LeJo IV,, štev. 39. V CeUtt, loreK dne 4. aprila 1922. Poštnisa plačsr^ 9 goto™. »n Ljiibijn 1*1 (i ^v I^^^B ^^^^b IBHh ' ^^^^B I^BBB 9^^b ^^^^^^Hi^^^^^K ^^Brj ^ Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za mm viSIne stolpca li0 p. Reklame med tekstom, csmrtnicc in zahvale 50 p. Posamezna števllka stane 50 p. Iztutja vsaH torelK, čeiriek tn soboto. UredRu^tvo Strossinajcrjeva ul. št. 1, I. nadstr. Telefon St. 55. üpravniäfvn Slrossmajerjcva ul. št. 1 pritliCje. Telefon St. 65. t=a Račun kr. poštncga čekovnega urada štev. 10.066. =9 Jugoslavia iu Avstrija. V rasledniem prinašamo za naše čitatelje izvleček članka iz dunajske »Neue freie Presse«, ki ga priobčuje beograjski korespondent navedenega lista na podiagi razgovora z avstrij- skim poslanikom na našem dvoru v Beogradu. Pred vsem moram povdariti, da sem vedno stremil da bi bili po vojni razdrapanosti odnošaji med Avstrijo in Jugosiavijo normalni in prijateliski. V vojni psihozi najdemo veliko nezaupa- nja, k: se je kazalo zlasti napram nasprotniku, vendar moram priznati, da tega jaz nisem občutil. Koštatirati rnoram, da pri vplivnih osebah in tudi splošno v javnosti ne najdern sovra- štva do Avstrije, ki se je vedno držala predpisanih pogojev. Ona ne želi dru- gega, kakor delaii skupno s svojirni sosedi, da se vpostavi zopet gospo- darska harmonija. Dva državi, ki sta bili stoletja gcspodarsko in kulturno zvezani rmj živite tndi v prihodnje v dobrih in zaupnih odnašajih. Ako nj3j- demo kljub temu še veliko opornih točk, je temu vzrok vojna, razpad av- strijske monarhije ter razni problem», ki so bili podani v rnirovni pogodbi. Olavno je, da je na obeh straneh do- bra volja, ki bo odstranila polagoma vse zapreke. Na vpraSanie kako je s trgoyskimi odnošafi je odgovori! po- slanik : Samo pogJed v trgovsko poütiko kraljevine SMS vas pouči, da :e Avstrija najboJjSi odjemalec in do- bavitelj Jugoslavije. Jasno je, dix bo- deta dve državi, kateri gospodarstvo eno z drugo spopolnujeta, ki sta zve- zani z naravnimi vodnimi cestami, tudi v prihodrsosti navezani ena na drugo. Trgovsko prijateljstvo bode sprijaznilo še bolj oba naroda. Kompenzacijski pogodbi marca in septembra 1919 ie sledila trgovska pogodba 1920. Ta provizorična trgovska pogodba ja Se danes vveljavi in bode zboljšana v naj- krajšem času. Medtem vicfimo ze!o razveseljiv napredek v gospodarskem oziru, mislim pri tern na obmejni pro- met. Obžalovati morarno pač, da je bi!a izdana vsed kurza dinarja stroga prepoved luksuznega blaga, kar obču- tijo zlasti dunajske tvrdke, ki izvažajo obleko, gaianterijsko in usnjato blago. Upajrno pa, da je to samo mimoidoča naredba. Kar se lice gospodarskega stali- šca Jugoslavije, je po rnojem mnenju to država ki ima vse predpogoje za zdrav in sijajen razvoj gospodarstva. Jugoslavija je v lej točki skoro ne- odvisna in prideia tudi v najslabših ietinah toliko, da tahko izvaža. Njeno kmečko prebivalstvo je marljivo in inteiigentno. Seveda se bode zadružni- štvo rnoralo še spopolniti in urediti pouk o narodnem gospodarstvu, Agrar- na reforma je spremenila veleposestvo v mala gospodarstva in povzročila zastoj produkcije. Zadnji dve slabi le- tini nista mogli pakazati vsega boga- stva države. Če bode letoSnja letina, kakor upamo dobro izpadla se bode država neverjetno gospodarsko in fi- nancielno ukrepila. Jugoslavija ima ne- verjetr.o veliko podzemeljskih zakla- dov, ki niso še dvigneni, Krasijo jo veliki gozdi, ki kažejo njeno neizčrpno bogastvo. Jako lepo se razvija indu- strija, industrijski kraji niso prevec prenapolnjeni, dani so sploh pogoji, da se bode Jugoslavija ravila v bogato, Čvetočo državo. Promct pač še trpi, bodisi s tu- zemstvom kakor z inozemstvom. Glavna nalcga države je, da poskrbi za do- bre zve^e z Jadranom. Gospodarske razmere irpijo tudi, ker državni aparat 5e ne deluje brezhibno, černur se pa ne smemo čuditi, če pomislimo, da je bil Beograd preje prestolica štirimi- ljonske dn'ave, a sedaj ednajstmiljon- ske. To so otročje boiezni, katere bode na administrativnem in političnem po- Iju Jugoslavija kmalu bolela. Na vsak način se bode Jugosla- vija tekom let opomogla in bode iz- vrSevaia važno poslanižtvo v evrop- skih državah. 