LOTO XIX., S TET. 197
UUBLJiKI, PETEK, 22. AVGUSTA 1958
S10VENSE1
izdaja in uaKa Lasujnsn« (»oo.ietje slovenila poročevalec — UneKtoi Kadi jaahaba. G-iavnJ ln odgovorni urednik Sergej Vofinjak. ~ Uredništvo: Ljubljana, TomSlčeva ulica St i ln 3, telefon 23-522 do 13-526 — Oprava: Ljubljana. TomSlCeva ollca St. l-II, telefon 1>521 do 23-536. — Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cesta 1. telefon
21-836. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832.   Postni
predal it 29. — Zlro rafinn pri Komunalni banki Ljubljana etev coo-704/t-367	— Mesečna naročnina 230 din
n w “• »*uu»xa 1898	-	f»CT«	104HS
SbfCČevaJ^c
PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO MARIBORČANOM
oc Jugoslavije
n w enotnosti njenib narodov
Ker ^ogromna večina človeštvo ne želi vojne, nam ne preostaja ničesar druaeaa, kakor da
živimo v miroljubni koeksistenci 2 vsemi narodi
MARIBOR, 21. avg. (Tanjug). Poročali smo, da je bil včeraj v Domu JLA v Mariboru prirejen slavnostni sprejem ob obisku predsednika republike Josipa Broza - Tita v tem industrijskem mestu Slovenije. Sprejemu so prisostvovali tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, član izvršnega sveta Slovenije Tone Bole ter zastopniki političnih in družbenih organizacij in delovnih kolektivov v Mariboru.
Med sprejemom, ki je potekel prijetnem razpoloženju, e predsednika Tita pozdravil predsednik okrajnega ljudskega odbora Milan Apih, ki je izrazil ?3dr'voljstvo Mariborčanov, ker •"■'liovo mesto nnisksl nr- •
m mojim sodelavcem o nekate-rib problemih Maribora. Tega 111
omenil v svojem pozdravu, pa
zato tudi ne veste, o čem smo se razgovarjali. Imel je popol-noma prav, da reševanje proble-inov, o katerih je govoril, ni amo slvar Maribora, temveč
rm
Maršal Tito pred spomenikom padlih borcev v Celju
--mik Tito, in je v vojem po-'iravu med drugim dejal: ■Srečni smo in ponosni, tovariš r 'edsednik, ker moremo od :zu pokazati del naših velikih = r,ebov, ki smo jih dosegli sku-z drugimi člani naše skup-- To so uspehi politike, k. vod: naše ljudstvo pod vašim sdstvom.
S svojim prihodom v naše •?sto ste i . olnili gorečo željo h prebivalcev, za kar se vam v.i- valjujemo. Prebivalci Mari-' ra se zavezujejo, da se bodo ‘a svojem področju prizadevali storiti vse, da bi mogli zgradit: f cializem in ustvariti blaginjo vse ljudi v naši državi ter v ko uresničiti program, ki ga 'šstopate vi in naša Zveza ko-'■ unistov.«
Ob koncu svojega pozdrava je Predsednik okrajnega ljudskega ribora izra: '1 željo mariborskih Prebivalcev in vseh naših ljudi ca bi tov. Tito živel srečen in zadovoljen še mnogo let na čel raše socialistične države.
Ko se je predsednik Tito za ra lil za ta p-zdrav, je v svojem govoru dejal:
-■Dovolite mi, tovariši in tovarišice. da se predvsem zahvalir* prebivalcem Maribora, ki so me lako prisrčno sprejeli.
Ko sem jih gledal včeraj in danes na ulicah tako razpoložene, sem bil globoko ginjen in Impresioniran. Vprašal sem se. ali gre tu samo za simpatije do mene ali za kaj drugega. Ko sem videl vedre in razpoložene Mariborčane, sem pomislil, da nas ne bi tako sprejeli, ako bi oinogo grešili, ali pa, ako bi že danes ne videli prekrasnih rezultatov prizadevanj naših delovni' ljudi. Vsekakor smo v svojem ®elu včasih tudi grešili, ker smo Kudje. toda glavno je. da nismo mnogo grešili in da smo popravljali svoje napake.
Tovariš Apih je govoril mem
vse naše skupnosti. Bržkone je bil tudi siguren, da se ne bomo obotavljali pomagati vam, da bi te probleme laže rešili.
Hotel bi, tovariši in tovarišice, povedati še eno. Preteklo je nekaj nad 13 let, odkar smo ce lotili dela, da bi zgradili v naši državi boljše življenje. Iz leta v leto smo obljubljali našim
ljudem boljše življenje in jih nismo prevarali. Vsako leto je bilo pri nas čedalje bolje ne
glede na razne težave, ki jih še
vedno imamo. V ocenjevanju naših uspehov je treba biti objektiven in videti, kakšna je danes naša država. Ako gremo po Jugoslaviji, boste videli velikanske spremembe, ki so nastale v njej po vojni kot rezultat nezlomljive odločnosti naših ljudi ter njihove velike in globoke vere, da lahko samo z lastnimi silami ustvarijo sebi boljše življenje.
Danes imamo zopet zunanjepolitične težave, kakor smo jib imeli pred nekaj leti. Zdi se, da je naša usoda takšna, da se moramo vedno boriti tako z notranjimi kakor z zunanjimi težavami. Kadarkoli pomislimo, da smo preživeli najtežjo dobo, nam vedno kdo od. zunaj ustvarja nove težave. Sicer nas to ne more-ustaviti na naši poti, lahko pa nas ogorči, kajti po svojih prizadevanjih med preteklo vojno in prispevku, ki je pomeni! pravo epopejo, je Jugoslavija zaslužila, da se proti njej drugače obnašajo.
Nas nikdar ne napadajo samo z ene strani, temveč nas napadajo močneje od časa do časa tudi z druge strani. Sedaj nas zopet napadajo, in sicer zelo ostro tisti, ki bi morali biti naši prijatelji in ki bi morali upoštevati ne samo to, kar je Jugoslavija dala v preteklosti, temveč tudi to, kar daje tudi danes za prihodnost človeštva. Namesto tega skušajo podcenjevati naše napore, da bi ohranili mir, in z raznimi netočnimi opisova-
nji stvari izolirati našo državo od drugih narodov.
Svoje delo moramo nadaljevati mirno, kakor smo delal* tudi doslej v najhujših trenutkih, in nadaljevati svoje vsakdanje delo za ustvaritev boljših življenjskih pogojev. Da pa bi mogli obvladati zunanje težave ki nam jih povzročajo, moramo
biti močni in enotni, mora , biti
naša država enotna. Nikdar ne smemo pozabiti, v čem je meč Jugoslavije. Moč Jugoslavije je v enotnosti njenih narodov, v brezprimemih naporih, ki so jih izvršili do danes, in v moralnopolitičnem kapitalu, ki si ga je naša država pridobila med vojno in po njej. Ohranimo to našo pridobitev, da bi laže obvladal
(Nadaljevanje na 2. strani)
Wm0^m
mmm
s
mmmm-
Predsednik Tito med obiskom . v Kidričevem
ZDA bodo ustavile poskuse?
