Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 19. junija 1938.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2·50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. Položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano 1 med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka rec 1·50 Din.
Pojasnilo k nameravanomi spravišči mladinske JRZ. v Beltincih.
Nekateri funkcionarji mladinske organizacije JRZ iz M. Sobote in beltinske občine prirejajo javno zborovanje dne 19. Beltincih. Ne oziraje se na nedopustno okolnost, da se je to zborovanje sklenilo brez vsake predhodne obvestitve in sodelovanja najmerodajnejših faktorjev stranke v lendavskem srezu, kakor na primer predsednika okrajne organizacije sreza i. t. d., spodaj podpisana izjavlja, da je določen čas zborovanja psihološko popolnoma neprimeren.
Po vsej Sloveniji je znano, da je doletela celi lendavski srez katastrofalna poplava. V dolžini
40 km in v širini 7 km je uničeno polje, travniki in vrtovi. Porušenih je 16 hiš, močno poškodovanih 40, ruši se še vsaki dan kaka stavba, ki je bila do sedaj samo razpokana ; povzročena škoda znaša po nagli cenitvi nad štiri miljone din. Beda je obupna, vsak dan srečavaš od lakote izmučene prosilce, ki trkajo na vrata usmiljenih src in prosijo pomoči. Glad se je naselil v mnoge skromne hišice, tisoči otrok prosijo kruha in ni ga, ki bi jim ga delil. Pomanjkanje je doseglo vrhunec. Živina se ponuja za malenkostno ceno na prodaj, ker je narod ostal po-
polnoma brez krme. Seveda vse to izkoriščajo brezvestni prekupčevalci z živino v svojo korist.
Razdeljena podpora v znesku 10.000 din, dana od g. ministra dr. Korošca, in nakazana podpora od kr. banske uprave v znesku 90.000 din, je v opisani bedi, žal, le samo kakor kapljica vode v morju.
Velika skrb današnje vlade ob sodelovanju naših ministrov gg. dr. Korošca in dr. Kreka je našemu narodu dobro znana. Narod se je izkazal hvaležnega ob prilikih vsakih volitev, da smemo trditi, da je cel srez v taboru J R Z, a to v trdnem upanju, da
bo tudi on dobil na svoje skeleče rane zdravila.
Gospodje ! Kot dobra poznavalca narodne duše in lokalni razmer prosiva pomoči, nujne in izdatne pomoči: siste matično regulacijo Mure, bolnico v M. Soboti i. t. d. Nameravano zborovanje, skladno za 19. t. m. pa naj se vsled zgoraj navedenih važnih razlogov odloži za poznejši, pametnejši čas. Lendava, Črensovci, 8. jun. 1938. Dr. Klar Franc, Klekl Jožef,
nar. poslanec in predsednik banski svetnik, okr. organizacije JRZ.
Ostane v Meni, Jaz v njem.
Ne bo predga. Gornje reči je Kristuš povedao i se čtejo na naš veliki svetek, na Telovo, štero zdaj v četrtek obhajamo.
V	Njem ostanemo. Pa On je svetlost. Iščemo prave poti, po šterih bi prišli do svojih narodnih pravic, pa je ne najdemo, ar je tema. Mamo svetlost, pa je ne vidimo, ar ta ne hodimo, kde sveti.
V	Njem ostanemo. Pa On je bogastvo. Vekšega nega i biti nemore. Radi bi narodno premoženje povekšavali, radi bi brezposelnost odpravili, radi bi trgovino i industrijo v aktivno stanje spravili, radi bi potrebne domove za düševno, razumsko izobrazbo podignoli, radi bi siromakom strehe postavili, radi bi lačnim krüh delili, nage oblačili, radi bi vsem vse bili, a menkajo nam sredstva, se tožimo. Ta ne gledamo, še menje pa hodimo, kde je vretina vsega bogastva, düševnoga, razumskoga i zemelskoga.
V Njem ostanemo. V srcih gojimo najtoplejša čüstva i najbole vroče žele, da bi cvela naša država, da bi rasla v moči i ugledi, da bi njene meje bile večne, da bi mir kralüvao nad nami i sosedi. Pa krao mirü je
On, ki ga zdigne dühovnikova roka na Telovo iz tabernakla i ga nosi po širnom sveti. Po širnom sveti, ki ma tolko žel i zahtev, ki ma toliko nevol i tak malo blaženstva. Vse ma v sebi te beli krühek, a samo tak, če ga zavžijemo. Samo te bo v nas, v meni i v tebi, v državi, v politiki, v gospodarstvi, v trgovini, v industriji, samo te bo delio mir i blaženost, če bomo ga vživali. Ve je jasno povedao: „Ki je moje Telo i pije mojo Krv, ostane v Meni i Jaz v njem.“ Jezuš ne prišo na svet samo kak Bog, nego tüdi kak človek z vsemi nevolami, vsemi stremlenji, z vsemi borbami človeka, izvzemši greha. Takši je tüdi pod podobov krüha. Sem zato mora hoditi človek, da dobi od Bogačloveka pomoč vu vseh zemelskih rečej tüdi, ne samo v düševnih. To če bi zarazmeli vovoditelje držav, bi mesto raznih praznih konference hodili na konference obhajil, štere ne bi koštale nikaj, prinesle bi pa brezpogojno zaželjeno blagostanje i zaželjeni mir. Mi pa, ki hodimo že k toj krüšnici i si že lomimo to belo hoštijo, na Telovo prosimo Gospoda, naj pripela k Sebi tiste, ki so dobili od Njega oblast, da sodijo njegovo lüdstvo.
Antiknstušje na deli.
Sveto Pismo nam svedoči, da bodo nastopili proti Kristuši drügi kristušje, to je antikristušje. Antikristuš slovenski pomeni protikristuša. Ne je določeno v sv. Pismi, dali bo to oseba, ali navuk, ali vojska z lažlivo v močjov. To lažlivo moč vidimo v komunizmi. Vekše skažlivosti teško kje najti, kak ravno v komunizmi. Glasi bratstvo i kole brez zroka milijone bratov. Glasi lüdsko fronto i tomi siromaškomi lüdstvi niti tolko hrane ne da, da bi se na den ednok pošteno najelo. Glasi mir i pripravla revolucije po celom sveti. Glasi obrambo narodnih pravic, pa nikdi na sveti nega takšega roba, kak je rusko lüdstvo pod njegovim jarmom. Glasi sloboščino vere, a moliti, krstiti, v cerkev hoditi pa prepovedava. Glasi sloboščino
vesti, podira pa cerkve i na jezere kole dühovnike, ki Kristušov navuk glasijo.
V najnovejšem časi so komunisti slekli svoj dozdaj mednarodni jopič pa se oblekli v narodnoga. Začeli so iz Moskve hujskati Čehe, naj se ne püstijo premagati od Hitlera, Nemce pa, naj ne trpijo duže krivic, štere njim priznavajo Čehi. Ka je bio namen te hujskarije, te dvolične nesramne igre. Nikaj drügo ne, kak preprečiti euharistični kongres v Budapešti. Najvekši sovražnik komunizma je Kristuš, zato so šteli z nesramnimi hujskarijami preprečiti Njegovo slavo. Pa ki je v nebesah, se je smejao iz njih, kak pravi sv. Pismo, i je preprečo i vjalovo (vse njihove temne namene. Antikristušje so na deli.
Slovaki za aotonomijo.
Te dni se je vršilo veliko spravišče v Bratislavi na Slovaškom, kama je privrelo do stojezero Slovaškoga naroda. Sem so prišli tüdi Slovaki iz Pittsburga i prinesli izvirno pogodbo, sklenjeno pred dvajsetimi leti med njimi i Čehi, v šteroj Slovaki jasno stavijo pogoj, da se samo tak zdrüžijo z Čehi, če dobijo narodno samoupravo. Na tom velikom spravišči je govoro mrs. Hlinka, stari voditeo Slovakov i jasno naznano, da če njim Čehi ne dajo, ka zahtevajo, bodo proglasili Slovake za narodno menj-
šino i tak zahtevali za njo pravice. Med zahtevami stoji tüdi ta, naj na Slovaškom bo uradni jezik slovaški i naj bo uradništvo slovaško, ki je na Slovaškom rojeno. Čehi so najmre svoje brezverske lüdi tüdi namestili po Slovaškom, domačine pa spodrinoli, zato se branijo Slovaki proti tem krivicam. Majo popolnoma prav i čeravno njim Čehi gučijo, da so separatisti, oni vršijo svojo dužnost, ar po božoj voli i zapovedi so se dužni v prvoj vrsti skrbeti za svoje lüdi na domačih tleh.
Zmage Francovih čet v Španiji, skažlivost rdečih.
