m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
to 2. štev. 271 - Cena 4.- lire
TRST, četrtek 18. aprila, 1946
Uredništvo In uprava, Plazza Goldoni it. 1 • L Tel. St. 93806 93807. 93808. Rokopisi se ne vračajo
BORIS KRAIGHER 0 GOSPODARSKIH VPRAŠANJiH JULIJSKE KRAJINE
S htlro pravično rešitvijo
tržaškega vprašanja bo zagotovljen gospodarski procvit
Vlako odstopanje, vsako popuScanje more koristiti samo onim, ki hočejo od zuna! )yWvati na razmere, da ustvarijo tu iarižce nemirov in stalne vajna nevarnosti
ekonomske razmere po-Pred nas poseben problem,
«ayljajo
 **«-«. a |/VOCLfCii J/IUU1UU,
ki «„ , ya’ da ga resno prouče vsi, Tl« nočejr- -»—	.......................
|L	        f___
to0	Dejstvo, da ima-
te4 22nnfiV 'I'rstu’ T*5sl«u in Miljah * prih"v0 brezposelnih in da grozi tim <j* ^ dneh brezposelnost no-* ®ettisočem dokazuje obupne ‘ k v^v katere prihajamo. Kje
6)5	80 zel° preprosti. Dana&-
fcSjk vjforično stanje onemogoča roniav e*°nomskih problemov, ozi-ttst ^°lO80^a špekulantom v« h Vciio ^oriiOajo današnjo si-skul 03 račun ljudstva v svoje a 5^ ^tske namene. Verjetno ni ta^o * Evropi, kjer bi špekulacija ^fer Ki * Cla kot v Trstu. Ni mesta, Ni ** mogl° dobiti v trgovinah tsj^ jP6 tudi mesta, kjer bi bila 7i fil^	in	tako kričeča raz-
lil1 ll®a delovnim ljudstvom, ki f In rn(J r’ ki komaj še životari, <t> Hiio al°^' ki za veliko denarja
I1 ^rad?*’ kar 8i P°Ž£le-ker m Provizoričnega stanja in
Stvi n°bene racionalizacije gospo-
1]*m ’ Nobenega načrtnega obnav-
^UStriJe' Trst P03*81 lz'
mesto, ki lz-^rak n'Z demarkacijskih črt in v, * pota, ter vojne razmere in *veze z vsemi kontinenti za • 'nk najhujše špekulacije, j Jtijv-no Pa »pi vsa industrijska fedUstrti1 in V9e delo na obnovi. #4 .. odpušča delavstvo, češ ko *^r°vin in da ni naročil. Ka-sJe s tem?
0°Vinami teik0 *“ dan€s
^ v Evropi. Vendar je ta in-‘^nim HJUBOslavijl in drugim sohi Se riavam tako potrebna, da ^ bi^°*Qvo mogle najti surovine, % mdustrijci hoteli zaposliti ndustrijo in investirati po-V 0J*bnovitveni kapital. Toda Jj vIntf, ^0> Zunanjim silam to ni 2 *°Uu*tM?U' za,° ne forsirajo obnove 5	‘ Jasno je to povedal pred
' ^ Pourt8' P°'^ovn*k Bowman, ko \ tl' Nr-tril’ da tržaška industrija ftia rt a. ko celo ameriška ni-
n *>rejPoiV?1'* dela’ k0 0610 taim i-i H tlstj n°*t. Jasno so te poveda-i lfeiv, ’ stalno nredlaeaio trža-
o danes kakor koli poli-
moramo vse, da se vez med deželo in industrijskimi centri, ki se je v zadnjih mesecih tako močno in častno uveljavila v prihodnja poveže Se trdneje proti nasilju, terorju in proti vsem provokacijam.
Odstranitev ljudske oblasti je zavrla možnost normalizacije razmer
Končno se moramo dotakniti še vprašanja civilne uprave. Zadnji meseci so jasno pokazali, da odtujenost te uprave od ljudstva ne more voditi drugam kot k favoriziranju reakcionarnih elementov in ne more dati na nobenem področju — niti ekonomskem niti upravno-političnem, niti prosvetnem - pozitivnih rezultatov. Likvidacija od ljudstva izvoljenih organov oblasti je velika škoda, ki je mo’no zavrgla možnost normalizacije razmer. Poleg tega Je velika krivici storjena ljudstvu, ki je dalo vse v borbi za skupno zavezniško stvar.
Mi smo ob objavi odredbe št. 11 izjavili, da ne mor:mo na tej osnovi sodelovati, ker nimamo zato mandata od ljudstva, ki je izvolilo naše odbore, da so izvoljeni organi oblasti z našim sodelovanjem za-
menjajo z imenovanimi posvetovalnimi organi. Zato smo te tedaj predložili volitve.
Danes se govori o pripravah za administrativne volitve. V zvezi s tem izgleda, da moramo pričakovati dopolnilnih odločb k odredbi at. 11, ki bodo bistveno spremenile duha odredbe it. 11. Smatramo, da more taka sprememba bistveno spremeniti današnje nemogoče razmere pri nas. Ne moremo sicer razumeti, zakaj naj bi se te volitve vršile »čls Č3z pol leta. Skoro povsod v Evropi so se administrativne volitve že vršile, samo pri nas še ne. Ni razloga za nadaljnje odlaganje.
Mislim, da je danes naloga Partije, da pokrene akcijo, da se volitve izvedejo čimprej in da pri pripravah volitev sodeluje ljudstvo, V vsakem drugem primeru bi volitve pomenile nov poizkus, prevarati naše ljudstvo in gotovo jih ljudstvo v takem primeru ne bi sprejelo s simpatijami. Ne bi mogli sprejeti volivnega sistema, ki ne bi upošteval teženj vsega prebivalstva in ki ne bi dajal jamstva, da bodo mogle volitve pokazati resnične odnose med posameznimi političnimi sku-
ic
dela'
stalno predlagajo trža-vcem, naj se izselijo in
Oh] i	tmJ
^ Novi 2 ’Jaj° nelj€3a v Braziliji
N tl^!landijl- Kaj se skriva za
antski protlljudskl nameni
» * ®*kl f6rn špekulantski ter proti-! t ftOd ° Protidelavski nameni. Od rl	°*ore	biti naročil kot iz
t^ijc	Jugoslavijo pa in-
delati, ker bi se s ?trije 428la navezanost te indu-,j*]° 0 a Jugoslavijo. Zato postav-» 0oi-!>re'*emlj‘ve P°g°Je- Obnav-v ker vedo, da ta indu-U^l&vi.j* nlma bodočnosti, *a Pa nočejo, da bi de-
^41,^ vsem tem so še podlej^e ‘ Industrijsko delavstvo je ?a<>. i>	0 in enotno organizi-
?,	trn v očeh vsem sovraž-
JUdstva. Boje se tega orga-ledra antifašističnih, de-
V/
■'''»!? n*ti 3 Sindacati Giuliani, *tl,»>ekim
vll->h sil. Zato so vrgli vse St) . da razbijejo to jedro.
priznanjem in for-
k. Sim kamere del Lavoro to Po fcflo,
'v	metodah	razseliti	in
Jfili, biti njegovo organizacijo.
Z skuiajo danes delavstvo ^ ‘»tli
m___________________
ti» '>hra°an°vna dolžnost je danes, ^isti,. m° to delavsko jedro an-j6®8 8'banja. Nikakor n« JS °PUstiti razseljevanjs de-re4tnln Vse moramo napraviti, ('V° PfM0 industrijo ln gospodar-P°P0'n^m demoptiranjem. vPrašanje je zato utrditev 4m1'1 biti 8indikalnega gibanja, ki Vii v8kn V stanu redevatl pereča la • Trsk?raSan^a P°litl(lno pra-ta ^othn« Je Se povečati borbo >. r**ltri , sindikalnega gibanja >	nkatl	tisto	vodstvo Čarat-
flsi	eriotnVOro’	kl	al° na razbija-
,,. *v»tv. (!,tt v službi sovrainikov j. - *n Pod krinko naclonali-M ali ^ danes vodijo ls ^'“dai i118"! neposredni podpo-, ,C£:v pri odpuščanju de-lii	lv«o	^ da	to	v skladu s ko-
£ ^g?dbo- ki velja za Ita-V	za	vsako ceno ve-
(.PUatij Ho '"dustiijo na Italijo, br«,_ F8^1 Propadati, pustijo
tJ »a D^86 wn°st’ m€8to da bi 9to' »h	obrambe delavskih in-
h- Oyo inril *ato na pot borbe za b^slit^ Je ln 28 nJeno po1'
j	*
118 t^rv?^1^009^ naših organiza-C»ke ^,‘J‘io preučijo te eko-'ki'1 8-<>ljik) eme ln da z vsemi sl-
razaeu	protl V8em P°-
^ «^anJa Ivanja delavstva in
CCiJi Na .e°Vih vrst v korist v,>. da	J osnovi Je naloga
^ k '*rUaih	3lndikatih in preko
tlltfT;1,' ‘ntcn.1fl*aniaiclJ delavstva
^i,	0	reiitr a naP°re za čim
v Pan«-. ttv problem* državne
R esolucija
Konferenca Komunistične partije ga Julijsko krajino, ki se je vrSila H. aprila l. 191,6. v Trstu,
.	odobrava
borbo Partije, da zagotovi ljudstvu Julijske krajini in Trsta svobodno izražanje za reSitev vpraSanja Trsta in krajine;
borbo proti poskusom uveljavljanja neofaSizma in njegrvim izzivanjem;
delo, ki ga je izvrSila v obrambo demokratičnih pridobitev ljudstva, za okrepitev demokracije in utrditev bratstva med slovanskim in italijanskim ljudstvom, ki Živita skupno v krajini.
