Ll!oXLVI *t.93-CENA 70 SIT Glasova preja - večer ekonomije z ministrom Tajnikarjem Jeseniški Acroni me je spravil v dobro voljo V tem trenutku ne razmišljamo o radikalnih potegih v železarni, je minister Tajnikar potolažil Jesenice. Kranj, 29. novembra - V petek. 26. novembra, je v vili Bella na Srednji Beli pri Na Gorenjskem je največji pro-Preddvoru potekala druga jesenska Glasova preja, voditelj Viktor Zakelj je blem jeseniška Železarna, ki je tokrat k pogovoru povabil ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa "veda vključena v državni pro-Jsjnikarja. Zaradi programa sanacije slovenskega gospodarstva v prihodnjem Fam "nacije gospodarstva v pn-letu ie tudi sicer trenutno v središču pozornosti, vendar v nekaterih osrednjih JS^^m^IiuJSjSSS^JS. medijih manj, kot je pričakoval glede Etežo problematike. ' ^TU^£^ & zarn bodo preživeli in kateri ne bodo. Vprašanja obiskovalcev so se zato nanašala tudi na usodo jeseniške železarne, minister Tajnikar jih je potolažil, da o radikalnih korakih na Jesenicah trenutno ne razmišljajo, saj Železarna potrebuje predah, kratkoročno bo lahko te poslovala z izgubo, vendar pa poslovanje ne sme pripeljati so stečaja, saj bodo v tem primeru radikalni koraki nujni. Sicer pa me je jeseniški Acroni spravil v dobro voljo v tem sivem ministrovanju, saj so najprej prikazali visoko polletno izgubo, ko pa sem jim povedal, da podatke potrebujem zaradi zapiranja železarn, so jo hitro zmanjšali, je dejal minister Tajnikar in dodal, da je vodstvo Acronija pri tem izgubilo njegovo zaupanje in da se bo moralo preseliti kam drugam, deloma ie že na tej poti. (Več v prihodnji številki) „ • M. V., foto: G. Šinik ave železarne Acroni Ustavitev zaradi pomanjkanja repromateriala t^nice, 29. novembra • V četrtek so na zaradi težav z l?Joinaterialom na Jesenicah ustavili jeklarno, kljub dobremu kTjpvanju firme Acroni pa Ministrstvo za finance ni izdalo že ^TOVljenih garancij za najem komercialnih kreditov za obratna sSs? v je bilo z zakonom za ll^jo slovenskih železarn letos obnovljenih 72 milijonov mark ijafncga kapitala in je bila do uaJ porabljena dobra polovica •redstev, Acroni od pristojne-^ ^inistrstva ne dobi garancije iu ?•daljnje izkoriščanje sredstev kdn 0 ** ^e °k k°ncu prejšnjega j(L,na zgodilo, da so morali •lelffno' Prete*no izdeluje ^jropločevino ustaviti. To fj?jkrat še ne bo vplivalo na ijj?e dobave njihovim kupcem, 'jjBiajo dobre medfazne zaloge, ^ehi mnenju direktorja Antona ijje"jlaja do kratkega stika prihaja ^.Ministrstvom za finance in jgj^taistrstvom za gospodarske p/J^nosti. Takšno zavlačevanje UfcTJjni za Acroni zavoro pri p^j'nem poslovanju in odsto-od sanacije, vse pa tudi JeTf'.da stanje z železarno na £«t?'can nckomu ni v8eC- Pred je^'jn je bilo namreč ugotovl-v ?• da sta izguba in primanjkljaj p^yCroniju bistveno manjša od U^^ane. Poleg rednih obvez-«qUj *o ta mesec plačali tudi i£Jtete iz naslova pokrivanja i >.,?n'h dolgov, ki bi se v skladu poslovanju, Acroni še vedno ne dobi ustrezne podpore, čeprav podatki govorijo o uspešnosti in nadaljnji perspektivi. V tretjem četrletiu letošnjega leta so tako po količini kot tudi po vrednosti presegli začrtane okvire in ob visoki 19-odstotni amortizaciji, ki je bistveno višja od svetovne v tej branži, ustvarili tudi 38 milijonov tolarjev dobička. O uspešnosti in tržni zanimivosti tovori tudi pogodba z idrijsko lotomatiko, ki jo skoraj sedem-desetodstotno oskrbujejo z visokokvalitetnim iekli. Zaradi četrtkove ustavitve bo jeklarna stala najmanj do srede, pogovori o zagotovitvi približno tren milijonov mark obratnih sredstev sicer že tečejo, vendar na Jesenicah zahtevajo trajno rešitev problemov. • M. G. iora|°nom 0 ,anac^' Prav ta't0 odplačevati na ravni kon- r^TPrav ustrezne institucije že žagajo z novimi podatki o 1. december, svetovni dan AIDSa AIDS grozi, kaj še čakamo ■J? Kranj, 30. novembra - Svetovna zdravstvena oi za letošnji svetovni dan AIDSa izbrala geslo 'Time to poslovenili smo ga "AIDS grozi - kaj ie čakamo?!" Vedno več okužb z virusom HIV je med mladimi, predvsem med ženskami. Okužba se v pretežni meri prenaša z nezaščitenim spolnim odnosom, zlasti s heteroseksualnimi stiki. Širjenje AIDSa je nezadržno. Vsak dan se z virusom HIV na novo okuži pet tisoč ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija do leta 2000 napoveduje že 40 milijonov okuženih. Večina prizadetih je v najaktivnejšem življenjskem obdobju, zato je pričakovati, da bo pandemija AIDSa povzročila daljnosežne socialne in ekonomske posledice, ugotavljajo v svojem sporočilu ob svetovnem dnevu AIDSa v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, ki se med drugim ukvarja tudi z zdravstveno vzgojo in prosvetljevanjem. Čas. je torej, da mladim zagotovimo znanje o spolnosti, o zdravem načinu življenja in spolnega vedenja ter prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja že zelo zgodaj. • D. Z. Košir v šarnpionskem slogu Minula nedelja bo ena tistih, ki bo zapisana v zgodovino slovenskega alpskega smučanja kot velik dan. Potem ko J« v Santa Caterlni v Italiji Urška Hrovat stopila na zmagovalne stopničke v družbi velikih tekmic Vreni Scbneider In Anite VVachter, je ie večji uspeh dosegel Jure Košir, ki Je Ml drugi na slalomu v Park CitvJu. Pohod naših alpincev proti vrhu pa se je začel že v petek, ko je Blejka Spela Pretnar odlično nastopila v veleslalomu in s sedmim mestom osvojila nove točke svetovnega pokala. Zal so imele naše manj sreče v sobotnem velelslalomu, pa tudi vesti iz Park Citvja v soboto zvečer niso bile obetajoče. Zato pa so se naši smučarji in smučarke toliko bolje odrezali v nedeljo, ko je na prvem slalomu sezone v Italiji zable-stela Urška Hrovat. • V. Stanovnik, foto: J.Pelko na Gorenjskem od 1. do 28. doc« Neverjetna izbira igrač z bogatim zabavnim programom! Žrebanje 101 nagrade! '»o J m U Informacije in naročila: imbra Združene igrače Kranjske, tel.: (064) 212 479. Kranj, torek, 30. novembra 1993 Gorenjska i> Banka _w_W d.d. Kranj VARNOST ZA ZAUPANJE Kranj, 28. novembra - Medtem ko bo se nogometaši Živil Nakla i porazom poslovili od Jesenskega dela letošnjega driavnega nogometnega prvenstva, pa postajajo vse boli zanimiva tekmovanja v dvoranah. Tako Jutri ponovno začenjajo z Igranjem košarkarji v prvi ligi, vse bolj zanimivi pa so tudi odbojkarski obračuni. Igralke Avtohlt Bleda še naprej ne popuščajo, v drugollgaškem ženskem gorenjskem odbojkarskem obračunu pa so v dvorani na Planini Trlglavanke premagale Kropo. Vee o ostalih športnih rezultatih pa Je zapisano v današnji stotinki. • V.S., foto: CSinik NA MEJI 13. stran: Med vode §o mesto na prepihu 14. stran: Skoraj izpolnjena dolgoletna želja is. stran: Bodo v Komendi ujeli zadnji vlak? 16. stran: Mengeški župan Janez Per ne bo odstopil 5. MIKLAVŽEVI NAKUPI KRANJ, 1.-5. 12. 93 • darila, Igrače • konfekcija, široka poraba • avtomobili • velik zabaviščni park OBISKI MIKLAVŽA vsak dan med 16. In 17. uro PROST VSTOP - PROST VSTOP DANES EK NA MARK ZA MLADE ZA HOTELOM JELEN SLOVENCI PO SVETU Dvojezičnost se uveljavlja tudi v Celovcu En dan slovenščina, drugi dan nemščina Tako imajo pouk organiziran v ljudski šoli Mohorjeve družbe v Celovcu, kjer je v 6 razredih 73 otrok, med njimi tudi iz nemških družin. Celovec, novembra - "Dvojezičnost se tudi v Celovcu vedno bolj uveljavlja. Nemškogovoreči spoznavajo, da je dobro znati tudi jezik soseda, to je slovenščino, med Slovenci pa tudi raste narodna zavednost," je povedala Marica Hartman, ravnateljica Mohorjeve ljudske iole s pravico javnosti. "V štirih razredih, od katerih sta dva druga in dva četrta, je 73 otrok. Večina jih je iz Celovca, iz slovenskih in mešanih družin, imamo pa tudi tri učence iz čisto nemških družin. V prvi razred so prišli brez znanja besede slovenščine, danes pa jim gre slovenščina dobro od rok. Posebno Ana je v tem pravi mojster. Zelo dobro se ie obnesla naša odločitev, da en dan govorimo v šoli samo slovensko, drugi dan pa samo nemško. Predvsem skušamo vplivati, da je pogovorni jezik slovenščina. Otroci, ki so bili že v dvojezičnem vrtcu, imajo v dvojezični šoli bistveno prednost. Spoznavamo, da v dvojezičnih vrtcih delajo zelo dobro," je povedala Marica Hartman. Ker ima šola zasebni značaj s pravico javnosti, je uvedena šolnina. Sedaj znaša 7S0 šilingov mesečno. Marica Hartman, ravnateljica celovške dvojezične osnovne šole Dvojezični vrtec sredi Celovca Na Koroškem delujejo štirje javni vrtci z dvojezično skupino. Le - ti so v Pliberku - mesto, šmihelu, Bilčovsu in v Železni Kapli. Vse pogoje za javni dvojezični vrtec imajo tudi v Dobrli vasi: zadostno število prijav, ustrezen kader, zahteve staršev in sklep manjšinskega sosveta. To očitno ne pomaga. Občinska oblast je gluha! Zasebnih dvojezičnih vrtcev pa je pet. V Celovcu sta dva: vrtec društva Naš otrok v stavbi Mohorjeve družbe in vrtec Slovenskega šolskega društva v Mladinskem domu. Zunaj Celovca pa so zasebni vrtci v Škofičah, St. Primožu pri Skocjanu in v Št. Petru pri Sv. Jakobu v Rožu. Vzdrževanje takih vrtcev je drago, čeprav dežeča, občina in urad zveznega kanclerehja prispevajo za vrtce, vendar je to komaj za zaposlene v vrtcih, so povedali v vrtcu Naš otrok, kjer je vodja vrtca Irena Brežjak, vzgojiteljici oziroma vrtnarid kot pravijo na Koroškem, pa sta Angelika Smrečnik in začasno Ingrid Perger iz Prevalj. Najbolj normalno bi bilo, če bi morali biti v občinah, kjer so po zakonu dvojezične šole, avtomatično tudi dvojezični vrtci. • J. Košnjek, sliki G. Sinik VPRAŠALI STE NA 064/211 -860 Prej so bila t vse družbena stanovanja, zdaj pa je stanje različno: večino 'stanovanj so stanovalci do sredine prejšnjega meseca odkupili, v bloku pa je nekaj najemnikov, stanovanja pa imajo v lasti različna podjetja ali občina. Ali smo zaradi tega lahko najemniki z različnimi pravicami? Zlasti pa nas zanima, če bodo zdaj blok bolje vzdrževali, sproti popravljali in sploh zanj gospodarneje skrbeli kot prej? Najemniki stanovanj ste kljub različnosti statusa najemodajalcev, torej lastnikov stanovanj, v enakem položaju. Lastnik stanovanja mora izročiti najemniku stanovanje v takem stanju, da mu omogoča normalno uporabo. Prav tako ostaja lastniku dolžnost vzdrževati stanovanje in tudi skupne prostore, skupne dele objekta (naprave v stanovanjski hiši), kar vse sodi pod zakonsko obveznost lastnika stanovanja, da najemniku zagotovi normalno rabo stanovanja. Vse to lastnik stanovanja krije iz najemnino, ki jo ima pravico pobirati od najemnika. Vse to ste z lastnikom stanovanja morali urediti v najemni pogodbi, v kateri predvsem bodite pozorni na odpovedne razloge najemnega razmerja - če lastnik izpolnjuje vse pogoje, ki mu jih nalaga zakon, ima pravico do odpovedi najemnega razmerja. Ker so lastniki stanovanj za upravljanje večidel pooblastili strokovno usposobljena podjetja (Stanovanjska zadruga Kranj, Obrtnik Škofja Loka, Dominvest Jesenice, Alpdom Radovljica, Domplan Kranj), naj bi izpeljano lastninjenje prejšnjega družbenega stanovanjskega fonda pripomoglo k boljšemu vzdrževanju in večji skrbi za stanovanja. Kot najemniki stanovanja v povprečnem gorenjskem bloku pa sami lahko ocenite, če so cilji lastninjenja stanovanj doseženi (po vašem vprašanju sodeč z doseženim niste preveč zadovoljni, zato tudi z odgovorom verjetno ne boste). Kdo je ukazal množične povojne poboje in pravno dvomljive procese OZNA in Maček sta bila oblast brez kontrole OZNA, ki jo je Tito ustanovil leta 1944 v Drvarju in bil skupaj z Rankovićem njen šef, načelnika OZNE v Sloveniji postavil preizkušenega in nezaupljivega Ivana Mačka - Matij* Ljubljana, 25. novembra - Preiskovalna komisija državnega zbora za raziskovanje množičnih povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti, ki ji predseduje dr. Jože Pučnik, je na četrtkovo sejo povabila strokovnjake za novejšo zgodovino. Vabili so se odzvali Jože Dež-man, Tone Ferenc, Jeni Vodu-šek - Starič in Zdravko Klanjšek. Glede na to, da ima sedanja Pučnikova komisija drugačen položaj, kot ga je imela njena predhodnica Polaj-narjeva komisija (ta ni imela uradnega položaja parlamentarne preiskovalne komisije), je bila upravičena pripomba zgodovinarjev, naj se jim pove, kakšen bo njihov položaj (izvedenci, strokovni sodelavci), kakšna bo njihova pravica prihajati do gradiv in informacij, predvsem pa bi jim kazalo vnaprej povedati, kaj bo tema f>ogovora, da se bodo nanj ahko ustrezno pripravili. Čeprav je sprva slabo kazalo, so se člani komisije in zgodovinarji le zedinili, da bodo obravnavali notranji ustroj oblasti po koncu druge svetovne vojne, razmerja med vlado, Ozno in Knojem, narodnostno sestavo teh formacij, tako v častniškem kot vojaškem delu, odnos med centralami v Ljubljani in Beogradu, število pobojev in pobitih, datume in lokacije, sprejemanje odločitev itd. Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja v Kranju je dejal, da je pokazatelj kvalitete režima odnos oblastnikov do življenja podanikov, da Slovenija med in po vojni ni bila enoznačna dežela in povojno usmrčevanje ni značilno za Gorenjsko, pa je bila sodba partijskih veljakov meter, po katerem se je merilo, povojni maščevalni bes pa je bil v Jugoslaviji najhujši. Vsaka država mora prešteti svoje mrtve. Tone Ferenc in Jera Vodušek - Starič sta dokaj neposredno povedala, da gre krivca za povojne poboje iskati pri OZNI, ki jo je Tito leta 1944 ustanovil v Drvarju, ji tudi sam in skupaj z Rankovičem ukazoval, za načelnika za Slovenijo pa je določila Ivana Mačka - Matijo, ki je bil od leta 1942 naprej stalno na terenu, kot sekretar partije ali kot komandant partizanske vojske, ki je dobro poznal ljudi. Kolikor poznam njegov značaj, je ljudi okrog sebe zbiral sam. Bil je toliko nezaupljiv, da ne bi vzel nekoga, ki mu ne zaupa, je dejal dr. Tone Ferenc. Ozna je imela obveščevalne in kontraobveščevalne naloge, pa odsek za represije, ki je imel pravico usmrčevati nasprotnike osvobodilnega gibanja. Ozna in Knoj, ki se je razvil v močno vojaško organizacijo, se nista kaj dosti menila za državno in partijsko oblast, v primeru Ozne in Knoj a pa je bila velika podrejenost Beogradu. Samostojnost Ozne pn delovanju je gotrdila tudi Jera Vodušek -tarič, ki je povedala, da se je partijski CK pritoževal, ker od Mačka ni dobival dovolj podat- kov. OZNA je bila suverejj tudi v arhiviranju in zasegi materiala, arhiv vrnjenih doifl* brancev in drugih s Koroške P je bil uničen. Ostaja le n**1 zapornih knjig, del pomenab^ ga arhiva pa je gotovo. Beogradu, v tujini pri zave** kih, doma pa pri SOVI >*>. Arhivu Slovenije, ki ima se0*! tudi arhiv bivše partije. vodila tudi zapore, tako sod^. kot svoje, javnost je ni zanj!11 la, kar je bilo značilno tudi p armado. Tudi vojni ujetniki bili v prostoj nosti Ozne 1 Knoia, so v četrtek poved*" zgodovinarji. Na vprašanje, če imajo Se^5 vodilni ljudje slovenske OZ*\ potrebne informacije in Če jih pripravljeni pojasniti, je _ Vodušek - Starič podvom"J Bojim se, da zaradi teže & raštva v drugi svetovni vojn1 volje ne bo, če ne bo prime** zgodovinske distance, je dej*11' • J-Kosoje' IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanska vprašanja zaradi povečanega mednar0^ nega ogleda naše države racionalizacije državne uP[jL predlagal, da bi cariniki P1^ Kdo ie oes, ki laia na karavano vzeli naloge mejne policija •J Ji ' fj pa bi se bolj posvetila P°p. Tako se je ob oglasu Smelta, v katerem je arabski pregovor Psi lajajo, JSJJiva*1*8^^ f^^S« * karavana gre dalje, vprašal poslanec Demokratov dr. Dimitrij Rupel in Maribora Zastavil jih je i**JJ nagovoril notranje in pravosodno ministrstvo, če so to morda kriminalisti, nec Združene liste Jože fy°t sodniki in tožilci. mk: bo *orU* Ljubljana, 26. novembra - Poslanci, ki so vladi zastavljali vprašanja, so tudi opozarjali, da bi morali biti predstavniki vlade v dvorani, ko so zastavljena ustna vprašanja, saj to določa poslovnik državnega zbora. Postavljenih je bilo nekaj zanimivih vprašanj. Ivan Oman (SKD) je vprašal, kako je bil porabljen denar, okrog 400 milijonov tolarjev, za zapiranje rudnika Urana Žirovski vrh. Predstavnik ministrstva za okolje in prostor je povedal, da je bilo v letošnjem proračunu za sanacijo in vzdrževanje Odpovedni rok pol leta Predlog sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih je bil v drugi obravnavi. Poslanci so zavrnili predlog vlade, da bi odpovedni rok za presežne delavce skrajšali s šest na tri mesece s tem, da bi bil odpovedni rok odvisen od let delovne dobe presežnega delavca. Odpovedni rok tako ostaja po drugem branju zakona pol leta. V drugem branju je bil tudi predlog zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zakon naj bi racionaliziral pravice brezposelnih in znižal državno pomoč, kar naj bi spodbujalo zaposlovanje. Osebe, ki se zaposlijo, pred tem pa so bile dve leti brezposelne, naj bi bile eno leto oproščene prispevkov na bruto plače. • J. K SMELT poziva državni zbor Ustanovitev preiskovalne komisije Ljubljana, 26. novembra - Jože Žagar, predsednik poslovodne- fa odbora Smelta, je predsedniku državnega zbora Hermanu Rigelniku naslovil javni poziv, da državni zbor ustanovi preiskovalno komisijo, ki naj ugotovi resnico. Poskus diskreditacije Smelta v nekaterih medijih ima nedvomno politično ozadje, pravi Jože Žagar in ugotavlja, da je Smelt slovensko podjetje, ki s svojo dejavnostjo zagotavlja kruh več deset tisoč delavcem in je v 30 letih v 20 državah zgradil 1500 objektov, vrednih 10 milijard ameriških dolarjev. Smeltov prispevek k utrjevanju slovenske države je med drugim tudi Svetovni trgovinski center WTC v Ljubljani. Državni zbor nadaljuje z zasedanjem Nad milijardo mark za obrambo Ljubljana, 30. novembra - Državni zbor je zasedal tudi v soboto in včeraj. Sprejel je nekaj pomembnih odločitev. Poslanci so se ob obravnavi sprememb zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju sklenili, da splošne amnestije za tiste, Id bodo prijavili odliv kapitala v tujino, ne bo, ampak bodo morali plačan kazen po starem zakonu, ki ie sicer milejši od novega. Drža v ni zbor je v drugi obravnavi zakona o poracunavanju obveznosti Republike Slovenije do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sklenil, da mora država v petih letih, začenši leta 1995, vrniti Zavodu 13,5 milijarde tolarjev dolga.Poslanci so za zaprtimi vrati obravnavali v prvem branju predlog zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov slovenskih obrambnih sil do leta 2O01.Skupno gre za 1,3 milijarde mark. Poslanci so menili, da je treba v program maksimalno vključiti domačo industrijo in domače znanje, če pa bodo dosežene nižje cene, pa se bo ta vsota zmanjšala. Sprejem tega zakona pred Eroračunom za prihodnje leto je obljuba strank vladajoče oalicije. Poslanci so sprejeli tudi razvojna programa za vzgojo in izobraževanje ter za zdravstvo. Pri izobraževanju gre za 534 milijonov tolarjev, pri zdravstvu pa za 15 milijonov tolarjev. Oboje je bilo v prvi obravnavi. • J. K. nepravilnosti v Smeltu, al' Jf bila v nekaterih primerih Mariboru res potrebna op°/j ba sile s strani policije, in za*' je ljubljanska televizija za)>>* vala za prenos Maistrove t*l slave v Mariboru 3000 Kakšna merila ima TV y neposredne prenose. Koga bo bremenil javni dolg Sašo Lap (Samostojna Pt slanska skupina) je naslovil vlado več vprašanj. Sprašuje J' s katerim pravnim aktorn J ... ... ~nn uveden javni dolg kot m9 rudnika res namenjenih 290 . ^ r * kolikšen milijonov tolarjev, s prodajo . J koiik§en ul Drinoditf rudniške opreme pa bT dobili iZ^^nn^JboTe^ okrog 95 milijonov tolarjev. Letošnji rudniški stroški naj bi se gibali blizu 300 milijonov tolarjev, od katerih gre 60 odstotkov za plače 140 rudarjev, ostalo pa za preventivno vzdrževanje rudnika. Ostalo naj bi okrog 100 milijonov, ki bodo porabljeni za sanacijo jalovišča Boršt. siran in kdaj bo likvidif3 j Vlado je vprašal, kako j** hrvaško lastnino na kmetij*** površinah na Tolminskem, rj novno pa je od vlade zahte^ več popisov: popis slovenske* premoženja na Hrvaškem, l£ pis premoženja hrvaških nih m pravnih oseb v Slove0V( Sopis vseh hrvaških investicij loveniji, popis podjetij v 'L prehodov yA\nT^ S& Dr. Peter Tancig (Zeleni - lastnine nad zemljišči v Slo* ekološkosocialna stranka) je niji. • J. KoŠnj Slovenski krščanski demokrati Kranj Seminar o lokalni samoupravi l\ Kranj, 23. novembra - Akademija Janeza Evangelista Kreka L Slovenskih krščanskih demokratih je v sodelovanju s fonda^T Konrad Adenauer iz Nemčije pripravila konec tedna v Ki*% seminar o oblikovanju lokalne samouprave in delovanju stranke . lokalni ravni. Na seminarju je bil skoraj ves kranjski občinski od j SKD, o vlogi lokalne samouprave v Nemčiji pa so govorili Bem't ^ aiVLS, u viugi lunarne samouprave v i^cintiji pa mj govuiui oon"-.ij, Lammers, direktor Adenauerjeve fondacije iz Rima, Mainrad Be^j preasi'V, tudi volilni boj na lokalni ravni. Predavala sta tudi sloyefly predavatelja profesor Tomaž Simčič iz Trsta, ki je predstavil > Andreja Gosarja o lokalni samoupravi, in dr. Janez Juhant, J"^! poslanec CDU v zveznem parlamentu in Guenther Laufer, dolgo'eji župan mesta St. Georgen v Schwarzwaldu. Govorniki so predst'^ Franc Erce. • J.K. g-i f"|T>17T\T TCf/f g~ ~* I A C" Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-infonnativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: M * VJ v/ IvH/f^l J ^IVI vf Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto ZaP^HjO* ....... .. Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava za tisk Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Uj$9m Ustanovitelj in izdajatelj: / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860,211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefaks: (064)215-366 / Mati oglasi: telefon: 21 >: 4 Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki io1"' KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT. Do nadaljnjega brez stanovanjskega sklada V Škofji Loki prodali dve tretjini stanovanj J izvršnem svetu imajo različne poglede na potrebo po stanovanjski solidarnosti. Brez sklada ^ delitve občin. Loka, 29. novembra - Občinska vlada meni, da vsaj za enkrat H^Pravih utemeljitev za to, da bi ustanovili in organizirali občinski ^°vanjski sklad, saj razen nekaj stanovanj ne bi pridobili ničesar, Efei os* Pa D* obstajala, da se razraste še ena draga služba z zelo, "bližnjo delitvijo na nove občine, negotovo prihodnostjo. olftPrav ie stanovanjski zakon iz "obra 1991 prinesel na to j^ročje precejšnje spremembe -JVečja med njimi je prav gotovo jj^atizacija oz. lastninjenje druž-stanovanj - pa je na tem Jf^ju, kljub velikim obljubam, tem 5e ven'co nedorečenega. Pri Da- n^ 8re samo za težave J^nikov v zasebnih hišah, p *n. ki se denacionalizirajo, j,c Pa ostajajo nedorečena še ita a vPra*anJa upravljanja 'novanjslcega fonda - zlasti p a»anje najemnin, ki naj bi omogočale primerno vzdrževanje teh dobrin - da o načinih bogatitve tega fonda, načina pomoči družbe, zlasti mladim in socialno šibkim, niti ne govorimo. Kar precejšen denar, ki se je na občine in republiške sklade nate-kel od prodaje stanovanj, bo kmalu porabljen, pri čemer je od občine do občine kar precejšnja razlika, odvisna od načina gospodarjenja z njim. Republiški stano-vanjski sklad je začel s (sorazmerno ugodnim) kreditiranjem novih gradenj, od organi- *.°Polnitev tržiškega proračuna {^večanje obeta pokritje stroškov J* 26. novembra - Na torkovi seji tržiške vlade so obravnavali ^"tek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o letošnjem p 0računu občine Tržič. Z njim je predvideno povečanje javne 'o|Xxc 5 337>4 milijona na dobrih 395 milijonov tolarjev. Približno itan naJ D' biIi tudi 'etos"ji občinski stroški za delo uprave, ^e potrebe in družbene dejavnosti. Obseg prodaje občinskih stanovanj je po občinah Slovenije dokaj različen, saj sega od slabe četrtine, pa vse do štirih petin. Razlike so tako velike, da bo proučevanje vzrokov za to še nekaj časa razlog ugibanj in resnih proučevanj. Po izteku dvoletnega roka (19. oktobra), ko je bilo mogoče pod ugodnimi pogoji odkupiti družbeno stanovanje - temu so nekateri rekli celo kar razprodaja - je bilo v občini Skofja Loka od skupno 862 stanovanj odkupljenih 588. Od tega pribliino polovico (300) z obročnim odplačilom, druga polovica (288) pa s takojšnjim plačilom. Ti podatki pomenijo, da je bilo v občini Skofja Loka prodanih 67,8 odstotka občinskih stanovanj. In še ena zanimivost: od skupno 862 stanovanj je bilo 686 solidarnostnih, od teh pa je ostalo 129 neprodanih, to pa pomeni, da so jih ti stanovalci odkupili v več kot 80 odstotkih... Pr5e Po sprejemu odloka o Vo?.raČunu maja letos se je do-lrJeni obseg javne porabe v J**ki občini povečal za 2,7 gotica. Na osnovi republiških p n' o možnem obsegu letošnje Računske porabe iz novembra m*3 te namene dodelili še 14,3 tent0lca več denarJa- Po oben Jiominacijah za skupno 17 Jav se k° ta'co dovoljena 3v>a poraba povečala s jeJ'j45.000 na 395.240.000 tolar-t ' Dobrih 86,6 milijona tolarjev i^'ke bo republika zagotovila z v\avnavo, ki bo tako še enkrat iS3 od P™0™0 določene.Tako Manjen občinski proračun bo jjj*3 pokril načrtovane stroške, I;. r pa bi se v Tržiču znašli jj Qec leta v kočljivem položaju, (jj^enil predsednik vlade Franck Meglic. Več članov vlade je ^'lo kritiko na račun neena- komerne razdelitve denarja za različne dejavnosti; niso se strinjali, da bi še naprej povečanja proračuna prinesla varčnim manj kot pa bolj potratnim porabnikom. Zato so se domenili, da je v prihodnje potrebno določiti, kaj občina potrebuje, po koliko od tega je možno financirati. Povedano drugače, za naslednje leto bodo zahtevali programe vseh dejavnosti, od katerih bo odvisen tudi delež denarja iz občinskega proračuna. Tako pobudo je še posebej podprla nova načelnica oddelka za finance Alenka Maršič -Bedina, ki se je strinjala tudi z zahtevo za pripravo poročila o poslovanju Sklada stavbnih zemljišč do naslednje seje. Vlada pa je potrdila tudi začasno financiranje potreb iz proračuna do sprejema odloka na seji skupščine decembra. • S. Saje ziranosti v občinah pa je odvisno, ali tudi k temu kaj primaknejo. V Škofji Loki so se, kljub temu da nacionalnega stanovanjskega programa še ni, odločili, da pripravijo svoj občinski stanovanjski program, ki ga je občinska vlada obravnavala na zadnji seji in sklenila dati v obravnavo občinski skupščini. Vsebuje jasne bilance pridobljenih sredstev od prodaje stanovanj, poročilo o dosedanjih namenih porabe - s tem bo odgovorjeno tudi na Eoslansko vprašanje o tem, ki je ilo postavljeno na zadnjem zasedanju skupščine - ter plan porabe v prihodnjem letu, le s predlogom o ustanovitvi občinskega stanovanjskega sklada Škofje Loke se v izvršnem svetu, v razhkood Kranja in Radovljice, kjer taka sklada že delujeta, niso strinjali in zato že pripravljen odlok o tem umaknili. Tudi na stanovanjsko solidarnost so v izvršnem svetu pogledi dokaj različni: od tistih, ki verjamejo strokovnim službam o tem, da se lista čakajočih na taka stanovanja izredno povečuje - izgledov za pridobitev tovrstnih stanovanj pa, razen nekaj stanovanj v adaptiranih nekdanjih samskih domovih, ni - do tistih, ki so pritrdili predsedniku, da je stanovanj dovolj in da je bilo na tem področju že vse preveč lažne solidarnosti. • Š. Žargi Občina pomaga Radiu Tržič Tržič, 26. novembra - Po devetih mesecih poslovanja so v Radiu Tržič naračunali za dober milijon tolarjev izgube. Primanjkljaj bodo delno rešili z odpisom dolga za najemnino poslovnih prostorov in delno s povečanjem prispevka iz občinskega proračuna za program informiranja, so sklenili na nedavni seji tržiške vlade. Za najemnino prostorov je radio že od lani dolgoval občini nekaj več kot 320 tisočakov. Ker je celotna izguba v devetih mesecih znašala 1.090.763 SIT, bodo okrog 648 tisočakov iz proračuna za dejavnost radia do konca leta namenili za pokritje razlike v primanjkljaju. Tako odločitev je z zadovoljstvom sprejel predvsem v.d. direktorja in urednika radia Milan Krsnik, ki je poudaril, da občinske dotacije njihovi postaji vseeno ne presegajo 20 odstotkov vseh prihodkov. Povedal je tudi, da so zadnji mesec zaustavili naraščanje izgube, zato po pokritju dolga ne bi smelo več prihajati do poslovnih težav. • S. Saje ^red izrednim zasedanjem kranjske skupščine Centralizacija in siromašenje ^ranj, 26. novembra - Ko so delegati družbenopolitičnega zbora 5T*njske občinske skupščine na nedavni seji soglasno sklenili, da je !r*nj mestna občina, so hkrati tudi zahtevali, da zbori občinske kupščine še pred razpravo v državnem zboru obravnavajo Problematiko lokalne samouprave in da na skupno zasedanje 'borov povabilo tudi poslance, izvoljene v prvi volilni enoti, in ^»vne svetnike z območja občin Kranj, Tržič in Skofja Loka. f/edsednik skupščine Vitomir Gros je zato za jutri, sredo, sklical rjedno zasedanje vseh zborov z eno samo točko dnevnega reda - °kalna samouprava. O preobrazbi lokalne samou-Pr.ave je doslej dvakrat razpravl-Ja* tudi izvršni svet. Ob Uravnavi je svet. skoraj prvi celoti . . '»nem svetu, na primer, ocen-1 JeJo, da v Sloveniji priprave na Preobrazbo lokalne samouprave £°tekajo neusklajeno oz. brez "Otnega nosilca, da reorganiza- cija v nobenem delu (kaj šele v celoti) ni izvedljiva s 1. januarjem prihodnje leto in da reorganizacija pomeni po eni strani centralizacijo, po drugi pa siromašenje prihodnjih občin in okrajev, na katere ni predvideno nobeno prenašanje državnih pristojnosti. Nesprejemljivo je tudi, da bi o referendumskih območjih za ustanovitev občin odločal državni zbor, saj bi s tem Ker zakon o lokalni samoupravi predvideva le odplačno odsvojltev delov premoŽenja, je po mnenju kranjskega izvršnega sveta nujno, da država ie odvzeto premoženje vrne ali ga poplača z vrednostnimi papirji Prav tako bi morala občina dobiti tiste vojaške objekte, ki jih država ne rabi za svoje potrebe in propadajo. o območjih občin praktično odločal dvakrat. V izvršnem svetu tudi ocenjujejo, da bi skupščinska razprava o možnih posledicah doslej pripravljene zakonodaje oz. o novem zemlje- vidu občin pomenila pristajanje na to zakonodajo. Dokler niso razčiščena vsa vprašanja o položaju, nalogah, financiranju in premoženju občin in pokrajin, je po mnenju izvršnega sveta treba pustiti sedanjim občinam, da deluje tako, kot so doslej. Določba osnutka zakona o upravi, ki predvideva, da bi državna uprava že z novim letom v celoti prešla pod republiško pristojnost, je nesprejemljiva in pomeni nedopustno prehitevanje, ob katerem bi bila vsaka nadaljnja razprava o zakonu o lokalni samoupravi odveč. Izvršni svet želi tudi odgovore na vprašanja, koliko stane sedanje delovanje občin in koliko bo potlej, po preobrazbi, kolikšna bo razlika v številu zaposlenih v občinski upravi in samoupravi in koliko bo stala izvedba zakona o lokalni samoupravi. • C. Zaplotnik - vržena lista socialnih demokratov Škofje Loke Jna stranka tudi v občini Predvolilnem obdobju so v SDP napravili nekaj Jk, ki pa jih ne bodo ponovili. Proti razvrednotenju '» in preimenovanju uliclzvolili novo vodstvo. $jwa Loka, 29. novembra - Z volilno - programsko konferenco Nt ostalega članstva Združene liste se ni le končal eden e*jih mandatov te organizacije oziroma stranke, pač pa tudi (ki av»>i občine formalno z združitvijo potrdilo več kot leto dni Pte« sodelovanje strank te liste. Ob udeležbi, ki je močno |>L*8la pričakovanja, so ugotovili, da so bili v enem letu doseženi cilji iz programa teh strank, pa tudi za prihodnost so *ui, da čas dela za njih. Sl^^danja predsednica SDP vplivale na volilne izide, vendar Loka mag. Mirjam Jan so s skrbno analizo tega te ^ru*' Je bila sklicateljica te 'voj ene konference, je v lwžffi poročilu za enoletno i bje od zadnje programske Hra ,°cenila, da se vsi cilji I^Pfe. zlasti tisti v zvezi z Vontvarm mso v celoti ^Dr■ • ' ^ vonm' kampanji so davili nekaj napak, ki so ugotovili, zato se um bodo v prihodnje izognili. Vseskozi so tesno sodelovali z vodstvom stranke v Ljubljani, v občini pa je zlasti redno, poleg predsedstva, deloval poslanski klub. Občinsko oblast obsojajo, ker poskuša na različne načine razvrednotiti NOB ter ga enačiti s medvojnimi kvizlingi , kar je v nasprotju z vsemi standardi in vrednotami Evrope in Sveta, namesto strokovnih kriterijev pa se pri nekaterih pomembnih delovnih mestih (ravnateljih osnovnih šol) prav tako politizira. Oceno ugodnih rezultatov sodelovanja strank združene liste sta dopolnila Sandi Bartol v imenu Delavske stranke in dr. Rado Bohinc, ki je nastopil v imenu državnega vodstva Združene liste. Prvi je poudaril, da je njihova precejšnja zasluga uveljavljanje kolektivnih pogodb ter take zakonodaje o lastninjenju, ki vsaj deloma upošteva 40-letna odpovedovanja in vložke delavcev pri izgradnji in razvoju podjetij, uspeli pa so tudi, da se pravice socialno ogroženih in nezaposlenih niso zmanjšale. Razmeroma ugoden gospodarski položaj in stanje brezposelnih v občini je prav tako vsaj delno zasluga prizdevanj teh strank, ki so uspele dovolj poudariti pomen solidarnosti v krizi. Po mnenju drugega, ki je, kot je znano, tudi minister v slovenski vladi, je pomen Združene liste zlasti velik na še vedno razrvanem slovenskem političnem prizorišču, z aneksom h koalicijski pogodbi pa bodo koalicijo utrdili in povečali učinkovitost vlade. V razpravi o ciljih stranke je bilo zlasti opozorjeno na potrebo po organizirani akciji pridobivanja novega članstva (za mlade bodo organizirali mladinski forum), razčiščevanju odnosov s SDSS ter za uveljavljanje zakona o soupravljanju delavcev. Ponovili so trdno odločenost, da se uprejo razvrednotenju NOB, tudi z nestrin-janjem s predlogom za preimenovanje ulic in trgov v Škofji Loki. Novo vodstvo stranke je bilo po vodstvom-mag. Srečka Beričiča na zaprtih kandidatnih listah izvoljeno praktično soglasno. »Ti argi Posvet o lokalni samoupravi in državni upravi v Škofji Loki Iskanje odgovorov Skofja Loka, 29. novembra - Kljub temu da priprave na novo reorganizacijo občin, kot oblike lokalne samouprave, kakor tudi države in njene uprave, trajajo že polna tri leta, pa bi lahko prav za to področje po zadnjih sklepih državnega zbora trdili, da ie pripravljena zakonodaja najmanj dorečena. Ni odgovorov na celo vrsto vprašanj, na nekatera strokovno dorečena pa so bila dosedanja spoznanja ob zadnji obravnavi zanikana. Edino vodilo v bistvu je, da bi bili radi podobni Evropi, kako to napraviti, kaj bo s tem bolje, kakšne bodo pristojnosti občin, kako jih oblikovati, kakšne pokrajine in kako do njih, odkod viri financiranja in nenazadnje: koliko bo vse skupaj stalo, pa so odgovori, ki jih še ni. V sredo, 1. decembra, bodo odgovore iskali na javnem posvetu ob 18. uri v klubu hotela Transturist v Skorji Loki, kjer se obeta, da bodo navzoči največji poznavalci te problematike: dr. Gorazd Trpin z Inštituta za javno upravo, mag. Stane Vlaj, vodja strokovne službe za lokalno samoupravo državnega zbora, mag. Jože Olup z ministrstva za notranje zadeve, dr. Albin Igličar s Pravne fakultete v Ljubljani, dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta in dr. Ciril Ribičič, predsednik komisije državnega zbora za lokalno samoupravo. Odbor za lokalno samoupravo škofjeloškega občinskega izvršnega sveta je na posvet povabil oba poslanca državnega zbora iz občine Skofja Loka Ivana Omana in Zorana Thalerja, predsednike krajevnih skupnosti in občinsko vodstvo, vabi pa tudi vse občane, ki jih ta vprašanja zanimajo.. • S. Ž. BIOS še ni občinski Tržič, 26. novembra - Med torkovim zasedanjem tržiške vlade so se njeni člani seznanili tudi z uresničevanjem sklepov radnje skupščinske seje glede oživljanja proizvodnje v tovarni ZLIT. Ugotovili so, da firma BIOS še ni postala občinska last, in da njenim upraviteljem še ni uspelo skleniti pogodbe o najemu ZLIT-ovih prostorov in strojev s stečajnim upravi« teljem podjetja. Za najem premoženja tovarne je več ovir, je med drugim sporočil stečajni upravitelj Matija Roblek-Majcen v pismu občinski vladi. Predvsem dvomi o pripravljenosti upnikov za sprejem tega predloga. Pogovori o oživitvi proizvodnje se vseeno nadaljujejo. Njihov glavni cilj je delo in sodelovanje na ekonomskih osnovah. Zaenkrat so se v tovarni lotili le razreza lesa v njihovi žagi.Glede slednjega je predsednik vlade Frančišek Meglic ocenil, da pri delu za istimi stroji ni prostora za dva upravljalca. Obenem je ugotovil, da BIOS zaenkrat deluje kot zasebno podjetje, zato je treba urediti tudi nerazčiščene formalnosti. Predvsem gre za pojasnitev vprašanja, ali občina lahko sodeluje s svojim deležem v podjetju z mešanim kapitalom. Menil je, da morajo zaustaviti vse aktivnosti glede izpolnitve skupščinskih sklepov, dokler ne bosta rešeni vprašanji ustanovitve podjetja BIOS kot javnega podjetja in najema premoženja tovarne ZLIT. Enako velja za izdajo garancije iz naslova občinskih gozdov za BIOS-ov najem kredita, dokler ne bo izdana odločba o prenosu lastništva gozdov na občino. Člani vlade so se strinjali, da je treba najprej razčistiti vse formalnosti, šele nato pa se bodo lahko odločali o konkretnih postopkih. V razpravi so bili kritični predvsem do nenačelnega obnašanja skupščine pri reševanju gospodarskih težav. Po njihovi presoji namreč ni moč namenjati pozornosti le problemom enega podjetja, občina pa nima možnosti, da bi vplivala na vse svoje gospodarstvo. • S. Saje Seja jeseniškega izvršnega sveta Za investicije ni denarja Jesenice, 28. novembra - Med vsemi občinami v Sloveniji imajo Jesenice najmanjšo renominadjo proračuna. Za programe ne bo denarja, predvsem pa ne bo denarja za nujne investicije. Prihodnje leto manj prihodkov od prodaje stanovanj. