Posamezni izgvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga
V. b. b
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
—»m	riwi
LETNIK VI
CELOVEC, V SOBOTO, 21. VIL 1951
Ob deseti obletnici vstaje slovenskega naroda se v hvaležnosti klanjamo spominu padlih partizanov in vseh ostalih žrtev fašizma.
Štev. 51 (420)
Amerika se povezuje s Francom
Svet namestnikov atlantskega pakta je razpravljal o vključitvi Grčije in Turčije v atlantski pakt. Glede tega vprašanja je med zapad-nimi zavezniki nekaj različnih stališč. Politični opazovalci so prepričani, da so ta stališča zbližali. Uradni predstavniki pa so izjavili, da niso dosegli nobene odločitve in da tudi ni izgle-dov, da bi mogli kakšrno koli odločitev doseči v prihodnjih tednih.
V	bližnjih dneh pričakujejo objavo dokončne odločitve glede pomorskega poveljstva na Atlantskem oceanu. Objavili bodo sporazum, ki so ga dosegle ZDA, Anglija in druge države, tega pakta. Z njim bodo potrdili imenovanje ameriškega admirala Williama Fechtelerja za vrhovnegna poveljnika pomorskih sil na Atlantskem oceanu. Kot znano, je angleška vlada že pred nekaj meseci odobrila imenovanje ameriškega admirala, vendar se je razpravi o tem zelo umikala, da ne bi prišlo do prevelikih nasprotij z angleškim javnim mnenjem, ki je za pomorska vprašanja zelo občutljivo, zlasti če je s tem vprašanjem združeno vprašanje angleškega ugleda.
Prav tako menijo, da bodo v kratkem uredili tudi vprašanje ..sredozemskega področja" atlantskega pakta. Vse kaže, da so ZDA in Anglija prišle do prepričanja, da bi zaupali poveljstvo nad tem področjem samo enemu admiralu. Pred kratkim je bil ameriški admiral Robert Gurney imenovan za vrhovnega poveljnika južne Evrope. Vendar se njegova oblast ne raztega na Gibraltar, Malto, Avstrijo, Grčijo in Turčijo.
O tretjem vprašanju atlantske obrambe, vprašanju nemškega doprinosa k zapadni obrambi, je razpravljal v angleški spodnji zbornici podtajnik zunanjega ministrstva, Ernest Davies. Povedal je, da je Anglija stalno v zvezi z obema drugima okupacijskima silama v Zapadni Nemčiji. V kratkem bodo vse tri vlade proučile vsebino razgovorov med bonnsko vlado in tremi visokimi komisarji, prav tako pa tudi razgovore za evropsko vojsko v Parizu.
Davies je dodal, da bo vprašanje nemške oborožitve pregledal tudi svet atlantskega pakta. Omenil pa je, da se o tem vprašanju ne bodo znova pogovarjali z ameriškim visokim komisarjem v Nemčiji, Johnom MacGloyem.
Ko so ga vprašali o vesteh, po katerih bi v okviru nemške oborožitve v Bonnu znova ustanovili nemško vojno ministrstvo in glavni stan, v katerem bi bili bivši nacistični generali, je Davies dejal, da ničesar ne ve o teh načrtih.
Medtem pa je prispel v Španijo načelnik pomorskih operacij ZDA, admiral Forrest Sher-man. Obiskal bo še Anglijo in Francijo.
Njegov obisk pri Francu je povzročil živahne komentarje v Angliji in Franciji.
V	angleških pristojnih krogih so potrdili, da je Anglija še naprej nasprostna vsaki „ožji zvezi" med Španijo in katerim koli drugim članom atlantskega paktas prav tako pa tudi morebitni vključitvi Španije v atlantski pakt. Londonski .opazovalci so prepričani, da je sedaj postalo
stališče angleške vlade glede tega vprašanja ostrejše. Pričakujejo, da bodo angleško stališče jasno raztolmačili admiralu Shermanu, ko bo prispel v London.
Nekateri tudi omenjajo s tem v zvezi, da se Anglija boji, češ da bi z vključitvijo Španije prišlo do zmanjšanja dobav ameriške vojaške pomoči drugim atlantskim državam.
V	pariških dobro obveščenih krogih izjavljajo, da so Francijo že od meseca februarja naprej stalno obveščali o ameriškem načrtu za sklenitev sporazuma s Španijo za odstopitev pomorskih in letalskih oporišč na Iberijskem polotoku. Ta načrt, katerega bi pričeli sedaj uresničevati, je naletel tudi v Franciji na rezerviranost. Prepričani so, da bi ZDA prišle s tem bolj daleč, kot to one same dejansko želijo.
Dodajajo, da je glede tega pariška vlada stalno v zvezi z Londonom in da je pred kratkim francoski poslanik v Washingtonu, Henri Bonnet, razložil francosko stališče glede tega zunanjemu ministru Achesonu.
V Washingtonu so potrdili, da je namen Shermanovega obiska v Madridu, da dobi pomorska in letalska oporišča v Španiji. Že pred časom so ZDA povzele korake v Londonu in
Parizu, da bi odločil vlogo, ki bi jo imela Španija v evropski obrambi. Vendar sta obe vladi odbili sprejem Španije v evprosko obrambo.
. Poudarjajo prepričanje, da bosta Francija in Anglija še naprej nasprotovali približanju ZDA madridski vladi, vendar — pravijo —so se ZDA odločile, da sklenejo s Francom vo-aške sporazume in so dali Shermanu nalogo, da prouči tehnični del načrtov.
... Ah, Koroška, zate so mnogi smrtni sen zaspali, ljubili so te, se ti žrtvovali, omahnili na
mehke bele trate ...	Mih“ Klinar
Pakistan obtožuje Indijo . . .
Predsednik pakistanske vlade Liakat Ali Kan je podal izjavo, ki jo je pakistanska delegacija sporočila tudi Organizaciji združenih narodov. V tej izjavi je pakistanski ministrski predsednik obtožil indijsko vlado, da zbira čete ob pakistanski meji in s tem ogroža varnost Pakistana ter mednarodni mir na splošno. Iz vsebine objavljene izjave se da sklepati, da se močni oddelki indijskih čet zbirajo ob pakistansko indijski meji in sicer predvsem na meji vzhodnega Pendžaba, Džamua in Kaš-mira.
Posebno zanimvo je dejstvo, da zbira Indija baje čete tudi ob kašmirski meji, kajti prav vprašanje Kašmira je največji kamen spotike med Indijo in Pakistanom.
. . . Indija pa Pakistan
Izjave ministrskega predsednika Pakistana pa je prav tako odločno pobil predsednik indijske vlade Nehru, ko je govoril na javnem zborovanju v Bangarole. Vse pakistanske obtožbe je označil kot ,,grobe potvorbe" ter povedal, da je sicer prišlo do premikov indijskih
Sleherna napadalnost
London. (Tanjug). Sekretar komisije Centralnega komiteja KPJ za mednarodne odnose Vladimir Dedijer, ki se mudi na povabilo izvršnega odbora laburistične stranke v Britaniji, je imel svoje prvo predavanje ,.Socializem in mir" v Nottinghamu.
Ko je pojasnil načelno stališče, da bodo samo v socialistični družbi dokončno odstranjeni vzroki vojn, je Dedijer prišel na vprašanje e poti v socializem ter pri tem grajal sovjetsk monopolistična gledališča, za katera je dejal da so dejansko le krinka za širjenje sovjet skega imperializma. Grajal je tudi program nove internacionale, ki odklanja revolucionar no pot v socializem.
oboroženih edinic z namenom, da obvaruje obmejno področje, da pa Indija ne bo v nobenem primeru napadla Pakistan.
Pritožil se je tudi nad številnimi pakistanskimi napadalnimi akcijami, ki so jih baje izvedle Sete, ki so prišle na indijsko ozemlje iz Pakistana. Predvsem da se je to dogajalo v Kašmiru, je poudaril Nehru. Omenil je tudi zbiranje pakistanskih čet na indijski meji.
Nemško premoženje v ZDA
Po sporočilu ameriškega urada za tuje premoženje so v Združenih državah Amerike med drugo svetovno vojno zaplenili nemško premoženje v skupni vrednosti 335 milijonov dolarjev. Seveda pa bo treba še dolgotrajnih pogajanj, da bo urejeno vprašanje nekaterih družb, ki so bile nekoč v celoti ali pa samo deloma nemška last. Doslej so izkupili pri prodaji nemškega imetja v ZDA kakšnih 90 milijonov dolarjev in so vsoto izročili komisiji za vojno škodo, da jo izplača kot odškodnino osebam, ki so trpele pod nacisti.
— reakcionarni pojav
Govoreč o jugoslovanski poti v socializem, je Dedijer poudaril, da se Jugoslovani ne bore le zato, da bi bila pravica do svobodnega socialističnega razvoja uresničena v njihovi državi, temveč da se svetovno-zgodovinski pomen jugoslovanske revolucije zrcali prav v tem, da se sploh bori za načelo svobodne in neodvisne poti v socializem, za enakopravnost delavskih in demokratičnih gibanj, za enakopravnost vseh držav, zlasti pa malih in velikih. Na koncu je Dedijer naglasil, da sleherna napadalnost v današnjem položaju, pa če bi prišla s katere koli strani, pomeni reakcionarni pojav, ki je naperjen proti osnovnim koristim razvoja človeštva.
Dan vstaje slovenskega naroda
Od letos naprej bo slovenski narod praznoval 22. julij kot spominski dan na pričetek vseljudske vstaje.
Pred desetimi leti so si trije imperialisti, Hitler, Mussollini in Horty, na roparski način razdelili med seboj ozemlje slovenskega naroda, ki živi od Kolpe do Čedada ter od Prekmurja do Gosposvetskega polja.
Tiste čase je predvsem Hitler točno zarisal meje slovenskega naroda. Med Gorenjsko, Štajersko in Koroško nemški fašisti niso delali nobenih razlik, razen da so začeli onstran Karavank množično izseljevati, zapirati in pobijati slovenske družine eno leto poprej kot pri nas na Koroškem. Vendar pa so slovenske ljudi v večjem številu tudi na Koroškem pahnili v ječe že aprila 1. 1941, čim so s svojo nacistično soldatesko planili po Jugoslaviji.
V tej najtežji dobi slovenskega naroda se je bolj kot kdaj koli prej pokazala resničnost izreka: „En narod — ena usoda". Kakor so nemški osvajalci divjali po Gorenjskem in je Kutschera, pijan vojaških zmag, leta 1941. rohnel: „Krain wird ewig deutsch bleiben", prav tako so se razbesneli tudi na Slovenskem Koroškem, kjer sta Rainer in Maier Kaibitsch zmagoslavno kričala po zborovanjih: ,,Es gibt keine Karntner Frage mehr. Karntner, sprich deutsch. die Sprache ist Ausdruck deiner Ge-sinnung".
Ko pa je mera polna, prekipi. Kdor seje sovraštvo, žanje prezir. Kdor prime za meč bo z mečem končan. Kdor se poslužuje nasilja, naleti na odpor.
Tudi pri Slovencih se je leta 1941. zgodilo to, kar narekuje naravni človeški zakon. Okupatorji, ki so menili, da so za vedno pogazili svobodo in čast malega slovenskega naroda, so prejeli odgovor, kakršnega se niso nadejali. 22. julija 1. 1941. je počila prva partizanska puška na Slovenskem, ubit je bil prvi fašist. Odmev tega strela je vzdrarrlil vse Slovence, ki so ljubili pravico. Od tega dne dalje je po navodilih glavnega poveljstva napadalna aktivnost partizanskih enot stalno naraščala in se hitro razširila po vseh delih slovenskega ozemlja.
Takrat je bila in ostala Komunistična partija Slovenije edina politična sila, ki je pravilno ocenila položaj. Ustvarila je že aprila 1941 vseljudsko organizacijo Osvobodilno fronto, bila in ostala je zvesta delovnemu ljudstvu Slovenije, katero ji je zaupalo vodstvo v najtežjih časih zgodovine slovenskega naroda. Njen poziv k oboroženemu odporu je kmalu rodil uspešne sadove.
Tudi na Koroškem so zapokale partizanske puške. Vsa Slovenija je bila ena sama celota vse do končnega uničenja fašističnega vojnega stroja. Pesem „Bičan in opljuvan ves slovenski narod dvigne k puntu trdo pest" je odmevala ravno tako po hribih okrog Železne Kaple, Globasnice, Pliberka in Borovelj ter preko Gur in tja do Svinške panine, kakor okoli Ljubljane, Kranja, Kamnika, Novega mesta in Maribora ter preko Gorice do Trsta. Nemški fašisti so bili na Koroškem v samih mejah velikonem-škega rajha, prav tako izpostavljeni zasluženi smrti in poginu kakor v ostali Sloveniji. In ravno tako so slovenski partizani-zmagovalci čistili slovenske vasi in trge, postojanko za postojanko, na Koroškem kakor povsod drugod po ostali Sloveniji. Preko vse zemlje, kjer prebivajo Slovenci, se je prepletata ena sama po-litično-vojaško organizirana mreža Osvobodilne fronte slovenskega naroda, na gosto prepredena s partizanskimi edinicami, ljudskimi odbori, bolnicami in tiskarnami. Sleherni slovenski človek je imel priložnost slišati pokanje pušk, mitraljezev in bomb, čitati in širiti partizansko literaturo, na ta ali oni način podpirati nadčloveške napore aktivnih partizanov ter pomagati preprečevati in uničevati organizirano nasilje nemškega fašizma. In to je sleherni za-
vedni slovenski človek tudi storil, ker je imel zaupanje v revolucionarno vodstvo, ki je s svoje strani zaupalo ljudskim množicam.