Ugotavlja,
da so dogodki v zadnjem mesecu:
dokazali pravilnost partijske linije;
razkrinkali poizkuse reakcionarnih elementov CLN Julijske krajine, da bi obnovili faSizem, poizkusi, ki so Se bolj poglobili nasprotstvo med zdravimi ljudskimi mnoiicami in reakcijo;
ojačili in raziirili osnovo za združitev vseh demokratičnih sil krajine in Trsta v borbi proti neofaSizmu in proti izzivanju krajevne in mednarodne reakcije — med katerim ni zadnja ustanovitev laine PCI — kakor tudi proti vojnim hujskačem.
Zatrjuje,
da je ena izmed glavnih nalog Partije boriti se in razvijati največjo dejavnost za konkretno reševanje nujnih gospodarskih vpraSanj, ki se tičejo vsega prebivalstva cone «A».
Pr o testira
ponovno proti razpustu ljudskih oblasti, ki jih je ljudstvo svobodno irvožilo, ter izjavlja, da bo Partija nadaljevala borbo, da se tudi prebivalstvu cone «vl» nudi možnost, neposredno upravljati javne zadeve, v sves'.i »i, da bo ljudstvo edino na ta način v stanu konkretno reševati Hvljenjska vpraianja, ki se tičejo njegovega obstoja.
Izjavlja,
da mora Partija — avantgarda vseh demokratiCnih sil krajine _ nadaljevati svojo' politično, teoretsko ideološko in gospodarsko borbo, da pomaga in ojači akcijo ljudskih množic v boju za reSitev lastnih vpraSanj in za uresničenje dosledne demokracije.
Zato konferenca
Poziva
direktivni odbor Komunistične partije Julijske krajine, naj hkrati nadaljuje borbo za čistost svojih vrst proti vsem oportunizmom in Šovinizmom in proti slehernemu sektaStvu in tako usposobi Partijo, da bo mogla razvijati svoje naloge kot avantgarda demokratičnih mnozio « borbi za mir in za boljSo gospodarsko, socialno in nacionalno prihodnost.
pinami. Ne bi mogli s simpatijami sprejeti volivnega sistema, ki bi kakor koli prejudiciral pravice prebivalstva in ki bi omogočil, da se s priseljenimi ljudmi iz Italije spreminja stvarno razpoloženje ljudstva.
No, v zadnjem času smo priče močnega terorja nad antifašističnim prebivalstvom. V zaporih so pretepali antifašiste. Tudi pod takimi razmerami n; bi mogle biti nobene volitve objektivne. Ce r.aj se z volitvami pripomore k pomir-jenju ozračja, se mora ustvariti zato pogoje. Osnovni pogoj Jo, da policija preneha s sovražnimi ukrapi proti antifašističnemu prebivalstvu.
Končno je v zvezi s tem £3 vprašanje podtikanja orožja. Na delu so sile, ki vztrajno govoričijo o nekih napadalnih namenih, ki se pripravljajo za 1. maj. To podkrepljujejo z «odkritimi» skladiSči orožja itd. Kdor širi te govorice, je najnesramnejši provokator in vojni hujskač. Komur je v interesu, da podtika v lokale naše Partije in SIAU-e orodje, gotovo ni pri srcu red in mir ter demokratizacija prilik pri nas. To more biti v interesu samo tistim, ki čutijo slabost stvarnih argumentov za svoje zahteve in skuhajo zato doseči svoje proti-ljudskj cilje s tem, da provocirajo oborožene konflikte, da s podtikanjem orožja v naie lokale, skušajo diskreditirati resnost našega gibanja.
Naš boj je v Interesu J. K. ln demokracije v Evropi
Borba je pri nas zelo ostra. Zahteva trdne, notranje enotne partijske organizacije. Danes je zato nata osnovna naloga, da z vsemi silami izženemo iz naših vrst vse ostanka nacionalizma in malomeščanskega, sentimentalnega popuščanja pred onimi, ki so v strahu pred nasprotnikom, ki kri!i in gro-
vojne nevarnosti. Dolžnost Partije je, da se z vso odločnostjo bori za jasnost svoje linije, proti vsem poizkusom, razdvojiti enotnost njenih vrst iz nacionalističnih namenov. Provokacije vseh vrst so osnovna nevarnost in provokacija za razbijanje Partije nad vsemi raz-tijaškimi poizkusi nasprotnika najnevarnejša. Naša osnovna naloga je, do najvišje mere uirditi enotnost in ideološko trdnost naše Partije. To j; pogoj uspeha v t.lT i borbi, ki jo vodimo in to smo dolžni storiti v interesu Trsta in Julijske krajine kot v interesu demokracije v Evropi.
Za’:o smatram za potrebno, da tukaj na nabi konferenci pregledamo naše linije, da ocenimo situacijo, v kateri se nahajamo, da bomo s to konferenco še bolj utrdili enotnost naše Partije in jasnost naše linije. Smatram, da je do.Inost, da ta vprašanja na daivaJ.iji konferenci temeljito prediskutiramo, da gremo s te konference s še večjo odločnostjo in še trdnejši v boj proti poizkusom razbijanja demokratičnega gibanja pri nas, razbi-
Zadnji meseci so jasno pokazali, da odtujenost civilne uprave od ljudstva ne more voditi drugam, kot k favoriziranju reakcionarnih elementov ln ne more dati na nobenem području -niti ekonomskem, niti upravno političnem, niti prosvetnem - pozitivnih rezultatov.
V pokrajinah pod italijansko zasedbo je škoda posebno velika in porazna
so izjavili britanski zadružniki, ki se mudijo v Jugoslaviji
Beograd, 18. Tanjug. — Predstavniki britanskega zadružnega gibanja Lord Rusholme, glavni tajnik zadružne zveze Velike Britanije, Harry Gill, ravnatelj glavne potro-šne zadruge Anglije, George Per-kins, predsednik glavne zadružne federacije Velike Britanije in John Patterson, ravnatelj glavne potrc-
hovem bivarju v Jugoslaviji in dejal med drugim: «Rad bi poudaril, da smo uživali ob našem obisku, ki je bil posebno zanimiv. Mogli smo ugotoviti in videti dejstva o prilikah jugoslovanskih zadrug po vsej državi.
Prvo dejstvo, ki ga moram poudariti, je, da so nas povsod spre-
svoj obisk pri jugoslovanskih zadrugah in njihovih organizacijah.
Na potovanju po Jugoslaviji so obiskali mnoge predele Srbije, Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Hi-vatske in se zadržali nekaj časa v Splitu in Zagrebu.
Včeraj popoldne so britanski gostje pri.-edili tiskovno konfcrenco janja enotnosti demokratičnih sil j za domače in tuje novinarje v pro-v Evropi, zlasti enotnosti demokra- štorih osrednje zvoze srbskih po-tičnih sil med vzhodom in zaho- ljedelj3kih zadrug v Eeogradu. dom.	j	Lord	Rusholme	je	govoril	o	njli-
šne zadruge Škotske so končali jeli z največjo simpatijo, od maršala Tita pa vse do najpfeprostejše-ga limeta. Prepričan sem, da bi de-
Ljudski odbori v Jugoslaviji
Maršal Tito je predložil zakonski načrt ljudski skupščini
Beograd, 17. - Tanjug — Predsednik jugoslovanske vl3de maršal Tito je predlolil ljudski skupščini zakonski načrt o ljuds.kih odborih, ki ga je nedavno odobrila zvezna vlada. Odobrenemu besedilu zakonskega načrta je bila predložena obširna utemeljitev, ki poudarja, da predstavlja ta zakon najvažnejs?! zakon, ki ga bo narodna skupščina sprejela po ustavi. Sprejetje tega zakona bo pripomoglo k nadaljnji okrepitvi in polnemu razvoju ljudskih odborov, ki so politični temelji državne oblasti v FLRJ.
Ljudski odbori, ki so se razvili iz krajevnih ljudskih odborov pa do narodnih skupščin ljudskih republik in narodne skupiČine FLRJ, so temeljna pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Ljudski odbori kot organi državne oblasti so se
orožjem, skušajo umikati in I razvijali iz organov borbe širokih
žele odstopiti od odločne borbe za pravično rešitev problema Julijske krajine. Vsako odstopanje, vsako popuščanje mora koristiti samo onim, ki hočejo od zunaj vplivati na razmere pri nas, da ustvarjajo tu vozel nasprotij med Jugoslavijo in Italijo, žarišče nemirov in stalne
ljudskih slojev, lz narodno osvobodilnih odborov. Široki sloji prebivalstva, organizirani na strani na-rodno-osvobodilnega gibanja, so i? v prvih dneh vstaje razbili stari, protlljudskl, izdajalski birokratič-ni aparat di^vne oblasti stare Ju-
goslavije, ki se je postavil v celoti v službo okupatorju. Na razvalinah tega starega birkoratičnega aparat* je bila zgrajena nova ljudska oblast s pomcCjo organizacije narodno-osvobodilnih odborov.
Pod vodstvom protifašističnega sveta narodni osvoboditve Jugoslavije, (AVNOJ) in na temelju velikih zmag narodno-osvobodilne vojske, se je mreža ljudske oblasti med vojno razširila tako, da je imela Jugoslavija ob osvoboditvi Se temelje novega aparata ljudske oblasti, ki je bil trdno v rokah ljudskih množic.