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so ob obravnavi sprememb in dopolnil odloka o proračunu občine Jesenice za letos in ob obravnavi osnutka odloka o proračunu občine Jesenice za letos in ob obravnavi osnutka odloka o proračunu občine za prihodnje leto, ponovno poudarili, da bodo na vseh področjih morali dodatno krčiti programe, predvsem pri investicijah. Zmanjšati bodo morali sredstva za odkupe zeljišč za ceste, razširitev pokopališč, izgradnjo telefonskega omrežja in kanalizacijskega kolektorja Jesenice - Mojstrana. Sredstva so v investicijskem delu povečana le za obnovo kopališča Ukova. Ministrstvo za finance je posredovalo nov izračun javne porabe. Merila za financiranje dejavnosti v občinah so posredovala samo nekatera ministrstva. Renominacija proračuna je za proračun občine Jesenice 7-odstotna, brez sredstev za poračn plač za lani pa ja povečanje samo 2-odstotno. To je najnižja renominacija v republiki izmed vseh slovenskih občin. Glede na to, da so že pri sprejemanju proračuna ocenili, da bodo sredstva za poačun dodatno zagotovljena, je skupni odstotek renominacije izvirnih prihodkov proračuna samo 4 odstotke. Za naslednje leto so prihodki proračuna ocenjeni v višini milijarde 39 milijonov tolarjev. Pričakujejo manj prihodkov od prodaje stanovanj. • D. Sedej Izvršni svet se je poslužil zakonske možnosti Ogroženim odpisali davčni dolg Radovljica - Po zakonu o dohodnini lahko izvršni svet v celoti ali le deloma odpiše davčni dolg zavezancu, če ugotovi, da bi z izterjavo ogrozili preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Radovljiški izvrsni svet se je na seji v sredo poslužil te možnosti in je 63 občanom odpisal za 446.418 tolarjev davčnega dolga. Radovljiška izpostava republiške uprave za javne prihodke je od letošnjega 13. julija do 19. novembra prejela 125 vlog, v katerih so občani navedli, da zaradi nizke plače, denarne pomoči in nadomestila ali zavoljo nezaposlenosti ne morejo plačati razlike dohodnine v skupnem znesku 1,2 milijona tolarjev. V izpostavi so pri prosilcih najprej preverili pravilnost osnove za obračun davka od plače med letom in obračun davka, nato pa s pomočjo uprave za notranje zadeve in občinskega centra za socialno delo tudi njihovo premoženje (lastništvo nepremičnin, motornih vozil in drugega, katastrski dohodek, denarne pomoči za otroke in delna nadomestila stanarin). Na podlagi zbranih podatkov so izvršnemu svetu predlagali, da 63 občanom odpiše za 446.418 tolarjev davčnega dolga, 62 zavezancem, ki so zaprosili za odpis 760.260 tolarjev dohodnine, pa ne. Izvršni svet se je strinjal s predlogom davčne izpostave. • C. Z. Trgovina s POHIŠTVOM Sp. Besnica 8 1 IZREDNI POPUSTI V NOVEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO Pokličite ^064/403-871 Kjer se prepirata dva Ne glede na rezultat sedanjih pospešenih priprav na novo in drugačno lokalno samoupravo ie povsod pripravljajo programe za prihodnje leto. Tako je tudi prav, saj bi čakanje na "odločitev", kdo in kako bo jutri odgovoren za načrtovanje in delo (denar), bila lahko kvečjemu medvedja usluga predvsem krajem v sedanjih krajevnih skupnostih. Ob razmišljanjih in tehtanjih, česa bi se veljalo lotiti, ali ceste, vodovoda, šole, javvne razsvetljave..., pa marsikje preti nevarnost, da se stvari zapletejo. Se najbolj enostavno in najlaije je ponavadi pri opredeljevanju in odločanju za urejanje tako imenovane komunalne infrastrukture. Pa tudi pri tej se v krajevnih skupnostih, kjer je več krajev zainteresiranih za posamezno akcijo, lahko zgodi, da bo rezultat dogovarjanj in medsebojnih prerekanj pristal na pregovoru: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. To nenazadnje ie kale primer v večji gorenjski krajevni skupnosti, kjer bodo pičla sredstva, ki so za zdaj še v osnutku, dobili v tretjem kraju, če se ne bodo v obeh, kjer je akcija sicer opredeljena kot prednostna, znali sporazumeti, kako se je bodo lotili. še lat je in hitreje pa se lahko zgodi, da bo krajanom dveh, treh krajevnih skupnosti ostala zgolj in samo figa, če se recimo ne bodo mogli sporazumeti, kje bi uredili osemletko; pa čeprav imajo prav tako tisti, ki jo le imajo, kot tisti, ki dokazujejo, da jo potrebujejo. Treba se je torej zamisliti in oceniti, komu v prid so lahko tovrstna prerekanja in prestilna odločanja. • A. Žalar Država naj bo varen dom Šenturška gora, 28. novembra - "Kar se je dogajalo ni moč pozabiti, moč pa je odpustiti. Naj bo država s spravo spodoben in varen dom. Vi šenturšanipa ste spravo že dosegli," je na nedeljski spominski svečanosti na Šenturški gori ob odkritju plošče žrtvam nasilja v drugi svetovni vojni poudaril predsednik Izvršnega sveta Kranj Peter Orehar. Prebivalcem krajevne skupnosti Šenturška gora se je pri maši ob dokončanju del na prenovi cerkve sv. Urha zahvalil tudi pomožni škof Jože Kvas. Vsem, še posebej pa župniku Pavletu Juhantu in cerkvenemu pevskemu zboru, ki ga vodi Brane Jagodic, je zaželel, da tudi vnaprej skrbijo, da bo ta kraj okras cerkve. Potem ko so lani obnovili cerkev sv. Lenarta in jo letos dokončali, so se z delom in prispevki ob podpori občinskega proračuna lotili tudi prenove cerkve na Šenturški gori. Obnovili so streho, fasado, prepleskali zvonik in uredili odvodnjavanje. Dela so, kot je v poročilu gradbenega odbora povedal Milan Zamlje, veljala dobre tri milijone tolarjev. Glavna izvajalca sta bila Gradbinec iz Kranja, kleparska dela pa je opravil Janez Grilc iz Šenčurja. Sicer pa to ni bila glavna akcija v krajevni skupnosti Šenturška gora, saj so dograjevali tudi gasilski dom in asfaltirali del ceste na Lenart, je povedal predsednik krajevne skupnosti Janez Gradišek. • A. Žalar Na cerkvi je ključar Franc Jagodic - starejši odkril ploščo 18 žrtvam druge svetovne vojne in sicer s Šen turške gore (4), Viševce (5), Sidra/a (2), Lenarta (1), Apna (4) in Raven (2). Spominska svečanost na Pokljuki Radovljica • Letos mineva 50 let od dramatičnega boja borcev 3. bataljona Prešernove brigade. Borčevska organizacija iz radovl- {'iške občine bo v sodelovanju z odborom skupnosti borcev 'rešernove brigade organizirala spominsko svečanost na grobišču Prešernovcev na Goreljku. Svečnost z naslovom Zmaga mrtvega bataljona bo v soboto, 11. decembra, ob 12. uri. V kulturnem programu pa bo nastopil oktet LIP iz Zasipa, recitirala pa bo Petra Zerovnik. Če bo sneg, bo po proslavi spominski tek na smučeh za pokal Zmage mrtvega bataljona. V KO ZB bodo poskrbeli za avtobusne prevoze. Tudi drugi del Radovljica • Nekaj časa je kazalo, da bo zaradi pičlih občinskih sredstev Prešernova ulica v Radovljici v drugi polovici ostala nedokončana. Pa so v občini skupaj s krajevno skupnostjo vendarle našli rešitev za nadaljevanje del z nekaterimi spremembami. Namesto novogradenj bodo stare stanovanjske hiše, zgrajene med drugo vojno, obnovili, podstrešja pa preuredili v stanovanja za mlade družine. Tako bo polešan izgled, rešen pa deloma tudi stanovanjski problem. K lepšemu izgledu tega dela mesta pa so pripomogli tudi gasilci z obnovo svojega doma. Dogovor podpisala slaba polovica Britof, 29. novembra - Celodnevne predstavitve in razgovora o zazidalnem načrtu Britof sever Voge se ie v nedeljo v Domu Andreja Kmeta v Britofu udeležilo okrog 60 sedanjih lastnikov (od 106), predloženi dogovor glede načina urejanja stavbnih zemljišč pred začetkom uresničevanja zazidalnega nacrta pa je v nedeljo podpisalo 40 lastnikov. Ob tem, ko se je tako rekoč brez pripomb na predloženo rešitev strinjala slaba polovica sedanjih lastnikov, kot je povedal predsednik Sklada stavbnih zemljišč Tadej Markič, bolj zaskrbljuje, da več kot 40 sedanjih lastnikov sploh ni prišlo . "Zato bo zdaj upravni odbor Sklada najprej ocenil tako nedeljsko srečanje, kot pripombe in razpravo. Ob tem pa naj dodam, da za 6 parcel dogovora tudi ni podpisala Stanovanjska zadruga Kranj." Namen predstavitve in razlage predstavnikov Sklada stavbnih zemljišč v nedeljo v Britofu je bil, da sedanjim Iaastnikom med drugim razložijo, da je pogoj za začetek gradnje v okviru zazidalnega načrta najprej zložba zemljišč. Po tem bi imeli sedanji lastniki prednost pri izbiri parcel. Pri dodeljevanju parcel pa bi upoštevali tudi tako imenovano načelo prekrivnosti. Vsak lastnik pa bi lahko dobil v last toliko stavbnih parcel, kolikor bi jih v celi izmeri nastalo po delitvi izrner stare in nove parcele. Predvidena cena stavbnega zemljišča za ureditev komunaln ih naprav je bila v predloženem dogovoru opredeljena 64,40 DEM za kvadratni meter, končna cena pa bo izoblikovana po pridobitvi tehnične dokumentacije. • A. Ž. KS Gorenja vas: gradili bodo ceste Leskovica z referendumom, Debeni s pogodbo Konec tedna so se v Debeneh na zboru krajanov odločili, da bodo zbirali denar na podlagi pogodbe, v Leskovici pa bodo pripravili referendum o samoprispevku. v dve etapi (Kopačnica - šolas Leskovici - 2.230 metrov i» Leskovica - Robidniško Drosvetovanja, tako kot vsako eto ob koncu leta, že v začetku decembra. Prvi posvet bo že v četrtek, 2. decembra, ob 10. uri v Domu upokojencev v Bohinjski Bistrici (tudi za člane organizacije Koprivnika, Gorjuš, Poli, Srednje vasi in Stare Fužine). V petek, 3. decembra, ob 9. uri bo posvet v prostorih hotela Jelovice na Bledu za vodstva KO ZB Bled, Bohinjska Bela, Gorje, Ribno in Zasip. V torek, 7. decembra, ob 9. uri pa bo posvet za vodstva Radovljice, Begunj, Černivca, Dobrave, Lesc, Ljubna, Krope, Kamne Gorice, Lancovega in Dobrave. Posvet bo v spodnjih prostorih političnih organizacij v Radovljici. • (jr) Povrnili bodo stroške poškodb na cestah zaradi poplav Poplave ali slabo vzdrževanje Skofja Loka, 29. novembra • Kar precej prepričevanja je bilo potrebno, preden se je škofjeloški izvršni svet odloČil-da iz obvezne občinske rezerve pokrije materialne stroške odstranjevanja posledic poplav, ki so jih povzročila skoraj dvomesečna jesenska deževja. Kar 16 konkretnih primer-ov poškodb - v pretežni večini gre za plazove in usade - ^ jih je ocenila komisija za ocenjevanje škode in poškodO' vanih objektov ob naravnih in drugih nesrečah, je namreč med nekaterimi člani občinske vlade vzbudilo sum, da s°. poškodbe tudi posledica slabega vzdrževanja cest, zlas*' zamašenih odtokov in neurejenega odvodnjavanja. Dejst' vo je namreč, da letošnja jesenska deževja, ki so bila res dolgotrajna, niso bila katastrofalna, zato taka množic3 poškodb kaže tudi na druge vzroke. V razpravi je bil° ocenjeno, da bi bilo verjetno ceneje, če bi resneje poskrbeli za vzdrževanje cest, in sorazmerno dobre izkušnje pri tem v obliki javnih del, so možen način za to. Šele po zagotovilu, da gre le za materialne stroške sanacij cest (za delo pri tem so poskrbele KS) je bil° odločeno, da se 1,7 milijona tolarjev da v ta name0 (celotna škoda je bila ocenjena na 2,8 milijona tolarjev oa 13 cestah), prednostno pa naj se rešuje usad nad vasj0 Mlaka. • S. Ž. GLA$ Ob omejevanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja Največ škode je, če so brezposelni mladi Med sedmimi omejitvenimi ukrepi, ki so zadeli programe aktivne politike zaposlovanja, je tudi tisti, ki zadeva sofinanciranje pripravništva. ? Programi ne le, da so med ostalimi številčno največji, temveč rjj1 strokovnjaki pripisujejo precejšnjo težo tudi zato, ker mladim J**»ieem zaposlitve olajša pot do dela. Tudi dr. Milan Vodopivec, ,v okviru svetovne banke raziskuje posebnosti trga delovne sile ^nas, potrjuje koristne učinke takega spodbujanja zaposlovanja JJkdih. Slednji sicer sodijo v ogroženo skupino iskalcev zaposlitve, vj* Gorenjskem so konec septembra subvencionirali pripravništvo *i pripravnikom, in sicer najmanj za šest mesecev. "Finančni učinek omejitvenih "^repov bo nizek, saj glavnina talcev zaposlitve, ki so deležni Materialne pomoči, še vedno ^taja. Začasno pa se je zaprla P0* za tiste, ki šele vstopajo v *aterega od teh programov," ie Jcjal mag. Franc Belčič z območne enote Zavoda za zapo-j'°vanje v Kranju. "Konec eptembra smo sofinancirali Pripravništvo 497 pripravni-|0rr». 1. septembra jih je konča-^.54, desetim smo dali posebno "simulacijo, 21 pa se jih je drtnovno prijavilo. Odkar je u?aYa Pre0" kratkim začasno "K'nila te programe, se že javljajo prvi konflikti. Ljudje ° namreč tudi ukrepe aktivne P°'itike zaposlovanja šteli za jonsko pravico, čeprav gre p fakultativne programe. To c zlezlo pod kožo tudi deloda-{^cem, ne le iskalcem zaposlitve." delodajalec in pripravnik obojestranska konst subvencioniranju priprav- i i a je Prid00"* Prav deloda-wec. Če je zaposlil pripravnika in mu s tem omogočil (če že ne kasnejše redne zaposlitve v tej organizaciji) večjo konkurenčnost na trgu delovne sile, je bil deležen od 60 do 80 odstotkov državne pomoči. Za pripravnika s srednjo šolo je zavod dodeljeval 60 odstotkov za plačo pripravnika, za onega z višjo šolo 70 in za visokošolca 80 odstotkov plače, za vse pa tudi stroške prevoza. Delodajalec je dodal le še preostanek, da je dosegel raven, ki jo za pripravnika zahteva kolektivna pogodba. Pri novembrskem izplačilu so na kranjski enoti zavoda za zaposlovanje na pripravnika izplačali v povprečju 21.000 tolarjev bruto (za 688 oseb) in še 4.700 tolarjev za vožnje (med pripravniki je 495 vozačev). Nasprotniki subvencij za te namene sicer trdijo, da je to le pot uha za delodajalce in da bi morali zaposlovati brez tovrstnih stimulacij, če za to obstajajo kadrovske potrebe. Vendar je problem najbrž ravno v potrebah, saj vemo, da jih gorenjska podjetja zadnja leta izkazujejo vse manj. Nasprotno, vzorec obnašanja je prej opredeljevanje kadrovskih presežkov in njihovo odpuščanje. Marsikateri pripravnik je dobil delo za obdobje pripravništva ravno po zaslugi državne pomoči in ga morda po preteku te dobe tudi obdržal. Strokovnjaki so namreč prepričani, da je ravno pri mladih največja škoda, če ne dobijo dela, kar potrjujejo tudi opažanja dr. Milana Vodipivca, kidela tovrstne študije pri svetovni banki. Prikrajšanih 72 pripravnikov? Opravljeno pripravništvo je tudi formalni pogoj pri kandidiranju za delovno mesto. Če bo spričo varčevanja pri aktivni politiki zaposlovanja pripravništvo mnogim onemogočeno, bi kazalo spremeniti tudi predpise. Omenjene programe država ukinja sicer "le" za dva meseca, vendar ie pričakovati, da zanje tudi prihodnje leto ne bo dovolj denarja. Ob ukinitvi programov je mag. Franc Belčič napravil "spekulativno" oceno, koliko ljudi bi bilo prikrajšanih, če bi za en sam mesec odvzeli te pravice. Med njimi omenja tudi 72 pripravništev in 11 dodatnih pripravniških subvencij. "Med dvomesečnim "predahom" bomo skušali tudi realno ovrednoti, kaj pomenijo ti pro- Mag. Belčič opozarja tudi na nekatere stranske učinke, ki jih prinaša omejitev pri pripravniških subvencijah. Če bodo delodajalci sami financirali pripravnike, se bodo bolj ozirali po kadrih "na pra- fu tovarne", da jih ne bo remenil še strošek prevoza. S tem bi bili prizadeti zlasti mladi, ki so se šolali za poklice, za katere ni delovnega mesta v domačem kraju, privilegirani pa oni, ki so privilegirani že med šolanjem. Tudi gibljivosti kadrov, ki je na Slovenskem le tako ali tako majhna, s tem ne bi naredili posebne usluge. grami. Če bo tudi prihodnje leto večja denarna stiska, bo potreben selektiven pristop k programom, ki so bili prej vsakomur na voljo," meni mag. Belčič. " Morda bomo prešli na sistem napotnic, predhodne izbire ali pa bo morebiti veljal kvotni sistem. Doslej je do teh storitev lahko prišel vsakdo, kdor je predložil popolno vlogo. Vmes so se prilagajali in zaostrovali le posamezni pogoji, če je zmanjkovalo denarja (denimo regres za prehrano pripravnikov)." • D. Z. Žlebir 40 let psihiatrične bolnišnice v Begunjah Ustanova na zavidljivi strokovni ravni nje, 26. novembra - V Psihiatrični bolnišnici v Begunjah, ki e pred 40 leti nastanila v več stoletij stari Kacijanarjevi ^asČini, so slovesno počastili svoj jubilej. V strokovnih krogih 'soko cenijo psihiatrično ustanovo, ki se je v desetletjih Proslavila zlasti pri zdravljenju alkoholizma, delovni terapiji in , dnevni bolnišnici. Za to so prejeli tudi priznanje Psihiatrične ^biike iz Ljubljane in psihiatrične sekcije Slovenskega zdravniška društva. Ob jubileju so odprli več azstav, med njimi so bili na Sled tudi izdelki iz delovne yrapije tamkajšnji pacientov. i40 letih se je v psihiatrični °°lnišnici Begunje, ki se je j^Prla na pobudo prof. dr. ^neza Kononija, da bi razbre-?*nila prenatrpano ljubljansko f'.'hiatrično bolnišnico, zdravilo jpu 26 tisoč bolnikov. Stari ^acijanarjevi graščini, ki je [J bila v prejšnjem stoletju ženska kaznilnica, med vojno pa nacistična ječa, je bilo očitno sojeno, da jo vseskozi spremljata trpljenje in žalost. Maloštevilno osebje, ki je v bolnišnici skrbelo za veliko število bolnikov, pa se je trudilo blažiti in ob z leti sodobnejših metodah dela lajšati stiske duševnih bolnikov. Sedanji direktor dr. Janez Romih, ki je govoril o razvoju ustanove skozi desetletja, je med drugim navrgel tudi misel o odrinjenosti te veje medicine, o čemer priča tudi dejstvo, da ji je uspelo zgraditi vrsto imenitnih stavb, vendar na žalost to ne velja za psihiatrijo. Obsežnejši zgodovinski pregled begunjske bolnišnice je prispeval slavnostni govornik prof. dr. Janko Kostenapfel, predsednik psihiatrične sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Prvo desetletje je bila bolnišnica v Begunjah azilska depandansa matične psihiatrične ustanove v Ljubljani, v sedemdesetih letih pa je sprejemala pretežno paciente z gorenjskega območja. Že kmalu je začela iz zatočišča za kronične Mala anketa Mladi se bojijo AIDSA K*»nj, 30. novembra • Jutrišnji dan, 1. december, 'e Svetovna zdravstvena organizacija razglasila ** svetovni dan boja proti AIDSU. Ker je z brusom HTV okuženih vedno več mladih ljudi, *>o med mimoidočimi poiskali zlasti generacijo, ** jo ta kuga 20. stoletja najbolj zadeva. Videti J*> da se mladi zavedajo nevarnosti in tudi zgovornosti v zvezi z AIDSom. Tanja Medic 4. letnik srednje šole: "Mladi vemo o AIDSu toliko, kot preberemo v knjigah in časopisju. S starši in učitelji se o tem pogovarjamo bolj malo. Smo pa mladi najbolj na udaru te nevarne bolezni, zato je dobro vedeti, kako se je ubraniti: s primerno zaščito pri spolnem odnosu in brez menjave partnerjev." Teja Lapanja, 1. letnik srednje šole: "Vemo, da je AIDŠ nevarna nalezljiva bolezen, ki se prenaša s spolnim stikom, zato se je pred njo treba zaščititi. Mladi smo bolj rizični kot starejši, ker še ne znamo dobro misliti. O AIDSu so nas poučili že v osnovni šoli, o tem pa je tudi veliko napisanega in filmov." Suzana Grecorinič, 1. letnik srednje šole: "V srednji šoli se o AIDSu doslej še nismo pogovarjali. Iz pogovorov s prijateljicami pa vem, da je mlade precej strah te nevarne bolezni. Zato je prav, da to ni tabu tema in da se o njej dobro poučimo." David Povšič, 1. letnik srednje šole: "Največ sem o AIDSu zvedel s televizije, iz časopisov, pa tudi od staršev. Vsi nas svarijo in dajejo navodila, da se je treba pri spolnem stiku zavarovati, da ne pride do okužbe. O tem smo se pogovarjali tudi v osnovni šoli, v srednji pa še ne." Brane šmid, 1. letnik srednje šole: "Iz knjig in časopisov se o AIDSU dosti izve. Če imaš nekaj starejše starše, se z njimi težje pogovarjaš o teh stvareh, ker te ne razumejo dobro. Dokler smo še zelo mladi, naj bi se izogibali spolnosti, kasneje pa naj bi uporabljali kondom." • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Dr. Janez Romih v imenu begunjske bolnišnice sprejema priznanje psihiatrične klinike in psihiatrične sekdje zdravniškega društva. duševne bolnike preraščati v aktivno terapevtsko bolnišnico, začela z dispanzersko obliko zdravljenja, na zavidljivo raven razvila delovno terapijo, se uspešno posvetila zdravljenju alkoholizma... Danes se povprečna ležalna doba, ki je nekdaj traja več kot 120 dni v leti, skrajšuje na 49 dni. Hospitalizacijo skrajšujejo zlasti zato, da bi bolnik ne prekinil stikov z matičnim okoljem. Največ sprejetih pacientov, več kot 27 odstotkov, se danes v Begunjah zdravi zaradi alkholizma, veliko je primerov zdravljenja shizofrenije, manične depresivne psihoze in zatem paranoidnih stanj. Za bolnike, ki jim je na voljo 200 postelj, skrbi 112 zdravstvenih delavcev (vseh uslužbencev je 173). Besedo je povzel tudi nekdanji direktor ustanove prim.dr. Jurij Zalokar, ki je govoril o razpadu vrednot, o iskanju družbenih vezi, prijateljstvu namesto razdoru, o iskanju poti do samega sebe in premagovanja strahu, pa tudi o uveljavitvi psihiatrije, da v družbi najde mesto, ki ji gre. Govorniki so se spomnili tudi psihiatra dr. Mihe Kamina, ki je kot žrtev okupatorjevih poma-gačev pokopan v bližini. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Otroški paradiž na Gorenjskem sejmu Ves december v Deželi igranje Kranj, 29. novembra - Vsi prodajalci igrač vedo, da se ti predmeti najbolje prodajajo decembra. Kranjski podjetji Hribar in otroci ter Borna, grosista igrač, pa sta sklenila to dejstvo izkoristiti s predstavitvijo najširše ponudbe igrač v Deželi igrarije na Gorenjskem sejmu. K sodelovanju sta povabila 19 dobaviteljev igrač, ponudbo pa bodo popestrili tudi ob pomoči komisije za organizacijo prireditev občine Kranj, Zveze kulturnih organizacij Kranj, kranjskih vrtcev in Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Kot je na novinarski konferenci povedal pobudnik velikega sejma igrač Jože Hribar, gre za poskus trženja, kjer so staknili glave vsi največji slovenski ponudniki igrač in s skupnim nastopom na sejmu ter posebnim načinom trženja omogočili, da bodo otroci čim ceneje prišli do kakovostnih igrač. Skušali bodo tudi kar najbolje zadostiti prvotemu sloganu prireditve "Združene igrače Kranjske". Od 1. do 28. decembra bo na Gorenjskem sejmu mogoče obiskati pravljično deželo z igračami, kjer bo poleg bogate ponudbe igrač še veliko drugega. Vinko Vidmar, predsednik občinske komisije za prireditve, obljublja v tej deželi tudi obisk obeh pravljičnih dobrotnikov. 5. decembra se bo po obhodu po mestnih ulicah tja pripeljal Miklavž s spremstvom, 28. decembra pa dedek Mraz s svojim sprevodom. Bližnji Miklavžev praznik bodo popestrili tudi izvirni parkeljni iz Rateč, ki jih bo na sejem pripeljal Božo Košir. Tudi kranjski vrtci bodo imeli na sejmu svoj dan, 13. december, ko bodo pripravili poseben program z animatorko, vse dni pa bodo na sejem vodili vrtčevske otroke. Vzgojiteljice, ki se spoznajo na dobro igračo, bodo tudi najboljši svetovalec pri izbiri igrač. Zveza društev za cerebralno paralizo in Sonček pa nameravajo v deželi igrarije pokazati, da med nami živijo tudi drugačni otroci, ki si prav tako želijo igre in zabave. Prikazali bodo dejavnost Sončka, priredili dobrodelne prodaje, ob tej priložnosti pa bosta Svetlana Makarovič in Marjan Manček predstavila slikanico, ki govori o drugačnih otrocih. Nastopila bo tudi gledališka skupina Bleščečih šest. Zveza kulturnih organizacij Kranj bo sejmu prispevala del svoje običajne dejavnosti za otroke, od likovnih, glasbenih, plesnih do lutkovnih delavnic. Vmes se bodo vrstili dnevi posameznih proizvajalcev igrač, nastopi otroških glasbenih zvezd, na koncu pa bo tudi žrebanje (računov od nakupov in srečk, kajti vstopnine ne bo), ki obeta 101 mikavno nagrado, med drugim tudi izlet v Gardaland.Prireditev se bo začela 1. decembra ob 16. uri, 3. decembra jo bodo že obiskali parkeljni iz Rateč, 5. decembra pa tudi Miklavž. O natančnejšem urniku do konca meseca pa bomo bralce sproti seznanjali, da njihovi otroci na tem mikavnem sejmu ne bodo česa pomembnega zamudili. * D. Z. Žlebir Izlet za rejniške družine Miklavž za rejence Kranj, 30. novembra • Bliža se sobota, ko se bomo z Gorenjskim glasom in Alpetourom odpravili na izlet v Topoliko. Tja smo namreč povabili rejniške družine, ki so poleti sodelovali v nali akciji. Poleti smo vam v akciji "Rejniške družine" predstavili enajst rejniških družin z vse Gorenjske. Največ se jih je akciji odzvalo iz kranjske občine, kjer je rejniška tradicija stara že tri desetletja in kjer je v reji tudi največ otrok. Začeli smo z legendarno "mamo Mici, Marijo Kodrič, pri kateri se je v teh desetletjih zvrstilo okoli sto rejencev. Obiskali smo dve rejnici v jeseniški občini, eno v oddaljeni Davči, oglasila pa se nam je tudi rejnica Pavla Mlakar iz Hraš pri Smledniku, iz "mejne" občine Šiška torej, kjer je več let tudi predsedovala tamkajšnjemu društvu rejnic. Z reportažnim zapisom s sobotnega izleta vam bomo rejniške družine še enkrat predstavili z besedo in sliko. Sodelujoče rejniške družine naj še enkrat spomnimo na naše skupno sobotno doživetje. Dobimo se torej 4. decembra ob 9. un pred kranjskim kinom Center, odkoder se bomo odpeljali v TopolŠico. Poleg dobre volje naj udeleženci prinesejo s seboj tudi kopalno opremo, saj se bomo dodobra namočili v termalni vodi. Nasvidenje v soboto! • D. Z. Žlebir Vabilo k maturi Pred kratkim je Republiški izpitni center izdal knjižico avtorja mag. Zdenka Lapajneta Vabilo k maturi. Namenjena je dijakom, njihovim staršem, profesorjem in drugim, Id jih zanima problematika uvedbe mature. V knjižici je avtor, ki je tudi član republiške maturitetne komisije, na poljuden, razumljiv način strnil vse "suhoparne" uradne dokumente in informacije, ki zadevajo maturo. Tako med drugim pojasni vzroke za uvedbo mature (1995. leta), razliko med zaključnim izpitom in maturo, pove, kateri bodoči študenti bodo ? i vpis na univerzo potrebovali maturo, za katere bo dovolj zaključi izpit, kaj bo treba na maturi znati, kateri so obvezni in izbir i predmeti, opiše razlike med osnovno in višjo ravnijo zahtevnos načine preverjanja znanja in ocenjevanja, izdajo spričeval, povi kdaj bo matura, kakšna bo priprava nanjo v tretjem in četrte' letniku, kaj se zgodi, če dijak na maturi pade, skratka, v knjižu bodo dijaki našli vse, kar jih zanima, tudi odgovor na to, kam n naslovijo vprašanja, na katera v Vabilu k maturi morda ne boo dobili odgovorov. Knjižico je mogoče naročiti pri Republiškem izpitnem centi. dijakom bo navoljo v šolah (po 200 tolarjev), prodajali pa jo bode tudi v nekaterih knjigarnah. • H. J. Kranj, 30. novembra - Plesna soi Step by Step je sredi novembr, priredila plesne nastope otrok ob zaključku začetne stopnje celoletni-plesne iole za otroke. Kaj so se naučili v prvih dveh mesecih, so pokazali staršem in vrstnikom v vrtcu Mojca in na osnovni ioli Jakoba Aljaža. Podobno je bilo tudi v Radovljici v hotelu Grajski dvor, kjer ie prišlo otroški nastop pogledat 140 staršev in sorodnikov. Nastop je z glasbeno točko popestrila Irena Sonc iz Kranja. V okviru Crireditve Moj čin mlinček melje pa odo otroci s plesnimi točkami razgibali še modno revijo, ki jo snema TELE-TV. Pri Step bv Step sedaj vpisujejo v nadaljevalne in nove začetne tečaje za otroke, starše in odrasle pa vabijo v posebne prednovoletne plesne tečaje ob torkih in četrtkih v restavracijo Park (Brioni) v Kranju, ob sobotah pa tudi v hotel v Radovljici. - • Foto: Cveto Sonc KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Industrijska tekstilna dediščina Gorenjske.\ Prešernovi hiši razstavlja akademski slikar Vinko Tušek slike, kipe in ambient. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja Jote Tisnikar. JESENICE • V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Reltka iz Trbovelj. V Ruardovi graščini na Stari Savi je odprta stalna zbirka okamnin iz zbirk Jožeta Bediča. V razstavišču delavskega doma Favornik-Koroška Bela razstavlja Boris Berginc slike na temo Živalski svet. V bistroju Želva so na ogled oarvne fotografije ^ranca Vrbanije. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja risbe Janez Mohorič, BLED • V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Martin Bizjak. TRŽIČ - V prostorih A banke razstavljata izdelke domače obrti Jernej in Matej Kosmač.V Jožefovi dvorani razstavljata akad. kipar Cene Ribnikar in slikar Vinko Hlebi. KAMNIK - V galeriji Veronika razstavljajo fotografije člani Foto kino kluba Mavrica iz Radomelj. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo v petek, 3. decembra ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Cooneva Zbeži od žene - za izven in konto.. JESENICE: RAZSTAVA - V Ruardovi graščini na Stari Savi danes odpirajo razstavo z naslovom Stara Sava včeraj, danes, jutri. Muzej Jesenice se s to razstavo pridružuje akciji za revitalizacijo StareSave. KRANJ: KONCERT - V dvorani kranjske Gimnazije bo v soboto, 4. decembra, ob 19. uri koncert APZ France Prešeren Kranj pod vodstvom Damjana Močnika. Pevci bodo predstavili glasbeni program - od slovenskih narodnih do Beatlesov. Na prireditvi bodo sodelovali še: Trio klunastih flavt, duo David Končan, pianino in Andrej Rupar, klarinet, in recitatorji. RADOVLJICA: LITERARNI VEČER - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.3o pesnik Ivo Svetina v pogovoru z Danielo Leskošek predstavil svoji novi pesniški zbirki Glasovi sveta in disciplina bolečine. RADOVLJICA: RAZSTAVA - V galeriji Šivčeve hiše bodo v petek, 3. decembra, ob 18. uri odprli tradicionalno novoletno prodajo likovnih del. Na otvoritvi bo pel pevski zbor A.T. Linhart pod vodstvom Jureta Dobravca. SKOFJA LOKA: O FOTOGRAFIRANJU - V četrtek, 2. decembra, ob 17.30 bo v knjižnici I. Tavčarja Drago Šetina predaval o delovanju in vzdrževanju fotoaparatov. Predavanje prireja Foto kino klub A. Ažbe. SKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V kapeli Puštalskega gradu bodo v petek, 3. decembra, ob 18. uri odprli razstavo Borisa Lavriča ob ustvarjalčevi 30- letnici likovnega ustvarjanja in ob življenjskem jubileju. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole, citrar Rado Kokalj, program bo pove/oval Jože Logar. Avrorja bo predstavil dr. Cene Avguštin. Decembra v Bohinju RAVNIKOVI DNEVI V petek, 3. decembra, se bodo v Bohinju začeli Ravnikovi dnevi. Kulturna prireditev, kjer bodo tako Bohinjski kot tudi drugi umetniki prikazovali svoje dosežke z različnih področij ustvarjanja, bo trajala do 12. decembra. Posvečena je spominu na Ai fona in Janka Ravnika, domačina, skladatelja in glasbena pedagoga, ki sta v dvajsetih letih soutemeljevala impresionistični slog na Slovenskem. Kot je povedal Jurij Dobravcc, koordinator prireditve, bo letošnja nekako poskusna - Ravnikovi dnevi naj bi odslej potekali vsako drugo leto v mesecu maju, ki je tudi rojstni mesec bratov RAVNIK. Projekt kulturnih tednov v Bohinju sta pripravila ZKO Radovljica in društvo Jerina Bohinj. Program bo v osnovi razdeljen na tri vrste nastopov: na običajne, velike projekte, ki bodo v dvoranah, avlah, cerkvah in na prostem, na kratke nastope, kjer bodo umetniki tisti, ki se bodo približali čisto določeni publiki, tretja oblika pa bodo zahtevnejše predstave za majše število udeležencev, kot na primer recitali, komorni koncerti in zahtevnejša predavanja v manjših prostorih. V času Ravnikovih dnevov načrtuj .-jo tudi postavitve razstav, v prihodnje pa naj bi bilo pomen ben sestavni del projekta tudi fotografsko tekmovanje, ne nazadnje- tudi zato, ker se je Janko Ravnik poleg glasbe posvečal tudi umetniški fotografiji. Letošnja, prva prireditev bo Bohinjcem, in ne le njim, tako ponudi a koncert domačega komornega zbora Anton in Jankof Ravnb;k, prav tako domačo gledališko predstavo Komisija za samom ire, film Krik stene, ki ga pri nas šeni bilo moč videti, pa fužinar .ki večer z diapozitivi Triglavskega narodnega parka, ki jih bo pokazal in komentiral Jože Mihelič. Krst pri Savici, projekt z diapoz.tivi, glasbo in govorjeno besedo bo povezoval Lojze Ropret. ogledati pa si bo moč tudi prvi celovečerni slovenski film V kraljestvu Zlatoroga, katerega avtor je Janko Ravnik, ob klavirski spremljavi Boruta Lesjaka. • M.A. Adria dbrieland band UTKOVNR SKUPINA TRI: KO RED IN MIR V KRALJEVINI NARCISI NEPRIDIPRAV REGRETfiNIJfl (premiera) Dvorano kulturnega doma na Visokem pri Kranju četrtek, 2. decembra, ob 19. uri PETNAJST LET Z JAZZOM Kranj • Ko bo Adria dirieland band marca naslednje leto v kinu Center ob svoji petnajstletnici delovanja pripravil koncert« bo za vse nastopajoče na odru kar premalo prostora. Skupina, ki se že vrsto let ljubiteljsko ukvarja s tradicionalnim jazzom-ima sicer le osem članov, vendar pa se je v desetletju in pol v njenih vrstah izmenjalo domala za pol srednje velikega orkestra glasbenikov, samih znanih imen. Te bodo vsekakor povabili k sodelovanju na svečanem koncertu z jazzovsko glasbo. Še pred tem nastopom, na katerega se glasbeniki že pripravljajo, pa se bodo pojavili še na nekaterih nastopih. Najprej ta konec tedna v Cerkljah, ko prejemajo pomembno občinsko priznanje, konec decembra pa skupaj s Pihalnim orkestrom Kranj, s katerim tudi sicer sodelujejo. Že lani so se dogovorili, da bodo tradicionalnemu novoletnemu koncertu dodali nekaj jazzovsko obarvanih sklad ter prispevali k pestrosti vedno dobro pripravljenega glasbenega programa. Pravzaprav so v zadregi, kadar sestavljajo program za samostojen nastop, pa ne, ker ne bi imeli naštudiranega dovolj glasbenega materiala, pač pa ravno nasprotno - včasih je iz okoli 1S0 glasbenih del kar težko sestaviti program za najrazličnejše priložnosti. Temu zajetnemu opusu z muziko, ki je že davno tega obšla svet in so jo posvojili tudi evropski glasbeniki, kranjski ljubitelji dixielanda vedno znova dodajajo novosti, pa tudi na novo aranžirane že znane glasbene komade. S tako obsežnim glasbenim programom in s svojskim načinom igranja so jih opazili tako poslušalci kot strokovnjaki na festivalu dbcielanda v San Ra phaelu na francoski ažurni obali, kjer so letos sodelovali med 47 ansambli z vsega sveta že tretjič. "Tja se vedno radi vračamo, ne le zaradi nagrade, ki smo jo tam prejeli za igranje, pač pa tudi zato, ker nas tudi poslušalci lepo sprejemajo. Igramo namreč modernejši chicago stil, ki ga ljudje raje poslušajo kot pa tradicionalni new orleans stil. Ker smo bili tam že trikrat, vabilo pa že imamo tudi za naslednje leto, nas poslušalci in seveda gostitelji že dobro prepoznavajo med ansambli, pa tudi ime našega ansambla jim pripoveduje, da smo od tam doma, kjer je tudi nekaj Jadranskega morja," pravi Tone Pogačnik, organizacijski vodja, ki v skupini igra pozavno. No, na letošnji kranjski noči se je med njihovim igranjem pred Prešernovim gledališčem tudi nabrala kar številna publika, saj končno te muzike ni mogoče slišati kaj pogosto. Ne gleda na to, da skupina obstaja že poldrugo desetletje, pa razmeroma malo nastopa v Kran- Fotorazstava v Moderni galeriji FOTOGRAFIJE J. MARENČIČA Člani Adria dbcieland banda Iz Kranja so: Metka Štok-Zalaznik, vokal, Stane Gra-štč, bobni, Grega Grašič, trobenta, Matjaž Malovrh, kitara In banjo, Zdenko Otrin, bas, Marko Petrovšič, klavir, Tone Pogačnik, pozavna, in Tomaž Završnik, klarinet. ju. Kaže, da se tudi ta vrsta glasbe in tudi skupina kot tudi vse druge srečuje z istim problemom, kot vse druge glasbene skupine v Kranju. Kje nastopati? Občasno se sicer dogovorijo za glasbeni nastop v Ragtime klubu na Sejmišču, poleti pa že vrsto let igrajo na Bledu. Zadnje čase pogosteje kot prej sodelujejo s Pihalnim orkestrom Kranj: lani so prvikrat sodelovali na novoletnem koncertu, letos spomladi so skupaj gostovali v Italiji, kaže pa, da bo takšnega sodelovanja več tudi v prihodnje. "Ne vem, koliko časa bo skupina obstajala. Prav dolgo gotovo ne, če ne bo prišlo zraven še nekaj mladih. Že nekaj časa nas skrbi, kje naj dobimo nove, mlade glasbenike," razmišlja Tone Pogačnik. "Iz glasbene šole skorajda ni pihalcev in kolikor vem, se zadnje čase za trobento ali pozavno, ki v taki sestavi, kot je naša, morata biti, ni odločil prav nihče. Zato smo se tudi domislili, da bi mladim dbcie- land muziko pobliže predstavili' Delamo na glasbenem projektu Glasba mladini, kot smo ga imenovali. Program smo prvi* predstavili letos v Dijaškem domu na Zlatem polju; naša pevka Metka Štok - Zalazni* je mladim z besedo predstavila razvoj dbcielanda, pa zaigra'1 smo kakih deset skladb. Pro* jekt je bil ocenjen kot uspešen, zato razmišljamo, da bi ga Eonudili ministrstvu za šolstvo otenega od izbirnih programov za srednje šole. Se prej pa ga bomo nekoliko izpolnili se t novimi z izkušnjami na podobnih predstavitvah z živo glas' bo." Pred časom je v skupin0 prišel mlad pianist, zdaj devet-najstletni Marko Petrovšič. Le-tos je bil sprejet kot redni študent na akademijo za jazz v avstrijskem Gradcu, zato imajo to jesen skupne vaje redkeje, kot bi jih sicer imefi, saj se Je treba prilagajati urniku pianista. Glasbeniki kranjskega Adria dbrieland banda bi bili vsekakor v zadregi, bi jih mladi, pa tudi vsi, ki jim gre v uho dikieland muzika, povprašali, kje dobito kakšno njihovo kaseto s posnetki. Že dolgo časa se zavedajo, da skupina brez posnetkov v sedanjem času zares ne more več, vendar imajo prav oni, ljubiteljski glasbeniki, za snemanje kasete najmanj časa. Pa ga bo treba najti, tega se zavedajo, če ne prej, pa b°; morda njihova muzika na kaseti marca - ob jubileju. • Le* Mencinger Razstava v Šivčevi hiši Ljubljana • V prostorih Modeme galerije bodo danes, v torek, ob 19. uri, odprli razstavo fotografij Janeza Marenčiča iz Kranja. V drugi polovici petdesetih in v začetku šestdesetih let se je Marenčič, s fotografijo se je začel ukvarjati že pred drugo svetovno vojno, odloČil za ploskovito koncipirano fotografijo krajin. Povezane so s pogledom od zgoraj ter izkušnjo letenja oziroma pogleda iz letala na Sorsko polje. Marenčič je namreč pogled od zgoraj odkril kot možnost izražanja povezanosti med naravo in človekom, ki jo je vseskozi razumel kot sožitje človekove kreativne energije z naravnimi danostmi. Njegov ustvarjalni akt je temeljil v iskanju takšnih predelov narave, kjer ponavljanje podobnih elementov samo po sebi ustvarja ritmično razporeditev in s tem svojevrsten ornament... Razstava bo na ogled do 16. januarja 1994. - Janez Marenčič: Promenada, 1957 Oživljena podoba starih časov MOJSTRA DOMAČE OBRTI PREDSTAVLJATA IZDELKE Tržič, 27. novembra - V galeriji A banke v Tržiču so minuli petek zvečer odprli razstavo "Oživljena podoba starih časov", na kateri domača mojstra iz roda Kosmačev prikazujeta umetnost obdelave lesa. Njuno delo je predstavil številnim obiskovalcem prof. Janez Šter, svečanost pa je z zvoki citer obogatil Zvonko Horvat. Zanimiva prireditev, ki je tudi prodajna razstava, bo na ogled vse do sredine januarja 1994. Naslov prireditve izdaja smer iskanja podob in oblik, ki jih Jernej in Matej Kosmač ustvarjata za današnji čas. Izvirne lesene predmete iz preteklosti je najprej odkrival in jih poustvarjal oče, pozneje pa se mu je pridružil še sin. Tako je z leti nastala cela vrsta najdenih ostalin ljudske spretnosti, ki sta nh mojstra zlagoma razvrstila v nekem smiselnem redu. Na razstavi sta v steklene vitrine razvrstila originalno rezljane žličnike, rovaše (bančne izpiske vaških srenj), sončne ure, pipe in šatulje, uporabne pastirjeve predmete in ornamentirane izdelke iz lesa, kot so cokle, oselniki in pručka. Med njimi so postavljene različne svetilke na steklene krogle (čevljarske luči) in ansambelske celote izdelkov, kot je najnovejša Slovenska domačija. V visoki stekleni vitrini so razpela in reliefi, osrednjo vitrino pa krasijo lesene figurice, znane iz slovenskega jasličarstva. * S. Saje OD SLIK DO DRAŽGOŠKIH KRUHKOV Radovljica - V galeriji Šivčeve hiše bodo v petek, 3. decembra, op 18. un odprli tradicionalno likovno prodajno razstavo, ki jo ta galerija oziroma Muzeji Radovljica prirejajo že petnajst let OD jubileju bo tradicionalni razstavni program tudi dopolnjen z izbiro trenutno najboljših knjig za otroke. Na vabilo za prodajno razstavo likovnih del se je letos odzvala večina likovnikov, ki so v tem letu razstavljali v Šivčevi hiši: slikarji in kiparji Irena Majcen, Klementina Golja, Lovro Inkret in drugi. Poleg, njih pa še radovljiški likovniki in tudi oblikovalci, ki so lan' sodelovali na natečaju za spominke ob Linhartovih jubilejih.' Primož Čeme in drugi. Vabilu so se odzvali tudi otroci 'z radovljiških vrtcev in učenci osnovne šole Antona Janše, ki s° pripravili vrsto svojih izdelkov. Ob likovnih delih bo letos tudi več drobnih, prijetnih predmetov iz slovenske etnografske dediščine, kot so kroparski svečniki, sveče vite iz satja in dražgoški mali kruhki. Med knjigami za otroke bo najti tiste, ki so jih ilustrirali ilustratorji, ki so letos tudi razstavljali v Šivčevi hiši, poleg njih pa tudi otroške knjige s kasetami in brez njih, vse pa sodijo med najboljše kar trenutno premore knjižni trg. Razstava bo odprta vse do konca meseca, vmes pa se bo se marsikaj dogajalo: tako bo v poročni dvorani Šivčeve hiše akademska slikarka Melita Vovk portretirala otroke in odrasle. Med 20. in 22. decembrom pa bodo na Osnovni šoli Antona Janše odprte delavnice« v katerih se bodo otroci in odrasli lahko naučili izdelovati okraske iz gline, volne, testa in drugega meteriala. Medtem ko bosta oba-razstavna prostora Šivčeve hiše namenjena prodajni razstavi, pa bo v tretjem prostoru prvikrat na ogled zbirka dvanajstih grafik mehiških slikarjev, ki so jih umetniki odstopi'1 bodoči radovljiški stalni zbirki grafik. Grafike so nastale lani ob 500-letnici odkritja Amerike, nosijo pa značilen naslov "500 1*J> protikolonialnega boja". • L. M. VOŠČILNICE MLADIH LIKOVNIKOV Šk. Loka, 25. novembra - V četrtek je bila na Loškem gradu otvoritev razstave motivov za novoletne in božične voščilnice« k> so jih izdelali učenci osnovne šole Ivana Groharja pod vodstvo^ učiteljice likovnega pouka Milojke Bozovičar. S kratkim kulturnim programom so otroci pospremili na V°\ razstavo, na kateri so predstavili najboljše izmed več kot tiso* voščilnic, ki so jih izdelali v letošnjem šolskem letu. Izmed pestre ber* duhovito in izvirno izdelanih voščilnic jih je komisija izbrala trinajst-natisnili so jih na reciklirani papir in te bomo ob letošnjem koncu leta že pošiljali svojim bližnjim. Giede na veliko ustvarjalnost mladih ij! tudi zaradi zanimanja za voščilnice, bodo s projektom nadaljevali tu« v prihodnje. Letos bodo voščilnice na voljo o osnovni Šoli Ivan8 Groharja, v Loškem muzeju, knjigami Ivana Tavčarja, škofjelosK' Nami in pred prazniki