teli brez spodnje obleke. Prepasani je bio z ledernim pojasom, tak je kamena dlaka ostro pritiskala na kožo. Jo je pa kobilice i divji med. Nišče njemi je te pokore ne naložo. Sam je spoznao veliko vrednost pokore. Mi pravimo, da smo krščeniki i vučeniki Kristušovi. Kristuša — križanoga, razbičanoga, oplüvanoga, s trnjom koronünoga, ki je ne meo, kam bi glavo položo. Koliko se pa mi pokorimo? Koliko smo spodobni Ivani i koliko Kristuši ? Mi samo to gledamo, kak bi nam bilo bole prijetno na sveti. Da mamo lepo hižo pa dosta penez. Marija v svetopisemskih predpodobah. 2 NOVINE 5. decembra 1937. Skoro vsaki si žele kak največ zemelskih ugodnosti i telovnoga vživanja. Svet se ponaša s kulturov i napredkom, sv. Pavel pa je pravo, da se nešče ponašati z nikim drügim kak s križom Kristušovim. Cerkev je morala post skoro popolnoma odpraviti, ar ga lüdje neščejo. Po peldi sv. Ivana Krstitela so nešterni dobri kristjani djali: sv. Ivan Krstiteo je ne pio nikše opojne pijače, tüdi mi je neščemo, zato ka haska nikšega ne prinaša, škode pa dosta, na zdravji, na nošnji, na düši. Pili bomo vodo, postanemo abstinentje. Ka so pa drügi na to pravili? — Da je to norost ! Nemrejo toga razmeti, smešno se jim vidi. Norca se delajo iz tistih, ki s treznostjov nasledüjejo sv. Ivana krstitela ali je ne takše mišlenje bole pogansko kak krščansko? Pa je pokora kaj smešnoga, kaj nespametnoga? Oda se je 1. 1858 v Lurdi Marija prikazüvali sv. Bernardki i jo je Bernardka pitala, ka žele, je odgovorila trikrat: Pokora! Pokora! Pokora! Či ščemo biti pravi krščeniki, ne bojmo se pokore. Pa či si že ne bi radi nalagali kakše pokore, prenašajmo vdano bar tisto pokoro, tisto trplenje, tiste križe i težave, štere nam pošila Bog v naše dobro ali pa nam lüdje prizadevlejo. Teh križov se itak nemremo iznebiti, zato je najbole pametno, da jih prenašamo brezi čemerov, da si bar s temi nekaj zaslüžimo. Slovo g. Cigüt Petra. Izvirno poročilo Novin. G. Cigüt Peter, salezijanski dühovnik so nas zapüstili i se odselili kak svecki dühovnik djakovske püšpekijo v to, da tü vodijo düšno pastirstvo. Ar je tü dosta Slovencov i Vogrov, niednoga dühovnika pa nej, ki bi bio zmožen teva jezika, zato se g. Cigüti odpira tü bogato pole za rešenje düš. Dneva 28 i 29. novembra so se müdili v svojoj rojstnoj vesi Nedelici i fari Törnišči, gde so slüžili 28. veliko sv. mešo i predgali. Na domi so pa obhajali 90 letnico rojstva očé, Cigüt Jožefa, koga obdaja pri toj redkoj obletnici 70 potomcev. Meli so 9 dece, živeli v siromaštvi, a Bog jih je blagoslovo, vnüki, pravnüki so vsi zdravi pa zadostno premožni, ar Bog tiste, ki njemi toliko düš odgojijo, kak njim je on odločo, posebno blagoslavla v düši, pa tüdi v poštenji i vrednosti. Z ženov so živeli 63 leta v zakoni, ki so pred 2 letoma vmrli. Za oba stariša so g. sin dühovnik v slovo od doma slüžili 2 sv. meši. Te dni so se tüdi poslavlali g. Cigüt od svojih prijatelov. Odhajajočemi g. Cigüt Petri se dühovščina Slov. krajine z verniki vred toplo zahvali za vnogo dobroga, ka je včino med nami, za vnoge trüde, štere je preneseo za čast božo i rešenje düš pa njemi žele Srce Jezušovoga obilen blagoslov za dühovno' pasürstvo v djakovskoj püšpekiji. Slavnost v Lendavi. Na katalenje na proščenje je lendavske župnija doživela veliko slavnost, štere spomin se ne bo zbrisao z spomina kesnih rodov. Lendavska farna cerkev je potrebna bila temelitoga popravka. Začeo je z vpelavanjom elektrike i postavlanjom jaslic g. dekan Jerič, prednik g. plebanoša Bakana olepšavati cerkev, a dovršo je to delo v popolnosti g. plebanoš Bakan. Ponovo je cerkev popolnoma oznotra i ozvüna. Dobila je novi rušt i streho' cerkev z törnom vred, novi poseben vhod na koruš, oznotraj je vsa poslikana, tabernakl po cerkvenih predpisih predelan i okrašen, svetniki z velikim oltarom vred bogato pozlačeni, vse pofarbano, prenovlena, da zgleda cerkev kak čista Zaročnica z vencom na glavi pred zdavanjom. Pet svetih meš se je slüžilo te den v lendavskoj cerkvi. Po sedmoj se je lendavsko občinstvo posvetilo Srci Jezušovomi, po osmoj deca, po devetoj slovenski farniki, po velikoj pa cela fara z madjarskimi verniki. Osma meša je bila Šolska. Vsa hvala ide vučitelstvi lendavske fare, da se je z gorečnostjov zavzemalo za šolsko mešo. Do petsto dece se zbere k svetoj meši, pri šteroj šolarje lepo spevajo. Genlivo je bilo slišati z nedužnih dečinskih vüst posvetijo motitev, gda so javno izpovedala deca, da verno ščejo slüžiti vse svoje živlenje sladkomi Srci Boga Odrešcnika. Pred velkov sv. mešov je g. dekan Jerič obdan od lepoga števila dühovščine blagoslovo tabernakl, križ na tabernakli nove slike i drüge rečí, ki so potrebüvale blagoslova. Zatem je pa blagoslovo z lepimi i dugimi cerkvenimi molitvami zvon, šteroga je küpo g. Toplak Jožef, lastnik slatine na Petanjcih v zahvalo, ka ga je dober Jezuš živoga i Zdravoga pripelao nazaj iz svetovnoga boja i na spomin v boji spadnjenim vojakom, G. Toplak je z g. dekanom Jeričom sküpno bio v bojnoj nevarnosü. Genlivo i zahvalno je poslüšao svojega tovariša g. Jeriča blagoslovitvene molitve, kak genjivo i zahvalno je te molo i spevao, ar se njima je v düši zbüjao spomin na strahote bojne, na grmenje topov, reglanje strojnic, ar njima so pred oči stopale podobe vnožine razmrcvarjenih tovarišov, ki spijo svoj sen v tüjoj zemli, njeva je pa dober Bog ohrano i povabo, da ga odičita, eden kak dühovnik, drügi kak dobrotnik cerkve. Botrinsko čast je vršila g. Top-lakova, rojena Sep Marija. Po blagoslovitvi zvona je