Čete boritelov za vero se naglo bližajo morskomi pristanišči Castelloni. Že so samo okoli 10 kilometrov oddaljeni, gda to pišemo. Če vroke dobijo to mesto, znova do meli več moči na Sredozemskom morji i Valencija hitrej pride v njihove roke. Francoska vlada že sama spoznava, da rdečim tak slabo ide, ka zmagati nedo mogli, i njeni list že piše od bodočih pogajanj med Francom i francoskov vladov. Rdeči, naj bi zbüdili v Franciji smilenje do sebe, so začeli na francoska mesta metati bombe i francosko vlado obvestili, da to delajo Francovi bombniki. A komisija je pa dognala, da so tista letala, ki so metala bombe na francoska nezavrvana mesta, no-
sila znamke „Bloch“, to je bila so komunistična iz Barcelone. Komunizem, kak je v svojem navuki sama laž, tak je v svojem deli edna grda skažlivost, velika laž.
Frankovim letalom se je pa posrečilo v Barceloni v pristanišči vužgati 65 jezer ton benzina, šteroga je poslala Rusija rdečim na pomoč. Nastao je po bombardiranji takši ogenj, da se je vido 100 km daleč.
Češka.
Češka vlada je odliküvala z redom „Beloga Orla“ 1. stopnje državnoga tajnika sv. Oče Pacellija, njegovoga namestnika Pizzarda i nuncija Rittera v Pragi. Menše odliküvanjeje dobilo še pet drügih papovih dostojanstvenikov.
Razgled po katoličanskom sveti.
Nova slovenska misijonarka. V Argentino je odpotüvala, da tam vrši misijonsko delo, č. s. M. Karlova Kavčič. Študirala je v Maribori pri č. šolskih sestrah i potem stopila med Frančiškanske Marijine Misijonarke. Te drüžbe kotrige pa so po svojih pravilaj določene samo za misijone. Naj novo misijonarko blagoslavla sladko Srce Jezušovo.
Mladina Kmečke zveze na eucharističnom kongresi v Budapešti. Na eucharistični kongres v Budapešt je priromalo dvajsetipetjezer kmečkih dečkov iz cele Vogrske. Ti so kotrige drüštva „Kalot“ (Katoličanskih deških drüštev državno tajništvo. Katolikus Legényegyesület Országos Titkársága). To mladinsko kmečko društvo se je komaj pred dvema letoma ustanovilo i že šte tristojezer katoličanskih dečkov v svojem krili. Zastopalo je to djüštvo 25 jezero kmečkih dečkov, ki so privreli v Budapest v domačoj kmečkoj obleki. Te šereg kmečkih dečkov se je spravo v sprevod i je korakao za križom, šteroga so okinčiti z pšeničnimi vlatmi. Prvi je govoro na spravišči kmečki dečko Gabor Mikloš, ki je povdarjao, da kmečki dečki ščejo z varaškimi delavci sküpno delati za novi krščanski red v državi. Isto je povdarjao zastopnik peštinskoga delavstva. Pravo je, naj postane novi red, kak je bio pod sv. Štefanom, naj se vpreže pred vsaki plüg konj i naj nišče glada ne trpi v državi, kde so pola
puna pšenice. Nato sta dva dečka spevala z sprevajanjom harmonike vogrske narodne pesmi, kok doma na vesi. Zatem je govoro minister za poledelstvo, Marrschal Franc i je v svojem govori omeno sledeče : Te narod ma bodočnost, ar je ves spregovorila i ar kmečka mladina z Kristuša zajimle moč i vero. Samo z verov se more svet premagati, ar svet skoz dvejezero let samo vera hrani. Ta vera vstvarja prepotreben red na sveti. A samo tista vero, štero glasi evangeliom. Mi verjemo v pravico Oštije i Keliha po evangeliomi, šteri jasno določi: pravično plačo delavca, pravično delitev dobička, krščanski katoličanski drüžinski mir i poštüvanje oblasti. Mi se moramo zdignoti na visino Kristušovih zakonov, samo tak bo vidilo človečanstvo lepšo i blaženejšo bodočnost. — V dvema letoma je nastala vogrska mladinska Kmečka zveza i se je tak močno razširila zavolo dobre organizacije i agitacije. V 44 šolaj so navčiti dvejezero dečkov za agitacijo. I tej so šli po celoj Madjarskoj i so obiskati 1500 občin i v teh zdrüžili na krščanskoj podlagi tristojezero dečkov. Velikanski uspeh. Njihovo geslo je, kak ga je navdüšeno ponavlalo na kongresi 25 jezero dečkov :
Mi idemo, idemo ... Državo da gradimo ! Izvojüjemo novi red... Idemo ne rüšit, nego zidat. Proti komunistom odločno nastopajoči katoličanski tabor. Na zadnje je govoro voditeo celoga gibanja dühovnik Kerkay Eugen z nav-
düšenjom : Iz petdvajseti županij 1500 občin je priromalo 25 jezero kmečkih dečkov, vnogi 250 kilometrov daleč na potačih, naj z ponovlenim navdüšenjom zakričijo v trüdno vogrsko drüžabno živlenje: Vogrska, katoličanska Cerkev. Smo tü, živemo i bomo živeti! — Pitati so nas, kakši namen ma to gibanje? Odgovorimo: To gibanje zvün Boga nikomi ne slüži, ar to gibanje nema gospodov, to ma samo hlapce delavce. Tistim pa, ki
nas pitajo, proti komi se organizirate, odgovorimo : proti nikokomi se ne organiziramo, niti za obrambo staroga reda. Mi se borimo za Kristušove socialne pravice i za zmago lübezni... mi lübimo domovino i njeno lüdstvo — delati ščemo za vsakdenešnji krüh, razširjati ščemo po vesnicaj znanost v imeni Kristuša Kralja.
Spravišče, štero je obiskalo več škofov i dühovnikov pa drügih odličnikov, je zapro bivši ministrski predsednik Huszár Karol.
2
N O V I N E
19. junija 1938.
Nedela
po risalaj drüga.
Evangelij (Lukač 14). Tisti čas je pravo Jezuš farizeusom priliko eto : Niki človik je pripravo veliko večerjo i pozvao je vnoge. I poslao je slugo svojega vu vöri večerje, da bi povedao pozvanim, naj bi šli, ar so že vsa gotova. I začeli so se vsi do ednoga zgovárjati. Prvi je pravo njemi: Marof sam küpo i potrebno mi je vö idti i poglednoti ga, prosim te, zagovori me. I drügi je velo : Pet jarmov jüncev sam küpo, idem nje vardejvat: prosim te, zagovori me. I drügi je pravo : Oženo sam se i zato ne morem idti. I nazaj pridoči sluga nazvesto je eta Gospodi svojemi. Teda se razsrdivši hižni gospodar velo je slugi svojemi : Vö idi hitro na vulice i na varaške poti i nevolne i slabe i slejpe i plantave esi notri pripelaj. I veli sluga: Gospodne, včinjeno je, kak si zapovedao i ešče je mesto. I veli gospod slügi: Vö idi na poti i med plote i prisili je notri idti : naj se napuni hiža moja. Velim pa vam, ka nišče onih lüdih, ki so bili pozvani, ne košta večerje moje.
Obprvim na Gravelle.
Že vidim celi küp obrazov, ki protestirajo. Ali znate, da sem premišlavao vse mogoče naslove, pa sem nej mogao najti bole primernoga. Nekaj časa sem nameravao imenüvati „gravellski risali“, pa se mi nikak nej povidilo, zato mi je ostao samo gornji naslov: jaz sem najmre v istini bio zdaj obprvim na Gravelle in venda tem v svojem poročili smem postaviti te naslov; če se pa komi ne vidi, pa naj pošle popravek.
Prosim te prvi odstavek si mislite v oklepaji ! Odkrito povedano, da sem z velkim nezavüpanjom šo na risaosko nedelo zajtra iz svojega stanovanja z dežnikom pa z dežnim plaščom „oboroženi“ med zadosta zmernim dežjom na metro in autobus proti Gravelle: komaj par tjednov prle sem dao na znanje v Novinaj, g. Hajdinjak je bio zadnji tjeden tak betežen, da je morao doktora zvati, zdaj pa te šče dešč: nej preveč tolažilna trojica. — Prvi so me potolažili grayellski plebanoš s francuskim pregovorom, da slabo vreme ne zadrži romara. Pa je rejsan tak bilo : znate, da se nas je že dopodneva nabralo do 701
Malo pred podnevom sem začno mešo pred oltarom, gde dühovnik mešüje celi čas obrnjeni proti lüdstvi (kak za časa prvih krščenikov!) To dovolenje so dobili g. plebanoš od samoga kardinala Verdier-a, ki so njüv velki prijateo. G. plebanoš so pa toga tüdi vredni, vej so se posvetili fotografskoj umetnosti zato, da kak najbogše dokončajo svojo novo cerkev Angelov Čuvarov. Prve dni svojega prihoda v Pariz sem meo priliko gledati njihove fotografije na razstavi v znanom Versailles, in to krasne ! Načrt za cerkev so sami napravili, to se pravi, najprle so oni zgradili nekše vrste farno dvorano in isti vzorce je arhitekt vzeo za cerkev. — Mislo sem, da de mi neopačno pa se bom med mešov dosta mešao zavolo obračanja, ali nej sem se, naednok je človek „notri v tom“.