še kje. Cena kompleta je štiristo tolarjev. • A. T«rek, 30. novembra 1993 ^ _ GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAJC 7. STRAN • GORENJSKI GLAS VeČina podjetij se odloča za notranje lastništvo Največja ovira so predragi ocenjevalci in svetovalci Druga največja ovira hitrejše privatizacija pa je zapletena zakonodaja, skoraj polovica Podjetij ima premalo informacij. jtaoj, 26. novembra - Ministrstvo za ekonomske odnose in Gospodarska zbornica Slovenija za septembra izvedla anketo o '•stuinskem preoblikovanju podjetij, slaba tretjina je kot oviro ** hitrejše lastninsko preoblikuje navedla predrage ocenjene in zapleteno zakonodajo, slaba četrtina visoko vrednost Podjetja, zastoj zaradi revizij* in denacionalizacijskih postopkov in desetina pa neurejene odnose z državami bivše Jugoslavije in zastoje pri dogovarju z zadrugami. V anketo je bilo zajetih 1.743 Podjetij, nanjo se je odzvalo *-160 podjetij, ki predstavljajo odstotkov vseh podjetij in 76 °ostotkov vrednosti družbene-8* kapitala. Nekatera niso odgovorila na vsa vprašanja, zlasti De pri višjih fazah lastninskega Preoblikovanja. . Z lastninskim preoblikovanjem v 746 podjetjih, torej v P.nbližno dveh tretjinah podje-% ki so bila vključena v anketo. Optimistične septembrske izjave, da se bo pred koncem leta na agencijo za privatizacijo usul plaz privatizacijskih programov v praksi, še ni potrjen. Razlogi nedvomno tiče v revizijskih in denacionalizacijskih postopkih. Kar v 341 podjetij od 1.160, kolikor jih je bilo vključenih v anketo, namreč poteka revizija, zlasti v velikih in v srednjih podjetjih. Pri dobrih dveh tretjinah je PRIČELI Z LASTNINJENJEM SKUPAJ: 746 podjetij 300 250 200 150 100 50 0 ■ MAI A , Na vprašanje, v kateri fazi lastninskega preoblikovanja so, I6 odgovorilo 696 podjetij. Do-0nb 58 odstotkov jih pripravlja otvoritveno bilanco z dodatno ^enitvijo, med njimi je več pitkih m srednjih podjetij, 17 °dstotkov pa jih pripravlja **mo otvoritveno bilanco, med :lednjimi so zlasti majhna pod- Sklep o modelu privatizacije Jo sprejeli v 7,5 odstotkih Podjetij, program pa v 5 odstot-2J podjetij. Več kot 30 dni za Pripravo otvoritvene bilance Potrebujejo zlasti v velikih PodjetHh, bistveno manj v Na vprašanje, kdaj namera-• aJo oddati program lastninjenji agenciji za privatizacijo, je jOgovorilo 855 podjetji, dobra .krtina pa ne, med njimi je ^°bra polovica podjetij, ki so v ^ttijskem ali denacionaliza-^skem postopku. Po prejetih ^govorih pa je moč sklepati, JJ bo bo dobrih 58 odstotkov J/Ogramov lastninjena oddanih l letošnjega novembra do *°nca januarja prihodnje leto, r^JVeč decembra, ko naj bi bilo jdoanih 27 odstotkov programov. Skoraj 90 odstotkov pro-jpmov pa naj bi bilo oddanih o marca prihodnje leto. zahtevek za revizijo vložen, E>stopek pa se še ni pričel, enacionalizacijski predlogi pa so vloženi za 447 podjetij od 1.160 anketiranih, torej za dobrih 38 odstotkov. Začasne odredbe pa so bile izdane za dobro polovico denacionalizacijskih zahtevkov. Na vprašanje, kakšno način lastninskega preoblikovanja so izbrali, je odgovorilo 945 podjetji, slaba petina pa ni odgovorila. Slaba četrtina se za način preoblikovanja še ni odločila, dobra polovica oziroma natančneje 646 podjetij pa ima zasnove lastmnskega preoblikovanja, ki jih je potrebno še dodelati. Večinoma razmišljajo o notranjem odkupu z interno razdelitvijo in prenosi delnic na sklade, saj je takšnih kar tri četrtine podjetij, natančneje 507 oziroma 78,5 odstotka podjetij. Za notranji odkup v Kombinaciji z dokapitalizacijo se odloča 58 podjetij oziroma 9 odstotkov, za notranji odkup in zunanje zunanje lastninjenje 50 oziroma 7,7 odstotka podjetij ter za notranje in zunanje lastninjenje z dokapitalizacijo 14 oziroma 2,2 odstotka podjetij. «00 PREDVIDENA DOSPELOST PROGRAMOV LASTNINJENJA PODJETIJ - VZOREC 855 ^_dv.;n^ ESŠS KUMULATIVNO Bojazni za razprodajo slovenskega premoženja m, saj je na vprašanje o interesu za tuji kapital odgovorilo 1.042 podjetij, med njimi pa je zanimanje izrazilo 551 oziroma 47,5 odstotka podjetij, od tega 42,7 odstotka za manjšinski delež tujega kapitala, le 4,8 odstotka pa za večinski delež tujega kapitala. jih strokovnjakov. Skoraj 36 odstotkov podjetij ima težave z otvoritveno bilanco in skoraj 30 odstotkov z izbiro modela preoblikovanja. Med odprtimi vrašanji, ki spremljajo privatizacijo pa podjetja navajajo še problematiko revizijski postopkov, stvari pa nimajo urejenih v zemljiški knjigi. INTERES ZA TUJI KAPITAL SKUPAJ: 551 (47,5%) podjetij I manjšinjski Jj (42 7%) (4.8%) večinski Med 989 podjetji jih slabe tri četrtine program lastninjenja pripravljajo s pomočjo zunan- M. Volčjak Kakšna bo usoda podjetja Donit Laminati? Vodstvo terja interno privatizacijo Ljubljana, 25. novembra - Potem ko ie lani stekla sanacija medvoškega Donita in je izguba podjetja Donit Laminati takrat znašala skoraj pet milijonov mark, je tako imenovani krizni štab podjetje, katerega lastnik je tudi Sklad, z zadolževanjem pri dobaviteljih spravil iz krize, vendar mu s prvim decembrom poteče mandat Sicer je to že tretja sanacija te tovarne, ki je bila že večkrat odpisana in skoraj likvidirana. Vendar pa vodstvena ekipa meni, da je njihov program visoko tehnoloških izdelkov tržno zanimiv in ima perspektivo. Sanacija je kljub obljubam Sklada in bank, razen skladovega simboličnega kreditza v višini 100.000 mark uspela brez kreditov in zgolj z zadolževanjem pri dobaviteljih, ki so verjeli in zaupali v sposobnosti ekipe Laminatov. Poleg tega so se lotili agresivnega nastopa na novih, predvsem tujih trgih, tako, da doma prodajo samo še okoli 7 odstotkov svoje proizvodnje. Edino problematično je pravzaprav lastninjenje tovarne. Sedanja vodstvena ekipa na čelu s Francem Jurgeletom tovarne ni pripravljena še četrtič prepustiti propadu, saj pravijo, da je kar nekaj tujih interesentov, ki bi jo kupili in nato pognali v likvidacijo, s čimer bi zožili konkurenco. Po zadnjih, med delavci opravljenih anketah ima vodstvo v kolektivu večinsko podporo pri zamisli o interni privatizaciji, saj ob uspešnem poslovanju od začetka nastopa vodstvene ekipe delavci redno dobivajo plače, v tovarni pa plačujejo tudi vse prispevke, odpravnine presežnim delavcem, zaostale dolgove dobaviteljem in kratkoročne kredite. Po predlogu vodstva naj bi imela vodilna ekipa v tovarni večinski delež, delavci pa približno tretjinskega. Vodstvo je na Sklad že naslovilo pismo, v katerem najkasneje do jutri (srede) zahtevajo11 njegovo izjasnitev o njihovem predlogu in potrditev s pismom v namerah. Če predlog ne bo sprejet, bo vodstvena ekipa odšla in s seboj odnesla tudi vse že sklenjene poslovne pogodbe za leto 1994, kar bi tovarno po vsej verjetnosti še enkrat pahnilo na rob likvidacije. • M. G. Posvet o informacijski podpori lastninjenju Vse bo zapisano na disketah Z lastninjenjem naj bi postali primerljivi Evropi, anketa v podjetjih pa kaze, da se bo večina odločila za notranje lastninjenje. Privatizacija bo skrbno nadzorovana, kar bo omogočala že izdelana programska oprema. Ljubljana, 29. novembra - Cankarjev dom je bil pretekli teden v veliki večini svojih prostorov preobložen z računalniško in programsko opremo, ki jo je več kot 80 razstavlialcev ponujalo na letošnjem srečanju INFOS'93. Povprečnemu uporabniku in poznavalcu ob vsem, kar je bilo mogoče videti na tem sejmu in je posledica bliskovitega razvoja tega področja, preostane le spoznanje, da temu preprosto ni več mogoče slediti, in da bo to postala domena profesionalcev in velikih zagretežev. Vseh pet dni sejma pa so ob razstavi na hodnikih m v preverjih v petih dvoranah tega kulturnega hrama potekali razni posveti in predstavitve, med njuni v petek rudi posvet o informacijski podpori lastninjenju. Že uvodni nagovor ministra za ekonomske odnose in ravoj dr. Davorina Kračuna je pokazal, da je posvet zasnovan precej širše, kot je to morda obetal naslov, skoraj polna velika Gallusova dvorana predstavnikov podjetij pa potrdila množično zanimanje za to. V tem zapletenem procesu je potrebno zagotoviti čimbolj nemoten proces, hkrati pa popoln nadzor, ki bo preprečil zlorabe. Slovenija ima vse možnosti, da se na napakah drugih nekaj nauči, čeprav idealnih vzorov za to ni, je menil dr. Kračun. Ker lastninjenje ne zadeva le podjetij in njihovih vodstev, pač pa vse državljane, je uspešna izvedba velik informacijski problem in izziv, kakršnega še ni bilo. Nedvomni kazalci ponovne gospodarske rasti potrjujejo, da je naše gospodarstvo našlo odgovore na izgube jugo trgov, in lastninjenje je lahko še eden od dejavnikov, ki lahko prispeva k uspešnemu prehodu Slovenije v tržno ekonomijo. O prvih izkušnjah s pripravo programov lastninjenja je za uvod spregovoril predstavnik Agencije za privatizacijo Jože Jaklin, ki je zagotovil navzočim, da bo Agencija vse poslane programe kolikor se da ažurno pregledovala, vendar bila pri tem zelo natančna in dosledna. Prve izkušnje z več kot 80 programi privatizacije kažejo, da sestavljala mnogih zakonskih določil in podzakonskih predpisov ne poznajo dovolj, zato morajo nekatere programe vračati, zavračati ali pa postopek izdaje soglasja prekinjati. Anketa med podjetji je po besedah dr. Eda Pirkmajerja pokazala, da se veČina podjetij (skoraj 80 odstotkov) odloča za interno lastninjenje, presenetljiv pa je tudi podatek, da v veliki večini zanimanja za tuj kapital ni. Celo več: le 4 odstotke podjetij bi po tej anketi bilo pripravljenih na večinski delež tujega kapitala. To je v popolnem nasprotju s stanjem, ko ugotavljajo, da je v večini podjetij s tujim kapitalom ta prevzel večinski delež, po svoje pa je tudi zgovoren podatek, da je prav Slovenija dosegla z več kot 560 dolarji na prebivalca najvišji uvoz tujega kapitala med nekdanjimi socialističnimi državami. Za zaokrožitev vsehpotrebnih pogojev, ki jih zahteva lastninjenje, je po mnenju dr. Pirkmajerja potrebno čimprejšnje sprejetje zakona o investicijskih skladih ter odredb o zbiranju certifikatov ter trgovanju z delnicami. Po mnenju direktorja Ljubljanske borze Draška Veselinoviča bo borza v lastninjenje vključena le posredno, sai se bo le nekaj sto delniških družb odločilo za javno prodajo delnic. Posledica pretežno notranjega lastninjenja bodo vsaj v začetku zelo zaprte - samozablokirane - delniške družbe in le najboljši se bodo odločili, da na borzi poiščejo dodaten kapital. Zaradi tega zelo verjetno tudi ne bo večkrat napovedovanega borznega zloma oz. velikega razvrednotenja, saj bo večina podjetij na trg vrednostnih papirjev prihajala zelo počasi. 3. Prevzem podatkov od podjetij podatki podila PC programi 1. VNOS ZADOLŽNIC---- 2. VNOS LASTN. NAKAZNIC---•] 3. RAZDELITEV DELNIC ---------4 PODRUŽNICA SDK t «i------ Ob vseh navedenih vprašanjih je za predstavitev informacijske podpore lastninjenju, kar je bil sicer naslov tega posveta, v ožjem smislu ostalo manj časa, sta pa ga predstavnika Službe družbenega knjigovodstva in programerske hiše Hermes SoftLab Franc Simnovec in Marko Sinkovc z nazorno predstavitvijo dododbra izkoristila. Predstavila sta računalniško - programsko zamisel (ta je že v fazi testiranja), po kateri se vzpostavlja sistem računalniškega spremljanja celotnega procesa lastninjenja od odprtja certifikatnih računov za vse slovenske državljane, do zadnje faze, ko naj bi državljani dobili obvestila o knjiženju delnic. Ker smo se odločili za nematerializiran način poslovanja (torej preko enotnega registra certifikatnih računov brez izdajanja samih vrednostnih papirjev) je potrebna izjemna natančnost vodenja podatkov o tem in večkratni nadzor na različne načine, ki naj bi preprečeval zlorabe. Osnovna zamisel je v tem, da naj bi za vsako podjetje izdali posebno računalniško disketo, na katero naj bi se sproti beležili vsi koraki in podatki o poteku lastninjenja, ti pa večkrat preverjali in primerjali s podatki podružnic, centrale SDK in Agencije za privatizacijo. Naj nikomur ne pride na misel, da bi kakšna potrdila tiskal v domači garaži, smo slišali, saj gre ze premoženje. • S. Žargi 570130 GORENJSKI GLAS • 8. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 26. novembra 1993 NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Chevrolet Beretta 2.3 GTZ Coupe Ameriški biznis Tako pravim zato, ker se bomo očitno tudi pri nas morali navaditi, da bomo na cestah srečevali ameriške avtomobile, ki se jih Evropa na neki način še vedno izogiba. In zato, ker je bil na tokratni preizkušnji kupe iz enega od ameriških delov koncema General Motors. Zgodba o Ameriki se pri tem šele začne. Chevrolet beretta je Eo rodovniku ameriški športni upe. Ameriški poudarjam zato, ker oblika nekoliko odstopa od tistega, kar si pod pojmom športni kupe predstavljamo v Evropi. To pomeni manj zaobljene linije, dolg motorni in prtljažni pokrov, široke gume na platiščih iz lahke litine, poudarjeni spojlerji in plastične obrobe na pragovih in v celem športna in atraktivna linija. Ob sorazmerno veliki dolžini, ki znaša več kot 4,70 metra, je dolžina v potniškem prostoru na račun že prej omenjenega motornega prostora in prtljažnika znatno skromnejša, rekel bi nekako kupejevska. Notranjost je vseeno udobna in, tega ne gre pozabiti, zelo ameriška. Prednja sedeža sta nekoliko nenavadno oblikovana, skoraj preveč čvrsta, dobro nastavljiva (oba po višini, voznikov tudi v ledvenem delu) in v celem uporabna. Na zadnji klopi je prostora dovolj, le tisti z merami izven običajnih standardov si bodo kljub udobju grizli kolena in z glavo zadevali ob strop. Vendar, tako je tudi pri drugih športnih kupejih in ob nakupu takega avtomobila velja to vzeti v zakup. GRAJAMO: stikala - dolžina potniškega prostora -centralno zaklepanje Beretta GTZ je že serijsko popolnoma opremljen avto. Z varnostnega vidika je opremljen z zavornim sistemom ABS in zračno vrečo za voznika, dokaz bočne varnosti pa so predvsem dolga, težka in izdatno obložena bočna vrata. In potem se lahko peljete po ameriško: vključite kakovosten radio, se shladite s klimo in s stikali na neobičajnem mestu odprete bočni stekli. Pritisk na pedal za plin je mogoče nadomestiti z nastavitvijo tempoma-ta in užitek pri vožnji je skoraj popoln. CENA do registracije: 36.050 DEM (Kentax trad-ing, Ljubljana Novo Polje, C. Xl/10a, tel.:(061)482-173) HVALIMO: zmogljivosti -dobra lega na cesti - oprema - ugodna cena Za voznika: ameriško okolje Pospeševalni center pri Obrtni zbornici Skofja Loka Skofja Loka, 26. novembra - V sredo, 1. decembra, bo pri Obrtni zbornici Skofja Loka začel delovati Pospeševalni center, kjer bodo obrtniki in podjetniki dobili koristne informacije, po nasvete pa bodo lahko prišli tudi vsi, ki z dejavnostjo šele začenjajo. Svetovanje bo brezplačno, potekalo pa bo vsako sredo od 15. do 18. ure v prostorih Obrtne zbornice Skofja Loka, Spodnji trg 2. Obrtniki in podjetniki bodo lahko dobili koristne finančne, računovodske in davčne nasvete, podatke o poslovnih prostorih, možnostih za pridobivanje posojil, splošne nasvete in pomoč pri ponudbi proizvodov ali storitev oziroma povpraševanju po posameznih izdelkih in surovinah. Nasveti bodo seveda dobrodošli zlasti za vse tiste, ki se za podjetništvo ali obrt šele odločajo. V svetovanje bodo vključeni člani pospeševalne mreže pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, sekretariat za družbeni razvoj občine Skofja Loka, Obrtna zbornica Skofja Loka, Premisa d.o.o. Skofja Loka, Klin d.o.o. Železniki, Forma 92 d.o.o., Skofja Loka, Alplesov razvojni center Železniki in svetovalni biro Šofer Skofja Loka. 68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9 Od 26. julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Se vedno odkupujemo LES PRAVEGA KOSTANJA za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. in 15. uro. Chevrolet Beretta 2.3 GTZ Coupe Zadek: veliko luči K sreči ima beretta namenjena evropskim trgom ročni menjalnik, kar se za športni kupe tudi spodobi. Voznik bo sicer imel nekaj dela, preden se bo skupaj s sedežem in servoo-jačanim volanom namestil v pravšnji položaj, še nekaj več pa s privajanjem na satelitsko oblikovana stikala. Pod prtljažnim pokrovom je za 38/ litrov uporabnega prostora, kar je več kopt kupejevsko, pod motornim pokrovom pa so spravili 2260 kubični štirivaljnik s 183 konjskimi močmi. Motor ima štiriventilsko tehniko in je dovolj elastičen v nizkem območju vrtljajev in s 7,9 sekundami do 100 kilometrov na uro tudi dovolj poskočen. Končna hitrost znaša nekaj nad 200 kilometrov na uro, bencinska žeja pa manjša od "ameriških normativov", kjer je galon goriva cenejši od litra vode. Tudi pri pretiravanju z dodajanjem plina se je nateklo slabih trinajst litrov, povprečna poraba pa utegne biti ob zmernejši vožnji tudi nižja od desetih litrov. Pri tem se je beretta lepo spojila s cesto in se dobro držala v ovinkih, čeprav je res, da ima rajši gladke cestne površine kot slovenske grbine. Vendar razlo- §a, da se s tem avtomobilom ne i vozili tudi pri nas, ni prav nobenega. Nekaj pa je jasno: chevrolet beretta je pravo ameriško delo in to je tudi nekaj vredno. TEHNIČNI PODATKI: športni kupe s prečno nameščenim štirivaljnim motorjem in pogonom na prednja kolesa. Motor prostornina 2260 ccm, moč 134 KVV/ 183 KM, 16 ventilov, elektronski večtočkovni vbrizg goriva, katalizator. Mere: 4756 x 1733 x 1403 mm. Zmogljivosti: najvišja hitrost 209 km/h (tovarna), 206 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h 7,9 a. Normna poraba goriva 9,1 Ina 100 km, poraba na testu 10,9 I na 100 km. • M. Gregorič, foto: Janez Pelko Turistična borza Kranj, 26. novembra - Po zgledu dunajske naj bi v Sloveniji ustanovili turistično borzo, da bi pospešili prodajo domačih turističnih zmogljivosti, saj domače turistične agencije zdaj prodajajo predvsem tuje. Borzo naj bi po besedah dr. Maksa Tajnikarja, ministra za gospodarske dejavnosti, odprli že prihodnje leto, nanjo pa povabili tudi tuje turistične agencije. Po zgledu mreže za pospeševanje malega gospodarstva pa naj bi razvili mrežo za pospeševanjeturizma, s čimer bi lahko enotno uredili tudi turistično promocijo. Zavod z regionalno mrežo naj bi povezal več institucij, ki zdaj ne sodelujejo. Zelo pomembna je seveda tudi mreža turističnih predstavništev v tujini, zdaj jih imamo sedem in sicerv Avstriji, Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike, Na Češkem in Madžarskem. Večji pomen pa mora dobiti tudi turistično izobraževanje, na višji ravni naj bi vrzel zapolnila visoka šola za turizem, ki bo verjetno v Portorožu. ^| JEKLO WTEHNA ŽILIZNINA Škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984 UGODNA PONUDBA GOVEJIH, TELEČJIH, KONJSKIH IN OVČJIH KOŽ. 10% GOTOVINSKI POPUSTI PRODAJA NA TRI ČEKE. TRGOVINA S KOŽAMI IN USNJENIMI IZDELKI, KOLODVORSKA 3, KRANJ Tel/Fax 064/211-834 DELOVNI ČAS: od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Prašiči od 180 do 220 tolarjev za kilogram Prašičji sejmi, ki so dober cenovni "barometer" tudi za gorenjske kupce in prodajalce, kažejo, da sta čas kolin in zadostna ponudba že nekoliko "oklestila" ceno prašičev za zakol (težjih od sto kilogramov). Če smo zadnjič pisali o tem, da je cena tovrstnih prašičev od 200 do 220 tolarjev za kilogram, jih je zdaj (vsaj na sejmih) že mogoče dobiti tudi po 180 tolarjev. Na sejmišču pri gostilni Mokar na Ižanski cesti 303 v Ljubljani so jih, na primer, ponujali po 180 do 220 tolarjev za kilogram žive teže, v Brežicah po 180 do 210 tolarjev... In ko smo že pri prašičih, poglejmo še, kako visoko na cenovnem "barometru" stojij0 pujski, težki od 18 do 30 kilogramov. Na sejmu v Šentjerneju so jih prodajali po 250 tolarjev za kilogram, v Brežicah po ceni od 230 do 270 tolarjev, na Ižanski v Ljubljani je bilo za enega treba odšteti od šest do sedem tisoč tolarjev. Drobni krompir tudi po pet tolarjev Ker je letos mraz pritisnil precej zgodaj, so na kmetijah, kjer nimajo dobrega skladišča za krompir, morali pohiteti s prodajo, saj bi jim sicer zmrznil. Pri prodaji je prišel prvi na vrsto drobni, krmilni krompir, ki mu na kmetijah pri skladiščenju zaradi manjši tržne vrednosti posvečajo manjšo pozornost kot, denimo, jedilnemu. Strah pred zmrzaljo in povečana ponudba sta drobnemu, krmilnemu krompirju precej zbila ceno. Na kmetijah so ga minule dni ponujali po sedem do deset tolarjev za kilogram, eden od kmetov pa nam je zaupal, da ga je ponujal po osem tolarjev za kilogram, nazadnje pa (vsega) prodal po pet tolarjev. Spodbude za pridelovalce vrtnin Ker vlada želi spodbujati pridelovanje vrtnin, ki bo manj odvisno od naravnih okoliščin, je s prerazporeditvijo sredstev, namenjenih za pridelavo hrane, našla sredstva tudi za vlaganja v rastlinjake in plestenjake ter v potrebno opremo. Denarno bo podpirala le gradnjo objektov, velikih od 200 do 1.000 kvadratnih metrov. Vrednost podpore znaša 400 tolarjev za kvadratni meter, pri nakupu opreme pa do polovice predračunske vrednosti. Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 40 tolarjev za kilogram, jabolka po 60 tolarjev in jajca po 13 tolarjev. Za kilogram solate je treba odšteti 160 tolarjev, za korenje 120, čebulo 90 in za kilogram česna 220 tolarev. Čvetača, radič in fižol so po 200 tolarjev, kislo zelje po 160, hruške po 100 tolarjev in por po 250 tolarjev. In ker se že približujejo božični in novoletni prazniki, zapišimo še to, da je za kilogram orehovih jedrc treba odšteti 900 tolarjev. NOVOLETNI SEJEM BREŽICE; 21.^)0. dECEMbRA 1995 hala ADRIA CARAVAN (I M V), Tovarniška 10, Brežice Oglašamo se Vam iz Brežic, prijaznega mesta z močno trgovinsko in turistično tradicijo. Pripravljamo novoletni prodajno- - rastavni sejem za širši slovenski prostor in obmejni del Hrvatske. V vseh sejmskih dneh bo bogat kulturno- - zabavni program. Imamo pokrit, ogrevan in opremljen prostor po 70 DM m2 v tolarski protivrednosti. Zakupiti je mogoče 6, 9, in 15 m, večji prostor pa v navedenih kombinacijah Veselimo se že vašega sodelovanja na našem sejmu. PRIJAVA........................................................... FIRMA: NasIov: Kraj:_ TeL:_ FAks: Pošta: RazstavIjam NAslJLcJNL izddkt: NA m2 pokRiitqA prostora. Rok prijave: 50.1 1.199? žiq_podpis Od REZE k VElJA kOT pRJJAVNiCA, ki JO pOŠlJETE NA NAsloV: OBRTNA ZBORNICA BREŽICE, Cesta pRvih boRCEV 3, 68250 BREŽICE, (teL./FaIcs: 0608/62-1 57) Pomembno je sodelovati! SLOVENSKI SMUČARSKI SEJEM GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, OD 1. DO 5. DECEMBRA OD 9. DO 19. URE - predstavitev domačih in tuiih zimsko - rekreativnih središč ter turističnih programov ugodna prodaja opreme za zimske športe, tenis, squash, badminton, lokostrelstvo, vodne športe, fitness in za planinarjenje ter športne konfekcij • prodaja rabljene smučarske opreme Obiskovalcem sejma nudijo Slovenske železnice 40% popust, skupinam dijakov in študentov pa 50% popust! Celodnevna vozovnica - samo 100 tolarjev I UUBUANSKI SEJEM NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali na ^061/216766 * 061/217-690 ^ 061/215-476 d. o.o. VSI, KI KODO ( AN(,-ŠI AN( . I \ DKl (.1 l/l )l I KI KITOVA I IDO H. It. DO 21 |AVNI'M /KI RANILI 21 Dl ( I MUKA 1. nagrada: 1.000.000,00 SIT 2. nagrada: 400.000,00 SIT 3. nagrada: 200.000,00 SIT 4 nagrada: 100.000,00 Sli 5 nagrada: 90 000,00 SIT 'H som n || |< i \ 6 nagrada /0 000,00 SIT 7 nagrada 50 0000,00 SI! 8 nagrada /10 000,00 SIT 9 nagrada 30 000,00 SIT 10 nagrada ?0 000,00 SIT Javna razglasitev nagrajencev bo na DŽIRLO MEGA ŽURKI. SLOVENCI SE NE PUSTIJO PREVARATI - ONI SO IZBRALI SVOJEGA ŠAMPIONA MED ČAJI: ČANG-ŠLANG - ČAJ ZA HUJŠANJE 400.000 SLOVENCEV PIJE ČAJ ČANG-ŠLANG. ČANG ŠLANG — shujševalni čaj ^zmanjševanjem telesne leže krepite organizem Vsidosedanji preparati za hujšanje(vitarruro telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je C ANG-Šl.ANG, i.ij /,i reduciranje telesne teže po kitajski rcepturi. Je zdravilen, i/ naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo 2a posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja ČANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-ŠLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske m rnoške, stare in mlade, za vse starosti. ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so °bdžali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. škatlica ČANG-ŠLANG A vsebuje 40 v rečk ča ja, k> so garancija za dosego željene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred °brokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popi jete d ve skode-•ici ČANG-ŠLANGA pred spanjem. NOVOLETNA CENA DŽIRLOGUARD - Ustnik za trajno UPORABO! Odstrani do 97 odstotkov nikotina cena: 899,00 + ITT stroški PREPARAT PROTI SIVIM LASEM GIGIRICCI REVOLUCIONARNI DOSEŽEK KEMIČNE INDUSTRIJE V BOJU ZA OHRANITEV MLADOSTI I .osion, ki skladno / naravnim ciklusom sivim lasijm vrača prva »tm»narvtvtv« barvo in sij,)j. (iigiriivi je blaga, brezban ,i ra/t< >pma /a vttranje y laslsiV. 1'ostopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta Gigirieei je primeren za Vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje odpadanje. Gigirieei je znanstveno preizkušen. Steklenička vsebuje 1 55 ml. - 17. ~~ « 7 w W teden 2. teden 1 teden 4 teden cena: 1.799,00 . i 11 stroški MINI SESALNIK - mali strah za umazanijo! cena: 899,00 -t- ITT stroški KNJIŽNA MINILUČKA cena: 799,00 ♦ l'l 1 -stroški ELEKTRIČNA ZOBNA KRTAČKA, namenjena vsej družini. O O 0> r D e VALI - MALI VARILNIH POLIVINILA cena: ▼99,00 4- T 1 lst!OŠki CINDY - brivnik *a ženske cenm^-IMMP^OO + rTT-st roški PARNI MINILIKALNIK - LIKANJE NA OBEŠALNIKU cena: 2.199,00 + T IT stroški v ceno niso vračunani PTT stroški NAROČILNICA inu1 m omiliti kn i| m j h »šli\< i št NAR °.ČAM: 0» Jfc. ......... .......... KOM 1 1 0> ..........................................................w............................. ..........KOM 1 1 KAM 1 1 i IZDELKE LAHKO NAROČITE NA: p.p. 45, Ljubljana ali na «■ 061/216-766, tr 061/217-690, v 061/215-476 TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH Zamisel o galeriji in kulturnem centru Ciuhove umetnine v Pristavi? Ob razstavi likovnih stvaritev Jožeta Ciuhe v hotelu Toplice se je porodila zamisel, da bi stalno javno zbirko umetnin, ki jih je pripravljen podariti, postavili v prostorih sedanje modne hiše Pristava. Bled - Jože Ciuha, ki velja za enega največjih sodobnih likovnih ustvarjalcev, je pripravljen zajeten del svojih umetniških stvaritev podariti stalni javni zbirki. Da bi to željo uresničil, je skupaj z ženo že ustanovil fondacijo Jože Ciuha, ki naj bi zagotovila prostorske in materialne možnosti za trajno postavitev zbirke in za delovanje kulturnega centra, v katerem naj bi potekale tudi različne kulturne in pedagoške dejavnosti (mednarodne razstave, koncerti, založništvo, likovni izobraževalni programi). Ko je Jože Ciuha razstavljal v blejskem hotelu Toplice, se je porodila zamisel, da bi stalno javno zbirko, ki bi obsegala več kot petsto del iz vseh področij in obdobij njegovega umetniškega ustvarjanja, postavili na Bledu. Edini objekt, ki bi po velikosti, arhitektonski zasnovi in tudi drugače ustrezal zahtevanim pogojem, in ki bi ga bilo mogoče v kratkem času preurediti za postavitev zbirke, je modna hiša Pristava. Kot je znano, je Pristava v lasti radovljiške Almire, ki jo je za plačilo starih dolgov in za izboljšanje likvidnostnega položaja že nekajkrat (brez uspeha) Doskušala prodati na javni dražbi. Radovljiški izvršni svet je na nedavni seji podprl predlog za postavitev stalne zbirke v Pristavi in sklenil, da bi ga uvrstili v razvojne programe za prihodnje leto. V občini menijo, da bi postavitev zbirke umetniških del akademskega slikarja Jožeta Ciuhe pripomogla k ugledu, ki ga Bled potrebuje za svoj razvoj; hkrati pa bi bil to lahko za vzor načrtovanja turistične ponudbe v krajih, ki želijo razvijati zahtevne oblike turizma. • C. Zaplotnik Svet OSNOVNE ŠOLE TONETA Č U FARJA JESENICE, 64270 JESENICE, Tavčarjeva 21 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli ter imeti organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom pripomogel k uresničevanju ciljev šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi razpisa s pripisom "Prijava na razpis". O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh po prejemu soglasja ustanovitelja. BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 DO 40°/< o ♦VEUKA IZBIRA. VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR (veČina, v zalogi) "^UGODNE CENE - prepričajte se ^DOSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za čiščenje poslovnih prostorov 1. Naročnik: oddelek za splošne zadeve in finance Občine Tržič, 64290 Tržič, Trg svobode 18. 2. Predmet razpisa: čiščenje poslovnih prostorov občine Tržič 3. Merila za Izbor najugodnejše ponudbe: - reference izvajalca za že opravljena dela - primerna cena 4. Izbrani ponudnik bo zavezan sprejeti enega delavca v redno delovno razmerje. 5. Pisne ponudbe je treba dostaviti v 8 dneh po objavi na naslov naročnika. Ponudbe morajo biti v zapečateni ovojnici z oznako NE ODPIRAJ: Razpis za čiščenje prostorov. 6. Ponudniki bodo pisno obveščeni o izidu javnega razpisa v 15 dneh po preteku roka za zbiranje ponudb. Začela se je smučarska sezona- Konec tedna so tudi na gorenjski? smučiščih začele obratovati prve sedežnice in vlečnice. Kjj^ oblačnemu vremenu in padavinam so najbolj navdušeni smucsO. že lahko prišli na svoj račun, prave gneče pa na smučiščih še * bilo. Ob udarnejših včerajšnjih padavinah pa si tudi na Star** vrhu, odkoder je naš posnetek, končno obetajo pravo zimo. *' Stanovnik foto bobnar ZA USPEŠEN POSEL ! t I i 1 I V GORENJSKEM POKLIČITE 218 a LASU - 483 RADIO ZIRI LOKALNA RADIJSKA POSTAJA OBČINE SKOFJA LOKA Zaradi prehoda na celodnevno oddajanje iščemo radijske napovedovalce. Če imate veselje do dela na radijski postaji, najmanj srednješolsko izobrazbo in glas brez posebnega narečja, se nam oglasite na telefon 691-123. Dober glas seže v deveto vas! SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Kranj razpisuje na podlagi 35. in 70. člena zakona o zavodih (Ur. I. RS, št. 12/91), 22. člena zakona o kulturno-umetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (UR. I. SRS, št. 10/84, št. 42/86) ter zakona o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij (Ur. I. RS, št. 8/90) prosto delovno mesto DIREKTORJA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ Za direktorja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o zavodih, izpolnjuje še naslednje pogoje po statutu zavoda: - da ima visokošolsko izobrazbo umetniške smeri in dve leti delovnih izkušenj na gledališkem področju ali - da ima višješolsko izobrazbo in Štiri leta delovnih Izkušenj pri vodenju gledališča Kandidati morajo predložiti tudi svojo organizacijsko shemo zavoda in programsko usmeritev gledališča. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj najkasneje do 18.12.1993 pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, organizacijsko shemo in programsko usmeritvijo ter kratkim življenjepisom Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi na skupščini občine Kranj. Svet OSNOVNE ŠOLE PREŽI-HOVEGA VORANCA JESENICE, Cesta Toneta Tomšiča 5, 64270 Jesenice RAZPISUJE v skladu s 13. in 20. členom Statuta šole delovno mesto RAVNATELJA - kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli in imeti: - najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu - opravljen strokovni izpit - organizacijske in strokovne sposobnosti za vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na SVET OS PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE, Toneta Tomšiča 5, 64270 Jesenice, z oznako "ZA RAZPIS". O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku, oziroma 15 dni po pridobitvi soglasja ustanoviteljice. STUDIO RAFAELA Verjamete v čudeže? V studiu RAFAELA se dogajajo tile: - Zdravljenje in ozdravljenje aken - Zdravljenje in ozdravljenje kapilar, modric - rdečico - po - Ozdravljanje celulita - brazgotin - Nega obraz - Limftna drenaža • Zmanjševanje gub v območju oči - nosu - čela - vratu - Zdravljenje vnetja mišic in postoperativnih bolečin - Masaža mišičnih skupin pred tekmami in po njih - Krepitev prsne muskulature - Odvzem maščobnega tkiva na kateremkoli delu telesa - Biokozmetika - Oblikovanje in terapija nohtov. Vsi poznamo prednost redne telesne vadbe, ki ie odločilnega pomena za naš izgled. Poznamo pa tudi neprijetnosti, ki jih ta prinaša: enostranski razvoj milic, vnetja ter nenazadnje časovna stiska. Naš optimizem temelji na metodi NOVODERM 1000 medicinsko lepotni terapiji, ki z računalnikom in mikroprocesorji odčita aktivnost elektromagnetnega sistema mišic in vezivnega tkiva, ter sproti določa terapijo, ki najbolj ustreza vsakemu posamezniku, to pomeni, da pošilja v telo električno stimulacijo v obliki in z močjo, ki ustreza obolelosti tkiva. To pomeni, da delovanje te aparature za organizem nikakor ni škodljivo in ne povzroča nobenih poškodb. Poškodovano tkivo in mišice slabše prevajajo električno energijo kot zdravo. Ta aparatura odkrije takšna tkiva ter z elektromagnetno stimulacijo znova vzpostavi ravnovesje v celicah |« medceličnem tkivu. Metoda dela temelji na strokovnosti in znanju naših strokovnjakov. Omogoča vam vitkejšo figuro - mlajši videzm izboljša telesno zmogljivost, splošno dobro počutie. Naši rezultati |° osupljivi: popolnoma soremenjena postava, saj pri enkratni terapiji (10 obiskov) izgubite tudi 51 10 cm maščobnega tkiva (dve konfekcijski številki). Ah ni to tisto, kar smo vedno želeli? Ni voljo vam je specialist dermatolog in dr. splošne prakse. Ali pa se preprosto odločite za užitek UV-A sončnih žarkov ter ugodje vseh vrst masaž* klasično, tajsko... Pridružite se nam na poti k zdravemu in popolnemu življenju. STUDIO RAFAELA AŽMAN Trg Prešernove brigade 6/4 Kranj Tel.: 064/326-683 Del. čas: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure Ob predložitvi tega kupona Vam nudimo 10 % popust! STUDIO RAFAEL Danes bo večinoma suho in hladno. V noči na sredo se P? spet pooblačilo, v zahodnjih krajih bodo padavine, Kise bodo razširile na ostalie kraje po Sloveniji. Veliko Meje bo. jjtr je včeraj polna luna nastopila ob 7.31. bo u> naslednje spremembe lune vreme slabo s snegom ali dežjem. foto bobnar ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo vam zastavili zares kar težko nalogo. Ugotoviti bi j^ra!i namreč, katero gostilno ali trgovino predstavlja stara razglednica * teta 1917. Prejeli smo kar precej odgovorov, vendar so tudi precej Ulični. Nekateri trdite, daje na sliki gostilna pri Kukovcu v Britofu, ^9), da je gostilna in pošta pri Pintarju v Sonci, spet drugi, da je 9°stilna v Orehovljah ali, da je gostilna Kanonir na Spodnjem pZerskem. Neka gospa nam je kar po telefonu sporočila, da bi lahko Hita gostilna v Duplici pri Kamniku, lahko pa bi bila tudi v Podnartu, basanje, ali ta stavba, ki je po arhitekturi kar značilna za gostilne ali s&vme iz druge polovice prejšnjega stoletja in prve tega, sploh še stoji. dobro voljo smo izmed prispelih odgovorov izžrebali pet nagrajencev, S bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. To so: 1. Tončka rciper, Preddvor 108, Preddvor; 2. Marija Molj, Na vasi 2, Voglje -^ur; 3. Jernej Nučič, Pot na Močila 19, Križe; 4. Jože Dolenc, pesnikova ul. 68, Kranj; 5. Janez Torkar, Hrastje 71, Kranj. £anes vam zastavljamo novo uganko. Tokrat je na stari razglednici s ^.stnim datumom 4. julija 1933, ki nam jo je prijazno prinesel znani r^atelj razglednic Andrej Eržen, spet planinska koča, za katero morate »jjjptoviti, kje stoji in kolikšna je nadmorska višina gore, na kateri stoji, govore pošljite do petka, 3. decembra, na naslov Gorenjski glas, c°isova 1, 64000 Kranj, mi pa bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo " nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Radio je zapolnil praznino za gledališčem Kranj, 26. novembra • Kolikor se je spominjam iz najinih skupnih osnovnošolskih let, ie vselej rada nastopala. Poldrugo desetletje je pustila tudi na odrskih deskah tedaj še amaterskega Prešernovega gledališča. Danes Tina Primožič nastopa najprej pred svojimi učenci na Aljaževi osnovni šoli, ob prostih popoldnevih pa rudi na Radiu Kranj. Njen srebrni glas pozna občinstvo verskih oddaj, oddaj o plesu, pogovorov z radijskimi kolegi... Kako te je zaneslo na kranjski radio? "Od leta 1975 sem igrala v Prešernovem gledališču in ko sem ga pred nekaj leti zapustila, te v meni nastala praznina. Nekateri ljudje smo pač taki, da moramo poleg službe početi še kaj drugega in smo tembolj kvalitetni, čim več dela imamo. Ko je pred tremi leti v Kranju začel nastajati radio, sem se temu izzivu odzvala kot bivša amaterska igralka, da bi brala radijske reklame. Takratni urednik Dušan Rogelj, ki mu je bil moj glas všeč (sama sebi nikakor nisem všeč), mi je ponudil, naj delam še kaj drugega. Nadaljevala sem s čestitkami ob nedeljah, dežurnim novinarjem, kasneje pa tudi vodenjem. Priložnost za slednje je bila stavka. Ne štejem se za stavkokaza, saj me med samo stavko ni bilo na radiu in se stavkajočim tudi nisem pridružila. Šefe, ko se je na radio vrnil tudi Dušan Rogelj, sem spet začela delati. Dušan Rogelj je bil tudi tisti, ki me je veliko naučil in mi vlil samozavesti." Si morala skozi avdicijo, strogo selekcijo, šolo Ajde Kalan? "Ker sem prišla med prvimi, in sicer kot bivša amaterska igralka, mi še ni bilo treba skozi vse te faze. Hodila pa sem na govorne vaje in Ajda Kalan mi je pustila nastopati pred mikrofonom." Radio je torej zapolnil praznino za gledališčem. Pa se na odrske deske še vračaš? "Stikov s hišo ni več. Amaterski igralci smo tedaj odšli, ko nam je gledališče odprlo vrata in nas ni več potrebovalo. Tako kot drugim kolegom pa mi je žal, da ne delamo več na odru. Bili smo dobra ekipa. V amaterskem krogu pa se še sestajamo, in sicer vsako leto januarja, ko (kar veselo) slavimo obletnico "smrti". Mislim, da smo amaterski igralci, zlasti tisti, ki so delali več desetletij, ustvarili temelj, da je danes Prešernovo gledališče takšno, kot je, visoko profesionalno." Kaj ti ie pri radijskem delu najbolj pn srcu? "Rada imam pogovore z znanimi ljudmi, takšnimi, ki jih že pred pogovorom dobro poznam m jih potem predstavim poslušalcem. Na take pogovore se tudi skrbno pripravim. Rada imam tudi kontaktne oddaje na temo, ki jo poznam. Ustrašim pa se denimo predstavitve kake trgovine z avtoplašči ali tehničnim blagom, česar ne obvladam dobro in kjer zelo hitro lahko naredim napako. Ko si starejši, si napak ne moreš več dovoliti, zlasti še, če poleg tega opravljaš poklic, kot je moj, in če te pozna veliko ljudi, da prinjih ne pokvariš dobrega vtisa." Pa bi svoje poklicno (pedagoško) delo povsem zamenjala z radijskim? "Po srcu sem učiteljica in svojega poklica ne bi zamenjala za nobenega drugega. Zame je delo v razredu, pn učencih, ki jih imam rada in po odzivu sodeč me imajo radi tudi oni. Sem, kot se reče, učiteljica s srcem. Rada delam za otroke, moti pa me omalovažujoč družbeni odnos do učiteljev. Res je premalo dobrih učiteljev. O tistih, ki tašni so, pa se na žalost premalo ve." Ali pri svojem radijskem delu kdaj poskrbiš za tako imenovano promocijo učiteljskega poklica? "Svojega položaja sicer ne izkoriščam, kadar pa nastopi priložnost, rada kaj rečem v prid učiteljev. Tudi kolegice me včasih Eokličejo, če se v učiteljskih rogih ali v šolah kaj dogaja, da to spravim v eter. Tako skušam pokazati na dobre, profesionalne, delavne učitelje." • D. Z. Žlebir ^ Saj še pomnimo tiste zlovešče .aj*. ko smo zaradi nemodne iPtnaČe tekstilne industrije hodi-.' Po nakupih v sosednje itali-c m avstrijske delete. Tiste ^njice so bile resda fine samo 0 Prvega pranja, ampak vseeno 0 oile italijanske in avstrijske. Ado bi si mislil, da bodo te ™°dne evropske cunjice kar £*ne prišle k nam. Ponudba je ^današnji izjemna - tujih t Qc}*n in domačih, ki ponujajo °. inozemsko robo. Le majhna Unost je: več ali manj so