Vstaja slovenskega naroda in njegova ljudska revolucija pod vodstvom KPS je bila v svojem bistvu globoko demokratična, nad vse socialna. Njen sovražnik niso bili drugorodni narodi in ljudstva, temveč je neizprosna oborožena borba veljala pogubonosnemu fašističnemu družabnemu redu, uničevalcu kulture in napredka ter barbarskemu pohlepu po tuji zemlji.
To je občutilo in videlo tudi mnogo poštenih avstrijskih delovnih ljudi, ki so po lastnem preudarku zapustili Hitlerjevo vojsko in sledili svetlemu zgledu naroda soseda, ki jim je bratsko nudil pomoč in možnost, da so se zbrali v avstrijske bataljone na Dolenjskem. Čeprav redki, so se tudi na Koroškem posamezni Avstrijci borili v vrstah slovenskih partizanov. Tako je bil takrat položen temelj demokratičnemu sodelovanju in medsebojni podpori dveh narodov sosedov.
Partizanska borba in revolucija slovenskega ljudstva je z neizbrisnimi krvavimi črkami zapisana v knjigo zgodovine in je noben pošten človek na svetu ne more prezreti.
Res da koroški Slovenci, izdani in prodani po pariških mešetari ih, nismo dosegli tiste svobode, kakor bi jo bili zaslužili s svojimi žrtvami v teku vseljudske vstaje slovenskega naroda, ki je brez dvoma pomenila tudi prispevek k napredku demokratične misli v Avstriji. Vendar pa so napori koroškega slovenskega ljudstva odločilno doprinesli k temu, da je bil znova postavljen močan jez pred uničujočo germanizacijo slovenskega Življa na Koroškem.
Napredek demokracije, ki se mora na Koroškem v prvi vrsti odraziti v dejanski enakopravnosti obeh narodov, sicer še zavirajo občutni ostanki nacističnega šovinizma. Toda ljudstva obeh narodnosti, slovenske in avstrijske, enako streme po demokratičnih svoboščinah, po gospodarskem in socialnem napredku. V tem pa je ključ k tesnejši pozavezi za skupno borbo proti tistim, ki skušajo vse to zavreti in preprečiti, pa najsi bo to protiljudska kapitalistična gospoda ali pa za človeški napredek pogubna politika kremeljskih imperialistov.
Zgodovina ljudske revolucije, katere deseto obletnice slovenski narod jutri praznuje, obvezuje tudi nas koroške Slovence, da bomo kakor v letih naše ljudske vstaje v bodoče stali pogumno in zvesto na braniku demokracije in svobode, da bomo ustvarjali in utrjevali enotnost lastnega naroda ter prav tako tudi enotnost slovenskega in avstrijskega delovnega ljudstva. Le v tem primeru bo tudi še za naprej veljala za nas vzpodbudna in častna ugotovitev našega partzanskega pesnika Mateja Bora, ko je zapel:
In narod, ki poslednji je cokljal, se v ogenj je med prvimi pognal.
Izplačila zvišanih rent in doklad
Deželni invalidski urad za Koroško sporoča, da bo od dne 16. julija veljavno zvišanje rent, prehranbene doklade in prispevke za otroke izplačeval naslednje:
1.	a) Zvišanje doklad za prehrano za čas od
16. do 31. julija za poškodovane in očete 62.50 šilingov, za vdove in matere 40 šilingov,
b) zvišanje prispevkov za otroke za čas od 16. do 31. julija 22.50 šilingov v naslednjih dneh.
2.	a) Zvišanje doklade za prehrano za čas
od 1. do 31. avgusta, to je za poškodovane in očete 125 šilingov, za vdove "in matere 80 šilingov, b) zvišanje prispevkov za otroke za čas od 1. do 31. avgusta za otroke 45 šilingov dne 1. avgusta. Rente za avgust, ki bodo izplačane 1. avgusta, bodo nakazane v dosedanji višini.
3.	Zvišanje rente same, ki številčno še ni ugotovljena, bodo izplačevali v teku meseca avgusta.
Zvišanje doklad za prehrano
V dogovoru 5. pogodbe o mezdah in cenah so predvidene doklade za prehrano in 10 odstotno zvišanje rent, veljavno od dne 16. julija t. 1. Da bodo prejemniki doklad za prehrano čim prej v posesti zvišanih zneskov še preden bodo stopili v veljavo tozadevni zakoni, bodo nakazali predujeme v znesku 125 šilingov za prejemnike pokojnin in 80 šilingov za prejemnike vdovskih pokojnin v prihodnjih dneh za tri mesece in bodo ta predujem pozneje obračunali. Navedene predujeme so pričeli nakazovati 18. julija.
Izenačenje cen v Jugoslaviji
Marsikdo se je začudil, da so v Jugoslaviji znatno zvišali cene tobaka, cigaret in drugih monopolnih predmetov, ko je vendar znano, da Jugoslavija prav take predmete izvaža v velikih množinah. Da pa je bilo tako podra-ženje potrebno, vidimo iz dejstva, da dosedanje cene omenjenih predmetov niso bile v nobenem razmerju s cenami kmetijskih pridelkov, posebno še, odkar so se zvišale cene v obveznem odkupu.
Gospodarski svet vlade FLR Jugoslavije je torej, da bi spravil v sklad cene industrijskih proizvodov s cenami kmetijskih pridelkov, določil nove enotne prodajne cene na drobno v prosti prodaje. Nove cene so bile določene za tobak in tobačne izdelke, vžigalice, cigaretni papir, sol in petrolej.
Novo zvišanje cen je bilo potrebno tudi zaradi medsebojne vskladitve cen industrijskega blaga, ker so se razni industrijski izdelki v primeri s predvojnimi cenami podražili mnogo bolj, kot je bilo to pri tobaku in ostalih zgoraj navedenih predmetih.
Tako zvišanje cen bi seveda težko prizadale delovno ljudstvo, zato so z isto odrebo povišali tudi znesek tako imenovanih industrijskih
bonov. Pravico do tega povišanja imajo: delavci in uslužbenci, zaposleni pri državnih podjetih in ustanovah, družbenih organizacijah in njihovih podjetih ter ustanovah, nadalje vojaki, miličniki in vojaški uslužbenci, osebni invalidi, osebni upokojenci in rentniki.
S temi boni bodo lahko kupovali podražene predmete in drugo industrijsko blago z 80 odstotnim popustom. Torej se bo njihova kupna moč dejansko povečala.
Bangalor. — Vseindijski odbor indijske stranke kongresa je sprejel resolucijo, ki obsoja ustanavljanje skupin v stranki kot akcijo, katere namen je oslabiti kongresno stranko tik pred splošnimi volitvami v Indiji. Resolucija poudarja, da bo stranka ohranila strogo disciplino, hkrati pa poziva tiste, ld so pred kratkim izstopili iz stranke, naj se znova vrnejo.
Praga. — Radio Praga poroča, da so obsodili 14 češkoslovaških državljanov zaradi izdaje in sabotaže. Sedem Cehov so obsodili na smrt, dva na doživljenjsko ječo, 5 pa na zaporne kazni od 22 do 24 let. Proces je bil v Jihlavi na Moravskem.
Ameriško-japonska pogodba
Verjetno bodo letos hkrati s podpisom mirovne pogodbe z Japonsko podpisali tudi pogodbo o medsebojni varnosti med Združenimi državami Amerike in Japonsko. S to pogodbo, na katere določbe je Japonska po poročilih iz VVashingtona v glavnem že pristala, bo imela Amerika izredne pravice v velikanskem pomorskem oporišču Jakosuld v tokijskem zalivu, ki je največje pomorsko oporišče zapad-no od Pearl Harboura. Poleg tega bodo smele ZDA na podlagi pogodbe vzdrževati svoje letalske in suhozemne sile na Japonskem tudi po podpisu mirovne pogodbe.
Z oporišči v Jakosuki ter letalskimi oporišči na Okinavi in drugih otokih, ki so bili nekoč japonski, bo Amerika v tem delu sveta obdržala svojo premoč na morju in v zraku.
Proti ameriškemu načrtu japonske mirovne pogodbe pa je kakor znano protestirala Sovjetska zveza, ki ji pač ne gre v račun, da bi popolnoma izgubila svoj vpliv v tem delu sveta. Ameriška vlada je poslala na sovjetsko pritožbo odgovor, v katerem odklanja njeno pritožbo ter ugotavlja, da bi Sovjetska zveza rada preprečila Japonski sklenitev pogodbe o medsebojni varnosti. Hkrati pa pravi vlada ZDA v noti, da bo z zadovoljstvom sprejela
udeležbo sovjetske vlade na konferenci za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko.
Egipt napoveduje odločilno akcijo
Dolga je že borba Egipta, da bi se otresel dolžnosti, ki mu jih nalaga pogodba med Veliko Britanijo in Egiptom. V prvi vrsti hoče doseči, da bi sam nadzoroval' plovbo po Sueškem prekopu in tudi tuje ladje v Rdečem morju egiptovski vladi niso všeč.
Zdaj je egiptovski zunanji minister Šalah el Din paša napovedal, da bo Egipt sredi prihodnjega meseca začel odločilno akcijo za spremembo anglo-egiptovske pogodbe.
Kairski radio pa je hkrati poročal, da Egipt ne bo sodeloval * Veliko Britanijo v nikak-šnem vojaškem vprašanju, če britanske čete ne bodo izpraznile cono Sueškega prekopa in če Velika Britanija ne bo pristala na združitev Egipta in Sudana pod egiptovsko krono.
Na napoved odločilne akcije s strani Egipta pa je Velika Britanjja odgovorila s sporočilom britanske admiralitete, da bodo v kratkem odpluli iz Malte v Rdeče morje štirje rušilci britanskega sredozemskega brodovja.
Položaj v svetu je resen
Ameriški zunanji minister Acheson je izjavil, da je položaj na svetu v celoti mnogo bolj resen kot to mislijo Združene države Amerike. S tem v zvezi je dejal, da za Ameriko ni edini problem Sovjetska zveza, ker so morda še bolj resna vprašanja v zvezi z gibanji v Aziji in čedalje večjo lakoto. Govoreč o Koreji je Acheson obsodil mnenje, po katerem je korejska vojna le tehtanje sil med Vzhodom in Zapadom, ter naglasil, da sovražniku ne smemo dovoliti, da bi vsilil končno merjenje sil. Naj se zgodi kar koli, je dodal, ne smemo smatrati, da se bo svetovni položaj izboljšal, zaradi česar tudi ne smemo oslabiti obraprbene napore.
Tudi v Egiptu govorijo o »resni zadevi", ko
pišejo o pošiljanju britanskih vojnih ladij v Rdečo morje. Tako pošiljanje naj bi imelo po mnenju egiptovskega tiska namen, da bi se Egiptu odvzela pravica do preiskovanja ladij v njegovih teritorialnih vodah.
Rim. — Sovjetska vlada je obvestila italijansko veleposlaništvo v Moskvi, da dovoljuje pošiljati omejene vsote denarja, pakete in dopisnice italijanskim vojnim ujetnikom v Sovjetski zvezi. Značilno je, da je sovjetska vlada ob vrnitvi zadnje skupine italijanskih ujetnikov iz Sovjetske zveze javila, da ni v Sovjetski zvezi nobenega italijanskega vojnega ujetnika.
Številčno stanje avtomobilov v Evropi
V	Evropi je bilo leta 1949 v prometu skupno 9,620.000 osebnih avtomobilov, tovornih avtomobilov in avtobusov v primeri z 9,437.000 v letu 1940.
Skupno število avtomobilov na svetu je decembra 1947 znašalo 53,288.000. Od tega je odpadlo 38,883.000 na ZDA, kar jer približno 73 odst.
V	ZDA je istega leta prišel na 4 osebe 1 avtomobil, v Angliji na 17, v Franciji na 25, na Danskem na 27, na Švedskem na 28- na Norveškem na 31, v Švici na 38, v Belgiji na 41. na Nizozemskem na 70, v Sovjetski zvezi na 70, v Italiji na 144, v Nemčiji na 181 oseb 1 avtomobil.
V	letu 1947 je bilo poslanih iz ZDA v Evropo 105.288 avtomobilov v skupni vrednosti
1.297, 488.000 dolarjev. Leta 1938 pa so ZDA transportirale v Evropo avtomobile v skupni vrednosti le 302,604.000 dolarjev. Kot je iz teh podatkov razvidno, se je uvoz ameriških avtomobilov v Evropi po drugi svetovni vojni znatno povečal.