Babilonsko zmešanje jezikov, gda so gizdavi lüdje s stisnjenov pesnicov šteli vdariti v nebeska vrata, zidajoč tören do nébe. — Vsakši pa razmi v svojem jeziki ponizne apoštole, ki so v molitvi pričakali moč božega Düha. V vihéri i ognji je prišao, naj ne pozabimo, da je tüdi takši naš Bog: včasih prevetri našo notrašnjost i odnaša pleve ; če pa še kaj slaboga ostane, ka veter nej mogao odnesti, te pa pošle še ogenj, da tisto izžge. I to je najvekša sreča za nas : raj ogenj v tom živlenji kak pa v drügom ! — Po vetri i ognji pa nastane velika tišina: „mir Gospodov naj bo vsikdar z vami,“ pravi dühovnik, gda trikrat s Hoštijov križ napravi nad kelihom z Vinom. V tihoti nam potem včasih boži Düh razodeva tüdi
nove stvari: „Tolažnik sv. Düh pa, ki Ga bo poslao Oča v mojem Imeni, vas bo včio vsega i spomno vsega, ka sem vam povedao“ —té misli naj bi nas sprevajale risaoske dni. —
Pri sküpnom obedi so s ploskanjom vzeli na znanje, da se na Velko mešo znova zberemo na tom prilüblenom mesti. Tü sta dve Črensovčarki tüdi lepo spevali našo himno „Slovenska krajina“. Sploh mi je te den pri večernicaj spadnola nova misel v glavo: da bi sküpno spevanje tak vredo, da bi sküpine posameznih far spevale edno ali
dve pesmi, ki bi jih najbole znali; tak bi odpadnolo vnogo mešanje. Sezna, da se zavedam, da je to nej najbogša rešitev, ali dokeč do razlike med posameznimi „farnimi vilami“ tak velke, de to skorom edina rešitev. Časa za sküpne vaje najmre nemamo i prilike nej.
Med fotografiranjom nas je nešterne hipe poglednolo celo sonce; gvüšno se je pá z najsvetlejšim Suncom v düši razhajala vnožina tistih, ki so tüdi te den sprejeli Gospodovo Telo, iz krüha spremenjeno v moči Njegovoga Düha.	Camplin.
Z eucharističnoga kongresa v Budapešti : Polnočnica moških v noči od petka na soboto na Trgi junakov, štere se je vdeležilo 300.000 možov i dečkov. Na desni : kardinal Pacelli prihaja k eucharističnomi oltari za slovesno slüžbo božo v nedelo kda je po radi govoro vdeležencom
kongresa sv. oča papa Pij XI.	________
Okrožno Sodišče v Murskoj Soboti Odpreto.
Predpreminočo sredo je bilo na slovesen način odpreto okrožno sodišče v M. Soboti, ob številnoj vdeležbi zastopnikov uradov i drüštev, kak tüdi lüdstva. V slavnostnoj dvorani sobočkoga grada je pozdravo zbrane zastopnike najprle g. dr. Žiher, novi predsednik okrožnoga sodišča, šteri se je med drügim zahvalo tüdi ništernim gospodom, šteri so kaj pripomogli, da je dobila Sobota to važno ustanovo. Za njim so govorili n. poslanec g. Benko, advokat i banski svetnik g. Bajlec, sobočki župan g. Hartner, vünej med lüdstvom pa še g. g. Vezer, püconski Kühar i trgovec Čeh. Vsi so izpovedali svoje velko veselje i zadovolnost, da je naša krajina dobila to važno ustanovo. G. Bajlec je med drügim povdaro tüdi, da pri toj priliki nesmemo pozabiti, da je
ta pridobitev za našo krajino v prvoj vrsti zaslüga zdajšnje vlade. Naša krajina je bila do zdaj strašno zapostavlena, v zadnjih treh letih pa, od gda mamo zdajšnjo vlado, v šteroj sedita našiva odličniva ministra g. g. dr. Korošec in dr. Krek, pa dobiva naša Sobota i ž njov naša krajina ustanovo za ustanovo. Tak je v tom časi postavleni krasni velki delavski dom, dobili smo popuno državno gimnazijo, razpisana so dela za velki novi železobetonski most prek Müre, dobili smo okrožno sodišče, zgotovlena je velka kmetijska šola v Rakičani, v najkračišem časi se začne zidati velka nova bolnišnica i nova gimnazija. Vse to so za našo krajino takše pridobitve, kakših smo dozdaj ne bili vajeni. Zato vsa čast i Zahvala zdajšnjoj vladi i našim oblastnikom.
Velki most prek Müre se začne zidati.
V uradnom listi banske uprave so razpisana dela za gradnjo velkoga železobetonskoga mosta prek Müre pri Petanjcih. S tem je spunjena naša dugoletna žela i prošnja, da se zgradi prepotrebna zveza naše krajine z ostalov Slovenijov i posebno z Mariborom po direktnoj, modernoj cesti z modernejšim mostom, kak je most pri Dokležovji. Zdaj se most začne graditi i bodo s tem tüdi vnogim tistim zavezana vüsta, šteri so našim lüdem nigdar ne šteli priznati kakših uspehov, istina je, da je naša krajina, kak obstoji Jugoslavija, ešče ne bila deležna telko velkih javnih del, kak ravno v zadnjih treh letih, gda majo oblast kelko telko v rokah naši lüdje.
Most prek Müre pri Petanjcih bo najvekši most, ka se jih je v Sloveniji zgradilo po bojni, če izvzememo železniške mostove. Glavni most bo dugi prek Mürine strüge 2 metra menje kak 100 metrov. Poleg toga velkoga mosta bo ešče pet propüstnih
mostov, od šterih bo eden dugi 30 metrov, dva po 20 metrov, dva po 10 metrov, tak da bodo tej mostovje vküp tüdi dugi okoli 90 metrov. Glavna dela so preračunana na 4 miljone dinarov. V zvezi z mostovi bo zgrajena tüdi nad en kilometer duga popolnoma moderna visika nova cesta, ostale ceste, štere vozijo k mosti, bodo pa temelito popravlene. Mostovje bode tlakovano z gra-
Mi smo iz srca hvaležni našim lüdem, šteri so pripomogli do toga, da se te most začne graditi. Hvaležni smo našim g. g. banskim Svetnikom, posebno pa g. advokati i banskomi svetniki Bajleci, šteri se je za te most največ trüdo i šteri je tüdi največ morao čüti od ništernih nepotrplivih kregarov, zato ka je po njihovom te most preveč dugo nej prišao na vrsto. Radovedni smo samo zdaj, komi bo pripisala zasluge za te most Murska Krajina?
Slovenski krščanski delavec.
Zavarüvanje za starost i onemoglost.
Do prvoga julija 1938 se morajo javiti „Okrožnomi uradi za zavarovanje delavcev v Ljubljani“ vsi tisti delavci i delavke, ki želejo dobiti podporo iz podpornoga sklada za starost i onemoglost. Prijaviti se je s tiskanim obrazcom, ki se dobi brezplačno pri Okrožnom uradi i pri vseh poslovalnicah i poverjeništvih toga urada.
Prijavo morajo izvršiti delavci sami, ne pa njihovi svojci (starši, žena, deca). To podporo morejo dobiti zdaj samo tisti delavci i delavke, ki so že nad 21 let stari, pa so onemogli i so bili po 1. juliju 1925. vsega sküpno zavarüvani pri „Osrednjem (okrožnom) uradi za zavarovanje delavcev“ najmenje 250 tednov. To podporo pa morejo nadale dobiti tüdi vsi delavci i delavke, šteri so dopunili 70 let i so bili dozdaj pri Osrednjem uradi zavarüvani najmenje 500 tednov.
Vsi ti delavci i delavke pa morajo posvedočiti, da so Siro-
maški i navezani edino le na podporo.
Prve prijave se morajo izvršiti do 1. julija 1938. Tisti pa, ki so ešče ne dopunili pogojov, kak je zgoraj povedano, pa vložijo takšo prijavo v dobi ednoga leta po dnevi, kda pogoje spunijo. Prijavo trbej vložiti pri „Okrožnom uradi za zavarovanje delavcev v Ljubljani.“
Prijavi priložite : nekše potrdilo, da se izkažete, da ste prosilec poistini vi (krstni list, zdavanjski list ali spodobno svedočanstvo). Priloženo mora biti Potrdilo občine, kde prosilec prebiva. Občina v tom potrdili poda izjavo od premoženjskih razmer prosilca i v vseh njegovih sorodnikov, ki so ga dužni podpirati. Vsa ta potrdila so po § 11 Pravilnika (o ustanovitvi i porabi podpornega sklada za onemoglost i starost) i §189 „Zakona o zavarovanju delavcev“ — prosta kolkovine.