42. glavna skupščina ;Hmeijar3k@ga društva za Sloversijo' dne 25. marca 1922 v Žalcu. < 1 1. ¦ | Vkljub ze!o neugcdnemu vremenu se je ob določeni uri zbralo lepo šte- vilo hmeljarjev iz vseh delov obširnega okoliša, katere je predsednik pozdravil in otvorii glavno skupščino. II. Iz obširnega poročila o delavanju društva v rhinulem ietu posnemamo sledeče: DruStvo je imelo Iel93udov, za 105 manj nego 1. 1920. Najzaved- nejši htneljarji stanuiejo v občinah:- Brasiovče (45), Žalec (39), Gomilsko in Gotovlje (po 25). Žalibog, da so med hmeljarji ljudje, kateri uživajo ugod- nosti, katere je društvo izposlovalo, za društvene namene pa niti vinarja r.e darujejo. Občine: Griže, Prekop, Sv. Andra?, 5t. Ilj, Vel. Pirešica, Št. Martin v R. d., Št. Janž na V. g., Rečica na P., Šoštanj in Velenje sta brez zastopnika | LJudsko irseučslišče v Ceiju. Danes predava ob pol 8 url zvečer g. Rafael Doünäek 9so davkih41. v Iimeljarskem društvu, občina Vran- sko pa ima le enega. Društvo je v minulem upravnem letu, to je od zadnje glavne skupščine do danes, izgubilo vsled smrti dva uda in sicer g. živinozdravnika J. Kodre-ta iz Žalca in g. Anton Virant-a iz Go- milskega. Ohranima jima časten spomin in prosim, da se dvignete raz sedežev v znak sožalja (Se zgodi.) Poročil o vSakokratnem stanju hmeljskih nasadov je druStveno vod- stvo sestavilo osem ter jih objavüo v »Novi Dobi«, v »Slov. Gospodarju«, v »Trgovskem Listu« in v »KmetijsVem Listu« in jih pošiljalo ministrstvu za poljedelstvo, Pokrajinski upravi, odd. za kmetijstvo v Ljubljani, Zvezi ueških hmeljarjev v Žatecu in Hmelj. društvn v TrSicah na Moravskem. V nemSkem jeziku pa smo le-ta poročila pošiljali na «Allg. Brauer- & Hopfenzeitung« Nürnberg, '»Saazer Hopfen- ^ Brauerei- Zeitung« v Žatec, »Prager Presse«, »Braumeister Zeitung« Berlin, »Tages- Zeitung für Brauarei« Berlin, »Gam- brinus« Wien, Nemškemu hnieljarskemu ciruStvu v Nürnbergu, rx'emski zvezi hmeljarjev v Žatecu in tvrdki »Ad. Löwensberg« v Mainz-u. V informaeijo našim hmeljarjem je drustveno vodstvo objavljalo v zgoraj navedenih slov. časopisih 10 poročil o stanju hmeljskih nasadov v inozem- stvu. Mnoiina leta 1921. pridelanega hmelja se ceni na okroglo 4200 met. stotov, torej manj. nego se je priča- kovalo. Žalibog, da v tem oziru ne moremo priti do natančnejših in za- nesljivih podatkov; morda se bode to potom »Pravilnika o kmetijski stati- stiki« — razglašen v »U. L.« št. 13 z dne 12.2.1922 — dosegio. Cene lanskemu pridelku so bile zelo nestanovitne. Ko so začeli koncem meseca julija in začetkoma meseca avgusta kupei plačevati hmelj iz leta 1920 po 90 do 100 in 130 K za 1 kg, takrat so že hrneljarji sklepali na iz- vanredno vis^ke cene za novi pridelek — kar se je tudi izpolnilo. Kakor že v društvenih poročilih povedano, se je koncem avgusta plačevalo ze po 200 K za 1 kg hmelja; cena je potem pola- goma naraSčala na 250 K za 1 kg in pozneje so domači prekupci (Platz- händler) prodajali naš hmelj celo po 330 K za 1 kg. Jugoslovanski hir.e- Ijarji bi z ozirom na padajočo valuto lahko dosegli 5e višje cene, medtem ko bi bili češkl hmeljarji pri rastoči valuti bolje storili, ako bi bili ves svoj pridelek prodaii takrat, ko je bila cena najviSja t. j. po 7200 č. K za 50 kg ali priblizno 288 \. K za 1 kg. Iz tega je razvidno, da je hmeljska prodaja velika umetnost, katero si hmeljyrji nikdar v poini meri prisvojili ne bodo. Hmeljska prodaja je igra v loteriji; vendar veija še vedno staro načelo: »Prvi resni kupec v pravem času — najboljSi kupec!« — Na5 hmeljski okolis je torej 1. 