Po spejemu ustave, ki je potrdila narodno-osvobodilne odbore kot oblastne organe, bi bilo potrebno čimprej sprejeti zakon o ljudskih odborih, ki bo razvil vsa 011» oblike organizacija ljudskih odborov ki so se med vojno in po osvoboditvi izkazale za pravilne.
Jugoslovanski vojni zločinci
obsojeni od zavezniških vojaških oblasti v Rimu in Salzburgu
Salzburg, 17. — Dopisnik Tanjuga poroča, da je ameriški vojaški list »Starš and Stipes» objavil članek, ki govori o sodbi nad Jugoslovanskimi vojnimi zločinci, ki so bili zaradi črne borze in raznih prevar aretirani in postavljeni pred zavezniško vojaško sodišče v Salzburgu in Rimu.
Ameriško vojaško sodišče v Salzburgu je sodilo prvi skupini jugoslovanskih vojnih zločincev, ki je Stela 18 ustašev in četnikov. Na čelu te skupine je bil samozvani novinar, major bivše jugoslovanske vojske Jovan Dabovič. Ze za čas« nemško-italljanske okupacije je bil v službi Italijanov in izdajal fašistični list «Glas Boke».
Obenem Je bila v Rimu izrečena
iegacija iz vaše dežele doživela pri nas prav tako prisrčen sprejem. Niko.i ne beemo pozabili veličastnega dejanja jugoslovanskih narodov leta 1941, ko so se odločili boriti se za svojo svobodo.
Drugo dejstvo, ki smo ga zlasti opazili, je velik razvoj jugoslovanskega zadružnega gibanja v zadnjem času. Večina zadružnih ustanov je bila ustanovljena po osvoboditvi. Zlasti nas je veselilo, ko smo videli, da je sis;em razdeljevanje UNRRA-ir.ega blaga preko zadrug dober in učinkovit.
Tretje dejstvo, ki bi ga želel omeniti, je, da smo videli strašno opustošenje po vsej Jugoslaviji. Mnoge naše zadružne delegacije so obiskale druge evropske dežele, ki so mnogo pretrpele med vojno, toda nikjer nismo videli takega opustošenja kot v Jugoslaviji. Vendar je dejstvo, ki je prav posebno važno, da rešujejo jugoslovanski narodi svoje obnovitvene probleme z ener-
Lord Rusholme je nato dodal, da je britansko zadružno gibanje ustanovilo poseben sklad v znesku 250000 funtov šterlingov za pomoč prizadetim deZe am. Kot pomoč za jugoslovansko zadružno gibanje je bila določena vsota 30.000 funtov Šterlingov. »Ugotovili smo, je dejal lord Rusčiolme, da ima Jugoslavija razne proizvode, ki bi mogli koristiti tudi Veliki Britaniji in bo zaradi tega megla vzpostaviti neposredne trgovinske odnose v Veliko Britanijo. Do tega bo prišlo, ko se bodo končali trgovinski razgovori, ki se 2e vodijo.»
Na vprašanje o vtisih s potovanja po pokrajinah, ki so bile pod italijansko okupacijo, Je dejal lord Rusholme z odobravanjem ostalih članov delegacije: «Tudi v teh pokrajinah je bilo zadružno gibanj« zaradi italijanske okupacije popolnoma zatrto. Skoda v teh pokr^. jinah je posebno velika in porazna. Te pokrajine so bile orw.3toše-ne bolj kot katere koli druge. Zdi se mi posebno pomembno, da s« prebivalstvo v te pokrajine vrača in pričenja graditi novo življenje in nove organizacije.*
Britanski zadružniki odpotovali iz Jugoslavije
Beograd, 17. - Tanjug •— Predstavniki britanskih zadrug pod
gijo in pogumom. Povsod smo opa- | vodstvom lorda Rusholma »o vče-ziU, da dela ljudstvo z velikimi na- I raJ popoMne odpotovali z letalom lz pori, ce ae hočemo točno izraziti, z | _	,	__	.	,	*
nadčloveškimi napori, da bi oživilo j f^oslavije. Na zemunskem letali-poljedelstvo in obnovilo prometne . ®cl1 90 se po*l°vilI od njih predstav-zveze po vsej deželi.	J	niki jugoslovanskih zadrug:.
Lastni grehi
so jim v napoto
Enotnost ZDA, Velike Britanije in ZSSR je kijuč do svetovnega miru
t™,
8 .ln JultJ*ke kraj-C8, K£tt *reJ»e reiitve Je od-v..iPere6lh ekonomskih
C?**« * drU8a »** vodl k
V ri» u’ ^ razseljevanju h tMa*anj6 ntlranlu Industrije. »IfJV na . ^'gracije delavstva *** Ul	moramo	moblll-
*• naie partije. Storiti
Washtngton, 17. - AFP — Predsednik CIO Murray in predsednik političnega akcijskega odbora CIO Millman sta včeraj izjavila, da se bosta obe organizaciji borili za iztrebljenja gospodarskih tn socialnih korenin fa&izma v Nemčiji ln na Japonskem, da bi ZN dobili popolno kontrolo nad atomsko energijo, da bi se uničil fa/izem v Španiji in Argfntiniji. V ta namen sta izjavila oba velika sindikalna voditelja, da bo CIO energično podpiral vse svobodoljubne organizacije in vse kandidate za kongres z naprednimi Idejami.
Dodala sta: «ZDA Imajo vse svetovne rezerve hrane, polovico industrije sveta, deset In deset milijard tekočega kapitala, atomsko energijo: bodoči mir in prihodnost sveta sta v veliki meri odvisna od načina, kako bodo ZDA uporabljale to svojo silo.
Hillman ln Murray sta nato prikazovala svoj mirovni nažrt ln poudarjala: ZN morajo računati na pomoč ameriškega ljudstva, no nost med ZDA, Veliko Britanijo in ZSSR, ki m J« porodil« med vojno ln ki Je bila ključ do na»e zmage mora bit! sedaj tudi klju<! do m ru Nasprotujmo vsem naporom, hočejo razbiti enotnost Velike troji-
ce, odklanjajmo vse predloge, naj bi sa ZDA vezale z zvezami, ki bi mogle škodovati tej enotnosti.
Enotnost Veliko trojice črpa svoje sile iz volje, uničiti korenine fašizma v Nemčiji in na Japonskem, v spoltovanju pravice narodov, da si Izvolijo obliko vlade, ki jim ugaja, v absolutni opoziciji vsaki obliki napadalnosti, v vrnitvi suverenosti onim, ki so Je bili oropani, v svobodnem dostopu vseh narodov do »vetovnega trga surovin.*
Murray in Hillman sta nato govorila o atomski energiji in izjavila: »Zahtevamo, da se vsa zakonodaja o atomski energiji takoj izroči ZN, da re Jim lzroče vse atomske bombe ln da kongres takoj Izroči kontrolo nad atomsko komisijo v roke civilno komisije.*
Oba sindikalna voditelja sta nato zahtevala, naj ZDA pomagajo UNRRA-i lajšati trpljenje opusto-šenlh dežel, naj kongres izglasuje posojila zaveznikom ln naj ZDA v največjl meri pripomorejo k obnovi opustoSenlh dežel, pri čemer naj se ozirajo samo na potrebe trpečih narodov.
«Obstoj failzma v Španiji in Ar-gentinlji ni na noben način popolnoma notranji problem, ki zanima
samo narode teh dežela, FaSizem, pa naj obstaja kjer koli, predstavlja vir okužbe in nevarnosti za mir svobodnih narodov po svetu. Zaradi tega zahtevamo, naj Varnostni svet organizira skupno akcijo, da se razkužijo središča fašistične kuge ln da se pomaga žpanskemu in argentinskemu ljudstvu pri vzpostavljanju demokratičnih pravic, da sl bosta lahko sama vladala.* Murray In Hillman sta zahtevala nato, naj ZDA brez pridrižka podpirajo zahteve kolonialnih narodov po samoupravi. Nadalje sta sindl kalna voditelja vzpodbujala ameriško ljudstvo, naj podpira svetovno sindikalno federacijo ter uved bo cele vrste notranjih reform v ZDA.
KRATKE VESTI
TIRANA. Sovjetsko nogometno moštvo »Spartakus* je prispelo v Tirano, kjer je bilo prisrčno pozdravljeno od zastopnikov Športne federacije ljudske republike Al banlje.
PARIŠ. Minister za javna dela jt objavil, da je 50.000 ton ruskega žita zapustilo sovjetska prlsteni.Va na Črnem morju, medtem ko 40.000 ton sedaj nakladajo sa ladje.
sodba drugi skupini jugoslovanskih vojnih zločincev, ki je čtela 17 ustašev in četnikov, ki so sa pečali s podobnimi posli na italijanskem ozemlju.
Na čelu te skupine je bil kapetan Bukotič, bivši predsednik »Jugoslovanskega kraljevskega komiteta v Rimu*.
Obe skupini sta bili med seboj v tesni zvezi in skupno sirile svoje delovanje. Poleg omenjene dvojice so tej tihotapski organizaciji pripadali razen četnikov, mihajlovf-čevcev ln ustašev tudi druge vodilne osebnosti jugoslovanskih fašističnih organizacij, ki žive sedaj v Avstriji in Italiji. Med njimi Je tudi dr. Josip Pernar, bivši podpredsednik HSS ln bivši jugoslovanski minister.