Povečanje proizvodnje hmelja v Avstriji
Avstrijske pivovarne so sprejele sklep, da bodo v prihodnjih 15. letih uvažale samo 50 ton domačega hmelja letno in sicer po povprečnih uv iznih cenah. To bo omogočilo avstrijskim proizvajalcem prehod eksperimentalne na večjo proizvodnjo. Avstrija je lani kupila 668 ton hmelja v Češkoslovaški Bavarski, Angliji, ZDA, Jugoslaviji, Belgiji in Luksemburški.
Opozorilo
Jutri, na Dan vstaje slovenskega naroda predpoldne bomo polagali v znak hvaležnosti na vseh partizanskih grobovih vence.
Prosimo vse, da se tudi s svojo udeležbo oddolžijo spominu naših junakov.
Zveza bivših partizanov
Vladna kriza v Franciji . . .
Odkar je bil Edvard Herriot ponovno izvoljen za predsednika francoske zbornice in je po njegovi izvolitvi odstopila francoska vlada z ministrskim predsednikom Queuillejem na čelu, še vedno zaman iščeje izhod iz vladne krize.
Naprej je predsednik francoske republike Auriol poveril sestavo nove vlade finančnemu ministru Petsoheju ki pa mu je po večdnevnih prizadevanjih moral sporočiti, da ni uspel. Auriol je nato poklical pravosodnega ministra Reneja Mayerja, ki pa po dosedanjih poročilih tudi nima dosti izgledov.
... in Italiji
Tudi Italija je trenutno brez vladnega šefa oziroma vlada, ko je odstopila koalicijska vlada De Gasperi. Nekatera poročila pravijo, da je bilo vzrok temu dejstvu, da je podal nekaj dni poprej ostavko finančni minister Giuseppe Pella, ki se baje ni mogel več strinjati s sedanjo gospodarsko-finančno politiko De Ga&peri-jeve vlade.
Državni prezident Luigi Einaudi je po od-stupu vlade začel pogajanja s predstavniki posameznih političnih strank in naprej sprejel na posvetovanju predsednika komunistične stranke Palmira Togliattija.
Po posvetovanjih pa je mandat za novo vlado ponovno poveril dosedanjemu šefu vlade De Gasperiju.
Harriman izgubil upanje
Posebni odposlanec Trumana Harriman, ki je prišel v Perzijo ,da pomaga rešiti britansko-perzijskd spor okoli petroleja, je kmalu po prihodu v Teheran izgubil upanje na skorajšen uspeh. V njegovem poročilu Trumanu namreč zelo prevladuje pesimizem, ker vlada baje v Perziji veliko nerazpoloženje napram Britancem. Perzijca da so odločeni, zavrniti vsakršen kompromis, pravijo razna poročila, in hočejo svoje načrte uresničiti ne glede na posledice.
Atentati v Jordaniji
Jordanski kralj Abdulah je povabil v jordansko prestolnico bivšega libanonskega ministrskega predsednika Riad beja el Solh. Njegov obisk v Jordaniji pa so izkoristili njegovi sovražniki, člani sirijske nacionalistične stranke, in ga ubili. Ko je bil namenjen na letališče, so ga čakali v bližini postaje; štiri osebe so streljale nanj in je dobil več izstrelkov v glavo in srce. Streljati je začela tudi policija in je enega izmed atentatorjev, Libanonca Michanla Dicha ustrelila, drugega pa težko ranila, medtem ko je ostalima dvema uspelo, da sta pobegnila.
Na Solha, ki je bil ministrski predsednik Libanona od leta 1943 pa do leta 1950, so napravili atentat ž« enkrat, kateremu pa ie po naključju ušel.
Predvsem se je Solh zameril sirijski nacionalistični stranki leta 1949, ko je zatrl upor in pustil pobiti člane nacionalistične stranke, katera zahteva priključitev Sirije k Libanonu.
Prebivalstvo Koroške Iz doslej objavljenih podatkov o ljudskem štetju dne 1. junija t. 1. je razvidno, da šteje Koroška 474.000 prebivalcev. Leta 1934 je bilo na Koroškem le 405.000 prebivalcev, to se pravi, da se je njih število zvišalo za 17 odstotkov.
Celovec kot glavno mesto dežele šteje zdaj okoli 63.000, Beljak pa 29.000 prebivalcev.
V pozameznih okrajih so številke naslednje-Šmohor 20.602, Spital ob Dravi 68.363, Beljak 70.695, Celovec 69.346, St. Vid ob Glini 62.521, Velikovec 40.236 in Volšperk 50.479.
Bonn. — Visoki komisarji v Zahodni Nemčiji so pooblastili bonnsko vlado, da lahko da dovoljenje zahodnonemškim tvrdkam, da odprejo svoje podružnice v tujini. Izdajanje teh dovoljenj bo omejeno, njegov namen pa bo povečati zahodnonemški izvoz.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kamtner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
DR. JOSIP ŠAŠELJ
I. Ustoličenje
Kakor v nekem domotožju mislimo Jugoslovani na kraje tam gori sred’ Korotana, v duhu gledamo Krnski grad in Gospo sveto v zarji začetkov našega političnega življenja. Tam se je pred skoro poldrugim tisočletjem začel oblikovati slovenski narod in jezik, tam smo mi prvi na slovenskem jugu začeli graditi svojo državo, ki je segala gori do Donave. Dejstvo, da se je ta država uveljavila v onih surovih časih in vzdržala par sto let sredi med tedanjima velesilama Obrov na vzhodu in Frankov na zapadu, priča zgovorno o izredni državotvorni sili teh naših davnih prednikov. Še mi, ki smo pravkar preživeli in prestali vse grozote najstrašnejše vojne, v kateri se je nebrzdano razbesnel „furor teutonicus“ (nemško zverinstvo), si moremo le bledo predstaviti ono državniško delo, previdnost in odločnost voditeljev, vztrajnost in odpornost naroda, ki se je vzdržal na tej prelomnici Vzhoda in Zapada, na straži ob zgornjem Jadranu.
V najtemnejši dobi naše zgodovine tekom poznejših stoletij smo zgubili državnost, ogromno smo zgubili na ozemlju; ako pa vzamemo za primer podoben razvoj pri severnih polabskih Slovanih, ki so tedaj segali prav do Kiela, Hamburga, Magdeburga in Niirnberga, moramo priznati, da nas je vendar le neka notranja sila rešila podobne usode.
Edvard Kocbek:
Partizanska noč
Na zemljo blaga mesečina lije, tišina spod neba razmika svet, ravnina kakor staro srebro sije, povsod je ista dragocena sled.
Obstali smo. Srce nam močno bije prevzetim od uporniške slasti.
Tovariš se k tovarišu privije in leže vznak s širokimi očmi.
O partizanska noč, ti noč bedenja pod negotovim krovom strašnih zvezd! O sladka noč slovenskega zorenja, zdaj' se končuje žalostna povest.
Naprej! In že se dolge, tihe čete urejajo v temi za nov pohod.
Razvneti nosimo prerokbe svete, na vzhodu že gori jutranji svod.
Katera je sila, ki nam je v tisočletni burji na tem potresnem ozemlju ohranila vsaj to, kar je danes še našega? Odgovor na to vprašanje prihaja v vsej jasnosti tudi od našega zgodovinskega ognjišča v Korotanu. Je to prvotna slovanska
demokratičnost,
ki odseva iz vse politične zgodovine Korotana, prav edinstveno pa je iz obreda ustoličenja koroških vojvod.
Redko kedaj v zgodovini se je tako dramatično pomerilo dvoje nasprotnih načel vladanja, kakor ravno pri tem državnem činu v fevdalnem veku; namreč načelo hegemonije (samodrštva), katero je predstavljal tuji vladar, ter načelo demokracije (ljudovlade), predstavljeno po slovenskem kmetu, izvoljenem v ta namen od delovnega ljudstva.
Vekovečna in neizogibna je borba delovnega ljudstva proti izkoriščevalcem, ki je obenem borba za oblast, borba proti faraonom, kraljem, Cesarjem, Džingiskanom, Kaiserjem, Fuhrerjem. Tudi vsi Slovani, ki so prvotno tako slavno vstopili v pisano zgodovino kot demokratičen narod, so se morali pozneje v kramolah, kazaštvu, kmečkih puntih in socialnih revolucijah tolika stoletja krvavo boriti za končno zmagoslavje svoje ljudovlade. Sredi te heroične borbe, ko je ležala demokracija širom vse, prav vse Evrope onemogla na tleh, fevdalizem pa je povzdignil samodrštvo do viška, ko je razbojniško plemstvo in svetohlinsko duhovništvo vedrilo in oblačilo na zemlji in na nebesih, v Onem času mračnjaštva in nasilja «o bili edino naši predniki v Korotanu, ki so tedaj najvišje dvigali prapor demokracije in uspešno uveljavljali načelo, da ima le delovno ljudstvo pravico izvoliti si svojega vladarja.
Poglejmo: Vsa dejavnost pri umeščanju novega deželnega vladarja na Knežjem kamnu Pri Krnskem gradu je osredotočena v osebi kmeta kot predstavnika tedanjega delovnega ljudstva. Plemstvo in duhovništvo (tedaj v resnici edina politična stanova) je izvrševalo le
vlogo nemih opazovalcev. Novo nastopajoči vladar pa je moral priti peš, oblečen v navadno kmečko raševino, pred sedečega kmeta, ki je izpraševal, ali bo pravičen sodnik, zaščitnik miru in reda, vdov in sirot? Šele po svečani potrditvi teh temeljnih načel pravičnega vladanja je prepustil kmet svoj sedež na kamnu novemu vladarju, kateremu je zadal poprej še lahen udarec po licu.
S ponosom lahko ugotovimo, da ni naroda, ki bi se mogel v tedanji fevdalni dobi ponašati s tako svetlo stranjo svoje zgodovine. Res da tudi v Korotanu politične razmere niso dozorele tako daleč, da bi se dejansko moglo uveljaviti načelo: oblast pripada ljudstvu. Tedaj so bili fevdalci na višku svoje moči, neomejeni gospodarji v svojih okoliših. Pa tudi v kadilu tega preuveličenja so se morali zavedati, da so sami ob sebi betežni zemljani, da jim silo in moč ustvarja in daje šele delovno ljudstvo, ki preliva tudi svojo kri za njih slavo; zavedali so se tega in se ljudske moči tedaj bali. Saj so morali še pomniti, da so uporni rudarji ubili oba sinova „svete“ Eme, sorodnice tedanjega rimsko-nemškega cesarja! To pa je bila gotovo izdatna demonstracija ljudske moči. Zato so držali svoje podložnike v temi in neznanju: ljudstvo sme imeti samo
šljenje je bilo tako globoko ukoreninjeno in splošno ter je predstavljalo toliko moralno silo, da se proti njihovi volji noben oblastnik ni upal prevzeti vlade v deželi, se vsesti na knežji kamen! Raje je sprejel, četudi še tako nerad, oblast iz rok kmeta, izvoljenega predstavnika ljudstva. Kljub razmerju dejanskih političnih sil to ni bila gola simbolika (navi-deznost); kajti ustoličenje na knežjem kamnu je pomenilo za fevdalce, kakor so bili Habsburžani, „trd sedež“ (ein harter Sitz), veliko ponižanje. Le neizogibna nujnost je takega „visoko“ rojenega domišljavca prisilila, da je slekel purpurna oblačila, oblekel kmečko raševino, stopil peš pred sedečega kmeta, pravega resničnega kmeta, se dal od njega izpraševati, če je „sposoben“ vladar ter končno najhujše!), da je sprejel od njega celo klofuto, predno se je sam smel vsesti na oni trdi kamen in s tem prevzeti oblast, čarobno oblast! Ves ta obred je prav dobesedno klofutal v obraz megleno teorijo o „božji milosti", vse to je nazorno in drastično predstavljalo načelo, da vsa oblast izvira od ljudstva.
Ravno to pa ie zasluga naših prednikov, da so vsaj v tej normalni obliki še dvigali prapor demokracije, ki se je povsod drugod v Evropi brezobzirno in brezpogojno teptal. Na-
OH
r.
	
	
Iz sasede so partizani često presenetili oblastne okupatorje . . .
roke, ne pa glave! Zato so ves zdravi razum prevpili z oznanjevanjem, da imajo svojo oblast „po milosti božji".
Pri tej zmešnjavi pojmov so edino še Koro-tanci obdržali jasne glave in iz pradavnih časov hranili spoznanje o pravem, zemeljskem izvoru vse oblasti. To njih demokratično mi-
šim prednikom fevdalna „božja milost" ni zasenčila glav!
II.