1921 skupil za prodani hmelj pri povprečni ceni 200 K za 1 kg 84,000.000 K ali 21,000.000 Din. Lepa vsota! Kaj ne? — Tudi lani so se razpošiljala brzo- javna tržna poročila iz Žateca pismenim potom vsem poverjenikom celega oko- liša in tudi posameznim, bolj oddalienim večjim hmeljarjem. Teh poročtl je bilo 27, odjemalcev pa 40. Vse to je po- vzročilo društvenemu tajniku obilo deia in zahtevalo neprenehano navzočnost med glavno sezijo v Žalcu. Od neka- terih odjemalcev je prejel tajnik za ves trud pismeno zahvalo. Drustveno vodstvo je tudi v mi- nulem letu opominjalo hmeljarje potom lepakov na lepo in čisto obiranje, na pravilno sušenje in pravočasno basanje hmelja, jim je preskrbelo 10 vagonov premoga v svrho suSenja hmelja ter je tudi hmeljarskim obiravcem pre- skrbelo za 50% znižano vožnio na prodaji Zagorje, Brežfce, Zidanmost, Celje, Maribor, Marnberg. Državna že- leznica se upira podeliti obiravcern iste ugodnosti. Letos hočemo tozadevno prošnjo zopet ponoviti. Društveno vodstvo je imelo deset posvetovanj, glavna sknpščina se je vrSila dne 4. aprila m. l. Razun že navedenih poročii je dru- stveno vodstvo razglasilo po časopisih tudi članek: »Kako bodočnost ima izvoz našega hmelja na AngleSko?« Dne 5. maja m. leta je druStveno vodstvo sklicalo veliki shod hmeJJariev in drugih davkoplačevalcev v Savinjski dolini v to svrho v Žaiec, da se ugo- tavlja, da je sedanji sistem in mera obdačenja osebnih dohodkov in vojnih dobičkov nevzdržljiv, njega izvršitev kruta, v brezstevilnih slučajih krivična i. t. d. Delegacija minisirstva financ za Slovenijo v Ljub'jani je vlogo Hmelj. društva reSila dne 31. avgusta m. 1. ter izjavila, da resolueije shoda z dne 5. m. 1. niso utemeljene. Po inieijativi g. zupana Vabiča sta Oružirsa — teraelj preroda. V zadnji štcvillii - Preroda ^ ptšc le- i>(> Ur. Anton ßrecel.i: Usixlno (.'oho prc/ivl.ia naš nar^Jic. niktlar §c „j ^j njCj;Ov obstoi v toliki nevarnosti. knkor'je v niisüi ilnel]. Krme so njcgovL' zuniinje neprilike: dasi nc- xuateii po Stcvslu, ruzkosan .ie v tri dr- žavc. loda to zunanj- z!o ni iiajliujsc. 1/ zgodovine vetno, da zunanie sile niso nikdar strlc naroda, ki je znqtraj, sau; pa sebi, krepak. Saino dva si.ia.ina zgleda: Jnnaški nasi irratjes Srbi so navzlic pet- sfoletnemu turskcmn jarmu ohranili svo- Ui narodnost tcv nav/.lic tolikini sovra- žnhn silam zgradili svojo Iastno državo in dosegli združenje im toliko kosov ra/.- deljenih in zatiranili bnitov. Ravno tc dn.i vzbujajo občitdovanje v svoji uiu- kotrpnosti in vstrajnosti iicdosczni Irci, ki so se po sederostoletncwi najluiiSem preganjanju txsamosvojili v državi :n ce'o i>roti. državi, ki je vladarica sveta. ¦Pri nas Siovencih ie uoložai lmiši. ker naša iiotranja nine peSa. Nc varainr» sc šc dalje z lepo in usesn scgcta.'oco bajko o neizerpni sili nasega naroda. Ü- smlne knjige. kaKor praviio statisüki, pi- sejo našemii narodu :%a!ostuo bodočnost: stevMk-i. ki pomenjata rodovitnost iu n- inrljivost, sc u.sodno bližati. naš naravni priraste-k pad;v našc narodiio delo usiha. Zato je tiniCvcn in povsem upravi- lcii kiic vseh, ki šc kaj čiiti.io za i;arod, klic in krik po odponioci. po prerodu. Hvaic vredno in edino uspešno je pii- zadevanjc po nravneui prerodu, sai je vse nase zunanie zivljcn.io 1c odscv na- šc notraniosti. Snmo nravni irrerod nan prinese tudi zunanjo. tclcsno mi gmoino obnovo! Kje zastavimo in začucnio svoic dc- Io' Vsekaku pri korenmi, iz katcre po- teka dobro in zlo\in ta korenina je drn- žina. Pripominjasn. da presojam tc vrste \ prašanja. z življenjcsloviieffii vidika, nr-ostcvajoü vse zivlienske, torcj telcsne in duSevnc pojavc. S tejra vidika ie člo- vek ne samo druž.ihno marveč družin- sko bitje. Druztaa .ic bistveni z'vljenje- slovni znak človeštva. I>nžina ie hkrati naravua, življenjeslovna cnota človcš- tv;». Povsod in vsikdar, kjer in kadar so imeli rodovi ali narodi naravne,' to je naravnim .sniotrom služcče družine, so iispevuli in se čvrsto razvi.iali; kjer in kadar pa je zacelo dnizinsko življcnje propadati, to je jdJaljevati sc družin- skim sniotrom, propadali in ginili so naj- močnejši rodovi in narodi. Vsa