Najsvetejše prenešeno v novi tabernakl, na to pa se je oglasila boža reč z vüst Urednika Novin na predganici od deviške i lübeče vere sv. Katalejne. Na konci predge je povedao, da vidi v toj cerkvi spunjeno, ka Bog zahteva od svoje hiše: Bože hiše se dostaja lepota. Oiepšana je ta hiža boža, ar je gorela lübezen v srci g. plebanoša, ki so darüvali noči i dneve skoz več mesecov, naj se prenovitev kak naj-popolnej dovrši i z takšim naporom, da so celo zbetežali. Za časa njihovoga oslablenja so še naprej vodili nadzorstvo nad delom, a vso düševno skrb nad 11 jezero düš broječe velike lendavske fare pa sta prevzela njihoviva pomočnika, g..kaplana Halaš i Koren, pa sta vso dühovno skrb opravlala vsem i za vse z najvekšov gorečnostjov, ka posvedoči zadovolstvo cele fare. Vodila jiva je pri tom teškom deli samo lübezen. A lübezen, nesebična, Plemenita, velika je napunjavala lendavske farnike, ki so v toj stiski, gda malo štera hiša ma ta najpotrebnejša, da so dra-gevole prispevaii nad 200 jezer Dinarov za olepšanje hiše bože, da so svojemi Jezuši postavili tabernakl, kak ga zahtevajo cerkveni predpis!, kde bo za nje prebivao, da je napunjava z jakostmi, bogati v siromaštvi, krepi v slabosti, toláži v žalosti, i njim plačo deli na smrtno vüro tisti Jezuš, ki je opazo skriti filer sirote dovice i ga Pohvalo i ki je plačo obečao ešče za kupico mrzle vode, štero ponüdimo najpozednjejšemi človeki na zemli. Sledila je slovesna sveta meša z dvorbov, štero je slüžo g. dekan Jerič. Med svetov mešov je krasno, iz srca i v srce segajoče popevala do zadnjega kotička nabita cerkev, pesem je sprevajalo orglanje g. kantora Do-minka z vsov dovršenostjov. Čütila se je zaistino po rečaj sv. Pisma .nova pesem" v prenovlenoj novoj cerkvi. Po svetoj meši so g. dekan naprej molUi posvetilno molitev i nešteta vnožina je z genjenim srcom ponavla^ reči posvetila molitve: Tvoji smo i tvoji ščemo ostati. Popoldnevi je g. dekan istotak z dvorbov opravo slovesni vešperaš, pri šterom je cela cerkev nad vse lepo popevala pred Najsvetejšim Tantum egro in Genitori. Narod je zamišlen v svojo notrašnjost zapüsto kraj lepote i se povrno z popolnim düševnim zadovol-stvom v svoje domove z tem močnim nakanenjom, da bo na božo hišo rad darüvao i da bo živo hišo bože, svojo düšo den za dnevom lepšao. G. plebanoš je bogato pogostio svoje dühovne sobrate i majstra g. Zamüdo Franca iz Križovec pri Lotmerki, ki je zlatarska dela opravlao pa Smrekar Janoša slikara iz Veržeja, ki je sükao cerkev. Oba sta lepo delo napravila i jiva priporačamo. Slike je pa naslikao akademski slikar, lendav-čar g. Pandur Ludovik, ki je ovak tüdi lepo zvršo svoje delo, samo da bi nagoto angelcov, posebno ednoga angelca mogeo bole zakriti, ar moti v pobožnosti molilce Najsvetejšega. Slovesnost, ki je obinola srca vseh, ki so se je vdeležili, globoko i vroče, naj obine z lübeznostjov Jezušovoga Srca vso fare, je naša ponizna prošnja do toga lübečega Srca. Tak naj bo. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za tretjired je 8. dec. po večernici v Črensovcih. Večernice ob 2. Po navuki ponovijo kotrige za-oblübo čistosti, ki so se za to zavezale. Patanjci. Rojstna hiša g. Gabor Alojza, jürjanskoga kaplana, je priredila 22. nov. prijatelski sestanek z malim goščenjom, šteroga so se vdeležili poleg domačega sina dühovnika sle- deči gospodje: Krantz Jožef, dekan, Vojkovič Jožef, sobočki plebanoš z svojim kaplanom Škraban Janošom i Šoštarec Alojz, profesor verenavuka na sobočkoj gimnaziji. Črensovci. Krajevna kmečka zveza v Črensovcih bo mela meseca decembra gospodarski tečaj; tečaj se vrši vsako sredo i petek od 2 do 6 vüre, a mesto 8. dec. bo 7. dec. Ar je tečaj velike važnosti za gospodare i brezplačen, je vsakomi dana možnost, da se tečaja vdeleži. Vršo se bo v máloj dvorani Našega doma. Trnje. V petek je doletela Žalig Štefana nesreča v logi. Pri sekanji drv je spadnolo drevo na njega i ga jako poškodüvalo. Med prevozom v bolnico je bio v Črensovcih spovedani i je malo za tem na poti vmro. Posvetitev Srci Jezušovomi. Župnišče v Lendavi se je 28. nov. posvetilo Srci Jezušovomi, to je g. Bakan Štefan, plebanoš, z svojima g. kaplanoma, svojima starišoma, sestrov i držinov. Obred posvetitve je zvršo Vrednik Novin. Širitelom. Širitelje iz sobočke, tišinske t martinske fare naj iščejo svoje kalendare v Soboti v trgovini Hahn lzidora. Beltinci. V našoj občini se širi en čas novi časopis »Slovenska vas". To je glasilo rdečih, krščanskoga düha ne smo najšli v njem. — Naš deški (fantovski odsek) lepo napredüje. Zadnjič je na njem predavao g. profesor Novak Vilko od stari šeg slovenskoga lűdstva jako zanimivo. Več takših predavanj bi si želeli. Prosvetnoga drüštva dekliški odsek v Črensovcih vprizori na svetek Brezmadežna dne 8 popoldne ob 3 vüri včasi po večernicah v Našem Domi lepo Zgodovinsko igro: »Ljudmila", na štero vlüdno vabijo. Pozdráv pošila i svojoj urarnici za god vse dobro žele Zver Marta, Ižakovci, iz Francije. Gančani. Zapüščajo nas, gospod šolski nadupraviteo, Aleksander Nèr-žima i odhajajo na novo slüžbo šolskoga nadzornika za sobočki okraj. Gospod so prišli v Gančane po prevrati leta 1919. Tak so zdaj že bili 18 let v Gančani. Bili so jako prilübleni, ne samo od šolske dece, liki od vseh veščarov, šteri so v njih vidli vzor katoličanskoga moža, skromnoga i Íübečega srca očo za vsakoga, dobroga svetovalca v nevolaj i predvsem krščanskoga vzgojitela dece. Bili so mož, kakših v denešnjih časaj dosta menka. Naše lüdstvo teško prenaša zgübo, štera nede zlejka