Od puntarjev do partizanov
S pridobitvijo Korotana šele so Habsburžani zadobili tako politično moč, da so postali prav osebno politična velesila. Sprva so
Mara Samsa:	Pozimi z Gradnikovo brigado
Bilo je 1945. leto, zadnje leto osvobodilne vojne. Zima je bila tisto leto posebno huda. Mraz se je razbesnel in sneg je pokril Trnovsko planoto. Mestoma, kjer je burja napravila zamete, ga je naneslo kar tri metre visoko. Na Trnovski planoti ali pa na sosednji Vojskarski planjavi, ki jo loči od nje ozka grapa, je živela navadno glavnina partizanske vojske na Primorskem: IX. korpus. Tam so delali načrte za nove borbe, katera brigada pojde minirat proge, da po njej ne bodo mogli Nemci prevažati svojega vojaštva, katera pojde na belogardistično postojanko, katera bo rušila mostove proti Idriji, ki so jih Nemci od časa do časa znova zgradili, katera pojde na Goriško, katera na Gorenjsko, da izvrši tam svoje vojaške naloge.
Na Trnovski planoti pa ni bila samo glavnina partizanske vojske. Tjakaj so prihajale tudi brigade na oddih. Tisto leto pa je bilo oddiha bore malo. Sovražnik je že od jeseni skoraj nepretrgoma napadal in ti napadi so se stopnjevali, ker je hotel za vsako ceno uničiti partizansko vojsko na Primorskem. Preprečiti je hotel, da bi prinesla svobodo Trstu, Gorici in Tržiču in omogočiti angloamerikancem, da bi kot zmagovalci vkorakali v naša mesta.
Počitek brigad je bil odmerjen za kratko dobo. Njegovo dolžino sta zdaj v največji meri odločala zima in mraz. V zimi in mrazu je sovražnik le nerad rinil v negotovost trnovskih gozdov, zavedajoč se, da ga tam čaka trpljenje in pogin. Borbe so utihnile. Tišina je bila tako globoka, da si slišal sneg, kadar je zdrknil z roba smrekove veje. Tudi partizanom ni bilo v takih dneh lahko pri srcu. V požganih Lokvah so zaman iskali zavetja med zidi-
nami razvalin, skozi katere je veter neusmiljeno bril. Ni bilo kje se ogreti pri ognju, ki so ga zakurili v snegu sredi hoste. Zaloge hrane so pohajale. S hrano pa je bilo pri partizanih včasih zelo težko, zlasti na Trnovski planoti. Predstavljajte si nepregledne smrekove gozdove, med njimi dve vasici: Lokve in Če-povan, pa nekaj samotnih kmetij. Okoli teh vasic nekoliko krp njiv, ‘oliko da imajo ljudje malo krompirja, fižola in repe in nič več. Še sami morajo po živež na Vipavsko in Goriško, če se hočejo pretolči skozi zimo. Vendar so našim brigadam dali vse, kar so imeli in dokler so imeli. Delili so z njimi polento, ki so jo prinesli na hrbtu po pet, deset ur daleč. Zadnjo kaplo posnetega mleka so delili z njimi in neskončna sreča jim je sijala v očeh, ko so lahko s čim postregli partizanski vojski.
Brigada je bila najbolj vesela, če je po oddihu na Trnovski planoti prišlo povelje, da mora odriniti na Vipavsko ali Goriško. Vipavska in Goriška sta bili za partizane obljubljeni deželi. Vedeli so, da jih čaka tam hrana v izobilju. Veselili so se, da bodo potipali sovražnika in po zmagi napravili mi‘ing. Krožila je šala, da če zašepeče par‘izan na uho utrujeni kobili ki leži zleknjena na tleh: „Na Vipavsko, na Goriško gremo", mahoma plane pokoncu in zarezgeče od radosti.
V zimskem času je počivala na Trnovski planoti Gradnikova brigada, ki si je zaradi svoje hrabrosti priborila naslov udarna. Na ta naslov so bili gradnikovci kaj ponosni. Kako bi tudi ne bili? Udarna brigada ni bila vsaka. Le ona je bila, ki je imela za seboj trde borbe in
(nadaljevanje na 4. strani)
se še dali ustoličevati po našem slovenskem obredu; ko pa so bili na oblasti, so Korotan germanizirali in niso smatrali več za potrebno ponižati se na oni „trdi sedež". To je bila prva verolomnost Habsburžanov nasproti Slovencem. Koliko jih je še sledilo!
Ta verolomnost, da so zadušili demokracijo tudi na tem izvoru, pa v našem Korotanu ni ostala brez posledic. Zadnje ustoličenje po starem obredu se je izvršilo leta 1414; ko pa so Korošci sprevideli, da se ta njih starodavni običaj prezira, so se že leta 1478 (med prvimi * I
Bunkerji, posejani po naši zemlji, so bili nepremagljive trdnjave junaških partizanov
v Evropi in prvi izmed Slovencev) uprli samovolji gosposke v kmečkem puntu s tako silo, da so pedeželje popolnoma obvladali, gospoda se je zatekla za zidove gradov in mest. To prav nazorno poroča tedanji kronist Unrest.
Ta zlosrečna naša usoda je hotela, da je ravno tedaj prišel gospodi na pomoč drugi naš zakleti sovrag — Turek. Pri vratih Korotana, tam kjer je koroški vojvoda nekdaj pozdravljal goste „buge vas primi", tam je turška sablja ta prvi kmečki upor krvavo razbila.
Prelita kri pa je Korošce samo podžgala, da so se s tem večjo vnemo udeležili naslednjih vseslovanskih puntov .začetkov novega političnega prebujanja slovenskega in hrvatskega ljudstva. V to skupnost je slovenji Korotan
I vlekla nujnost, upreti se nasilju zapada, tako [kakor že davno prej za časa Ljudovita Posavskega. Zgodovina slovenskega Korotana je v jedru samo neprestana borba za demokracijo. Že od prvih požetkov poročajo viri o „kra-molah" (carmula) Karantancev pokristjanjenju, proti vdiranju Ravarov in Frankov v deželo.
Prapor demokracije se je v našem Korotanu dvigal in omahoval, nikdar pa ga Korošci niso omadeževali, nikdar izdali. Neskončno dolga fevdalna doba niti enega Slovenca ni našla na strani nasilja, na strani gospodujočega sloja. To pa je tudi njih tragična krivda, da niso bili sposobni navzeti se fevdalne miselnosti, vštu-liti se med „plemenito“ gospodo. Ako bi to storili, bi ne zgubili toliko na pomembnosti in na ozemlju. Za svojo dosledno in brezkompromisno demokracijo pa ječijo še danes v krempljih — fevdalne gospode in velekapitalistov! §e do kakega „Herrenbaura“ se niso povzpeli.
Pač pa so postavljali na plan upornike, neštete drobne upornike proti graščinskemu jarmu, pa tudi večje upornike duha, kakor je bil (Nadaljevanje na 4. strani)
Matej Bor
Jesensko domotožje
Veter... že joče jesen v trudne septembrske hoste ... Mama, kdaj pridem spet v goste k tebi s teh divjih slemen!
Kje sem bila vse te dni, ko so sem v hoste vdrli tujci, da zmleli bi, strli naše svobodne pesti?
V ogenj sem šla! Ni mi žal Ko so v nas zarjovele strojnice, roke so tele vrnile rafal za rafal.
Kaj bi? Rada bi vas objela vse, vse domače.
Še bomo skupaj kolače jedli! Svoboda bo kvas!
Veter... Že joče jesen sem čez gmajne, čez jase ...
Mama, ne grebi vase!
Še vrnem se z divjih slemen.
Našega Korotana demokracija neomadeževana
(Nadaljevanje s 3. strani) , Drabosnjak, ki je po besedah koroškega samorastnika Prežihovega ,,bil revolucionar, ker se je predrznil pred več ko 150 leti ustanoviti podzemeljsko tiskarno... katero mu je avstrijska policija s kiji razbila, zažgala plod njegovega truda na grmadi, njega pa vtaknila v ječo... da je umrl ubit telesno in duševno! A bil je revolucionar, blisk na obzorju, ki je švigal iz teme ...“
Pa ta blisk je zažgal še nadaljne iskre. Andreasa pri Rožeku, Lisičjaka v Podjuni ter nešteto drugih ljudskih pevcev, ki so dvigali samozavest rojakov trpinov.
Leto 1848 je spet videlo slovenji Korotan v naskoku na osovražene gradove na Zilji, v Rožeku, na Humberku, v Hodišah, v Dobrli vesi itd. Spet pa je ta demokratični prapor omahnil — še ni bil čas!
V naslednji dobi ustavnih borb so stali Korošci na čelu vsega naprednega med Slovenci, zastopali so najširši slovenski in slovanski program Janežič, Einspieler, Majar Ziljski...
Pa kapitalizem je po ostali Sloveniji poparil prvotni idealizem, razdrobil in sebično usmeril skromne slovenske politične sile, tako da so Korošci ostali osamljeni, na milost in nemilost izročeni bojevitemu germanizmu. Na fronti, ki obsega dobro polovico naše severne narodnostne meje sploh, brez zadostnega zaledja (srdit boj se bije za vsako dušo
prav do vrhov Karavank) so ostali goloroki in bosonogi na tej straži. Drugod je besnel boj med klerikalci in liberalci, ki je preglušil klice obupno se borečega Korotana n. pr. leta 1907 proti novi volilni geometriji Nemcev!
Demokratični glas v Korotanu ni utihnil, čeprav se je dušil od vseh strani, ga je potvoril kapitalistično prikrojeni plebiscit leta 1920, ni utihnil, čeprav so Hitlerjevci v zadnji vojni vsemu svetu proglašali, da Slovencev na Koroškem sploh ni več. še prav tedaj se je ta glas povzdignil v mogočno epopejo partizanstva na poziv zaveznikov: Zasužnjeni narodi, osvobodite se! Za mrtve proglašeni koroški Slovenci so postavili več borcev v ogenj za demokracijo, kakor vsa ostala Avstrija skupaj. V tej borbi se je naš Korotan tudi sam osvobodil in zmagoslavno ponesel demokratični prapor na Gosposvetsko polje ...
Zgodovina poroča, da so Slovenci malo pred letom 600 prispeli na Gosposvetsko polje. Torej 1350 let se tam dviga prapor demokracije in pada! V najhujšem mračnjaštvu celotne Evrope se je ta prapor tam dvigal čist in najvišje. Mogočni vladarji so ga verolomno potlačili, naši pa so ga uporno dvigali z vedno bolj slabotnimi rokami, dvigali tako dolgo, da celi svet slavi — demokracijo ...
Ali je mogoče, da bi ravno sedaj ta prapor tu padel?
France Bevk:
Pogreb mladega upornika
Toliko je svetlih primerov junaštva v teh dneh, da bi vseh ne opisal, če bi mi bilo dodeljeno sto let življenja. Pred slednjo mlado žrtvijo, ki je z nasmehom v srcu dala življenje za domovino, se s tihim spoštovanjem in hvaležnostjo klanja moja duša.
Pogreb mladega upornika se mi je najgloblje vtisnil v srce.
Takrat je to bilo, ko se je v soncu blestela Vipavska dolina in so se od radosti na ste-žaj odpirala srca in duše. Od Gorice so grmeli topovi, v tihi vasi pod strmo, skalnato goro pa so se pripravljali na pogreb sedemnajstletnega borca. Videl sem ga: ležal je v sobi z nizkim stropom, položen v krsto, pre-grnjen s tančico, skozi edino okno se je pretakala dnevna svetloba.
Bel je bil njegov obraz, ves miren in prosojen kot voda v tolmunu.
Zagledal sem se vanj, kakor da sem pričakoval, da mu bo skozi belo polt zdaj zdaj poblisknil živi plamen zornih let.
A iz sinjih oči, ki so se medlo odražale skozi na pol priprte trepalnice, je gledala smrt. Mlado, do poslednje kaplje izkrvavelo telo, je že enkrat počivalo na bojišču. Zdaj je čakalo novega pokopa v domači, z belim kamenjem pomešani rdeči prsti. Le poslednji pokojni nasmeh, ki mu je počival na bledih rahlo posinelih ustnicah, je bil kot zadnji žarek življenja. Kaj je izražal? Ali je bil odsev tistega poslednjega trenutka, ki ni poznal groze pred smrtjo? Poslednji nasmeh mladega upornika, ki se je zavedal, čemu je dal svoje življenje?
Težko mi je bilo v srcu, ko sem ga kropil. Želel sem, da bi se kaplje blagoslovljene vode spremenile v solze, ki bi imele čudovito moč, da bi mrtve prebujale v življenje. Vprašal sem se: kaj bo z našo bodočnostjo, če bodo popadali navrednejši med nami? In stokrat težko mi je bilo, ko so mi naložili breme, naj mu spregovorim poslednje besede na pot v nepovratnost. * v
PREMIK MIHA KLINAR
Težko pogrezajo se v sneg koraki in trudnost lije mrtvo nam z oči...
O dalje, dalje! — Vsakdo le molči.. Mi moramo naprej ob uri vsaki!
Koščena spremljevalka gre med nami, nenehoma nas spremlja na poteh ... Ozri samo po naših se grobeh! —
A dalje gremo z našimi željami...
Mi gremo dalje, mi se ne bojimo ne zime, mraza in ne bele smrti,
v daljavi nam cvetijo rožni vrti!...
Tja k njim nas žene strastno hrepenenje
in preko smrti v novi čas hitimo
tja k našim ciljem, kjer žari življenje ...