zgodo- vina izčrpujc to dejsivo uedvoiimno. Naravni nanieu družini. .ic ohranifcv oziroma nuiožitev c'oveskc.ir.'i rodn in odgoja naraščaja. Tc!csn:i in daševna skupnost obeh rouitoSjev ic iitiino potre- bna za uspevanjc otroka do njegove do- raslosti. Kakor ne more dojencku nado- niesiiti njegove naravne hrane. ki na.i >o inia na niatcrinih prsih, nobena druga hrana. tako ne more dati prave vzso.fc sica in volje nobeno vzsoiuvaüsce. Dru- ^ina je naravna telesna in duševna ocl- gojcvalnica naraščaja, vse drugo je ved- no vee ali manj posrečtMi, a nikdar poJ- novreden namestek. Ako se hoeenio pre- roditi, kar je satno vprašaiiic našcga na- rodnejra obstoja, obnoviti uam ie dri:- žinsko življcnje, ki v lias propada in u- stvariti pogoje, da bod:) mo^le hirajuOe družine uspevati in r.aUajati novo cvr- ste družjne. Kakšni pa so iJogoji za povoljno n- spevanje druzin ali za srcčno družinsko z'vljenje, ki ic podlag.i I'spevrmjn in sreei vsega naroda? ¦ Naravna zahteva, da je druzinska \ cz traina, dosmrliut. Y:\ ziviicnska skup- uost oUločujc In do'ocLiic mcdsebojno razmcrje ustuuovitcljcv druzine, ki ie po naravi vec ko .prijatelisko. nescbično in erezosebnc). !:.er dru:?.ina ie felesno iu casovno povecana oscbnost. Mnogn žrtev in samozatajevanjn tiria naravno družin.ško življcnje od pocdincev dri'- žiuskih članov, zato a.i jih nagraja s trajno notranjo zadovoljnostio. 2ivljenski nojio.ii srueuenin družin- skenui življcnju so: 1. Telcna usposobljcnosi /a dni/.Mi- sko zivljcuje. telesna zrelost in zdravjc, nc sarno osebno marveč tudi družinsko. Marsikdo je osebno zdrav, ima pa v sebi kali hudrh dušcvnih, živčnih. krvnih in Stran 2. NOVA DOBA Stpv. 39. društveno vodstvo in tukajšnja Hme- Ijarna napravüa dne 30. aprila m. 1. na Ministrsko predsedstvo, na ministra gg. dr. Kukovca in 1. Pucelj-na dobro utemeljeno ulogo, s katero se je vlada pozvala, naj izposluje našemu hmelju uvozno dovoljenje na Angleško) priza- devanju se od strani angleSke vlade ni ustreglo. Trgovska in obrtniška zbornlca v Ljubljani je dne 18. 8. m. 1. po naro- čilu Češkoslovaškega generalnega kon- zulata v Beogradu naprosila društveno vodstvo : a.) poročilo o napredkuhmeljarstva s podatki, ki pospešujejo hmeljarstvo ali temu škodujejo. b) poročilo o prodaji hmelja z o- ceno zalog, odnosno produkcije hmelja, uvoz in izvoz hmelja. Prošnji zbornice se je takoj ustreglo. Dne 15. 8. m. I. se je zglasil pri društvenem vodstvu g. Franc Trampuž, poljedelsk'i višji nadzornik, prideljen pokrajinski upravi, odd. za kmetijstvo v Ljubljani ter napravil pojasnila o površini s hmeljem nasajenega zemlji- šča in o razvoju kulture hmelja obče v Sav. dol. od začetka do danes, o boleznih in škodljivcih hmeljske rastli- ne, o napravah in instalacijah za su- Šenje hmelja, o povprečni letni pro- dukciji, o izgledih na letošnji produkt, o uvozu in izvozu hmelja itd- Vse za- željene podatke mu je podal društveni tajnik. Dne 19. m. I, smo imeli priliko pozdraviti v Žalcu zastopnilke češko- slovaškega hmeljarstva. narnreč gg. Jos. Fišer-ja in A. Bauer- ja kot zastop- nika nemške, in g. A. Černe-ja, kot zastopnika češke zveze hmeljarjev. Čehi in Nemci se na političnem polju pre- pirajo, na gospodarskem polju so pa složni. Tako je prav !— Imenovane za- stopnike je vodil po vsem okoliSu g. predsednik Roblek ter jim dal za- željena pojasnila. Z vsem. karso videli in slišali, so bili prav zadovoijni; lepota Savinjske doline jih je pa naravnost očarala in navduševala. Dne 2. 10. m. 1, je v Žalcu prire- di!a SKS veliki tabor, katerega se je med drugimi poslanci udeležil tudi poijedelski mininister g. Pucelj. Ker je bil g. predsednik odseten, se je g. ministru predstavil društveni tajnik in odbornika gg. Andrej Antioga in Fr. Plaskan ter ga prosila državne podpore v svrho pospeševanja hmeljavstva; g. minister je sprejel deputacijo prav lju- beznivo in obljubil pomoči iz državne blagajne. (Konec prih.) Zdravstvena vzgoja mladine. (Polemično kritičeii snis.) Predaval na Ljudskem vseučilišču v Celju g. dr. Man-o Dereani. (Dalje.) i-'iw/.