žarnice bolj prazne. A ta l^blemček nas tokrat čisto nič ^ Zanima. n-PD domačem malem podjet-JStvu, ko imamo domala na cSakem koraku kakšno gostilni- °ali kakšno trgovinico, je po ™i stari navadi, ko se vtikamo Vjafco stvar in nam ni nič všeč, ^bruhnila ena vrste polem-L*£, Jezikovna: ali je prav, da ošim malim podjetnikom do-Potimo, da imenujejo svoje ^°vinice in gostilnice z angleški imeni. Res je, da je vsenao-e?'i polno officev, trade import £?P°rtov in buffetov, da včasih a^'^i da si v kakšni Angliji ali fflenki. Res pa je tudi, da tudi e"i/i domačih, slovenskih imen tako malo. ik •'' te vrste P°lem~ »°> imajo morda tudi prav, fPrav je obenem še kako res, d« "na. vsa^ zasebnik pravico, int Sv°l° gostilnico ali štacunco ^enuJe tako, kot mu ie najbolj eČno. z nobenim dekretom ne ^°reš nikogar prisiliti, da bo j °7o firmo imenoval tako, kot Qrt*8' hočejo. Polemike gor ali dol - saj smo jih vajeni. Recimo zadnja, oglaševalska, ko je Smeh vrgel ven en zanimiv reklamni spot in se zdaj pol Slovenije sprašuje, komu je namenjen. Vrli oglaševalci so se namreč spomnili enega aktualnega slovenskega pregovora Psi lajajo, karavana fre. Kdo je zdaj pes in kdo aravana? So psi politiki ali -bognedaj - novinarji? konkretnega imena, saj bi jih dotični zasebnik lahko pri priči tolil. Tolil zato, ker mu jemljejo image in škodno vplivajo na kšeft. Če pa se le spuščajo v tozadevne polemike, bi pa lahko navedli vsaj tiste, ki niso zapadli pod anglo vpliv in nimajo trade-jev in officejev, ampak simpatična in slovensko zveneča imena. Še celo več: nekateri so šli tako daleč, da so ob rahlem razmišl- Po solato k Solatjeku Vsi mali podjetniki, ki ustanavljajo svoje firme, jih vendarle poimenujejo s simpatičnimi slovenskimi imeni, če bi bil Image Slovenije se kvari zaradi veliko hujših stvari, kot je imenovanje majhnih firm s tujimi imeni. Saj človek ne more verjeti, kako vsaka nastavljena bombica vrle pokonci tričetrt Slovenije? A ostanimo pri našem podjetno podjetnem malem podjetništvu in njihovih firmicah. Razumljivo je, da borci za kleno slovensko poimenovanje nikoli ne navedejo nobenega janju poimenovali svoja podjetja tako, da človeka v tisto štacunco ali trgovinico kar samo zavleče. Ko se vozite po tej delelici in prebirate reklamne table, boste lahko zasledili, da vas v nekem kraju neka podjetna Marjanca vabi v Žeja servis pri Marjanci. Le kateri veseljak ne bi prekoračil njenega praga? Saj so ga le včasih naši dedje radi kronali v kakšni gostilnici, ki so jih nadeli ime: Pr ta zadnmu groš. Ve se, da se vkakšnem leja servisu pač zapravi zadni groš. Zasebnica pa tudi presneto dobro ve, da se kšeft dela in obdrli z domačimi gosti, ki drlijo gostilno pokonci Tujemu popotniku je namreč čisto vseeno, kako se gostilna, kjer se ustavi, imenuje - saj itak ne zna slovensko. Ali pa: zelenjavna trgovina, ki jo je podjetnik prijavil kot trgovino Solatjek. Domiselno. Prisrčno. Skočimo po solato k Solatjeku. Ali pa: zasebnik vabi k Rib jeku. Cisto Lahko bi napisal kakšen Fish, pa ni. Fletno. Verjamemo, da je ob tej poplavi zasebnega podjetništva le hudirjevo telko kaj novega izumiti, zato bi bilo kar prav, da bi polemičarji in bojevniki za lepa slovenska poimenovanja kdaj dali kakšen koristen predlog, če jim je le toliko do tega, da se vozimo mimo slovenskih tabel. Lahko je kar naprej kritizirati in se spakovati, kaj je prav in kaj ni Zato je te polemike najbolje kar preskočiti, saj v resnici ni tako hudo, kot se vidi. Ne nazadnje se dobra roba sama hvali, pa naj Jo imenujemo tako ali drugače. Če bo samo ta image poimenovanja firm z angleškimi imeni motil image mlade slovenske delete v svetu, bo še kar v redu. Huje je, ker se image kvari na vse drugačne, bolj boleče in Sosledično bolj usodne načine. • ».Sedej V V / KOLOVRAT DOMAČIH VIZ - 1RZIC 93 Piše: Drago Papler Zlati zvoki: Cverle in Rokondo V Kisovcu pri Zagorju deluje Glasbena založba in studio Zlati zvoki, ki omogoča računalniško programirano glasbeno produkcijo, medsebojna povezava pa omogoča tudi možnost izdaje kasete ali CD plošče. Za glasbeno plat studia skrbi prekaljeni glasbenik prof. Igor Podpečan (član studijske zasedbe bratov Avsenik), ki pomaga s strokovnimi nasveti, producentstvom, aranžiranjem, pisanjem skladb, odigra pa tudi različne inštrumente. Solastnik založbe ing. Branko Jahn pa poskrbi za distribucijo izdanih kaset. V dveh letih delovanja je izšlo kar 30 kaset, pretežno z narodnozabavno glasbo. Na veliki narodnozabavni prireditvi Kolovrat domačih viž Tržič '93, Id bo 17. decembra ob 17. uri v tržiški kinodvorani pod pokroviteljstvom Mercator Preskrba d.d., Tržič, bosta barve Zlatih zvokov zastopala ansambel Vinka Cverleta, ki je izdal kaseto Z dobro voljo in prejemnik posebne nagrade za debitanta Ptujskega festivala '93 Rokondo kvintet, ld je tudi že izdal kaseto Gremo v disko. Odgovorite na nagradno vprašanje in kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Izžrebali bomo dva dobitnika kastet. Še to - vstopnice so v prodaji v agenciji Quick - trgovini Štunfek, trgovini Peko na Deteljico in Radio Iržič. KUPON 2 Ime ansambla Igorja Podpečana je Ime in priimek: Naslov: Konec nagradne igre Coca Cole ti Prejšnji teden je bilo v diskoteki Life v Domžalah zaključno žrebanje nagradne igre Coca Cola vedno z glasbo, ki se je končala sredi meseca. V igri so lahko sodelovali vsi državljani Slovenije, ki so na naslov Coca Cole poslali zamaške coca cole, spritea in fante, razdeljena pa je bila kar 1101 nagrada. Med najprivlačnejšimi so bile: vikend v Londonu za dve osebi, coca cola glasbeni stolp, coca cola CD radio-kasetofon in coca cola discman. Sceno ob zaključnem žrebanju v diskoteki Life sta poleg skupine Victorv popestrila Miran Rudan in gostja iz Zagreba Sanja Doležal, ki še posebej pozdravlja bralce Gorenjskega glasa. • M. G., slika Aleš Kersnič V petek, 3. decembra se bomo še zadnjič sprehajali po erji naših krajevnih skupnosti. Gorenjski glas in Radio Žiri bosta predstavila KS Skofja Loka - Kamnik. Oddajo pripravlja Jože Drobnik, v njej pa bo skušal čim temeljiteje predstaviti življenje In delo to mestne krajevne skupnosti. Za predstavitev bo to pot več časa, saj v tej zadnji oddaji ne sodelujejo sponzorji, ki so s svojimi reklamnimi akcijami že čisto novoletno usmerjeni. Dobimo se torej v petek, 3. decembra ob 16. uri na valovih Radia Žiri. Jože Drabik PEČARSTVO POSTAVITEV LONČENIH PEČI POLAGANJE KERAMIKE Marjan Lumpert, Brode 11, Skofja Loka, Tel.: 064/65773. k- DOTBKtl ZDMVRJK P05KaS3ffi0 ŠE HTE POSK^SHABO ŠE Htf Kutina Sredstvo proti kašlju Pravijo ji tudi dunja, kutna, kutnja. Plodovi kutine so podobni jabolkom ali hruškam. So dlakavi, zlato rumeni. Zorijo oktobra, dozorijo pa v kleti. Imajo prijeten vonj, toda trpek okus, zato uživamo samo kuhane. Trdi plodovi, ki jih je mogoče uživati le kot kompot ali žele, imajo pečke, ki vsebujejo veliko sluzi (okrog 22 odstotkov). Iz pečk, ki jih namočimo v mrzlo vodo, dobimo kutinovo sluz: f>oskusimo jo kupiti tudi v ekarni (Mucilago seminum cy-doniorum). Kutinova sluz zdravi notranja vnetja ustne in žrelne votline, pa tudi bronhije. Pomaga pn preležaninah, ki jih dobijo bolniki zaradi dolgega ležanja v postelji, pri vneti koži dojenčkov, pri opeklinah, razpokani koži in ustnicah, vnetih očeh in prsnih bradavicah ter pri hemoroidih. Kuhani plodovi vsebujejo veliko pektina, zato so učinkovita dieta pri boleznih črevesja, pospešujejo tudi menstruacijo. V preteklosti so iz cvetočih vejic smrdljivega brina (Juni-perus sabina) in kutine varili pripravek, ki so ga uporabljali za splav. sladkorja v prahu, 3 8 g pecilnega praška, Keksi Kekse pripravljamo navadno Iz krhkega alt llnlkega testa. Testo mora hiti dovolj trdo, da se pri oblikovanju ne razleze Smetanovi keksi 600 g moke, 100 g masla, 150 g rumenjaki, 250 g smetane, 10 g soli, vanill), mleko po potrebi. Maslo in sladkor umešamo, dodamo rumenjake, smetano, vanilijo in limonino lupino. Zmesi primešamo moko, sol in pecilni prašek, po potrebi dodamo mleko. Napravimo trdo testo, ki mora počivati 2 uri na hladnem. Nato ga razvaljamo 2 mm na debelo in z izrezovalcem za kekse izrezujemo zaželene obUke. Kekse pečemo pri temperaturi 180 do 200 stopinj C. Ohlajene hranimo v zaprti embalaži, da ostanejo krhki. PRHV7E DKVZTRQ Pikantna govedina X iu Jk V J JW , XV 4 Jk VJk LXJ W 800 g govedine za dušenje, 1 Mleta govedina z dišavnicami Za 4 osebe potrebujemo 500 g mlete govedine, 500 \ paradižnika ali nekaj žlic mezge, 1 čebulo, olje, 6 naSeVn^L ibtc, košček cimetove skorjlce, majaron, rožmarin, tttnv^ 2kromplrja, sol, poper. Čebulo na drobno nasekljamo in na treh žlicah olja popražimo. Dodamo skuhan in pretlačen paradižnik ah mezg0 mleto meso. Premešamo, dodamo olupljen in na drobne ko# narezan krompir, odišavimo z vsemi dišavnicami ter začinttf°tf soljo in poprom. Jed dušimo nad šibkim ognjem, dokler krompir ne zmehča. Od časa do časa premešamo in po ijemo vroče vode. Tako pripravljeno meso ponudimo zel* Gornje smo vzeli Iz knjige Ciklama K NARAVNI ZDRAV NI zdravje Iz zdravilnih rastlin, ki je Izšla pri SLOVENSKI KNJIGI. Brezrokavniki za vse priložnosti Lahko ga je sešiti, ponuja veliko kombinacij, poudari tisto, kar želimo in tudi marsikaj zakrije, Če je potrebno. Moda ga za to jesen in zimo predvideva prav povsod: pri jeans hlačah, pri jahalnih hlačah ali .dolgem krilu, na kratke črne hlače predlaga črnega iz umetnega usnja, ohlapnega volnenega čez pulover, da nas še dodatno greje, in za večer tesno oprijetega iz svetlikajočega se izvezenega lameja. Slednji bo še posebno zaživel ob praznični beli bluzi. Torej, ne pozabite na brezrokavnik, moden in še praktičen je povrhu. Dokler se ciklamam ne pokažejo cvetovi, jih imejmo na hladnem in zračnem prostoru. Previdno jih zalivajmo le ob steni lončka in pri tem pazimo, da ne zmočimo gomolja, sicer nam popki segnijejo. Korčkom se razcveto vsi popki le, Če jih pravilno zalivamo, to je ne preveč in ne premalo. Cvetoče korcke imejmo na oknih v nepretopli sobi. Najlepše uspevajo med dvojnimi okni, kjer toplota ne presega 4 do 8 stopinj C. Če pozimi pritisne občutnejši mraz, odpremo notranje okno. Ko ciklame odcveto, jim privoščimo počitek. Polagoma jih nehamo zalivati, da listi porumene, ovenejo in odpadejo. Lonček z gomoljem prenesemo na hladen prostor, kjer ne zmrzuje, najrajši v klet. Zalivati ni treba več. Sele maja in junija, ko se pokažejo novi poganjki, odstranimo zemljo in odmrle korenine in presadimo gomolj v neprevelik cvetlični lonec. Na dno položimo črepinje, da se voda lažje odteka. Gomolj vsadimo v dobro zemljo iz tople grede, primešamo listnate prsti in dodamo nekoliko mivke. Presajene ciklame postavimo na svetlo in jih pridno zalivamo. Premočne svetlobe ne prenesejo, zato jih moramo tudi pozneje, zlasti v opoldanskih urah, varovati sončnih žarkov s polo papirja. 800 g govedine za dušenje, 500 g čebule, 1 korenček, 2 v'i'j zelene, šopek peterštlja, 1 tovorov list, 2 nageljnovi žblct, JfJ1"'^ žlice paradižnikove mezge, za noževo konico pekoče paprika g masla, sol, poper. V kozici segrejemo maslo in na njem od vseh strani pop^1^ na koščke narezano meso. Dodamo grobo narezano te^L narezan korenček in zeleno, sesekljan peteršilj, lovorov >JjL nageljnovi žbici, ščep soli in ščep popra. Pražimo, dokler t^*. ne ovene in rahlo porumeni, nato zalijemo s tremi zajemalk^ juhe, v kateri smo razmešali paradižnikovo mezgo. Pokrijemo dušimo približno 1 uro in pol. Po potrebi prilivamo še juhe. Pgc meso mehko, ga preložimo, omako z zelenjavo vred jpretlacirr'^ Pretlačeno omako spet pristavimo, še malo popopramo in dodan* pekočo papriko. Prav narahlo naj zavre, nato dodamo še mcifltf, se dobro segreje in vse stresemo na pogret pladenj. PostrežefJ! takoj. Na mizi lahko še popopramo, kajti ta jed mora biti Z* pikantna. @@IS®S3S§IM GLAS VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ V radijski oddaji Vrtiljakova lestvica prejšnji torek sta bila za nagrado Gorenjskega glasa - tokrat sta to srečki bohinjske loterije - izžrebana Damjan Demšar iz Škofje Loke, Frankovo naaselje 68, in Leon Bobnar iz Cerkelj, Velesovo 3. Čestitamo. Novembrska "naj" pesmica je v zlati skrinjici, za danes pa je Romana pripravila že novih pet skladbic, za katere boste glasovali decembra. To so: SNEŽENI MOŽ - ROMANA KRAJNČAN NE'BIANCO NE'NERO - CATERINA MELINA KAVBOJ MEDO - COUNTRY JOY LE BARCHE DELLA BONTA' - ANTHONY WOODEN DEDEK MRAZ - JASMINA HAČEK KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Za Vrtiljakovo lestvico, Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. Pošljite na Radio Kranj, Vrtiljakova lestvica, 64000 Kranj, Slovenski trg 1. Gosta nocojšnjega Romaninega glasbenega vrtiljaka na Radiu Kranj bosta Meta in Robert iz priljubljene televizijske oddaje Klub Klobuk. NAGRAJENI SPIS Deževen dan je krasen dan Še nekaj let nazaj sem sovražila dež- Če sem doma pozabila dežnik, kar se mi često dogaja, sem se vrnila mokra kot miš, da bi me lahko ožel. Preklinjala sem vse luže na cestah, ki so mi močile noge, da razmočenega blaga sploh ne omenjam. In zdaj? Zdaj vse to dobesedno obožujem. Kada imam občutek lenobe in zaspanosti, ki pride z dežjem. Kaj je lepšega od sprehoda po dežju in mogoče padca v blato, ki mu sledi hladna prha in topla peč? Pa v šoli, ko zaradi turobnega vremena vsi zdolgočaseni skušamo slediti razlagi, a nam pogled nehote uhaja skozi okno, na tisoče dežnih kapelj, s katerimi se veter nagajivo poigrava in jih ziba v zraku v nekem določenem ritmu... Kako rada bi bila ena tistih kapljic, ki živijo tako bore malo časa ter vztrajno pojijo zemljo! Takrat, ko ob odprtem oknu sedim na polici, zagledana v dež, razmišljam. Veter kot nalašč usmerja kaplje vame in te kot mokre roke objemajo moje telo. Včasih, ko se solze pomešajo z dežnimi kapljami in se zgodi, da mije tako hudo, da mi enostavno ni več biti človek, prav takrat bi bila rada ena tistih dežnih kapelj, ki kot biserna pajčevina prekrivajo tla, počasi usihajo in se dokončno izgubijo v tleh, dežna kapljica, ki moči od nog do glave tisoče različnih ljudi, kaplja, ki se skriva v temnem, puhastem pregrinjalu neba, v črnih oblakih. V deževnih trenutkih, ki jih spremlja najbolj skrivnostna glasba narave, odkrivam sebe, svoj pravi jaz. • Katja Bešter, 8. b r. OŠ Staneta Žagarja, Llpnica Intervju z gospo Jesen Gospa Jesen, kdo pravzaprav sploh ste in kje ste zaposleni? "Sem letni čas, ki se ga veselijo kmetje in otroci, zaposlena pa sem pri podjetju Narava d. o. o." Kakšno je vaše delo in kaj sploh počnete? "Moje delo je zelo zanimivo. Zorim žita, jabolka, hruške in plezam po drevesih ter barvam liste. Svoje delo opravljam vestno in natančno. Kje mešate barve in kje jih dobite? "Barve dobim iz mavrice, mešam pa jih na paleti, narejeni iz belih oblačkov. Hvala lepa za ta kratek in zanimiv pogovor. • Miha Zavrl, 4. b r. OS Lucijana Seljaka, Kranj Filmska nagradna uganka V odgovorih na prejšnjo nagradno uganko ste naštel' kar precej filmov, ki jih je zrežiral Sydney Pollack; Tootsie, Moja Afrika, Trij* kondorjevi dnevi, Lovci na skalpe, Yakuza itd. Izmed dopisnic smo za nagradi - po dve brezplačni vstopnici Kino Sodjetja Kranj - izžreban lenato Lavtar, 64202 Naklo* Strahinj 109, in Marjeto Zavri, 64000 Kranj, Planina 1. Čestitamo. Na kranjsko filmsko platno prihaja uspešnica Zadnja ve* tika avantura z Arnoldorn Schwarzeneggerjem v glavni vlogi. Igra narednika Jacka Slatnerja, nepremagljivega borca proti zločinu. Brez težav se izmika kroglam, preživi najhujše eksplozije in z eno roko opravi s celo voisko zlikovcev. Po ulicah Los Angelesa drvi s svojim bonnevillom, družbo pa mu dela edina in najboljša prijateljica desert eagle* s katero ne zgreši nobenega cilja. Njegov filmski svet zamaje, ko 11-letnega Dannvja Madigana (Austin O'Brien) čarobna kartica trešči iz sedeža v dvorani naravnost v filrn-Dannvju se uresničijo najbolj nore fantazije: skupaj s svojim najljubšim filmskim junakom mečka avtomobile, leti skozi okna in premaguje negativce v izmišljenem filmskem svetu« kjer je vse mogoče. To je svet, kjer dobri vedno zmagajo.. Nagradno vprašanje za vas: v katerem filmu ie mišičasti Arnold Schvvarzenegger upodobil človeka-robota? Odgovori pošljite do 10. decembra na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Pridi, beli sneg! Pridi, beli sneg v deželo, naj snežinke plešejo, da v vasi bo veselo, naj se skupaj zberejo. Pridi, beli sneg v deželo, da se bomo smučali in sankali veselo. Snežinke, bele lepotice, plavajo po nebu kot bele ptice. • Maša Vidmar, 3. c r. OS Ivana Groharja, Skofja Loka Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Ljubljana-Šiška, Kamnik in Domžale (1) Alojz Izlakar, predsednik KS o območju nekdanje medvoške občine Medvode so mesto na prepihu "pravno komunalno smo vezani na občino Ljubljana-Siška. po preskrbi n škofjeloško občino, elektriko in vodo pa (delno) dobivamo iz kranjske. Medvode - Preska, Vaše, Goričane, Senica, Sora, Trnovec, Topol, Pirniče in še Zbilje ter delno Smlednik in Medno so bili včasih kraji °ziroma danes krajevne skupnosti, ki so spadali pod takratno občino Medvode. Na tem območju danes živi okrog 13 tisoč prebivalcev. Še ne tako davno je bilo to močno industrijsko območje; predvsem Medvode, p imajo danes, kot samostojna krajevna skupnost, okrog tri tisoč Prebivalcev. Trenutno so Medvode gospodarsko še vedno v težavah, vendar se že kažejo spodbudnejši znaki zaradi preusmerjanj na tem Področju. prihodnje leto v naši KS najbolj odprto prav to komunalno samoupravno vprašanje, sicer pa računamo, da bomo nadaljevali tisto, ker je trenutno začeto ali pa tik pred začetkom, poleg rednega vzdrževanja seveda, kakršno je zdaj v naši skrbi." Torej nameravate še naprej pretežno energijo usmerjati v komunalni sistem oziroma v Medvode so že bile občimi in kaže, da bodo spet Menda si na fau območju občino večinoma Jadi želite, hkrati pa ste zaskrbljeni. No, trenutno so Medvode še *edno krajevna skupnost, za **tero pa pravite, da ste na prepihu. "Povedal sem že, zakaj takšna prispodoba. Sicer pa 86 ta "prepih" kaže tudi na Področju zaposlenosti. Kar zadeva nekdanjo občino, je Kmetijstvo bolj na obrobju, Jicer pa se v Medvode vozijo ?a delo iz zgornje Gorenjske >n iz Ljubljane, naši krajani je ta proga nerentabilna. Mi pa smo drugačnega mnenja. Tako kot smo drugačnega mnenja na primer tudi o gradnji šole na Sori. Ob tem, ko se čez sedanje občinsko vodstvo občine Ljubljana -Šiška ne moremo prav nič pritoževati, pa nam je na primer župan mesta Ljubljane glede šole "vrgel v obraz", da bo to naša stvar, ko bodo Medvode spet svoja občina." Torej vam nekateri "z vrha" občino že zdaj privoščijo. Sicer pa izkušnje o tem, nenazadnje iz preteklosti, Najbolj zanimiv je interni kanal Kabelski televizijski sistem so na območju krajevnih skupnosti iz nekdanje občine Medvode začeli graditi pred leti. To so bili še časi, ko seje dr. Jože Duhovnik s Senice moral spopadati z najrazličnejšimi težavami, ena večljih pa je bilo tudi takratno (ne)razumevanje pri FTT. Danes je ta sistem z več kot 2000 televizijskimi priključki in 24 programi največji v srednji Evropi, saj ga povezuje več kot 150 kilometrov kabla. Med vsemi telezijskimi (zemeljskimi in satelitskimi programi) pa je najbolj priljubljen prav interni program. Ta je bil tudi najbolj gledan med zadnjo vojno in ob poplavah pred tremi leti. Kultura šepa; pa tudi ne ; Ob komami oziroma gospodarski infrastrukturi in problemih predvsem na področju prometa (in komunale), je družbena oziroma društvena dejavnost v tem spodnjem delu Gorenjske kar precej razvejana. Pohvalijo se z nogometom, košarko in tenisom na športnem področju, za kulturo pa pravijo v Medvodah, da je trenutno nekako podvržena mrtvilu. Aktivnost na tem področju pa se kaže v Sori in Pirničah. Sicer pa imajo dva pevska zbora, ki redno nastopata. Podobno je tudi s Pihalnim orkestrom, na katerega so zelo ponosni. Tudi v prostorih nove knjižnice se vedno kaj dogaja in nenazadnje tudi v velikem prostoru blagovnega centra. Tako da ob treh, štirih velikih dvoranah različnih dogajanj vseeno ne manjka. Med najbolj aktivnimi, ki nastopata tudi veliko v tujini, pa sta, kot rečeno, prav pevska zbora m sicer Medvoški moški pevski zbor in Lovski pevski zbor, kamor, kot pravijo, večkrat zaide na vaje tudi predsednik države Milan Kučan. bolje. V zadnjih petih, šestih letih se je prav v naši krajevni skupnosti veliko spremenilo. Dobili smo nov blagovni center, knjižnico, nov pirniš-ki most in dodatni pas. V sanaciji je pomemben kulturni objekt in sicer grad Goričane in nenazadnje imamo največji kabelski televizijski sistem v srednji Evropi, ki po mnenju tujih strokovnjakov, kjer imajo najsodobnejšo tehnologijo, neverjetno kvalitetno deluje. Kar pa zadeva občino, si jo res želimo, hkrati pa smo nekako nejeverni Ob tem, ko vemo, da bi o marsičem krajani v novi občini lažje in bolj neposredno odločali, nas skrbi, o čem bomo recimo sploh lahko odločali. Mislim, da bo ljudem treba najprej to povedati. Skratka, v napovedih in želji po novi občini, ne vemo odgovora na dve vpra- Pa prav tako v Ljubljano, tudi že imate? {vanj in Škofjo Loko. Z HUbljano smo povezani tudi "Imamo izkušnje in včasih ocenjujemo (pa tudi iz obrob-*mestmm prometom za kar nih krajev se sliši), da bi že zbivamo nenehne očitke, da včasih delali sanji: to so pristojnosti in financiranje. Odločanje je sicer res teoretično možno, tudi če si brez denarja, vendar je to potem zelo omejeno ali enostransko odločanje. Tako je glede načrtov za MESARIJA - SVEŽE MESO DOMAČI MESNI IZDELKI MARKET -ODPRTOOD7.30-19. SOBOTA7.-18. CAFFE - ODPRTO 7. - 22. NEDELJA ZAPRTO OBIŠČITE NAS - ZBILJE 20 C MEDVODE Alojz Izlakar, predsednik KS Medvode promet? Na tem področju ste pred kratkim slavili pomemben dosežek. "Promet skozi Medvode je najbolj pereča stvar. Tudi zato se na pnmer nenehno zavzemamo za ukinitev cestninske postaje (in na ta način pomagajo Kranjčanom - op.p.), ker smo prepričani, da bi se z ukinitvijo tega "davka" promet skozi Medvode precej zmanjšal. Ne glede na to pa mislimo, da je dolgoročno rešitev izgradnja obvoznice. Čimprej pa je treba zgraditi križišča na klancu z rekonstrukcijo proti Zbiljam, urediti križišče pri Colorju in pred Bajtom, kjer je priključek za Presko. S semaforiza-cijo pa bi morali dobiti tudi "zeleni val". Ob tem, ko imamo z ljubljanske strani že uvozni priključek na blagovnico, ga je treba narediti še s kranjske, medvoški klanec pa naj bi dobil še tretji "počasni" Eas. Sicer pa je problem tudi analizacija na Svetju, kjer bomo spomladi z gradnjo nadaljevali in jo do jeseni končali, saj je danes to naselje z greznicami točno nad rezervatom pitne vode za Medvode. • A. Žalar FRANC ŠETINA MIZARSTVO ZBIUE 47A TEL061/613-399 Na meji Že pojasnilo pod naslovom, da se v tej prilogi Gorenjskega glasa oziramo na gorenjski del občin Ljubljana -Šiška, Kamnik in Domžale spodbuja k ugotovitvi: saj to vendar je Gorenjska, vendar Gorenjska na meji In še v ne tako davni preteklosti, pred nekaj desetletji, so prav ti obrobni gorenjski kraji v dobršnem delu spadali tudi upravno pod Gorenjsko. Danes tod so Gorenjci, pa čeprav so vsakodnevno povezani na najrazličnejše strani In tudi v prihodnje bodo kraji v tem delu, kakorkoli že bodo državno upravno in lokalno samoupravno opredeljeni, še vedno na Gorenjskem. Tu so in ostali bodo Na meji. Uresničena napoved in obljuba Nov most - Ko so pred približno letom dni v Medvodah začeli z gradnjo novega mostu čez Soro, marsikdo ni verjel, da bo po napovedih iz občinskega vrha zgrajen do konca tega leta. Pa so ga 12. novembra res slovesno odprli. Ne gre samo za izpolnjeno obljubo in napoved, marveč tudi za uresničevanje širšega programa na področju urejanja prometa v tem delu sedanje občine Ljubljana - Šiška in jutrišnje občine Medvode. • A. Z. GOSTIŠČE JEZERO DANICA RUGEU Zbilje 30. tel.061/612-386 ODPRTO OD 10. 23 TOREK ZAPRTO VABLJENI TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM MARKETJENKO JENKO HELENA ZBILJE 38 ODPRTO:OD 8-19, NEDELJA 9-11.30 Pri nakupu nad2.000 SIT DOBITE DARILO Na meji s kranjsko Krajevna skupnost Smlednik združuje vasi Smlednik, Valburga, Hraie, Moie, Dragočajno. Danes v občini Ljubljana - Slika KS Smlednik meji s sosednjo krajevno skupnostjo Trboje f kranjsko občino, Do 1952» leta je Smlednik spadal pod takratni okraj Kranj, potem Sa pod občino Medvode, a časa občine Medvode, pravijo v Smledniku, je kraj doživljal najbolj ubupne čase prisilnega podružbljan-ja zemlje. Obnove Z občinskim denarjem in ob sodelovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je bila obnovljena v krajevni skupnosti tako imenovana Kalvarija. Imajo pa v krajevni skupnosti ie dve kapeli in sicer v Smledniku in Valburgi ter Krvavo znamenje in sicer na kraju, kjer so v 15. in 16. stoletju i telesnimi kaznimi sodili tatovom in njim podobnim malopridnežem. Vsa ta obeležja Imajo v načrtu, da bi jih prav tako obnovili. Priznanje Poleg prizadevanj krajevne skupnosti se v različna urejevalna del« na komunalnem rjodroČJu Iroitvo Smlednik. Šola pa je prav tako MI« republiško priznanje za delo r akciji Jubileji in čestitke V Smledniku gradijo telefonijo in kabelsko TV Doma in v tujini so poznani Pritrkovalci iz Smlednika, ki delujejo v okviru Turističnega društva in župniiča. Pribodnie leto bodo praznovali 30-letnico delovanja. Njihov vodja je France Bonča Iz Moi (na sliki), poročen v Hraiah, v skupini pa so ie Ivan, Andrej, Jože m Pavel Bonča ter Tine, pa Jože Zupan, Marko Kumer In Jože Rozman. Konec minulega tedna Je bilo v krajevni skupnosti natanko 1637 krajanov. Najstarejši prebivalec Je (seveda ženska) krajanka Marija Burgar- Znldarje-va iz Moi, ki Je bila 24. novembra »tara 90 let. Jutri, 1. decembra, pa bo praznoval 90. rojstni dan Lovro Vrtnik-Voranc, sicer tudi starosta pritrkovalcev, iz Hral Vse najboljše in zdravja obema. Z Medvodami (žal) ne bomo povezani anja Debeljak, podpredsednica sveta KS Smlednik: "Zaradi denarnih in tehničnh zadevj; kabelsko TV na medvoški sistem ne bomo vključeni."! Smlednik - Marca letos, ko so v krajevni skupnosti Smlednik v občini LJubljana - Šiška opredeljevali izgradnjo telefonskega omrežja z novo dfigltalno telefonsko centralo, so se odločili tudi za izgradnjo kabelskega televizijskega sistema. Brez težav so se s PTT LJubljana sporazumeli, da bo razvod kabelske televizijske mreže potekal po Istem Jarku kot telefonski. Takrat so načrtovali tudi vključitev v sosednji medvoški kabelski TV sistem, ki Je bil zgrajen te pred leti. Zdaj pa se Je glede vključitve na medvoški sistm" zapletlo. Ob zaključevanju telefonije in kabelskega sistema v krajevni skupnosti v teh dneh je podpredsednica sveta krajevne skupnosti Vanja Debeljak ob navzočnosti nekaterih članov •veta oziroma gradbenega odbora takole razložila zaplet, do katerega je prillo pri pogodbeno opredeljeni priključitvi na medvoško kabelsko TV: "Za vključitev na kabelsko TV se Je v krajevni skupnosti odločilo 250 naročnikov. Nameravali smo se vključiti na medvoiki sistem In smo zato vplačali pogodbi tudi polovico denarja oziroma 10 tisoč nemi kih mark. Zdaj pa smo na podlagi junija letos sklenjene pogodbe ugotovili (sistem gradi podjetje Link d.o.o.), da tehnično signal ni ustrezen. Prav tako pa se Je zapletlo (kljub pogodbi) rudi pri denarju. Zato sta se odbor za gradnjo kabelske Drugačen problem, čeprav se je zaključevanj« telefonije zaradi vremena zavleklo, Kvalitetno kabeb* ko TV pa bodo za nedoločen čas imeli sami, pa J* {»okopaliiče. Podpredsednica sveta KS Vanja Debel' ak meni, da se krajani pravzaprav ne zavedajo resnosti problema. Pokopališče v Smledniku jc namreč polno, prostora za razširitev pa ne morejo dobiti. Na srečo se gTadi novo pokopališče v PirniČah. ki bo sprostilo nekaj grobov v Smledniku. Problem pa bo vse no ostal. Vanja Debeljak: Internega studia oziroma programa na kabelikl TV sicer ne bomo Imeli, dokler... Imeli pa bomo Interni kanal z lokalnimi Informacijami" televizije in krajevna skupnost odločila za lastno postajo oziroma svoj antenski sprejem. Zal nam Je, ker na ta način ne bomo Imeli skupnega internega kanala in programa, kakršnega Imajo gledalci na območju sedmih krajevnih skupnosti nekdanje občine Meo vode, vendar pa bomo imeli vseeno 24 programov in interni kanal, po katerem bomo Crav tako oddajali Interne iformacije." Tako kot telefone, prvi, ki so se odločili za kabelski TV priključek, že sprejemajo tudi 24 televizijskih programov (sedem zemeljskih in satelitske z Astre). V od- boru oziroma vodstvu KS Pj ob tem ocenjuj o, da gl*r Priključitve oziroma vkljaj tve v medvoški sistem w danja odločitev J samostojnem sistemu, ve"' darle (morda) ni dokonča* Pravzaprav so ogorčeni, daj' kljub pogodbi prišlo do Z*' pleta. Zahtevali bodo, da W Medvode 10 tisoč mark vrn«-ko pa bo medvoški liste* dobil druge ljudi ozirom* bodo njihova stališča druga*' na, se bodo vsekakor pr'j pravljeni pogovarjati in toa* povezati z njimi. A. Žalar Kar tri Turistična društva Med tremi Turističnimi društvi so vsa tri aktivna. Malokatera krajevna skupnost tako velika kot Je Smlednik, ki Ima vsega skupaj nekaj nad 1600 prebivalcev, se lahko pohvali da Ima na svojem območju kar tri tur stična društva. Da bi bila kar vsa aktivna In prizadevna, pa Je sploh nenavadna Izjema. V turističnih društvih Hraše, Smlednik in Dra-gočajna-Mošc je tako, da so člani domala vsi krajani na območju, kjer društva delujejo. "Hraše se na primer ukvarjajo s prenavljanjem cerkve in sodelujejo pri urejanju ceste. Ko bodo dela na cesti končana, se nameravajo lotiti ocvetli-čenja, r programu pa im-ajo tudi obnovo spominskih obeležij," je pohvalil sosednje društvo predsednik TD Smlednik Mirko Gantar. Mirko Gantar, predsednik TD Smlednik V smledniikem Turističnem društvu je pa ie posebno delavna skupina narodnih noš z dvema konjskima vpregama. Redno sodeluje na različnih prireditvah po Sloveniji. Tako je bila tudi na srečanju narodnih noš v Kamniku in na Kmečki ohceti pod Storžičem. "SIcer pa društvo Smlednik sodeluje z občino Bilčovs. Naši pritrkovalci iz društva so bul letos tudi na glasbenem srečanju narodopisnih skupin v Maria Zellu. Problem, ki bi ga radi rešili, pa ie Stari grad. Nimamo denarja za restavratorska dela/' V sosednjem Turističnem društvu Dragočajna - Moše pa so letos končno v kampu zabeležili za spoznanje boljšo turistično sezono, kot lani in predlanskim. Povečalo se je predvsem število domačih gostov oziroma prikoličarjev. "V načrtu Imamo postopno razparcelacijo bivalnih mest v kamnu In radi bi z nakupom zemljišča kamp tudi razširili. SIcer pf prav zdaj urejamo oziroma obnavljamo tudi sanitarije In kopalnice," sta pred dnevi povedala Srečo in Jože Rozman iz vodstva društva, ki ima sicr okrog 250 članov. A. Z. V kampu v Drafočajoi prav zdaj prenavljajo zimske sanitarije, saj bo v kampu poleg trgovine tudi pozimi odprta restavracija. Na cestah se je letos premaknilo Skoraj izpolnjena dolgoletna želja Pravijo, da nc želijo biti neobjektivni, vendar odkar jc župan občine Ljubljana Siska Stane Žagar s Preske pri Medvodah jc na tem območju veliko vgj razumevanja za probleme krajev. Dve zapori in še ena letošnja grožnja, da bodo cesto Kamnik - Skofja Loka v Smledniku nepreklicno zaprli, dokler ne bo obnova dokončana, je bilo treba, da so zdaj to cesto vendarle dočakali. Pred dnevi, zadnjih sto metrov pred koncem oziroma gasilskim domom, je izvajalce ustavilo slabo vreme. Zadovoljni in veseli hkrati so, da so končno dobili urejeno cesto, čeprav dela ie niso končana, saj bo ie pločnik moral dobiti asfalt in zadnjih sto metrov pred gasilskim domom bo treba dokončati. Vendar bojazni, da se bodo težave vlekle ie naprej, je končno konec. "V krajevni skupnosti smo letos dobesedno Živeli s cestami," ugotavlja tajnica KS Beti Bur-ger. "Poskrbeli smo za soglasja lastnikov za ureditev te ceste in prav tako za odsek Smlednik • Tacen, za katero je denar zagotovil občinski proračun, krajani ob njej oziroma lastniki pa so brezplačno odstopili potrebno zemljo. Tako imamo zdai dve cesti. Bili pa smo med urejanjem odseka Hraie • Valburga vendarle precej nezadovoljni. Dela so potekala tako počasi, da smo na trenutke že kar obupavali. Pa tudi sicer se Je delovodja Cestnega podjetja LJubljana z delavci cisto preveč in po nepotrebnem zapletal v spore s krajani. Po drugi strani pa zasluži pohvalo Vodovod Kranj iz JP Komunala Kranj, ki le hkrati ob trasi polagal vodovod od Hrai do Valburge. Krajani smo Jim zares hvaležni" Ponosni pa so v krajevni skupnosti Smlednik ie nad enim uspešno rešenim problemom. Dolga leta so imeli težave zaradi odpadkov; posebno tistih nevarnih Iz medvoike industrije. S smetnjaki pred leti, ki iih je postavilo Javno podjetje (naga Ljubljanaje bilo kar nekaj časa precej težav. Zdaj Ea skrbi za tovrstni red Pub-kum d.o.o. Ljubljana. "Vsaka Beti Burger "V vasi SmledA pa te kar nekaj "črnih to» (odtoki, kanalizacija, parklr* ta), kl jih sami ne moreta rešiti" hiša ima danes v Smlednik" svoj smetnjak za tako Ime*^ vane bioodpadke In za navada*' Imamo pa tudi tako imeuovsa, biootoke, kjer to poie**' smetnjaki za steklo, barva* steklo, papir In kovine. Tovn* no razvrščanje na kraju sam** Soteka sicer še poskusno, ve*' ar tako upravllalec kot krajevni skupnosti, ugotavlj'' mo, da je uspešno." A. Žalar . —gj Po ureditvi dveh najbolj prometnih cest se nameravajo lotiti ie križišča, kjer bo treba porušiti stanovanjskogospodarski objekt Petnajst let samoprispevkov za šolo Bodo v Komendi ujeli zadnji vlak? Dr.Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport: "Ce se boste v Kamniku odločili za razdrobljene občine, potem ne vem. kako boste zmogli graditi šole. Država jih ne bo." V Komendi pa se pripravljajo za še en samoprispevek. Komenda ■ Ni najbrž naključje, da so se ravnatelji osnovnih šol iz kamniške občine v sredo popoldne po bbisku ministra za šolstvo In šport dr. Slavka Gabra v občini zbrali k okrogli mizi v šoli v Komendi. Komendčanl so bili zato še toliko bolj pripravljeni na podlagi zbora krajanov v začetku minulega tedna, ko so se pogovarjali o nadalje-vanju gradnje bodoče osemletke, opozoriti na to dolgoletno željo in potrebo. Izgledi pa so ta trenutek precej negotovi. se morajo sporazumeti enotno, brez takšnih ali drugačnih, strankarskih in drugih prerekanj) ne bo. Roman Grošelj, predsednik sveta KS Komenda potem naslednji dan, ko smo se pogovarjali tudi še o čem drugem kot zgolj o šoli, sicer v zvezi z razpravo prejšnjega dne ni bil prispevke in vedno je bila v osnovi opredeljena tudi šola. Pa so se stvari vedno odvrtele ali zavrtle, pa naj bo z občinske strani, ali pa v samem kraju, tako, da smo šele lani avgusta zasadili lopato in konec avgusta letos potem prizidek s petimi učilnicami in večnameskim prostorom slovesno odprli. Negotovost pa ni izzvenela toliko zaradi kratko odmerjenega časa, ko predsednik KS Komenda Roman Grošelj med razpravo oziroma bolj razlago ministra in predstavnikov ob- §rav v to obvezo države velika, tolj jo je uvodoma v razlagi nakazal že minister, ko je poudaril, da bo na občinah skrb za šole in da bo država skrbela le za demografsko ogrožena področja. V kamniški občini pa ugotavljajo, da jim manjka okrog 25 učilnic in štiri do pet telovadnic in če bi jih hoteli graditi sami na dosedanji način, bi problem reševali nekako petnajst let. V želji, da morda vendarle ne bo tako, čeprav pri njihovih načrtih ne gre zgolj za demografsko ogrožena področja, je vsaj s strani občine izzvenelo upanje, da bodo s skupnimi močmi vendarle us- Minlster dr. Slavko Gaber Je bil na okrogli mizi v Komendi nedvoumen, da z razdrobljenimi občinami v sedanji kamniški občini ne bodo zgradUi potrebnih šol oziroma učilnic in telovadnic. Križ, pot do Komende pa je tudi za najbolj oddaljene najbližja." S tem pa v Komendi ne zanikajo potrebe po ureditvi osemletke v Mostah. Vendar so na zboru krajanov podprli zamisel, da bi se še enkrat odločili za referendumsko odločanje o samoprispevku in sicer za pol leta po 50 mark na aktivnega krajana. Na ta način bi zbrali potreben delež za KS (nad 300 tisoč mark). Seveda bi se računica izšla, če bi tudi občina primaknila enak delež oziroma 25 odstotkov iz proračuna, za kar pa bi bil nenazadnje potreben potem tudi Colovični delež države. Tako i zbrali dobrih 1.2 milijona mark, kolikor bi (ali nekaj več) veljala telovadnica. Za popolno osemletko pa bi sicer potrebovali dobrih 2 milijona mark, kar pa v tem trenutku ne upajo niti načrtovati. "Mislim, da v tem trenutku lovimo glede uresničitve prve- rdela načrta osemletke zadn-vtak. Krajani si jo želijo. Roman Grošelj: "Lovimo zadnji vlak in skrbi me. da spet ne bomo našli skupnega Jezika." čine sploh ni prišel do besede >n je šele ob ministrovem odhajanju skušal opozoriti in hkrati tudi z občinske krajevno obrobne strani opozoriti, da so bila vlaganja do zdaj v občini Z izgradnjo zgolj telovadnice Obrez potrebnih še šestih učilnic za popolno osemletko), bi v Komendi ubili Še kakšno muho na mah Med drugim bi na ta način dobili na Širšem območju večjo dvorano, kakršne pravzaprav ni od Kamnika do CerkelJ. peli. Ob izgledih, če se bo tako izšlo v zakonodaji, pa pred letom 1997 vseeno uresničitve njihovega programa (za katerega so na koncu ugotovili, da črnogled, vsekakor pa, če bi se izrazili z besedasmi ministra dr. Gabra, spodobno previden. "Petnajst let v naši krajevni skupnosti že plačujemo samo- Po letošnji izgranajl prizidka si zdaj želijo vsaj še telovadnico. Če želite pojesti dobro, svežo in originalno slaščico, POTEM OBIŠČITE SLAŠČIČARNO "LENČEK" V KOMENDI Zaupajte nam vaše skrite sladke želje, ki vam jih bomo skušali izpolniti. prlpi SlaScIčaraM In kuharski mojster U a ne z Lonček TEL.061/841-291 Tako ima zdaj šola v Komendi 9 učilnic, dva kabineta, sodobno kuhinjo in venčnamenski prostor. Studije, ki smo io naredili in jo Je pripravila KS, kažejo, da osemletka sodi v ta prostor, saj Jih od 530 otrok na tem območju (Križ, Moste in okolica) odpade 320 na Komendo, 170 na Moste in 50 na Tudi podporo dobivamo in slišimo pri športnikih s celotnega območja. Zato mislim, če bodo realni izgledi v občini in upanja iz državnega proračuna oziromaministrstva, da se bomo lotili razpisa referenduma še en samoprispevek." Vabimo vas, da nas obiščete v naših novih poslovnih prostorih, kjer vam bomo svetovali pri nakupu računalniške opreme za profesionalno ali domačo uporabo. Kvaliteto naše opreme in storitev vam lahko potrdijo bogate reference najzahtevnejših uporabnikov v grafiki, CAOu, DTP-ju in računalniških omrežjih. Nagrada ZLATI MONITOR '93 za najhitrejšo grafično postajo VVINGRAF 486 je samo potrditev naše kvalitete in razlog več za vaš obisk. 