nadomestliva. Gospodi nadupraviteli pa na novom Slüžbenom mesti Želemo obilno božega blagoslova. Nikdar jih ne pozabimo. — Gančanci. Zahvala. Ob svojem odhodu iz Gančan sem bil deležen toiike prisrčnosti, da se moram zahvaliti vsem, ki so se v teh dneh spomnili name. Prav posebno pa se moram zahvaliti vsem gan-čkim vaščanom, med katerimi sem delo val skoro 18 let. Med tem časom sem se popolnoma vživel v razmere ljudi ter sem po svojih skromnih mo-čeh deloval na tem mestu kot katoliški vzgojitelj mladine. Toda moji skrbi ni bila posvečena samo mladina, temveč sem skušal s svojim nasvetom pomagati tudi ostalim vaščanom, ki so me pri tem delu vsestransko podpirali. Tako smo ustvariti vaško skupnost, da nam je sedaj vsem hudo, ko se moramo ločiti. Saj je bila šola tisti dom v vasi, ki je bil nekako zato-Čišče vseh vaščanov, kjer niso našli razumevanje samo ob nesrečah, ampak so našli razvedrilo tudi muzikami in pevci. Imenoma se moram zahvaliti vsem sodelujočim pri poslovilnem večeru, med njimi so se ga udeležili Prečastiti g. Franc Štukovnik, kaplan iz Beltinci gg. učitelja Oman in Kosi. Zahvaljujem se g. Horvatu Matiji, ki je govoril v imenu občine in šolskega odbora ter mi izročil simbolično darilo kot spomin na Gančane. Povdaril je naše skupno delovanje od prevrata do današnji dni. Mnogokrat so bili težki časi, ko sem po prevratu našel popolnoma neurejene razmere, ki smo jih pa po par letih složnega delovanja uredili, čeprav so prišla nad nas preganjanja in težki časi. — G. Kuzmu Ivanu, ki se mi. je zahvalil v imenu gasilcev za dolgoletno članstvo, g. Francu Glavaču, ki se je poslovil v imenu katoliške prosvete, ter malem u Sabotinu Štefanu, ki se mi je zahvalil v imenu šolske mladine za moj trüd v šoli. Vsem skupaj želim, naj delujejo še v nadalje v skupnosti s šolo po smernicah, ki sem jih začrtal z njimi v prid slovenskega naroda. Neržima Aleksander. Politični pregled. Angleško francozki dogovori. V Londoni se vršijo razni dogovori med angleškov i francuskov vladov, se tičejo Sredozemskoga morja, shoda v Evropi, kolonij i Kitajske. Anglija ne privoli, da bi se Nemcom odstopile kolonije nači, kak če tüdi Francija v to privoli. Anglija ne privoli, da bi v Šanghaja ki so ga zavzeti ‘Japonci, samo tej pobirati carino. Kitajska. Japonci se naglo bližajo glavnomi mesti Kitajske Nankingi i izjavlajo, da neščejo zasesti kitajske zemle, samo takšo kitajsko vlado želejo, štera sklene gospodarsko pogodbo z Japonci i štera de se borila proti komunistom. Španija. Veroborci so prestopiti pri Toledi reko Tajo. Japonska je priznala vlado generala Franka kak prle že Madjarska. Romunija. Z velkov agitacijov se pripravlajo v Romunijo na državo zborne volitve. Brezposelni. Nenadoma sta vstopila dva j niti prav potrkala nista. To je na prvi pogled opazil, da sta strašno suha in ne bogata. Začela sta razkazavati svoje bogastvo, manj posrečene oljnate slike: hiše ob vodi, vile ob morju, zelo neredno tihožitje strahovito velikih krizantem v kričečih barvah in strašno simetrično postavljene na mizo, „mačke na prepovedani poti.ˮ — Nobena ga ni zanimala; pač, zadnja, ki sta mu zdaj pokazala: menih na vrtu... „Kje sta pa to slikala?ˮ „Jaz sem bil te počitnice ob morju, nekaj malega slikal in kupil več lepših kart.ˮ „Pa sta iz tega mesta oba?ˮ „Ne, jaz sem iz..Imenoval je precej oddaljeno mesto — „Vaše ime sem že videl napisano na več slikah pri svojih tovariših. — Kaj vas je nagnilo, da ste začeti slikati, umetniški čüt?ˮ Bolno se je nasmehnil, nato pa pokazal na stisnjen trebüh in precej cinično odgovoril: „A ne; ta, želodec me je nagnil; bil sem trgovski pomočnik, nato sem stopil v družbo s tovarišem (prihranil sem si 10 tisoč Din) in sva odprla majhno branjarijo — pa so me opeharili — z njim vred. — Iskat sem znova službo, pa je nisem našel, — Nato sem začel s slikanjem... 5. novembra 1997. NOVINE 3 Sobota. Mikloš prihaja. Kak vsako leto, priredi tüdi letos Prosvetno drüštvo v Soboti Miklošov večer za vso deco. Na sporedi je mladinska spevoigra „Miklavž prihajaˮ. Predstave bodo trikrat i to: v nedelo 5. dec. popoldne ob pol 3 vöri za vse okoličane iz Rakičana, Bakovec, Kroga, Satahovec, Črnec, Lukačevec, Černelavec i Borejec i iz sosednih far. V nedelo večer ob 8 vöri za Sobočan. Igra se ponovi še v pondelek 6. dec. ob 8 vöri zvečer. Vse predstave se vršijo v Prosvetnoj dvorani poleg katoličanske cerkve. Sprejemajo se darovi za Mikloša v nedelo predpoldne i pred vsakov predstavov v Prosvetnoj dvorani. Starši, pripelajte svoje deco. Vstopnina je 8, 6, 4 i 3 Din. V nedelo popoldne ob pol 3 vöri pa 6, 4 i 3 Din. - Prosv. drüštvo v Soboti. Borejci. Prosimo g. Urednika Novin za pomoč. Čteli smo v zadnjoj številki Novin z dne 28. XI. 1937 glas, ki se je nanašao na neko drüštvo v Borejci, da je to žežgalo knigo. »Junak s pristaveˮ ino drüge. To drüštvo, na štero se misli, to šče popravlati, da ono ne melo s temi knigami nikšega opravka, i je tüdi ne žežgalo. Naše drüštvo je dobilo dvejsto razni knig od kluba: Prekmurski akademikov v zimskom časi za Čitanje. Med tistimi knigami se je najšlo več verski knig. Kda smo je mi prinesli v našo knižnico, smo je prebrojili i navzoči je bio član kluba: Prekmurski akademikov, kak glavni funkcionar. On je odvzeo od teh klubovih knig več takših verskih knig i je odneseo v neko iganjarno i je tam med večari zeigao. Naše drüštvo ne bilo lastnik teh knig i se tüdi ne moglo postaviti za knige, naj se ne žežgo. Lastnik knig je klub Prekmurski akademikov i je tüdi član kluba te žežgao. Člani