Kaj naj bi mu govoril? Katera jecljajoča beseda bi ga prebudila v življenje? Drugih besed ni več potreboval. Ne jaz njemu, on bi nam moral spregovoriti iz svojega poslednjega, najvišjega spoznanja. Opisal bi nam lahko svetle občutke človeka, lei umre za svobodo. In bržkone bi iz njegovega posled-
MI GREMO MATEJ BOR
Mi gremo skoz ogenj — prvll
Naš vodnik? Svoboda, pest!
Kdo nas kliče? Zemlja v krvi!
Kdo smo mi? Dni naših vest!
Mi gremo! V nove zarje!
Kdo ukloni nam glavo?!
Smo drevesa, ki v viharje, kadar rjovejo — pojo!
Rujte nas iz zemlje rodne!
Mi vemo, kje smo doma!
Saj nam korenine plodne poženo prav do — pekla!
Mi gremo — po blatu, krvi!
Naš vodnik? Svoboda pest!
Mladi rod vkoraka prvi v sonce vrskajočih mest!
njega glasu zvenel rahel očitek in obtožba proti nam, ki smo ostali: „Tovariš, kod si hodil, da te ni bilo z menoj v boju?"
Z muko sem vso pot od hiše žalosti do pokopališča zbiral besede za nagrobni govor.
V	zmedi občutkov me je na vsej dolgi peščeni poti spremljal pokojnikov nasmeh. Bil je vsepričujoč. Vem: še iz groba se bo pretakal v cvetje in bo večen, kot je večna priroda. Misel se mi je blodno izgubljala ob pogledu na belo krsto pod venci. In tedaj se mi je nenadoma zazdelo, da ne stopam več med žalujočimi, ampak v četi mladih bor-
j cev. Korak jim je bil prožen, obraz ožarjen od notranjega ognja, oči so se jim upirale v smeri grmenja topov. Iz vseh grl se je razlegala smela partizanska pesem: „Mi gremo! Kam? V nove zarje!..." Njim na čelu je korakal mladi upornik, stokrat živ, nesmrten v svoji veličini. Z njim se je vso pot razgovar-jala moja duša.
Mladi tovariš, kolikokrat me je obhajalo malodušje! Bal sem se za mlajši rod. Težko je bilo breme, ki vam ga je naložil tujec, za velikana— ali ne bo zlomilo vaših pleč? Danes se tega malodušja sramujem. Bila je trda noč, nekaterim izmed nas je noga zdrknila s poti, vi pa ste našli pravo stezo v nove zarje.
V	dneh tvojega rojstva je bila svoboda že po-gašena, zatrta in izbrisana, a ti si jo vendar zaslutil v daljavi. Tujci so ti zastrupili detinstvo in mladost, stokrat in tisočkrat so zasmehovali tvoj materinski jezik, vsak dan so ti križali |
domovino. Niso ti mogli ubiti ljubezni do nje, ki jč kot druga duša živela v tebi. Nikoli ni ljubezen tako velika kot tedaj, ko je zasmehovana in zasramovana. Vem, mladi tovariš, krčilo se ti je srce, do upora ti je razganjalo prsi, a si moral tajiti svoje občutke. Vse zatajene solze, ves zatrti srd ti je obležal nekje na dnu in čakal velikega trenutka. Postal si upornik, še preden si zrastel v moža. In je prišel veliki trenutek, ki smo ga pričakovali vsi, in si ga poznal po njegovem sijaju.
Ali prav berem iz knjige tvoje duše? Kako ti je bilo, ko si prvič videl vihrati našo zastavo in se je lahko prosto razlegala slovenske pesem? In še na ta praznik srca in duše, na katerega smo čakali stoletja in ki nima primere, je pala senca bojazni in temnih slutenj. Zagrmeli so topovi, vsa srca so zadrhtela: ali bo prva zarja svobode res ugasnila? Takrat je vse, kar si dolgo zadrževal v sebi, planilo na dan, roka se ti je stisnila v pest. Prebudil se je upornik, ki je spal v tebi. Poslušal si glas svojega srca; ta vedno najde
MIHA KLINAR
PARTIZANSKA BALADA
— V dolini čaka mati me; bi smel na pot podati se? ...
Nasmehnil se je komandir!
— Le pojdi! Vrni se zvečer ...
Vesel, vesel je odhitel, da mamo čimprej bi objel.
A nad dolino izza skal, zasikal smrtni je rafal.
Zdaj v snegu ustreljen leži; na snegu rdeče rože — kri...
pravo pot, ki vodi k uspehu. Tako mlad! Pa — kdo drugi bi bil stal na tvojem mestu?
Ali naj te vprašujem, kako se je zgodilo? Ena izmed tisočerih zgodb, vsaka vredna, da bi jo zapisali z zlatimi črkami. Pod jasnim soncem, med trtami, na katerih je zorelo
LIST OD DOMA
MATEJ BOR
Kar zvedeli smo, da si zdrav in žjv, vsa hiša je na novo zaživela, še češnja je na vrtu lepše zacvetela, a oča se po dolgem času je obril.
Kako hudo bilo je, ko vso zimo od tebe, Franta, ni bilo glasu!
Zdaj zimske sape so zbežale mimo in ti poslal si listek nam domu.
Čeprav za tebe smo bili v skrbeh, vendar smo si bili prav vsi edini, da v gorah, Franta, rajši nam pogini, ko da po krivih krenil bi poteh.
A zdaj vemo: odveč je bil ta strah. Ce vrneš se, ti vrneš se z junaki, če ne, obležal boš kje tam v gorah pod smrekami in belimi oblaki.
Ker mora biti, pa naj bo tako. Močnejša kakor mi je domovina.
Da hiša nam premore še dva sina, za tabo bi poslali ju v goro.
grozdje, je hodila smrt. Pa kaj je bila tebi smrt, ko so ti oči strmele le v zarje svobode? Ko ti je s poslednjimi kaplami krvi ugašala zadnja iskra življenja, si vedel le eno: zmagal sem! Kdor pade za domovino, je zmeraj zmagovalec. Iz te zavesti je bil tvoj nasmeh, tako iz dna duše, da ni zamrl niti takrat, ko ti je zastalo srce.
Mladi tovariš, sramujem se pred teboj. Kaj sem domovini dal jaz in kaj si dal ti? 1 Kaj naj bi ti govoril, ko tvoja žrtev prevpije vse človeške besede! Pokopališče, belo cvetje, pridušen jok, ropot suhih grud na krsto. Nisem govoril tebi, govoril sem solzam, ki so tekle za teboj. „Narod, ki ima tako mladino, naj se ne boji za svojo bodočnosti" Ti pa si še zmeraj stal ob meni, v četi borcev, ki je prepevala partizanske pesmi. In si še vedno z nami, svojimi tovariši, z nami vse dni, da nam kažeš pravo pot v nove zarje.
Pozimi z Gradnikovo brigado
(Nadaljevanje s 3. strani)
slavne zmage. Zjutraj je prišlo povelje: „Na Goriško!" Strepetala ni od veselja le partizanska mula, zaigralo je srce slehernega partizana. Brigada je bila lakoj pripravljena. Pohod se je pričel. Po ozki snežni gazi se je vila kolona. Drug za drugim so stopali parlizani in se pogrezali v sneg do kolen. Pred dnevi je znova snežilo in sneg je pokril že utirjeno pot. Ko že vsega hudega vajena mula ni mogla naprej in je obtičala v snegu s svojimi nogami, dokler ga niso izkopali izpod nje, se je ustavila vsa brigada in počivala. Mraz je pričel lesti v kosti. Nace pa je takrat odprl harmoniko, nategnil meh in zaigral partizansko, da je kar za-ščegetalo pri srcu. Mahoma ni nič več občutil ne zime ne utrujenost. Vsa brigada je pela z Nace'ovo harmoniko in s pesmijo premagovala težave.
S takimi prisiljenimi odmori se je prerila do kraja Trnovske planote. Pod njo sta ležali kot na dlani Vipavska in Goriška. Čakali sta, da se vleže nanjo večerni mrak, samo tam v skrajnem desnem robu se je še poslavljalo sonce na strehah goriških hiš. Brigada bi zaukala ob tem pogledu, a ni smela. Obveščevalci, ki so odšil naprej, da si ogledajo položaj v dolini, se še niso vrnili. Kolona je obstala. Partizani so posedli k počitku, čakati je bilo 'reba, da se zmrači docela in da se vrnejo obveščevalci. »Nemških kamionov že dva dni ni bilo na cesti. Prosta je", so povedali.
Zdaj se je brigada spustila v dolino. Prekoračila je glavno cesto in zavila proti stranski, ki tudi drži proti Gorici. Borci so zdajci zvedeli, da gredo v Renče in bolj kot drugo so uganili nalogo, ki je stala pred njimi. Renče s svojimi razkropljenimi in na daleč raztresenimi naselji, ki štejejo po pel, deset, dvajset hiš so bile kot nalašč ustvarjene za skrita skladišča živeža. Dovažali so ga v Renče in iz Renč so ga nato ponoči na volovskih vpregah vozili dalje po strmih čavnskih poteh na Trnovsko planoto.
Sovražnik je izvohal žilo, po kateri je dotekala partizanom hrana. Hotel jo je presekali in ustanovil za'o svojo postojanko onkraj reke Vipave v sosednjih Biljah. Njegovo vojaštvo se je začelo ogledovati po okolici, vršilo je manjše izpade v sosednje vasi in naselja, da ljudje niso mogli dati partizanskim edinicam. ki so prevažale hrano, zadostne pomoči. Preostalo ni drugega, kot da je š'ab IX. korpusa
odločil, da pošlje gradnikovce, da razbijejo sovražnikovo postojanko v Bilijah, odprejo živežu pot na Trnovsko planoto in rešijo ostale brigade in partizanske edinice pred pretečo lako'o.
Se tisto noč so gradnikovci zasedli položaje. Splazili so se na griče, ki se vlečejo med Renčami in Bilijami. Tam je bil sovražnik že pripravljen, da odbije napad, ki ga je vse dni pričakoval. Pravilno je ocenil važnost poti in vedel je, da mu je partizani ne bodo mogli prepustih. Samo partizanskih sil ni pravilno vrednotil. Vnovič se je opekel pri presojanju in vnovič je moral iztisniti iz sebe mučno priznanje, da so bili partizani neuničljivi. Da, partizani so bili v resnici neuničljivi!
Proti jutru se je pričela borba. Cim se je oglašala prva par’izanska strojnica, ji je odgovorila sovražna in njihovo reglanje je trajalo prvi dan prav do noči. Bacač je iz Renč streljal naravnost preko reke Vipave v hišo, ki je služila sovražniku za stražnico. Proti poldnevu so nekoga odnesli iz nje, drugi so se v diru spushli v tek. Njihovo izvidniško mesto je bilo razbito. Odslej so tipali tri dni v prazno. Nabijali so z minami preko hriba, se krčevito držali na zadnjem obronku, dokler jih niso gradnikovci pregnali tudi od tam. Sovražnik je zaslutil večjo parizansko silo in če je le mogel sc je izognil odkritemu boju z njo, kadar ni bil v premoči. Tudi tanki, ki bi jih lahko vsak trenutek dobil na pomoč iz Gorice, mu ne bi pomagali. Vzpetine so bile izgubljene in z njih je partizanska puška lahko mirno sekala tudi po 'ankih. Premaganec se je potuhnil. Ob zori četrtega dne ga v Bilijah ni bilo več.
Cesta proti Renčam je bila zopet za nekaj časa prosta. Hrana se je znova pričela stekati | po njej v Renče in od tam dalje na Trnovsko planoto, na Vojskarsko planjavo, na Cerkljansko, v vse hribovske vasi, ki so dajale v najtežjih dneh okupacije streho našim parliza-nom-osvoboditeljem.
Cehti dan borbe je Gradnikova v Renčah slavila zmago. Harmonikašu Nacetu so se pridružili še domači. Petje in godba je donela prav do Gorice. Zgodaj zjutraj pa se je brigada odpravila dalje v smeri proti Vipavski, kjer so jo čakale nove najoge, ki jih bo morala izpolniti, preden pojde znova na oddih na Trnovsko planoto. »Takrat bo kmalu pomlad, 'akrat bo kmalu svoboda", so mislili fantje in zapeli pesem o njej.
llEiaailGEUSE
21.	julij, sobota: Prakseda
22.	julij, nedelja: Marija Magdalen
23.	julij, ponedeljek: Apolinarij
24.	julij, torek: Kristina.
SPOMINSKI DNEVI
22.	7.	— Dan vstaje slovenskega naroda.
23.	7. 1456 — Turki napadli Beograd, pa so bili
pregnani. — 1863 — Ustanovljena slovenska čitalnica v Ptuju kot osma čitalnica na slovenskem ozemlju — 1914 — Avstrija je izročila Srbiji ultimatum — 1919 — Podpisan zakon o ustanovitvi ljubljanske univerze.
24.	7. 1842 — Rojen pisatelj Jakob Alešovec, ki
je izdajal humoristični list »Brencelj"
—	1866 — Admiral Tegetthoff po rodu iz ugledne mariborske družine je v bitki pri Visu premagal Italijane
—	1944 — Minerski vod ZKO porušil 25 m dolg in 30 m visok most na ljubeljski cesti.