061 815 555 s^Ašr\^& BHO^^f ^^VWa^ Jt> Ldftf4P(a$ MdV^O ^tA^v4J^4AL^flPCft4 S^Ai^nH GOSTILNA ..Pri ČHBRO" Poslovna kosila, večerje in speci alitete domače kuhinje KRIŽ 53 (pri Kamniku) 61218 KOMENDA TEL.061/841-115 Zlatarstvo STERN Kidričeva 20, KAMNIK Velika izbira, ugodne cene, dolgoletna tradicija, DECEMBER MESEC UGODNIH NAKUPOV TEL.061/831-873 Še pet grobov Okrog 2.200 prebivalcev ima današnja krajevna skupnost Komenda v naselim Komenda, Potok, Brce, Nasovče, Klanec, Gmajniča, Podboršt, Komendska Dobrava, Mlaka in Gora. Para Komenda pokriva tudi sosednji krajevni skupnosit Kril in Moste. V preteklosti so s samoprispevki gradili ceste. Dela pri cerkvi potekajo prav tkao v okviru KS. Že nekaj časa pa iščejo prostor za novo pokopališče, trenutno imajo ie pet grobov in če bi ie imeli zemljišče, bi bilo prepozno. Krajani te no mnenju Romana GroSlja problema sploh ne zavedajo, po tradiciji pa na njihovem ob-močj u le vedno Srevladujejo predvsem tra-icionalni, klasični (ne žarni) pokopi. Prihodnje leto 100 let Gasilci v Komendi bodo prihodnje leto slavili 100-letnico obstoja in delovanja. V Kamniku jim za ta jubilej obljubljajo cisterno, vendar se silil, da izgledi niso ravno najboljši; razen če bi sami zbrali 50 tisoč mark. Če pa se bo to zgodilo, potem bo nekaj fiodobnega, kot s tisto okalno (občinsko) cesto, Id so jo pred tremi leti v Komendi sami uredili in asfaltirali, občina pa ie do danes ni uredila niti bank-in. Problem pa je tudi kanalizacija, Id je sicer v glavnem zgrajena do čistilne naprave, vendar pa ta od izgradnje naprej se ni delovala in se fekalije zato zlivalo v Piato, seveda v veliko nezadovoljstvo vseh, U so ob njej. m mm m Mm m Razdrobljena in neurejena y0m Urbanistično je Komenda z vasmi in kraji razdrobljena in brez prostorsko ureditvenega načrta. V krajevni skupnosti si prizadevajo, da bi uredili center Komende. Želijo si banko in upajo, da enkrat vendarle bo. Prihodnje leto pričakujejo nov vodovod in ie precej makadamskih cest imajo, pa javna razsvetljava se ne more kosati s trdo temo. Lani so vendarle uspeli, da je Hidrotehnik reguliral Eotok Piato. Velik pro-lem pa je tudi sedanji, ie pred drugo svetovno vojno zgrajen kulturni dom s številnimi najemniki, ki je "v občinskih rokah". Matiček se ženi Kar nekaj društev je na območju krajevne skupnosti Se posebno opazni so člani Konjeniškega kluba, Lovska družina, pa na primer Društvo upokojencev, Id ima, kot pravilo, ie 600 "mladih" članov. Aktivni so tndi iahistl In Karitas. Kulturno društvo Komenda pa^ejr^nedeljo no. Predstavili so se sicer z naitudiranim delom iz zadnje sezone Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Morda je to napoved, da bo tudi letošnja odrska sezona v Komendi pestra. Skrb za dediščino š°iavMengšuJebiiaPremaJhna V skrbi za zgodovinsko oziroma naravno in kulturno dediščino so v Mengšu obnovili tudi obe grobnici graščaka Mihe Stareta, sicer po rodu iz Strahinja. Stare je bil zaslužen za pogozditev Mengeškega hriba. Ko je namreč prišel v Mengeš kaplan (zgodovinar) Franc Koblar, se je obrnil na Janeza Trdino za nasvet, komu naj se priporoči za pogozditev hriba. Dobil je nasvet, naj se obrne na Stareta. Ta pa se je potem s prijatelji odločil, da se hnb pogozdi po manirah in merilih parka. Danes so poti zaraščene, vendar pa so na hribu še vedno gosposki borovci, tise... A. Ž. Poslej časopis Mengšan Slavistka in hispanistka Tatjana Sivec - Stnnšek je glavna urednica časopisa Mengšan. Do zdaj sta izšli dve številki, do konca leta pa bo izšla še ena. Mengšan pa naj bi izhajal v prihodnje enkrat na mesec Zanj, kot smo izvedeli v krajevni skupnosti, so se odločili, da bi bili krajani čimbolje obveščeni o dogajanjih v krajevni skupnosti. Ob izidu druge številke so že začele prihajati pohvale. Sicer pa ie Tatjana Sivec - dejavnost ie kultura, izobraže-Strmšek tudi direktorica pod- vanje in rekreacija in deluje dve jetja Mi Amigo d.o.o., katerga leti. "V programu imamo izobraževanje najmlajših in sicer za otroke od pol tretjega leta starosti naprej. To so na primer jezikovni m plesni tečaji. Imamo usposabljanja za življenjsko nspesnost z največ deset let Šolanja. Tovrstne in podobne tečaje smo že imeli tudi v Dupljah, na Visokem pri Krau- {'u, v Stražišču, Olševku in v tranju. Zelo priljubljene so tudi poletne šole." Tatjana je sodelovala tudi pri ?ripravi kronike Mengeš in rzin skozi čas, zdaj pa skrbi poleg časopisa tudi za medijsko ozirma reprodukcijsko kakovost različnih prireditev. A. Ž Kamniška enota kranjskega Gradbinca v Mengšu gradi poslovno-stanovanjski center, kjer bodo tudi parkirišča. S samoprispevkom so zgradili prizidek Mengeš - V nedeljo, 21. novembra, so v Mengšu odprli nov prizidek k šoli. ki sicer deluje že dvajset let. Osemletna osnovna šola ima zdaj 720 učencev, vsi pa imajo enoizmenski pouk. Za gradnjo so se odločili, ker je raziskava pokazala, da bo še najmanj sedem let šola imela potrebno število učencev. V krajevni skupnosti Mengeš imajo trenutno kar sedem samoprispevkov fr1 sicer pet krajevnih za ceste in kanalizacijo in še dva začelo krajevno skupnost: za gasilsko godbeni dom ter za šolo in mrliške vežice. Janez Per: "Izgradnja prizidka k šoli je bil precej zahteven zalogaj. Mengeš tisoč vozil na dan-Problem pitne vode smo reŠife ker smo povečali rezervoar 0* Gobovici. Veliko pozornost namenjamo kulturnim priredil' vam, izdali pa smo tudi kronik0 Mengša in Trzina. Slednja, ki jc izšla pod naslovom Mengeš V Trzin skozi čas, je bila zahteven projekt, saj je veljal kar 140 tisoč mark. Izid v 4000 izvodih Mrliške vežice, ki jih prav tako so že skoraj gotove. Za samoprispevek na podlagi referenduma so se v krajevni skupnosti Mengeš, katere predsednik je Janez Pere, odločili lani. "Pet let bomo plačevali 1 odstotek za šolo in za obnovo mrliških vežic Pogoj občine je bil, da moramo sami zbrati polovico denarja, če hočemo pridobiti drugo polovico. Ko smo ocenjevan* možnosti, smo se odločili, da se problema lotimo. Uspelo nam je. Graditelj Kamnik je prizidek s preureditvijo kuhinje in nove garderobe zgradil v petih mesecih. Slovesna otvoritev je bila prejšnjo nedeljo, ko je bil v programu med drugim tudi obnavljajo s samoprispevkom, prikaz šolskih dejavnosti. Hkrati z gradnjo prizidka pa smo se lotili tudi obnove že precej dotraj nih mrliških vežic Tudi ta dela so v glavnem že končana." Sicr pa so se različne dejavnosti na komunalnem področju v zadnjih treh letih odvijale na različnih območjih krajevne skupnosti, Id ima sicer okrog 6.300 prebivalcev v krajih Loka Kri Mengšu, Dobeno, Topole in lengeš in Id je bila do leta 1959 občina, zdaj pa naj bi Ji bila spet dana takšna vloga. Že tri leta urejajo kanalizacijo v Loki. Nova je tudi cesta skozi Zdaj je v šoli s prizidkom dovolj prostora, da ima 720 učencev enoizmenski pouk. Loko. Topole so bogatejše za javno razsvetljavo, podobno pa Sbilo tudi v Mengšu in Malem engšu, kjer so prav tako urejali kanalizacijo in ceste. "Glavni problem je pri nas obvoznica, ker gre zdaj skozi Ra so podprli številni sponzorji; [azadnje pa velja omeniti rud* gradnjo poslovno stanovanjske* ga centra s parkirišči, ki ne bo le obogatil, marveč tudi polepšal izgled Mengša. A. Žalar V Mengšu je župan tradicija anez Skrlep, podpredsednik sveta KS in predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Domžale: "Mengeš ima legendo, grb, zastavo in pečat ter srečo, ker ima za župana aneza Pera. Mengeš z bogato zgodovino, ko se lahko pohvali, da njegovi začetki segajo že v 8. stoletje pred Kristusom in da je po tem območju potekala Rimska cesta (Rim in kasneje trasa Trst - Dunaj), kjer je bila postaja pri 14 milniku (Mu-tatio ad XIV), je pred tem, da spet postane občina. Podpredsednik sveta KS in predsednik zbora krajevnih skupnost Janez Škrlep skorajda svarilno poudari, da prehod iz krajevne skupnosti v občino ni stvar enega dneva. To je organska rast, pri tem pa ne pozabi omeniti, da ima v Mengšu župan tradicijo. "Poleg legende, Id pravi, da je imel na Mengeškem hribu grad vitez Mengo in je bil na strani tistih Slovencev, ki so se upirali krščanski veri (na stra- ni Prešernovega Črtomira), pa kvinteta) promovira naš kraj Debevc pa je dobil za to je bil v boju ranjen in sta ga in Slovenijo na prireditvah, področje pooblaščeni servi8 pozdravila verni hlapec in kjer so običajno vedno prisot- za Audi Volkswagen. A. Z. puščavnik (misionar), imamo ni tudi župani. Sicer pa so za Janez Per ne bi odstopil Sredi tega mesca Je bila v Mengšu javna tribuna o aktualni problematiki reorganizacije državne uprave in lokalne samouprave, katere izhodišča so bila samostojni upravni okraj Domažale Kamnik ter pristojnosti sedanjih in bodočih občin. Iz krogov, ki so blizu razmišljanjem o tej problematiku smo izvedeli, da sedanji mengeški župan Janez Per, če bi bil sedež tega okraja v Mengšu, zanesljivo ne bi odstopil. tudi grb, zastavo in pečat. Gradimo celostno podobo in vse to želimo vnovčiti. Imamo kar precej stikov po Sloveniji, Italiji, Avstriji. Imamo pa tudi to srečo, da imamo župana, ki službeno (kot član Alpskega TRGOVINA •mirni* Glavarjeva 7, Komenda - Križišče Moste-Vodice Tel.:061/841-469 NUDIMO VAM: - METRSKO BLAGO -GUMBI IZ UVOZA - DODATKI -ŠIVANJE PO MERI -MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA BADER -OTROŠKA KONFEKCIJA *&L i TRGOVINA S TEHNIČNIM BLAGOM IN IZDELOVANJE MARKIZ Mumova 1,61234 MENGEŠ Tel., Fax.061/737-629 PROGRAM ZA MIZARJE promocijo zaslužni tudi naši gasilci." Obnavljanje naravne in kulturne dediščine je še posebno velika skrb. Se pa v Mengšu danes radi pohvalijo tudi s podjetnikom leta 92 Golobom (firma Edix) in menager-jem leta 92 (FILC), ki je pridobil tudi ISO 9000. Franc Janez Skrlep: "Imamo i2' kušnje in bogato zgodovinski tradicijo." Zahvaljujem se POLICIJI DOMŽALE za hitro ukrepanje pri raziskavi in uspešnem odkritju tatvine v trgovini CEGO, d.o.o., Jelovškova 14, Mengeš. HVALA! RENAULT mSSSJBS iBMKit ,AWOSEdV0S PEUGEOT : prodaja avtomobilov UGODNI krediti RENAULT-P00BLAŠČENI SERVISER avtaetektičarska poptaiša, avtoHŽ&ska popravita DEL ČAS OD 8.-19.,OB SOBOTAH ZAPRTO Steletova 1, 61234 Mengeš tel.:061/737-279, Fax:061/737-431 MS««3 SREDA, 1. decembra 1993 10..00 Zlati prah: O pajku in pameti 10.10 Biskvitkl, ameriška risana •arija 11.30 iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, serija 12.30 S Petrom Ustinovom okoli •veta, anagleška dokumentarna »arija 13.00 Poročila 13.06 Studio City 14.30 Pro et contra 15.20 Po vojni, angleška nadaljevanka 16.15 Svet poroča, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.00 RPL 18.48 Pari, TV igrica 18.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.66 Šport 20.10 Žarišče 20.36 Film tedna: Na drugi strani, S" ki film 20 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 Šport 22.45 Sova; Burleske Charieia Chaplina, ameriška ČB nanizanka; Advokati, škotska nadaljevanka 16.10 Omizje 17.16 Sova, ponovitev 18.46 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.66 Šport 20.00 športna sreda: Podarim - dobim 20.20 Milano: Nogomet, 2. kolo lige prvakov: Milan - Porto, prenos 22.20 Oči kritike 9.00 Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih 9.30 Prisilno delo v Nemčiji, ponovitev 10.16 Znanost 10.30 Pilot v divjini, ponovitev francoskega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Čudovita leta 14.00 Doktor Trapper John 14.45 Sadeži zemlje 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Blagoslovljena druščina 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.16 Ko cveti resje, nemški domačijski film 21.46 Pogledi od strani 21.55 The mlxer - Mož z Eaton Placea 22.46 Vrnitev do-mov.ameriški film 0.60 čas v »liki 0.60 Miami vlce 1.66 Poročila/1000 mojstrovin EKONOMSKA aH>IU(lTI2U-4tl 0OBISKALI S VAS BOMO 7.66 Poročila 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Bettvjina druščina, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.06 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 Državni sovražnik, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.20 Monofon 16.00 Porocna 16.05 Marjana in 13.46 Iz parlamenta 14.60 Tisoč mojstrovin 16.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Kultura vsakdanjega življenja 16.05 Dedek na posodo 17.00 Poklicno izobraževanje 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Kar pogumno J9.00 Regionalna poročila 19.30 as v sliki 20.00 Kultura 20.16 Argumenti 21.30 črno na belem 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 Šport 23.36 Round midnight: Umetnost brez mej časa in prostora POPRAVEK BESEDILA JAVNEGA RAZPISA Prosimo, da v vašem glasilu objavite naslednji popravek besedila javnega razpisa Izvršnega sveta Skupščine občine Skofja Loka, ki je bil objavljen v vašem glasilu,dne?6. novembra 1993 na strani 19: "V točki 7 se besede "Uradnem listu RS" nadomestijo z besedama "Gorenjskem glasu". Pomočnik sekretarja: Srečko Erznožnik njena vesela druščina, nadaljevanka 16.30 Besede, besede, besede 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.06 Loto 20.15 Potepam se In snemam 21.00 V iskanju 21.46 Večer ob fljaabi 22.46 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.60 Sanje brez meja v 6.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: pogovor ob svetovnem dnevu aidsa 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Peaem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Countrv club - A. šifrer 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.60 Radio jutri, koristne informacije 16.30 TV koledar 16.40 Bettvjina družba, nadaljevanjka 17.30 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 China Beach, nanizanka 18.30 Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 19.30 Kvalifikacije za EP v rokometu: Hrvaška - Islandija, prenos 20.46 China Beach, ameriška nanizanka 21.36 Znoj in aplavz, češki barvni film 22.56 Pokal evropskih prvakov v nogometu: Milan -Porto, posnetek 23.60 Metal manja 8-00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.46 A Shop 11.00 Luč •vetlobe, ameriška nadaljevanka "1.46 A Shop 12.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 18.15 A shop 16.26 Poslednja postaja, ponovitev slovenskega barvnega filma 17.50 A shop 16.00 Luč svetlobe, *meriška nanizanka 18.46 Male Jlvali 19.05 Risanke 19.16 CTM 20.00 Risanka 20.10 Poročila 20.30 Dance aession 21.00 Smithosnian, ameriška dokumentarna serija 22.00 £Jzije - iskalci notranje svetlobe 22.30 Poročila 22.65 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.20 A •hop 23.36 CMT R 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Minute za Invalide 16.00 Dogodki danes - jutri 15.16 EPP 16.30 Prenos dnevno-informatlvne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Glasbeno popoldne: Boom, Heavv metal 19.00 Odpoved programa IIGIAV JESENIC! 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 10.60 Glasbeni jerbas 11.30 Novice 12.00 Novosti v narodnoza-bavni glasbi 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.16 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 18.15 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Aktualno 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.60 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa SREDA CENTER amer. akcij, film ZADNJA VELIKA AVANTURA ob 15.30 in 17.45, slov. prem. amer. akcij. krim. BEGUNEC ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. POLNOLETNA ob 18. in 20. url ŽELEZAR prem. amer. psih. 'hrill. FIRMA ob 17. in 20. uri ČETRTEK, 2. decembra 1993 PETEK, 3. decembra 1993 11.00 Zlati prah: O čudežnem zdravju 11.05 Zgodbe iz školjke 12.00 Pesmice za Barbaro in druge otroke 12.30 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 13.00 Poročila 13.06 Po domače, ponovitev 16.60 Oči kritike, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.66 Šport 20.10 Žarišč« 20.36 Neverjetni četrtek: Neverjetne zgodbe: Na pomoč, 4. oddaja 21.30 Tednik 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.40 Poslovna borza 23.00 Sova: Hiša naprodaj, ameriška humoristična nanizanka; Advokati, škotska nadaljevanka nadaljevanke 15.40 Film tedna: Na drugi strani, grški film 17.20 Sova, ponovitev 18.46 Že veste 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.66 šport 20.06 Dediščina sončnih bogov, dokumentarna serija 20.35 Elitne bojne enote, zadnji del ameriške dokumentarne serije 21.30 Umetniški večer: Miro, angleška dokumentarna oddaja; Margot Fon-tevn, portret 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.06 Pri Huxtablovih 10.00 Slika Avstrije 10.30 Argumenti, ponovitev 11.46 črno na belem 12.15 Kralj vseh Špancev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Čudovita leta 14.00 Doktor Trapper John 14.46 Blllv Bodv - nori svet športa 16.00 Am, dam, des 16.16 Captain Planet 15.40 Artefix 16.60 Nahrbtnik poln dogodivščin 16.16 Pisani tednik 16.36 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanost 19.30 Čas v slikiA/reme 20.00 šport 20.16 Hribovski zdravnik 21.06 Pogledi od strani 21.16 Ambo terno 21.26 Dempsev In Makepeace 22.15 Usoden klic, ameriški TV film 23.46 čas v sliki 23.50 VVinchester 73, ameriški vestem 1.20 Poročila 8.30 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 16.30 Pogledi od strani 15.40 Zveneča Avstrija 16.40 Pozor, kamera 17.16 Zimbabve 18.00 Pri Huxtablo-vih 18.30 Made in Austria, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v slikiA/reme 20.00 Kultura 20.16 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.36 Admiral Hortv, portret srednjeevropske usode 23.20 Jour fixe 0.20 Hello Avstrija, hello Vienna 0.66 Poročila/1000 mojstrovin 7.65 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.36 Bettvjina družba, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 G-man, ponovitev ameriškega filma 14.30 Monofon 16.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.00 Otroški program 16.30 Hrvaška kulinarika 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.16 Iz strankarskega življenja 20.66 Znanost in mi 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 0.00 Poročila 0 radio trigigv 96 MHz 17.06 Bettvjina družba, ponovitev nadaljevanke 17.20 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.46 China beach 18.00 Sto let avtomobila, Konovitev 19.30 Dnevnik 20.16 ošarka: Evroliga: Cibona • Elan Bernais, prenos 21.60 China beach, nanizanka 22.40 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, koproduk-cijska dokumentarna serija 9.00 MacNeil in Lehrer komentirata 10.00 CMT 10.46 A Shop 11.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 16.40 A Shop 16.46 Smithsonian, dokumentarna serija 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.46 Ročk starine 19.16 A Shop 19.30 CMT 20.00Poročila 20.30 Srce, telo in duša, ameriški barvni film 22.06 Ročk starine 22.36 Poročila 23.00 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.25 A Shop 23.40 CMT 19JO Vklop 20.00 Informor 20.10 Rockowanje 94: Labia Minora 20.30 Kontakt: Ali AIDS grozi samo 1. decembra? 21.30 Ročk smetnjak 22.00 Informer 22.30 Četrt ure kulture 23.10 Show me thc way to tbe next whiikey žur 23.55 Erotična zgodba 24.00 Tema 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 18.50 Radio jutri, koristne informacije 19.20 študentski program Radia Kranj 12.00 Napoved programa 12.16 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Obrtniki sebi In vam 16.00 Dogodki danes - jutri 16.16 EPP 16.30 Prenos dnevno-informatlvne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 17.00 Novice 17.30 Oddaja iz kulturno-verske zgodovine 18.00 Male živali in ml 19.00 Odpoved programa R TRIGLAV JESENIC 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novice 10.00 Aktualno 11.00 Podjetniška borza 11.30 Novice 12.00 Zimzelene melodije 13.00 Danes do 13-tih (p renos R Slovenije) 13.30 Popevka tedna 14.00 Novinar na obisku 14.16 Obvestila 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 16.30 Dogodki In odmevi (prenos R Slovenija) 16.16 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan in odpoved programa PROIZVODNO, TRGOVSKO IN OOSTINf KO PO0JETJE SKOPJA LOKA ^Y J J ŠKOFJ^OKA OKUS IN AROMA VAŠIH ŽELJA ČETRTEK CENTER amer. akcij. krim. BEGUNEC ob 16. In 18. uri, amer. psih. thrill. FIRMA ob 20. uri STORŽIČ amer. akcij, film ZADNJA VELIKA AVANTURA ob 17.45 In 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NUNE POJEJO ob 18. in 20. uri BLED amer. kom. NAKLJUČNI JUNAK ob 20. uri 9.45 Zlati prah: O možu in ženi 9.60 Ebba in Didrlk, švedska nadaljevanka 10.20 Maska, ameriški film 12.20 Že veste 13.00 Poročila 13.06 Umetniški večer, ponovitev 16.10 Osmi dan 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.46 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Zakaj te očka pušča samo, ameriški film 22.06 TV dnevnik, Vreme 22.22 šport 22.35 Sova; Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka; Advokati, zadnji del škotske nadaljevanke 16.30 Neverjetni četrtek, ponovitev 17.20 Sova, ponovitev 18.46 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.66 šport 20.00 Koncert simfonikov RTV, prenos iz Cankarjevega doma 22.00 Moški, ženske dne 15.00 Am, dam, des 15.15 Tlm in Struppv 15.40 Umazan zrak 15.60 Curiositv show 16.16 Vroča sled 16.36 Kremenčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljen par 19.30 Čas v slikiA/reme 20.00 Šport 20.16 XY - nerešeno 21.20 Pogledi v stran 21.30 Oueen, ameriška družinska kronika 23.00 čas v sliki 23.06 Večerni šport 23.66 XY -nerešeno, odzivi gledalcev 1.30 Miami Vlce, kriminalna nanizanka 14.10 Tisoč mojstrovin 14.20 šport 16.00 Lipova ulica 16.30 Pogledi vstran 16.40 Zadnje dejanje, avstrijski film 17.30 Živijo nevarno, dokumentarna nanizanka 18.00 Cosbv shovv, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko, kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.16 Sramežljivi velikani v kraljestvu sredine 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.36 TV - popolnoma noro 23.20 Fantje Iz Brazilije 0.06 Atvven-ger na televiziji 0.66 Zgodba o rock'n'rollu 1.20 Hard and heavv video 1.60 Tisoč mojstrovin 10.06 Odprta ura 10.30 Izbor iz tjjega programa 11.00 Religijski leksikon 11.15 Tuji jezik 11.36 Bettvjina družba, nadaljevanja 12.00 Poročila 12.15 Zvezda vodnica, serijski film 13.00 Vzpon in padec L. Diamonda, ameriški film 15.25 Monopolis 15.20 Servisne Informacije 16.30 Angleški jezik 16.06 Palčki nimajo pojma, oddaja za otroke 16.30 Alpe Donava Jadran 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.06 Kolo sreče 18.36 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.16 Glasbena šarmiranja, zabavno-glasbena oddaja 21.06 Latinica 22.06Usode: General Červenko 22.60 S sliko na sliko 23.66 Edvvard drugi, britanski film radio triglav 96,0 MHz 101,5MHz KRANJSKA GORA 101,1 MHz BOHINJ 64270 Jesenice, čufarjev trg 4 Tel.: 064-861-433; 861-012 Fax: 064-861-302 6.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 16.20 Zaplešimo skupaj 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Nebeška vrata 19.20 Večerni program 16.20 TV razpored 16.36 Bettvjina družba, otroška serija 17.00 Skrivnosti, serijski film 17.26 Kitajska Slaza, serija 18.16 Ekran brez okvir-i 19.30 Dnevnik 20.15 Mladi In-diana Jones, serija za mladino 21.00 Ročk koncert 22.00 Žiavljenjski stil 22.36 Naključni partnerji, serijski film 9.00 MacNeil In Lehrer komentirata 10.00 CTM 11.00 Luč svetlobe, ponovitev 11.46 A shop 12.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 16.20 Srca, telo in duša, ponovitev filma 18.00 Luč svetlobe 18.46 Mlata -otok v času, ponovitev 2. dela 20.00 Risanke 20.10 Poročila 20.30 Teden na borzi 20.40 Borec iz pekla, akcijski film 22.16 Poročila 22.36 Pred poroto 23.10 Plinska svetilka, ameriška drama 1.00 Erotični film -Karin in Barbara 9.00 čas v sliki 9.05 Cosbv shovv 9.30 Hiteč 10.00 Čudovite podobe iz živalskega sveta 10.30 Ko cveti resa, ponovitev filma 12.06 Avstrijski glasbeniki 12.16 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 čudovita leta 14.00 Glavni zdravnik Trapper John, zabavna nanizanka 14.46 Mojstri jutrišnjega (foto bobnar) R 12.00 Napoved programa 12.16 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Zakajčkovi starši 16.00 Dogodki danes - jutri 16.16 EPP 16.30 Prenos dnevno-informatlvne oddaje RA Slovenija 16.00 Na obisku v KS Kamnitnik 19.00 Odpoved programa R TRIGLAV 8.00 Dober dan 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Novica 10.00 Razgled s Triglava 11.00 1001 nasvet 11.30 Novice 13.00 Danes do 13-tih (prenos R Slovenija) 13.30 Popevka tedna 14.00 Srečanje s kulturno dediščino 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 16.00 Borzni komentar (vsakih 14 dni npr. 26. 11., 10. 12., 24. 12. Itd.) 16.30 Dogodki in odmevi (prenos R Slovenija) 16.16 Obvestila 16.30 Novice 17.00 Lestvica 3 TRI III & AS 18.00 Voščila Č8.30 BBC novice 18.60 Pogled v jutrišnji dan, odpoved programa Iz 10. številke Iksa y> Sprejeta pobuda savskega sindikata Območna zbornica sindikatov Razgrabljenih 17,5 milijona posojil Soupravljanje v Iskri Stikala Platni sistem v iskri Stavci Iz dela naših sindikatov Po sledeh divjih privatizacij >»* Nova prodajna akcija Trenče N°1 TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 MIKLAVŽ I ČAKA TC VCUKA IZBIRA IGAAČ icBarbfe In T0MY program IN SLADKARIJ I BONBONI Lfl OlULIfl, BONBONI IN BONBONICRC STORCK, TROICKI IN SC IN SC... PO ŽELJI DARILA TUDI ARANŽIRAMO I Delovni -as: 9 -12.. 15. -19., sobota 8.-12. ure. tel.:324-237 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA TUDI NA DEBELO bMHHHLHHHHH .LIGATOR. Cankarjeva 7, Kranj DRAGI MIKLAVŽ V TVOJEM MESTU te čaka največji izbor pravljic in dobre glasbe! "^ončekV^ Bled Otroci že pišejo pisma in pridni so, tako zelo pridni... Le nekaj dni nas loči do najlepšega jutra naših otrok! Do jutra, ko se v peharju pokaže presenečenje in se oči zasvetijo... "OH TA MIKLAVŽ, res je najboljši!" Za popolno presenečenje smo za vaše otroke pozorno izbrali: ■kap« Ton,JnJ - pulijo ^ -pižame • šale • puloverje • perilo -rokavice • termojeans "S^ -anorake •žabe %0 -hlačežamet . -bunde • trenirke -jakne • babyprogram Le kaj bi naštevali... Obiščite nas in se veselite toplih iskric v očeh, ko pride tis to pravo zimsko jutro... ^al Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 18. ure. Krm zalla) ■i* O O V I N * A V BLAGOVNICI ASTRA v drugem nadstropju KRANJ, Prešernova 10 SUPER UGODNA PREDPRAZNIČNA PONUDBA moške hlače 4.430 SIT otroške termo hlače 2.450 SIT Za ostale artikle vam s prinesenim kuponom priznamo 10% popust pri nakupu nad 3.000 SIT. Izmed prejetih kuponov bomo 30.12.1993 izžrebali tri kupce, ki jim bomo povrnili znesek nakupa. -----.........-------------------------------£><. KUPON za 10% popusta pri nakupu nad 3.000 SIT. db Ime, priimek:_ i Naslov:___,_ K4RLN Gregorčičeva 6 (za Globusom), 64000 Kranj - tel.: 064/213-162 Velika izbiraUj&JiKOCK za vse starosti Avtomobilčki BBurago različnih velikosti Pri nakupu nad 5.000 SIT lahko plačate na dva Čeka, nad 10.000 SIT pa tri Čeke I • FOTOKOPIRANJE • SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV • PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA PISARNIŠKIH IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN • PONUDBA NOVOLETNEGA PROGRAMA - ROKOVNIKI IN STENSKI KOLEDARJI • KOMPLETNI PROGRAM PISAL "PILOT" Gregorčičeva 8 (za globusom), 64000 Kranj - tel.: 064/213-162 Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, sobota od8. dol 2. ure. ZALA Gorenja vas od 29. II. do 6.12. -10% popust za gotovinski naknp otroškega programa nad 5.000 SIT od 29.11 do 11.12. - 20% popust za gotovinski nakup metraže nad 3.000 SIT Trgovina bo odprta v soboto 4.12. in 18.12. do 17. uro MIKLAVŽEVA SOBOTA. 4. DECEMBRA, OB 10. URI FINALNO ŽREBANJE Danes se zaključuje rok za sprejemanje vaših odgovorov na vprašanje pokrovitelja 10. kroga nagradne nanizanke "Miklavžev računalnik". Privlačne nagrade firme Senčila Bled bomo razdelili danes z žrebom v zadnjem kolu nagradne nanizanke Gorenjskega glasa in Piome Bled - na Miklavževo soboto, 4. decembra, pa bomo razdelili glavne nagrade! Javno žrebanje bo v soboto ob 10. uri v trgovini Pioma na Bledu; prva nagrada: osebni računalnik; druga nagrada: fotoaparat; 3. - 5. nagrada: darilni paketi Piome in Gorenjskega glasa. Vabljeni v soboto v Piomol če želite sodelovati v finalnem žrebanju za Miklavžev računalnik: z vsakim nakupom v Piomi v vrednosti nad 1.000 SIT dobite kupon za žrebanje! Kam na predpraznično nakupovanje? V novo Blagovnico Gorenc ob Gregorčičevi ulici v Kranju. Vhod je iz dvorišča na Mladinski ulici 2 (bivša stavba vino-pivo, za kinom Center). Ne iščite in ne plačujte parkirnega prostora v Kranju. Velik parkirni prostor pred Blagovnico Gorenc je brezplačen. Na več kot 300 kvad. m. prodajne površine si oglejte ponudbo oblačil za vso družino. Če pa se odločate za nakup ženske ali moške jakne, parke, bunde, puhovke, ne prezrite te ponudbe. V Gorencu je zanesljivo najbogatejša izbira le-teh, tako od domačih proizvajalcev, kot tudi proizvajalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije. Kaj pa cene? Trudimo se, da bo naše geslo NAJCENEJŠI NAKUP JE PRI GORENCU NAKUP prepričalo tudi vas. K nakupovanju pa vabimo tudi MIKLAVŽA. OTROŠKE BUNDE 6 - 12 let OTROŠKI KOMBINEZONI 6 - 12 let ŽENSKE IN MOŠKE JAKNE MOŠKE SRAJCE POPELIN FLANELA SRAJCE ŽAMETNE HLAČE KAVBOJKE BLUZE IN KRILA SPODNJE PERILO ugodno 5.740,00 7.235,00 5.900 - 8.950,00 1.500,00 1.100,00 3.950,00 od 1.500,00 od 3.200,00 dalje Za obisk v Blagovnici Gorenc kot tudi na Miklavževih nakupih na Gorenjskem sejmu se priporoča Trgovsko podjetje STORŽIČ Kranj. 'oMMGLAS TV aparati TOSHIBA TV sprejemnik 2100 TD (ekran 55 cm, mono) TV sprejemnik 2500 TD (ekran 63 cm, mono) TV sprejemnik 2112 DT (ekran 55 cm, stereo) TV sprejemnik 2512 DT (ekran 63 cm, stereo) CENA DRUGOD 8£68tX0b CENA PRI NAS 78.320,00 100.320,00 87.199,70 114.312,00 121.440,00 Poleg tega vam v TRGOVINI TRIS, Delavska cesta 26, Stražlšče pri Kranju po IZREDNO UGODNIH CENAH nudimo še MALE GOSPODINJSKE APARATE, MOŽNOST NAROČILA ali INFORMACIJ TV sprejemnik 2812 TD (ekran 72 cm, stereo) leg teg, IZREDi BELO TEHNIKO, AKUSTIKO In še In še DOSTAVA NA DOM BREZPLAČNA 1^000^0 12£90Q3fO Obiščite nas na Miklavževem sejmu od 1. do 5. decembra 1993. BOGATA IZBIRA IGRAČ iz uvozal Miklavž bo pri nas dobil skoraj vse: od dinozavrov, Lego kock in Barbik od avtomobilčkov, žog in družabnih iger za otroke. NOVOLETNI OKRASKI za vašo smrečico in sobo: steklene krogljice, girlande,perle, lučke kresnice, umetne jelke in še Kaj. OSEBNI AVTOMOBILI Citroen pričakujemo vas z UGODNIMI cenami! 4. TRADICIONALNI MALI MIKLAVŽEV SEJEM V TRGOVINI VENCEU PREDDVOR OD ČETRTKA, 25.11DO NEDELJE, 5,12.1993 VSAK DAN OD 16. DO 19. URE, OB SOBOTAH iN NEDELJAH PA OD 9. D012. TER OD 16, 0019. URE OB PETKIH, SOBOTAH IN NEDELJAM OB 18. URI OBISK MIKLAVŽA $ SPREMSTVOM ugodni Plačilni pogoji vabljeni Dragi Miklavž! Pri nas dobiš sadne, čokoladne, schwarzwaldske, sahar, skutine In somlojške torte, sadne kupe, sladoled Sammontana, frapeje, palačinke Darka... Za očka In mamico pa več vrst cocktailov, sorbete, vrhunaska vina znanih zasebnih proizvajalcev... Znani smo po evropski in vegetarijanski kuhinji s solatnim bifejem! CAFE RESTAURANT Cankarjeva 1, Kranj DROGERIJA TRGOVSKI CENTER BPT, Predllnlška 16. TRŽIČ BOGATO IN POCENI • velika izbira bižuterije • ženska kozmetika, parfumerija • moška kozmetika, brivniki • vse za nego otroka, plenice PAMPERS PO 1590 SIT, stekleničke AVENT in DISNRY, vozički HAUK. avtosedežl • vse za higieno, vložki ALWAIS samo 539 SIT, čistila, pralni praški, sveče, dežniki... DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI! Poslujemo tudi kot trgovina na debelo: Hy-Med, Tržič, d.o.o., Pot na poje 50, Pristava tel. 064 57-577 ugodni plačilni roki In rabati 1 fet nP& r TRGOVINA Kranj Tavčarjeva ul. ZIDNtol.: S21 1-340 Miklavž! čakajo te lepe in kvalitetne bunde za punce in fante od 0 do 16. leta po UGODNI C6NII MIKLAVŽEV PLES v soboto, 4. decembra, zvečer v hotelu Transturist v Škofji Loki. Igra ansambel Trio Fri Rezervacije po tel.: 064/621-261 —---sapjr MIKLAVŽEVI NAKUPI v veleblagovniciifofcnos f IGRAČE - za vse starosti, že od 245 SIT dalje S1VEET SWEET WAY • vač kot 300 vrst najrazličnejših bombonov in drugih oladkarij i noga ovala UNIVERZALNE PLENICE - za fantke in punčke, 26 kosov po 1260 SIT, 36 kosov po 1449 SIT Cenjena stranke obveščamo, da bodo vse trgovine .. . v soboto, 4.12. in 18.12.1993 ODPRTE do 17. ore. XC*Wtt> COKLA COKLA COKLA MIKLAVŽ! IN ŠE MARSIKAJ TE ČAKA PRI NASI KRANJ - PRIMSKOVO - Komunalna cona Del. čas: 8 -19, sobota 8 -12.30 Tel. 241-433 ŠTIRI V VRSTO (veliki-tri dimenzije) napeta taktična igra, ki razvija sposobnost kombiniranja cena 1.300+poštnina Nagrajena igra z znakom "dobra igrača" Je didaktična igrača, sestavljena iz 40 parov poslikanih ploščic. Ploščice obrnemo s hrbtno stranjo navzgor tako, da se sličic ne vidi. Vsaki ploščici se mora poiskati par. Igra je primerna za starost od 3. leta dalje. cene1300SIT+ptt ffiBSL™** : SUPER SPOMIN 1500 SIT+pit KARTE ENA Igra je nagrajena z znakom dobra igrača, vsebuje 100 kart v štirih barvah, katere so označene s številkami od 1 - 8, ter akcijske karte, ki na različne načine otežujejo pot do zmage. cena 1300 SIT+ptt M0N0P0LY Monopoly je podjetniška strateška igra, kjer igralci s pravilno naloženim kapitalom kupujejo in prodajajo zemljo, hiše, hotele, letališča itd. Igralec, ki pravilno investira, ostane lastnik večine lastnine in zmaga, cena2500SIT+ptt mm NAROČI P0 TELEFONU H 064/632-565 . MflOĆ/7E 7W?/ J)0«/«VE, WZZL£ JalrrV/ SPOAfVfV, SUPE/? SVO*. W, KAfl7E - TI S/ KL0VW, rGflr4Utf /OVITE - flfia«, BRIDGE,CmTA, DRUŽABNE IGRE ■ P01Ž VSEVED, OHPARDON, ZXVESEL0, RIMO, DEKTIME ZGODBE. Al(OGvJ KOMENTAR Logika in argumenti Pretekle dni so stranke oz. njih veljaki spet enkrat livahno prekrižali meče. Proračunski memorandum je pač tema, ki nikakor ne more mirno mimo strank, Se več, skupaj s proračunsko razpravo je v vseh parlamentih največja priložnost za stranke (in poslance), da volivcem povedo, kdo da so in zakaj, da jim gre. Torej, ta razprava naj bi pokazala, kdo je kdo, zakaj si stranke dejansko prizadevajo, čemu dajejo prednost, s kakšnimi argumenti nastopajo, na kakšen način se lotevajo svojih političnih tekmecev itd. Če na to razpravljanje (seveda ne le na to) pogledamo z malce distance, drugače rečeno, če smo sposobni, da nikomur v razpravi že vnaprej ne damo prav, da torej "nimamo" svoje strane, svojega ljubljenega politika, ki bi mu slepo zaupali, ampak skušamo nevtralno presojati logiko in artumente, ki jih nastopajoči uporablja, potem se nam marsikaj pokate v drugačni luči, kot če smo vnaprejšnji verniki te ali one Resnice. Da ne bi pregloboko zabredli v teoretiziranje, vzemimo, da nam pojem logično pomeni razumno, pravilno, dosledno, po zdravi pameti razmišljujoče in delujoče in dalje, pojem argument (argumentiranje) pa dokazni razlog, utemeljevanje razlogov, dokazovanje ali kaj podobnega. Če ti dve opredelitvi sprejmemo in diskusije poslancev in strankarskih prvakov presojamo zgolj po tem, ali so (niso) njih nastopi logični in argumentirani, je mogoče reči, da je pri večini opazno, da njih nastopi v enem kot drugem elementu močno šepajo. Ker nas v tej skromni analizi ne zanimajo imena konkretnih strank, ne posameznih poslancev ali prvakov strank, ki nastopajo nelogično in neargumentirano, ampak nas zanima le logika in argumentacija kot taka, navajam naslednje tri stavke, ki jih zelo pogosto slišimo v diskusijah, polemikah, prepirih, če hočete: 1. Do sedaj, ljubčki, ste lahko pisali, kar ste hoteli, kar vam je padlo na pamet. Sedaj, ko imamo demokracijo, pa boste tako, kot vam bomo ukazali. 2. V prejšnjem režimu so bili vsi direktorji komunisti. Sedaj, ko depolitiziramo gospodarstvo, je nujno, da postanejo tudi člani drugih strank direktorji. 3. Proračunsko potrošnjo je treba odločno zmanjšati. Toda za potrebe občin, vojske, šolstva,... bo treba nujno nekaj primakniti. 4. Seveda, svoboda združevanja je pri nas zagotovljena. Toda, gospoda, da ne bo pomote, samo mi smo pravi socialdemokrati, liberalci,... vi to zagotovo niste, lahko pa ste kaj drugega. To se vel Viktor Žakelj Ti stavki so nelogični, tudi dejstva so drugačna in trdnih argumentov za te trditve seveda ni, a kljub temu takih in podobnih trditev (misli) pri nas kar mrgoli. To je najboljši dokaz nizek duhovne ravni tistih, kijih trosijo in naj bi bili - na žalost -izvoljeni nosilci avtentičnih interesov volivcev. Vrh te revščine pa se pokaže tedaj, ko diskusija preide v prerekanje in ko najbolj zagreti pridejo na dan z logiko in dejstvi, s katerimi naj bi dokončno porazili nasprotnika. Kronska argumenta (in za njima stoječi logiki) pa sta najČešče besedi: boljševik ali klerikalec. Ko poslušam "uporabnike" teh dveh besed, ki v tem primeru služita kot argumenta -psovki, kot nekaj torej, kar je iznad vsega, ki je univerzalni argument in moralna kategorija hkrati, nekaj, kar ne dopušča nikakršnega ugovora, je strela, ki naj bi upepelila nasprotnike, se mi pogosto zdi, da govorec pojmov v njihovem zgodovinskem, krajevnem in aktualnem pomenu ne razume, sicer jih ne bi tako brezskrbno trosil. Druga značilnost, ki je povezana z množično uporabo teh dveh pojmov, pa je, da je navadno tisti, ki svoje politične tekmece (v tem primeru že nasprotnike) obklada s tema pojmoma, sam nosilec tovrstnih pogledov in ravnanj. Če pustimo ob strani zgodovinsko pomenskost teh pojmov in skušamo odgovoriti le, kaj naj bi bila njuna aktualna vsebina, bi mogli reči, da je boljševistična stranka tista, ki jo odlikuje čvrsta organizacija, stroga notranja disciplina, da je vsak član odgovoren in celo povsem predan vrhu svoje stranke (demokratični centralizem), da je vsak član dejavno vključen v eno od osnovnih organizacij stranke in da je stranka v programskem smislu nosilka radikalnih (revolucionarnih) pogledov na družbenogospodarsko realnost. Pod pojmom klerikalizem (klerikalna stranka) pa je treba razumeti organizirano teženje Cerkve, da predvsem preko klerikov in dalje preko svojih vernikov, skozi politične in druge organizacije neposredno vpliva na gospodarsko, kulturno in politično življenje v državi oz. nacionalni skupnosti in to s stališča konzervativnega vrednostnega sistema. Recimo, da smo zadeli bistvo obeh pojmov in če poznamo še čas in okoliščine - domačein tuje - ko sta pojma označevala realne družbene sile ter organiziranost in delovanje sedanjih slovenskih strank, potem je mogoče reči, da stranki, ki sta največkrat deležni teh dveh etiket - Prenovitelji (ZLSD) kot boljševiki in Krščanski demokrati (SKD) kot klerikalci - ne ustrezata (vsaj ne v celoti) kriterijem, da bi jima lahko prilepili eno ali drugo etiketo. Še več je mogoče reči, namreč to, da je marsikatera druga slovenska stranka bolj "boljševistična" in (ali) "klerikalna" kot ti dve (zgodovinski spomin). Če pa je temu tako, in je, se zastavlja vprašanje: Zakaj pa se stranke in posamezniki vendarle obmetavajo s tema dvema pojmoma? Razloga sta vsaj dva: - prvič: ta dva pojma sta pri nas (a ne le pri nas) iz znanih Zgodovinskih razlogov upravičeno na zelo slabem glasu. Veliko raznovrstnega brezobzirnega nasilja je bilo v preteklosti storjenega od strank (ljudi), ki so se imeli (so jih ljudje imeli) za boljševike oz. klerikalce. Eni in drugi so bili na Slovenskem nosilci skrajnih ideoloških nazorov, eni in drugi so v času svojega gospodovanja naše ljudi "sitom in milom" naganjali v svoja "nebesa"; - drugič: intelektualni (pa tudi moralni) nivo udeležencev javnih diskusij je praviloma nizek (v nekaterih primerih pa imamo opravka tudi z intelektualno lenobo), razpravljanje je zato pogosto nelogično in brez argumentov. Ko takemu govorcu, prepričanemu, da ima v posesti Resnico, da ve za nova (stara) nebesa, zmanjka argumentov v prid svojega prepričanja in ko se začne tudi z logičnega vidika zapletati, tedaj (kronski dokaz) označi svojega tekmeca (zdaj že sovražnika) za klerikalca ali boljševika - po potrebi pač. Govorec je prepričan, da je s tem svoj prav ubranil, zanj je "dokazni postopek" končan. In za konec, spoštovana bralka (bralec), ne čudite se, če kdo od "ta rdečih" ravna kot klerikalec oz., če kdo od "ta črnih" ravna v najboljši boljševistični maniri, tudi se ne kaže posebej čuditi, če boste opazili, da kdo od znanih naših veljakov druži v sebi elemente enega in drugega - je neke vrste boljševistični klerikalec ali kler-ikalski boljševik. Boljševiki in klerikalci so neumrljivi in so povsod, le da tega mnogi ne vedo ali nočejo vedeti. Za to pa je logika in so argumenti. PREJELI SMO Spoštovani g. direktor Franci Zavrl Spodobi se in vljudno je, če se človeku, ki izreče priznanje tvojemu delu, zahvališ. Gospod Zavrl, hvala lepa, ker ste potrdili točnost mojih navedb o tečaju stikov z javnostjo, ki ste ga skupaj s sodelavci vaše firme Pristop predavali gospodom, gospem in gospodičnam vodilnim kadrom v TEŠ. Seveda me je pri Vašem odgovoru predvsem začudilo, da ste skušali torišče razprave, ki jo je odprl moj komentar, prenesti povsem na drug tir. Izgledalo je tako, da Vam govorim o bananah, vi pa meni o curryjevem prelivu za kitajsko raco. Ali drugače: Govoril sem o etičnosti Vašega početja, Vi meni o sanaciji TEŠ. Da Vam na kratko odgovorim: Vsak posel, ki ga kdorkoli opravlja, naj se počne pošteno in častno. In prav je tako. Vendar pa v vsakem poslu obstajajo neka etična načela, ki razločujejo dejanja, ki so dobra in ki so slaba. Kakor je nekoč dejal Kant v svojih moralnih imperativih, da človek mora delovati tako, da je cilj njegovih dejanj obči zakon. Torej človek naj z vsakim svojim dejanjem da zgled vsem ostalim. Menim, da je povsem nemoralno, če se podučuje velikega onesnaževalca okolja, kako bo svoje nečedne posle z besednim leporečenjem opravičeval in ne argumentiral pred ogroženim zdravjem državljanov, ter s tem, milo rečeno, zavajal javnost. Kot strokovnjak za področje stikov z javnostjo, ali bolj zveneče poimenovano s tujko - public relations, dobro veste, da gre pri tem poslu za obrt, nekakšno umetnost prepričevanja, nekakšno novodobno preoblikovanje starogrške retorike. Ljudi pa najlepše prepričate Z lepimi besedami, nekaj številkami iz ozkega in ljudem malo znanega področja kemije ali fizike in z učinkovito propagando. Toda umetnost prepričevanja ali propaganda še ni, ni bila in ne bo rukoli resnica. Vprašajte ljudi, kaj je propaganda in povedali vam bodo, da je bil v tem poslu najbolj spreten pokojni gospod Goebbels. V drugih primerih, g. Zavrl, kolikor ne boste imeli v prid svojega dela povedati nič, kakor nekaj besed o častnem opravljanju svojega dela, ki ga seveda razen vas na vsej preljubi Zemlji ne pozna nihče drug!, in boste zagovarjali plačnike vaših uslug, namesto tega raje priznajte, da sle storili napako, ker ljubite denar. O uspešni sanaciji TEŠa pa prosim spregovorite v številkah in povejte javnosti, kolikokrat tedensko tuli v Velenju in okolici sirena, zaradi prevelikih in zdravju škodljivih koncentracij S02 v zraku. Kolikor tega podatka nimate, ali pa Vam ga g. direktor TEŠa ni dal na razpolago, me brez sramu pokličite in z veseljem Vam jih bom nanizal. No g. Zavrl toliko o bananah in toliko tudi o curryjevem prelivu za kitajsko raco. In lep dan Vam želim! Tomaž KUKOVICA, dipl. phil. & soc cult. Cankarjeva 7, Kranj Odgovor na članek v Gorenjskem glasu z dne 19. novembra 1993 na strani 18, avtorja g. Staneta Boštjančiča Sklad stavbnih zemljišč (SSZ) vsako leto predlaga Skupščini, katere organ je, program del in nalog za tekoče leto. Skupščina na vseh treh zborih potrdi najprej poročilo SSZ in zaključni račun za preteklo leto, nato pa še sprejme program del in nalog za tekoče leto. Sestavni del programa del in nalog je vrednost točke za stanovanjski in družbeni ter poslovni in proizvodni namen. Vrednost točke je odvisna od velikosti sredstev, ki so potrebna za uspešno izpolnitev na Skupščini sprejetega programa del in nalog. V letošnjem letu SSZ dopolnjuje in preverja evidence plačnikov uporabe stavbnega zemljišča. Do sedaj smo dostavili Republiški upravi za javne prihodke več kot 5000 novih naslovov zavezancev. Hkrati pa usklajujemo obstoječe evidence. S tem je denarno porazdeljeno breme plana del in nalog na skoraj vse zavezance plačevanja uporabe stavbnega zemljišča občine Kranj. Zahvaljujem se g. Boštjančiču za obširnejši članek kot posledico prejetja odločbe za plačilo uporabe stavbnega zemljišča. Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč obvešča in razlaga svoje aktivnosti. Za prvo polletje je bilo poročilo na skupščini obravnavano in sprejeto. Kljub temu opažam, da bi moralo biti obveščanje obširnejše. Sklad stavbnih zemljišč predvideva, da bo v prihajajočem letu popolno uredil evidence zavezancev in porazdelil financiranje na vse zavezance. Tako bo lahko ob večjem številu točk vrednost točke manjša oziroma bo plan del in nalog obširnejši. O tem bo odločala Skupščina. Območje aktivnosti SSZ je celotna občina Kranj in ne zgolj zazidalni načrti. Zato se spodobi in je pravično, da vsi sodelujemo pri tem, kajti plačevanje nadomestila ni zgolj naša obveznost, je tudi priznanje. Z vsem dolžnim spoštovanjem! Predsednik Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč: Tadej Markič, dipl. ing. gr. Kranj že živi za Giro Kot vsak človek, ki ima rad šport, odkrito pozdravljam in podpiram izvedbo etape "Gira d'Italia" v Sloveniji in posebej v Kranju. Rad pa bi ob tem pojasnil nekaj dejstev, ki morajo biti jasna zlasti športnim delavcem, prisotnim v kranjskem športu. Ne strinjam se namreč z načinom, kako je "Giro" postal stvar - kranjske Športne zveze. Treba je vedeti, da je formalno organizator prav Športna zveza Kranj in odločitev je sprejelo njeno predsedstvo. To seveda pomeni, da bodo vse obveznosti (in tudi dobiček, ki je po besedah strokovnjakov zajamčen) v bistvu bremenile Športno zvezo Kranj, ki je združba vseh športnikov (klubov, društev). Po ustnih zagotovilih odgovornih v etapnem odboru, organizacijskem komiteju itd. naj bi se morebitni dobiček razdelil med kolesarski klub in Športno zvezo (vsakomur pol). Seveda pa bo ista Športna zveza v treh obrokih morala poravnati 150 tisoč nemških mark za "članarino" dirke. Ker je menda zanimanje pokroviteljev izredno, to ne bo težko!? Dodati je treba, da dirke ni bilo pripravljeno "prevzeti" glavno mesto Slovenije in, da depozita za dirko ni mogel vplačati nihče od načrtovanih pokroviteljev (niti tovarna Sava) in je zato denar založila Športna zveza (seja predsedstva 5. oktobra 1993). Kot član predsedstva Športne zveze sem opredelil nekajkrat prav odgovornost za projekt. Še enkrat: popolnoma verjamem, da bo visoko profitabilen. Toda: do zdaj ni bilo niti enega samega konkretnega podatka o jamstvih, razdelitvi in odgovornosti. Menim, da bi si to Kranjska športna javnost zaslužila, saj je že 29. junija vrh slovenskega športa (Olimpijski komite g. Kocjančič, Sprotna zveza Slovenije, g. Šugman) poslal v Italijo pismo, da je Slovenija dirko pripravljena organizirati. Sklep predsedstva kranjske Športne zveze je, da v prihodnje o Giru dobiva stalna poročila na sejah... Za konec: vesel sem, da bo dirka v Kranju in Sloveniji. Trdim pa, da sem bil proti načinu odločanja in pomanjkanju slehernega konkretnega podatka o tem, kdo bo kaj in kako plačal oz- vložil v projekt. Ker sem bil demokratično izvoljen na skupščini vseh kranjskih športnikov, menim, da sem do teh osnovnih podatkov opravičen, preden glasujem za karkoli. Naj še dodam, da sem bil osebno označen (zaradi novinarskega dela, ki se prepleta s funkcijo v športu) kot "nemoralen", "neetičen", "nefer" itd. Proti meni je bil predlagan disciplinski postopek ali pa vsaj "resen pogovor". Zavedam se, da tudi s tem pismom ne bom pridobil simpatij, a hočem le pojasniti, da je športna prireditev ena plat, vse drugo pa druga plat. Zato želim "Giru" v Sloveniji velik uspeh in za športni Kranj ter organizatorje čim manj težav! Ko se bo prešteval dobiček, ki ga kolesarstvo in ves kranjski šport resnično potrebujeta pa - čiste račune! Miran šubic, Kranj Odpadki pod vprašajem! Poljanska dolina je bila s svojo značilno krajinsko oblikovanostjo, lego in domačnostjo še ne tako daleč nazaj v preteklosti zatočišče mnogih, ki so tu preživljali svoj prosti čas in iskali stika z naravo in ljudmi. Navkljub temu so se v preteklosti tod zgodili številni neopravičljivi posegi v prostor, Življenje in delo, ki so dodobra spremenili, če že ne uničili, mnoge prednosti naše Doline. Neopravičljivo se nam zdi dejstvo, da je Rudnik urana Žirovski vrh (RUŽV) s tako odločnim posegom v prostor, s svojo značilno organiziranostjo in dejavnostjo v teku svojega delovanja, vzdrževal skorajda popolno neobveščenost ljudi na tem področju, deloma pa tudi delavcev v rudniku samem. In celo več, RUŽV nikoli ni obveščal o stvareh, ki so bile še kako pomembne za delavca, kmeta in za človeka, ki preprosto živi na tej zemlji in oa nje. Kar nekajkrat smo namreč od delavcev, ki so bili zaposleni v tej ustanovi, izvedeli o uhajanju odpadne neprečiščene vode v vodotoke v neposredni bližini RUŽV, o razlitju in odtekanju kemikalij s korozivno aktivnostjo in lastnostmi ter o odlaganju nekaterih zelo škodljivih snovi na za te namene nepredvidenih mestih. Uradnih informacij seveda o tem nikoli nismo dobili, kakor tudi ne mnogih drugih, ki bi jih s tem v zvezi hoteli dobiti. Tudi presenetljivo oblikovan propagandni material, ki smo si ga lahko ogledali ob dnevu odprtih vrat RUŽV in ki govori o skoraj popolni neškodljivosti in nevplivanju rudnika na prostor, se nam zdi, če ne že prava arogantnost, pa vsaj neodgovorno zavajanje! Prav tako ne moremo prezreti številnih dejstev, ki bi jih radi sporočili v razmislek na tem mestu. Slovenci smo s svoj majhno populacijo žal že skoraj desetletje narod, ki se stara, torej ogrožen narod. Žal svojo populacijsko politiko vzdržujemo na račun deleža tujih rojstev v našem okolju, kar pa še vedno ne prepreči staranja naroda. Poljanska dolina ima kljub temu še vedno dokajšnje število mladega prebivalstva. Slednje pa je zaradi specifičnih lastnosti rastočega organizma tudi najbolj ogroženo. Novejši statistični podatki za to odgovornih služb prinašajo številna dejstva, ki bi jih morali upoštevati ter v zvezi z njimi tudi zahtevati vsa natančna pojasnila, ukrepe in dejavnosti zaradi njih. Ker ne moremo in ne smemo Živeti samo "od danes do jutri", temveč moramo videti tudi generacije iz nas in za nami, je kakršnokoli pogovarjanje o dejavnostih v RUŽV, kijih ponuja Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, neodgovorno, žaljivo in neracionalno. Morda pa bi iz tega lahko sklepali, da naj se ogrožena populacija ogrozi še bolj? Ker se vpliva tako obratovanja kot tudi rudnika v sedanjem stanju ne more omejiti le na ožje območje v neposredni okolici te ustanove, se zdi tudi odnos preostale javnosti do te problematike ambivalenten. Takšen pa je neopravičljiv, zato si dovolimo opozoriti javnost na ponoven razmislek o specifičnosti te problematike! V številnih podatkih, ki so na vpogled, opažamo, da se vpliv rudnika, tudi odkar ta ne obratuje več, ni bistveno zmanjšal Hkrati tudi lahko razberemo, da niso bili uresničeni programi o zaščitnih dejavnostih v zvezi Z varstvom okolja in prostora tako v neposredni bližini kot tudi splošni varstveni ukrepi! Takšen odnos do tako občutljive problematike vsekakor ni v skladu s splošno predpisanimi zakoni, kaj šele z mnenjem ljudi, ki živijo na tem območju. Vprašujemo se tudi, kaj pomeni neizvajanje z zakonom določenih ukrepov? Ali morda ne potrebujemo zakonov? Ali pa imamo sistem, ki s svojo politiko ne omogoča izvajanja teh zakonov? Ker je iz Uradne- fa lista RS jasno razvidno, atere so predvidene in določene dejavnosti v posameznih fazah zapiranja rudnika, je takšno vprašanje, zdi se, povsem na mestu. Dejstvo, da je način reševanja nastale problematike s strani Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora tako nesprejemljiv, mestoma aroganten, se nam zdi neopravičljivo in žaljivo! Okolje in ljudje niso le za danes, so za včeraj, za jutri in za mnoge za nami! Nikakor pa si ni moč razložit' misli, da bi o tako zahtevni in daljnosežni odločitvi lahko bar-antali po sistemu "vzemi denar in bodi tiho", kot smo lahko prepogosto razbrali iz načina reševanja tega vprašanja. Nenazadnje bi opozorili tudi na dejstvo, da zavračamo vprašljive namere in načrte, ki jih za vsako ceno želi doseči Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, ampak zahtevamo takojšnje saniranje in izvajanje vseh z zakonom predpisanih zaščitnih ukrepov v zvezi s trajnimprenehanjem izkoriščanja uranove rude. Hkrati pa podpiramo vse dejavnosti in prizadevanja Krajevne skupnosti Gorenja vas, zdravstvene delavce ZD Škofje Loka ter občinsko vlado v zvezi z njihovimi stališči do reševanja nastalega položaja. Poljancem in vsem drugim p* še enkrat v premislek za naš jutri! KLUB ŠTUDENTOV POLJANSKE DOLINE 12. novembra 1993 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Proizvodnja na Gorenjskem oživlja Največji problem jeseniška železarna r KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, ^nj, 29. novembra - Po statističnih podatkih, Iti jih je jj°$redovala Območna zbornica iz Kranja, lahko sklepamo, ?a proizvodnja na Gorenjskem končno oživlja, vsekakor pa r°lj izrazito, kot v Sloveniji. Največji problem ostaja J^eniška železarna, z njo ostaja jeseniška občina septembra ftuna na Gorenjskem, kjer obseg proizvodnje ni presegel "•oskega v tem času. • Septembra je bil obseg ^austrijske proizvodnje na J'oreniskem za 10,5 odstotka I^ji kot septembra lani, v ^overiiji pa je bil porast 1,4-°dstoten. V primerjavi z avgustom kot predhodnim mescem pa je bil septembra j^os obseg proizvodnje na u°reriiskem večji kar za 39,3 ^istStka, v Sloveniji pa za *M odstotka. Pri naslednjem P°datku seveda velja upošte-da je avgust dopustniški ^esec. Vendar pa na rahlo jast kažejo tudi podatki za ^ošnjih prvih devet mese- v. saj je obseg industrijske Proizvodnje na Gorenjskem v Primerjavi z enakim lanskim ^zdobjem porasel za 0,7 od- .otka, medtem ko je v Slove-Jjji še vedno zabeležil 4,7-^stotni padec. . V desetih panogah, ki prenavljajo več kot 90 odstot- kov obsega industrijske proizvodnje na Gorenjskem je v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem obseg proizvodnje porasel v šestin in sicer v predelavi končnih lesnih izdelkov kar za 27,3 odstotka, v proizvidnji električnih strojev in aparatov za 8,3 odstotka, v predelavi končnih lesnih izdelkov kar za 27,3 odstotka, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 8,3 odstotka, v predelavi kemičnih izdelkov za 4,6 odstotka, v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov za 0,8 odstotka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin za 0,4 odstotke in v Sroizvodnji usnjene obutve za ,1 odstotek. Proizvodnja pa je upadla v štirih panogah, najbolj v črni metalurgiji, kjer se je zmanjšala za 9,1 odstotka, sledi kovinsko-predeloval- na industrija z 9-odstotnim padcem, predelava kavčuka je bila manjša za 3,5 odstotka in proizvodnja živilksih izdelkov za 2,6 odstotka. Zanimiva je tudi primerjava letošnjega z lanskim septembrom, saj je v nekaterin dejavnostih porast velikanski. Obseg predelave kemičnih izdelkov je bil kar za 59,2 odstotka večji, proizvodnja končnih lesnih izdelkov je porasla za 47,8 odstotka, proizvodnja električnih strojev in aparatov za 35,5 odstotka, kovinsko-predelovalna dejavnost za 12,3 odstotka, proizvodnja tekstilne preje in tkanin za 9,5 odstotka, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov za 4,2 odstotka, predelava kavčuka za 3,2 odstotka, proizvodnja usnjene obutve pa je bila natančno na ravni lanskega septembra. Proizvodnja pa se je zmanjša- la le v dveh dejavnostih in sicer v črni metalurgiji za 8,1 odstotka in v živilski industriji za 6,6 odstotka. Podatki po občinah kažejo, da industrijska proizvodnja najbolj oživlja v škofjeloški občini, kjer je bila v devetih mesecih za 9,3 odstotka večja kot lani v tem obdobju, septembra pa 13,8 odstotka večja kor septembra lani, Sledi tržiška občina, kjer je bil devetmesečni porast 5,3-od-stoten, septembrski pa 3,9-odstoten. V ostalih treh gorenjskih občinah je bil devetmesečni obseg proizvodnje za dobra 2 odstotka manjši kot lani v tem času, septembrska primerjava pa kaže na 15,5-odstotni porast v radovljiški občini in na 14,3- odstotnega v kranjski občini. V jeseniški pa ie bilaa septembra proizvodnja za 4,4 odstotka manjša kot septembra lani. • M.V. AJPK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSLJE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 Seminar o poslovnem sodelovanju z Nemčijo jSnj, 29. novembra otnantom. i Tritedenski izobraževalni program "Kako poslovati z Nemčijo" ^ Potekal februarja teden dni v Sloveniji in aprila štirinajst dni v jj5?Čiji, dve tretjini stroškov bo pokrila nemška vlada. Center seminar pripravlja s sodelovanjem sklada za razvoj j^agementa in Europa Akademie iz Gelsenkircha. Posebnost dinarja je je izdelava projekta dolgoročnega sodelovanja z Krškim podjetjem iz iste panoge, zato pričakujejo,da se bosta iz £pameznega podjetja seminarja udeležila po dva udeleženca, ?° iz marketinga in drugi iz proizvodnje. ^" petek pa bodo slovesno podelili diplome tretji generaciji ^narodnega podiplomskega študija managementa, prejelo jih v 22 udeležencev iz treh držav. Svečani govornik bo Miloš ^0vačič, direktor novomeške Krke. Trajne klobase, barjene klobase, suhomesnati izdelki, Poltrajne klobase, klobase za pečenje, kuhane klobase... Blagovna borza v Ljubljani Kranj, 26. novembra - Po borzi vrednostnih papirjev naj bi v Sloveniji dobili tudi blagovno borzo, kakršne poznajo na v zahodnem svetu, ustanavljajo pa jih ie tudi v vzhodnem. Na blagovni borzi naj bi trgovah s kmetijskimi pridelki, lesom, premogom, nepremičninami in z drugim, kar bi zanimalo trgovce. Blagovno borzo naj bi ustanovili Gospodarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza, Poslovno združenje prehrane, Žitna skupnost, Blagovno transportni center, Luka Koper, suhozemni terminali, zavarovalnice itd. Organizirana naj bi bila kot delniška družba, na njej pa bi trgovale borzno posredniške hiše. Tako nai bi preprečevali m odpravili tržne monopole, saj se borza kot nevtralna institucija ne vtika v blagovne tokove, temveč le organizira trgovanje. Bo Zlata kaplja uspešnejša od Julijane Kranj, 26. novembra - Podjetje Plastenka v Radomljah pri Domžalah je začelo polniti steklenice z navadno vodo, ki jo zdaj imenujejo Zlata kaplja. Posel bo verjetno uspešnejši od kristalno čiste Julijane iz karavanškega predora, saj jim na Jesenicah niso uresničili napovedi o velikanskih zaslužkih na zahodnih trgih. Na zahodnih trgih že dolgo prodajajo ustekleničeno pitno vodo, pri nas se bo novost, ker zaradi onesnaženosti pijemo vse slabšo vodo, verjetno uveljavila tudi pri nas. Poskus z Julijano ni uspel, morda bo z Zlato kapljo. Direktor podjetja Plastenka Franc Kaplja je na ustekleničenje vode pomislil, ko so z vrtanjem v neposredni bližini poslovne stavbe odkrili med granitnimi skladi na izjemno čisto vodo. Razstava češkega gospodarstva Ljubljana, 29. novembra - Na Gospodarskem razstavišču bo od 8. do 19. decembra odprta razstava češkega gospodarstva, ki jo prireja ministrstvo za industrijo in trgovino Češke. Predstavilo se bo kar sto čeških podjetij s področja strojništva, prometa, elektrotehnike, potrošnega blaga, tekstilne in prehrambene industrije ter ponudilo svoje izdelke, storitve in druge oblike sodelovanja s slovenskimi podjetji. Češko gospodarstvo se bo prvič celovito predstavilo v Sloveniji, razstava pa je toliko bolj aktualna, saj naj bi s Češko že prihodnje leto uveljavili cono svobodne trgovine. Razpisna komisija na podlagi sklepa delavskega sveta in določil Statuta podjetja razpisuje prosto delovno mesto IVILA DIREKTORJA PODJETJA fandidirajo lahko osebe, ki poleg splošnih pogojev ,2Polnjuje]o še naslednje: "•imajo visoko izobrazbo ekonomske, organizacijske ali Dravne smeri * najmanj pet let delovnih izkušenj na enakih ali Podobnih delih * organizacijske sposobnosti za vodenje j^andat za delovno mesto direktorja podjetja traja štiri ^ar>didati naj pošljejo pisne prijave z dokazili v zaprti °vojnici v 15 dneh po objavi razpisa In s pripisom isijava na razpis" na naslov: Živila Kranj, p.o., Naklo, ^asta na Okroglo 3. I^ndidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po banovanju na delavskem svetu podjetja. SLIKOPLESKARSTVO p.o. SKOFJA LOKA, Tavčarjeva ul. 21 Na podlagi 14. člena Statuta podjetja razpisujemo delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA z naslednjimi pogoji za zasedbo: - da ima končano višjo ali srednješolsko izobrazbo gradbene, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih - da ima potrebne organizacijske in vodstvene sposobnosti Direktor podjetja bo imenovan za 4-letni mandat. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Slikopleskarstvo p.o., Tavčarjeva ulica 21, 64220 Skofja Loka s pripisom "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu zbora delavcev. MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (TriJč, Jesenice) ADUT Tržič (Deteljica) AVAL Bled, Kranjska gora CORA Kranj CRE0rrANSTM.TN.bMda g. EROS(Starl Mayr), Kranj F-AJR TriBc (Deteljica) GEOSS Medvode HRANLMCA ION, d.d.Kranj HDA-trinlca LJubljana rlPOTEKARNA BANKA, Jesenice INVEST Skofja Loka LB-GORENJSKA BANKA Kranj LEMA, Kranj MERKUR-Partner Kranj MERKUR-Že). poataja Kranj MIKELStrafliee OTOK Bled POSTNA BANKA, d.d. (na pofttah) SHP-Stov. hran. In poa. Kranj SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) SLOGA Kranj SLOVENU ATURBT Boh. Bistrica SLOVENUATURIST Jesenice ŠUM Kranj TALON Žal. poata|a Trata, Šk. Loka TJ ASA Kranj UKB Sk. Loka Mf AN Kranj WILFAN Radovljica, Grajakl dvor POVPREČNI TEČAJ M Šparovcu v Avstriji je 75,75 71.11 75J5 71,29 7MI 7145 7M5 71,45 78 JO 71,50 75,10 75JO 75J8 70,30 7540 75,50 713 7539 75.10 75J0 7040 7545 7540 75,40 7541 7545 7540 7540 7540 75,70 7540 75,70 75,10 7040 7540 7041 7545 7047 75,10 7540 7540 75.70 7540 75.60 7148 -7540 7540 70,10 754« 7545 7540 7141 754« 7540 7549 7141 7945 7545 7545 7545 7541 10.75 1041 10.75 1045 10.77 1045 10,72 1045 10.70 104« 10,75 1045 10.75 1045 10.75 1047 10,72 10.52 10.75 1045 10.7« 1045 10.70 1045 1840 1047 10,74 1045 10.74 10.78 10.74 18.78 18.75 1845 18.74 1841 1848 1848 18.75 1040 18.74 10,75 10,70 10,90 1040 • 10.72 1042 18.77 1041 10.77 104* 10.75 1043 10.88 10.79 10.79 1045 18.78 104« 10.75 1043 7483 7,7« 74« 7,75 748 7.75 745 745 74« 7.90 74« 7.75 74« 7.75 743 7,75 74« 7.7« 74« 7.73 74« 7.75 745 7,75 74« 74« 74« 7.78 743 74* 74« 7.84 748 7.75 74« 7,71 74« 7.85 74« 7,75 743 7,54 745 7.75 74« - 740 7,55 745 7.75 74« 7.75 1m 7.75 74« 7.72 74» 7.75 74« 7.85 74« 7.73 ATS ob nakupu blaga po 10,60 tolarjev. j Pri nakupu la prodaji SKB in MERKUR uračunavati 1% provide- MEN/AIMCE WIf AN o5£« x .. .... tel.: 064/211387 Vaš na)Lx>ljSi partner * p.e. Radovljica, pri menjavi deviz ^.rrffiSF STA TISTICNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana Vožarski pot 12, fax.: 061/216-932 INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, OKTOBER 1993 X93 0 92 X93 IX 92 X93 X92 l-X 93 l-X 92 INDUSTRIJAM RUDARSTVO 106.7 103.1 101.0 95.9 SREDSTVA ZA DELO REPRODUKCIJSKI MATERIAL BLAGO ZA ŠIROKO PORABO 109.2 104.7 107.1 106.6 104.6 100.7 107.2 99.1 100.4 96.92 93.9 99.9 INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE ZA OBDOBJE I-XV LETIH 1972 • 1993 (§ 1992 z 100)' m 1 m n n o 11 k o 11 k u m 11 11 p u h d 11 n i*m KMETIJSTVO UREJA.CVETO ZAPLOTNIK Prireja mleka Dvajset tisoč kmetij prenehalo oddajati mleko Število kmetij, ki oddajajo mleko, se zmanjšuje, mlečnost pa se povečuje. Kranj • V Sloveniji je bilo največ krav vključenih v odkup mleka 1986. leta, kar 172.600, potlej pa se ie Število zmanjševalo in je lani znašalo samo še 151 tisoč. Se bolj ie upadlo Število kmetij, ki oddajajo mleko. Pred osmimi leti jih je bilo 58.130, lani samo Se 38.154. Povprečen odkup mleka na kravo se je povečal: pred devetnajstimi leti so od vsake krave odkupili 1.558 kilogramov mleka, lani 2.179. Se večji napredek kažejo podatki za kontrolirane krave na kmetijah: 1974. leta je bila njihova povprečna mlečnost 3.294 kilogramov, lani 5.183. Na družbenih farmah se je v enakem obdobju mlečnost kontroliranih krav povečala s 4.142 na 6.007 litrov mleka. Po podatkih, ki jih je objavila revija Kmetovalec, je med čredami z več pasmami (in s kravami v AP kontroli) lani V Sloveniji dosegel najvišjo povprečno mlečnost kmet Igor Jamnik iz Žabnice. vsaka od 23 krav mu je dala povprečno 7.5% kilogramov mleka s štirimi odstotki maščobe in s 3,18 odstotka beljakovin. Na drugem mestu je kmet Zdravko Žemlja iz radovljiškega območja, ki je od vsake izmed enajstih krav namolzel 7.347 kilogramov mleka s 3,55 odstotki maščobe in z 2,98 odstotka beljakovin. Na šestem mestu je Izidor Florjančič iz Medvod (6.563 kilogramov), na štirinajstem Jakob Babnik, prav tako iz Medvod (6.102 kilograma}, na petnajstem pa Peter Pogačar iz Komende (6.058 kilogramov). Pri čredah krav črnobele pasme je na tretjem mestu Anton Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici. Vsaka izmed 43 krav mu je dala povprečno 8.301 kilogram mleka s 3,88 odstotka tolšče in 3,22 odstotka beljakovin. Na četrtem mestu je Andrej Zamik iz Komende s 24 kravami, povprečno mlečnostjo 7.679 kilogramov na kravo, s 4,36 odstotka tolšče in s 3,17 odstotka beljakovin, na sedmem mestu Janez Zabret iz Bobovka s 33 kravami, mlečnostjo 7.422 kilogramov, s 3,84 odstotka maščobe in 3,07 odstotka beljakovin, na osmem Matija Mis iz Medvod (53 krav, mlečnost 7.329 kilogramov, 3,75 odstotka maščobe in 3,11 odstotka beljakovin), na devetem Vinko Pristov iz Radovljice (20 krav, mlečnost 7.239 kilogramov, 3,66 odstotka tolšče in 2,94 odstotka beljakovin), na desetem Vilko Zore iz Medvod (7.214 kilogramov) in na trinajstem mestu Martin Dolinar (Kranj) s povprečno mlečnostjo 7.041 kilogramov. Pri lisasti pasmi je na prvem mestu Brigita Juvan iz Medvod s šestimi kravami, povprečno letno mlečnostjo 6.372 kilogramov mleka na kravo, 3,74 odstotka tolšče in 3,09 odstotka beljakovin, na drugem Anton Berdajs iz Dvorske vasi z 21 kravami, 5.968 kilogrami mleka na kravo, s 3,85 odstotka tolšče in 3,14 odstotka beljakovin, na četrtem Mirko Babnik iz Medvod (5.881 kilogramov) in na trinajstem mestu Alojz Štrukelj, prav tako iz Medvod, s povprečno mlečnostjo 5.286 kilogramov mleka na kravo. • CZ. Srečanje kmetic ljubljanske regije Pirniče - Kmetice iz občine Ljubljana - Šiška so pred nedavnim pripravile v gostilni Mihovec v Pirničah deseto, jubilejno srečanje kmečkih žena Gorenjske, v torek, 7. decembra, pa bodo v istem kraju organizirale še prvo srečanje kmetic iz ljubljanske regije. Na srečanju bodo tri kmetice, ki so se udeležile izobraževanja v Holandiji, predstavile svoje izkušnje s sirarstvom, v programu pa je tudi ogled Misove kmetije, kulturni program in kosilo. Prireditelji pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo okrog 120 kmetic iz vseh ljubljanskih občin. • CZ. Predavanje Bolezni srca in ožilja Naklo • Aktiv kmečkih žena Naklo vabi na predavanje dr. Janeza Remškarja iz Univerzitetnega inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik o boleznih srca in ožilja. Predavanje bo jutri, v sredo, ob 15.30 v zadružnem domu v Naklem. • CZ. Lipa na Vodiški planini Okrepili krošnjo Gozdnata Jelovica premore vsega dve lipi - staro mogočno drevo pod partizanskim domom na Vodiški planini in veliko mlajšo, leta 1925 posajeno lipo nedaleč stran. Vodiška Upa je ena najdebelejših na Gorenjskem. Njen največji premer je 280 centimetrov, najmanjši pa 175 centrimetrov. Obseg lipe v prsni višini znese 630 centimetrov, višina drevesa pa je ocenjena na približno 14 metrov. Po izročilu naj bi bila Upa stara čez petsto let. Na Gorenjskem jo po obsegu prekašata le še Upa v Ziganji vasi s svojimi 724 centimetri in Močnikova Upa na Jezerskem z obsegom 676 centimetrov. Mogočno deblo drevesa je bilo nekdaj votlo. Oskrbnica Partizanskega doma se se spominja, da so v njem poležavala teleta, ki so se pasla na planini. Deblo so v času, ko so zidaU dom, zalili z betonom, kar je drevo na srečo dobro prestalo. Novejša spoznanja iz drevesne kirurgije take posege namreč odločno odsvetujejo. Razpoka na deblu med obema glavnima vrhoma je v zadnjem času Se okrepila bojazen, da bi se drevo pod lastno težo ali zaradi zimskih ujm preklalo na dvoje. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je zato poskrbel, da se je krošnja drevesa statično učvrstila. Glavna vrhova sta bila pod mestom, kjer se razcepita, Sovezana z žično vrvjo pritrjeno na posebne sidrne palice, icer zelo vitalna Upa na Vodiški planini je tako pripravljena, da preživi še naslednjih nekaj sto let. Povezava Upe je bila izvedena v okviru akcije Sanacija drevesne naravne dediščine, ki jo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine vodi od leta 1991. Akcija bo letos v občini Radovljica zajela še nekaj najdebelejših dreves v parku na Bledu. • Martina Kačičnik Pred drugim parlamentarnim "branjem" zakona o vzpostavitvi agrarnih skupnosti Gorenjci podpirajo "Simčev zakon" Radi Šimac: "Če je v vladi kaj pameti, se ne bo "bodla" s 1500 razlaščenimi vasmi." Radovljica, 28. novembra • Predstavniki agrarnih skupnosti iz vseh forenjskih občin, razen iz škofjeloške, so v nedeljo na sestanku v Radovljici, ob navzočnosti Rudija Simca, predsednika Zveze razlaSčenih vasi Slovenije, obravnavali vladno mnenje do t.i. Simčevega zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (gre za zakon, ki so ga spisali v zvezi, v parlamentarno razpravo pa posredovali Demokrati) in prelog zakona, ki ga je na podlagi kritike "simčevega zakona" pripravila vlada. Gorenjci so soglasno podprli nekoliko popravljeni "Simčev zakon", ki upošteva tudi nekatere vladne pripombe in predloge; imenovali pa so tudi dva predstavnika (Mirka Zupana iz Smokuča in Jožeta Pezdimika z Dovjega), ki bosta v pogovorih s predstavniki vlade pomagala braniti zakonski predlog zveze razIaSčanih vasi. Zakon je neizvedljiv Vlada ocenjuje, da prvi zakonski predlog, ki so ga spisali v zvezi razlaščenih vasi, vsebuje toliko nerazrešenih osnovnih vprašanj, da zakona v praksi ne bi bilo mogoče uresničevati. Predmet vračanja je po mnenju vlade lahko samo premoženje, ki je bilo odvzeto na podlagi jugoslovanskih predpisov, izdanih po 1945. letu, ne pa tisto, ki je bilo agrarnim skupnostim (predvsem na Primorskem) odvzeto na osnovi tujih, italijanskih predpisov. Ob tem, ko je v predlogu zakona predvideno, da agrarna skupnost z dnem vpisa v register, pridobi pravno in poslovno sposobnost, vladi ni jasno, ali to pomeni, da postane pravna oseba oz. kakšna pravna oseba - gospodarska družba, društvo, kmetijska zadruga... Vprašljiva je tudi določba, po kateri deleži premoženja in firavic neznanih ali odsotnih astnikov pripadajo agrarni skupnosti kot celoti. V vladi menijo, da bi bilo bolje, če bi "rešitve glede upravljanja s takim premoženjem skušali najti v okviru nove zakonodaje o lokalni samoupravi", začasno, do sprejetja zakonodaje, pa naj Kmetijsko ministrstvo o poseganju v prvo območje Vsem apetitom (po zemlji) niso ustregli Radovljica - Ko je občinska skupščina na enem od lanskih zasedanj obravnavala pobude za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna (in za pozidavo), jih je večino zavrnila, del sprejela v celoti, del pa sprejela le pod pogojem, če bo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo soglašalo z drugačno kategorizacijo zemljišč oz. z razvrstitvijo iz prvega v drugo območje. Ministrstvo se je do enajstih pobud opredelilo pozitivno, do treh pa negativno. Za prekvalifikacijo iz višje v nižjo kategorijo oz. za razvrstitev iz prvega v drugo območje je soglašalo v primerih, kjer Earcel ni mogoče vključiti v ompleks obdelovalnih zemljišč, pomenijo zaokrožitev naselij ali so tako razdrobljena, da otežujejo (racionalno) kmetijsko obdelavo. Negativno se je opredelUo do treh pobud: v prvem primeru gre za vrt-sadovnjak v Radovljici, v dru-gema za dobro njivo v katastrski občini Zgornje Gorje, v tretjem pa za zemljišče prve kategorije (na Bledu), ki leži v kompleksu in je bilo v preteklosti meliorirano. Ko je izvršni svet na seji v sredo razpravljal o parcelah, ki naj bi jih glede na mnenje ministrstva uvrstili v družbeni načrt občine, je bilo med drugim sUšati tudi to, da je bilo za eno od "pogonih parcel" že izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Izvršni svet je zato sklenil, da je treba ugotoviti odgovornost organa, ki naj bi prekoračil pooblastila in zaob-sel normalni postopek. * CZ. bi to premoženje ostalo v lasti države oz. sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Med upravičenci tudi občina? Vlada je na podlagi kritike "Simčevega zakona" pripravila nov predlog zakona, po katerem agrarne skupnosti niso pravne osebe, ampak le (po fodbena) skupnost državljanov, i imajo skupne pravice, dolžnosti in obveznosti. V primerih, ko so člani agrarne skupnosti imeli pravice na premoženju, ki {'e bilo last koga drugega, naj bi )ila do lastninskih, solastnins-kih in drugih pravic upravičena Kdaj planine spet v lasti agrarnih upravičencev? Predstavniki gorenjskih agrarnih skupnosti so soglanso podprli "Simčev zakon", katerega bistvo je vzpostavitev nekdanjega stanja in zakonodaje, ki je tedja veljala. V razpravi Je bilo tudi slišati, da bo skupne pase konec, ie se bo Število nekdnajlh upravičencev do premoženja agamlh skupnosti povečalo tako, kot se Je, na primer, pri agrarni skupnosti Poliče, in če bodo nekmetijski interesi prevladali nad kmetijskimi tudi (nova) občina, do sprejetja zakona o lokalni samoupravi p8 krajevna skupnost. "Simčev zj»: kon" je predvideval, da BJ postopek za vrnitev premoženja agrarnih skupnosti po uradni dolžnosti uvedel upravni organ, pristojen za kmetijstvo, V° vladnem pa naj bi to storin upravičenci in zahtevkom 28 vrnitev predložili še razna potr* dila, odločbe in izpiske. Oživljanje idej o občinski zemlji "Ko so predstavniki vlad« spoznali, da sprejetja zakona o vzpostavitvi agrarnih skupnost in vrnitvi njihovega premoženja ni več mogoče preprečiti, $a poskušajo čimbolj zaplesti m okrniti," je na nedeljskem poj govoru v Radovljici dejal Rud« šimac in poudaril, da vladaj svojim predlogom postavlja p0" vprašaj skupno vknjižbo (CJe* meind) in oživlja (Mussolini-jeve) ideje o občinski zemlji in lastnini, v zvezi razlaščenih vasi so upoštevali nekaterevladn« pripombe in že popravili zakon, ki je uspešno prešel prY° parlamentarno "branje". C6 pogajanja z vladnimi predstavniki o enotnem zakonskem predlogu ne bodo uspešna, bodo na drugo "branje" p*«* dložili svojega. "V parlamentu bomo uspeli le, če se ne bom" zapletli v strankarske igre in & bodo naše rešitve podprle leve. desne in sredinske stranke," je dejal šimac in kot skrajn0 možnost javnega pritiska i0 nestrinjanja z vladnim predlogom navedel množično protestno zborovanje v Cankarjevem domu v Ljubljani. • C Zapl°»* nik Avstrijsko kmetijstvo Milijarda šilingov za gorsko kmetijstvo Povprečna avstrijska kmetija je imela lani štiristo tisoč šilingov dohodka. Dr. Ernest Groblacher, direktor Kmetijske in gozdarske zbornice za Koroško, je na nedavnem posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu predstavil tudi koncept ekosocialne kmetijske politike v Avstriji. Njegov referat, v katerem Je tudi polno podatkov o avstrijskem kmetijstvu, je bil za udeležence posveta še toliko boli zanimiv, ker kmetijski strokovnjaki in kmetje zelo radi primerjajo razmere v avstrijskem kmetijstvu z razmerami v Sloveniji 1.890 kmetij ima več kot 200 hektarjev zemlje V Avstriji je po zadnjih podatkih 273.210 kmetij, med katerimi je okrog 83 tisoč mešanih, nekaj več kot 98 tisoč hribovskih, 4.341 je kmetijskih obratov v lasti podjetij in ustanov, vse ostalo pa so mešane kmetije. Kar zadeva velikost kmetij, ima 10.382 kmetij manj kot en hektar zemlje, 80.946 od enega do petih hektarjev, 45.314 od pet do deset hektarjev, 117.578 od deset do petdeset hektarjev in 18.990 kmetij več kot petdeset hektarjev zemlje. Mleko oddaja 91 tisoč kmetij, ki glede na kontingente lahko na leto oddajo 2,63 milijona ton mleka, vsaka pa povprečno 23 tisoč kilogramov. Več kot enajst tisoč kmetij se ukvarja s kmečkim turizmom, skupno razpolagajo s 60.260 posteljami, dosegajo pa 5,3 miUjona nočitev na leto. Avstrijsko kmetijstvo na leto izvozi od 800 tisoč do enega milijona ton žita, od 250 do 300 tisoč ton mleka in od 350 do 400 tisoč glav govedi. Po podatkih za lani in predlani ima pn vseh pridelkih presežke, razen pri rastlinskih oljih, perutnini, jajcih, sadju in zelenjavi. Največje presežke ima pri govedini, žitih m pri sirih. Povprečna avstrijska kmetija je imela lani Iz kmetijstva, gozdarstva In Iz nekmetijskih virov 400.404 šilinge dohodka. In sicer dolinska 436.825 šilingov, hribovska pa 3S7.772 šilingov. tn kolikšne so bile lani v Avstriji povprečne odkupne cene kmetijskih pridelkov (brez davka na presežno vrednost)? Kmet je za kilogram mleka s 3,94 odstotka masti In 3,24 odstotka beljakovin prejel 5,49 šilinga, za jajce 1.47 Šilinga, ta prašiča 28,43 šilinga za kilogram, za bika 48,63 šilinga, za plemensko tellco 20.137 šilingov, za kubični meter smrekove In jelove hlodovine 1.095 šilingov, za borove hlode 941 šilingov, za bukove 998 šilingov in za prostor-ninski meter trdega lesa za kurjavo 583 Šilingov. Državni kmetijski proračun: 18,3 milijarde šilingov Avstrija je letos v proračunu namenila za kmetijstvo 183 milijarde šilingov, od tega 5,5 milijarde za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, 7,9 milijarde za ukrepe tržne politike, ostalo pa za izgradnjo vodne in lavinske zaščite, za šolstvo ter za zvezno ministrstvo in njegove službe. Od 5,5 milijarde šilibgov za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva namenja 1,2 milijarde v obliki neposrednih plačU gorskim kmetijam in območjem s težjimi pridelovalnimi razmerami, nekaj več kot dve milijardi šilingov za izboljšanje kakovosti, zaščito okolja in povečanje pridelave (med drugim tudi za biološko poljedeljstvo, pospeševanje kolobarjen-ja, za gnojišča, ki so prijazna okolja, za energijo iz komposta...), 886 milijonov šilingov za obrestne dodatke itd. K sredstvom iz državnega proračuna je treba prišteti še denar, ki ga za kmetijstvo m gozdarstvo namenjajo posamezne zvezne dežele (Koroška letos okrog 450 milijonov šilingov). Tržni red za mleko, žita in živino Avstrija je za mleko, žita in živino sprejela tržni red, ki kot nekakšna "kolektivna pogodba" kmetijstva kmetom zagotavlja ceno in prodajo porabnikom kakovost in zanesljivost pri preskrbi; ureja pa tudi izvoz in uvoz. Letos so stroški tržnega reda, ki med drugim pomeni tudi zaščito domače pridelave, znašali 10,2 milijarde šilingov. 7,8 milijarde je zagotovila država, 700 milijonov dežele, ostalo pa proizvajalci. Za sadje, zelenjavo, krompir in vrtnine nimajo tržnega reda, vendar pa lahko kmetijski minister v določenih obdobjih količinsko omeji ali celo popolnoma prepove uvoz tistih svežih pridelkov, ki jih je mogoče pridelati doma. * C Zaplul nik — Prijetno branje Sveti Duh 38 Skofja Loka Tel.: 633-753 OBLAČILA ZA PROSTI ČAS UREJA: Vilma Stanovnik BIO - FIT ŠPORT IN REKREACIJA KORITNO 6, BLED 64260 TELEFON: 064/76-141 SLOVENIJA * TENIS * BALINIŠČE * FTTNES * SAVNA * NAMIZNI * KAVA BAR TENIS V CANKARJEVEM DOMU SO SLOVESNO PODELILI LETOŠNJA BLOUDKOVA PRIZNANJA KRANJ NAJ POSTANE MESTO ŠPORTA Jako pravi eden od letošnjih šestih nagrajencev najvišjih državnih priznanj ministrstva za *°lstvo in šport, Kranjčan Slavko Brinovec »^ubijana, 26. novembra - Da je Kranj z uspehi svojih vortnikov in razgibano športno dejavnostjo že sedaj med T^boij športnimi kraji v Sloveniji, ni treba posebej utemelje-.