Obtoženim je bilo dokazano, da so poskušali ameriškim vojaškim oblastem s prevaro in ponarejenimi dokumenti izvabiti tri lokomotive, 10 km železniških tračnic, žerjav, 3 me£alnice za beton, zidarsko orodje ln tako dalje. Obtoženec Dabovič Je poskušal prevarati ame-riifko poveljstvo na ta način, da se je predstavljal kot uradnik za povrnitev iz Jugoslavije pokradenih in odnesenih predmetov. Pri aretaciji so našli pri njem potni list »kraljevskega jugoslovanskega predstavništva v Rimu*. Pri njem so prav tako našli 16.000 RM, 27.000 zavezniških okupacijskih mark 8.700 italijanskih lir, 18 nalivnih peres, napoleondor in 4.242 ameriških dolarjev.
Preiskava ameriške vojaške policije v Salzburgu ln raznih m<stlh severne Italije je ugotovila, da se je ta skupina aretiranih tihotapcev in čmoborzlanoev posluževala £te vilnih potnih listov s pečatom »kraljevsko - jugoslovansko predstavništvo v Rimu*. Vukotlč je na zasliševanju priznal, da je tihotapil zlato in ameriško valuto in da je med svojim črnoborzijanskim poslovanjem potoval celo v Lon don, kjer se je razgovarjal s srbskim patriarhom Gavrilom ln kra. ljem Petrom. V Londonu Je dobil britanski potni list s katerim se je vrnil v Rim.
Nekateri člani te tolpe so nosili britanske uniforme, nekateri od njih pa so potovali kot jugoslovanski častniki in stanovali v hotelih zavezniških oficirjev.
Preimenovanje beograjski uFc
Beograd, 17. - Tass — Po odloku Izvršnega ljudskega odbora za mesto Beograd so bila spremenjena imena 113 ulic in cest. Številne ulice so dobile svoja stara imena, ki so jih med okupacijo spremenile Nrdlčeve oblasti. Ed?n izmed največjih trgov, kjer je zgradba Narodnega gledališča, se bo odslej Imenoval Trg republike.
Mod novimi ulicami so tudi ulice maršala Tolbuhina, generala Zda-nova, Moskovska, Leningrajska, Stalingrajska, OdeSka, Maksima Gorkega, Puškinova, Cerniševsko-ga, Rooseveltova, Masarykova. Pil-sudskega ulica se bo imenovala odslej ulica Mateusza Kosciuszka.
ransko vprašanje ni več mestno stavijati pred ZN
New York, 17 - AFP — Včerajšnja seja Varnostnega sveta je bila glavnem ponovitev ponedeljkove seje razen, da je glavni tajnik Trygve Lie vnesel v iransko vprašanje neke nove momente.
Glavni tajnik je predocil pravno plat iranskega vprašanja in nazna-čil, da po umaknitvi iranske pritožba Varnostni svet dejansko nima več nobene pravice, da bi obdržal iransko vprašanje na dnevnem redu.
Vendar se stališče v Varnostnem svetu ln ispremenilo niti za las, Gromiko in Stettinius ter ves varnostni svet so še enkrat zatrdili svoje stališče, kot so ga izrazili v ponedeljek.
BEOGRAD. Predstavniki društva Ceškoslovaška-Jugoslavija so z letalom odpotovali iz Prage V Beograd. V Jugoslaviji bodo ostali nekaj časa in vzpostavili prijateljsko sodelovanje z utrjevanjem kulturnih odnosov med obema deželama
Kdor sledi propagandnim *zgo-dovinarjem* okrog triaikega C. L. N.-a, posebno pa, kdor redno bere «Voce», ta bi res moral misliti, da ni bila slovanska Primor-*ka z Rapallom prepuičena proti vsem demokratičnim načelom I) okupacijo italijanskemu imperializmu i» tako izpostavljena naj-hujiemu raznarodovanju, ampak da je bila naša slovanska Primorska od pamtiiyeka italijanska.
Zato se tudi ne moremo čuditi, ako se je včerajinja «Voce* v ne-dolini «nevednosti* obregnila ob poročilo tov. Krajgherja na konferenci KPJK, čel da niso imperialisti oni, ampak da je Jugoslavija lista, ki je prekoračila mejo in da si ti latinski nosilci dvatisočletne kulture tako ie pu-ičajo odrezati zaradi samega ljubega miru ckolček lastnega mesa». (Qualche pezzo della nostra čarne).
Ako bi pisec one zakrknjene «nevednosti* pomolil svoj pteft njeni nos samo par korakov iz svojega uredniitva t> ulici Silvio Pellioo proti Barkovljum, Skednju, Sv. Ivanu ali kamorkoli ie iz srediSča mesta tn za par trenutkov zatajil v sebi svoje iovi-nisiično imperialistično bistvo potem bi pač moral priznati, da je to «meso* popolnoma tuja tvorba no *njeyovem mesu*, da ne mara to *mcso» ničesar vbi sli-lati o kakrini koli Italiji in da hoče le k Jugoslaviji, svojemu rodnemu telesu. Čudil se bo tn vendar bo to bral na vsakem zidu, stiSal na vsakem koraku v jeziku, ki ga po njegovem in njegovih somišljenikov govorijo udavov* in ako bi se spustil z ljudmi v razgovor o preteklosti bi sliSal, (zardel v svoji moralni pokvarjenosti, kako ne bij da so jim sicer ne pred dvatisočleti, pač pa pred sedemindmjs&limi poizkusili na silno prepričljiv način vsiliti dvatisočletno kulturo s poliganjem hiS, kazenskimi ekspedicijami, posiljevanjem deklet, deportacijami, preganjanjem materinskega jezika, Sol in tiska ter celo verskih obredov v lastnem jeziku.
Pa ne samo ta upeiHca* Slovanov pod italijanskim imperialističnim jarmom, ampak tudi velik del triaSkih in trliSkih Italijanov bi mu z veseljem pojasnil, da so sicer Italijani po jeziku, da
ZSSR prijateljica jugoslovanskih narodov
Govora sovjetskega veleposlanika Lavren ti jeva in dr. Ribara ob izročitvi poverilnic
Beograd, 17. - Tanjug — Novi sovjetski veleposlanik v Beogradu Anatolij Lavrentijev j* včeraj predpoldne Izročil poverilnice predsedstvu ljudske skupščine FLRJ.
Pri izročanju poverilnic predsedniku predsedstva dr. Ivanu Ribarju je Imel veleposlanik Lavrentijev govor, v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo, da je bil imenovan na to mesto v Jugoslaviji, katere narodi so vedno junaško in požrtvovalno branili svojo narodno neod visnost in svobodo. Prav tako js Iz-
lita v boju proti fašističnim osvajalcem, ki so želeli zasužnjiti narode, okrepila sodelovanje, ustvarjeno med vojno, ln da »e bo to sodelovanje razvijalo v dobi mirne obnove v duhu sporazuma o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju, ki je bil podpisan 11. aprila 1945.
Predsednik dr. Ribar je v svojem odgovoru poudaril, d« je temelj Jugoslovanske zunanje politike večna zveza z ZSSR, velikim prijateljem Jugoslovanskih narodov, kot to Iz-
razil upanje, da bo kri, skupno pre-|raža pogodb* o prijateljstvu.
se čutijo Italijane po narodnosti ne pa po driavni pripadnosti, ker se čutijo iivljenjsko povezani z ostalo pokrajino in njenim slovanskim ljudstvom v zaledju., brez katerih ne morejo živeti.
Sicer do tega ta gospod ne bi priSel, o tem ni treba niti dvomiti, kajti njegova imperialistična zakrknjenost m*i t« nlvh^kn r Jen”’.
Torej «t bil najuK/^tntjtt ekspanzionizem italijanska okupacija te pokrajine pred sedemindvajsetimi letit Ni bila okrutna raznarodo\>alna polil’len. >’ii /.■'«-tero Se premočno spominjajo sedanji novi Šovinistični izgredi in ni bila italijanski ekspanzioni-zevi krvava i kspediciju v Ljubljano, Dalmacijo in Cr-io j,ciof AH «i le danes v Italiji monarh iz rodovine Savoja, ki Je poklonila vladarja in dinastijo ta Pa-veličevo HrvaSko ’
Ne, za vas od «Vooe» naj bi bil ekspanzioniz'm zdniienje tr no-krCjine z zemljo, s katero j* bila od pamtiveka narodnostno i" nn-spodarsko nerazdruiljivo poifeza-na. Vi hi — kot vse simi — i o-pet radi zasplepljevali javnost s podtikavanjem svojih lastnih qre-hov drugim
Toda naSt ljuds tu it l.ij'ib duhovnemu zasutnjevanju dale. ko preraslo taksno «umovanje*. In smejalo bi se. da je smehu vredno.
Vsa Julijska krajina se danes raduje svoje osvoboditve. Vi od »Voce* tega ne morete preboleti, kajti svoboda je nekaj popolnoma nasprotnega vaSlm imperialističnim nazorom. Nedolžna »ne. vednost*!
Da smo si na čistem, kaj je okupacija: okupacija je bil italijanski imperialistični pohod na druge narode, na druge driavf, v Abesinijo, Albanijo, Jugoslavijo v tej vojni. Okupacija je bila zasiitnjenje Julijske krajine po prejšnji vojni in okupacija je sedanja začasna zasedba cone A po zavezniških četah. To pa, kar si je priborilo ljudstvo Julijske krajine, ko se je otreslo jarma in postavilo svojo ljudsko oblast, je osvoboditev izpod tuje okupacije. Osvoboditev z lastnimi silami in s pomočjo Jugoslovanske armade, katere člani so bili v veliki večini tukajšnji borci za svobodo — primorski partizani.