GORENCE
V nedeljo, 14. t. m., je imel gospod Mirko Brumnik svojo prvo mašo. Velika množica ljudi je bila navzoča pri primiciji. Cerkveni slavnostni govor je imel novomašnikov brat, gospod župnik iz Šmarjete pri Velikovcu. Mlademu slovenskemu duhovniku čestitamo, prepričani, da bo tudi on, kot je to storilo mnogo vrlih slovenskih duhovnikov stal neustrašeno ob strani svojega ljudstva ob njegovih lepih in težkih časih.
BAJTIŠE
Na cesti pri Bajtišah se je pretekli torek ob opoldanskih urah pripetila nevarna prometna nezgoda. Voznik Kristijan Hudelist je vozil ob tem času s 5-tonkim tovornim avtom hlode. Zavozil je predaleč na desno in strmoglavil s tovorom čez cestno brežino kakih 14 metrov po strmini navzdol. Poleg šoferja so se v avtomobilu nahajale še štiri osebe in sicer Marta Male, Peter Cerak, Marko Modic in Konstantin Andrenik. Avtomobil se je z živim in mrtvim inventarjem trikrat prekucnil. Šofer Hudelist je utrpel težke poškodbe, dočim so na veliko čudo odnesli ostali le lažje poškodbe. Avtomobil je znatno poškodovan. Vsi ponesrečeni se nahajajo začasno v domači oskrbi.
Slovenska prosvetna zveza naznanja
Ker skupina univerzitetnega filmskega kluba Iz Ljubljane, ki bo predvajala z lastno aparaturo slovenske filme v naših društvih, ni dobila pravočasno potnega dovoljenja, moramo preložiti filmske predstave v velikovškem okraju — kjer so bile predvidene 21., 22., 23. in 24. julija na začetek avgusta.
Predvajanja slovenskih filmov v celovškem okraju so predvidena:
v sredo, dne 25. julija ob 20. uri pri Cinglcu na Trati;
v četrtek, dne 26. julija ob 20. uri pri Tiš-lerju v št. Janžu v Rožu;
v petek, dne 27. julija ob 20. uri pri Plajerju v Kotmari vesi;
v soboto, dne 28. julija ob 20. uri v Narodnem domu v Hodišah.
Odbor.
Moj obisk okrog Bač in Loč
Marsikdo me mogoče zavida in se navdušuje za moje svobodno delo v prosti naravi in med našim gostoljubnim, preprostim ljudstvom.
Kako hitro bi vendar minulo to navdušenje marsikaterega naših prijateljev naravnih lepot in kmečkih idil, če bi moral sedaj, sredi leta na deželo, ko je vse kot noro pri poljskem delu, košnji in žetvi in ko si samo najuvidnejši gospodarji vzamejo po kako četrt urico časa za gospodarskega svetovalca.
Kot svetopisemski izgnanec iz raja sem se počutil, ko sem ob svoji poti iz Bmce in Štebna stal te dni ob 9. uri ponoči sredi Malošč brez najmanjše možnosti, da bi kjer koli čez noč položil svojo trudno glavo. Premalo tesne in premalo prisrčne vezi je ustvarilo vodstvo naših organizacij v Celovcu z našimi predstavniki po vaseh na eni strani, na drugi strani pa je naval letoviščarjev zasegel vse postelje. Kako rad bi se vendar zadovoljil s prenočevanjem v senu, a niti tega si nisem mogel nikjer izprositi.
Vdan v usodo se podam naio na dolgo pot iz Malošč v Loče. V gostoljubni Pušnikovi restavraciji pa bom le lahko prenočil, si mislim. — Hladnejši nočni piš, posamezni kolesarji, ki se vračajo bogvekod, in daljnjo šumenje voda in lesov mi krajša čas. A kjlub temu je pot dolga, dolga ... Kn som jp blizu Loč. ozrem v vasici pod goro, v
Pogorju še veliko svetlo luč in spomnim se starih dobrih prijateljev, pri katerih sem bil prejšnja leta kljub vsej skromnosti izseljeniške hiše vedno prisrčno sprejet. Pri Zlanovi dobri mamici in dobrem, naprednem gospodarju Tarmanu.
Nič mi niso zamerili in oponašali Zlanovi, da jim nekoč pri izgradnji velikega gospodarskega poslopja nisem mogel izposlovati teh podpor, katere so morebiti pričakovali. Kljub temu sem jim bil dobrodošel, ko sem ob 10. uri ponoči potrkal na kuhinjska vrata. Sicer so tudi oni, cesto sami iz sebe zelo napredovali, odkar nisem bil tu. Uredili in napolnili so si hlev, katerega je uničil in izpraznil Kanalčan ter so si uredili tudi že sobice za letoviščarje. Ko se dovoljno načudim, kako so otroci odrasli, ena hčerka je že dokončala slovensko gospodinjsko šolo, sin pa se je pravkar vrnil z izleta iz Višarij, vzbudi vso mojo pozornost najmlajša plavolasa, lepa hčerka. „To je najmlajši slovenski izseljenec iz Koroške', smeje pristavi gospodinja. „Bila je stara šele 16 dni, ko je morala v lager in v Nemčijo". Takoj se vendar zresnijo gospodinji poteze v obrazu, ko začne pripovedovati, kako so jo, težko bolno, gestapovci dobesedno vrgli iz postelje in jo z otrokom vred
odgnali v izgnanstvo.
Po razočaranjih prvega dne se po prenočevanju, pri tako dobrih ljudeh, pri Zlanu, drugega jutra podam takoj boljše volje na pot v Bače.
Vsa prenovljena se mi zdi danes vas v pričakovanju in pretežno že po izvršeni „zasedbi“ po letoviščarjih. Komaj sem zopet našel pot k Za-verniku. Kako srečen sem, ko po tako dolgem času, najdem našega Trunka vedrega in mladega, bolj kakor koli poprej in kar je najbolj važno — enako iskreno zvestega. Ko preobrneva že vse vzorno gospodarstvo, me pelje Zavrnik nekam tajinstveno in važno okrog hleva skozi ozke, temne duri v velik, povsem skrit prostor: nov mlin, svetišče in ponos vsakega pravega gospodarja.
K Jerutu, drugi naši hiši, v vasi, me je pa še posebno vleklo, predvsem zato, ker je Jerut — gospodar izredno iznajdljiv in spreten in ker je gospodinja domačinka iz Dvora pri Šmihelu oz. Pliberku. Vprašanj in odgovorov glede novic v Podjuni tu ne zmanjka. Gospodar pa me popelje še končno na skedenj, kjer mi pokaže lastnoročno izdelano pihalo za krmo, katero je naredil po slikah iz »Obvestil".
Ko potujem potem dalje ob bohotnih, temnozelenih sirkovih nasadih in zdravih, belo cvetočih njivah krompirja proti Ločam s čudovitim razgledom na loške rovte in visoko cerkev v gozdu (Sv. Katarini menda posvečena) nad Maloščami,
resno ugibam, če bi se naj vsled pomanjkanja časa oglasil tudi še pri našemu Uršiču, polinže-niiju, ki drugače ni veljal tako za pravega kmetovalca. A, da ne odnesem spanja, le grem, da vsaj pozdravim prijazne Uršičeve. Kako zelo sem vendar prijetno iznenaden, ko najdem v hlevu tega manjšega posestnika najboljšo živino in tudi gospodarja, veščega živinorejca. Oba, gospodar in gospodinja, sta mi zatrjevala, da sta imela kravo (katero je žal zadela srčna kapi), ki je dala po prvem teletu 16 litrov, po drugem pa 25 litrov mleka na dan. Sicer pričakuje Uršič iz Dunaja skorajšnjo rešitev njegovih vlog za priznanje dveh patentov v mlinski stroki.
Tudi pri Jurču, našemu zastavnemu, kremenitemu gospodarskemu stebru v Ločah sem prav prijetno iznenaden nad plemenskim materialom in nad izrednim poznavanjem vseh podrobnosti poverjenih mu živali. Ni Juvč samo mogočen gospodar v vasi, ampak tudi sam lastnoročno molzač. 3.200 litrov mleka mu je dajala neka plemenica.
Tudi tu ni časa, da bi se dalj zadržal in ko je že odzvonilo opoldne, se vzpnen v potu svojega obraza v opoldanski vročini, katero neusmiljeno siplje julijsko sonce po klancu proti loški cerkvi. Vrh klanca prideta nasproti dva obilnejša gospoda, katera prvi hip vsled potu zastrtih oči nisem prepoznal. Bila sta tudi civilno oblečena. Ko pridemo že vštric njiju, me nenadoma ustavi mlajši od dveh gospodov: bil je stari znanec, doktor Mertel, velik slovenski idealist, sedaj dekan na Vranskem, ki se nahaja trenutno na Koroškem na dopustu. Spominjam se še, kako so doktorja Mertla vsled njegove neizprosne slovensko narodne odločnosti, ko je hil še mlajši mestni župnik v nemčurskem Marenbergu, tamošnji nemškutar-ski veleposestniki klevetah in so na moje vprašanje po gospodu mestnem župniku, nekam pikro, jezno odvračali: „A, doktor Meril, ta ferdamani avslendr (inozemec)!" Malo je manjkalo, da niso še očitno zakleli zraven vsled ogorčenja nad zavednim slovenskim duhovnikom. To je bilo okrog leta 1926 v ..svobodni" predaprilski domovini.
Obojestranska nujnost potov nama žil ne dopušča temeljitejšega pomenka in jaz moram spet naprej in sicer k Kobaltu v Spodnjem Dobju. Tudi tu v svoje veliko presenečenje najdem gospodarja, ki je sicer glavno-poklicno mizar, ki pa je tudi izredno navdušen in razumen gospodar živinorejec in sadjar Rad bi se še zadržal dalje v tej gostoljubni narodni hiši, katero je Kobalt tako rekoč iz nič zgradil, a čas veleva neizprosno dalje. Oglasil bi se bil namreč še zelo rad pri ravnatelju Aichholcerju, žal ga nisem našel doma. Še enkrat bi mu hotel povedati, da se nahaja njegov dom na najlepšem koščku Koroške, na zeleni trati, pod katero valovi tiho jezerce, v katerem se zrcali visoka, bela, skalnata Jepa. Ko to svojo ugotovitev nedavno omenjam staremu tovarišu in sobojevniku na gospodarsko-prosvet-nem polju, gospodu Mencinu, ki je bil tu v Ločah na dopustu, pristavi on odločno, v resni pre-pričevalrlosti: „Ne samo najlepši košček Koroške, marveč najlepši predel Slovenije".
Vernik.
Pogreb vrlega moža
Od vseh strani so prihajali ljudje v sredo, dne 18. 7. t. 1., in se zbirali pri Lipeju v Podjerberkom. Prišli so v takem obilnem številu znanci, prijatelji in tovariši, da bi vzeli slovo od tov. Janeza Nosnika, katerega je nemila smrt v 57. letu svoje starosti ločila od nas. Prišli so tudi njegovi tov. pevci in mu zapeli na domu ganljivo žalostinko: »Vigred se povrne".
Spremljali smo potem Lipeja na zadnji njegovi poti proti St liju. Po poti, po kateri je
P. S. Finžgar:
DeMcr žkneka
5. nadaljevanje
Ančka je hvaležno pogledala gospodinjo, ko ie pohvalila Janeza, in postavila prednjo kavo.
»Glej, dekle, ti si še kakor otrok. Mati so t0 izročili meni in te priporočili. Zato poskrbim *ate. Vidiš, Janez je priden, je pošten, var-®en, nič ni pijanec in lepe denarce ima, kakor *a hlapca. Tako sem večkrat mislila: večno ne k° za hlapca, rad te ima, kaj, ko bi se vzela, ličkal Kar težko bi dobila boljšega. Ali se t: n® zdi tako?"
Ančko je zardela. Velike oči je uprla v go-sPodirrjo — vse vlažne je imela — in šlo ji je jok in šlo ji je na smeh.
»Ali nimam prav?" je vprašala Mokarica. »Mama, lepo vas prosim, nikar se tega ne Izgovarjajva! Janez se lahko priženi na grunt,
*er ima denar. Pri nas je bajta in veliko nas. ie.‘‘
Ančka se je obrnila proč in si obrisala oči. *°Wica je stopila k njej in jo pobožala. »Ančka, ti otrok ti! Le meni se zaupaj — in ® nocoj kar molči! Vsi bomo molčali. Sedaj po-® v zgornjo hišo in postelji!"
^ekle je naglo odšla in si ni upala pogledal I
gospodinje z objokanimi očmi.
Mokarica je stala sredi kuhinje.
„če teh dveh ni Bog namenil drugega za drugega, potem ni nikogar. Ne bodo je obesili kakemu surovcu. Za Janeza je kakor na lašč in on zanjo."
Tri dni je bilo do nedelje. Pri Mokarjevih ni nihče zinil o ponočnem spopadu. Vsi so bili prepričani, da je tajno in pozabljeno. Janez in Miha nista nič govorila med seboj. Ančka se je skrivala obema, Špela in Reza sta potuhnjeno molčali.