DELAVSKE NOVICE.
Delavci v Mestinji na Štajerskom, ki so meseca mája začeli štrajkati, ar jim tovarna ne štela dati to, ka jim ide i je ne štela priznati njihove organizacije — Zveze združenih delacev, so po dvema uradnima pogajanja dosegli, da so se jim spunili njihove zahteve i zdaj opet delajo. Delavci v kopitarni v Mestinji so s svojov discipliniranostjov v svojoj organizaciji dosegli velike uspehe i pokazali tüdi drügim delavcom, da naj se organizirajo v Zvezi Zdrüženih delavcev, če hočejo doseči svoje upravičene zahteve.
Rdeči satan. Pod tem naslovom prinaša zadnja številka „Slovenskega delavca“ poročilo, kak so odposlanci komunizma šteli s podküpavanjom škodi delavskoj borbi mestinjskih delavcov, od šterih smo tüdi v naši Novinaj že poročali i tüdi dnes
poročamo. Kda so ti delavci s pravičnim štrajkom zahtevali svoje človečanske pravice, je Skrivoma kak vuk ponoči prišeo med nje komunistični plačanec. Od kraja je bilo njegovo govorjenje takše, da bi človek mislo, da ne namerava nikaj hüdoga. Od čisto navadnih reči se je razgovarjao. Pomali pa je prišeo že do razgovora od strokovne delavske organizacije. Napadati je začno našo krščansko delavsko organizacijo Zvezo združenih delavcev (ZZD), i nagovarjati delavce naj prenehajo s štrajkom. Delavstvo je samo poslüšalo. Plačancove reči pa neso najšle mesta v srcih zavednoga mestinjskoga delavstva. Kda je vido, da reč nema uspeha, je potegno iz žepa — Judašove peneze, peneze, štere je komunist Stalin odtrgao od delavske plače zaroblenomi rusoskomi delavci. 500 dinarov je ponüjao za edno delavsko düšo. Lepi penez je to. Liki med mestinjskim delavstvom ne bilo Judaša. Niti eden se ne dao preslepiti. Delavstvo je vstrajalo v svojoj pravičnoj borbi za svoje pravice i za svojo organizacijo, štera njemi je pomagala do teh pravic i končno tüdi zmagalo. Plačanec je zgino v noč. Drügo jütro ga v Rogaškoj Slatini prijelo Orožništvo.
Bodi luč ! (Bodi svetlost!) Tak je naslov maloj knižnici, štero je spisao nekdašnji nemški marksistični (socialistični) i brezverski vodja delavcov Kauer Alfonz. Na želo pisatela je knižico prestavo na slovensko Kalan Janez. Izdala je pa knižico Zveza združenih delavcev v Ljubljani i stane samo 3 dinare. V knižici je opisana življenjska pot brezverskega voditela, ki je zavolo spoznanja prave poti odkrito pristopo v katoliške vrste. Knižico priporačamo vsem!
Komunisti rovarijo proti slovanskim državam, štere nepüstijo komunizma prek svojih mej.
Tri slovanske države so, štere se branijo na vse štiri, kak se pravi, proti komunizmi. To so Jugoslavija, Polska i Bolgarija. Proti tem trem državam grozovito grmijo ruski komunisti, je blatijo, napadajo, zakaj nedo na pomoč bratom Čehom, štere šče Nemec požreti. Voditelje komunizma so po celom sveti židovje. Ta mednarodna sküpina bogatašov-brezvercov i brezbožnikov bi rada svajo napravila v Srednjoj Europi, ka bi te v kalnom
ribarila. Zato napada tri krščanske države iz sovraštva, ar nemajo nikše zveze z komunisti i ka so proti njemi. Mi bomo držali tiste točke, štere smo v pogodbi z Čehi podpisali, nepotrebüjemo pa nikšega komunističnoga karanja, nego ga odločno zavračamo. Komunisti naj napravijo red v svojoj nesrečnoj državi Rusiji, kde milijoni stradajo i ne vživajo nikših pravic. Tü pomečite židovski hlapci, naše krščanske države pa püstite pri miri.
19. junija 1938.
NOVINE
3
Glasi iz Slovenske krajine.
Na podporo naših listov je poslala Černi Terezija, Renkovci, iz Francije 73 Din. Bog povrni !
Turnišče. Sirotišnica Deteta Marijike je sprejela za zdržavanje siromaške dece 5000 din. podpore. Za podporo se zavod toplo zahvalüje. — Prednica č. s. Zora Vuk je odišla na zdravlenje v Slov. Bistrico i odtec na Golnik. Sirote, šterim je bila zaistino mati, molijo za njo, da bi popolnoma ozdravela.
Naš slikar na mariborskoj likovnoj razstavi. Gospod Jakob Karol, naš slikar iz Lipovec, je razstavo dve olnativi sliki na prvoj reprezentativnoj slovenskoj razstavi likovnih umetnikov v Maribori.
Zdala sta se junija 4. v Ptuji. g. Maučec Matjaš, profesor v Maribori, iz Lipovec i gdč. Brenčič Kristina, hčerka narodnoga poslanca za ptujski okraj. Srce Jezušovo blagoslovi zakon. Čestitamo.
Bi bilo to mogoče? Kda je meteličnost nastopila, je kralevska banska uprava poslala našim občinam brezplačno protimetil kapsule, da se med siromake razdelijo brezplačno. Tak čüjemo, da so te brezplačno doblene pilule nešterne občine delile za en dinar, pa celo za dinar i pol v nekoj občini na
Štajari. Radi bi znali, jeli so te govorice istinske. Če so, bi še raj znali, kama se je te po krivici pobran penez obrno, jeli na karte, ali na pilo, ali se je siromakom v drügoj nesreči razdelo?
Za drügo nej. Metelične krave blato je prineso Bistričanec k nekšemi gospodi na pregled. Blato je djao v tednik „Domovina“. Gospod, ki blato preglejüje, se je nasmejao i pravo: „no ve za drügo je ne“. Nevemo, na koj je to razmo, jeli na blato ali na „Domovino.“
Na misijon Mrs. Kereca v Junnaufu-ji je darüvao Horvat Janoš iz Trnja 503 din. Penez odposlan po položnici Novin na Rakovnik.
Našim naročnikom v Franciji. S tov številkov smo vsem poslali nakaznice banke Baruch, da plačajo letošnjo i nešterni tüdi lansko naročnino. Lepo vas prosimo, pošlite nam jo, ali jo po vaših domačih dajte nakazati, ar duže brez pla-
čila, čeravno bi radi, nemoremo listov pošilati, ar nemamo penez, da bi mesto naročnikov plačüvali Poštnino vsaki tjeden i papir pa tiskarske delavce. — Uprava Novin.
Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane v Soboti. V sredo pred Telovim i na Telovo obišče Soboto gledališče iz Ljubljane i naprejda tri igre : Pokojnik, Sneguljčiča ino Ženitev. Komaj v soboto, 11, smo dobili te dopis. Drügoč se nam naj pravočasno dopošle.
Vsaki je svoje sreče kovači Zato naj dne 3. julija 1938 nišče ne ostane doma, pridite v Soboto, Posküsite, koliko Vam je sreča mila, kajti tak lepe prilike šče ne bilo i je bržčas ne bo tak hitro v Slovenskoj krajini, kak na dozdaj najvekšoj tomboli, ki jo priredi 3. julija Tujskoprometno i olepševalno društvo v Soboti. Prvi dobitek, prekrasen i popolnoma novi štirisedežni avtomobil Opel-kadet, ki stane v tovarni Din. 30.000, drügi dobitek kompletna spalnica küplena za 4.200 dinarov pa bo še 18 tombol i nad .1000 dobitkov v sküpnoj vrednosti Din. 50.000. Izplača se zato, da obiščemo zaistino veliko tombolo. Tablica stane Din. 5. Pridite vsi, ne bo Vam žao!
Občni zbor Vinarskoga drüštva za dravsko banovino bo v G. Radgoni v soboto, dne
18.	t. m. ob 21 vüri v posojilničnih prostoraj. Drügi den, dne
19.	t. m. bo istotam X. vinarski kongres, po kongresi pa bo odprta vinska posküšnja, ki jo priredi Viarska podrüžnica v G. Radgoni z vini gornjeradgonskoga okoliša. Vinarska zborüvanja v Gor. Radgoni se naj vdeleži kim več vinogradnikov, da damo s tem priznanje deli tamkajšnjega obmejnoga prebivalstva. Što žele dobiti od 18. na 19. t m. v Gornjoj Radgoni prenočišče, naj naprej prijavi z dopisnicov Vinarskoj podrüžnici v Gornjoj Radgoni. Naši goričanci, vdeležite se toga kongresa, ste povableni.