¥ BIew foiku skoraj 2 gotovostjo pričakujejo, da bo ameriška vlada začasno prekinila 00-
sknse 2 velikimi jedrskimi bombami
WASHINGTON, 21. avg. (Reuter). Predsednik senatnega pododbora za razorožitev demokrat Humphrey je izjavil, da bi bila odločitev ZDA o začasni prekinitvi atomskih poskusov dobra in zdrava politika. Po njegovem mnenju bi takšno odločitev pozdravili mnogi ljudje na svetu.
VFashington, 21. avg. (Reuter) Predsednik senatnega pododbora za razorožitev demokrat Iiumphrey -je izjavil, da bi odločitev ZDA o začasnem prenehanju atomskih poskusov bila dobra in zdrava politika. Po njegovem mnenju bi tako odločitev pozdravili mnogi v . svetu. V pooblaščenih veashingtonskih krogih izjavljajo, da b; ZDA lahko v kratkem objavile odločitev o prenehanju atomskih poskusov.
V New Yorku skoraj z gotovostjo pričakujejo, da bo ameriška vlada objavila odločitev o začasni prekinitvj poskusov
IZBEBNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Optimfzem w OZN
NETV YORK, 21. avg. (Reuter). Izredno zasedanje Generalne skupščine OZN je danes nadaljevalo s proučevanjem položaja na Srednjem vzhodu. Današnje zasedanje se je začelo v vzdušju, ki daje upanje, da bodo kmalu našli pot za sprejete odločitve.
m
rtvre
stanje 21. AVGUSTA: Nov val frontalnih motenj, ki povzroča
padavine, je dosegel zahodne Al-Ps- T njim doteka nat) srednjo Evropo hladnejši zrak.
NAPOVED ZA PETEK: Pretcž oblačno vrorne z vmesnimi pa davinami deloma nevihtnega značaja. Nočne temperature in-rl 9 in D, na Primorskem okrog 21. naj-vtije dnevne okoli 24 stopinl Cel-
Kja.
Ta optimizem je zavladal po pobudi, ki so jo dale arabske države, ko so napovedale nov predlog resolucije o Srednjem vzhodu. Pričakujejo, da bo ta predlog, katerega neuradno besedilo že poznajo delegacije, uradno predložen še danes. Glede na splošno vzdušje bi Generalna skupščina lahko glasovala o arabskem predlogu resolucije še nocoj ali jutri.
Prvi govornik na današnjem zasedanju je bil belgijski predstavnik Nisot, ki je podprl predlog resolucije sedmih držav. Za njim je govoril sudanski minister za zunanje'zadeve Mahgub, ki je poudaril potrebo po razvoju jn krepitvi lige arabskih držav. Ta liga bi po njegovem mnenju morala igrati večjo vlogo od tiste, kakor jo ima danes. Arabskim državam, je nadaljeval Mahgub. je treba omogočiti, da v skladu z voljo svojih narodov odločijo. ali še bodo pridružile neki federaciji, konfederaciji ali uniji ali pa da ostanejo popolnoma neodvisne.
Tunizijski predstavnik Mon-gi Slim je izjavil, da njegova delegacija ne more podpreti predloga resolucije sedmih držav niti sovjetski predlog. Prva resolucija, je dejal, ne poudarja potrebe po umikj ameriških sil iz Libanona n britanskih iz Jordanije, medtem ko je sovjetska resolucija nesprejemljiva. k?'- ne nudi zagotovila za ozemeljsko in politično neodvisnost Libanona
in Jordanije. Sprejemljiv
oredlog mora vsebovati taka zagotovila, je nadaljeval VTon ■V Slim Oba ta elementa vse t?uje resolucija arabskih držav, za katero pričakujejo, da bo prpčPngana.
Nepalski delegat Saha se je še posebno zadržal pri vprašanju organiziranja stalnih sil OZN ter zagovarjal stališče, da je treba proučevanje tega vprašanja odložiti do rednega
De Gcmlle na Madagaskarju
Tananarive. Madagaskar, 21. avgusta (Reuter). Francoski premier de Gaulle je prispel danes z letalom v Tanamarivo na Madagaskarju. To potovanje premiera de G-aulla je povezano s kampanjo za pridobivanje glaisov za novo francosko ustavo, o kateri bodo volivci glasovali na referendumu 28. septembra.
zasedanja Generalne skupščine.
Medtem ko se je izredno zasedanje nadaljevalo, so imeli člani arabskih delegacij sestanek, na katerem so. kot domnevajo, proučili proceduro za formalno predložitev resolucije arabskih držav. Zaradi tega sestanka je minister za zunanje zadeve ZAR dr. Favzi, odložil svoj govor v Generalni skupščini.
Zadnji govornik na današnjem popoldanskem zasedanju je bil uragvajski predstavnik Fabregat. Po govoru urugvajskega delegata je predsednik skupščine obvestil delegate, da so se začela posvetovanja, ki se nanašajo na predmet, ki ga skupščina proučuje. Ker ni bilo več prijavljenih govornikov, je zasedanje zaključil ter napovedal novo ob 20. uri
z vplikimi jedrskimi bombami Po mnenju strokovnjakov za razorožitev v OZN bi imela takšna, odločitev velik vpliv na razvoj dogodkov. Čeprav prihaja odločitev s skoraj šestmesečno zakasnitvijo po podobni odločitvi sovjetske vlade, povezujejo dogodek s pričakovanim priporočilom o začetku reševanja krize na Srednjem vzhodu. Atomska odločitev ZDA b] prispevala k izboljšanju ozračja na bližnjih razgovorih o razorožitvi na rednem zasedanju Generalne skupščine, ki se bo začela 16. septembra. Ugodni učinek bi bil še večji, če bj uspelo skleniti mednarodni sporazum o nadzorstvu nad prekinitvijo jedrskih poskusov. Po načelnem sporazumu strokovnjakov osmih držav v Ženevi je videti verjetno, da bi lahko to obudilo razgovore o sestanku na najvišji ravni, kjer bi se lahko sporazumeli o nadzorstvu nad prekinitvijo poskusov, poleg tega pa bi se lahko pomenili tudi o vseh drugih mednarodnih vprašanjih.
V \vashingtonskih obveščenih krogih menijo, da se je ameriška vlada odločila za začasno prekinitev jedrskih poskusov iz več razlogov. Če upoštevamo moralno-psiholo-ški učinek podobne odločitve sovjetske vlade, pravijo v Wa-shingtonu, je očitno, da je podobna ameriška odločitev samo še vprašanje časa. Odločitev pa je morala premagati dve oviri. Najprej so morali odstraniti največjega nasprotnika prekinitve poskusov, biv-š
misije za atomsko energijo admirala Straussa, kar se je zgodilo v začetku junija. Druga ovira pa so bile trditve ta-
ko imenovanega očeta vodikove bombe Tellerj^, da prekinitve ni mogoče uspešno nadzirati. Vpraševali so se tudi, alf ie zares mogoče zmanjšati na minimum nevarnost sevanja.