V nedeljo se je oglasila Ančldna mati. Vsa zasopla je prišla po nauku. Ančka je brala, Mokar je številil, ona je brezdelno sedela.
»Jezus, Marija, Ančka, zakaj si nama storila to žalost?"
Mati je zajokala, Ančki je omahnila knjiga, Mokar se je ozrl čez naočnike, gospodinja je vstala.
»Mina, kaj ti je?" je začela naglo Mokarica namesto hčere.
»Bog se usmili, mama, kaj mi je? Sram me je, tako sram, da si iz cerkve nisem upala. Vsa fara govori. Deklič, kar domov greš, precej. Oh, saj se nisem zastonj bala."
»Kaj govori fara?" je vprašal gospodar z nizkim glasom.
„1 no, saj veste sami. Da se zaradi naše tepo pod njenim oknom, da govori in vasuje z voglarji in plaščarji. Ah, Ančka, ali sem te tako učilaP"
Ančka je bila vsa bleda. Pri tem krivičnem očitku pa ji je šinila kri v lice.
„Ni ros, mati! Lažejo! Nikoli in nikomur se nisem oglasila. Naj le pride tisti in pove..
Ančka je umolknila. Ustnice so se ji grenko zaokrožile in zbežala je v kamro.
»Le beži, sramota, ki mi staviš sive lase v glavo! O, ti moj Bog!"
Iz kamre se je slišalo ihtenje.
Mokar je vstal in hodil gor in dol ves nejevoljen.
»Kdo je to raztrobil? Spet ženski jezik, da bi jih plentl — Mina, nič nikar ne jokaj in ne udeluj! Dekle je nedolžno. Polona, razodeni ji!"
Mokar je snel naočnike, pokril klobuk in šel.
Mina je sedla ob Mokarico.
»Poslušaj, Mina!" je začela šepetaje, da se ni slišalo v Ančkino sobo.----------
Ko se je kajžarica Mina poslovila, ni več jokala. Zvečer je možu pravila v pozno noč, kako imajo Ančko radi, in o Janezu in o bajti katero Janez kupi, da bi se lahko oženil z Ančko.
Mokarica je pa tisti večer oprezovala na Janeza. In ko ni nihče videl, mu je pomignila v sobo.
tolikokrat hodil on na delo, v cerkev, k vajam kot dolgoletni zvesti pevec št. ilškega pevskega zbora.
Bridka je resnica in težko je verjeti, da ga ni več med nami, moža poštenjaka. Trdo in trudapolno je bilo njegovo življenje. Od mladih dni naprej je bilo to njegovo življenje le delavnik, čez dan je hodil kot tesar na delo, po večerih pa je delal na svoji hiši. Vzorno je skrbel za svojo sedemčlansko družino. Sosedom in prijateljem je zmiraj stal z nasvetom in pomočjo ob strani. A kljub obilni obremenitvi nikdar ni pozabil na svojo narodno dolžnost. Lahko se reče, od zibeli do groba je ostal zvest svojemu narodu, kateremu je veljala vsa njegova ljubezen. Dolga leta je pel v Kernja-kovem zboru. Politično je stal na vodilnem mestu škof iške občine.
Ostal je tudi zvest v najhujšem času divjanja nacističnih zverin. Zavedal se je, da svojemu trpečemu narodu le z borbo moreš pomagati in se je zato vključil v borečo se skupnost slovenskega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi. Nacistični rablji so ga večkrat po več mesecev zaprli v celovških zaporih. Celo družino so odgnali v gestapovske ječe. Tisti č»s ga je dosegla tudi žalostna vest, da je moral njegov edini, v nemško vojsko vsiljeni sin, pustiti na morišču svoje mlado, nadebudno življenje. Tako je sledil udarec za udarcem. A Lipej ni klonil. Ko je bil konec vojne, je prevzel v škofiški občini mesto župana, katere posle je do jeseni tistega leta vršil. Tudi kot župan je bil svetel vzorec svojemu predniku, kakor tudi nasledniku. Čeprav se ti je zdelo, da je Lipej mož iz jekla, katerega napravijo udarci le še tršega, je bilo to, kar je v nacističnih zaporih pretrpel, preveč. V zaporih si je nabral težko bolezen, kateri je končno tudi podlegel
Kot je čas svojega življenja veroval v srečnejšo bodočnost svojega naroda, tako tudi do zadnjega diha ni mogel verjeti v bridko resnico smrti. V ganljivih besedah sc je na pokopališču poslovil od rajnega župnik g. Kanauf. Kernjakovi pevci pa so se od svojega tovariša poslovili s pesmijo »Nad zvezdami".
Težko prizadeti Lipejevi družini izrekamo
j iskreno sožalje!
; Z Lipejem je bil v grob položen mož, kakršnih je danes Ie še malo. čas svojega življenja je deloval, se boril in trpel za to, da bi vidci srečen in svoboden svoj rod. Ni doživel ta veliki dan, vendar je veroval, do svojega zadnjega diha v pravilnost besed, ki jih je spregovoril stari Serajnik za časa Miklove Zale:
»Teče Drava, teče čas in vse še bo drugače."
Dragi Lipej, hvala Ti za ves Tvoj trud in vso Tvojo zvestobo, slovenska zemlja naj ti bo lahka!
VRBA
Pismonošo VVulfa je na njegovem službenem potu blizu Vrbe napadel volčji pes, ki se je od verige odtrgal Pes je VVulfa na obeh rokah močno ogrizel. Posestnika psa so prijavili.
»Takole je ta reč, Janez. Naravnost govoriva, dovolj si star. Vsa fara ve, da imaš Ančko rad."
Janez se je tako zavzel, da se je moral presesti na klopi, preden je izustil:
»Od zlomka so ljudje!"
»Zato takole naredi in bodo vsi jeziki zavezani. Večni hlapec ne boš. Glej, naš ti proda hišico, nič ne bo iskal dobička. Pripravna je in zemlje za silo dovolj krog nje. Sčasoma še prikupiš in pridobiš. Potem se vzameta z Ančko, ki sta kar rojena drug za drugega. Če ti je prav. Premisli! Ne silim te nič, saj veš, da te imamo radi. Ampak tako mislim, da bi bilo dobro za oba."
»Bom premislil, preudaril," je jeoljal Janez, vstal, gledal v tla ter iskal kljuke. —
Davno sta že spala hlapca, konji niso več hrzali, Janez se je še premetaval na pogradu. Tako je bil zbegan, da ga je obhajala vročina. Se nikoli ni mislil na ženitev. Začel je preudarjati.
Videl je belo hišico na gričku, krog nje vrtiček, za vrtom njivo in košenino. V hlevcu dve kravi, dva prašička. Gledal je izbo — vso belo. V njej lepa, visoko postlana postelja. Tam bi ležal, nič več ne v hlevu kakor zdaj. In Ančka bo pri njem.
fanez je ždel v omotici.
Ko se je zdramil, se mu je zdelo, da je Ančka čisto drugačna, nič otročja, vse lepša kakor doslej. Zbudilo se je v njem nekaj veli kega Grabilo ga je in ga pretresalo; sladkost
O rastlini, ki ji pravijo tobak
Tobak, za katerega je neki ekonomist dejal, da je „triumf vsega, kar je brez koristi", se je razširil po Evropi preko Španije in Anglije iz prekomorskih dežel. Že pred letom 1559, ko je Španec Hernandez de Toledo prinesel na kontinent prvo tobakovo biliko, je krožilo po Evropi mnogo fantastičnih pripovedk o tobaku.
Nenavadno dolgo si je tobak osvajal Evropo. Utiral si je pot iz dežele v deželo, ne samo zaradi svojega dišečega lista za kajenje, ampak tudi zaradi svojih zdravilnih lastnosti, W Katero so takrat mnogi pretirano verovali.
Sir Walter Raleigh, Anglež, je bil prvi slavni kadilec pipe, kateri se vse do smrti ni izneveril. Ko ga je namreč obsodil kralj Jakob I. na smrt, je Raleigh šel na morišče s pipo v ustih, da bi mu lajšala poslednje trenutke in njegov prijatelj, pesnik Spencer, je duhovito opeval to slavno pipo.
No, pipa je imela nevarnega tekmeca. Iz Španije je preko Francije prodiralo v Evropo njuhanje tobaka, ki se je naglo zelo razširilo ne samo med moškimi, ampak tudi med ženskami. Zaradi preveč razširjenega njuhanja v Italiji je papež Urban VIII. izdal bulo in zapretil neubogljivim njuhalcem s prokletstvom. Bula je bila sicer preko sto let v veljavi, toda ljudje so njuhali naprej in to celo v neposredni bližini papeža samega. Pipa pa je prodrla še dalje. V času tridesetletne vojne si je osvojila tudi Nemčijo in sčasoma postala sestavni del vojaške opreme vseh večjih evropskih vojsk. Bila je velika borba za in proti pipi. Tobak so proglasili za „hudičevo zelišče", ljudje pa so ga le kar naprej tlačili v pipe.
Pojavil se je_ še tretji tekmec; cigara. To Je bilo koncem 18. stoletja. Najprej se je razširila v Nemčiji, nato v Angliji. Kmalu se pojavi tudi najmlajši in tudi najnevarnejši tekmec — cigareta. Od leta 1862, ko je v Dresdenu pričela obratovati prva tovarna cigaret, je trajala vse do konca prve svetovne vojne borba med temi tekmeci. Zmagala je cigareta. Res, da danes kadijo pipo v skoro vseh „kadilnih deželah" prav tako kot cigareto, in tudi žvečejo še tu in tam, vendar je danes cigareta dokončno »osvojila* odromno večino kadilcev.
Gotovo je tobak škodljiv za organizem. Brez njega se da živeti, vendar kadijo ljudje vseh kontinentov.
Kdo sadi in prodaja tobak
Zedinjene ameriške države proizvajajo okrog tretjino svetovne produkcije tobaka in izvažajo nekaj manj kot vse ostale države skupaj. Kentucky, Virginija, Maryland, Karolina, Florida, Pennsylvanija, Ohio, to so področja, kjer rastejo skoro vse vrste tobaka od znamenitega „burley-a“ za pipo do najfinejših listov za cigarete. V Južni Ameriki so znani po tobaku za cigare, severovzhodni predeli Brazilije — Pernambuco in Bahia.
Pojdimo nekoliko dalje, Indija ima zelo veliko proizvodnjo tobaka (okrog dva milijona ton letno), nima pa boljših vrst. Menda je to
tudi vzrok, da relativno malo izvaža. Pač pa so izvozniki kvalitetnega tobaka na Daljnem vzhodu Indonezija, Filipini, Java, Borneo, kjer uspeva tobak izvrstne kvalitete. Ali poznate področje Samsuna, Smirne in Trape-zunta v Turčiji? Tudi tukaj je kvaliteta tobaka odlična. Tem vrstam je soroden tobak iz krimskih in kubanskih področij v Sovjetski zvezi. Tudi „mahorko“ mnogo gojijo. Zelo je znan tudi bolgarski tobak za cigarete — posebno v sovjetski izvozni trgovini. Ne smemo pa pozabiti tudi grških vrst tobaka za izdelovanje cigaret in za pipo. Danes ga sadijo v mnogih drugih deželah in tudi v evropskih deželah (Italija, Francija, Belgija, Avstrija itd.), vendar predvsem za lastno porabo in le delno za izvoz.
Makedonija je najvežje jugoslovansko področje aromatičnega, drobnolistnega tobaka
orientalnega tipa, iz katerega delajo prvorazredne cigarete. Drugo po vrsti je hercegovsko področje, kjer gojijo znani hercegovski tobak zlatorumene barve, z nežnim tkivom, ki ga v mešanicah z makedonskim tobakom uporabljajo za izdelavo najboljših in najbolj iskanih cigaret na svetu. Drinsko-moravsko področje nam daje posebno vrsto tobaka z močnejšim okusom, ki se uporablja v mešanici za izdelavo raznih srednjih vrst cigaret. Vojvodina proizvaja tobak za cigare in za pipo.
Kakovost jugoslovanskega tobaka zagotavljajo razen klimatskih in ekoloških pogojev tudi strokovno nadzorstvo nad proizvodnjo, urejevanjem in fermentacijo tobaka, za kar skrbi kader specializiranih agronomov, tehnikov in poslovodij na temelju zanastvenih izdelkov Tobačnega instituta v Prilepu.
RADIO-PROGRAM
RADIO CELOVEC V nedeljo, 22. julija:
6.30 Nedelja je! — 7.15 do 7.45 Duhovni nagovor; „25 minut z Marijo in Štefanom Gerdejem"
—	8.10 Kmečka oddaja — 8.20 Iz kmečke kronike — 9.20 Nedeljska glasbena promenada — 12.45 Kulturni pregled — 16.00 Zabavni koncert
—	17.10 Križem sveta, križem časa — 20.15 Zabavni koncert — 22.15 Šport od nedelje.