Brez vsega smilenja. Povoden je vničila na G. Bistrici siromakom vse. Pri Hozjan Janoši so se mogli izseliti vsi, ar se hiša podira. V hiši je ostalo nekaj malo mele i zabela. Hüdobna roka je siromaškoj familiji te zadnji živež odnesla jun. 13. Prosimo Orožništvo, naj išče nesmilenoga krivca,
Na podporo Novin je poslal Majerič Josip iz Lendave 10 Din. — Bog povrni.
Ka nam piše g. Landi Franc, dimnikarski majster iz Križevcov, Slov. krajina : V štev. 22. „Novin Slovenske Krajine“. od dne 29. maja sam čteo notico: Ka naj prosijo občine od oblasti. Na to notico odgovarjam, da v mojem rajoni i mislim, da tüdi v drügij rajonaj v srezi M. Sobota nikdi ne pometamo lesenij dimnikov i šporhetov po sobaj i za to pometanje takse šče
nikdar ne smo računali. — Te odgovor g. Landija, našega naročnika, nas srčno veseli, ar kaže lübezen do siromakov.
Ka nam piše „Zdrüženje dimnikarjev za dravsko banovino v Ljubljani.“ Pod številkov 432. nam Zdrüženje odgovarja na prošnjo, da bi bila jako ogrožena požarna varnost, če lesenih dimnikov i šparhetov po sobaj ne bi pometali dimnikari. Zdrüženje je mišlenja, da či dimnikov ne bi zmetali, je lastniki zanemarjajo i nastanejo
ognji. — Mi dobrohotne vrstice Zdrüženja drage vole objavimo, a povdarjamo, da lastniki lesenih rorov predostakrat nemajo niti za sol penez, krüh pa stradajo mesece dugo.
Kak se bo banska podpora delila.
Lendavski srez je dobo od kr. banske uprave 90.000 Din. podpore. Za te penez se naroči semenska kukorica, štera v treh mesecaj dozori, potem semensko
proso i semenska hajdina. Siromaki bi dobili brezplačno semena, ki pa majo vrednost, je pa dobijo po znižanoj ceni.
Komunisti proti Slovakom.
Ruski komunisti hujskajo Cehe proti Slovakom i delajo na to, da Slovaki nebi dobili svoje aotonomije. Delajo pa to zato, ar so Slovaki po pretežnoj večini dober veren katoličanski narod i če dobijo svojo aotonomijo, bodo taki zahtevali, da se pogodba z Rusijov odpove i jo Slovaki prvi bodo odpovedali,
ki so jo Čehi brez njihovoga privoljenja sklenili s komunisti. Na bratislavskom spravišči so slovaški dijaki zažgali rusko komunistično zastavo i prepis pogodbe, štero je češka vlada sklenola s Sovjetskov Rusijov, v znamenje, da so proti komunizmi iz celoga srca.
Kralevski sprejem svetnika Bobola Andraša, zaščitnika bratske Polske v Ljubljani.
9. junija je svetila Ljubljana izreden svetek. Na prošnjo Polakov je sv. Stolica dovolila, da se prepela telo mantrnika sv. Andreja Bobole, ki je bio letos k Vüzmi prišteti med svetnike, v domovino. Na poti se je sv. telo stavilo v Ljubljani i v Budapešti. Sprejem v Ljubljani je bio naravnoč kralevski. Na kolodvori so čakali sprejem cerkveni i svetni dostojanstveniki. Nekaj minot po 1 je pripelao tržaški vlak, svetnikovo telo v osebnom vagoni predsednika polske republike Moščinskoga, ki je bio spremenjen v kapelico. Telo je bilo položeno v srebrno drvo z glažovenim pokrivalom tak, da je od blüzi vsaki lehko vido mantrnika. Drvo je dar polskoga naroda. Prvi je počastio svetnika stolni prošt g. Ignacij Nadrah z rečmi : „Veliki svetnik Andrej Bobola ! Ljubljanska škofija se ti pri tvojij svetinjaj poklanja, puna veselja i sreče, da te sme sprijeti i počasna. Dosta slavnlh možov smo le pozdravili na tom kolodvori, a tebi vednakoga šče nikdar. Biti. so med njimi, ki so nosili kralevske i carske korone, a Tvojo glavo venča korona nebeska. Bili
so tü, ki so nosili vladarska žezlo, Tvoja roka pa nosi palmo mantrništva. Zato pozdravleni v beloj Ljubljani, v srci Slovenije, Ti veliki sin našega bratskoga polskoga naroda. Kda bom sprevajao Tvoje svete ostanke po vulicaj našega mesta, se milostno zgledni na nas i vlej obilno božega blagoslova na nas i na lepo našo Ljubljano, na ves slovenski narod i na vso Jugoslavijo.“ Nato so sv. telo pozdravili še svetni dostojanstveniki. Bogoslovci so nato prenesli drvo na lepo okinčena kola i razvio se je veličasten sprevod, šteroga se je vdeležila velikanska vnožina naroda i ki je trajao približno 1 i pol vöre. Sv. telo, ki je pred 280 leti ležalo v Janovi v mesnici, kde so kozaki vmorili sv. Andreja, je bilo položeno na oltar v Cerkvi sv. Jožefa. Na teli, ki je nikaj ne sprhnelo, se ešče vidijo rane. Celi zadvečarek so romali lüdje k drevi sv. Andreja — med njimi več betežnikov — prosit pomoči toga polskoga svetnika. — Prosimo ga tüdi mi, naj nam pri Bogi sprosi trdnost vere, on, ki je za svojo vero dao živlenje.
Ka se godi
po domovini?
Smrt mladoga junaka. V Dražencih, Dravsko Pole, je vmro pred kratkim kmet Krumpek. Ostala je dovica z 14 let starim sinom Lujzekom. Mati je odišla na oddaljeno njivo delat, dete pa je ostalo doma, da je čuvalo hišo. Po kakšoj nesreči je nastao ogenj, se neve. Ednok je samo začelo goreti i mladi Lujzek se je loto rešavanja. Zvao je na pomoč, a ar je hiša na samoči, nišče ne čüo glasa. Zato je srečno rešo vso živino i tüdi nekaj kol. Gda je pa šo še po ostala kola, se je hüta na njega sünola z gorečim senom i ga je pod sebe zakopala. Nišče ne bio poleg, zato pridoči gasilci neso znali, ka senom žarečim pod leži veren sin nesrečne domačije. Samo gda je mati prišla i ne najšla deteta, so toga zgorenoga privlekli izpod gorečega sena.
Vabilo
na občni zbor Agrarne in gospodarskopodporne zadruge z. z. n. z. v Črensovcih, ki se bo vršo junija 26. ob 11 vüri v Našem Domi v Črensovcih s sledečim dnevnim redom:
1.	Volitev načelstva i nadzorstva.
2. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora.
3. Odobritev računskoga zaklüčka za l. 1937.
4.	Slučajnosti.
Če bi te občni zbor v napovedanom časi ne bio sklepčen, se vrši pol vüre kesnej na istom mesti i z istim dnevnim redom novi občni zbor, ki sklepa valano ne gledoč na število navzočih kotrig.	Načelstvo.
Majstri !
Na Tišini bo zidan gasilski dom, zato vložite ponüdbe zidarje, stolarje, tesarje na občini Tišina do 20. junija
Arondirano
posestvo
lepo urejeno 30 oralov pri Jeruzalemu prodam. - Poslopja skoraj nova. -
Anton Makovec, Grlava Pošta Križevci.
ŽITNE ROŽIČKE
ali kak tü zovejo očin, ali stari krüh, kak tüdi od divje kukorice seme küpim po najvišjoj dnevnoj ceni. Mam v zalogi vsikdar sveže olje za izmenjavo i odajo. ALBIN SAGADIN, BELTINCI
Naglejüvačove istine pa laži.
Vi ste že gvüšno pozabili na mené, kak Vidite, san jes vas nej pozabo. Zaj bom van pisao od .... Ka bom van naprej pripovedavao, či te v začetki vse znali, nete šteli do konca čteti. Odo san nasenje, küpüvao san mlado kravo brejo. Mešetarje so mi glij takšo odali, kak san jes štön meti, pa preci drakša je bila, kak san nakanenje möu dati. Fina krava je bijla, či gli predraga, samo mlada je nej bila, pa že tri leta je bila jalova.
Te mi je pa eden drügi mašetar pravo, ka san jes somár, pa san staroga konja küpo.