Kakorkoli že. iz Washingto na in Ženeve so začele prihajati vesti, da bodo ZDA začasno prekinile -oskuse. če se bodo ugodno končali tehnični razgovori strokovnjakov osmih držav v Ženevi. Poskuse bi prekinil; do končnega mednarodnega političnega sporazu ma. Glavni razlog za to je. da so na poskusih, ki so bili nedavno n^ Tihem oceanu, Američani dosegli ugodne rezultate in da sedaj nimajo namena izvajati novih jedrskih poskusov. Poleg tega omenjajo tud; psihološke ugodnosti, ki bi jih podobna odločitev dala ZDA na razpravi o razorožitvi med rednim zasedanjem Generalne skupščine. Obe največji vele sili bu bili v enakem položaj1:
menijo pa tudi, da se jim* bo pridružila Britanija, ko bo končala bližnje poskuse na Božičnih otokih. Glede na vse to pričakujejo v krogih OZN. da bo kmalu prišl. do podpisa uradnega mednarodnega sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov, ki so mu utrli pot strokovnjaki na ženevskih razgovorih.
Bela hiša je nocoj odklonila, da bi komentirala poročila, po katerih bi lahko pričakovali sporočilo ameriške vlade o prenehanju z jedrskimi poskusi. V dobro obveščenih krogih menijo, da bi tako sporočilo lahko bilo objavljeno še danes. Predstavnik Bele hiše za tisk Hagerty je odklonil komentar v zvezj s temi poročili.
Vodilni član skupnega kongresnega odbora za atomsko energijo senator Jackson je nocoj izjavil, da je zvedel, da se pričakuje prenehanje z jedrskimi poskusi za eno leto.
Delo v odreda
EL ARIS, 21. avgusta. (Tanjug). Kakor v osnovnih organizacijah ZKJ, sindikalnih in drugih družbeno političnih organizacijah v domovini, je težišče politične aktivnosti v odredu JLA v Egiptu v sestavu sil OZN, usmerjeno na proučevanje materiala s sedmega kongresa Zvezr komunistov Jugoslavije.
Referate s sedmega kongresa, program in statut, kakor tudi resolucijo kongresa, proučujejo v glavnem z dobro pripravljenimi predavanji, razpravami m razgovori po četah. Kongresni material bodo predelovali do konca leta, ko se bo ta izmena vrnila v domovino.
Hkrati s proučevanjem kongresnega materiala imajo tudi
dveu mesecih so organizirali precej prireditev z dobro pripravljenim programom.
V odredu imajo dnevno tudi razna športna tekmovanja med četami. — Organizirajo tudi športna tekmovanja z egiptovskimi vojaškimi in civilnimi klubi y El Arišu, El Kantari in Gazi.
Sporočilo predsednika
ga ministra ZDA beograjskemu sejmu
V obojestransko korist
Izjava jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu ob tretji obletnici videmskega sporazuma — Štirinajst milijonov prehodov v ibe smeri
predavanja o najvažnejših zu-
Š^SšSTn^a0 ^enhowerja m trg—-
njega razvoja naše države. Veliko pozornost posvečajo tudi zemljepisnemu položaju držav na Srednjem jn Bližnjem vzhodu, političnemu položaju na tem področju, zgodovinskim znamenitostim in stara kulturi Egipta.
V odredu je tudi živahna kultumo-umetniška in fizkul-tuma aktivnost. — V zadnjih
TRST, 21. avgusta. (Tanjug). V zvezi s tretjo obletnico jugo-slovansko-italijanskega sporazuma o obmejnem prometu med obema državama, je generalni konzul Jugoslavije v Trstu, Žiga
Vodušek, izjavil, da je bilo v
nov prehodov v obe smeri.
»Ta številka — je dodal — v prvi vrsti potrjuje dejstvo, da je sporazum zelo koristen za prebivalstvo obeh strani, ki želi uporabljati propustnice iz raznih razlogov, kot so n. pr turizem, obiski sorodnikov, go spodarske potrebe in podobno. Poleg visokega števila prehodov možnosti, ki jih nudi sporazum, niso izčrpane, ker maloobmejni promet .še vedno na rašča. Poleg tega iz pr*akse videmskega sporazuma nastajajo tudi druge, zelo koristne posledice. Ljudje z obeh strani
teh treh letih skupno 14 milijo-
se srečujejo na širokem področju, se medsebojno seznanjajo, izginjajo razni predsodki itd. Z drugimi besedami, uresničevanje sporazuma prispeva k utrditvi odnošajev prijateljstva in sodelovanja med obema di'žavama«.
Intenzivno je tudi sodelovanje organov obeh strani, katerim je poverjeno izvajanje sporazuma, je nadaljeval Žiga Vodušek. V 1eh treh letih je mešana komisija zasedala sedemkrat in bilo je 29 sestankov lokalnih obmejnih organov, ki
so reševali razna vprašanja na prijateljski način in z dobro voljo. Njihova je zasluga, da sporazum dobro funkcionira. V istem duhu še nadalje proučujejo možnosti za njegovo zboljšanje. S tem v zvezi vse kaže, da dozoreva možnost, da bi ljudje lahko šli skozi en prehod, vrnili pa bi se preko drugega. In še nekaj; menim, da je naša dolžnost, izraziti polno priznanje kontrolnim organom, ki neposredno urejajo prehode na blokih ria obeh straneh. Kolikšen je to napor in 9 kolikšnim razumevanjem to izvršujejo. se je najbolje pokazalo v preteklih dneh, ko je rekordno število ljudi potovalo v obe smeri,« je dejal v izjavi za tisk
generalni konzul FLRJ v Trstu.
Kasem o ameriškem orožju
Bagdad, 21. avgusta (AP) — Iraški premier Abdul Kerim Kaisem je izjavil ne tiskovni konferenci, da bo njegova država v prijateljskih odnošajih z vsemi narodi, ki so prijateljsko razpoloženi do Iraka. Zato ni razloga, zakaj Irak ne bi sprejgl ameriške vojaške pomoči.
Iraškemu premiera so zastavili vprašanje, ali bo njegova vlada dovolila, da bi Britanija
še naprej uporabljala letalsko oporišče Kababuka. Premier Kasem ni odgovoril na vprašanje, ali, bo njegova vlada dovolila delovanje ameriške informativne agencije v Bagdadu.