našega društva so bili proti tomi ali on je izjavo, da so knige last kluba i je on lehko vniči. Mi se ščemo s tem opraviči!!, ar smo mi ne bili krivi tega dogodka. Vas pozdravlamo. Tajnik: Predsednik: Ciglar Jožef. Benčec Karol Mi vzememo na znanje te dopis v toliko, da glavna irrivda ne leži pri za-žiganji knig na drűštvi, a drüštvo je dužno oblasti javiti tistoga akademi-ka, ki je knige žežgao. To edno, drügo pa to, ka če drüštvo šče samo,piknjico Kristušovoga düha v sebi ohraniti, te naj išče indri knige, ne pa pri Klubi Prekmurskih akademikov. — Vr. Beltinci. Naše katoliško prosvetno drüštvo, se na tom mesti najlepše zahvali Prosvetni knjižniki v Maribori, štera nam je pripomogla, da smo dobili cenej knige. — V nedelo 5 decembra po večernici bo v Prosvetnoj dvorani predavanje s ski-optičnimi slikami od naših izseljencov v tüjini, ki mate svoje drage v tüjini ste vlüdno Vableni. Bog živi! Odrinimo na globoko. Naš teški i polovičarski čas zahtevle močne düše, značajne, cele lüdi. Kajti, edino takši do mogli obdržati se na površini i klubovati vsem valovom modernoga brezboštva i pokvarjenosti. Toda ti značaji se ne rodijo, ne rastejo sami ob sebi. Nje moramo vzgajati, vzgajati po ednom vzori, po ednom modeli, šteri je popolen, v šteroga se lejko oglednemo, od šteroga se lejko vse navčimo i dobimo, da postanemo močni, da postanemo Popolni, da postanemo značajni. 1 te najlepši vzor našega odgajanja, našega šolanja i vpodablanja Je — Kristuš. Človek, šteri šče biti düševno močen, šteri šče biti značajen — a to bi morali vsi biti — mora meti vnogo lepih lastnosti i kreposti. So pa nešterne od teh, brez šterih človek ne more i ne sme biti, ar potem ne je več značajen, ar se brez njih zgübi v morji breznačajnežov,postopačov, brezpomembnih človečih dvonožcov. Lüdje so se že od starih časov prokušaii zdignoti kem več v jasne, svetle dühovne višine. Toda, to so bili samo posküsi. Vstajali so stari poganski velikana zdigavali se na vrhove lüdskoga znanja i umetnosti, a so končno omagali, spadnoli i se zblatili. Njihove misli, njihovi napori ne so mogli obroditi cvetja kreposti i značajnosti. Samo te, gda se je na obzorji človečega živlenja pokazalo Sunce, Kristuš, vzor človeka i značaja, se je človečim sinovom odprla prava pot navzgor. Od toga dneva i časa kak da je vdrla reka močnih, značajnih lüdi, šteri nevstrašeno priznavajo Kristuša, da si s tem priznanjom küpijo zasmehavanje, vozo, preganstvo, smrt... Kristuš je včio i vzgajao. Vzgajao je s svojim živlenjom, zgledom, z rečjov. — Bio je človek možatosti i dane reči. Vse, kajkoli je doživlao ali delao, dogajalo se zato, da se spuni, ka je bilo povedano, obečano od Boga lüdem skoz stoletja... Reč ednok dana nigdar ne spozvana. Ne je odstopo niti od črke: „Nebesa i zemla prejdeta, ali moje reči ne prejdejo... Niti v Getsemani pred svojov najtežjov i najbole vročov živlenjskov nalogov, gda je krv znojio, gda je strašnoj smrti v oči gledao, je ne odstopo od svoje dane reči, ne je izvüsto. „Ne,“ nego je veren do smrti, sklono glavo i spregovoro: „oča, ne tak, kak jaz ščem, nego kak Ti želeš... Zgodi se Tvoja vola... I" Včio nas je, da bodemo značajni, značajni v možatosti i danoj reči. Hodo je med vnožinov i delio dobrote. Drüge je nahranjüvao s čü-dežnim krühom, a sam je živo od miloščine. Betežnike je ozdravlao, sam pa je trpo bolečine, vdarce biča, traja, plüske. Dao sam vam zgled, da, kak ste mene vidili delati, tüdi ví tak delate. Včeo nas je, da bodemo značajni, značajni v nesebičnoj lübezni i potrpežlivosti. Tisti, šteri so se na živlenja ednok približali k Njemi, bili so iznenaden!. Napunilo jih je čüvstvo: to je človek, v šteroga živlenji i obnašanji ne najdemo greha; človek brez sence. I gda je stao pred najhujšimi svojimi neprijateli, pred farizeji, jih je zapitao: „Što od vas me more obdužiti greha?ˮ I smrtni neprijatelje so pred tem ogledalom poštenja i čistosti, pred tem najvekšim značajom v človečoj zgodovini, postali tihi, osramoteni poviseli glave i odišli... Včio nas je, da bodemo značajni, značajni v poštenji i čistosti. V vršenji svojega poslanstva je vnogo trpo. Skažlivi farizeji so gá mrzili, nezahvalno lüdstvo ga je zapüščam potem, ka se je nasitilo njegovih dobrot. Mučo ga je trüd z pomenjkanjom, pretila nevarnost i smrt Ali ne je odstopo od svoje dužnosti. Nevstrašeno je stopo pred svoje preganjalec, svedočo za istino i bičo hüdo: „Jaj vam, pismoznanci i farizeji, skažlivci, ar ste spodobni pobeljenim grobovom, šteri se od zvünaj delate lepi i pravični, a znotra ste puni srnradü! Včio nas je, da bodemo značajni, značajni v obrambi istine i pravice. Malo je dnes značajov. Skoro bi je morali s posvetom iskati. A kelko, kelko bi jih ravno potrebüvao dnešnji čas! Preveč se zgüblamo v malenkostne stvareh, preveč se izživlavamo v plitvosti i zvünešnjosti, preveč se po-grožamo v materijo, v zemlo, v človeka nedostojno vživanje. Za globše i zvišenejše misli, za Tesnejše prometne živlenja nemamo časa, nemamo smisla. Takša razmišlanja se nam zdijo nemodema, zastarela... Zato pa telko neuspehov, |razočaranj, teških spadajov... Znajmo pa, da mi lejko postanemo i moramo postati značajni. Naš čas to zahtevle od nas. Odtrgajmo se zato malo od naše prazne vsakdeneš-njosti i Pojdimo v šolo odgajanja i vpodablanja najvekšega našega Vzornih i Vučitela — Kristuša. Bodimo ösvedočeni, da s tem našim korakom v globočino ne zgübimo nikaj, pač pa vnogo, vnogo pridobimo. Grački .Vili Pošta. B. M, Maribor. Knigo prinesite k Božiči. Lejko jo tüdi