^u-ii'Uü posednnje, noscujc otro- ka v naročju, je dviganje telesa z zima- njo oporo, z naso pomočjo. to pa Je na- pačno. Cakati moramo toliko časa. da postanejo kosti, tnišice in kite dovoli mocne in krepke — • da vzdržc brcz z»- nanje opore hrbteuico ipo koncu. Telo sc mora dvigati in dvigmti samo od sebe. Umetno, prisilno dviganie otroka z zn- wanjo ipodporo imenujem-o oasivni dvig telesa, ki ni pravilen. Nasprotuo imenu- jemo aktivni dvig telesa, dvig sam od scbc, brcz pomoči, brcz podpore in to dviganje je pravilno. Misič.ic v tcj sta- rosti še ni dovolj krep'ko in razvito. Ce otroka prezgodaj siliino v sedenje in stojo, sc hrbtenica pokvari. 2e iz tc prve dobc izvirajo večinoiiia vse na- PčiCnc držc vsc napačne oblikc hrbte- nicc. Starsi, poscbno nuimicc so nestrpne. koniaj čakajo, da bi sc malčck že po- koncLi držal, sede], stal. V tern ozirn vlada nekako tckmovaii.ic med mate- ranii. Pridružijo se jim z neumestninn nasveti še stare mame, razne sosede in sknsajo siloma doseei, da bi sc njihov otrok prej držal pokoineu kot sosedov, češ, da jc bolj moean, bolj krepak. Ta ponos ni umesten in izvira iz nevednosti in nckc bahave nadutosti. Razvada, da se otroka prezgodaj sili k sedenju in po- končni drži. je pri nas zelo i'azsirjena, a je nespametna in Ivvaniii. Matcre čc- sto vslcd zaposlenosti posadc otroka v kot, v košek, med zvitke, blazinc —- in Ka puste po urc scdeti, da bi jih u*-1 nio- til pri delu. Vspcsrio krepimo mi'sicevjc dctotn le s tern, da mu tlopuščamo, da se prosto Siblje, da ,v;a ne povijamo pretesno in sin stojo. Primcriaj oko- stnak človeka in opice. Tudi otroku jc telo iprva ieta še mai- ce naiprej nagnjeno, sklepi še niso po- P'Oiiionia vzravn.aiii, so šc v kolk 11 in ko- lenu vklonjcni. Cc postanejo otroci v tcj dobi vslecl prepitavanja prcobilni, preteški, ali cc jc okostje udov in če so sklepi vsled go- tovih bol-ezni v prvi vrsti vsled augle- skc sklepne bolezni: »Khachitis« še prc- nichki, presi'bki, se razviio pokvarbc 0- kostja okončin, hrbtcnice, medcriice. po- sebno nog. Z bolcznimi otrok se v tcj razpravi ne bom bavil, oinenim naj le ravno ozna- čeno angleško bolezen rhachitis, ker jc bila eden glavnih vzrokov slabega raz- voja in slabe rasti otroškega telesa. Ta bolezen je zelo razširjemi pri kulturnili uarodih, posebno v večjili mestih. Bo- lezen obsitoja v teui, da sc nabln; v ko- steh prcinalo apuenca. Kosti ostancjo dalj času mehke, un koncih zubreklc h\ boleče. Bolezen začenja že pri dojeneir in zato ima tako škodljive posicdicc. Vsled mehkobc postanejo kosti zelo vpo- gljive. Poleg tega ria'stane v telesu splo- šna oslabelost, slabokrvnost. ohlapnosl mišic in kit, potnanjkljiva energija rasti. Dojcuci, od mater dojeni. te.i bolezni nc zapadajo v oni ineri kot umetno rejent. Umetno rejenje imenujemo dojcuje z nadomestki matcrinega mleka. Kravjc, kozje mleko, inledii izdelki, raznovrstnc čorbe. Ako otrok nagiba angleški bo- lezni, moramo biti z vzgojo in nego tc- lesa zelo oprezni. Ce se vse prednave- denc razvade ponavljajo, če ostanejo kosti predolgo v napačni lcgi, če se že kite temu stanju prHagodc, če se mišičje na eni strani ,preveč krei in na nasprotni vsled pretiatcranja slabi, postanejo na- pake trajne i.n sc ne dado več odstranitl. 2e prej scm omcnil pokvarbc hrb- tenicc, ki jih nazivamo goba. Vsled rahi- ticnega obolcnja in vslcd nczadostne ne- gc se ta bolczcnska nagnenja stabilizira- jo, postanejo stalna in dobimo skrivljenc hrbttmice, ki jih. strakoviio zovemo: Ki- fora. Skolio/a, Xordoza; u> je izboce- nost nazaj, v stran, naprej. Poleg hrbtenicc so .rahitieneinu i»o- l<\arjcnju najbolj izpostavljena še tnedc- ninanica in kosti rok in nog. Ženski otrok, ki jc zadobil radi rahitične bo- ¦lezni pokvarbe medenice, jc, ko dorastc in postane noseča žeiia, vsled x.vinjenc medenice ob porodu v velikih nevar- nostih. Pokvarbe na nogah so sledeče: Ploska noga, X in 0 kolena. Poslediee ;SO. razkoračena hoja in razhoja v sto- palu. (Dalje prih.) V interesu reda in pravice! Obilo po/.ornosti vzbuja v zadnjem Oasii iicprijetna in mucna as era. vsled katerc trpi državna avtoriteta in ugled državnih oblasiti v izvimredno visoki nieri in ki bi se pn našem iskrencm nuienju biia morala na vsak nacin prc- prečiti. Prej Schiitzova tovarna kamenina \' Libojah jc bila postavljena po pre- vratu pod sekvester. ker so bile 3 eetr- tiiie te tovarne last ncrnških državlja- iii)\. 