Beograd, 21. avg. (Tanjug). Predsednik ZDA EisenhGwer je poslal naslednje sporočilo beograjskemu sejmu:
. »Sporočam pozdrave vsem udeležencem IL beograjskega mednarodnega sejma. Razsiav-Uaici in organizatorji tega sejma so potrdili pomen novega trgovinskega središča. Njihova prizadevanja za napredek mednarodne trgovine pomenijo pomemben prispevek k našemu vzajemnemu cilju, graditvi miru s pomočjo svetovne trgovine. Z velikim zadovoljstvom sporočam pozdrave in najlepše želje za uspeh H. beograjskega sejma.«
Pozdravno sporočilo beograjskemu sejmu je posla] tudi trgovinski minister ZDA Sinclair Uix. V svojem sporočilu
pravj da opravičuje čedalje večja vloga beograjskega sejma v mednarodni trgovini zanimanje Amerike in zasluži prispevek sejma k okrepitvi jn razvoju mednarodne trgovinske izmenjave najtoplejše čestitke ln dobre želje za nadaljnji uspeh.
Občinski družbeni plan za 1.1958
Osnovni namen, ki ga morajo zasledovati občinski družbeni plani v letošnjem in prihodnjih letih, je izboljševanje splošne un osebne življenjske ravni. To je razvidno iz stališč, ki jih zavzema glede tega program ZKJ in kar v praksi zahtevajo tudi perspektivni družbeni plani, ki določajo tempo razvoja ž’iv-
stavljajo industrijska središča, s-arj so prav tam ukrepi za izboljšanje preskrbe in za večjo založenost trga najbolj potrebni." Ustanovitev usluž-ncstnega ‘ servisa predvideva samo en občinski plan.
Gotovo je, da ni mogoče sprejeti in vnesti v občinski plan učinkovitih ukrepov za zanesljiv gospodarski razvoj
določili konkretnih ukrepov vajo le tolikšno povečanje, _ k.
i    j ‘ — .1   -   X —   —	A	-	•._	__ w-wJo
za povečanje kmetijske proizvodnje in podobno-
Se večja nevarnost je, če analize niso pravilne. Tako govori na primer družbeni plan občine Lenart o uspešnem gibanju gospodarstva v preteklem letu, čeprav se je znižal narodni dohodek za 7
odstotkov in
to celo ob 14-
ljenjske ravni, splošne ukre- in izboljšanje življenjske ra-
pe in postavljajo okvire, v katerih naj bi se vse to uresničevalo.
Glede na to morajo vsebovali občinski družbeni plani konkretne ukrene, ki naj zagotove ustrezno povečanje proizvodnje in narobnega dohodka, storilnosti dena in rentabilnosti, da bi ustvarili na ta način več sredstev in jih vlagali za izboljšanje življenjske’ ravni ter zagotovili najustreznejšo uporabo teh sredstev za gradnje stanovanj, šolskih in zdravstvenih objektov, izboljšali komunalne naprave, zagotovili dobro in ceneno preskrbo potrošnikov, cmcgcčiili večje osebne dohodke kd.
Iz tega je razvidno, kako izredno pomembni so občinski družbeni plani in načrti gospodarskih organizacij za doseganje spredaj navedenih namenov. Brez konkretizacije in učinkovite realizacije občinskih družbenih planov, ki pomenijo izboljševanje življenjskih pogojev v praksi, bi
predstavljali družbeni plani okrajev, republike in zveze le idealno zamisel, ki bi visela v zraku.
Gede na to je predvsem važno odkrivati pomanjkljivosti občinskih družbenih pianov im jih odpravljati- Te naloge se je lotil tudi Zavod za gospodarsko planiranje pri OLO Maribor, ki je analiziral družbene plane občim za leto 1958. Značilno pri tem je,.da nobena, občina ni posvetila potrebne pozornosti vsem vprašanjem oziroma panogam gospodarstva. • Zato ne more biti povsem slučajno to, da le manjši dol občin poudarja razvoj obrti, trgovine in gostinstva, To kaže, da se v zavesti ljudskih odbornikov in ostalih činiteljev še ni dovolj usidrala vodilna misel, da je treba storiti mnogo več kot dosedaj za izboljšanje trgovine in preskrbe ter uslug, ki jih nudi obrt. Čeprav je namreč omenjeno v vseh planih povečanje osebne potrošnje, niso formulirani tudi konkretni ukrepi občin, ki bi neposredno ali posredno vplivali na dvig realne potrošnje. Take ukrepe bi morale določiti zlasti tiste občine, ki pred-
vni, če občine ne napravijo pravilnih sistematičnih analiz dosedanjega razvoja in ne dosedanjega razvoja in ne ugotove dejanskega razvoja in ne ugotove dejanskega stanja. Temu ustrezni konkretni ukrepi, ki naj zagotove jasno perspektivo, monajo
zagotoviti ne samo pravilno razporeditev ustvarjenih sredstev za dviganje življenjske ravni, temveč morajo zagotoviti tudi povečanje proizvodnje, narodnega dohodka, storilnosti in rentabilnosti ter s tem sredstev, ki jih bodo vlagali ljudski odbori in drugi za izboljšanje življenjske ravni. Dejstvo, da niso bili v celoti obdelani razni čimitelji, ki vplivajo na obseg proizvodnje im višimo razpoložljivih sredstev, opozarja na možnost, da bi potekale stvari ponekod drugače kot določajo pilami, kar vzbuja bojazen, da vsi plani niso postavljeni na dovolj realna tla. Tako je bilo ugotovljeno, da ponekod niso bili obdelani problemi delovne sile, podatka o števiiu zaposlenih, razmerja med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom itd. Ponekod so planirali premajhno povečanje proizvodnje, drugje niso
odstotnem povečanju brufcto proizvoda.
Proračunska potrošnja se bo povečala za 16 odstotkov v primerjavi z lansko realizacijo., kar kaže, da bodo imele občine več proračunskih sredstev. Vendar pa je nezadovoljivo im nerealno zlasti to, da bodo znašali osebni izdatka celo 42 odstotkov več kot lani.
še ne omogoča im me zadošča za proračunsko finansiranj e investicij.
Navedenih pomanjkljivosti seveda ne smemo docela posploševati, ker se nanašajo na posamezna vprašanja planiranja, ki so jih obdelale posamezne občine z različno intenzivnostjo. Med najbolj obdelane in konkretne plane sodita, kot je bilo ugotovljeno, družbena plana občim Slovenska Bistrica im Poljčane.