Kravo san s svétešnjov zgübov odao mašetari. On njuj je vüme oskübeo, roglé šče malo odrezao pa spilo, z lojom namazao, malo dobroga obroka spolagao pa malo mišnice, te jo pa z nabranim vümenom vdao za steono. Osem litrov mleka je garanterao, pašoš pa möu vözeti domače reje.
Za par dni je pa dobo s Štajera od küpca pismo, ka »ali pač kravo nazôj, eli pa de kravo ali mesôri ôda pa boš paj ali ovo doploča, ka de ali zmenkalo.“ Pribežao je mašetar k meni, ka
zaj bou. Jes san pa ednomi mašetari büo za somara, drügomi san pa nej šteo biti. Jes sam odao kravo takšo, kakša je bila, či je pa küpec Štajerca znoro, tou meni nikša briga nej. Te huncvut si je pa pogučao : „Naj Štajerca . . . zeme !“ pa njemi nikaj nej odpisao.
Nej mino tjeden, pa pride pismo: „Gospod Huncvut Matjaš, Lažlivovci. Spoštovani gospod, Vi ste mojemi klijenti Drüčlek Adami odali kravo, garanterali ste, ka je krava mláda, steona, pa má 8 litrov mleka na dén. Tou je nej istina, kravo nazaj, pejneze nazaj, krmo plačati, stroške gverati po nalogi, osem dni, tožba, Dr. Pravoznanec, Ljutomer.
Stráj pa groza.
Prileti Huncvut k meni, zoságani. Jes san pa samo zmigao z ramami. Sán si sküjao, sán si piši. Drügi dén mi pa prinesé pismo: „Gospod Dr. Pravoznanec Lisjak, odvetnik Ljutomer. Vaše pismo san v roke dobo, ji dán lipou pozdraviti z gospov pa dečicov pa vsemi domačimi. Njüv klijent ne vejo polagati, či gli so že stari kmet, vso dobro krmo konjon v r . . . porinejo, te pa govenska mára ne valá. Tou gospon fiškališ sami znajo, kakše klükaste krave so na Šta-
jari. Jes san garantero istina 8 litrov mleka na dén pa šče več, pa šče zaj garanteram. San polagao dobro seno, lucerno, žena je kühala krumple pa zametala s pšeničnimi otrobami, sakši den san dao kravi sirovo rabundijo, pa dvakrat na den san jo česao. Na senji sva se pogajala samo od mleka, od polaganja so me pa vaš klijent nikaj nej pitali. Naj njuv klijent tak polagajo kak san jes polagao pa včasi bou mleko, pa naj dvakrat na dén kravo počešejo pa de nazaj mlada. S poštüvanjom Matjaš Huncvut, Lažlivovci.“
Več nej bilou nikšega glasa s Štajara, pa ga šče gnjesdén nega.
Kmetijska anketa.
Banska uprava naše bánonovine je sklicala v dnevih od 30. maja do 3. junija v Ljubljani kmetijsko anketo, to je posebno vrsto razpravljanja, kjer so najboljši strokovnjaki pokazali, katero so težave, ki jih nosi danes kmečko ljudstvo in kako bi se dalo ljudstvu iz teh težav pomagati.
To razpravljanje, ki je bilo prvo te vrste, kaže resno voljo naše oblasti, da hoče pomagati kmetu po določenem načrtu, ki ga izdelajo najboljši in najizo-
braženejši ljudje iz vse Slovenije. Anketo je odprl sam g. ban dr. Marko Natlačen. Nato se je vršilo razpravljanje v štirih odsekih.
Razpravljali so o trgovini s kmetijskimi pridelki, o tem, kako more kmet priti do denarja in kako bi bilo treba pomagati, da bi se znižali davki. Med drugim je g. svetnik Božič postavil zahtevo, da se oprosti vsakega davka oni kmet, ki mu ne zraste toliko, da bi preživel sebe in svojo družino. — Mnogo je bilo govora o tem, kako bi se dalo doseči, da bi kmetski človek svojo zemljo izboljšal, da bi več rodila in da bi jo lažje obdeloval in kako bi se obvaroval pred vsemi nezgodami, ki prihajajo leto za letom nad njega (toča, bolezni živine).
Poseben odsek je razpravljal o tem, kako bi se dalo doseči izboljšanje v pridelovanju posameznih pridelkov kot žitaric, okopavin, stročnic, industrijskih rastlin, vina, sadja, nadalje, kako bi se izboljšala živinoreja, mlekarstvo, svinjereja itd.
Mnogo pozornosti je bilo posvečene kmečki izobrazbi, kmečkim organizacijam, kmečkemu, posebno sezonskemu delavstvu, zdravstvenemu stanju na vasi, izobrazbi in vzgoji dobrih kmeč-
e
kih gospodinj, prehrani in življenju kmečkega prebivalstva.
Posebno predavanje je bilo o agrarni reformi, kjer je bilo pokazano, kako se je izvedla in kakšni so bili njeni uspehi.
Na teh razpravljanjih so bili zastopani ljudje tudi iz naše krajine, med drugimi sta bili tudi zastopnika okrajnih organizacij Kmečke zveze tako za Soboški kot za lendavski okraj. G. ravnatelj rakičanske kmetijske šole ing. Mikuž pa je imel na anketi tudi posebno predavanje.
Vse razpravlanje, ki je bilo zelo bogato in poučno, je pokazalo, kako velike so potrebe našega kmečkega ljudstva. Pokazalo se je pa tudi v jasni luči, da je prvo vprašanje pomoči kmetu — denar, ki ga pa iz Beograda ne dobimo v potrebni meri. Zato pa mora biti naša zahteva po samoupravi, ki naj pridrži slovenski denar v Sloveniji, tem močnejša. Banovina ne mora za te namene zvišati doklad, ker je naš človek že itak preveč obdavčen.
Pravijo, da bodo predavanja te ankete izšla v posebni knjigi, da bo vsak Slovenec lahko sam videl, kakšne so naše kmečke potrebe in kako je treba pomagati.
4
N O V I N E
19. junija 1938.
„HIZICKI DOMAČOJ“
Pisma naših z tüjine
Plej Martin á Toutlfaut, iz Črensovec. Ave Marija. Prečastiti gospod urednik ! Že je minolo preci časa, da sam se nej nikaj oglaso pri Vas. Ali zdaj Vam pa vseedno napišem par rendic, i to edno veselo novico. 10. maja so nas obiskali preč. g. Camplin, prišli so z Vineuil-a, kde so bili 9. maja. O kak lepo je bilo že v pondelek večer ! Šo sam jij čakat, ar mi je Ritlopova Treza dala glas, da pridejo. Meli so tüdi vse pripravleno na farofi, ali žali Bog, ne sva se prle najšla, kda so že meli najeto sobo v hoteli. Kda sva se najšla, sva se dugo časa razgovarjala i nato Šla počivat. Na drügo zajtro sam šo po njij, šla sva v cerkev, kde so včasi dobili dovolenje za spovedavanje. Zbralo se nas je okoli 36, ešče nešterne Medjimurke so bile. Po sv. spovedi je bila sv. meša i to popevana. Pri spevanji smo meli malo neprilike, ar so deca ravno med mešov mela včenje katekizmuša, pa vseedno je lepo minolo. Lepo se zahvalimo našemi pevovodji Markoji Lajoši, ki nam je začinjao i ki je že od nekda dober pesmar. Po sv. meši so nam držali predgo o pomeni vinskoga trsa. Nato smo šli k sküpnomi obedi, kde smo spevali naše domače narodne : Marko skače, i tisto za ženske : Lüčo babo dol pod most. Smeha je bilo dosta. Po obedi smo šli v baziliko Notre Dame De Sacre Coeur — Naša Gospa Presvetoga Srca, kde smo meli popevane litanije. Po blagoslovi smo se slikali pred Cerkvov; potem pa je že prišeo čas, da bi se ločili, ar se njim je müdilo na vlak. Ali znan je že Bog tak dao, da so ga zamüdili. Pa smo šli nazaj v varaš, da bi si ga ešče malo poglednoli. Ovi naši so se že raztepli, pa smo je vseedno dobili v ednoj našoj krčmi, kama smo tak zavdarili. Tam smo se šče malo razveselili, nekaj zaspevali, te pa je bio čas, da smo sprevodili preč. gospoda na kolodvor, da ne bi znova zamüdili. Znate velečastiti g. urednik, da so nam oblübili, da nas obiščejo 11. junija, ar bodo blagoslovili zakon dva črenskoskiva farnika. V istini dobri so, da so se odzvali povabili. Mi pa zdaj že vsi štemo dneve, kda pa prido, da nas v düši i teli razveselijo. — Tü njim pošilam fotografijo našega Prevzvišenoga i kepec Marijine cerkve. Bog Vam naj bo večni plačnik za to, ar Vi ste se največ trüdili za to, da mamo pastera za naše düše. Pa tüdi v drügij potrebaj nam pomagajo, ar so blüzi v zvezi z našimi oblastmi, ka je že davno naša žela bila. Zato naj nam Vas lübi Bog ohrani šče duga leta. Tüdi preč. g. Camplini naj lübi Jezuš i Marija pomagata med nami. Bog živi ! Pozdravla Vas v imeni vsej v Srci Jezušovom vdani Martin. Sprimite naše rokopolübe, pa tüdi od sestrane s. Rose v Mariji vdani pozdrav. Vsi vküp se Vam priporočamo v molitev. (Bog plačaj za podobice. Vr.)