9. marca 1920 je knpU ing. Josip i'avlin. ki je bil do polovice koTnpanjonr tedanjih lastni.kov od državc. zastopa- ne po iustičncni ministrstvn (ok. Kosto k'istica. Lastniki so tožili državo pred okrajno sodnijo v Celju radi motenja poscsti. Okrajna sodnija jc izrekla, da jc dr/avä motila i>oscst tožnikov s tern, da jc dala jugoslovanske drzavljane pod sekvester, 'liamesto da bi nastopila proti njim s tožbo, ako zahteva razveljavlje- njc pogodbe, sklenjcne z iiig. Pavlinom in je državo obsodila, da mora sekve- ster ukiniti in iposesf tovarne vrniti to- žiteljem. Vsled rekurza finančne proku- raturc proti tcj odločbi je okrožno sodi- ščc odločbo okrajne sodnijc v polni iiicTJ potrdilo- S tern jc postala ta odloC- ba pravomočna. Vsakdo bi bil pričako- val, da bo justično ministrstvo kot uaj- višja inštanca, ki ima čuvati oravo in skrbeti za točno izvrševanie zakonov, respektiralo sodni izrek in sekvester ukinilo. To sc >pa ni zgodilo. Cez noč jt sicer izginil sekvester Kosta F^istic, ki se je zapletcl žc prvo noč svoiega biva- nja v Libojah v noprijetno afero, vsled katere sc bo moral zagovarjati prod 0- krožno sodnijo in ki je pretepel nekega hlapca, radi Cesar je1 tožen pred okrajno drttgih bolezni, ki jih prenesc na potom- stvo. 2. Naravna usposobljenosi, ki jc nc- ka duševna resnost in zavest, da izvirajo iz vsake pravice dolžnosti, pojmovanic odgovornosti za lastna deiania. obvlado- vanic nagonov in krepka. v sainozataje- vanju in odrckauju izvežbana volja. 3. Gospodarska pri-pravljenost vsaj 7a nujne življenske potrebc in neka go- tovost vsaj dostojnega čc ne udobnega družinskega živijcnja. Oinotne stiskc uničijo prej ali slcj vsako družino tudi duševno. 4. Osebna, srčna liakloujenost, ki je vsi'kdar pripravljcna za vsako osebno žrtev. j Cim popolnejse so uresničeni ti po- ' sou družinskcmu zivljenju tern srečnej- še uspeva druzina. Kjer pa niso izpolnjc- ne te naravne zahlevo, tarn nastopa zlos v raznih in mnogoterih oblikah in stop- niah. Ne varajmo se. da sc sine jo te na- ravne zahteve, ti življenieslovni zakoni zancmarjati, prestopati ali celo teptati brez posledic ali kazni. Narava je sicer 1 dobrotna, a glede življenskih zadev ne- izprosna in se kruto maščuje na vsa- kem krivcu, ki lahkomiselno ali objestno krši življenske zakone. Naše družinc propadaio in ž njimi vsc naše življenje. ^e med vojuo je bilo cU'titi pri nekih slojih kužni vpliv tujin- stva na naše družine. Med vojno in po nil se jc zelo razširilo na globljc plasti. Vrh tega nam je toliko tisoč družin osi- rotelo, siromaštvo se je posplošilo in za- jelo tudi izobražene, nrosvetonosne kro- gc. Razbrzdatios: pa in užitkaželjnost, surovost m :zprijeno3t se ie razpasla med mladino ter nam izpodkopajc dru- žinske temelje. Kako vso to povodenj zla zajeziti in od vrniti? Cerkcv jc vršila in vrši svojo dolž- nost v polni men kot čuvarica versko- nravnih zakonov, ki so z naravnimi, /iv- ljcnjeslovnimi zakoni popolnoma skladni. Z naravnega, pletnenskohigijcnskega vi- dika je obžalovati, da nimaio cerkveni zakoni glede spolnega in družinskega ži- vljenja. ki so hkrati najboliša higijenska navodila, več zaslombe v drugih činite- ljib. Država ]e ninogo svoiih dolžnosti zanemarila, ko omalovažuie dru/.ine ter jih prcpušCa razpadanju. Omotno in du- ševno bedo pripiwstih in izobražonih družin označuje dejstvo, da morajo cclo malere zanemarjati glavno svojo na- logo — nego in odgojo otrok ter se