Naj več j a pomanjkljivost, ki jo lahko napravi posamezna občina pri sestavljanju plana je torej v tem, če ne določi
kcankxetniii c-Mjev in ufcreipov za njihovo praktično uresna-čenje. Pri tem pa lahko bistveno poslabša izgiede na
SSSg:
djŠc<SSŽ5i: C. p* ’ .	■■
r v
««58
ril.. V -x ’ '	:
' •' ■' ■
Prikaz gibanja investicij iz stvarni uspeh prav zamemar-občinskih proračunskih sred- jenje ali površno obdelovanje sitev kaže, da je ta postavka posameznih ključnih vpcra-občinskili proračunov znatno šamj, ki dajejo osnovno vse-nižja kot lani. Zato nekatere bčno današnjim družbenim
občine ne predvidevajo investicij, medlem ko predvidevajo nekatere druge precej več kot lani. Na splošno vzeto torej kaže. da bodo dejanske možnosti posameznih občin za finansiranje gospodarskega razvoja in dviganje življenjske ravni iz proračunskih sredstev manjše kot lami. To pomeni, da bodo lahko vlagali sredstva za izboljšanje življenjske ravni v nekaterih občinah drugi čimitelji,
kolikor posamezne občine ne
bi dobile sredstev iz drugih virov. To hkrati kaže, da nekatere občine ne računajo z zadostnim povečanjem proizvodnje, narodnega dohodka im storilnosti oziroma predvide-
pniizade v amj em.
M. K Zek
Ugodno vreme je solinarjem v Slov. Primorju omogočilo, da so doslej spravili pod streho že lepo »žetev« soli; nad 13.000 ton. To je enkrat več kot lani, ko jim je vreme nagajalo. — Vse kaže, da bodo na vseh treh obratih (v Sv. Luciji, Portorožu in Strunjanu) letos presegli proizvodni plan, ki določa proizvodnjo 25.000 ton. Dobra žetev je v prid tudi solinarjem, saj dobe poleg redne plače za vsak vagon pridobljene soli še 6000 din dodatnega plačila. — Na sliki: V kupih pripravljeno sol na strunjanskih solinah bodo naložili na barke (v ospredju slike) In Jo prepeljali v skladišča v Portorožu. V posameznem kupu je 3—6 vagonov soli.
Živahno
zanimanje
za gradivo s VII. kongresa ZKJ
v Srbiji
Po obvestilih iz posameznih krajev Srbije in družbenih organizacij se aktivnost za proučevanje gradiva .s VII. kongresa
ZKJ čedalje bolj širi. Zlasti se
kaže v organizacijah Zveze komunistov, SZDL, sindikatov in Ljudske mladine.
Sklicani so bili, že razširjeni sestanki okrajnih dn občinskih komitejev, ki določajo progra-
Družbeni organ! upravljanja tudi v zadrugah f
V teku so priprave za izvolitev zadružnih svetov — organov družbenega upravljanja v zadrugah. Naš beograjski dopisnik je
zaprosil predsednika Glavne zadružne zveze Jugoslavije Paška Romea, naj pojasni pomen zadružnih svetov in naloge, ki jih bodo morali opravljati.
Hmeiiška trgovinska misija v Skoplju
Skoplje, 21. avg. (Tanjug) Trgovinska misija ZDA z namestnikom direktorja urada za zunanjo trgovino v ameriškem trgovinskem ministrstvu Wal-terjem Clydom na čelu, ki se mudi v Jugoslaviji, je imela dopoldne razgovo-re z direktorji največjih trgovinskih in proizvodnih podjetij v Skoplju ter z zastopniki republiške trgovinske zbornice o možnostih večje prodaije makedonskega blaga na trgu v ZDA. Na sestanku so poudarili velike možnosti za izvoz raznih proizvodov iz te republke. Lani je bil izvoz biaga iz Makedonije v Ameriko trikrat večji kakor pred šestimi leti. Največ izvažajo tobak, kromovo rudo, kromove koncentrate, mlečne izdelke in izdelke domače obrti. Na trgu v ZDA se zelo zanimajo tudi za makedonski marmor, steklo in konservirana živila.
Člani ameriške trgovinske misije so opoldne odpotovali v Ohrid.
Obstoj družbene lastnine, je dejal Paško Romac, narekuje potrebo, da se tudi v zadrugah izvolijo družbeni organi upravljanja, ki bodo znali upravljati družbena sredstva .in jih usmerjati tako, dia bodo najbolje koristila zadrugi in ' družbi. To funkcijo bodo lahko prevzel; zadružni sveti. Zato je zelo važno, da se zadružni sveti čimprej izvolijo in dia se vanje pošljejo najboljši ljudje v vasi, pri katerih je najbolj razvito čustvo za socialistično družbo. To je zelo važno poudariti, kajti še vedno so na vasi pojavi, da vleče vsak kmet na svojo stran, da gleda izključno na svojo korist, medtem ko se zia korist družbe, za skupnost ne zanima. Ni bilo malo primerov, da so v dosedanji praksi	člani	upravnih
odborov v zadrugah zahtevali, naj zadružni traktorji predvsem njim orjejo, naj kupuje zadruga njihovo blago dražje, cd zadruge pa prejemajo industrijsko blago ceneje itd.
Bile so in so še vedno najrazličnejše deformacije v uprav-Ijianju zadružnih sredstev. C as je, da takšna	praksa	preneha
tako v korist družbe, kakor tudi v korist proizvajalcev samih. Proizvajalci naj vedo, da je njihovo življenje odvisno cd tega, kakšna bo gospodarska moč zadruge, nikakor pa od	tega, kako bi čimprej	razvlekli njena
sredstva. Ziad.ružni sveti, v katere’ je treba izvoliti najboljšo ljudi na vasi, imajo nalogo, da pri izvajanju politike za okrepitev in usmerjanje zadružnih skladov prispevajo k boljšemu in lepšemu gospodarskemu življenju proizvajalcev samih.
Naša skupnost se danes bori za oskrbovanje države z mesom, kruhom in drugimi kmetijskimi pridelki. Glede na razdrobljenost našega kmetijstva lahko to nalogo uspešno izpolnjujemo samo s pomočjo kmetijskih zadrug. Letos, imamo že veliko število zadrug, ki so organizirale sodobn.o kmetijsko proizvodnjo. V pridelkih pšenice, koruze in drugih kultur so že dosegle takšne rezultate, da se približujejo najuglednejšim kmetijskim posestvom. To potrjuje, da je bila naša smer za napredek kmetijstva in zadružništva pravilna in da se je treba lotiti organiziranja sodobne kmetijske proizvodnje s pomočjo zadrug na čim širši fronti. Seveda je to odvisno od teg*a, koliko sredstev za proizvodnjo imajo zadruge in je treba storiti
vse, da se dana sredstva izkoristijo do viška.
Sedaj smo -v času izdelovanja akcijskih programov za prihodnje gospodarsko leto. Treba je upoštevati vse možnosti za naizširjenje proizvodnje s kooperacijo med zadrugami in individualnimi kmetovalci. Zadružni sveti bi lahko imeli pri tem zelo pomembno vlogo.
Naše zadružne organizacije so tudi pred eno izmed, zelo važnih nalog , ki jo je nanje prenesla skupnost in ki je oskrbovanje trga s kmetijskimi pridelki, kakor tudi živilske industrije s surovinami. To eo zares velike in zapletene naloge, gremo pa naproti času, ko bodo zadruge debile še večje naloge. Vse to zahteva od zadružnih organizacij zelo velike napore, organizacijskih priprav in akcijskih prijemov. Te naloge lahko izpolnjujejo zadruge in morajo izpolnjevati, ker je to potreba naše socialistične skupnosti.