obdržite. Hvala za vse. Peni Liže domači. Vaše Novine so prišle nazaj z Francije, prosimo odgovora, da ti je prišla domo, ali si je pa naslov spremenila. Prodam hišo s sadonosnikom in njivo na Kamenščaku ob cesti pol ure iz Ljutomera. Pojasnila da Rudolf Mihalič, posestnik Ka-menščar. i 980(34 - 3 Dražbeni oklic. Dne 13. decembra 1937 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ižakovci, vl. SL 12 B 13, 20, 26, 31, 36, 40 pare. Štev. 91|784, hiša, dvor, vrt, sadovnjak in gospodarsko poslopje, vl. št. 89 B 34, 43, 49, 59, 54 pare. št. 181 njiva in vl. št. 197 B10, pare. št. 94 pašnik ter vl. št. 198 B 7 pare. SL 151 pašnik, cenilna vrednost: 13,050 Din, vrednost pritikline: 270 Din, najmanjši ponudek: 6,525 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiu pri sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 9. nov. 1937 Opr. SL P 561 (36 - 10 OKLIC. Tožeča stranka Kašcan Štefan, pos. v Ploderšenica su 6, je vložila proti toženi stranki Dominko Marija roj. Sobočan, pos. v Gomliici sedaj v Franciji radi izdanja prepisnega dovoljenja k Opr. SL P 561(36 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 15. decembra 1937 ob 9 uri dop. pred ter sodišču v sobi št. 22. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Litrop Štefan, predsednik občine v Turnišču za skrbnika, ki jo bo zastoja! na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 12. nov. 1937. I 746/37 - 13 Dražbeni oklic. Dne 20. decembra 1937. dop.ob 11 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi SL 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Nedelica, vL SL 63 B 20,22,24, parc. su 531, njiva in travnik; vl. št. 119 B10, Ha, parc. SL 530, njiva in travnik - obe zemljišči v naravi združeni; vl. šL 161 B 283,368,779,968a, pare. SL 331, pašnik, sedaj travnik; vl. ŠL 80 B 25,26,27,32a, parc, SL 433, njiva; vl. št. 113 B10,13,18a, pare. SL 432, njiva - obe zemljišči sta v naravi združeni; VL SL 188 B H, 22,28a, pare. ŠL 524, njiva u travnik;'vl; ŠL 89 B 35,43,44,48,49,55,61«, pare. SL 341a - vodili mlin »üreda*; vl. SL 174 B139; 299,877, I061a, pare. št. 550, pašnik; vl. Štev. 228 B 20a, pare, SL 492, njiva - ooe zemljišči sta v naravi združeni; yL št. 151B18,22a,23a, pare. št437, hiša Sl 20, dvorišče in vrt, pare. št,488, travnik, ylož. šL 173 B 3a, 4a, pare. šL 552(435, hiša SL 21, dvorišče in vrt, travnik in njiva, pare, Štev. 554|435, njiva, pare. ŠL 557(436, travnik t vsa zemljišča so v naravi zdrüžena in' stoji na hjih hiša SL 37 z gospodarskimi poslopji; zemljiška knjiga k. o. Dobrovnik vl. SL 460, B 5, 7. parc. št. 816, travnik; vl. št. 1068 B 5, 9, parc, SL 807, travnik; zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava vl. št. 1298 B 8a, lOa, parc. SL 1060, vinograd, klet in travnik; vlož. SL 1304 B 8a, 10a, parc. SL 1234, vinograd in travnik v skupni cenilni vred-nosu 119.950 Din. K nepremičnin! zemljiška knjiga k. o. Nedelica vl. št. 151B18,22a m 23a ter Vl. Štev, 173 B 4a in 3a spadajo sledeče pritikline: 2 kravi 2 gosp. voza in potrebno poljedelsko orodje, k nepremičnin! zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava vl. Sl 1298 B 8a in lOa pa 13 soddv različne velikosti, ena stiskalnica v dobrem stanju in se druge klet. poti eoscine v skupni cenilni vrednosti 6.993 Dni. Najmanjši ponudek 'znaša 84.629 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe je ogiasin pri sodišču najpozneje pri drazoe-nem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobn veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 29. okt. 1937. I 595(37 - 8 Dražbeni oklic. Dne 30. decembra 1937 dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. '22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Odranci vl. št. 78 B 25b,c, č, pare. su 683 njiva, vl. št 93 B 3öb, c, č pare. SL 1192 njiva, ví. ŠL 545 B 6b, c, c pare. SL 513 njiva, pare. St. 811 njiva, vl. št. 546 B 31 b, c, C pare. št. 250 njiva, vl. ŠL 593 B 6 b, c, č pare. št. I05a stavbišče s hišo SL 237 do 9|80ink, dvorišče, vrt in sadovnjak pare. št. 178 njiva, pare. št. 838 njiva, vl. ŠL596 B 14 b, c, C pare. ŠL 481 njiva, Vi. št. 156 B 1786b, c, č, pare. SL 675 sedaj grmovje vl. ŠL 379 B. 1612 b, c, č pare. St. 1156 njiva, vl. ŠL 451 B 1585b, c, č pare. SL 150 sedaj senokos. Cenilna vrednost: Din. 1935, vrednost pritiklin: 1 plüg s kolci, brana, 1 gospodarski voz, 1 sod, 2 soda za žito vse do l|3inke najmanjši ponudek: Din. 1.299. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 16. nov. 1937. „Koliko pa računate za to?ˮ „120 Din.ˮ — „Malo preveč bo — 100 1 — Dajte 110“ — „Ne, 100 dam, saj še to ni premaloˮ — „Na umetniških razstava!! ne dobite slike pod 300 Din.ˮ Ni sem hotel dokazovati, dá bi te slike težko prišle na umeniško razstavo. »Pa naj bo 100 Din, ker je to prva, ki jo danes prodam." Začela sta mi razlagati, .kakšne druge slike sta že prodala in kaj nameravata slikati. Navidezno ju je poslüšal, nato dal roko obema: „slikarˮ jo je rahlo, stisnil, tovariš „agentˮ pa bolj močno. Saj ne bi kupil slike, če se mu njena ideja ne bi zdela tragično zanimiva; debel menih na vrtu, v ozadju zvonik — brez krika... To ga je namreč najbolj zadelo; da je brezposelni naslikal debelega menica in zvonik brez krika. — Saj ga je vprašal, če so tam ob morju tako debeli menihi in cerkve brez križev, pa je pritrdil. Torej to opazijo brezposelni ali magari prerišejo; debele dühovne in cerkve brez križev. Seveda, dokler bodo brezposelni le debelost opažali in dokler v cerkvi ne bodo gledali križev, za kateri žari sonce poveličanja, bo težko. Kmalu drugače na svetu... V božjem Pismu je namreč zapisano, da je hišni gospodar, ki je šel zgodaj zjutraj najema! delavcev za svoj vinograd, šel tudi pozno popoldne na trg in našel še mnoge, da so postap-ljali, in jim je rekel: „Kaj stojite tukaj ves dan brez dela?