Horvat Marika, Trezika i Lujzek iz Lipovec, v Franciji. Dragi g. urednik ! Vas z Imenom Marije, kralice Majnikove prav srčno pozdravimo i se Vam prav lepo zahvalimo na rednom pošilanji Novin i Marijinoga lista. Smo Vam poslali naročnino za celo leto, Višek od naročnine na Dom sv. Frančiška i na podporo Novin. Dragi urednik ! Lübi Bog Vam naj jezerokrat poplača Vaše trüde. Pozdravlamo vse svoje domače bratce i sestrico, soside i celo rodbino, vse düšne pastere Slovenske krajine i celo beltinsko faro.
Nemet Marija, La Chatre, iz Kruplivnika. Prečastiti g. župnik! Znano Vam je, da smo se tüdi v Vineuili zbrali izseljenci okoli našega izseljenskoga dühovnika g. Camplina v lepom števili. Jaz sem bila iz najbole oddaljenoga kraja 43 km. Pa sam se vseedno z velikim veseljom Pripravlala na te den. Moj vrli gospod me je z autom vozo. Že rano ob 6-tih sva se pelala z domi. Lepi den, ki se je kazao na nebi, nam je bio še veselejši. Ob 3/4 na 7 sva bila že na mesti. Žive düše ešče ne bilo. Čakava... Za kratek čas pride autobus i stane. Preč. g. Camplin izstopijo s smehom na obrazi. Včasi me nagovorijo. Ž njimi je bilo tüdi par dečkov. Podarila sam jim mali šopek rož, a ne sam jij mogla pozdraviti z mojov pesnicov. Pozdravila sam jij po meši.
—	Včasi smo šli v cerkev, kde se je začnola sv. spoved. Zbralo se nas je 26 Slovencov, med nami 3 Hrvatje. Pri sv. meši smo spevali i tüdi odgovarjali na dühovnikove reči. Kak lepo je bilo viditi, kda se nas je cela vrsta zbrala okoli božega stola. Naša srca so bila napunjena z radostjov, kda je Jezuš prišeo prebivat v nja. Njemi smo se potožili i Njemi pravili, ka nas teži. Naše düše so postanole mirne. Nato so nam držali kratko predgo, ki je bila tak genliva, da nam je segnola globo v srce. Kda je bilo vse gotovo, smo se fotografirali s preč. g. iz Vineuil-a pred francoskim kokotom. Vöra je friško pretekla i šli smo na obed. Tam smo povzdignoli svoje glasove, da so preč. g. Camplin v istini veseli bili. Vedno jim je bio smeh na obrazi, vej so sami pravili, da so jako zadovolni med nami, mi pa šče bole pri njih. Po obedi je držala govor Ritlop Terezija iz Črensovec, ki je bio tak genlivi, da je nešterno oko bilo rosno. Tüdi g. Camplin so nam držali kratek govor. Nato smo še nekaj zaspevali i šli v cerkev. Popevali smo Lauretanske litanije pred izpostavlenim Najsvetejšim. Marijine pesmi so močno donele, mi smo pa bili veseli pred božim tabernaklom.
—	Gospod dühovnik so nas še fotografirali, pogučali smo si šče i potožili svoje težave. Sunce je še visoko stalo na nebi, kda je prišla 5 vöra i sam morala vzeti slovo od njih. Postala sam žalostna, kda sam po veselij vöraj morala oditi. Debele skuze so
mi kapale, kda sam vsela v auto i z Bogom pravila. Od vseh sam se poslavlala z žalostnim srcom i rosnim okom. Tüdi g. dühovnik so se z nama pelali. Auto je hitro zavino, ne bilo mogoče več viditi rojakov. A te den nam ostane dugo v spomini. Vnogo veselih dnevov sam preživela v tüjini, ali tak veseloga še ne. — Preč. g. Camplini pa se v imeni vseh nas, ki smo bili tam zbrani, najlepše zahvalüjemo za njihovo požrtvovalnost i jih prosimo, če bi nas ešče obiskali. Bog daj, da bi se šče vidili v lepom Vineuili. — Tak smo Preživeli celi pondelek zdrüženi z Bogom in našim düšnim pasterom. — Bog Vas živi, dragi izseljenci i še na večkratno videnje.
Gomboši Franc, Helmstedt, Nemčija, iz Šalamence. Prečastiti g. urednik Novin! Že bo leto minolo, da sam v toj žalostnoj tüjini in se Vam komaj zdaj oglasim. Najprvo se Vám lepo zahvalim na rednom pošilanji Novin i Marijinoga lista, ki sta mi v velko tolažbo. Celi tjeden vsikdar mislim na soboto, kda palik dobim Novine i zvem kaj novoga iz naše Slovenske krajine. Moram Vam povedati nekaj, ka je za nas Slovence tü najbole veselo bilo: den, kda sam dobo aprilsko številko Marijinoga Lista i v njem najšeo sv. spoved, razloženo v nemškom jeziki. Že drügo nedelo smo šli Slovenci v cerkev i smo pokazali M. List i že tisto nedelo smo bili pri sv. spovedi i obhajili. Na žalost je tü okoli dosta Slovencov, posebno mladine, ki od sv. spovedi niti čüti neščejo nikaj, ne pa ka bi šli. Nas je bilo pri spovedi 4: dva s Sodišinec, eden iz Sobote i jaz. — Zdaj Vas pa vsi Slovenci pozdravimo i Vam Želemo, da bi Vas lübi Bog še dugo ohrano, da bi skrbeli za nas izseljence. Pozdravlam svoje starše, sosede, celo sebeščansko faro s preč. g. Bejekom vred.
Pozdrav pošilajo iz Francije: Lackovič Jožef i lena iz Hotize hotiškomi g. dühovniki i celoj hotiškoj vesi, g. uredniki Novin, črensovskoj fari i dühovnikom. Matjašec Ana od Lipe g. uredniki Novin, törjanskoj fari, g. dekani, staršom, bratom i sestri. Vuk Matija iz V. Polane : g. uredniki Novin, rojstnoj vesi Polani, ženi, deci, Staromi oči, g. župniki, g. Balažici, g. upraviteli i predsedniki občine z njegovov drüžinov. Tratnjek Štefan iz Lipovec, Sraka Rozika, Bobovec Franc z ženov Franckov, Peterka Štefan, Jeneš Katica, iz Beltinec: g. vredniki, beltinskoj fari i dühovnikom, staršom, bratom, sestram i vsoj rodbini. — Iz Nemčije: Pücko Štefan iz Hotize: Slovenskoj krajini, posebno rojstnoj vesi Hotizi i hotižkim dečkom. Nemec Janoš i tovariši iz Pertoče: g. uredniki, vsem v domačoj hiži, rodbini, prijatelom i znancom, posebno g. plebanoši Varga Štefani, celoj jelenskoj fari, članom Prosvetnoga drüštva i Fantovskoga odseka.
: OB NAVZOČNOSTI DEVETIH NARODOV :
MEDNARODNI MLADINSKI TABOR
V LJUBLJANI :: OD 26. DO 29. JUNIJA 1938
Znaki in telovadna knjižica, ki bosta dovoljevala vstop na prireditve mednarodnega mladinskega tabora, bosta čez nekaj dni razposlana vsem fantovske odsekom. — Ker se je bati, da bodo fantovski odseki težko zmagali vse delo z znaki, knjižicami itd., prosimo vse, ki se mislijo udeležiti mladinskega tabora, da se takoj prijavijo fantovskemu odseku v svojem kraju in naprej plačajo 5 din, za katere bodo dobili oboje, znak in knjižico.—Takoj ko bodo fantovski odseki oboje prejeli, bodo onim, ki so vnaprej plačali 5 din, znak in knjižico takoj dostavili.
Ne odlašajte niti dneva, ampak takoj se prijavite fantovskemu odseku
v vašem kroju. — To velja za telovadce kakor tudi za vse druge prijatelje slovenske mladine, ki se bodo tabora udeležili.
Pripominjamo, da boste le na podlagi taborne legitimacije lahko deležni znižane voznine na železnici, ki je za člane Z. F. O. četrtinska, za vse druge pa polovična, v vseh dneh mednarodnega mladinskega tabora.