I. S.
me za nadaljnjo delavnost. Sko-ro v vseh okrajih sodelujejo pri
obravnavanju kongresnega gradiva tudi delegati s kongresa. V posameznih okrajih, kakor so
Požarevac, Valjevo; Priština, Novi Pazar, Zrenjanin, Zaječar in .Subotica, so organizirali večdnevne seminarje za politične aktive v okrajih in občinah. V teh seminarjih sodelujejo tudi
predavatelji iz Beograda.
V posameznih občinah pripravljajo seminarje za novoizvoljene člane delavskih svetov, jeseni pa bodo za člane organov družbenega upravljanja v raznih
službah. V novopazarskem okraju, občini Khjaževac in v drugih krajih so imeli zborovanja komunistov o zadružništvu in kmetijstvu glede na sklepe VII. kongresa in zadnjega plenuma CK ZK Srbije.
V osnovnih organizacijah ZK se poslužujejo ob sodelovanju občinskih in okrajnih komitejev raznih oblik za proučevanje kongresnega gradiva. V Beogradu je bilo več sestankov, na katerih so razpravljali o resoluciji VII. kongresa in o ustreznih odstavkih referatov.
V Subotici so imeli seminarje za sekretarje osnovnih organizacij podjetij, vasi in teritorialnih organizacij. Značilno je skupno prizadevanje večine organizacij, da izvajajo iz kongresnega gradiva potrebne naloge za nadaljnje delo, zlasti za uresničenje sklepov VII. kongresa.
Večina občinskih komitejev je že izdelala načrte za temeljno proučevanje programa ZKJ. Jeseni in pozimi bodo program proučevali v seminarjih, tečajih, na predavanjih, v delavskih in
ljudskih univerzah, v konzulta-tivniK centrih in drugod.
Kongresno gradivo proučujejo tudi v organizacijah Ljudske mladine Srbije, zlasti v organizacijah kmečke in delavske mladine. Srednješolska dn univerzitetna mladina proučuje program ZKJ in drugo kongresno gradivo povečini na mladinskih delovnih akcijah. Organizacije šolske
mladine v Srbiji so proučile
znaten del gradiva pred koncem šolskega leta in pričakujejo od tega boljše delo na ideološkem področju v prihodnjem šolskem letu.
V CK Ljudske mladine pripravljajo načrt proučevanja za jesen in v prihodnjem letu. V Vojvodini in v mnogih okrajih ožje Srbije je bilo več seminar-
jev za mladinske voditelje, ja katerih so proučevali najvažnejša poglavja iz programa ZKJ in referatov. Proučevali so tudi
teme s področja naše notranje
politike, komunalnega sistema, socialne in prosvetne politike glede na naloge Ljudske mladine___
Posebno pozornost so na seminarju posvetili aktualnim dogodkom v socialističnem in delavskem gibanju ter stališču ZKJ.
Da bi olajšali delo mladinskim organizacijam, bodo izdali priročnike za ideološko delo. Sestr-vili bodo tudi poseben program za večerne mladinske šole, v katerih bodo proučevali kongresno gradivo, kakor tudi program za aktive Ljudske mladine.
R.
Govor predsedniku Tito v Mariboru
Beograjski velesejem pred otvoritvijo
Beograd, 21. avg. — Uprava beograjskega velesejma je danes organizirala obisk sejma domačih in tujih, novinarjev neposredno pred njeno otvoritvijo 23. t. m. V vseh dvoranah je opaziti veliko živahnost pri urejanju stojnic, ki verjetno ne bodo pripravljene do otvoritve.
Število razstavljaleev je letos nekoliko večje kakor lani, znatno pa se je povečalo tudi število eksponatov. 700 jugoslovanskih in 890 tujih proizvajalcev razstavlja na velesejmu nad 6000 predmetov. Izmed tujih držav je na prvem
Reka ie danes moderno pristanišče, ki ima najvidnejše mesto v jugoslovanskem pomorstvu. Reka pa nj pomembna samo za Jugoslavijo, zanjo se zanimajo tudi druge države, zlasti Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška in druge. Fo tem videzu sodeč lahko smatramo Reke za luko mednarodnega pomena. Na Reko odpade okreg S93/o vsega jugoslovanskega pomorskega prometa. — Beka pa ni samo trgovska pomorska luka. Ved::	bolj se na Reki razvija tudi pomorski potniški
promet. — Na sliki: Ko pripeli-;> n sc v reški iuki zasidrajo večje domače Mi tuje ladje, se
obali zbere vedno precej ljudi
mestu Zvezna republika Nemčija, slede pa Italija, ZDA, Avstrija, Švica, Madžarska, . Anglija, Češkoslovaška itd. Skupno sodeluje 30 tujih držav, izmed teh 20 evropskih, 3 z Bližnjega in Srednjega vzhoda, ZDA iz Severne Amerike in Urugvaj jz Južne Amerike.
Med domačimi razstavi j alei so najmočneje zastopane strojegradnja, elektroindustrija, kemična industrija in nekovine. Odlikujejo se zlasti »14. oktober« — tovarna gradbenih in rudarskih strojev ter metalnih konstrukcij iz Kraševca, tovarna orodnih strojev »Ivo Lola Ribar« iz 2eleznika, »Prvomajska« —- tovarna orodnih strojev iz Zagreba, »Rade Končar« — tovarna električnih strojev iz Zagreba, Titovi zavodi »Litostroj« iz Ljubljane. Metalni zavod »Tito« iz Skop-Ija in drugi.
Med tujimi eksponati so poseben kopirni skobelj tvrdke Industriewerke - Karlsruhe iz Zahodne Nemčije, elektronski merilni instrumenti za nuklearno energijo danske tvrdke »Briel«. aparat za varjenje z elektronsko komando francoske tvrdke »Syachi«, serija strojev za avtomatično obdelavo motorjev in delov nemške tvrdke »Hahn und Kolb« iz Stuttgarta ter drugi.
Letos žele domači in tuii razstavljale; prikazati predvsem tista delovna sredstva, ki omogočalo predvsem uresničenje sodobnih zamisli za zoopolnitev tehnološkega oro-resa proizvodnje ih povečanje produktivnosti. Le-ta so prilagojena stopnji industrijsko-f°hničneaa razvoia posameznih zainteresiranih držav. Ta težnja opozarja na komercialni pomen letošnjega beograj-, skega velesejma.
Letos bodo na skora i vseh eksponatih opravljali demonstracije. Novost pomeni tudi seminar za spoznavanje sodobne tehnike v računovodstvu
in statistiki s pomočjo avtomatičnih in polavtoma.tičnih strojev, ki je organiziran s časopisom »Ekonomika podjetja«. Demonstracije bodo na strojih »National register kas-sen« in »Torpedovverke« iz Nemčije ter »Olivetti« in »Eve-rest« iz Italije. Dr. Kosta Vasiljevič in dr. Mihajlo Kovačevič bosta imela predavanja o organizaciji in mehanizaciji računovodstva.