RADIO SLOVENIJA
V ponedeljek, 23. julija:
5.25	Zabavna glasba — 6.15 Lahek jutranji koncert — 12.00 Drobne zanimivosti v besedi in glasbi — 14.00 Lahek opoldanski spored — sodeluje Študentski sekstet — 15.45 O športu in športnikih — 18.00 Pojo fantje na vasi — 19.10 Napevi iz priljubljenih operet — 23.30 Podoknice in zazibalke.
V ponedeljek, 23. julija:
5.50	Športni rezultati od nedelje — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuhm danes? — 11.45 Iz ženskega sveta — 12.45 Za podeželsko ljudstvo — 13.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 do 15.00 Poročila. Iz svetovne literature — 16.00 Pevska ura — 20.15 Želje, ki jih radi izpolnimo.
V	torek, 24. julija:
5.50	Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra glasba — 8.15 Kaj kuham danes — 11.00 Veder dopoldne — 14.30 do 15.00 Poročila. Domači zdravnik. Solistična ura — 15.45 Za ženo in družino — 16.00 Znameniti umetniki — 16.30 Kaj naše večje otroke zanima — 18.00 Kmečka oddaja
—	18.30 do 18.55 Jezikovni paberki iz Koroške (jezikosl. študija dr. R. Ložarja). Intermezzo — 18.55 Športna poročila — 19.00 Pogled v švfet
V	sredo, 25. julija:
5.50	Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra godba — 8.15 Kaj kuham danes — 11.15 Iz ženskega sveta — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo
—	14.10 Kar si želite — 14.30 do 15.00 Poročila. Ženska ura. Gospodarske zanimivosti — 16.00 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Za ženo — 18.55 Športna poročila — 19.15 Večerna glasba — 19.30 športna oddaja.
V	četrtek, 26. julija:
5.50	Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra godba — 8.15 Kaj kuham danes — 11.15 Nasvet v življenjskih vprašanjih — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 do 15.00 Poročila. Godba na pihala — 16.00 Znameniti umetniki — 16.30 Otroška ura — 18.30 do 18.55 „Rdeča kapica" (zvočna igrioa).
V	torek, 24. julija:
5.25	Slovenska narodna glasba — 6.15 Pisan jutranji spored s plošč, vmes gospodinjski nasveti
—	12.00 Zabaven opoldanski spored —	13.10
Slavni pevci pojo operne arije — 13.50 Gospodinjski nasveti — 14.00 Zborovske skladbe Antona Lajoviča — 14.30 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov — 18.00 Želeli ste — poslušajte!
—	19.20 Kulturni pregled — 19.30 Pesmi narodov Jugoslavije.
V	sredo, 25. julija:
6.15 Slovenska narodna in umetna glasba — 13.20 Slovenske narodne pesmi — Sodeluje Danica Filipič in Avgust Stanko — 14.00 Zdravstveni nasveti — 18.40 Poje Ženski oktet zbora ljubljanske opere.
V četrtek, 26. julija:
5.25	Pesmi borbe in dela — 12.00 Slovenske narodne pesmi poje komorni zbor Radija Ljubljana pod vodstvom Milka Škobemeta — 13.00 Želeli
ste — poslušajte! — 14.15 Kulturni pregled — 18.00 Bosanske narodne pesmi pojo solisti Radia ! Sarojevo — 21.00 Žene v življenju velikih umetnikov — 22.30 Pesmi in plesi slovanskih narodov.
RADIO SCHMIDT
»hiša malega človeka"
Radio-aparati za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Modema reparatuma delavnica • Študijo za snemanje na plošče.
Celovec. Bahnholstrasss 22. Tel. 29-48
in tiha groza, strah in hrepenenje je vrelo v njem. Noč je bežala, petelini so zapeli.
Janez se je prekrižal in vstal ves truden. S težko nogo je stopil na prag, kakor bi se bil napotil v nov svet.
Janezu je potekel teden kakor v skrivnostni grozi, odkar mu je Mokarica razodela: Vsa fara ve, da imaš Ančko rad.
Ko je šel skoz vas s koso na rami in ga je ogovoril sosed: „No, Janez, kako?", je zardel kakor otrok in odgovoril tako, da je marsikdo postal in se ozrl za njim. Tudi Janez je pre-kasto pogledal čez ramo ter se razhudil sam pri sebi in jezno godrnjal:
„Le kaj mu mar? Skrbi zase in za svojo žensko in za otroke, ki so umazani in razcapani! Čemu se vtičeš v moje reči?"
Jezno je koračil dalje, preskočil prelaz in izbral kaj malo shojeno pot za vasjo.
Ko je kosil deteljo, je prišla mimo potovka.
,Janez, ali že veš?"
„Nič ne vem!" Se ozrl se ni in mahal je dalje ter jemal za pedenj širšo red nego prej.
..Repinec se ženi, stari Repinec, ki ima sedem otrok in hčere že do vrha. Vsi Rezi norce kažejo. Danes so že delali pisma. Nevesta ga viče, pomisli! Za hčer bi bila, za hčer, so rekli v mestu, ampak za ženo naka. Ali ne, Janez?"
„Potovka, meni nič mar! Sama naj gleda!"
„Kako je danes nabrskan!" je preudarjala potovka in rinila voziček mimo njive.
Ko se je ined rženim latjem zibala pisan:
potovkina ruta, je Janez postavil koso in brusil.
„Mar ne vem, zakaj si tiščala vame, opravljivka! Nič ne misli! Od mene ne izveš niče-
K
sar.
Doma so Janezove oči neprenehoma iskale Ančke. Ko so jo zagledale, se je umaknil za vogel, se skril za plot in skoz špranjo gledal za njo. Opazil je na njej stvari, kakor jih prej ni videl nikoli. Ko je gonila vodnjak in natakala vode, je mislil: „Glej, kakor mlada žre-bica, ko jo prvič naprežeš v koleselj." In če je Špela prišla po vode je razsodil: „In ta? To je konjavs pred gnojnim vozom. Ančka, da, take je ni. Se rute si nobena ne zna tako pokriti in zavezati kakor ona, moja Ančka."
Janez je tuhtal in se ženil v mislih, gospodaril v Mokarjevi kajži in bil ves vesel.
Ančka pa je bila žalostna. V skrinjo so se ji nabrali štrukeljčki, ker ni bilo prilike, da ni jih delila z Janezom. Kajkrat je nalagala drva in pela v drvarnici! Janez ni prišel pomagat. Spočetka je mislila, da ne utegne, da je ne vidi. Ali to se je vleklo stoz teden..
Ko ji je torej Mokarica ob dobri volji izpre-govorila: „No, Ančka, ali te je kaj vprašal?" se je razhudila:
„Mama, nikar se ne norčujte iz sirote! Jaz grem, prihodnji mesec grem stran."
Mokarica je pogledala deklo z razprtimi očmi in se začudila.
»Grem, prav gotovo grem, mama. Nikomui j ne bom napoti."	1
Ančka je tako trdo postavila težek lonec na ognjišče, da je pljusknilo iz njega. V žerjavici je zacvrčalo in se pokadilo iz nje.
»Križ božji, Ančka, torej tudi ti si taka kakor druge. Da, da, ko se človek preobje —“
Gospodinja se je obrnila proti oknu in upirala roke ob boke. Ančki so pritekle solze.
„Ni res, mama," je pričela dekla in se okre-nila od ognjišča, da bi skrila solze. Toda v besedah je bilo joka dovolj, da ga je slišala Mokarica.
»Nič se nisem preobjedla. Rada bi, kako rada bi bila pri vas! Zakaj ste napeljali to rež? Prej je bilo tako prijetno, sedaj se me vse ogibajo. Janez me še pogleda ne. Napoti sem mu, zato naj on ostane, jaz pa grem."
»Nikamor ne pojdeš, otrok," je rekla Mokarica skoro zadirčno in naglo odšla iz ku- ! hinje.
Ančka je videla, kako se je posvetil bel predpasnik sredi visoke trave in izginil po stezi za vrtom.
»Sama gre v polje ob tej vročini! In mi pravi: Nikamor ne pojdeš. — Sedaj vidim, da je tudi gospodinja jezna name. Prav gotovo! Zato pojdem in nihče mi ne ubrani."
Mokarica je š]a med njivami proti zelniku Tamkaj se je ustavila, pregledala nasade, se pripognila, odretala nekaj glavic solate, šla po razoru gor in dol in spet obstala na koncu zelnika. Izpod rahlo zavezane rute so ji drsele kaplje potu.
(Dalje)
^X3Q!IiQSQQ!lE3SQE3C90!3i
CELOVEC
Peterhof
V	petek, 20. do ponedeljka, 23. julija
„Der unbekannte Geliebte"
V	torek, 24. do četrtka, 26. julija
BOROVLJE
V	soboto, 21. do ponedeljka, 23. julija
»Kenmvort 777“
V	sredo, 25. in v četrtek, 26. julija
VELIKOVEC
V	petek, 20. do nedelje, 22. julija
„Der Konig der Unterwelt‘
V	ponedeljek, 23. in v torek, 24. julija
»Zartliche Abenteuer"
V	sredo, 25. in četrtek, 26. julija
»Die BI ume von Hawal“
VRBA
V	petek, 20. do nedelje, 22. julija
»Doktor Holl“
V	ponedeljek, 23. in v torek, 24. julija
»Friest«"
V	sredo, 25. in v četrtek, 26. julija
»Konig fiir eine Nacht"
ŽELEZNA KAPLA
V	soboto, 21. in v nedeljo, 22. julija
„Das Schsveigen im Walde“
V	torek, 24. in v sredo, 25. julija
»Die Braut des Maharadscha (Song of India)"
Želim kupiti
nekaj zemljišča za postavitev stanovanjske barake. Ponudbe na:
REGINA WALLIS
St. Michael bci Le obe n, Bajacke 3
Poostrena prometna kontrola
Zaradi naraščajočih prometnih nezgod namerava notranje ministrstvo odrediti potom policije in Orožništva strožje prometne kontrole. V prvi vrsti bodo v nedeljah in praznikih motorizirane patrulje vršile službo ip nastopal® proti prehitri vožnji in vozačem, ki bi bili v alkoholiziranem stanju na krmilu. Nadzorstvo se bo raztezalo tudi na kolesarje in pešce, Id bi kršili prometne predpise.
Sestanek na Podkorenskem sedlu
V poteku razgovorov o normalizaciji obmejnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo so se na povabilo jugoslovanskih obmejnih oblasti sestali na Podkorenskem sedlu z avstrijske strani varnostni direktor, polkovnik Stossier, predsednik deželne finančne direkcij® Radkoviich, okrajni glavar dr. Pacher in še druge osebnosti. V prijateljskem vzdušju so obravnavali podrobnosti o raz-voju potnih in carinskih zadev na tem prehodu, ki so ga odprli 1. julija. Na obeh straneh so uVedli potniško in carinsko službo. Razgovorom je prisostvoval predsednik okrajnega odbora iz Radovljice, Drago Kuralt. lz razgovorov je pričakovati, da bodo na tem odseku kmalu nastale normalne razmere.
Avstrijski izvoz drv
Avstrijski izvoz drv je znašal v aprijn 142.022 ton v skupni vrednosti 150.4 mili' jonov šilingov. Glavni odjemalci so bili Italija, Zahodna Nemčija, Švica, Belgija, Francija, Britanija in Nizozemska.
Mednarodni velesejem prehrambene industrije v Kolnu
Na mednarodnem velesejmu prehrambene industrije, la bo od 6. do 17. oktobra v Kolnu. bo sodelovalo nad 20 držav.
TRŽNO POROČILO
V četrtek, dne 19 julija so na celovškem trg® prodajali:
Krompir kg po šil. 1.20 do 1.40, peso kg po šil
1.50	do 2.50, kolerabo kg po šil. 3.__, karfij°l°
kfc po šil. 2.— do 3.—, zelje kg po šil. 1.50 do 1.60, ohrovt kg po šil. 2.— do 3.—, kumare kg po šil .150 do 2.—, grah v stročju kg po šil. 2. ' do 3.—, fižol v stročju kg po šil. 2,— do 3.50-solato kg po šil. 2.— do 3.—, špinačo kg po šil-3.— do 4.—, čebulo kg po šil. 3.— do 3.50, česen kg po šil. 10.— do 12.—, paradižnike kg p° *'• 4.80 do 6.—, korenje kg po šil. 3—, redkev kg P° sil, 3—, papriko komad po šil. 0.50 do 0.80, jajca komad po šil. 0.95, skuto kg po šil. 7. do 8.— kurijo krmo kg po šil. 2.40, pšeno kg po šil. 7.50-fižol kg po šil. 4.—, cvetni med kg po šil. 28.— gozdni med kg po šil. 27,— do 28.—, ajdov med kg po šil. 22.-, jabolka kg po šil. 2,— do 4.— hruške kg po šil. 3.60 do 6.40, češnje kg p° sl1, 4.80 do 6.—, ribez kg po šil. 3.—, jagode kg P° šil. 10.—, maline liter po šil. 6.—, borovnice 1'lef po šil. 3.—, gobe liter po šil 2.50, kokoši koma« po šil. 22.—.