ˮ Odgovore mu: „Nihče nas ni najel.ˮ Reče jim: „Pojdite tudi vi v moj vinogradiˮ Ko se je pa zvečerilo, pravi gospodar vinograda svojemu oskrbniku; „Poklici delavce in jim dáj plačilo, začenši od poslednjih do prvih!ˮ Pristopili so torej tisti, ki so prišli najpozneje in delali le eno uro, pa jih je izenačil z onimi, ki so prenašali težo dneva in vročino: dobili so vsak po denarju. Kdaj bomu doumeli veliko Skrivnost te prilike, kdaj bodo brezposelni v vinogradu božjem iskali zaposlitve, v prekapanju, razmišljanju Njegovih opojnih istin, Njegove največje ljubezni, da se pod podobo opojnega Vina darüje pri najsvetejši dantvi. je že prišel tisti veliki Večer, da | moramo — z učencema v Cmaus — rotiti Gospoda: Ostani pri nas, ker se strahotno mrači? Pa so naše oči „zadržaneˮ, da ga ne spoznamo in žalüjemo le nad Njegovim Trpljenjem. Kdaj nam bo moral vsem reči: O nespametni in po srcu késni za ve-I rovanje vsega tega, kar so povedali preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slovo? Trpel, toda tudi v slavo šel! Kdaj ga bomo tudi mi tako dolgo silili, da bo vstopil in z nami ostal, na veke, sedel k mizi, vzel krüh, ga blagoslovil, razlomil in nam dal? In odprle se nam bodo oči in Ga bomo spoznali in vekomaj ne bo izginii izpred nas pri svoji božanski nebeški gostiji...? Saj vem, da se vprašanje brezposelnosti ne da tako gladko rešiti. Toda tudi to vem, da ga bomo najprej in najbolje rešili, če ga bomo začeli reševati pri božji mizi, z lomlenjem božjega Kruha. — Pa nam bo vse drugo navrženo: Iščite najprej božjega kraljestva in vse drugo vam bo navrženo. Božje, nebeško kraljestvo pa je ravno podobno gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najemat delavcev za svoj vinograd ... Kdaj bomo že „zgodaj zjutrajˮ, od rane mladosti začeli delati v Njegovem vinogradu? — Pa nas bo v poznem večem vse pogostio kot apostole pri zadnji večerji, z božanskim kruhom in vinom, s svojo lastno Krvjo ... Božja ptica pelikan, v veliki zimi izkrvaveo na lesu, da bi nas ogrela v največji bratski ljubezni... „Telo Kristusovo, reši nas, Kri Kristova opoji...ˮ 8 NOVINE 5. decembra 1937. Gospodinjstvo. Kisilo zelje pa meso... Pred 25 leti. Naša dobra mati so meli vsikdar preveč skrbi. Drüžina je bila močna, štela je 11 kotrig, — plača pa mala. Ništerni kradkovidci mislijo, ka samo čüješ ne vejo vertinje, ka bi dale v skledo, joj, kak strašno se motijo! Tüdi pred 25 leti so bile takše drüžine — čüjte, poštene, pridne drüžine, štere so se branile dela i tak so mele velke skrbi zavolo hrane. — Ka bomo kühali? so ponavlali tüdi pri našoj hiži, dén za dnevom, — se zna ne zato, ar je bilo vsega preveč, nego zato, ar je bilo — kak dnes dén pri ništerni hiži — vsega premalo. Mi deca bi samo rezance jeli: „Rezance, rezance nam skühajte mati ! — smo kričali mlajši. Dekla, Geta njej je bilo ime, mela je tak močne roke, ka nas je tak pokladala za šinjek — kak vinski bratje liter vina, — prosim, toj našoj Geti je ne bilo za rezance. Pomočnika sta včasi potegnila z nami, ali zadnjo reč so meli oča. Oni bi samo kisilo zelje jeli pa meso ... Geti se je zasveto obraz, pravda je ne, ali lejko smo šteli na njenom okroglom obrazi, ka to — zelje, kisilo zelje, bi rada, kisilo zelje z mesom, to je dišalo tüdi njenomi želodci. Mene je čemerila ta večna pesem od kisiloga želja. Kisilo sem pravo: „Naš oča so preprosti človek, marofski kovač, oni ne vejo kak žmetne zobe ma slon, oni ne vejo, kama se postavi glagol v pošteno napisanom stavil, oni nemajo ne, srednjih, ne višjih šol, zato so takši zeljač ...“ Mlajši brát se je najrajši okoli očé sükao, on, šmrklavec je tüdi večkrat ž njimi potegno... On se je tüdi navdüšavao za zelje, prej to je najbolša jestvina.., ali kda so ga skühati, te se je te moj mlajši brat pokvarjenec — zgübo. Ribe je lovio v Črnci, te ribe si je spekeo na pašniki i pojo, včasih brez krüha i vsikdar brez — kisiloga zelja. Bog moj... kda je bilo to ... Pred 25 leti! Dnes očé ne več, mati so že tüdi davno rešeni skrbi zavolo obada. Dnes mene mantra žena s stalnim dnevnim pitanjom, ka kaj bi spitala. Moji máli bi samo rezance jeli — z makom, z orehi, s kiselakom. I jaz? Jaz bi najrajši povedao: „Žena, skühaj nam — pa velki lonec — kisiloga zeljá!ˮ Ja ... düše dobre, živlenje je liki velko, jako velko morje. Na to morje drapa s svojov strašnov istinov leteči čas, zato je to živlenjsko morje zburkano, — valovi. Kaj je dnes spodaj, ga vütro ponesé gor razburkano valovje, — što je dnes prijateo mastnih rezancov, bo vütro glasao za kisilo zelje — z mesom... Zakaj ne diši vsikar edna jed. To je lepo pitanje, odgovor bo ešče lepši — čitüdi malo vučenjaški. Pa to mi ne zamerite poštüvane vertinje, ar če bi zasükao te odgovor na vučenjaško pole, bi samo telko znao povedati, kak moj starejši sin, šteri vsikdar najde od stola, kda kisilo zelje kühamo i na pitanje — zakaj ne mara te jedi — pove: „Ar mi ne dišiˮ. „Dobro, ne diši ti, ali zakaj ti ne diši?“ „Vej sem pa povedao: ne diši mi...