Dekleta, fantje in prijatelji Slovenske mladine ! Vedite, da naš tabor uživa čast pokroviteljstva Nj. Vel. kralja Petra ӀӀ. — Z udeležbo in z vestno pripravo nam je dolžnost dokazati, da smo vredni te časti !
Zdravstvo.
Pigmejci i malarija.
V belgijskom Kong-i, posebno v okolici Mombase, do vzhodne meje velike džungle na ekvatori ešče živejo Pigmejci. To so lüdje, šteri se odlikujejo po maloj postavi i svetloj farbi kože, lüdje, ki živejo v logaj v malij kučicaj i se hranijo s tem, ka nalovijo. Svoj lovski plen zamenjavajo tüdi za poledelske pridelke kak banane, kukarco i. t. d.
V zadnjem časi so se Pigmejci nekelko privadili na Evrope, čemi je vzrok grajenje avtomobilskih cest skoz notrašnjost Afrike ; tak da dnesden ne potrebno iti v džunglo, če ščete viditi Pigmejca.
Čeravno je lehko opazüjemo, vendar si težko pridobimo njihovo zavüpanje. To so sprobali nešterni zdravniki, ki raziskavlejo ponavlanje malanje med Pigmejci i ki so šteli v te namen vzeti od vsakoga člana toga plemena edno kaplico krvi za raziskavanja z drobnogledom.
Morali so postopati jako oprezno i samo s pomočjov cigaretlinov i soli, štero so davali Pigmejcom, so dosegnoli svoj namen. Dognali so, da je, kak zgleda, malarija med Pigmejci menje razširjena, kak med ostalimi domačimi plemeni, ki živejo v istij prilikaj. Ta razlika se je pokazala posebno pri maloj deci.
Ta raziskavanja so ponovno obrnola pažnjo na malarijo, štera zahtevle vnogoštevilne žrtve ne samo v belgijskom Kong-i, nego stvarno v vsoj Afriki i v vsej vročij krajaj po sveti ; i dostakrat ščista podkopa gospodarsko živlenje v tej krajaj. Od časa do časa se pojavi epidemično (v velkom števili naednok), kak na priliko nekda na Cellon-i.
Vsepovsedi se trajno trüdijo, da bi se mogli kem bole obvarvati malanje, pri čem igra glavno vlogo k i n i n kak vrastvo i pomoč.
Zdaj se v velikom števili dela kratko trajajoče zdravlenje s kininom, štero priporočüje Odbor za zatiranje malanje pri Drüštvi narodov. To zdravlenje je bolše, ar traja 5—7 dni namesto nekelko mesecov, kak so to včasi delali, i poleg toga je potrebna jako mala količina kinina (dnevno 1—1,2 grama).
Grška vlada i vlada holandske Indije so spoznale uspeh kratko trajajočega zdravlenja i delajo to že več let z velikim uspehom.
Kak sredstvo za obvarvanje priporoča odbor za zatiranje malarije dnevno 0,4 grama kinina za čas cele sezone malarije.
Službena naznanila
Banovinska kmetijska šola v Rakičanu pri M. Soboti. Prvo šolsko leto na tem na novo ustanovljenem zavodu se začne s 1. oktobrom 1938, Šola je enoletna in traja od 1. oktobra do 31. avgusta. Pouk v šoli podaja učencem zaokroženo strokovno znanje v teoriji in praksi iz vseh panog kmetijstva predvsem pa iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in deloma tudi iz vinarstva v takem obsegu, da ga lahko učenci po dovršitvi šole s pridom uporabljajo na domačih posestvih. Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo hrano in vso drugo oskrbo. Za sprejem so določeni isti pogoji, kakor veljajo za sprejem gojencev v ostale kmetijske šole v Sloveniji. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in ne večja od 25 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša 75 Din do največ 300 Din. Prošnje za sprejem (banbvinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Rakičanu pri M. Soboti takoj, najkasneje pa do 1. avg. 1938 in priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha (banovinski kolek 4 din), da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha (banovinski kolek 4 din), ki računajo na
i banovinsko ali kako drugo podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore. 7. Davčno ali občinsko potrdilo o imovinskem stanju, o velikosti posestva in o višini neposrednh davkov pri vseh onih prosilcih, ki reflektirajo na znižanje vzdrževalnine. — Pridni sinovi manj premožnih posestnikov pa naj obenem zaprosijo za primerno mesečno podporo pri pristojnih sreskih kmetijskih odborih. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Vsa nadaljna pojasnila daje na željo ravnateljstvo. Prosilci se naprošajo, da vlože prošnje za sprejem čimprej, najkasneje pa do 1. avg. t. l. To je potrebno predvsem iz razloga, da ima ravnateljstvo pravočasno vse potrebne podatke na razpolago v svrho predloga na kr. bansko upravo za podelitev banovinske podpore poedinim prosilcem.	Ravnatelj:
Ing. Mikuž.
Pošta.
Gerenčer Martin. Pont a Busy. Sprejeli 343 Din za tebe i Zelenko Trezo. Višek razdelili, kak si pisao.
—	Gjergjek Marija. A Chavigne. Sprejeli Din 106. Z toga pokrili lanski dug v zneski 26 Din, na letos spisali 79 Din. Tak je viška 7 Din. Na koj naj ga obrnemo ? - Horvat Janoš, Bakovci. Sprejeli 43 din. za Lovenjak Franca. S tem je vse plačano na letos.
—	Gumilar Aleksander, Vidonci 2. Sprejeli vaše naročnine 162 din, za Kühar Mihala 48 din i za Hajdič Lovrenca 36 din, oba v Nemčiji. Maček Leopold, Šabec. Naročnino sprejeli. Hvala za pozdrav, tüdi mi pozdravlamo. — Fujs Jožef, Otovci 50. Sini Alojzi že od 1. marca pošilamo Novine, ka je sam naročo. 36 din sprejeli za njega i za Rudolfa 23 din. Lani ostalih 13 din smo pisali Rudolfi v dobro. — Iz Francije sprejeli naročnino od sledečih: Škerget Martika á Leglantiers 63 din, dug na letos še 3 din ; Reberca Marija, Fresnes 140 din, na koj je višek ? Vuk Matjaž, á-Destry 102 din, na koj Višek? — Žižek Mihal, Ižekovci. Senica Martin je meo v zadrugi 61·62 din i ravno telko Goričanova deca. Oboje spisali za leto 1935 i 1936. Dajte nam glas, keliko naj spišemo na 1937., ar ne vemo, štere naše liste je meo Senica tevi 2 leti. — V. R. Ljutomer. Poslano sprejeli. Hvala. — G. Jesenice. Za .Misijonska Poročila“ mamo klišej. Naj se na naše stroške napravi i dogovorjeni. Hvala za prispevke. — Horvat Marija. Ortiges de Salins. Sprejeli 175 din. Razloži nam, kak naj te penez obračunamo. Naročnine si dužna sablo 60 din. — Tratnjek Štefan, Bannes. Sprejeli 77 din. Z toga brisali 36 din duga za lansko leto, ovo ostalo za letošnje. — Oletič Marija, Beyersdorf. Prošeno čtenje smo vam te dni poslali, naj vam bo na düševni hasek. Ne trbe nikaj nazaj davati. Po Mohorske knige pa pišite Gospodini na Hotizo, Oni vam je že poskrbijo. Ali pa pošlite k nam Gerič Ano, i njej mi napišemo naročitev. Nemško spoved pa mate v M. List. — Sraka Štefan, Lipovci. Novine i Mar. List Golec Martina, ki ste je ví naročili, so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njegov novi naslov. — Iz Francije sprejeli peneze še od sledečih : Škafar Marija, Rue de Decige 77 din. Na koj je Višek 5 din? Lončarevič Paul, Margerie Harcourt 100 din. Ritlop Rozina, Augny 119 din, na koj je višek 19 din ? Német Marija, La Chatre 43·40 din. Küčan J. á Abbouville 29·40 din. S tem je plačano 10 din za dom, ovo za Francijo. Pančor Leopold 28 din, Ritoper Kolman 14 din. — Zver Štefan, Francija. Oča z Gomilic plačali 20 din. — Gornjec Orša, Francija. Oča plačali letošnjo naročnino.-- Ošlaj Jožef, Sallly. Oča plačali na lani 25 i na letos 50 din.
Stavbeni les, žagan,
suhi za rušte, čakature i drugo                 prodajo
JOSIP MURSA na KRAPJI.
BANKA BARUCH
U, Rue Auber Paris 9 0
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila za naše čekovne račune: Belgija : št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: štev. 1468-66 Ned. Dienst ; Francija: Štev. 1117-94, Paris; Luksenburg: št 6967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Vino in jabočnik
dobite vsako množini pri
FRANC SENČAR
Mala Nedelja — Ljutomer.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskamo Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.