Število najavljenih obiskov poslovnih ljudi je letos večje kakor lani. Prispela je že uradna trgovinska delegacija iz ZDA, pričakujejo pa še večjo skupino predstavnikov francoskega nacionalnega centra za zunanjo trgovino, kakor tudi gospodarstvenike in delegacije iz več evropskih in izven-evropskih držav. Na velesejmu bodo tudi predstavniki ko-mercialno-informativnih stojnic Urugvaja, ki prvič uradno nastopa na jugoslovanskem sejmu, nadalje Poljske, ZDA. Italije, Francije, Češkoslovaške. Izraela, Japonske in Madžarske. t
Velesejem bo odprt od 23 avgusta do 2. septembra, za komercialne dneve pa so določeni 27., 29. in 30. avgust. R.
(Nadaljevanje s 1. strani) 'zunanje težave! Nikar ne mislimo, tovariši in tovarišice, da ne žele naši nasprotniki, ki jim je napoti monolitnost naših vrst, kako bi nas notranje razcepili. To so že tolikokrat doslej poizkušali, pa je gotovo, da bodo tudi sedaj poizkušali. Imejmo to vedno pred očmi ter si prizadevajmo preprečiti in onemogočiti vsak tak poizkus, ker bomo le tako lahko obvladali težave, ki nam jih povzročajo.	—
Mi se seveda v nečem razlikujemo od drugih držav, ki grade socializem. Sovjetska zveza gradi socializem na način, ki je nekoliko drugačen od-našega in s katerim se mi vedno ne strinjamo. Enako delajo tudi druge države, vendar pa jih ne napa damo zaradi tega, ker smo mnenja, da je to njihova notranja zadeva. Mi se ne poslužujemo njihovih besed obrekovanja in blatenja voditeljev na način, ki je lasten najbolj nekulturnim ljudem.
Jugoslavija se danes zelo intenzivno in aktivno bori za ohranitev miru na svetu. To borbo vodi, ko se zavzema za uresničenje načela koeksistence med narodi, ki imajo različne družbene sisteme. Ta borba in to načelo pa nista všeč vsem in zato na^ napadajo tisti, ki to borbo sprejemajo le v besedah. Mi smo na pravilni poti, ker je ogromna večina človeštva prepričana, da bi lahko nova vojna dovedla do popolne propasti vsega sveta. Ker ogromna večina človeštva ne želi vojne, nam jne preostaja ničesar drugega, kakor da živimo v miroljubni koeksistenci z vsemi narodi, ki naj imajo takšen sistem, kakršnega žele in ki jim ustreza.
Zaradi takega našega pojmovanja, da zahteva življenje stalno nove oblike reševanja raznil problemov, ki jih prinaša prak sa, nas imenujejo revizioniste. V zgodovini je bil doslej pozitiven oziroma napreden revizionizem, bil pa je tudi negativen. Negativni revizionisti ’ so tisti, ki vztrajajo pri okamenelih dogmah. Mi pripadamo dialektikom, oni pa nas imenujejo revizioniste, ker smo mnenja, da prinaša čas vedno nove in nove elemente, ki zahtevajo, da se zavrže vse, kar je zastarelo, kar se po-
Žičnica na Velebit
Reka, 21. avg. Tanjug) Sredi prihodnjega leta bo začela obratovati žičnica, ki bo vezala Alan na Velebitu s primorskim krajem Stinico. Žičnica bo dolga 6 km in 300 m ter bo služila za prevoz lesa z Velebita v omenjeno primorsko luko, kakor tudi raznih proizvodov iz Like v Primorje. Višinska razlika bo 1300 m.
Žičnico med Stinico dn Alanom so nabavili v Angliji, za njeno montiranje pa bo reško podjetje »Velebit« porabilo 152 milijonov dinarjev. Ta sredstva mo že zagotovljena hi Je
delo v teku. Sedaj grade nato-vorno postajo na Alanu in temelje za železne stebre. Postavili bodo 62' stebrov, visokih do 27 metrov.
Ta žičnica bo velikega gospodarskega pomena, ker se bodo z njo izognili 18 km 'dolgi gorski cesti na Velebit. Podjet-. je »Velebit«, ki finansira žičnico, bo posekalo v velibitskih gozdovih okoli 35.000 kubičnih metrov več lesa, ki ga bodo v prihodnje prevažali z žičnico v primorske žage. Dana je^ možnost, da to žičnico prila-gode tudi za prevoz turistov.
kaže kot preživelo in kar pomeni zavoro nadaljnjem« razvoju. Tisti, ki nas danes napadajo, se bodj morali nekega dne prepričati, da je ostala Jugoslavija zvesta osnovnim načelom naših velikih učiteljev, ki so nam pomagali, da smo uresničili to, k čemer je stremelo naše ljudstvo.«
Ob koncu svojega govora, ki so ga pozdravili z živahnim odobravanjem, se je predsednik Tito še ehkrat zahvalil Mariborčanom za prisrčen sprejem in jim žele! mnogo uspehov pri delu.
Mednarodni kongres za urbanizem in stanovanja
Beograd, 21. avg. (Tanjug). XXIV. kongresa Mednarodne federacije za urbanizem in stanovanja, ki bo od 31. avgusta do 7. septembra v Liegeu, se bodo udeležili trije zastopniki Stalne konference mest. Glavna tema kongresa bo »Človek v pokrajini, mestu in doma«. Zadnjega dne kongresa bodo odprli mednarodno razstavo, posvečeno problemom sodobnega urbanizma. — Razstavljena bodo tudi dela iz Jugoslavije.
Seminar za ^bčinska vodstva LMS
Bohinj, 21. avg. V okviru politično organizacijskih seminarjev,- ki jih prireja mladinski izobraževalni center pri CK LMS. se je sinoči v Mladinskem domu v Bohinju začel zadnji letošnji seminar za občinska vodstva LMS. Seminarju prisostvujejo sekretarji in predsedniki --bernskih in tovarniških komitejev LM. Vseh udeležencev le devetdeset.
Strokovnjak ameriške ohnicne pomoči za gozda*-sivo in lesno industrijo v Sloveniji
V Jugoslavijo je te dni prispe! strokovnjak ameriške o/.m.čne pomoči z*a gozdarstvo in lesno industrijo g. Earl Loveridge, ki je imel že prvi razgovor F predstavniki našega gozdarstva. Pri nas bo proučil organizacijo gozdarstva, način pogozdovanja in izboljšanje gozdnih zemljišč, način varstva, urejevanja in ocenjevanja gozdov, način sečnje, gradnjo gozdnih cest td. Pot ga je v-odila čez Pohorje v Maribor in Limbuš, cd tam pa bo odšel na Gorjance. Z Dolenjskega bo odšel na območje Triglava in se bo na Bledu posvetoval z našimi gozdarji o ureditvenih elaboratih, o prevozu in spravilu lesa in o pašništvu. Ob koncu pa bo prehodil še Trnovski gozd in Kras.