“ Tak ne bi prišli daleč, zato pa prosim, püstimo malo fret, navčimo se nekaj. Što zna, kda nam pride v dobro ta mala vučenost. — Glejte vertinje, ništerne bi mislile, ka ma človeče telo: glavo, šinjek, roke, noge, prsi, — da vidimo na glavi oči vüsta, vlasé itd. Vse to je istina, istina je pa tüdi to, ka so vse to jako velki deli našega tela. Človek — to je liki velka, jako velka hiža. V toj hiši mamo preklet, sobe, küjnjo, klet itd. Ali preklet — na peldo bodi djano — je samo eden vekši ali menši del hiže. Preklet ma stene, strop, pod, levi i desni kikeo itd. Oko tüdi ma svoje vekše i menše dele: ma obrvi, zenico, trepalnice, vejice itd. Stena v preklet tüdi ma ešče menše dele, je napravlena iz — ciglov. Ravnotak vsaki menši del našega tela ma ešče menše, z očmi ne vidne dele. To so — se zna — ne cigli, o ne, menši i mehkejši deli so to, pravimo njim: stanice. Kak velka je edna stanica? Na eden milimeter jih lejko skladate do 100, ali ešče več. Z očmi je ne vidiš, tak majčkena je, stanico lejko zagle-daš samo pod povečalnim glažom. Pravi mali mašinek je takši povekševalni glaž, pravijo njemi — mikroskop. Da, pod mikroskopom se vidijo najmenši deli našega tela, stanice.ˮEden sam prst na roki je zozidan iz več milijon takših malih stanic, celo telo iz nešteto milijonov. Vse te stanice so pa žive, vküper držijo kak dobra bratja, vse te stanice majo svoje opravilo, vse te stanice vküper so edna dobro i lepo vrejena držáva. (Ne zaman, ka jo je vsikdar dober i neskončno moder Bog stvoro, sebi na část, düši pa v zveličanje.) Vsi Znamo, ka naše telo raste. Vsako človeče telo ma svoj začetek v ednoj samoj stanici. Iz te edne stanice bo vsikdar več, deset, sto, milijon stanic, — rodi se malo dete, jé. raste, od dneva do dneva je vekše, lübi mastne rezance, dečaka 45 leto svoje starosti — i je samo pa kisilo zelje z mesom. Leta letijo, nikda močno telo — oslabi, mož se spremeni v starca, komaj vaga polovico svoje nekdajšnje teže. Lepoga dne pride bela žena — smrt i milijoni stanic se vrnejo ta — odkec so prišli — v zemlo. Ar pisano je: „Iz zemle si vzeti i v to zemlo se povrnešˮ. Iz milijonov stanic postavleno telo teda raste, dela, na kraci povedano živi. Za to živlenje potrebüje hrano. Drügo hrano za rast, drügo za delo. No zato ne diši vsikdar edna jed. Malo dete, štero raste, mora meti drügo hrano, kak pa že doraščeni moški, šteri že ne rastejo, pač pa delajo i pri deli ponücajo, porabijo dele svojega tela, kak to ponüca mlatilni mašin, šteromi moremo na novo postaviti dnes ta del, vütro drügoga. Ka se pravi to — hrana. „Hoho!“ — bi se zasmejao Drašek, šteri te vrstice čte, „na to pitanje bi pa že znao povedati svoje.ˮ Na dobro, le povej, le ...! Pa bo nam Drašek naštevao: „Hrana je: močnik, mlečni žganki, makóve pogače, govenska župa, gibanci, žujca------ —“ .Dobro, dobro, prijateoček, tebi že, ali mi smo povedali, ka zablodimo malo na vučenjaško pole, mi pod imenom hrana mislimo na drüge reči". Na kakše pa? Glejte, vertinje, naša telo raste, se ponüca (porabi, obraba) i dela. Za rast, za nadomestilo i za delo potrebüje nekaj, potrebüje — hrano. Dnes mamo za hrano rezance, župo, mleko, — ali bili so časi, kda takše hrane ne Poznao človek i so dnes kraji i lüdje, šteri ne vejo, kaj je župa, kaj so rezanji, kaj je mleko. I itak so živeli lüdje brezi te hrane i Živijo lüdje tüdi dnes brezi te hrane. Mi pijemo vodo, — Ekimovci — ribjo mást. Mi jemo pšenična ali rženi krűh, Kitajci pa rižovo kašo; Mi i oni mamo hrano, ar nisterno, delamo i nadomeščamo od vsakdanešnjega dela ponücana dele tela. No, da ne bo preduga i prevučenjaška ta razlaga, pa na kratci povemo to, ka vsaka hrana, to je: mleko, mást, meso, rižova kaša, mlečni žganci, kürje bedro itd. ma tri Poglavitne dele. Tej trije poglavitni deli morajo biti v vsakoj človečoj hrani, ar če jih ne v njej potem to ne nikša hrana. Tej poglavitni deli so: beljakovine, škrob (i šterke) i tolšča (tüčava, maščoba, mást) „Hu!ˮ bi se prestrašila ne edna dobra düšica, kda čté té vrstice, — „beljakovine, škrob, tolšče, kakše čüde bože so to?ˮ Nikaj strašnoga ne. Vse tri reči poznate, tüdi radi jete, samo ime vam je novo. Beljakovine poznate v jajci, pravite — belak. Te belak v jajci, istina, je ne čista beljakovine, ar je puna vodé, ali belak ima tüdi dosta beljakovin. Potem — škrob. Toga strica tüdi poznate—samo pod drügim imenom. Deklina bi rada mela trdo stoječo spodnjo janko, dečko — trdo stoječi galer. Mati küpijo štirko ali škrob, pripravijo vročo peglo i mata deklina svoje, dečko tüdi svoje, škrob je tak — šürka. Dosta škroba je v rženom krühi, v pogačaj, v krumplaj. Cuker je skoro čisti — 1. Ka pa tolšča? To je, poštüvana Vertinja — most. Tolšče jemo, kda zabelimo žgan-ke, kda nam postavite na stol mastne klobase, tüčno svinsko meso. Tolščo i škrob vküper vživamo, kda nam postavite na stol pečene krumple z ocvirki. (Dale.) CENE. Penezi. Angleški funt .. Nemška marka .. Austrijski šiling.. Vogrski pengö „ Grčka lira ... „ Amerikanski dola Holandski goldina Švicarski frank .. Belgijska belga.. Italijanska lira _ Francoski frank.. Češka korona .. Dinarov vala: .214.54—216-59. . 17.40—17.54 8.40 . 8—8.76 . 31.50 .. 43.80 . 23—24 . 9-10 . 7.37 . 2.31 .. 1.40 . 