•ti. Nov dokaz, da bo tako tudi ostalo, pa so kar trije ^anjcani, Id so minuli petek dobili Bloudkova priznanja. Več a*grad in plaket (štiri) je ostalo edinole v glavnem mestu. j^precej dela so imeli člani Odbora za podeljevanje letošn-jp Bloudkovih priznanj, saj so ftoili kar dvainšestdeset premogov. Odločili pa so se, da ?fjvi§ja priznanja Ministrstva Šolstvo in šport, Bloudkove ?agrade (100 tisoč tolarjev), za tjipšnje leto prejmejo: Slavko {"tuiovec iz Kranja, Franc Fin-Jf»t iz Orehove vasi, Igor ,»*jcen in Alojz Mikolič iz pijane, ekipa 3 X C - 1 JJJlom (Simon Hočevar, Jože 1'dmar, Boštjan Žitnik) in Organizacijski odbor "Zlate Jfice" iz Maribora. Bloudkove P'akete (40 tisoč tolarjev) pa so *| 2 delom v športu in uspehi Poslužili: Irena Avbelj iz Ljubi-f>e (članica ALC iz Lesc), ifanko Dolenc iz Kanala, Vla-?? Koren iz Maribora, Marjan "Jandč iz Nove Gorice, Stasja "fehora iz Pirana, Bojan Novak ^Kranja, Peter Ozmec iz ^valj, Stanko Skok iz Prebol- S da, Simon - Stoian - Falk iz Ljubljane, Miroslav Svetičič iz Cerkna, Božena Stuhec iz Kranja, Franek Trefalt iz Domžal, DTV Partizan iz Šentilja, Judo klub Drava s Ptuja in Športni krožek Kras iz Zgomi-ka. Nagrade in plakete ie športnikom in športnim delavcem podelil minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, ki je v pozdravu in čestitki nagrajencem poudaril, da smo Slovenci lahko zadovoljni z dosežki in uspehi naših športnikov, in da Slovenija postopoma postaja običajna drŽava tudi glede urejenosti športa. Z novo zakonodajo, tako z zakonom o športu kot nacionalnim programom športa, pa naj bi postali optimalno m hkrati racionalno organizirani. Slavko Brinovec, ki se je v imenu nagrajencev zahvalil za nagrade in plakete, pa je dejal, Slavko Brinovec - Bloudkovo nagrado je prejel za več kot Štiridesetletno uspešno delo in pripadnost športu in prizadevanja za dograditev pokritega olimpijskega bazena v Kranju. Bd je aktiven tekmovalec (plavanje, vaterpolo) in je še danes funkcionar na najodgovornejših mestih. Izstopa po svojih idejah in delu in je bil med drugim pobudnik za ustanovitev plavalnih razredov na kranjski gimnaziji. Ob prejemu letošnje Bloudkove nagrade pa je dejal:"Kljub temu da takšnega priznanja nisem pričakoval, pa ga jemljem kot nagrado vsem kranjskim športnim delavcem, ki smo vrsto let dobro delali, kot posledica tega pa je bil Kranj vseskozi vzor športne organiziranosti in tudi športnih uspehov. Tako bomo kranjski skupščini tudi predlagali, da Kranj razglasi za športno mesto. Ko pa govorim o željah, pa je seveda na prvem mestu, da se končno dogradi pokrit olimpijski bazen. Mislim, da Slovenija takšnega objekta v tem tisočletju ne bo več gradila in zato je ie prav smešno, da se bazen ne dokonča. Kljub temu da ta trenutek razmere v športu niso obetujoče, pa je moja želja, da bi se vsak posameznik lahko ukvarjal s športom, seveda letom in željam primerno." da si želi, da bi se naša družba zvedala velike in pomembne vloge športa tako v življenju mladih kot vseh ostalih. Tako naj bi šport i jev naše drui nik, foto: G. ostal eden temel-be. • V. Stanov-►inik Božena Štuhec - Bloudkovo plaketo je dobila za vsestransko življenjsko delo na športnem področju, predvsem za vzgojo mladine v TVD Partizan Kranj in dolgoletno delo, zlasti vzgojno, v organizaciji atletskih sodnikov. Ob petkovi slovesnosti pa je povedala: "Človek mora imeti za delo z mladimi, za delo v športu veliko veselja. Delo in uspehi se vedno ne pokažejo, veliko truda je skritega, vendar pa prepotrebnega. Potem ko sem vrsto let v šoli poučevala telesno vzgojo, sem sedaj Upokojena, Se vedno pa delam kot atletska sodnica in vodim telovadbo za starejše ženske, športniki in športni delavci v Kranju pogrešamo več pokritih objektov, telovadnic, mislim Pa tudi, da vsi komaj čakamo na bazen, za katerega bi se denar moral ie enkrat dobiti " Bojan Novak - Bloudkovo plaketo ie dobil za tekmovalne dosežke v balinarstvu: za osvojeno 1. mesto na evropskem prvenstvu 1992 in za osvojeno 2. mesto nasvetovnem prvenstvu 1993. Ob prejemu plakete pa je povedal: "Priznanje mi precej pomeni, mislim pa, da sem ga z letošnjimi uspehi tudi zaslužil. Kljub poškodbi (obrabljen imam hrustanec v kolenu) sem osvojil naslov vice-prvaka na svetovnem prvenstvu. Slovenski balinarji smo v svetovnem merilu precej napredovali in mislim, da z vrhunskimi rezultati že kar dohajamo ostale slovenske športnike. Tudi letos me čakajo še trije turnirji, drugo leto pa bo zame najpomembnejši evropski pokal in evropsko prvenstvo v Zagrebu. Nameravam pa tudi zamenjati klub in oditi za kakšno teto igrat v tujino." VATERPOLISTI TRIGLAVA TRETJI NA MEDNARODNEM TURNIRJU V ROMUNIJI JURE KERN BLESTEL V GOLU ^UJ, Napoca, 27. novembra - V tem športnem mestu, ki slavi ™ športnih univerzah in odličnih športnikov Romunije se je v r°"°to končalo tridnevno prvenstvo ob obletnici njihovega Jj^&a (35 let). Na prvenstvu je nastopilo šest ekip in to Slavij a gotice • Slovaška), Primorje Croatia line (Reka - Hrvaška), jJhuipija (Chisinau - Moldavija), Viiturul (Cluj - Napoca -^°munija) • dve ekipi, in kranjski Triglav. Največ so pokazali JJtiadi vaterpolisti Slovaške, ki so premagali vse nasprotnike, , ugi so bili Rečani, tretji pa Triglav. Po končanem lftrin Manola, najboljši vratar pa Kranjčan Jure Kern. i TRIGLAV: VDTURUL 15 : ?(|: 1,3:1,3: 0,4: 4) i strelci za Triglav: Košir, Nas-in Puškar po 3, Pravst in jantar po 2 ter Horvat in *»movš po 1. V uvodnem srečanju na tek-v0vanju so mladi vaterpolisti t ''•glava pokazali, da so na Jj^rnovanje prišli z enim sa-namenom, in to da vsa Jecanja odigrajo čim bolje in bojijo pokal. , OLIMPIJA : TRIGLAV 2 : UJ0 : 2,1: 2, 0 : 4,1: 4) j> Strelci za Triglav: Šifrer 3, h05^ 2, po 1 pa Pravst, Puškar, *«movš, Pikec in Gantar Proti Olimpiji iz Moldavije so naši zaigrah nekoliko bolj ležemo, saj se prav pošteno ni razigral najboljši v ekipi, kapetan Matej Nastran, ki pa se tudi ni vpisal med strelce. Vsi ostali so dali od sebe največ, kar morejo in Martin Sifrer je dosegel kar tri gole. VDTURUL : TRIGLAV 12 :6 (1:1,5 :1, 3 : 2, 2 : 2) Strelci za Triglav: Nastran 2, Po enega pa Pravst, Košir, odvršček in Likozar. Proti nasprotniku, ki ni nastopal v konkurenci, ker je imel v svojih vrstah prestare igralce, je trener Triglava Igor Štirn dal priložnost predvsem najmlajšim, da okusijo mednarodni nastop. Dokler so bili v vodi prvih sedem igralcev, je bil rezultat dokaj izenačen, zatem pa so pobudo prevzeli starejši Komuni in zasluženo zmagah. TRIGLAV : PRIMORJE CROATIA LINE 1: 2 (0 :1, 0 : 0,1: 0, 0 :1) Ta tekma je bila izredno pomembna, saj bi že neodločen rezultat popeljal Triglav na drugo mesto. Triglavani so srečanje začeli zelo dobro in že v prvi četrtini pripravili nekaj lepih priložnosti, vendar so bih v zaključevanju zelo nespretni. Povedli so igralci iz Reke, vendar so nato Kranjčani zaigrali bolj zbrano in Diod tega je bil gol Nastrana. Štiri minute pred koncem so Rečani ponovno povedli, Triglavani pa so imeli priložnost za izenačenje 12 sekund pred koncem, ko je kapetan Matej Nastran zastrel-jal najstrožjo kazen. Posebno na tej tekmi pa se je izkazal vratar Jure Kern, ki je bil nerešljiva-uganka za Rečane. Prvih devet točk svetovnega Etkala sije privozila Alenka ovžan. SLAVUA : TRIGLAV 15 : 11 (3:2,4:4,5:1,3:4) Strelci za Triglav: Nastran 8, Ramovš 2, Puškar 1. Zadnje srečanje so Kranjčani odigrah več kot odlično. Slaba romunska sodnika sta pokvarila vzdušje na bazenu, ko sta več kot pristransko sodila za Slovake. Ves trud trenerja in igralcev sta pokopala v tretji četrtini, ko sta dovolila, da se igralci Slavije odcepijo na štiri zadetke razlike, kaj se more, tako pač je v športu. Triglav je na tem prvenstvu igral v Dostavi: Jure Kern, Martin Sifrer, Grega Pravst, Boštjan Košir, Matej Nastran, Klemen Podvršček, Sanel Šuš-kar, Andrej Horvat, Matej Ramovš, Elvis Potočnik, Rok Pikec, Žiga Gantar, Dejan Likozar, Izidor Koželj, Aleš Meglic in Jernej Alidič. • Jože Marinček lolo bobnar SMQČflNJE«WMHi NAŠI SMUČARJI S TOČKAMI TRENER KALAN BREZ BRADE Kljub malce negotovim napovedim ob začetku letošnje smučarske sezone, ko so naše tekmovalke in tekmovalce pestile poškodbe, kaže, da bodo morali tekmeci svetovnega pokala letos še kako računati nanje. Po prvi tekmi sodeč bodo naši vrh svetovenga pokala naskakovali zlasti v slalomu, saj ob tokratni tretji Urški Hrovat v vse boljšo slalomsko formo prihaja tudi Nataša Bokal, pa tudi mlada, 17-letna Mojstrančanka Alenka Dovžan je s prvimi točkami napovedala, da se ne boji konkurence starejših tekmic. Če bo šlo z manj napakami še Pretnarjevi v slalomu in veleslalomu ter Kor-enovi in Ribaričevi v veleslalomu, si naš ženski tabor lahko obeta uspešno zimo. Le trenerja Jara Kalana bo kot kaže zeblo v brado, ki jo ie "izgubil" po prvih stopničkah naše reprezentantke. Brez brade pa bi po nedeljski tekmi ostal tudi Pavel Grašič (če bi jo seveda imel), saj je uvrstitev Hrovatove v nedeljo z drugim mestom "presegel" Jure Košir, ki pa je na zmagovalnih slalomskih stopničkah stal skupaj z Avstrijcem Stangassingerjem in tretjeuvrščenim Norvežanom Jaggejem. Poleg najboljših smučarjev in smučark pa so prvič v novi sezoni doma tekmovali tudi smučarji na FIS tekmi. Na veleslalomu v Cermošnjicah je zmagal Jernej Koblar z Bleda, v ženski konkurenci pa je slavila Skofjeločanka Anja Kalan. • V. Stanovnik, foto: J. Pelko aijflNjE mmmimsmmin SLAB IZKUPIČEK TRIGLAVANOV Minuli konec tedna so imeli kegljači 1. državne lige dvojno kolo. Triglavani, ki so v soboto doma gostili ekipo Celja, niso imeli nobenih težav za zmago, saj so po zaslugi B. Miheliča z 922 podrtimi keglji gladko premagali nasprotnike z razliko 374 kegljev. Rezultat dvoboja je bil 7 :1 (5418:5044) za Triglav in s tem novi dve točki. V nedeljo pa sta obe ekipi gostovali v Mariboru. Moška ekipa te imela za nasprotnika državnega prvaka "Konstruktor", v tateri ekipi nastopajo štirje reprezentantje. Po prvih dveh dvojicah je bil rezultat še vedno 2:2 in razlika 22 kegljev za domače. V zadnjem pa sta nastopila njihova dva najboljša in pokopala upanje Triglavanov za vsaj neodločni rezultat. Končni rezultat Je bil 5458:5260 (6:2) za ekipo Konstruktor. Tudi Triglavanke so imele za nasprotnika ekipo "Konstruktorja". Tokrat sta slabše igrali S. Fleischman 395 kegljev in N. Nepužlan 369 podrtih kegljev pa so tekmo izgubile z rezultatom 6 : 2 (2448:2412) za "Konstruktor" Maribor. V soboto, 4. decembra 1993, se kegljačem Triglava zopet nudi priložnost za osvojitev novih točk, saj moška kot ženska ekipa doma gostita kegljače "Rudarja" iz Trbovelj. Začetek bo ob 13. uri. Kegljači bodo zelo veseli navijaške podpore. • Tone Česen 2. SLOVENSKA LIGA LJUBELJU DOMA TOČKA V 2. Slovenski ligi je v prvi tekmi drugega dela v Tržiču gostovala vodeča ekipa Proteusa iz Postojne. V zanimivi tekmi je bil rezultat neodločen 4:4 (4941:4968). Pri Ljubelju sta bila najboljša Zalokar z 869 keglji in Mejač z 850 keglji. Na lestvici vodita Proteus in Novik Ljubljana s 15 točkami, Ljubelj je tretji z 12 točkami. V naslednjem kolu Ljubelj v nedeljo gostuje pri drugi ekipi Konstruktorja. GORENJSKA LIGA JESENICE VISOKO ZMAGALE V 6. kolu Gorenjske lige so Jesenice dosegle odličen rezultat v Kranju in premagale domači Adergas. V ostalih tekmah so bili domačini favoriti in to tudi opravičili z visokimi zmagami. Rezultati: ADERGAS : JESENIC 2:6 (4994:5123), LUBNIK : ELAN 7:1 (4893:4700), KR. GORA : TRIGLAV 6:2 (4884:4816), LJUBELJ : S. JENKO 7:1 (4744:4574). Na lestvici vodi LUBNIK z 12 točkami pred LJUBELJEM in JESENICAMI z 10 točkami. Pari zadnjega, 7. kola v prvem delu so: v soboto ob 16. uri S. JENKO : LUBNIK, JESENICE : LJUBELJ in ELAN : KR. GORA, v nedeljo ob 9. uri TRIGLAV: ADERGAS. • Jože Pogačnik VELEBLAGOVNICA SKOFJA LOKA d.o.o. KDOR IŠČE, JA NAJDI ... V MAMI M@<10MET Druga slovenska nogometna liga KATASTROFA JELENA TRIGLAVA Kranj, 28. novembra - Nogometaši Jelena Triglava iz Kranja so z visokim porazom končali jesenski del tekmovanja v II. slovenski nogometni ligi. V nedeljo je v Kranju gostoval vodilni Avto Bum iz Kočevja in premagal Jelen Triglav z 8 : O.Kočevci sobili za razred boljši nasprotnik in po min volji tresli mrežo razglašenih Kranjčanov. Triglav, ki bo 5. decembra odigral v Vevčah še zaostalo tekmo, je v zelo nevarnih vodah. Je predzadnji s 6 točkami, do naslednjega, Štajerske pivovarne, pa ga loči kar pet točk. Če ne bo resnejših okrepitev, potem Jelenu spomladi grozi najhujše: izpad iz druge lige, kar bi bil hud udarec za kranjski nogomet. Rešitev ostaja torej glavna spomladanska naloga kranjskih nogometašev in njihovega vodstva. • J.K. PRVAKI PORAŽENI ŠE NA BLEDU BLED : ACRONI JESENICE 5:2 (1:1, (hI, 4:0) Bled - 26. novembra - V 3. krogu drugega dela hokejskega državnega prvenstva sta se tokrat na Bledu pomerili domače istoimensko moštvo in dvakratni državni prvaki hokejisti Acroni Jesenice. Slabše igre obeh ekip v zadnjih srečanjih je v blejsko športno dvorano privabilo le kakih 800 gledalcev, ki pa s prikazanim hokejem v celoti niso bili povsem zadovoljni. Trener Bleda Rudi Hiti tokrat v moštvu ni imel izključenega branilca Scrgeja Paramonova, ki je imel težave z zobmi in Ignaca Kavča, ki ima že dalj časa težave s poškodbo kolena. Tudi Jeseničani niso igrali v popolni postavi, saj je v njihovem moštvu manjkal kapitan Drago Mhnarec, prav tako zaradi poškodbe kolenskih vezi. Obe moštvi sta v prvi tretjini prikazali slabo in raztrgano igro z malo priložnosti. Lepi sta bili edino akciji, iz katerih sta v tem delu igre padla oba zadetka, strelcu pa sta bila najprej v 14. minuti Rahmatuljin za Jesenice in minuto pred koncem prve tretjine Rožkov za Bled. Tudiv drugi tretjini sta obe moštvi nadaljevali s slabo igro nekaj boljši pa so bili Jeseničani in v 31. minuti z golom Kadikova povedli z 2 :1. Napadalec Bleda Zvone Šuvak je sicer ob koncu osrednjega dela igre dosegel zadetek, ki pa ga je glavni sodnik srečanja Avstrijec Pfarrkirchner razveljavil, ker se je pred Šuvakovim zadetkom že oglasila sirena, ki je označila konec druge tretjine. V zadnji tretjini srečanja pa so gledalci le prišli na svoj račun. Hokejisti Bleda so najprej v 42. minuti preko Rožkova izenačili. Rezultat na 2 : 2, potem pa v pičlih treh minutah od 47 do 49 minut dosegli kar tri zadetke, uspešna sta bila Stolbun dvakrat in mladi Rožič, postavili končni izid srečanja 5 : 2. Zmaga hokejistov Bleda je povsem zaslužena predvsem po zaslugi odlične igre v zadnji tretjini srečanja, z dobro igro pa se je odlikoval Stolbun, ki je v moštvu kot četrti tujec zamenjal poškodovanega Paramonova. • Iztok Jakopin TRIGLAV NA JESENICAH Jcscnice,30. novembra • V današnjem, 18. kolu, hokejisti Acronija Jesenic doma gostijo ekipo Triglava. Tekma bo ob 18. uri. Bled pa je prost.Že v četrtek pa je na sporedu 19. kolo. Triglav na domačem ledu gosti Olimpijo Hertz, Bled gostuje pri Slaviji, Acroni Jesenice pa so proste. • V. S. namizni TEmS«8tS333XnJII NAJBOLJŠI V OBČINSKI LIGI V Škofjeloški dvorani Poden so, čeprav malo pozno, vendar vseeno razglasili rezultate in podelili pokale in plakete najboljšim ekipam v občinski namiznoteniški ligi šk. Loke za sezono 92/93. v treh ligah je tekmovalo 25 ekip. Daleč največ sodelujočih ekip je imel Partizan EGP in to kar 10 pred Kondorjem iz Godešiča s štirimi. V A skupini je dvojno zmago slavil Partizan EGP, tretji je bil Domel 1 iz Železnikov. V B skupini je zmaga pripadla ŠD Poletu iz Sv. Duha, pred Obrtno zbornico in Kondor III. V C skupini, skupini najmlajših je zmaga pripadla Kondorju IV, pred Partizan EGP VII in Brode. Ob koncu so spregovorili tudi o novi sezoni, ki se bo začela v začetku decembra. • Janez Starman USPEŠNA NASTOPA KRIŽANOV V soboto, 27. novembra 1993, se je v osnovni šoli Križe odvijal turnir v namiznem tenisu, na katerem so sodelovale naslednje ekipe: Preserje, Trbovlje, Merkur Kranj, Križe, Olimpija 1 Ljubljana, EDIGS Mengeš. Med šestimi nastopajočimi ekipami se je ekipa kriških pionirjev kvalificirala na državno prvenstvo Slovenije. Za ekipo Križ so igrali: Tjuš Aljančič, Anže Žepič, Aleš Jazbec in Luka Peternel. Vrstni red pa je bil naslednji: 1. Olimpija I Ljubljana, 2. Križe, 3. Preserje, 4. Merkur Kranj, 5. Trbovlje, 6. EDIGS Mengeš. Na Jesenicah pa je bil 27. novembra 1993 kvalifikacijski turnir pionirk, na katerem so sodelovale naslednje ekipe: MERKUR Kranj, KAJUH SLOVAN Ljubljana, Križe, MUROVA Jesenice. Vrstni red pa je bil naslednji: 1. MERKUR Kranj, 2. KRIŽE Križe, 3. MUROVA Jesenice, 4. KAJUH SLOVAN Ljubljana. Prvi dve ekipi sta se kvalificirali na državno prvenstvo. • Mitja Snedic 10. MEMORIAL MAJE PRELOVŠEK Kranj, 28. novembra • Jubilejnega 10. memoriala, leta 1983 tragično preminule Maje Prelovšek, v organizaciji NTK Merkur Kranj, se je udeležilo 41 mlajših in starejših pionirk iz 10. slovenskih klubov. Pri starejših pionirkah je bil končni vrstni red: 1. Petra Dermastja (Ilirija), 2. Polona Janežič (Ilirija), 3. Urška Petrič (Merkur), 4. Nada Petrovčič (EGP Skofja Loka). V četrtfinale so se še uvrstile: Špela Smolej (Jesenice), Špela Pečkaj (Logatec), Mateja Muzik (Križe) in Eva Štrukelj (Merkur). Pri mlajših pionirkah je bil vrstni red naslednji: 1. Spela Pečkaj (Logatec), 2. Saška Sivec (Vrtojba), 3. Mateja Muzik (Križe), 4. Alenka Knuplež (Ilirija). • F. Ošlaj S^iLJrl NJE1 STRELCI IZ ŠKOFJE LOKE USPEŠNI V III. kolu republiške lige - jug so se v Škofji Loki pomerili strelci strelske družine J. Kovačič in gostje iz Predoselj. Po rezultatih iz prvih dveh kol se je obetal izenačen boj, a strelci iz Predoselj niso imeli najbolj mirne roke. Dosegli so le 1545 krogov, medtem ko so domačini nastreljali 1599 krogov. Tako strelci iz Škofje Loke ostajajo še vedno v vrhnjem delu lestvice, Predosljani na unaio na usneh v nrihodniem kolu. • F. Muhi Prva slovenska nogometna liga ŽIVILA VISOKO PORAŽENA NA VICU V zadnjem kolu jesenskega dela prve državne nogometne lige so Živila iz Naklega doživela na Viču nepričakovano visok poraz s 3 : 0. Naklanci bodo pomlad čakali na 6. mestu. Ljubljana, 28. novembra - Uvrstitev tekmecev na lestvici ni kazala na gladek visok poraz Živil. Vendar se je zgodilo prav to. Optimizem je zastavil Živilom najhujši poraz v jesenskem delu prvenstva in jih potisnil na 6. mesto prvenstvene lestvice. Vendar so Vičani presenetili Naklance. Janežič v 4., Šiljak v 49. in Mrak v 74. minuti so zapečatili usodo Gorenjcev, s tem, da je bil Šiljak najboljši igralec tekme.Tudi Naklanci bi lahko dosegli gole, vendar so bili Andrej Jošt, Murnik in Grašič premalo zbrani, slabše od pričakovanj pa sta zaigrala ključna naklanska bočna igralca Vorobjov in Oblak. Za poraz Živil, v prvenstvu so zgubili še z Muro, Koprom in Olimpijo, je več razlogov. Prvi je utrujenost, saj so odigrali tri težke tekme z Olimpijo, med njimi tudi pokalne, kjer so dokaj nesrečno izpadli, in to jim je vzelo motivacijo. Drugi razlog je padec forme, ki je bila večji del prvenstva na najvišji ravni in je ekipa dajala maksimum. Ko sta poleti odšla v Ljubljano Martin Jeraj in Miran Pavlin, je večina napovedovala, da Živila ne bodo igrala vidnejše vloge v prvenstvu. Vendar so Naklanci presenetili sebe in nogometno občinstvo, zmagovali doma in na tujem in tudi na račun novinca v moštvu Robija Oblaka dajali maksimum. Proti koncu je bilo samo vprašanje, kdaj bodo popustili in to se je pokazalo v zadnjih kolih, še sreča, da je jesenski del prvenstva končan. Sedaj je čas za počitek in za mirne priprave na spomladanski del prvenstva, kjer še ni ničesar zgubljenega. Olimpija je Naklancem res ušla za pet točk. Ima jih 25, Živila pa 20. Vendar imata Mura na drugem in Publikum na tretjem mestu le tri oziroma točko več, Maribor in Koper pa imata enako število točk kot Živila. Seveda pa je za uspešen boj za vrh nekaj pogojev, o katerih lahko odločajo samo Naklanci oziroma vodstvo njihovega kluba. Sedanji igralci bi morali ostati, vključno z Vorobjovom, ki je jeseni odigral najboljšo sezono in za Sašo Vorobjov, levo v temnejšem dresu, je bil jeseni najbolj*' tujec v prvi slovenski ligi in eden najboljših v naklanskem moštvu* Ga bo Naklancem uspelo obdržati. katerega se poteguje Maribor. Tudi ena ali dve okrepitvi sta nujni. To pa ni v moči igralcev, ki imajo zanesljivo ambicije biti čim boljši, ampak predvsem od odločitve vodstva kluba in njegovih ambicij. Spomladi naj bi po operaciji spet zaigral Mani-sič, vendar takoj ne bo v polni formi.Znano je, da trener Branko Oblak zagovarja okrepitvi saj povprečno moštvo ni interes ne kluba, ne sponzorja in ne igralcev. Skoda bi bila tudi, da bi igralci, ki so se v Naklei? uveljavili, odšli drugam. Košnjek, slika G. Šinik J. kpkomet MKmztmimiirn ©©sojka mmm3333333injii0 PORAZ ŠEŠIRJA, KRANJČANKE DRUGE V DERBIJIH ZMAGA DOMAČINOV Jesenski del prvenstva se počasi bliža koncu. Do konca pa sta ostala še dva kroga. Prvenstvo je zelo izenačeno, tako da se obeta zanimivo nadaljevanje. Med prvoligaši v tem krogu ni bilo presenečenj. Ločani so tokrat tesno izgubili v Ribnici. Sedaj že precej zaostajajo na lestvici in imajo vse manj možnosti v boju za obstanek. Se enkrat se je pokazalo, da so Trboveljčani neugoden nasprotnik Seljanom. Prvaki so spet težko osvojili točki v Trbovljah. V elitni ženski ligi je gneča na vrhu vse večja. V derbiju so Krimovke premagale vodilne Kočevke, ki pa še naprej vodijo. Vse bolje igra tudi Belinka, ki je za Kočevjem zdaj zaostaja samo dve točki. Burja ie tokrat dobila še srečanje v Žalcu in brez poraza vodi v beli skupini. Poraz Žalca je na drugo mesto po zmagi nad Novim mestom, zdaj spet pripeljal Kranjčanke. Kod bo drugi pa bo odločilo medsebojno srečanje Žalčank in Kranjčank v zadnjem kolu. V moški drugi ligi vodilna trojka zmaguje še naprej. Veliko bolj jasno, kdo bo jesenski prvak, pa bo že prihodnjo soboto, ko bo v dvorani na Planini derbi jeseni med prvim Kodeljevim in Preddvor-čani. Mlajši loški ligaš je tokrat doma izgubil za gol proti vse boljšim Trebanjcem. Še naprej pa slabo igrajo Izolani, ki so tokrat izgubili še proti Krimu. Rezultati minulega rokometnega vikenda: L liga moški: Ribnica: Šešir 20:18, Presad : Drava 29:20, Prevent : FructaT 22:18, K. Slovan: V. Nedelja 27:22, Omnikum Rudar : Celje Piv. Laško 19:21, Andor Jadran : Gorenje 21:17. Vodijo Celjani pred K. Slovanom. Šešir je zadnji. L liga ženske-modra skupina: Mlinotest : Branik 26:21, Krim Elekta : Kočevje 25:23, B. Olimpija : Velenje 30:14. Vodita Kočevje in Krim Elekta s po 12-tirni točkami. L liga - bela skupina: Kranj: N. mesto 32:26, Drava : M-Degro Miran 16:21, Žalec : Marcus Bruaj 15:26. VOdi brez poraza Burja, Kranj je drugi. 2. Dga moški: C. Zaplotnik : Akripol Trebnje 20:21, Besnica: TAB Inženiring Preddvor 15:27, Krim : Izola 21:20, Škofljica : N. Gorica 22:15, Kodeljevo : Črnomelj 30:27, Kamnik : GIG Grosuplje 25:19. Prvo je Kodeljevo pred Preddvorčani in Kamnikom. Besnicaje enajsta, C. Zaplotnik dvanajsti. 1. in 8. decembra bo na sporedu 1/8 finala pokala za moike. Gorenjci imam v konkurenci še dve ekipi. Obe prvo srečanje igrata doma. Preddvor že danes ob 20. uri 15 minut v dvorani na Planini s Kolinsko Slovanom, šešir pa jutri ob 20. uri v dvorani Poden proti Omnikomu Rudarju. Tako v Kranju kot v Škofji Loki se obeta ljubiteljem rokometa dober rokomet. • Martin Dolanc »arka mmmmmjnunmj V I. DOL so moški že v sredo odigrali 5. krog tekmovanja*v katerem so Žirovničani zmagali v gosteh. V soboto pa je bil 09 vrsti obračun med obema gorenjskima ligašema. Pred nabito polno dvorano v OŠ Bled so odbojkarji Minolte Bi*! po dokaj napeti in na trenutke izredno kvalitetni tekmi zakljuijj! gorenjski derbi v svojo korsit. Čeprav bi bil lahko rezultat tu* drugačen, pa so domači predvem z odličnim servisom in dobrin1 blokom zmagali z najvišjim rezultatom in tako ostajajo v boju celo z* 4. mesto, ki Že po prvem delu prvenstva zagotavlja udeležbo v lA 1*8' naslednjo sezono. Rezultati - I. DOL moški (5. krog): Ljutomer : Minolta Bled W (11, -10, 13, 7), Granit Preskrba : Žirovnica 1:3 (10, -5, -13,-10); Fužinar : TAD Europe 0:3, Olimpija : Vigros Pomurje 3:2, Pionir Topolšica 3:0. (6. krog) Autohit Bled : Žirovnica 3:0 (11, 13,10); Topolšica : Granit Preskrba 3:1, Vigors Pomurje : Pionir 3:1, TAP Europe : Olimpija 1:3, Ljutomer : Fužinar 3:0. Vrstni red: Olimpija l£> Ljutomer 10, Vigros Pomurje (-1) 8, Pionir, Minolta Bled in TAv Europe 6, Žirovnica 4, Topolšica, Granit Preskrba in Fužinar (-1) 2 točki. Igralke Autohit Bleda so se z zmago zopet zavihtele na 4. mesto razpredelnice. Rezultati - L DOL ženske: Autohit Bled : HP Hobttf Branik 3:0 (5, 12, 4), Mislinja STELL : Gorenji Grad Brokat l£ Novo mesto : Krim 2:3, Cimos : ŠD Tabor 3:1, HIT Casino : LIK T0 1:3. Vrstni red: Cimos 12, Gornji Grad Brokat 10, LIK Tilia i" Autohit Bled 8, HIT Casino in Krim 6, Novo mesto in HP Hobttf Branik 4, Mislinja STELL 2, ŠD Tabor 0 točk. V gorenjskem derbiju IL DOL so igralke Alpin Triglava zop*' dobile tekmo šele po petih nizih, čeprav je že kazalo na gladko zmag0 domačih, vendar so v tretjem nizu popustile, oslabljene Kroparke P* so s požrtvovalno igro osvojile naslednja dva. Rezultati: Alpin Trigl^ : Mehanizmi Kropa 3:2 (11, 10, -9, -10, 4), Cimos II : Mežica W> Topolšica: ŠD Tabor II 3:0, Pomurje : Branik Rogoza II 3:1, Prevalje: Ptuj 3:1. Vrstni red: ŠOK Vital in Alpin Triglav 14, Prevalje 10, Cim0* 11 m Pomurje 8, Topolšica in Mehanizmi Kropa, Mežica m ŠD Tabof II 6, Branik Rogoza II 2, Ptuj 0 točk. Tudi po derbiju TU. DOL - zahod igralci Termo Lubnika ostajaj0 na vrhu prvenstvene razpredelnice. Rezultati 3. DOL zahod - moŠk* Termo Lubnik : Portorož 3:2, Bled II: Olimpija III 3:2, Branik SedeX j Bohinj 3:0, Mokronog : Plamen 3:0, Kamnik II : Prvačina 0:3. Vrsta* red: Termo Lubnik in Prvačina 16, Portorož 10 in Triglav l«. Mokronog, Plamen in Kamnik II 8, Olimpija III in Bled II 6, CIB Bovec, Branik Sedex in Bohinj 2 točki. Rezultati 3. DOL zahod * ženske: Bled II : Piran 3:1, Solkan : Bohinj 3:0, Jesenice : Cimos B{ 3:1, Šentvid : LIK Tilia II 3:0 Julči Vital II: Novo mesto II 1:3. Vrsta* red: Šentvid 16, Jesenice in Šenčur 12, Solkan 10, Bled II in Piran «j» Bohinj 6, Novo mesto II 4, Cimos III in LIK Tilia II 2, Julči Vital II0 točk. • M. Branko LOČANKAM TUDI GORENJSKI DERBI K@f flRKfl mknWmm$gnm& ODEJA MARMOR : KRANJ 66:54 (35:25) Skofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 80, sodnika: Kobilica (LJ) in Polak (Postojna) Odeja Marmor: Luskovec 13 (3-4), Bizjak 2 (0-2), Primožič (0-2), Malacko 31 (5-7), Frakelj 6, Pejič 3 (1-2), Oblak 11 (3-4). Kranj: Žnidar 16 (0-2), Jakšič (0-2), Čankovič 2, Kump 10, Franko 9 (1-2), Gartner 13, Kovač 4 (2-2). V domačem taboru je bilo pred tekmo kar nekaj nervoze. Kržišnikova in StubUa sta bili namesto na igrišču med gledalci, Malackova pa se je šele v četrtek vrnila z ameriške turneje. Na presenečenje pa so računali tudi v kranjskem taboru, saj se po nekaj sušnih letih želijo ponovno zmago v gorenjskem obračunu. Gostje so tudi odločno začele. Imele so prednost do 12. minute, ko so jih Ločanke ujele pri izidu 19:19. Domači trener Kržišnik je v tem obdobju v igor poslal Aljošo Luskovec, ki je z odlično igro spomnila na svoje najboljše čase pod koši. Z njenim prihodom so Ločanke zaigrale bolje v obrambi, zaustavile so Gamterjevo in si tako že v prvem delu priigrale odločilno prednost. V nadaljevanju so gostje še enkrat poskusile spremeniti potek srečanja. Ločanke kar štiri minute niso dosegle koša, vendar Kranjčankam tega ni uspelo izkoristiti. Sredi drugega dela igre je bila prednost Odeje-Marmorja že 15 točk, kar so odlične domače igralke na čelu z reprezentantko Malackovo rutinirano obdržale do konca in tako osmič zmagale. Prihodnjo tekmo, ko se bo v ekipo že vrnila Stublla (Kržišnikova najbrž še ne) bodo Ločanke odigrale v soboto v Ljubljani z Mibexom Ilirijo. • Dare Rupar ODEJA - MARMOR ŠE VEDNO NA VRHI) Radovljica, Tolmin, 26. novembra - Konec tedna so košarkarji v »j. ligi odigrali 15. kolo. V Radovljici je ekipa Didakte gostila No^° mesto 92 in po trdi in izenačeni igri zmagala z rezultatom 76:^ (38:45). Novo zmago iz gostovanja v Tolminu pa so prinesli tu**1 škofjeločani, ki so zmagah z rezultatom 70:84 (30:43). / Tako na lestvici še vedno vodi ekipa Odeje Marmorja s ™ točkami, na drugo mesto pa se je povzpela Didakta s točko maflJ • VS. MLADE KRANJČANKE ČETRTE Prejšnji teden so se na finalnem turnirju prvenstva Slovenije r. mladinke pomerile ekipe Mibex Ilirije, Kranja, Diamond Jezic«J. Ivec VVetroka. Potem ko so Kranjčanke izgubile z domačinka!^ Mibex Ilirijo, so jih za tretje mesto premagale še košarkarice IyC VVetroka. • V. S. TRIGLAV DANES S SLOVANOM Kranj, 30.novembra - Nadaljuje se prvenstvo v I. SKL za in0^(i Ekipa Triglava jutri ob 20.un v športni dvorani na Planini g°s Litostroj Slovan. IGOR BAŠEUf DOBRO PRIPRAVLJEN NA SEZONO ŽELI SI TRI NASLOVE PRVAKA Smučarski tekač iz Kranjske Gore, 19-letni Igor Bašelj, je član Športnega društva Planica in član juniorske državne reprezentance. Na smučeh teče že deveto sezono, vmes pa se je ukvarjal tudi z atletiko in to s teki na srednje proge, kjer je posegal po ^dnejših rezultatih. Igor bo v tekmovalni sezoni 1993/94 zadnjič zastopal v juniorski konkurenci, prihodnje leto bo že tekmoval v planski konkurenci. Pravkar se je vrnils priprav, ki so potekale na ledeniku Dachstein v Avstriji. Kakšne so bile letošnje priprave na novo tekmovalno sesono? "Letošnje priprave so potekale predvsem doma na Rogli, v Zrečah in na Pokljuki, kjer smo zelo zavzeto trenirali. Treniral sem z mladinsko in *lansko reprezentanco. Z letošnjim letom je začel s trenerskim poklicem Matej Kordež, H trenira mladinsko reprezentanco in je bil še pred leti sam tekmovalec. Klubski trener in trener članske reprezentance je Marko Gracer in za dosedanje Uspehe je zaslužen prav on. Veliko pa ob strani stojijo tudi tjtoji starši, tako psihično kot finančno." Kaj pričakuješ od tekmo-v«lne sezone 1993/94? "Od tekmovalne sezone 1993/94 pričakujem zelo dobre Rezultate doma in v tujini. Predvsem v tujini. Sem samo-Savesten, da v teh ciljih veliko Pričakujem, saj sem vložil velijo truda in se tudi marsičemu odpovedal. Glavni cilj letošnje 30 LET ŠD ADERGAS sezone je mladinsko svetovno prvenstvo konec januarja v Avstriji. Moja skrita želja je, da osvojim vse tri naslove državnega prvenstva za ju-niorje. To je tek na 10, IS in 30 km. V klasiki se hočem enakovredno kosati s člani. Na mladinskem svetovnem prvenstvu pa je moj cilj uvrstitev pod dvajsetim mestom v klasični tehniki na 10 km." Kakšni so odnosi v klubu in reprezentanci? "V klubu so zelo dobri odnosi, kjer mi člani zelo veliko pomagajo, da bi dosegel vse letošnje zastavljene cilje. Predvsem mi pomagajo pn izboljšavi tehnike, ki je moja šibka točka. Zelo korekten je odnos med samim trenerjem Grace-rjem z mano in ostalimi člani kluba. Tudi v reprezentanci je dobro vzdušje, vendar ne takšno, kakršno bi moralo biti. To je razumljivo, kajti vsi hočemo biti najboljši." Kako je z opremo in finančnimi sredstvi? "Zelo pomembne so smuči, vendar ne dobimo tako kvalitetnih, kot jih dobijo reprezentance, kjer je smučarski tek med prvimi v državi. Velik problem pa so tudi finančna sredstva." Kakšni so tvoji cilji za naprej? "Zelo veliko ie odvisno od letošnje tekmovalne sezone, ker me sedaj financirata starša. Vendar v prihodnje ne bo šlo več tako naprej, kajti to so zelo veliki stroški. Treba bo dobiti zaposlitev, ki bi mi omogočila nemoteno izpopolnjevanje treningov ah pa dobiti zelo močne- ga sponzorja. Če bi se mi izpolnila ena od teh dveh možnosti, bi se s smučarskim tekom ukvarjal vsaj še deset let." S čim se poleg smučarskih tekov še ukvarjaš? "Končujem 3. letnik Gostinske šole na Bledu. Odvisno od športne poti je odvisno tudi nadaljevanje 4-letne Gostinske šole in nadaljnjega študija. V prostem času, ki ga ni ravno na pretek, gledam televizijo in pomagam mami in očetu pri delu v gostinstvu." Poleg smučarskih tekov si se ukvarjal tudi z atletiko ter uličnimi in gorskimi teki. Zakaj si prenehal s to panogo? "Z atletiko sem moral prenehati zaradi prevelike oddaljenosti od stadiona. Dolgo časa sem okleval med atletiko in smučarskimi teki. Vendar odločitev je padla v korist smučarskih tekov. Še lansko sezono sem tekmoval v gorskih tekih, kjer sem bil mladinski državni prvak in član reprezentance, ki se je udeležila svetovnega prvenstva v gorskih tekih v Italiji. Letošnja sezona pa mi ni več dopuščala in odpovedati sem se moral gorskim tekom. Gorske teke bom tekel morda kdaj drugič." • Besedilo in slika: Lojze Kerštan DELAVNI IN VEDNO DOBRO ORGANIZIRANI Adergas, 29. novembra - Pod pokroviteljstvom krajevne skun-Posti Velesovo so člani Športnega društva Adergas v petek zvečer v dvorani v Adergasu proslavili 30-letnico uspešnega delovanja društva. Ob tej priložnosti so podelili tudi plakete nekaterim zaslužnim članom, Športna zveza Kranj jih je nagradila z mizo za ^vmizni tenis, v kulturnem programu pa so nastopili člani Kuda "elesovo, plesalci iz Šenčurja in člani karate kluba iz Cerkelj. Pred 30 leti so društvo v Adergasu ustanovili Alojz Kot-jjjk, Viktor Praprotnik in Ivan Deželak. Kmalu po ustanovitvi Se je društvo hitro razširilo na Celo krajevno skupnost Veleso-vo in na razne športne sekcije: togomet, odbojko, smučanje, atletiko, namizni tenis, šah in tenis. Najprej so v Adergasu gradili 35-metrsko skakalnico jja vzhodni strani Oble gorice. Qb otvoritvi skakalnice si je tekmovanje ogledalo kar 1.500 gledalcev. Prizadevni člani so Potem dokupili zemljišče in v Adergasu zgradili igrišče za •fiali nogomet, pred desetimi leti pa na podoben način tudi nogometno igrišče v Veleso-vem. Kar šest sekcij je uspešno delovalo in tekmovalo v občini in tudi v republiki že kmalu po ustanovitvi društva. V atletiki so nastopali tudi na republiškem prvenstvu v Kranju. Dvakrat je društvo dobilo tudi priznanje za najbolje organizirano društvo v občini. Danes pa ima Športno društvo Adergas igrišče za veliki nogomet v Velesovem, za mali nogomet v Adergasu, za odbojko v Adergasu in za tenis v Praprotni Polici in Adergasu. Ob 30-letnici društva so podelili plakete Janezu in Jožetu SMELI NAČRTI KRANJSKOGORSKIH SNOWBOARDARJEV Tekmovalci Snowboard kluba iz Kranjske Gore so preteklo Se*ono zaključili zelo uspešno. Marko Šimenc je v skupni uvrstitvi **sedel deveto mesto, Miha Rantar se je uvrstil na 12. mesto, **uka Grilc pa na 25. mesto. Marko in Miha imata tako za sezono 1993/94 licenco A, kar pomeni TOP 16, Luka pa ima licenco B, kar pomeni, da ima odprta vrata v licenco A. Ker pa je Luka še mlad in perspektiven, mu bo to tudi uspelo. Dejan Košir, ki je preteklo tekmovalno sezono še nastopal za kranjskogorski klub, je letos prešel med profesionalce. Novi predsednik kranjskogorskega kluba je Janez Grilc iz Ljubljane, ki je že sedaj veliko pomagal pri delu v klubu. Največji ?lj za kranjskogorske tekmovalce je, da se mlada tekmovalca Miha Rantar in Luka Grilc udeležita mladinskega svetovnega prvenstva v snowboardu, ki bo od 2. do 6. januarja 1994 na Rogli. ^etovno prvenstvo je velika priložnost in odskočna deska za Miho in Luko, saj bo potekalo tekmovanje na domačem terenu. _ V sezoni 1993/94 se pokal v snowboardu imenuje "Ballantine's ^novvboard Grand Prix 94". Za pokal se šteje šest tekem in sicer dva paralelna slaloma, dva paralelna veleslaloma in dva ^leslaloma. Eno od tekmovanj bo tudi 12. februarja 1994 v ^anjski Gori in to paralelni slalom. Snowboard klub Kranjska r°ra pa je prevzel organizacijo tekmovanja v HALP-PIPE in to *•» februarja 1994, seveda, če bodo ugodne snežne razmere. Letošnja novost v Kranjski Gori bo šola snowboarda in bo delovala v sklopu kranjskogorskega Snowboard kluba. Kot je Povedal direktor šole Marko Šimenc, bodo v šoli nudili tečaje za četnike, treninge, nadaljevalne tečaje... Snowboard šola pa bi *ada navezala stike s šolami v naravi, zato se lahko zainteresirane *°le obrnejo na naslov: Snowboard klub Kranjska Gora, Tičarjeva *• 64280 Kranjska Gora. • Lojze Kerštan Mačku, Miru Liparju, Francu Čebulju in Alojzu Kotniku. Poleg pokrovitelja (krajevna skupnost) so v petek zvečer svečanost v Adergasu podprli še Jenko Martin Avtokleparst-vo Adergas (glavni sponzor), Jenko Stane Stasil d.o.o., Adergas, Kešnar Jože Anza d.o.o., Adergas (bencinski servis Cerklje), Kuhar Peter Damtex d.o.o., Adergas, Jože Jerič Kamnoseštvo Velesovo, Trgovina Klemen Dvorje, Kuhar Peter Avtoličarstvo Luže, Šimenc Tatjana Okrepčevalnica Melona Velesovo, Mihaela Ropret Cvetličarna Cerklje in Športna zveza Kranj. • A. Žalar VADBA ZA VSE Tržič, novembra - V prostorih "Sokolnice" Splošno športno društvo Tržič tudi letos organizira rekreativno vadbo za mlade in starejše Tržičane in Tržičanke. Tako je redna tedenska vadba za starejše ženske vsak ponedeljek med 17. in 18. uro ter vsak četrtek med 17. in 18.30 uro, rekreativna vadba za ženske je ob ponedeljkih in četrtkih med 20. in 22. uro, predšolski otroci imajo rekreativno vadbo vsak torek med 16. in 18. uro, odbojka za člane je vsak torek od 18. do 20., ob sredah med 17. in 18.30 uro je rekreativna vadba za starejše moške, ob nedeljah med 19. in 22. uro pa imajo telovadnico na razpolago študentje. Če vas ta oblika rekreacije zanima, vas člani Splošnega športnega društva vabijo, da se jim pridružite. • Janez Kikel TRŽIŠKA REKREATIVNA TEKMOVANJA Tržič, novembra - V Tržiču že vrsto let pozimi potekata občinski rekreacijski ligi v odbojki in košarki, ki ju pripravlja tržiška Športna zveza. V teku ie občinska liga v odbojki, kjer letos v dveh skupinah nastopa kar 15 ekip, ki so končale s polovico prvenstva. V 1. skupini Je v vodstvu še neporažena ekipa Kač pred Podljubeljem, ŠD Brezje in Krasotci, ki imajo po en poraz, v 2. skupini pa vodijo še neporaženi Zupani pred Pro Športom in Gostilno Ankele, ki imata po en poraz. Najboljše štiri ekipe iz vsake skupine se bodo uvrstde v drugi krog prvenstva, kjer se bo odločalo tudi o prvaku občine. • Janez Kikel TURNIR V BILJARDU Tržič • V Kava baru Slovenija v Tržiču so pred dnevi pripravili letošnji drugi turnir v biljardu. Udeležilo se ga je 16 igralcev iz tržiške občine. Po trdem in izenačenem boju je zmagal mladi Dejan Sirnič pred favoritom Andrejem Pogačnikom, Miloradom Bajičem in Hubertom Stubljarjem itd. • Janez Kikel 1 KERŠIČ JE NAJBOLJŠI Tržič, novembra - V organizaciji Športne zveze in v izvedbi Šahovskega društva Tržič je bilo pred dnevi v Tržiču prvenstvo tržiških delavcev v šahu, ki se ga je udeležilo kar 17 ljubiteljev kraljevske igre. Po zagrizenih bojih je bil najboljši Matej Keršič, ki 5e zbral 15 točk, za njim pa so se uvrstili Andrej Loc 14,5 točke, 'avel Loc 13,5 točke, Boris Kogoj 12,5 in Ivan Ravnik 10,5 točke in tako dalje. ZLATKO HEVIR NAJBOLJŠI Okroglo, 28. novembra - V organizaciji Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije je bilo na Okroglem pri Kranju 3. državno prvenstvo slepih in slabovidnih v pospešenem šahu. S 7.5 točkami je med 26 igralci zmagal Mariborčan Zlatko Hevir, mojstrski kandidat, pred Ivanom Komovcem (6.5, Karel Jeraj Ljubljana) in Ivanom Mlačnikom (6.5, Celje). Na 4. mestu je bil Matevž Kebe (6, Karel Jeraj Ljubljana) na 5. mestu pa Emil Muri (5.5, Tomo Zupan Kranj). Turnir je štel tudi za celoleltno tekmovanje za naslov najboljšega slepega šahista. Lovorika je ponovno pripadla Zlatku Hevirju (45 točk). Drugi je bil Ivan Komovec (25), tretji pa Joško Delost s 16 točkami. • Aleš Drinovec OSTERMAN IN DRINOVEC POVEČALA VODSTVO Kranj, 26. novembra - Na prvenstvu Šahovske sekcije Tomo Zupan Kranj je bilo odigrano razburljivo 6. kolo. Rudi Osterman je zmagal v trdnjavski končnici s kmetom več. Blaž Kosmač je imel lepo priložnost za zmago proti Alešu Drinovcu, pa mu je spovzela med prsti. Matej Sušnik v časovni stiski ni našel najboljšega nadaljevanja in remiziral s Petrom Kovačičem, ki lovi naslov mojstrskega kandidata. Emil Muri je remiziral z Marjanom Butalo. Matjaž Šlib ar je porabil za Draga Kabiča le slabih 15 minut. Bojan Planinšek in Milan Golja sta borbeno remizirala, čeprav je imel Bojan boljše možnosti za zmago. V ženskem derbiju je bila boljša mojstrica Simona Orel. Rezultati 6. kola: Blaž Kosmač - Aleš Dnnovec 0:1, Rudi Osterman - Boštjan Markun 1:0, Matej Sušnik -Peter Kovačič remi, Marjan Butala - Emil Muri remi, Drago Rabič - Matjaž Šlibar 0:1, Bojan Planinšek - Milan Golja remi, Maja Sorli - Simona Orel 0:1. Vrstni red po 6. kolu: 1.-2. (5) Rudi Osterman in Aleš Drinovec, 3. (4) Matej Sušnik, 4.