Priključitev k Jugoslaviji si Zeli danes ogromna večina predvsem prebivalstva Trsta in te vokra-jine samo in vsaka pomoč k temu s strani Jugoslavije, ki je kot zavezniška drSava v borbi proti osni Italiji temu ljudshni te znatno pripomogla k osvoboditvi, ko je s svofimi četami pregnala okupatorja iz njenih meja, vsaka taka pomoč se po logiki imenuje osvobajanje. Ako pa *i kdo danes Zeli tuje intervencije proti volji ljudstva te pokrajine za njegovo ponovno zasuZnjevcnje, je to pač očividno, da tisti ne mara svobode ljudstivi in ga z okupacijo hoče tmovič zasužnjiti.
In vi zahtevate okupadlo cone B.
Tudi sofistično zlorabljanje Stalinovih citatov in zavijanje resnice, ki je danes pri nas poznajo ie vrabci na strehi, je v skladu • vssmi bednimi poskusi, s katerimi branijo in prikrivajo
ciije-
PRIMORSKI DNEVNIK
* —
18.
NE PR ISTRA N OST
Še vedno antifašisti
pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Gorici
Pred Zavezniškim vojaškim so-dlšCem v Gorici ae morajo Se vedno zagovarjati le antifašisti, ki so bili aretirani ob manifestaciji za prihod medzaveznl&ke komisije. Civilni policisti nastopajo na razpravah proti njim kot obremenilne priče.
Na razpravah prve dva dni ni bilo niti enega obtoženca, ki bi ga bila oivilna policija aretirala in privedla pred sodiSče kot izzivača antifašistov. Namesto teh smo srečali celo vrsto fantov in deklet, ki ao bili aretirani za malenkostne vzroke, večina sploh brez kakega vzroka, tako da jih je naposled so-diSče moralo oprostiti. V goriSkih zaporih smo imeli torej veliko Število nedolinih, ki so prestali skoraj meseo v zaporih nezasluženo.
Za. obsojene so veljale vedno ene ln iste obtožbe, da ao motili javni red, da so imeli palico, da so zmerjali civilno policijo, da bo skušali sneti kako trikolomo značko brez zvezde, da so se upirali aretaciji, da so 2ali!i «civiliste» (to pa so tisti, ki so vpili «fuorri» in «abbas-sa i rfciavU).
Ali Je sploh mogoče, da ni prav nobenega primera, da bi morali civilni policisti nastopiti kot priče proti pravim fašističnim izzivačem, ko so se vendar pred očmi istih policistov dogajale nepozabne stvari t! Kje pa so tisti, ki eo pred očmi policistov na Verdijevem kor-zu 87. marca popoldne trgali rdebe zvezdice in zastave slovenskim o trokomt Kje so tisti, ki so pred barom De Nicold pod nosom policista pozdravljali s fašističnim pozdravomt Kje so tisti, ki so na vogalu ulice Contavalle napadli znanega goriskega odvetnika dr. Medveščka, ki je zaman prosil navzoče prisotne policiste za posredovanje t Kje so tisti, ki so pred sedeiem CLN ob navzočnosti civilne policije napadli in pretepli dve Zenski zato, ker sta imeli ždeče zvezdice t Kaj je mislil civilni policist, ki je mimo gledal, da so Šovinisti napadli dopisnioo *Primorskega dnevnika* t In kje so oni, ki so pri belem dnevu ob navzočnosti policije metali črnilo v jajčjih lupinah in steklenicah na jugoslovanske zastave, na slovenske napise in v obme antifašistom f Niti postopar čev, katerim je sama policija zaplenila gumijaste biče, ni Se bilo pred Zavezniškim vojaSkim sodi-Sčem.
Ravno na teh razpravah se ci. vllnl policisti razkrlnkujejo, da so to, »a kar smo jih že neštetokrat prikazali in obsodili. Namesto tega, da bi nepristransko vzdrževali red, kar naj bi bila njihova dolžnost, so raje Kitili fašiste, prote-firalt trikolom« kokarde, pripomogli k »obrambi italljanstva* Gorice. Tako Je agent civilne policije D’Abbracclo, Ju in jak, dejal: «Jaz sem Italijan in držim za Italijo* ter aretiral goriško antifašistko A-dele Devetak. Sodišče jo Je oprostilo, ona pa je nato obtožila D’Ab. braccla.
Po pretepanja - težke sodbe
Upoštevajoč razmere, ki so privedle antifašiste pred sodišče, so bil« nekaitere obsodbe, ki so bile 15. aprila izrečene proti njim, ne-pričakovano ln neusmiljeno težke.
O brinel Frano iz Gorice, obtožen da se Je upiral civilni policiji in da ni imel pri sebi dokumentov, Je bil obsojen na 46 dni zapora pogojno; Zitmond Jote iz Volčje drage, obtožen da se je upiral civilni policiji ln aretaciji, Je oproščen, ker ni aakrivil dejanja; Leban Franc, ob-toSen da Je na ulici zmerjal civilno policijo in da se Je upiral aretaciji, je dobil 11 mesecev zapora; Debe^ njak Rudolf is Kozane, obtožen da Je snemal sliko pri nekom fotografu ln da se Je upiral policiji, j« obsojen na 2 meseca zapora pogojno; Bevčič Dragotin iz Kojskega, obtožen da Je imel pri sebi palico in da Je skušal sneti neko za-
K
stavo brez zvezde, — na 11 mesecev zapora; Beltram Viktor iz Vogrskega, obtožen da je zmerjal policijo in metal kamenje, — na 7 mesecev zapora; Brezigar Jerica iz Deskei, obtožena da Je na ulici zmerjala civilne policiste, — na a mesece zapora. Kazen se jim všteje tudi pripor. Zagovornik odv. Tonkli.
Dne 16. aprila dopo'.dr.e so prišli na vrsto pred Zavezniškim vojaškim sodiščem tovariši Abram Mimi iz Krasa, MaraZ Dragotin iz števerjana in Maligoj Vincenc iz Steverjana. Obtoženi so: prva, da je na ulici vpila «Zivjo fašistična uniforma*, drugi, da se je uprl ne-
kemu ukazu policije, tretji, da je zmerjal civiliste. Proti tovarišema MaraZ in Maligoj je nastopil kot priča civilni policist Edoardo Gles-si, ki na vprašanje javnega tožilca ni znal povedati, kakšnemu ukazu se tovariša nista pokoravala in ni vedel povedati, kaj naj bi bila obtoženca točno zakrivila. Sodišče je ugotovilo, da civilni policisti, ki so izvršili aretacijo, niso sploh prisostvovali dejanjem, katerih sta tovariša obdolžena, — SodiSče jih je vseeno obsodilo na mesec dni zaporo.. Kar mar.jka za dopolnitev meseca, jim je dano pogojno. Zagovornik odv. Tonkli.
Ne prosimo milosti
zahtevamo le poštenost in pravico
protestno p*smo goriških antifašistov v zaporu ZVU
LPROSLAVA 1. MAJAJ
Skupina antifašistov, ki so jih aretirali organi zavezniške policije med manifestacijami za Jugoslavijo v dneh bivanja medzavezniške komisije v Julijski krajini, so naslovili na Zavezniško vojaško u-pravo v Gorici naslednje pismo:— «Manifestanti, ki smo bili aretirani v dneh od 24- do tS. marca po organih zavezniške policije, odločno protestiramo proti načinu kako z nami rmvna Zavezniška vojaSka uprava.
Svoj protest podpiramo sledeče: 1) Opazili smo, da so bile aretacije popolnoma enostranske. A-retiranih je bilo nad 1Z0 antifašistov, ki so manifestirali za priključitev slovenskega ozemlja k materi Jugoslaviji, in samo dva šovinista. Od teh dveh je bil eden iz-puSčen na svobodo brez razprave-t) ObtoSnice, katere dobivamo po zelo dolgem času, se po večini ne strinjajo z resnico in povzročajo sploSno ogorčenje.
S) Mnogi izmed zaprtih sploh ne vedo, zakaj so tukaj. Policisti so jih pobrali, ko so Sli mirno po u-licah.
4) Prilike v zaporu so obupnet V celicah za S ali 10 ljudi sa je dolgo časa stiskalo po 24 ljudi. Mnogi še sedaj leie na betonskih tleh in nimajo zadostne odeje.
5) Hrana je zelo slaba in nas spominja nci fašistična koncentracijska taborišča.
Takega ravnan ja ZVU nismo pričakovali in smo upravičeno razočarani. Mi, pošteni antifašisti, ki smo se 4 leta kot partizani borili skupno z zavezniki, smo v zaporu, in to zaradi treda, in varnosti*. Fašistični zločinci pa se svobodno kre tajo.
Zavezniki, ne prosimo vas nobene milosti. Zahtevamo samo, da ravnate z nami pošteno in pravično, kot smo se mi poSteno borili e vami za basa borbe proti skupnemu sovražniku.*
Navodila za prvomajske prireditve
Prvomajske proslave v Trstu 3e bo udeležilo na tisoče telovadcev in pevcev. Ne bomo se odlikovali samo z množičnem nastopom vpričo ljudskih množic in vsega sveta, marveč tudi po svoji notranji organiziranosti in trdni disciplini.
Da bomo dosegli uspeh, je potrebno, da se vsi ravnamo z vso vestnostjo po navodilih koordinacijskega odbora in posameznih njegovih organov.