1.54 Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 210, žito 205, oves 160, kukorica 100—110, greh 110—180, ječmen 110—125, proso 130, Hajdina 150. Živina. Kg na Živo vago v dinaraj: Janči debeli 6.50-6.75, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 4.20—4.50, krave za klanje 8—4, plemenske krave 8—8.65, krave za kolbase 2—3.60, telice 4.70—6.60, teoci 7.50—5, praščiči 8.50—9.26, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 115—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000-8600 Din. Najlepša Miklavževa darila se dobijo samo pri S1DONIJI NOVAK slaščičarna, M. Sobota. CENE NIZKE. M. Balažic: Svojemu učitelju — v spomin. (Jos. Anlčiču + 1. Okt. 1937.) Nimam namena, orisati njegovega življenja, samo nekoliko bi rad odgrnil zaveso, da bi se vsaj malo ustaviti pri njegovi blagi duši. Naj bo to skromen izraz verne hvaležnosti do njega, ki sem ga tako prisrčno ljubil in spoštoval. Takoj po prevratu je prišel med nas, v kraj, razvpit in zaznamovan s strašilom „Sibirijaˮ, ogrel je nas, ki smo plaho sedeli v klopeh, s svojim božajočim pogledom in je med nami vstáli, videl je našo zavrženost in zapuščenost, sirote, ki so jih vzrejali madjarski učitelji, zastavil je plüg v neobdelano njivo naših src in mi smo ga vzlübili, prisrčno in toplo, saj smo čutili, da je tudi on vzljubil nas in našo zemljo. Nam, kakor testo mehkim in vodnim, je vlival v naše žejne duše znanje, tako preprosto in zanimivo, da so nas starši s težavo pridržali doma na najnujnejša dela. Znal je vdihniti v mrke predmete pestro življenje: risali smo zibajoče se mline na Muri, lasje so se nam ježili ob spoznavanju jeznih in maš-čevalnih slovanskih bogovih, tekmovali smo pri računanju vsebine sodov, razgledovali smo se po evropskih in drugih državah, verižili pesmice in spisovali naloge z lepimi naslovi. Bil je najboljši učitelj in vzgojiteo, kar jih je nadzornik pozna!. Še več! Bil nam je tudi dober katehet. In pri tem je imel morda še več uspeha kakor pravi katehet, ko nam je polagal na srce ljubezen do Boga, naj redno hodimo k maši, saj se je samo zato učil na harmonij- igrati, da je Vodil petje v cerkvi in krščansko pozdravljamo, sadil v nas ljubezen do bližnjega, naj spoštujemo domače, ostarele starčke in ženice in cepil ljubezen do domovine v naša srca, ne tisto kričavo ter napihnjeno domoljubje, ampak ljubezen, ki je pripravljena se žrtvovali za svojce in narod, četudi za ceno življenja, ljubezen, kakor so jo občutile blesteče zvezde Slomšek, Strossmayer in njegov ljübljenec — Gregorčič. Saj pa res ni bilo Gregorčičeve pesmi na gimnaziji, ki se je že ne bi pri njem naučili. S kakim toplim občutjem in doživelim podajanjem nas je učil, na priliko tisto za Vse svetnike: na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spé neozdramno spanje, kjer kmalu, kmalu dom bo moj in — tvoj. Kmalu, prekmalu je našel svoje domovanje, moral je dati življenju in svoji prisrčno ljübljeni soprogi slovo in se podati v nebo v dobi moške zrelosti. Učil nas je prvi Prebirati knjige s svinčnikom v roki, da smo si nerazumljive ali tuje besede zapisovali v zvezek. Ni mogel trpeti brezsmiselnega branja, še manj bahavega in našopirjenega znanja brez srčne plemenitost!. Bil je zato neizprosen sovražnik hinavščine in laži, tako da se v svoji odločni poštenosti ni bal nastopiti tudi na javnem plesu zoper nedostojne pogovore in obnašanje. Zato je užival ugled pri vseh brez ozira na strankarsko ali politično pripadnost. Dobro še pomnim, kako nas je resno pokaral, ko smo se v šoli smejali tistim, ki so nas komaj dohajali v učenju: — Mnogo raje vidim, da nesete v življenje manj znanja pa več poštene odkritosrčnosti. Tako je štiri leta oblikoval naše duše. Potem pa je preišel tisti nepozabni dati: ravno pred dvanajstimi leti, se je postavljal od nas. Zaradi krhke-ga zdravja gospé je zapustil ravnino ob Muri ter se naselil v lepi, gorski Polšušk. Težko mu je bilo za nas, kakor očé nas je zapuščal. S solzami v očeh nam je vsem učencem po vrsti podajal roko v slovo in vsakemu dal še primerno besedo na pot .Tako se poslavljajo drüžinski očetje od doma, kadar odhajajo v svet. Nismo ga mogli pozabiti: mi smo mu pisali in on nam je z veseljem odgovarjal ter vedno še vzgajal. Takrat po maturi, ko sem ves razdvojen iskat pravi korak za vstop v življenje, mi je dejal ob obisku pri njem: — Največ dobrega more napraviti le duhovnik, to sem sprevidel. Če bi mi bilo dano še enkrat stati pred izbiro poklica, bi se odločil za duhovnika, ker sam čutim, da bi veliko več dobrega mogel napraviti takrat. In tu, ob teh besedah, je moje omahovanje za poklic, dozorelo v trden sklep. Vsake počitnice me je prijazno povábil k sebi, kjer sem bil njegov gost in njegove ljubeznive in darežljive gospe. Nekoč je nanesel razgovor na svetovne nazore. Če se je držal naprednjaškega nazora, mi je vendar dejal: — Najhüjši zločin, ki si ga morem misliti, je iztrgali otrokom vero iz srca. Kako naj ostane brez vere še dober in plemeni!? Pozneje, ko se je primaknil bliže Ljubljani, k prijaznom sv. Jakobu ob Savi, sva tudi tukaj prešla v razgovorih na gimnazijsko življenje ter mu omenil, kako malo vzgoje se dá v gimnaziji in takrat si je zaželel: — Če ne bi imel toliko let, (bilo mu je takrat štiridesetdevet let), bi se po končani gimnaziji opisal na Vseučilišče, samo da bi postal profesor in dal dijakom to, kar nájveč potrebüjejo — dobre in poštene vzgoje. Potem se nisva videla več, zadnjič sem mu takrat stisnil roké, tako naglo nas je zapustil. Dovršil je po božjem načrtu svojo življenjsko pot ter se preselil v rajske višave, kakor pravi njegov ljübljene: ... saj našel si na božjem nebi, kar tukaj si zastonj iskal. V teh dneh, okrog Vseh svetnikov, ko bodo plavale pesmi zvonov nad vasjo in grobovi, ko bodo znanci hodili k njegovemu svežemu grobu, ki je še vedno z venci zasipan in z rožami zasajen in molili za pokoj njegove duše, bo tudi on prosil za nas in naš narod, za katerega je Živel in se trudil. Daj nam Bog še več hiš, kjer bi se rodili taki učitelji. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.