pc- hati za grižljajem kruha. mladiiia pa sc v ncžni, nezrcli dobi zastruplja z alko- holom, tobakom, boicznimi in nravno propada. Sola ima mnogo kriv do na I eh obup- nih razinerah. Njena vzgoja ie nialone zgolj umska, siravna vzgoja. vzgoja vo- lje pa se ravno v Is-tih, za življenje oulo- cilnih, ne upošteva zadostno. Vsa naša javnost oziroma njenl glasniki, ki so časopisi, imaio isiotoliko in še vecjo krivdo na nravni i/.prijenosti, ker trpe, da sc mladina izroča najne- • vaniejšim nagonom pod kri-iko svobod- nosti in umetnosti. Veliko dela tias eaka nn vseh poljih in v vsakem naimatijšcm delokrogu! Kje in kako poprime vsakdo izmed nas to najvažncjšc cle'o, razsodi vsakdo s:un! r/ieni ic bil namen samo opozoriti širšo javnost na veliki -pomcu dražaic pri vsem naScm ja/nc.n delu. zlasti ka* zadeva ¦nraviu prcrod naroda. Cloveko- Ijubi, baveCi sc z vpraianji, kako izbolj- šati neznosno rinse stanje na.i bi preso- jali razmere -t vidika. družine, ki je živ- ljenjeslovna in zato tudi družboslovna edinica. Njen ustroj je razviden, ker je naraven. Narod in država sta po svo- Jem postanku in bistvu razširicna druži- na. Ali ne bi kazalo mesto nedoločeniii iu težko določljivih pojmov. kakor so socializem, koinunizeni in solidarizem, uvesti in izvesti pojem lamiliarizma, ko nam ime samo (familiären, družinski, domač, kakor doma) znači nekaj vzor- nega glede razmerja pravic in dolžnosti, avtoritete in prostosti, truda in užitka. dela in plačila? Vsi pa, ki se zavedamo. da sov- ražno valovje zagrinja naš narodič. glejmo, da naš čolnič, ki ie naša slo- venska družina, pogube otmemo! Llev. 39. » N O V A D O B A « Sintn3. sncijiijo. nainesto njega jc hi! pa imeno- j \a* za sekvestra kom. dr. Farčuik in scdaj pozneie pen/, major Sablak. Last- mki so bili primorani. predlagati sodno eksekticijo proti državi. Hksekucija je Ml» izvršena in tožnikom izroeena zopet j lovarna. za njihovim hrbtoni in za hrb- j luiii eksekutorja pa jc sekvester zopet prise 1 in iziavil, da ministrstvo razsod- bc ne prizna in tako se jc v /.adnjih diieh d;.•.]¦] za dnevom vršila cksekneija potom suAiega izvrsrlnega organa z asisteneo on>žnikov proti od ministrstva pravde p.^iavljeueimi sekvestru. Ta nevredna >])k:[ se sc nadaljuje, "ker se sekvester >kriva pred eksekutorjem in se pojavl zopct v toy ami, kakor lii-tro eksekntor :;r> ^rožnik izghie1. Penzijonrrani polkov- H5k fistic pa je potem, k.o ie iz Liboj ' punočl izginil. iinenovan za šefa vseh scKvestroy v Sloveniji. Registriramo samo dejstva, iz katc- "'¦>'> si napravi lahko vsak sam sodbo. Mislimo. da državno inisel in rc- s.;>ek.t ler spoštovanje pred zakoni in vr]i-.do ničesar bolj ne omaje, kakor čc so suanke prisiljene proti nepostavnim C-'mmn tako visoke oblasti, kakor je mi- • r^strsrvo pravde, ki je samo poklicano /akone čnvati in nadzorovati. da sc isti i.}aio izvršujejo, poklicati na ponioc - HiišČL', cksckutorja in orožnike in Oe V>oteni ministrstvo niti itfkrepov teh or- .yiwiov nercspektira, anipak vztraja na- «vr;tni sodnijt :na svojem stališču in če sc C'Ao zgodi, da od tega ministrstva iine- ;%.'.;vani sekvester zahtcva tudi orožni- >,.ku> asistenco, tako da bi lahko nastala spravcata bitka med od sodrSča pokliea- ?¦'•?«i in od funkcijonaricv ministrstva iravde poklicanimi orožniki. čc bi dru- i •. oblasti ne bile tega preprečile s tein, ii,i sekvestru niso dale orožnike n?! -swpolago, ker do njih nima nravice. FN&liiifiti© wests« Iz ministrskega sveta. 