Stanovanjski odsek Koordinacijskega odbora bo ukrenil vse potrebno, da zagotovi kljub težavam deset tisočem telovadcev in pevcev vsaj skromno prenočišče. Prenočišča bodo razdeljena tako, da bodo m-ladinci, mladinke, pionirji in pionirke, vsaka skupina zase in združeni po krajih, prenočevali v istih prostorih ali pa v prostorih, ki bodo čim bliže drug drugemu.
Zaradi tega je potrebno:
1. da okrajni pripravljalni odbori nemudoma javijo koordina-
cijskemu odboru, Trst, trg Ponte-rosso št 2, točno število udeležencev za vsak posamezni kraj in skupno za vsak okraj. Krajevna vodstva naj sestavijo ločene sezname vseh udeležencev, in sicer ločeno za mladince, mladinke, pionirje, pionirke, pevce, ki niso telovadci in pevke, ki niso telovadke. Vsak seznam naj bo sestavljen v najmanj treh izvodih. Ti podatki morajo biti v rokah Koordinacijskega odbora najkasneje do 22. t. m,
2. Vsaka krajevna skupina naj določi po ©nega reditelja na 50 ljudi to sicer po enega moškega na 50 mladincev, odnosno 50 pionirjev, po žensko na 50 mladink, odnosno pionirk.
3. Vsak udeleženec naj prinese s seboj odejo, skodelico, žlico in hrano za dva dni.
Obvestilo
Vse mladince in mladinke, ki se pripravljajo za I. telovadni zlet, vabimo v ponedeljek 22. t. m. ob 14.30 pred Ljudski dom na Opčinah, kjer bo prva generalna skušnja za nastop.
PESEM BRATSTVA
C. A. ŠINKOVEC
FR.VENTURINI
Ža • poj-mo p«-.sam zdaj jvobodno, to-va-ri-ši za sončna
dni iiv - Ij« - nje amo <«-ja-li plo - dno in
f
vbor-bi amo prali • li kri! V tr - plje-nju smo :načaj ko-
va - li, v nov svet smo dvignili lju-di,	zdaj
¥
■ 'ti
7M ovira delovanje zadrug
...   ,
bor - ci bra-tje smo po - sta - li iz
¥
nas pra-vi-ca mir ro - di! V tr* di!
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Trst
Dne 13. t. m. ponoči so neznanci pomazali tablo z napisom »Alimen-tari — trgovina Jestvin» trgovine Kobala Alberta v ulici Giuliani 25 v Trstu. Neznanci so podlo akcijo pot) ovili tudi v noči med soboto in nedeljo 14. t. m., ker Je lastnik prejšnji dan očistil napisno desko. To je ponoven dokaz sovraštva šovinistov do slovanskega življa,
Bukovica
V korist revnim učencem osnovne šole in prosvetnega društva «Triglav» v Bukovici pri Gorici so sledeči tovariši darovali naslednje prispevke: Mlečnik Angela 30 kg pšenice in 1 kg masla, Makuc Ludvik 30 kg krompirja, Pinoza Valentin 20 kg koruze, Arčan Slavko 10 kg krompirja in 5 kg koruze, Rusjan Marta 15 kg krompirja, Keber Roza 2 kg koruze in 2 kg fižola, Keber Franc 8 kg krompirja, Nardin Angela 2 kg bele moke, Mikluš Angela 5 kg krompirja, Fornazarič Franc 5 kg krompirja, Nemec Ivan 2 kg krompirja, Makuc Marija 120 lir. Vsem darovalcem se revni učenci najlepše zahvaljujejo.
Plavje
Minulo nedeljo popoldne se Je zbrala na pokopališču v Plavjah precejšnja množica ljudi, da počasti spomin padlega aktivista Bo-rosa, enega najboljših aktivistov Slovenske Istre, ki je padel nekaj tednov pred osvoboditvijo. Ob tej priliki so tovariši, ki so sodelovali s padlim Junakom, poležili na nje-gov grob krasen venec. Ob grobu so nato spregovorili tov. Romilda, tov. Mihec in domačin, ki »o se zahvalili podlemu junaku v imenu
U R
ljudstva in v imenu raznih organizacij, orisali življenje hrabrega vaščana in obljubili, da bodo nadaljevali započeito pot vse do končne zmage. Ob konou je domači pevski zbor prav lepo zapel nekaj žalo-stink.
Škocjan pri Kopru
Preteklo nedeljo se Je zaključil
v kmetijski šoli trimesečni tečaj umnega gospodarstva in gospodinjstva za tovarišice koprskega o-kraja. Tečaj je uspešno zaključilo osemnajst istrskih deklet, ki so pridobile najpotrebnejše znanje o gospodarstvu, gospodinjstvu, slovenščini in računstvu. Podobni tečaj bo sedaj tudi v Ložah pri Vipavi. Prihodnje leto pa bodo pričeli enoletni točaj. Ti tečaji so zelo koristni za bodoče kmetske gospodinje, kajti nudijo jim potrebno znanje.
Kmečka nabavljalna
in proda*na zadruga
Vse ref: rente Kmečke nabavijal-ne in prodajne zadruge ter sindikatov Lonjorja, Sv. Marijo Magdalene sp. in zgornje, Rocola, Pros:-ka, Kontovela, Sv. Krita vabimo, naj se jutri zjutraj od 8.30 do 10. ure zglasijo v uradu Zonta 2, I, da dvignejo naročeno žveplo in krompir za razdelitev.
TRST "
RAZGLEDI ST. 2
Znanstveno literarna revija. Štev. t. Februar 1946. Izdajateljica Prosvetna soseska *France Mesesnel* v Trstu. Odgovorni u-rednik; France Bevk. Izhajajo enkrat na mesec. Letna naročnina Lit 300. Posamezna itevilka Lit SO. Strani 48.
Občutili smo, posebno v času naie nove rasti, obnove našega kulturnega in znanstvenega iiv-Ijenja, obnove natega javnega iivljenja sploh, nujno potrebo po taki znanstveni in literarni reviji, ki naj bi obravnavala » zrelišča znanosti in * namenom, da raziskuje in ugotavlja naie probleme in da na podlagi takih temeljitih raziskovanj pride do novih izsledkov, da nam prikazuje duha novega (asa, vsa vprašanja, ki se ti-iejo naie kulture in prosvete, natega političnega iivljenja, naiega gospodarskega iivljenja, naiega druibenega Iivljenja. V tem razdobju, ki gre od osvoboditve do danes, smo stremeli predvsem ta tem, da Urimo prosveto, zanimanje za politična, gospodarska, socialna vprašanja med najširše plasti naiega ljudstva v Slovenskem Primorju. Naši časopisi, razna glasila, W »o začela izhajati, so bila namenjena obveščevanju naših ljudi o trenutnem stanju teh problemov. Vsa ta glasila, dnevno časopisje, ne morejo poglabljali teh problemov, jih na morejo raz-
členjevati do zadnjih podrobnosti, iskati globljih vzrokov, na prvi pogled nevidno medsebojne povezave, tomvei se lahko le naslanjajo na ie ugotovljeno. Naloga temeljitega raziskovanja po znanstvenih metodah, naloga iskanja končnih zaključkov je naloga znanstvenikov, je naloga tvornega, iskajočega kulturnega delavca, ki s sodelovanjem znanstvenika i» ob livem opazovanju iivljenja, liveč z duhom <'asa in ki vidi tudi v bodočnosti razvojno črto in smer kulture in ki iivi z ljudstvom in za ljudstvo. Na ta način raste kultura ne samo na široko, ampak tudi navzgor. Ni mogoče ocenjevati kulturne stop-nje naroda samo na podlagi stanja izobraienosti ljudstva, temveč in predvsem po vidnih izrazih njenih vrhov. Znanstveniki, kulturni delavci v ravnokar navedenem sinislu, pesniki in pisatelji, likovni umetniki, gledališki umetniki, glasbeniki in drugi, ki ustvarjajo nove kulturne dobrine, dajo pečat kulturi in dobi, ienejo naprej kulturni razvoj naroda, so tvorci narodove kulture. Z njimi se razvija in bogati jezik, se razgibajo misli. Nale delo mora v obe smeri. Sirjenje prosvete med narod ustvarja pogoje za rast kulture navzgor. Čimbolj prosvetljen bo narod, tem bolj uspešno bo delo naših najviljih
Enotni sindikati
Sindikat gradbene stroke. Vse poverjenike in tovarniške odbore, vštevSi razne referente, vabimo de-ne* ob 18. uri v ulico Imbriani 5, I., soba 9tev. 7. Naj nihče ne manjka.
MeSani sindikat, sindikat tekstilne in oblačilne stroke, sindikat vratarjev. Danes zaključujemo razdeljevanje jestvin. Vse člane, ki do
kulturnih in znanstvenih ustanov, tem večje bo zanimanje ljudstva za vsakovrstne probleme javnega iivljenja, tem lepia bo naSa prihodnost. Oba načina dela morata iti skupno in sporedno. Znanstvenik se ne sme oddaljiti od ljudstva in iivljenja.
Zaradi tega je bilo nujno potrebno, da je začela izhajati ta revija, kot je bilo nujno potrebno, da smo si ustanovili našo poklicno, umetniiko narodno gledaliiče in kot si bomo morali nujno sčasoma ustanoviti ie druge znanstvene in kulturne zavode, v kolikor si jih nismo ie ustanovili.