-6. (3.5) Peter Kovačič, Blaž Kosmač in Matjaž Šlibar, itd. * Aleš Drinovec USPEŠNI ŠPORTNI PLEZALCI IZ KRANJA DOSEŽKI V NARAVI ES DVORANAH Kranj, 30. novembra - Trije člani sekcije za športno plezanje pri AO Kranj so letos dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov v naravnih plezališčih in na tekmovanjih. Dosežki pomenijo še več ob upoštevanju dejstva, da so v prvi polovici sezone izgubili steno za vadbo v dvorani na Planini. V naravne stene se je usmeril Igor Kalan, ki je že ob začetku leta opravil dva vzpona na Hrvaškem, in sicer Čili con carne (Brela pri Makarski, 7c/7c+) in Mare Nostrum (Marjan pri Splitu, 7c/7c+). V Mišji peči je opravil drugi vzpon v smeri Higlander (8a+/b), ponovil Gostota (7c+/8a) ter opremil in splezal novo smer Manana (7c). Poleti je na Bohinjski Beli opravil četrti vzpon v smeri Love story (8a+/b), za konec sezone pa je v Mišji peči opravil najtežji vzpon v smeri Kaj ti je, deklica (8b+, 32 m). Luka Zaplotnik in Neveneka Osredkar sta se posvetila tekmovanjem. Luka je zmagal na tekmi v Domžalah, bil je drugi v Rušah in četrti v Škofji Loki; v skupnem seštevku Slovenskega pokala 93' je med člani zasedel 2. mesto. Kot član A reprezentance Slovenije se je udeležil tudi tekme za svetovni pokal na Dunaju. Nevenka je najboljšo formo dosegla proti koncu sezone; bila je druga na državnem prvenstvu, isto mesto pa je dosegla v končni razvrstitvi pokala. Tudi ona je sodelovala z našo reprezentanco na več tekmah za svetovni pokal. Glede na take rezultate si športni plezalci obetajo v prihodnje več podpore matičnega društva in odseka ter boljše možnosti za trening. • Priredil S. S. '0W® MOTO ŠPORT 18 LET OD ZADNJEGA SLOVENSKEGA NASTOPA ČRNIVEC IN PELJHAN V M0NTE CARL0 Kar 18 dolgih let je že minilo, odkar je na slovitem rallvju Monte Carlo zadnjič nastopila slovenska posadka. V začetku januarja se bosta skupaj z drugimi svetovnimi asi na tem najbolj prestižnem tovrstnem tekmovanju pomerila tudi letošnji državni prvak v skupini N Aleš Črnivec in prvak v skupini A in skupni razvrstitvi Darko Peljhan. Amortizer Gama Center Rally team, za katerega že nekaj sezon uspešno nastopa veteran slovenskega rallvja Aleš Črnivec, je nosilec tega zahtevnega projekta, s katerim želijo ponovno uveljaviti slovenski rallv v evropskem prostoru in na najbolj prestižen način predstaviti sponzorje. Poleg izkušenega Črnivca bo na sovozniškem sedežu v lancii delti HF integrale sedel mladi Idrijčan Darko Peljhan, ki je v letošnjem prvenstvu potrdil, da ga čaka še uspešna kariera. Zato posadka sodi v sam vrh slovenskega rallvja. Na rallvju, ki traja od 22. do 28 januarja prihodnje leto in je dolg več kot 2600 kilometrov bosta poleg tekmovalnega še dve servisni vozili in eno spremstveno. Če bo šlo vse po sreči, naj bi se Črnivec in Peljhan uvrstila v zaključni del rallvja in tudi prišla na cilj, kar se do sedaj ni posrečilo še nobeni od slovenskih posadk. • M. Gregom PREJELI SMO Javno pismo Primerov, ko lovci v različnih okoliščinah ustrelijo domačo mačko ali psa je precej. Lastniki so prizadeti, lovci pa ali arogantni ali dvolično nevedni, ali pa pretirano prijazni dokazujejo svojo varovalno ljubezen do živali. Veliko je lovskih prekrškov, zakonskih in moralnih, s katerimi se ali se ne ukvarjajo pristojne službe. Aktualno je retorično vprašanje, kdo so lovci in kaj je lov danes. Po lovskih razlagah je lov zdaj šport, zdaj varovanje narave, potem turizem za tuje lovce, zdaj spet kazalec na tehtnici naravnega ravnotežja. Ob zadnjem je zanimivo, da lovci hkrati iztrebljajo roparice in množično gojijo fazane, ki jih kot odrasle spustijo in postreljajo. Fazani se, kot kokoši, ne bojijo roke, ki jih hrani in ne vedo, da so odveč na tehtnici naravnega ravnovesja in da jih morajo varuhi narave zaradi tega "upleniti". V roke sem dobil knjigo Lovcev priročnik, učbenik za lovski izpit, ki ga je uredil France Cvenkel, izdala Lovska zveza Slovenije 1989. leta. Precej zapisanega si nasprotuje, predvsem ko je govora o lovski etiki in morali, o lovu, načinu lovljenja in izbiri živali, ki bo odstreljena. Navedel bom nekaj citatov, ki dokazujejo kontradiktornost priročnika, ki ga mora poznati vsak lovec in se iz njega učiti ljubezni in spoštovanja do vseh živali. Citat o lovski etiki, str. 15. točka 4, pravi: "Velja načelo, da naj divjad pade v ognju in naj v hipu pogine, da se ne muči." Stran 17, točka 9: "(lovska etika op. p.) Je proti... streljanju v tarče na drevesnih deblih." Na str. 15 piše: "... tudi t. i. roparice imajo pravico do obstoja." Pa se na strani 286, pri točki 25 z naslovom "Kako in kaj spodbujamo ostrost pri lovskem psu", mnenje pisca o lovski etiki radikalno spremeni. Naslednji citat bo šokiral vse ljubitelje Živali, posebej mačk. O treningu ostrosti pri goničih, brak jazbečarjih in jamarjih piše: "Zanje je prav, da so ostri in na kratko opravijo z vsako roparico. K temu jih navajamo tako, da jim nekajkrat odstrelimo mačko, ki so jo nagnali na drevo. Ko so si že večkrat ohladili jezo na mrtvi mački, potem ne pomerimo več natančno, tako da mora pes delo dokončati z davljenjem: pri tem bo staknil kakšno prasko, vendar z obstreljeno lisico navadno hitreje opravi kakor z obstreljeno odraslo mačko." To je zanimivo primerjati s citati na straneh 15 in 17. Citiral bom še nekaj stavkov iz Lovčevega priročnika o psih, človekovih najzvestejših družabnikih. O svojih lovskih psih lovci razmišljajo tako (str. 285, točka 23): "Če se pes... boji vode... potem vedimo, da imamo opravka z manjvrednim psom, ki bo pokazal tudi druge napake, kot sta bojazljivost in pomanjkanje veselja do lova." Na str. 286, točka 25 pa dodaja: "Proti prirojeni bojazljivosti ni zdravila, na mestu je samo dobro pomerjen strel." In še lovski komantar na prej zapisano (str. 18, točka 10): "V psu... se zrcali gospodar. - Kakršen pes, takšen gospodar!" Zapisanih je samo nekaj stavkov, ki se dotikajo lovčeve ljubezni do psov in mačk. Ljubezen in skrb za divjad pa je neizmerna in pravim ljubiteljem živali nedoumljiva. Iz zapisanega si lahko vsak sam ustvari sodbo o lovski etiki in morali. Kajti lovcev priročnik, iz katerega so citati, mora poznati vsak lovec, saj je v njem zapisano pogoj, da opravi lovski izpit in postane lovec z vsemi pravicami in dolžnostmi ubijati. Vsi moji komentarji so nastali izključno na podlagi knjige Lovcev priročnik, učbenik za lovski izpit, LZS 1989. • Dušan Graifoner MALI OGLASI 9 217-960 aparati stroji PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaxl in telefonske centrale, zelo ugodno. «7632-595 26205 Trajno žareco PEČ skoraj novo, poceni prodam. 0 061/823-451 27279 Prodam termoakumulacijskc PEČ aeg, 4 KW, zelo malo rabljeno. 0621-803 27284 Kupili smo tovarno KOP KRANJ vključno s stroji in opremo. Zaradi druge dejavnosti prodajamo dve STRUŽNICI, REZKALNI stroj in nekaj 1000 drugih izdelkov. LE TEHNI-KA kRANJ, «064/331-101 2731B OVERLOCK PFAFF in SINGER nova nerabljena, ugodno prodam. 0215- 650 27323 Osebni računalniki, tiskalniki, programska oprema, zaščitni filtri. ATAK, d.o.o., «324-313 27331 Dobro ohranjen 550 litrski HLADILNI BAZEN za mleko (Miele) prodam ali menjam za večjega. & 70-316 27339 Stroj za BRUŠENJE PARKETA, prodam. S 324-943, po 19. uri.27349 Zelo dobro ohranjen SUŠILNI STROJ, prodam, cena po dogovoru. 0 329-634 27350 Prodam rabljene industrijske šivalne stroje, a323-319 27361 ZOPASOV PRALNI STROJ z novim motorjem poceni prodam. 0861- 518 27372 EKONOMSKA II S»OKLICIH 211-463 -OBISKALI o VAS BOMO Kmečko hišo, trdno grajeno, na vasi, kupimo. 0061/738-429, popoldan BALKONSKA VRATA, širine 70x190, kupim. O 212-409 27313 Karamboliran osebni avto novejši letnik, kupim. 0061/823-168 27314 Kupim 1 teden dni starega TELIČKA simentalca. 0241-263 27379 ODKUPUJEMO: starinsko pohištvo, umetnine, ure, nakit, porcelan, steklo in podobno. Omenjene predmete tudi strokovno ocenimo. Svetujemo pri opremi stanovanj in lokalov. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7. Kranj, 0221-037, 48-545 26217 Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 053-401 26895 Kupim suhe hrastove PLOHE cca 2 kub. m. 070-178 27268 Kupim TRAKTOR goseničar, gozdno opremljen. 0725-563 27274 SATVSIRVICI - RTV SERVIS - TV antene SAJ antene (439 Omj tel.: 064/738 032 gr. material Ugodno prodam strešna OKNA v izmeri 65x112 (2 kom) in 74x145 (1 kom). 0311-353 27347 Pri nakupu cementnih izdelkov nudimo Izvensezonski popust! Prodajamo Samotne dimnike. DRAŠLER - CEMENTNI IZDELKI Kranj, Primskovo, tel.:211-317 glasbila Prazniki se bližajo Petarde bodo spet pokale Kranj, 30. novembra - Pred vrati so Miklavž, Božič, Novo leto, trije prazniki torej, ki jih mladi in tudi malo manj mladi po tradiciji pospremijo s pokajočimi petardami in svetlečimi raketami. Kako nevarna utegne biti pretirana razposajenost, objestnost, nepazljivost vsako leto na novo pripovedujejo poročila o nezgodah; ožganih nogah, odtrganih prstih rok, izgubljenih očesin ipd. Pred kratkim se ie spet zgodilo. Deček je ostal brez prstov, drugi bo najbrž za vselej ob eno oko... Kako je s prodajo in uporabo t.i. pirotehničnih sredstev v Sloveniji? Ta so zdaj v prosti prodajo, prodajajo pa jih lahko le fodjetja, ki imajo za to dovoljenja ministrstva za notranje zadeve, ogoji so jasni; prodajalec mora imeti ustrezne pogoje za hranjenje pirotehničnih sredstev, voditi mora natančno evidenco o prodaji po količini in vrstah, izdelek mora pospremiti z navodilom za uporabo v slovenskem jeziku. Koliko posameznik lahko kupi naenkrat, pa zakonsko še ni točno opredeljeno. Bolj natančna so pravila, kje pirotehničnih sredstev ni dovoljeno uporabljati. Prepoved velja za vse kraje, kjer bi to motilo ali vznemirjalo ljudi: naselja, bližina bolnic, zdravstvenih domov, domov za ostarele, šole, vrtci, še posebej pa na avtobusnih in železniških postajah, skratka, kjer je na kupu veliko ljudi. Pravila opredeljujejo tudi, kdo lahko kupuje in uporabi Eirotehnična sredstva. Starejši od 14 let lahko kupijo in uporabijo engalske vžigalice, pokajoče vžigalice, t.i. amorces naboje za otroške pištole, konfete bombice, pokajoče bombice, pokajoče žabice, pasje bombice, naboje, ki eksplodirajo pod nogami, pokajoče trakove male in petarde. Starejši od 16 let lahko kupijo in uporabijo petarde, rimske svečke, majhna ognjemetna kolesa, t.i. fontane, male bengalične bakle in sveče, topovske strele party knaller in male rakete. Vse druge pirotehnične izdelke lahko uporabljajo samo strokovno usposobljeni in polnoletni ljudje, ki morajo pred uporabo poskrbeti za ustrezne varnostne ukrepe. Gorenjski policisti in inšpektorji Uprave inšpekcijskih služb so se dogovorili, da bodo strogo nadzirali prodajo, hranjene in uporabo pirotehničnih sredstev. Kako uspešni bodo pri tem, se bo kmalu videlo. Kazni za kršitelje znašajo po zakonu o prekrških zoper javni red in mir po zadnjem popravku do 120.000 tolarjev. • H. Jelovčan POZOR: akumulatorji VESNA, ANTIFRIZ, motorna olja CASTROL, ■ „ MUSTANG, INA, in velika izbira rezervnih delov, traktorskih gum, | Iskra -Canon- Panasonic | krmil, semen, lopat itd. _ , POKLIČITE: trgovina GODEŠIČ, tel.: 631-497. od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure RAZPRODAJA: trosilec KRPAN 28, nakladalka SIP 19/9, DURANTE 12 in 16 m3, pajki 220 in 350, kiperca ETK 453, BERNARD11,81; 3,5 t; 4,5 t; kosilnice BCS 622, 602, 603, cisterne CREINA 2700 in DURANTE 2200 I, vitle TAJFUN 4*6t. NAJVEČJA IZBIRA traktorjev: ZETOR 6245, 6245 PVH, DEUTZ TD 55/A in MASSEY FERGUSON 374/F, SAME 35, ŠOLAR 50, FIAT 55-56,70-56 DT, TV 826, UNIVERZAL 350, 445, 640 itd. izobraževanje Instruiram matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole. Matjaž, 0213-644 27024 izgubljeno Izgubil sem očala v Člrčah. Najditelj naj se javi na 041-725 27317 pridelki Prodam krompir za krmo. Kopač, ena Brdo 53, Kokrica 27315 PRAŠIČA za zakol, jedilni krompir ter suhe hrastove deske 30 mm in 50 mm prodam. Zorman, 041-007 Al C ^EB K II Vil Hi-Fi d.o.o. TRGOVINA Z TVVID€OfiVDIO«HI - FI»T€L€FONI MfiflANTZ, SONV, T6CHNICS. d*,ovn,'0Qds?ŠS0 |f SS PANASONIC, PHILIPS, JBL, JAMO ^^jttVđffi Conkorjevo 5 - 64000 KronJ v bližini gledališča - TFUOh/ fcU'UOD Prodam krmilni KROMPIR. Bodešče 30, Bled, 077-230 27307 SINTESIZERJI, KAVVAJI, ROLAND, CASIO In HOHNER, po najugodnje-ših cenah. Zahtevajte prospekte in informacije. SINKOPA, d.o.o. Žirovni-ca 87, 0802-216_26871 Zelo poceni prodam nov SYNTESI-ZER KAWAI WK 40. 043-235 27271 lokali kupim Kupim ohranjen JUGO 55, letnik 88/ 89 5 prestav. 0621-807 27278 Kupim ekran A 56-70 ZA TELEVIZOR Iskra Pržan tip 81. 0697-219 27301 TELEFON TRGOVINA - SERVIS telefaksi - zicni in brezžični teleloni ■ tajnice - centrale - zaščite - telefonske ključavnice - kretnice ■ kabli - vtikači -vtičnice prodaja na drobno in debelo - rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel./«ax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./(ax: 222-150 V najem oddam SKLADIŠČE 40 m2 v Naklem. 050-852 26946 V centru Radovljice oddam več neopremljenih trgovskih lokalov. 0326-336 v nedeljo 27229 BIFE PRIKOLICO adria 450 prodam ali menjam za osebni avto do 4000 DEM. Milkovič Vlado, Frankovo nas. 52, Šk. Loka 27288 Lokal za neživllsko TRGOVINO oddamo v Kranju (50 m2) in pri Kranju (80 m2), za GOSTINSTVO ali trgovino pri Kranju, PISARNIŠKE PROSTORE v Stražišču (2x16 m2), v centru Kranja (2x14 m2 In 18 m2), na Primskovem in v Križah več PISARN. APRON NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1 a, 0214-674 In 218- 693 27367 ZA VSE PRI NAS KUPLJENE NEPREMIČNINE NUDIMO LEASING - KREDIT. Domžale center 57 m 2 za 39000 DEM polkletnl poslovni prostor, Kranj 1500 m2 z gospodarskim poslopjem najboljšemu ponudniku. Za znane najemnike iščemo različne trgovine In gostinske lokale. FRAST NEPREMIČNINE, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure 0242-651 27382 obvestila Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 4.12.1993. Prijave na 0 49-442 25750 Nakupovalni dan: Italija - Gorica 4. in 17. december, PALMANOVA, POR-TOGRUARO-GORICA 30.novembra, 9.december, 16.december in 23. december. Prijave 0691-624 26996 Vsak petek, NAKUPOVALNI IZLET v Munchen, cena 59 DEM. 0 82-104 27353 Miklavževi nakupi Češka dne 2.12. 93. 0691-812 27396 oblačila MODNI BUTIK VIKTORIJA STYLE na Laborah! Ugodne cene, izdelava oblačil tudi po naročilu! 27321 otr. oprema Nov otroški STOLČEK trip-trap, prodam. 0621-414 2/381 Prodam otroško POSTELJICO ter ZIBKO. 0216-976 27390 ostalo Izredna priložnost "rostfrai" SMETNJAK 240 I, neomejena življenjska doba. 0242-403 26214 DRVA razžagana, trske, smrekov žagan les, opaž, leseni izdelki, z dostavo! 0325-488 26398 Pečnice in vratica za lončeni kamin, prodam. 051-841 27282 Razžagana, mešana DRVA, prodam. 0 46-316 27351 ŠPEH od prašiča, krmljenega z domačo krmo in KRVAVICE, prodam. 0 733-290 27355 "SATEX" SATELITSKE ANTENE ŽE OD 499 DEM, 12 OBROKOV BREZ POLOGA 13 MESECEV GARANCIJE Tel.48-570 posesti Dam v najem majhno hišico, primerna za enega ali dva upokojenca. Želela bi, da ima eden od njih vozniško dovoljenje. Več v dogovoru. Interesenti naj se javijo osebno Sitar Milki, Hladnlkova 15, Križe pri TrŽiČU 27294 PRODAMO hišo do prve plošče v bližini Kranja, manjšo parcelo v Radovljici, večjo v Lescah in na Jezerskem ter vikend na večji parceli v Bohinju. PRODAMO VEČ RAZLIČNIH HIŠ. NA GORENJSKEM KUPIMO MANJŠE NOVEJŠE IN STAREJŠE HIŠE Z VRTOM. KUPEC NE PLAČA PROVIZIJE. APRON NEPREMIČNINE, Likozarjeva 1 a, 0214-674,218-693 27366 NUDIMO LEASING - KREDIT. ZA-ZIDUIVE PARCELE 360 m2, 1000 m2 in 402 m2 z hišo zgrajeno do I. plošče. FRAST NEPREMIČNINE, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, 0242- 651 27383 razno prodam 10 m3 BUKOVIH DRV prodam. 0403-611 27302 Prodam SMUČI elan 205 dol, belo poročno obleko št. 38 ter PESEK primeren za beton mivko 0i-o6 mm. 048-083 27359 stan. oprema Prodam kuhinjske elemente In štedilnik na plin. 078-818 27283 Regal, dvosed, kavč in hladilnik, prodam. Erak, Delavska 19, Kranj 27368 šport PADI šola potapljanja, informacije 0 064/403-065 od ponedeljka do petka, od 19. do 20. ure 25154 Prodam SMUČI 140 cm z okovjem TYROLIA 30 in palicami. 058-463 27344_ Prodam tekaške SMUČI dolge 2 m s celotno opremo in brez opreme dolge 2.15 m ter čevlje št. 37. 0213-285 27373 SATELITSKE ANTENE nemške in angleške NEUHAUS inPACE Z montažo ie od 469 DEM možnost NA OBROKE GARANCIJA, SERVIS In KVALITETA Naročila po telefonu: 064-422-585 (IT TRflPE d.o.o. Poženlk 10, CERKLJE -n3m?2 \5 eiectronicfI POSEBNA PONUDBA TEDNA VIDE0REK0RDER tamo 42.075 SIT -5* POPUST Iz ostalega programa: TV37cmTTX 39.990 SIT TV51cmTTX 47.430 SIT TV55cmTTX 55.845 SIT TV 72 cm TTX, stereo 103.275 SIT HIFISTOLPIzCDod 45.135 SIT I C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI storitve J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, 0 329-886 102^ POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerjl, vodovodne In elektroinstalaclje. 0 325-815 222»£ RTV- SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV, RA, video aparatov! Vaše želje sprejemamo non-stop na 0325-589_2402« Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo In popravl-jamo. 0213-218_25127 Roletarstvo BERĆAN nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0 in fax: 061/342-464 ali 061/342-703, stanovanje 25162 ŽAGANJE DRV hitro in poceni na območju občine Tržič. 057-214, zvečer 2537? POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket, z vašim ali lastnim materi-alom. 0 622-065_2584» VŽIGALNIKI s tiskom po 40 SIT in ŽEPNI KOLEDARČKI po 20 SIT. 0 43-244, od 8. do 10. ure._257» LEDO SERVIS - servisiramo hladilnike, skrinje, pralne stroje, štedilnike, hitro in poceni. 0214-780 2613» PODJETNIKI! Zagotavljam vam strokovno vodenje računovodstva. 0217-570__26220 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. SPARTAK, 0064/ 216-706_26452 Izoliram cevi centralne kurjave in vodovodne z AL pločevino in stekleno volno Hitro in poceni! 0061/485-360, zvečer_26908 VODOVODAR napeljuje novo H popravlja staro inštalacijo. 0218- 427_26924 Izvršujem vsa TAPETNIŠKA dela, tapeciranje vrat in preoblačenje gumbov po zelo ugodni ceni. 0327-620, popoldan_273# Izdelava CISTERN z A testom, peči in popravilo peči. 0738-855 27325 SMETNJAKE pocinkane Izdelujem t ugodno prodam. Dostava brezplač-na. 0324-457_2732» SATELITSKI sistemi, LASAT in PACE od 415 DEM z montažo, možen kredit. 0719-014_2733» Računovodstvo vodimo manjšim podjetjem, posredujemo kredite. 0323-184_27336 Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Poučujem harmoniko. 0311-353_ 27348 Kovinjske zaščitne MREŽE za kletna okna, vam izdelamo po naročilu. 0 82-104_27352 Obrtniki, podjetniki! Nudimo vam enostavno in dvostavno knjigovodstvo, finančno svetovanje in vse ostalo svetovanje v zvezi z vašim poslo-vanjem. 083-042_2737» Montaža stenskih in stropnih oblog 0061/823-127_27397 stanovanja ——* Prodam 3-sobno STANOVANJE v pritličju, telefon, lastna centralna v bližini zdravstvenega doma. 0310" 042_272«2 2-sobno komfortno stanovanje na Jesenicah ugodno prodamo. 0 061/ 1313144 int. 4546, ob delavnikih oo 6. do 14. ure, razen sobote in nedelje 27298_ ^ Prodam mansardno dvo in p°' sobno STANOVANJE v Škofji Loki-0620-848 2732« skofja Loka - stanovanje 52 m2. takoj vseljivo. 0631-249 aH 632-771 Prodamo v Kranju enosobr.a, dvosobna in trosobna Oddamo v najem 2-sobno v Medvodah polovico hiše v Kranju in šestsobnp v okolici Kranja-FRAST NEPREMIČNINE, od 9. d° 12. in od 16. do 18. ure, 0242-661 Maria IVeben ZMeizdam GOLF diesel, letnik septem-š*1&90. «622-015 od 16. ure dalje iofe?dno prodam JUGO 55, letnik ^g8- «721-670_27267 Aodam APN 6 S, star 10 mesecev, *°t nov. «51-342 27259 Nujno prodam VW PASSAT 1,6 CL, letnik 1991, metalno moder, eO.OOOkm. «85-054, po 15. uri 27286 Prodam GOLF JGL. letnik 1982. «328-078 27285 Prodam JUGO FLORIDA, letnik 1991, bele barve. «325-126, zvečer 27297 Prodam GOLF JXB, letnik 1987. «48-726 27300 Prodam R 4, letnik 3/1991. «422- 664 27310 Prodam JUGO 65, letnik 1989, prevoženih 38000 km za 5500 DEM. «403-232 27312 Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 5/ 85. «57-230_27316 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 LX, staro dve leti, reg. do 27.11.94, prevoženih 25000 km. «77-230 27320 Prodam DIANO, letnik 1978 za 600 DEM. «78-293, Borut dopoldan 27322 Odkup, prodaja, kreditiranje in prepis vozli. «331-503 in 323-171 int. 12, vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure 27324 Prodam Z 101, letnik 1982, obnovljena, registrirana, cena ugodna. «59-109 popoldan 27335 Prodam R 4 GTL, letnik 1989, rdeč, prvi lastnik, cena 5100 DEM. «41- 062 27340 VLAČILEC TAM, starejši letnik, nosilnost 10 ton, reg. do 8/94, ugodno prodam ali zamenjam za osebni avto. « 82-635, po 16. uri 27354_ MINI MORIŠ, letnik 1976, lepo ohranjen, zelene barve, reg. do 2/ 94, ugodno prodam. B 41-494 2735« Prodam R 19 RT 1.7, letnik 1992, rahlo poškodovan. «872-583 27358 JUGO 45, letnik 1987, reg. do 6/94, prvi lastnik, ohranjen, ugodno prodam. «213-875 27368 Prodam R CLIO RN 1.2. star 7 mesecev, cena 16.400 DEM. «45- 365 27370 JUGO 65 GWX, letnik 1990 in VW HROŠČ, letnik 1970, prodam. »631-674 27374 Odkup avtomobilov, plačilo takoj. AvTOPRIS. d.o.o., «312-255 27375 Prodam Zastava 101 GTL, letnik 1989. «312-255_27376 Prodam JUGO 45, letnik 1986, cena 1900 DEM. «312-255_27377 JUGO 45, letnik 1968, reg. do 11/94, bele barve, zelo ohranjen, prodam ali zamenjam za enakovredno vozilo, cena cca 3100 DEM. «218-647 27386_ OPEL REKORD, letnik 1980, prodam. «715-110, dopoldan od 11. do 12. ure in od 17. do 18. ure 27388 FORD FIESTO 1.3 I disco, letnik 3/ 93, prodam. «218-323 ali 66-676 27391_ Z 101 GT 55, letnik 1984 reg. do novembra 94, prevoženih 51000, prodam. «872-064, po 16. uri 27392 zaposlitve Z prodajo mladinskega programa imate možnost, dobrega zaslužka in dodatno stimulacijo. « 84-662 in 328-265 25716 Gostišče TULIPAN Lesce zaposli samostojno NATAKARICO. »715- 416 27218 Honorarno zaposlim potnike za nov način zanimivega dela, zagotovljeno uvajanje in tedensko izplačilo. »57- 230 27270 Nudim DELO na dom, smer kovinarska. Pogoj: lastni prostor. »631- 988 27277 Sprejmem serijsko šivanje na domu, imam Overtock. «323-392, po 20. Uri 27281 Zaposlitev dobi moško-ženski FRIZER z delovnimi izkušnjami. Ponudbe šifra: DECEMBER 27200 Honorarno iščem zaposlitev prodajalke. »217-825_27299 Delo, dobro plačano dobi 5 delovnih SLOVENCEV. »620-565 27333 Iščemo ČISTILKO za blok v Valjav-čevi 11 Kranj. Kličite »216-917 ali osebno pri Petelinšek 27345 Dejstvo je, da je zastopništvo za MK trenutno najbolj plačano honorarno delo. Je še nekaj prostih delovnih mest. Vabimo predvsem ljudi z delovnimi navadami, da pokličejo »632-330 ali 50-846_am Redno ali honorarno zaposlimo PRODAJALKO v trgovini z Živili v Frankovem nas. 67, skofja Loka. Informacije v trgovini MAK. 27sao Prodam JARKICE tik pred nesnostjo. Urh, Zasip, Reber 3, Bled 27332 Prodam dva PRAŠIČA za zakol in telico simentalko, staro 6 mesecev. Sajovič, Mlakarjeva 43, Šenčur 27334 Prodam 100 kg težke PRAŠIČE, menjam visoko brejo TELICO za jalovo goved. »49-252 27341 Prodam brejo KRAVO po izbiri. »76-442 27357 Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 tedne. »421-062 27362 Rjave mlade KOKOŠI, pred nesnostjo prodajamo. PERUTNINARTVO MOSTE 99 pri Komendi, »061/ 841-471 27363 Prodam MESO mladega bikca. »682-572_27368 PRAŠIČE za rejo ali za zakol, prodam. Prešeren, Gorica 17, Radovljica, »712-222 27385 Prodam črne čistokrvne PUDELNE, stare 6 tednov. »70-505 27387 Podarimo prijazne 4 mesece stare MUCKE. »801-308 27383 živali ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam. Krivic, Zgosa 22, Begunje, »733-232 mM PUJSKE težke 20 «620-582 30 kg prodam. 27057 PRAŠIČA za zakol, prodam. Grad 59, Cerklje 27088 štirinajst dni starega črnobelega BIKCA, prodam. Milan Debeljak, Podbrezle 150. « 70-069 gag PRAŠIČA za zakol prodam, domača reja. Strahinj 80 a, «48-093 27287 Prodamo PUJSKE različnih velikosti od 20 kg naprej.Možnost nadaljnega sodelovanja.Prodajamo tudi PIŠČANCE za zakol. Alojz PRELOG, Zagojtci 30,62272 GORIŠNICA(relacija Ptuj Ormož), tel.-062/708-007 čistokrvne srnine PINČE prodam. Cena 150 DEM. «061/614-03327185 3 ZAJCE za zakol, prodam. «311- 665 27272 Prodam ODOJKE po naročilu. «215-111 27273 Prodam PUJSKE težke 20 kg. «682-745_27275 Prodam polovico PUJSKA. «64- 132 27276 Prodam KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev. «061/621-638 272so KOBILO haflinger, brejo in žrebeta lipicanec/haflinger, prodam. «43- 367 27285 Prodam težke mesnate PRAŠIČE in očiščene svinjske polovice, domača krma. Praportna polica 4, »422-145 27282 Prodam PUJSKE stare 10 tednov, težke 20 - 25 kg. »725-224 27293 Oddam PSIČKA starega dva meseca. »43-044 Gašpertin 27296 JARKICE pred nesnostjo in bele PIŠČANCE za zakol prodam. Fujan, Hraše 5, »061/627-029 27300 Prodam MESO mladega bikca in PRAŠIČA za zakol. »681-211 27319 JARKICE 24 tednov stare, prodam. »632-622_27327 Kupim dva BIKCA nad 300kg in prodam silazno KORUZO v silosu. »70-497 27330 _ Novo mesto, d.o.o. Gor. Lakovnice 5, Novo mesto PROMET Z NEPREMIČNINAMI - prodaja in nakup nepremičnin - najem in oddajanje nepremičnin - svetovanje in pravna pomoč v zadevah, ki so vezane na promet nepremičnin • Najemodajalci in kupci ne plačajo provizije! • Vodimo evidenco kupcev in najemnikov! Za sodelovanje z nami, pokličite na naše agenture: Novo mesto, tel.068/43-513 od 16. do 19. ure; Tržič, tel 064/50-068 vsak dan od 8. do 19. ure. 3ADiO KOMERCIALA: Tel:064/221-186 Fax:064/221-865 V SPOMIN IDA BENKOVIČ roj. Verbič, 2.10.1953 - L 12.1992 Sanjalo se mi je, da v svetem raji bila sva srečna tam brez zapopadka; bila je preč življenja doba kratka, kjer me od tebe ločjo časi, kraju.. (F. Prešeren) Mož Jure, hčerka Simona t OSMRTNICA Ko bom umiral, rad bi jeseni, takrat naj pride mrzla smrt k meni Roženkravt, nagelj, vrh rožmarina, šopek spomina name naj bo. Sporočamo vsem, da je odšel k Bogu in k svojima sinovoma naš dobri in skrbni ata JOŽE MOČNIK p. d. Cestarjev ata iz Medvod Za njim žalujemo vsi, ki smo ga imeli radi. Pogreb bo v sredo, 1. decembra, ob 14.30 izpred domače hiše, ob IS. uri pa izpred kapelice v Preski. Medvode, 28. novembra 1993 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta in starega ata VIKTORJA POLIČARJA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem iz MERKURJA Kranj, ki so vedno pripravljeni nuditi vsakršno pomoč. Iskrena hvala g. župniku in gasilcem iz SAVE Kranj in Nakla za lep pogrebni obred, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke, obema govornikoma za besede slovesa in organizacijama ZB in DU Naklo. Zahvala tudi pogrebnemu podjetju NAVČEK za vso skrb in organizacijo pogreba. Še enkrat vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in dragega pokojnika spremili k večnemu počitku, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Naklo, 25. novembra 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče TILKE TAVČAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo ob zadnjem slovesu. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI Kropa, 26. novembra 1993 SPOROČILO O SMRTI V 86. letu starosti je umrla ANA ZUPAN sr. Pulherija z zadnjim bivališčem Petrovce 214 Od nje smo se poslovili v torek, 23. novembra 1993, na pokopališču v Žalcu pri Celju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, posebej g. župniku in kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred ter šolskim sestram za poslovilne besede. Obenem se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Žalujoči: sestra Tončka in ostali sorodniki Srakovlje, Naklo, Dvorje, Hraše, 23. novembra 1993 Z noži nad domačine in policiste Krvava nedelja v Žireh Kranj, 29. novembra • Načelnik inspektorata v UNZ Kranj Jože Ajdišek je na današnji tiskovni konferenci s ie na pol uradnimi podatki osvetlil včerajšnji veliki pretep v Žireh, ki !;a je izzvala šesterica mladenicev iz Ljubljane, Škofje Loke n z Vrhnike v novem lokalu na Voleriji. Eden od izzivalcev, Klemen K., se zaradi zloma čeljusti in nosu zdravi v Kliničnem centru. Proti šesterici mladenicev, ki so jih najprej zadržali na škofjeloški policijski postaji, danes pa jih bo zaslišal preiskovalni sodnik, bodo policisti napisali ovadbe za štiri kazniva dejanja, je povedal Jože Ajdišek; osumljeni so kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu, kjer je kdo huje ranjen, ogrožanja z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru, preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in poškodovanja tuje stvari. Štirje od šesterice so po prvih podatkih državljani ZRJ, dva imata slovensko državljanstvo. Klemen K. je iz škofje Loke, Bane B., Jovan P. in Robert M. z Vrhnike, iz Ljubljane pa sta Gorčin H. in Miodrag M. Vsi so še mladi, vendar že polnoletni. Fantje so prišli žirovski hram na Voleriji v nedeljo okrog enih popoldne. Čez dobri dve uri pa je izbruhnilo. Preiskava o tem, kdo vse je vpleten in kaj seje natančno dogajalo, sicer še ni zaključena, očitno pa so prišleki izzivali lastnika lokala in domače goste. Dva sta potegnila tudi noža, na srečo jih nista na nikomer uporabila. Vendar pa se je v hramu se je vnel pravi pretep, ki se je nadaljeval zunaj, dokler razgretežev ni ohladilo pet policistov s službenim psom, razpršilcem, gumijevkami, lisicami in trdimi strokovnimi prijemi. Jože Ajdišek je povedal, da so se "napadalci" s pestmi in nožema spravili tudi nad policiste. Glavni pobudnik krvave nedelje v Žireh naj bi bil državljan ZRJ Bane B., ki ima bojda že kar obsežen kriminalni dosje. * H. Jelovčan Plen v blagajni Jesenice - Kriminalisti z jeseniške policijske postaje so prijeli "starega znanca", 27-letnega Jasmina H., brezposel-neža z Jesenic. Jasminu so dokazali, da je med 20. in 22. novembrom vlomil v obrat Elektrode v jeseniški Železarni. Skozi okno je prišel v garderobo in jo natančno pregledal. Imel je srečo, saj je v eni od kovinskih omaric našel in vzel nekaj prehrambenih bonov, še boljši ulov pa ga je čakal v tajništvu. Nasilno je vlomil v več predalov in omar, našel ključe kovinske blagajne, jo odklenil ter iz nje vzel 7.000 mark ter 58.000 tolarjev. V istem času je Jasmin H. vlomil tudi v obratno ambulanto jeseniške Železarne. Vstopil je tako, da je s smetnjakom razbil steklo. Iskal je v kleti, vendar ni našel nič "pametnega • H. J. Vrhničani razdejali apartma Kranjska Gora - Sredi novembra je skupina mladih najela enega od apartmajev Razor v Kranjski Gori, trije so ga nato dobesedno uničili. Škode je za okrog 200.000 tolarjev. Na postaji mejne policije v Kranjski Gori so napisali kazensko ovadbo proti 20-letnima Sašu S. in Alešu P. ter 18-letnemu Jasminu M., vsi so z Vrhnike, zaradi suma kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Fantje naj bi uničili štiri vratna krila, pomazali stene s hrano, razbili pet lestencev in nočnih svetilk, izpraznili štiri gasilne aparate s prahom, s prahom, vinom in hrano pa tudi zasvinjali ves apartma. • H. J. Plačeval s ponarejenimi Kranj - Kriminalisti urada kriminalistične službe so obravnavali 21-letnega Samira A. iz Kranja in ga ovadili zaradi suma kaznivega dejanja ponarejanja denarja. Že 10. oktobra je (tedaj neznanec) prišel v recepcijo hotela Jelen in hotel zamenjati bankovec za 100.000 lir. Recep-torka je ugotovila, da je denar ponarejen, nakar se je fant ustrašil in pobegnil. Kriminalisti so kasneje ugotovili, da je bil prav Samir A. lirami Dokazali so mu še en poskus vnovčenja ponarejenega denarja. 23. oktobra si ie Samir od znanca sposodil 4000 tolarjev, obljubil, da mu bo posojilo vrnil v enem tednu, kot garancijo pa mu je dal ponarejeni bankovec za 100.000 lir. Samir A. tolarjev seveda ni vrnil, zato je hotel znanec lire vnovčiti na Petrolo-vem servisu. Tu so videli, da gre za ponaredek in poklicali kriminaliste, ki so Samira razkrinkali. • H. J. N Miren teden Kranj, 30. novembra - Glede na prvi pravi sneg v zimi, ki prihaja, in s tem povezanimi slabšimi voznimi razmerami, je bil minuli teden na gorenjskih cestah eden najbolj varnih letos. Bile so samo tri omembe vredne prometne nezgode, od tega dve v radovljiški in ena v kranjski občini, ranjeni so bili štirje ljudje. Kranj - V petek, 26. novembra, ob 15.40 se je zgodilo na regionalki Kranj-Skofja Loka v bližini delavskega mostu na Laborah. 63-letni Alojz Mubi iz Kranja je šel peš po levem pločniku od Labor proti mlekarni. Pri nadvozu lokalne ceste za Mavčiče je zunaj prehoda za pešce prečkal štiripasovnico. Ko jebil že skoraj na drugi strani, je iz smeri Škofje Loke pripeljal z osebnim avtom 57-letni Peter Kovač iz Voklega. Pešca jc zbil, vrglo ga je na pločnik, Kovač pa je ustavil po 19 metrih. Mubija so huje ranjenega (zlom desnega kolka) odpeljali v Klinični center, za voznika Kovača pa so odredili odvzem krvi in urina. Imela sta srečo Bled - V soboto ob pol dveh popoldne je 20-letni Miran Jakopič iz Sp. Gorij vozil s petko od Železniške postaje proti Rečici. V blagem desnem ovinku pri hiši št. 33 je avto zaneslo na levo stran, s ceste, kjer je trčil ob drevo, od tam pa ga je odbilo nazaj, prek desnega voznega pasu je spet "zletel" s ceste, trčil v železno varovalno ograjo, jo prebil in po pobočju zdrsel proti regatnemu centru, kjer se je po 27 merih ustavil ob deblu drevesa. Jakopiču je alkotest pozelenel prek Dolovice, na srečo pa niti sam, niti njegov sopotnik, 18-letni Blaž Simnic iz Zg. Gorij nista bila huje ranjena. Petka je skoraj "totalka". • H. Jelovčan Surova starša Radovljica - Kriminalisti urada kriminalistične službe so javnemu tožilstvu ovadili zakonca Iz Radovljice zaradi suma kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletnih oseb in surovega ravnanja. Razkrili so, da sta 34-letni mož in 31-letna žena s svojimi tremi otroki (deset, devet in pet let) skrajno grdo ravnala, še posebej sta se znašala nad najmlajšo, saj sta jo oba po nečloveško pretepala v kopalnici ali na podstrešju, najraje s pasom. Otroci so psihično razrvani. Na potezi je vsekakor radovljiški center za socialno delo, ki družino pozna kot problematično, in otrokom morda še lahko pomaga. • H. J. Nadaljevanje zgodbe Elita-Projektivno podjetje Četverica osumljena utaje davkov Kranj, 29. novembra - V zadevi t.i. pranja denarja med trgovskim podjetjem Elita in Projektivnim podjetjem iz Kranja, ki se je prek dveh zasebnih firm pretakal v zasebne žepe, so v uradu kriminalistične službe UNZ Kranj napisali prve kazenske ovadbe avgusta letos. Zdaj so kriminalisti poslali na tožilstvo ie ovadbe za štiri ljudi, osumljene kaznivega dejanja utaje davkov. Za osvežitev spomina na kratko ponovimo, kar so kriminalisti dognali poleti. Projektivno podjetje Kranj je denar posojalo Eliti, ta pa ga ni vračala z obrestmi, pač pa so se obresti prek dveh zasebnih firm stekale na več zasebnih tekočih računov. Elitin finančnik Bojan V. naj bi denar dvigal, ga nekaj zadržal zase, nekaj pa oddal direktorju Projektivnega podjetja Petru G., ki naj bi ga "pod roko" delil naprej. Avgusta so torej kriminalisti ovadili Bojana V. in Petra Izlet v Gorico Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na nakupovalni izlet v italijansko Gorico. Izlet bo v torek, 30. novembra 1993, avtobus bo odpeljal ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. • L.C. Izlet v Avstrijo Društvo upokojencev Kranj vabi na nakupovalni izlet na Koroško, ki bo v Četrtek, 9. decembra 1993, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kram, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Ne pozabite na potno listino! • L.C. Izlet v Italijo Društvo upokojencev Žabni-ca vabi na celodnevni izlet v italijansko Gorico. Odhod avtobusa bo ob v soboto, 4. decembra 1993, ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. • LC. Izlet v manj znane kraje Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v manj znane kraje. Izlet bo v torek, 14. decembra, odhod pa bo ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L.C. Ogled opere Društvo upokojencev Kranj organizira v petek, 10. decembra, ogled opere Nabucco v Ljubljani. Prijave in informacije DU Kranj, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. • L.C. foto bobnar Dia večeri v salonu Dolik Foto klub Andrej Prešern Jesenice začenja ciklus dia večerov, na katerih bodo člani kluba in drugi sodelavci prikazovali svoja doživetja. Večerni bodo vsakih štirinajst dni ob torkih ob 18. uri v salonu Dolik na Jesenicah. Danes, v torek, bo predaval Janez Avsenik. • L.C. Planinski literarni večer V četrtek, 2. decembra 1993, bo ob 18. uri v šolski knjižnici Gimnazije Kranj planinski literarni večer. Poezija gora in diapozitivi bodo predstavljeni v pogovoru z Manjo in Andrejem Stremfljem. • L.C. 31.3 F/7 G. kaznivega dejanja zlorabe položaja in podpisovanja službenih listin. Nove ovadbe v nadaljevanju zgodbe so uperjene proti štirim osumljencem, in sicer zaradi domnevne utaje davkov. Prvi je 38-letni Stanislav G. s Trstenika, ki je lani, uradno brezposelen, opravil več priložnostnih del za Projektivno podjetje (npr. štetje prometa). Zaslužil je več kot dva milijona tolarjev, od tega pa ni plačal dohodnine v znesku 630.000 tolarjev, ugotavljajo kriminalisti. 54-letni direktor Projektivnega podjetja Peter G. iz Zg-Dupelj je ovaden, da je iz "naslova" obresti sprejel 215.000 tolarjev, ki niso zajeti v dohodnino, torej naj bi utajil 75.000 tolarjev davka. Stanislav R. iz Kranja, star 65 let, zaposlen v Projektivnem podjetju kot projektant, je lani dobil v gotovini nekaj manj kot 200.000 tolarjev, dohodka ni prijavil in s tem prikrajšal državo za 104.000 tolarjev. 38-letni finančni direktor Elite Bojan V. iz Kranja naj bi lani za storitve, ki naj bi jih opravil za Projektivno podjetje, dobil okrog 650.000 tolarjev. Tudi njega kriminalisti sumijo utaje dohodnine, in sicer v višini 242.000 tolarjev. • H. Jelovčan Neodvisnost proti Kranjskim sindikatom "Zatohlost starih sindikatov" Kranj, 30. novembra - Delavci družbenega podjetja Varnost, ki j0> je del povezanih s Svetom kranjskih sindikatov, del pa po novem tudi v Neodvisnosti, med seboj niso sprti. Tudi oba podjetniška sindikat ne, pač pa letijo pingpong žogice med obema "centralama". Potem ko je Svet kranjskih sindikatov očital Neodvisnosti volitve v delavski svet varnosti po "aufbiks" sistemu, mu slednji zdaj vrača z očitki o zatohlosti starih sindikatov. Bogomir Ličof iz KNSS Neodvisnosti razlaga, kako je Erišlo do volitev novega delavs-ega sveta v Varnosti, predtem pa do ustanovitve novega sindikata. Stari sindikat naj bi namreč ne reagiral na nezakonito početje vodilnih, zato so se delavci organizirali v alternativni sindikat. S predstavniki prejšnjega so se dogovorili, da skupaj izpeljejo volitve v delavski svet, vendar se je predstavnik starega sindikata umaknil. Zakaj se je pri volitvah tako mudilo, da so jih morali izpeljati v osmih dneh? V Neodvisnosti pravijo, da zato, ker so se dokumenti z Varnosti vozili drugam. Hitrost tudi ni nezakonita, saj pretekle izkušnje spopadov z vodilnimi narekujejo tako ravnanje. Pri obeh sindikatih ne gre za nasprotno delovanje, pač pa za prepozno reagiranje starega sindikata, trdijo v Neodvisnosti in dodajajo, da je ta počasnost morda namerna, kajti sindikalni zaupnik SKS v Varnosti je kljub dokazom o nezakonitosti na vse kriplje zagovarjal vodstvo. Na dvom o tem, kateri delavski svet v Varnosti je zdaj legitimen, Bogomir Ličof odgovarja, da novi, saj je stari pred očnu večine zaposlenih na zboru delavcev podpisal svoj od' stop.V Neodvisnosti se čutijo užaljene, ker jim je Svet kranjskih sindikatov očital "horuk" akcijo in delovanje za svojo lastno promocijo. Zato mu odgovarjajo, če se čuti ogroženega o konkurenčnega sindikata, naj raje pravočasno reagira na veliko večje svinjarije v podjetjih, kjer ima SKŠ monopolni položaj. Če namreč ne bo, se bodo delavci spet zatekli b konkurenčnemu sindikatu. Sindikat Neodvsnost pa bo po svojih pravilih opravil z nezakonitostmi, preden bodo vodilni po "aufbiks" sistemu opravili z delavci. • D. Z. W- prodaja novih in rabljenih strojev (kovina, les, plastika) PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO Hrastje 52,64000 Kranj Tel/Fax: 064/331-719 delovni čas^sak dan od 9-19h sobota od 9-12H - prodaja strojnega orodja in naprav. - borza strojev -'manjše in vec]e proizvodne linije (testenine, kava, sveče, pivo...) • inženiring proizvodnih programov _ MGA3Ž, Si ŽE flSAL MIKLAVŽ .2 ŽE j r* Mi Ot>r/5AL, f>A HctM*