1. tm. je imel »iin. svet sejo, ki je trajala od 17.15 Go *<>. Razpravljali so o sprciemu rumun- >ike kraljice, ki'bo priSia v Beograd jutri •s-opoldne ob 17. Na peronn jo bodo pri- '.r.kovali Člani vlade in soproge mini- •*;irov. Nato so razpravljali o povisaiiju 'woslaniskih dnevnic. Kor je draginja ta- ko velika, da poslanci ne morejo izliaja- k, stoji vlada na staiiščn. da bi se po- saaniške dnevnice morale •novišati za 50%, in siccr od 1. Jan. tl. Tn vprašanje sc je prepustilo finiičnemu odboni, da ga resi. Potem je bila razprava o 3000 ko- tojili, katere hnamo dobiti od Madžarske ia račini vojne odškodnine. Od tega ste- vila bi se inielo 2000 kon.i doloeiti za ča- stnike. Min. svet je prepustil iinaneno- ckonornskemii komiteju ministrpv, da o tern sklepa. Min. svet je potorn razprav- Ijcil o odškodnmi zu porusen^ zgradbe v državi. Vlada stoji na stališču, da se äovoli krcdil za porušcne sole v Srbiji. Ustanovitev hrvatske stranke za Burgenland. DnZika« vlada že razvcseljivo zanimanje in ob- činstvo že pridno sega po vstopnicah, kl so že (kI petka naprej v predprodaji v trafiki ge. Marijc Kovač (Aleksandrova nlica). Vse občinstvo, ki sc iidelezi kon- certa. opozarjamo, da si nabavi vstop- nice v predprodaji. da bo, ako bi se iz- kfjzala potreba, mogočc v torek ali sretTo i/dati tuidaljne nove vstopnice. Kot raz- vidno iz lepakov. se vrši koncert v src- do 5. tin. ob x^2\. uri; da bo začetck to- čen, prosimo. da občinstvo pravočasno zavzame pr-ostore. Bcograjski listi so Uicas prinesli najlaskavejše ocene o drugein konccrtu kvartcta »Zika« (25. 3. 1922). Kritike priznavaio kvartetu vsc najodličnejSe zmožnosti in lastnosti, ki jih Je mogoče zahtcvati ad'komorncga kvartcta. — Koncert je bil popolnoma razprodan in navduSenjc tako velikansk-o, da je bco- grajska akademska omladina Zikovcem, cq so se pokazali na ulici. še par dni po koncertu aplavdirain. Nihčc, ki se zaninia za rcsne in vc- like glasbene dogodke, naj nc zanuidi komornega vecera v sredo 5. tm. v mail dvorani hotekt »Union« v Celju. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šimnlc. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Novi dobi*i širaSnl strojä tei* pneumatlkCza kolesa se dobivajo po konkurcnčni ceni pri mehaniku Metod Zižka, 35* Celje, Glavni trg 1b. 6-1 ¦ Sprejmefa se dva močna MUdnWÄ gev s primerno šoisko izobrazbo pri tvrdki ANTON KOLENC in DRUGOVI. Istotam se sprej- me tudi priden hiapec 3511-1 ŽbIezesi plug močan, ca. 200 kg težak, ma!o rabljen, za globoko oranje se za ceno K 4500 proda pri tvrdki M. Sbil, Mokronog. 352 2-1 raaprodaj. 356' Osf rožno šf. 50 Franc Tomažic 335 ipgovsksa agentu^n 3-2 Ljubljana, Prešernova ulica 48. prevzame vsakovrstna v trgovsko stroko spadajoča posredovanja in zastopstvo. Raznovrstne lov Re pttške, naj- niodernejše in najfinejše izdeiuje slovenska puškarna Janko Sornik v Borovljah — Avsfpija« Uvozno dovoljcnje preskrbljuje tvrdka 317 sama. 10—5 flndrej Osei\ 332 maribor 10-3 flleksandroua c. 5? Telefon 88 i trgovina x deželnim! pridelki, drvmi, premogom ter vinom sc priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah. Brzojav: Andrej Oset Maribor. Hezsipjajte „Nova Boto'! Našli bodefe za lastno uporabo in darila predm^c •,¦ zlatu, srebiu, nakite, lire, verižice, prst.rse. uhane, narokvice, krstne spominskc ob-^l-:o in od raznih potrebščin 22812-3 kar iščefe ---------- _------ - — . - -,L r pri znani flrmi SUTTNER po najnižjih dnevnih conah v najlopo:m modernem izdelku. Žlice, nože in viike, škarje, žepne nože, doze za cigarete in du- han. stroje r.a briti, nažigače i.t. d. vse';>U!:- sijajni katalog s slikami od Tvorniške tvrdke H. SUTTNER Ljubljana St. 983. VABILO !i XLL FEdnemo ebenemu zbopu 9Saninske posojilnice v Žalcu' kateri se vrii dne 82. apHSa 5922 ob 4. uri pop* v potsojiSnišfoi pissarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1921. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil skier:- čen, skliče se na 5. uro popoldne istega dne drugi ob z zgorajšnjim dnevnim redom, kateri pa je sklep^^u i-e ozira na število navzočih. Naöelst vo» Cenj. občin.stvu naznanjam, n tr m po konkurencni ceni. Stu- da sem otvoril v bližnje in ^|U*i!!O ^OZS^Mfift jišče se nahaja na M;t'i- oddaljenejse kraje & borski cesti št. o. 339 1HAN K0ROŠEC Ce3;e , 3- 2 Heg}ft8te*ov„ kreöitna in ttavliena «aittrugazom.iav. f***IBHH WLÄSTNIDOM" ÄÄ«*^SlÄ«» Afiliipan zavod, Frank Sakser State Bank 82 Cortlandl Street *-> "»« Vorit Ci*»-