Lastništvo in uredništvo nam predstavljata novo revijo s sledečimi besedami: nastala je iz potrebe, da na vaini prelomnici našega narodnega iivljenja izpričujemo pred svetom tvornost naiega duha, gojimo lepota naše besede in z ztianstveniml razlogi ter dokazi branino naie pravice. Prinašali bomo v ta namen leposlovje, zrastlo na naiih tleh, pri-občevali članke, ki bodo z znanstveno temeljitostjo obravnavah pereča kulturtia, politična, gospo darska in socialna vpraianja Slo venskega Primorja in Trsta. Na; idejni program je tisti, ki smo s ga začrtali ie med osvobodihtim bojem: narodna svoboda in demokratične pravice. Predstavljamo Vam naie prve tRazglede» obče kulturni mesečnik, ki naj nam odpre poglede na zaklade naše umetnosti in nale znanosti, pa tudi v kuttursii svet vseh nalih najbliijih in najoddaljenejiih slovanskih narodov, ki pa naj v
sedaj še niso dvignili jestvin, vabimo, naj to storijo da.ies.
Sindikat gledališke in godbene stroke ter kulturnih delavcev. Vs? člane vabimo v ulico Imbriani 5, I., soba št. 10, kjer bodo dvignili nakaznico za drugo razdeljevanje jestvin. Rok 19. t. m.
Sindikat bančnih, zavarovalnih in privatnih nameščencev. Vse člane vabimo v ulico Imbriani 5, I., soba št 10, kjer bodo dvignili nakaznico za drugo razdeljevanje jestvin. Rok 19. t. m.
Sindikat kulturnih delavcev. Jutri ob 18.30 uri bo v društv. prostorih sestanek direktivnega sveta.
Sindikat kemikov. Vse tovarniške odbore in poverjenike vabimo na sedež v ulico Conti 11, dne 19. t, m. ob 18. uri.
Prehrana
Razdeljevanji suhega graha. Jnv-lj/.mo, da so razdeljevanje po 250 g suhega graha na osebo razštrili tudi na starostne skupine 0-1, 1-4, 4-9 in 9-19 let.
Razdeljevanje raznih jestvin. — Javljamo, da so danes pričeli razdeljevati :
PiSkote: 500 g na osebo otrokom od 0-4 let in bolnikom. Piškote za otroke lahko dvignejo pri svojih prodajalcih na drobno. Piškote z« bolnike lahko dvisrnejo pri spodaj navedenih prodajalcih po kolekova-rju bonov za dvig in proti zdravniškemu potrdilu. Kolekovanje vrši urad za dodatne živilske izkaznice zaradi bolezni na trgu Vecchla št. 1. Prodajalci so sledeči: Zuccheri Pietro, ulica Cavana 18:	Savola
Lulgi, ulica Montorslno 7; Bachi Antonio, u'.ica S Cilino 34; Sori-gnanl Giuseppe, Skedenj 91; Ter-zon Carlo, ulica Sonnino 0, Silvestri Giuseppe, ulica Battlstl 31.
Hidrogensko emulzionirano olje. Po 100 g na osebo vsem potrošnikom v mestu.
Zaključek razdeljevanja bo dne
njem tudi vsakdo vidi našo lastno splošno kuiturno stopnjo.
Ce na sploinem premotrim do-sedaj priobčene članke, moram reči, da se opaia dolgi presledek, med katerim se nismo mogli razvijati. Članki niso še dovršeni, ne razločujejo še vseh problemov do zadnje podrobnosti, dasi je vsak problem skoraj povsod pravilno in smiselno načet in zato tudi nujno prihaja do pravega zaključka. Utemeljevanje sloni sicer povsod no pravih predpostavkah in na točno zgrajenem in raziskanem materialu. Opaia se stremljenje po pogtobiM in po znanstveni metodi. Vsekakor smo na dobri poti.
NA prvem mestu je priobčen članek Joieta Pahorja o slovenskem gledališču v Trstu. Beseda Joieta Pahorja je tehtna, premišljena in skula dognati vzroke, zakaj je bilo stanje naiega gleda-liiča v posameznih dobah tako ali drugače. Ugotovitve se mi zdijo pravilne. Razveseljivi so tudi njegovi pogledi na naloge gledaliiča D prihodnosti.
France Bevk je začel priobčeva-i v literarni obliki pod naslovom Pot v svobodo» svoje spomine d vstopa Italije u vojno do da tainjih dni. Pripovedovanje ji psrholoiko in realistično. Razvoj dogodkov dobi izraza v slikanju pisateljevih misli, čustev in po gledov ter sveta okoli pisatelja. Opis je idejno poglobljen, ter skuša podati povsod razvojno črto političnih idej in trenutnih gledanj.
V	tem pogledu Je Je/ Bevk korak naprej. Slog je v sk!\idu s pripovedovanjem. Ti spomini bo-
30. t. m. Cena: piškoti 154 lir kg, hidrogensko emulzionirano olje 250 Ur kg.
GORICA
Razdeljevanje tobaka
Glavna zaloga tobačnih izdelkov v Gorici javlja, da se bo jutri 19. t. m. delil tobak z J prvo polovico aprila na odrezke M. 13 in 14 sedanje tobačne karte in sicer po 60 g na eseto. Delili bodo sledeče vrste in količine tobaka: trinciato forte 20 g, cigarete Macedonija 10 g, nazi anali 20 g, popolari 10 g. Upravilsnci st bodo lahko nabavili 2 zavojčka paipirckov za cigarete.
Najdeni predmet
Mestno županstvo v Gorici naznanja, da so na^li neke mo.'f;o zapestno uro. S:daj jo hranijo v blagajni občinskfga ekonomata. Kdor more dokazati, da je lastnik, naj pride ponjo.
RADIO
ČETRTEK, 18. APRILA
7 Glasba za dobro jutro; 7.15 poročila v slov.; 7.45 koledar; 7.50 pestra jutranja glasba; 11.30 iz opernega repertoarja; 12 glasba za vas; 12.30 predavanje o tisku; 12.45 poročila v slov.; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 orkester pod vodstvom dirigenta Nicelli-ja; 14.15 pragled visti; 17 prenoa iz Vidma; 18.30 koral; 19 pevski koncert sopranistke Hussu Lilian (slov.); 19.15 Jože Pahor: slovenščina za Slovence; 19.30 pester koncertni spored na ploičah (slov.); 20 poročila v slov.; 20.30 uganke po radiu; 20.50 po Evropi; 21 «Judfc-», tragedija v tr;h dejanjih od Ratti-ja (ital.), nato lahka glasba; 23.10 zadnje vesti v slov.; 23.20 večerna glasba: Albert Sandler ln njegov orkester.
do veren izraz naie dobe in njenih gibalnih sil s posebnim ozirom na Primorsko.
Marij Kocjančič je napisal članek *Trst je prirodna jugoslovanska luka*. Svoje trditve podkrepljuje s statističnimi številkami. Želeti bi bilo, da bi priobčil podrobnejši opis razvoja industrije Trsta glede na njegovo tipično in netipično industrijo. S tem bi bil članek temeljitejši.
Iva Breičak je občuteno popisala svoj spomin iz otroške dobe in nato smiselno navezala kontrast iz poznejiih časov med njo in njenima dvema biviima prijateljicama. Ta pripovedni spis nosi naslov *Dve kristalni vazi*.
Marija Kriičeva načenja vprašanja o socialno političnem delu v coni A. Po razlagi, kaj razumemo pod besedo socialna politika in kakine naloge rešuje ta politika v kapitalistično liberalistični driavi in v socialistični driavi, deli socialno poliliko na dve veji: v socialno politiko dela in socialno skrbstvo. Nato preide na problematiko socialno - političnega dela v coni A. Članek se bo nadaljeval. Zaradi tega bomo izrekli končno sodbo, ko bo članek kon-■an. Vidi se pa £e tu, da pravilno ■n logično naznačuje probleme.
Polkovnik Stefan Mitrovič no (alfuje svoj članek «Načelne pri-jombe v vpralanju Trsta*. Članek je tehten in jasen.
V	prvi Itevilki je Lino Legiia napisal «Ljubljansko pismo*. V drugi Itevilki pa je napisal Tone Potokar tBeograjsko pismo*. 8 takimi kulturnimi poročili iz glavnih sredili bomo dobili sliko o
Okrožni narodno osvobodilni odbor za Goriško je naslovil na ZVU naslednja pismo:
«Okrožni NOO za Goriško z obžalovanjem ugotavlja, da ni prejel od ZVU nikakega odgovora na svojo vlogo z dne 15. 1. t. 1. v zadevi Consorzia Agraria in da se tudi niso upoštevali njegovi predlogi, ki so se nansšali na reorganizacijo omenjene ustanove, čeprav je bil odposlan dopis z najboljšimi nameni, pomagati, da se po tolikih letih zatiranja kmečkega sloja v tej coni vzpostavi demokratični red in pravičnost tudi na tem polju. Ne glede na nase dobrohotne in koristne nasvete pa je bil Con-sorzio Agrario obnovljen po istih starih načelih, ki so bila postavljena že pod fašističnim režimom ob njegovi ustanovitvi. S svojim dopisom z dne 12. marca t. 1. smo se pritožili pri ZVU, da se postavljajo neutemeljeno ovire pri ustanavljanju raznih gospodarskih zadrug, predvsem v komenskem okraju. Vse te zadruge so fcile ustanovljene po obstoječih zakonih z notarskimi akti in registrirane pri gorižkem višjem sodišču. Pojasnili smo, da tu ne gre za kako politično akcijo, temveč za čisto gospodarsko vprašanje, ki bi moralo biti po načelu svobodne trgovine vendar kaj lahko rešljivo. Slovenski nared je bil organiziran v zadrugah /.s pred 1300 leti, ko so prišli naši prodniki v te kraje. Za časa avstro-ogrske monarhije smo imeli na bivšem Goriškem nič manj kot 116 slovenskih zadrug. Vso to krasno zgradbo, katero so naši predniki s tolikim trudom zidali po večini že koncem prejšnjega in v prvem desetletju tega stoletja, nam je fašizem na mah strl. Kaj je bolj naravnega, kot da smo pričakovali, da nam bo po drugi svetovni vojni dana možnost, da zopet pričnemo obnavljati svoje zadruge. Samo ta namen je imela naša vloga z dne 12. marca t. 1. Toda, žal, moramo ugotoviti, da tudi na to vlogo nismo prejeli od ZVU nikakega odgovora. Nasprotno! Samo v komenskem okraju ZVU noče izdati dovoljenja za obratovanje devetim zadrugam, ln sicer v Ri-hemberku, v Gabrovicl, v Vojščici, Komnu, Lipi, Spodnji Brestovici, Gornji Brestovici, Gorjanskem in v Pliskovici. Omenjeno zadruge sc prejele od ZVU dopis datiran z dne 23. marca t. 1. s sledečo vsebino:
1) Nazn/injam Vam, da je ta urad po temeljiti preučitvi, odločil zmanjšati Število trgovin z jestvinami v komenskem okraju.
tj VaSa trgovina spada v gori omenjeno kategorijo. Zaradi teh dejstev ne nameravamo izdali dovoljenja.
S) Obvestili smo okrajni prehranjevalni urad, naj izključi VaSo trgovino pri razdeljevanju živil od aprila 1946.
S spoštovanjem.
podpisan Guvernar.
Očitno je, da se tak ukrep ZVU ne moro smatrati za dobrohotno postopanje napram narodu, ki je pretrpel toliko gorja pod fašističnim terorjem, ki je prispeval toliko žrtev za svojo osvoboditev in
Dobra arca
Cisti dobiček prireditev ASI2Z iz Lokv.o j 3 znsžal 8359 lir. Od te vsote so darovale 5000 lir sirotam pad. partizanov, 3359 lir pa za stroske pogreba padlih partizanov.
Od prispevkov kulturne prireditvi so tovarišice ASIJ5Z iz Merc dc-rovala tudi 500 lir za stavkujoče dc-lavce v Trstu.
ki ne želi nič drugega, kot da se mu dopusti, da z lastnimi silami začne zopet obnavljati ruševine svojega gospodarstva. Pri tej priliki pa lahko tudi omenimo, da se naše zadruge na bavijo samo s pro-dajalnjem jestvin, temveč z nakupom in prodajo tudi vsega mogočega drugega blaga, kakor z nakupom in prodajo sadja, vina, umetnih gnojil, kmetijskega orodja, raznih semen itd., ki jih potrebuje tamkajšnje prebivalstvo in katerih drugi trgovci nimajo. Glede morebitnega očitka, da ljudstvo ne mara zadrug, pa lahko postrežemo s podatki, da je imela naŠ3 zadruga v Komnu večino vseh odjemalcev, v Rihemberku 80%, v Gabrovici pa celo 90%; pravtako tudi v ostalih vaseh.
Okrožni NOO za Goriško se dobro zavoda, da je avstrc-ogrska vlada zatirala slovenski narod, ki zato ni mogel doseči tistega gospodarskega napredka, kot bi ga dosegel lahko v svoji lastni svobodni da Savi. Kljub temu pa si je na-
še ljudstvo ustvarilo z	\
nostjo prav lepo zadružno	\
zacijo, katero mu je nato uničil. Nikoli, pa bi si ne da nam bodo naši zavezniki > ^ terimi se je naš narod tako a darno boril proti skupnemu < niku, branili obnoviti on0 -darsko organizacijo, katero • zgradili že pod Avstrijo kot 30 leti. Ker nikakor ne doumeti, da bi bilo kaj goče, smatramo, da ni ZVjjl vilno poučena o gospod31*^ trebah našega naroda in
da bo čim prej BP1^
mo,
svoje stališče napram na“Jjj drugam ter da jim to sla v ^ z resnično dobrohotnostjo Pred vsem pa lahko upr* pričakujemo, da bo takoj
p*'
uk®1
cala svojo prepoved glede delovanja omenjenih deve drug v komenskem okraju W dovoljenje za ustanovitev v Brdih in drugod.
Odg. urednik DUŠAN
j HR^
MALI OGLASI
DEŽNE PLAPCE, moške in 'zenske. dobite v krojačnici Cie (Cec-chinl) Corso 2, II. nad.	190
Dr. GAEIA. zobozdravnik
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku ln plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. In od 13. do 19.	(Govori	slovensko)
TRST, via Torre Bianca 43
(i ogal vla Carducci) 261
kulturnem delu Sirom naše domovine.
Obzornik je zanimiv in prinaša razne recenzije knjig, pesniških zbirk, odrskih iger. V rubriki tglcdališče* ocen ja Joie Pahor Zupanov cAndante patetico* in Golarjevo tVdovo Roilinko*. Te ocene so jasne in utemeljene. Povsod izlušči jedro vsebine, ideje in v to vloii igro igralcev.
Rubrika tUmetnost* pri,naša oceno likovne razstave v prid partizanskim vdovam in sitoram v Trstu. Ta ocena bi morala bili bolj podrobna in bi morala točno označiti umetniike tendence posameznih razstavljaloev, predvsem pa bi morala vsakemu nekaj povedati.
Sledijo le kulturni zapiski. Na platnicah so navedene razne knjige, ki govore o vpralanju naiih meja. Na drugi strani platnic je listnica uredniitva. Vmes so priobčene nekatere občutene lirične pcsmice: Adolf Hinkoveo *Df klica v ječi*; Ludovika Kalan: *Di-vji veter*; Miha Klinar: «Vso svojo kri...*.
Marsikdo je doslej sam zase premišljeval in v sebi reševal razne probleme, ni bil pa v stanu misliti svojih misli do konca in ni imel prilike brusiti in preizkušati jih ob mislih drugih. Manjkala mu Je primerjava. S to re-i»io se nam odpirajo nove molno-sti. Zaključim z besedami lastništva in uredništva: Zavedajmo se, da uspeh revije ni odvisen le od uredništva, ki samo ne more veliko obljubljati, ampak predvsem od zvestobe sotrudnikov in od podpore naročnikov. J. K.
Leto
E
kr
Neutolažljivi obveščamo vse prijatelje in znance, da nam je po dolgotrajni, zahrbtni bolezni umrl n®* sicer vedno čvrsti in zlati
TONČEK
Učakal je komaj osem pomladi. Njegovo izm^ no telo bomo danes na Vel. Četrtek ob 17 uri polo® v družinsko grobnico pri Sv. Barbari v Knežaku. -Na Baču dne 18 aprila 1946.
URBANČIČ ALOJZ in NADA PREŠEL, starši; LUČKO in KO, bratca ter ostalo sorodst*0’
U r i * .Da okcij "ost to«® »o, ,
tor* »kre; Xbi <Juii Po 1 CLy
VABILO
V lepi cvitoči dolini v ŠMARJAH pri SEŽANI priredi m-JAVNI PLES dne 22. aprila 1946 ob 15 uri. Dobiček gre V P vojnim sirotam.	VLJUDNO VABLJENI VS«
znamke «SINGEU: Csne zmerne, OBIŠČITE NAS
O O B ti A KUPČIJA
-Edvojnil
Preizkušnja traja 30 dni,
Naprodaj je nekaj predvojnih originalnih ŠIVALNIH STRO^Ij' _	.	.	.	.... jarnstvo 5
let.
j^reizKusnja traja um,
:. — Poseben popust za vse vojne oškodovo , 'TAS v VIA DELLISTRIA št. 13 (prodajali
IZREDNA
PRILIKA
HOČETE BREZ IZDATKA PODARITI KRZNO?
DOBILI BOSTE JAGNJETOVO KRZNO BREZPLA^ IN NA IZBIRO, CE PRINESETE 3 SUROVE *° PODLASICE
Tvrdka ZILI0TI0
UL. TRENTO št. 11-Tel. 29374
BOGATA IZBIRA
IZREDNE
NOV VOZNI REP
Avtobusno podjetje BOŽICA ALOJZA, ki vrši bušni promet na progi
Trst- Sežana - Štanjel - V,pava -Ajdovščiflj
obvešča potnike, da se bo z 20 t. m. spremenil vozni t
v ne<*e,^i ob 17 ^
ob delavnikih
ob 9.30 in 1G.20
m sicer:
odhod iz Trsta . . .
(ul. F. Severo)	j
odhod iz AjdovSčine . . ob 6.15 in 13.15 ob 8
(trg)
INFORMACIJE NA TEL. ST. 35-24
Kmetovalci, mesarji
preden prodate kože jančkov, lih prinesite tfrfj
MM S« IMtf*
GODIČA, Piazza Ncoo Tommaseo 7 (ten®)
Le na ta način baste dosegli naivečji lzkuP
Ne zanemarjajte svojih koristi ^
Lf<%O**0
Specialiteta za omehča®^ kože po britju, za odpr»v° draženja, ki ga pov*r°^* rezilo za britje
Zastopnik za Juuosiavijo JULV MAY£ri -IRSf, Piazza
i