G. Loveridge se bo po ogledu drugih republik vrnil še za nekaj dni k nam v Slovenijo, kjer bo na zaključnem posvetovanju z našimi gozdarji pove* dal svoje vtise in poročal o pro* blematiki gozdnega in lesneg* gospodarstva pri nas.
A. 1
\
St. 197 — 22. AVGUSTA 1958	/	SLOVENSKI	P0B0CEV1LEC	/	sit.	3
Soglasje med znanstveniki
V 2enevi se je končalo konferenca znanstvenikov, ki je imela nalogo ugotoviti metode ?a nadzorstvo nad izvajanjem morebitnega sporazuma o ustavitvi jedrskih poskusov
Grozljive
statistike
Pekinški listi so te dni potni poročit z teme konj er ene e nuujSKm sit urzavne varnosti ::i nvate o uspeiiui, ki so jirt .e-ie aosegie poa »voasivum ■pinije, iviuo Ce i unga m ar-za vnat Oi yu.nov oolasu«. Kam-pjjija piuii kontrarevoluciji oa ieia ±9oo do konca lei.aj.9j/ je ona »v ceiott uspesna« m ,su v osnovi uničeni vsi kon-;rarevoiuao-narji«. V časopisu . .Muk« je Kuajski minister za aržavno varnost Po Jui C:ng oojavtl ctanek z zanimi-::nn statističnimi podatki. V zven letiri kampanje so »od-rp..i in uničiti vec kot lOU.Uutl aanih kontrarevoiucionar-:	5.000 kontrarevolucionar-
so odkriti v vrstah partije : 3OO0 v vrstah kitajske mla-, ,>Ke organizacije«. Več kot »sovražnih elementov« so ..rili v najvišjih krogih ednje vlade. Prav tako so id kampanjo odkriti 300 c j hrtih klik in 3.600 aktvo-posebnih agentov, približ-1,800.000 ljudi pa so podano zaslišali in jih »prou-Po ministrovi oceni so črpani državne varnosti od-. da je bilo izmed vseh :..-■iStenih državnih uslužbenec , ctanov KP Kitajske, vo-v, delavcev in uslužben-po podjetjih in šolah <g 5 odstotkov kontrare-:• .cionarjev. Z drugimi be-. mi, vsak dvanajsti zapo-Kitaječ je bil v letih -1957 razkrinkan kot kon-r zvolucionar! Sedaj, pravi--ih ni več.
kontrarevolucije torej ni vsa j če verjamemo gospo-c\ do Juiju Cingu, še manj ; je k ontr a revolucionar jev. la če so še. jim najbrže na misel ne pride, da bi trnu povedali. Vprašanje 'e. kako bo v prihodnje, ■ira jim bo odslej zadosto-» rev i.zion istov«, ki so e c ose vsekakor bolj voljeni«, kot pa so bili are-volucionarji; po vseh z- i sodeč, bo ta domneva i. Če je bil pred leti va-ik. kulak« kontrarevolucio-, potem je po sedanjih po-jčii.h isti grešnik prekvalifi-ran v revizonista. Tudi tistih an;h slo cvetov, ki so za-■ .-■; lani, se je znašlo v revir. .~ ličnih vrstah, ne pa v ■rarevolucionarnih ...
Takšne in podobne statisti-in rezultati posameznih vanj, skupaj s stališči, ki zavzema kitajsko vodstvo je čase, zadostujejo, da se veku rahlo naježi koža. istrova statistika nudi člo-grozljivo asociacijo na -lavni podatek o uspehih -panje proti muham in ko-•em, ki jih tudi menda ni Spomniti se je treba, da potekala kampanja proti ■rarevoluciji pred letom pred sedanjim zaostrenim :om proti zunanjim, pred-pa notranjim sovraini--17 Ker pa morajo biti upehi vsako leto večji, koga :	prihodnje leto obravnava-
jo poročilo, ker uradno -rarevolucionarjev ni več? "teh sto cvetov razen stebla?
ŽENEVA, 21. avgusta (AP). Mednarodna konferenca strokovnjakov se je danes končala. Sprejeli so priporočila vladam, katerih predstavniki so sodelovali na konferenci, da bi začeli z organizacijo sistema kontrolnih postaj po vsem svetu za nadzorovanje izvajanja morebitnega sporazuma o prepovedi poskusov z jedrskim orožjem. Kot piše v sporočilu, menijo znanstveniki iz osmih držav, da bi osebje mednarodnih kontrolnih postaj moralo biti pokretno, da bi lahko pregledalo položaj na mestu. Kontrolne postaje bi morali postaviti na kontinentih, otokih, kakor tudi na ladjah.
Znanstveniki osmih držav so izrazili skupno mnenje, da bi s kombinacijo različnih, doslej poznanih metod za registriranje jedrskih poskusov, kontrola eksplozij lahko bi-
Minister kritizira Lukača
Budimpešta, 21. avg. (Tanjug). Namestnik madžarskega ministra za kulturo Josef Fi-geti je objavil v zadnji številki partijskega časopisa novo kritiko estetskih in filozofskih pogledov znanega madžarskega filozofa Lukača. To je že tretji članek Figetija v zadnjih mesecih. v katerih kritizira Lukačeva dela. V zadnjem članku odreka točnost Lukačevim estetskim pogledom, kakor jih je objavil v knjigi »Značilnosti kot estetske kategorije«.
Naslov Figetijevega članka je »Umetniško ustvarjanje in partijnost v estetiki Lukača«. Lukaču zameri ker preozko razumeva pomen partijnosti v umetniškem ustvarjanju.
Pisec članka omenja nekatere konkretne primere Lukačeve ocene posameznih umetniških del sovjetskih pisateljev Fadejeva in Šolohova, madžarskega pisca Jožefa Atile in drugih, ki po njegovem mišljenju kažejo na slabost Lukačevih estetskih pogledov z materialističnega in dialektičnega stališča.
la izvedljiva v okviru »določenih specifičnih meja«.
V tistem dedu, v katerem piše o kontrolnih postajah, so znanstveniki osmih držav določili, koliko postaj bi biilo treba postaviti in v kaikšni razdalji druga od druge. Znanstveniki izjavljajo, da bi kontrolni sistem morali postaviti pod upravo enega mednarodnega kontrolnega organa, ki bi zagotavljal koordinacijo dejavnosti kontrolnega sistema kot celote.
Sodelavci konference omenjajo sledeče metode, kd bi jih morale uporabljati kontrolne postaje: zbiranje vzorcev radioaktivnih delcev, osvobojenih z jedrsko eksplozijo, seizmološka raziskovanja, uporaba akustičnih in hidroakustičnih valov, rahiosignalna metoda in organiziranje anket na mestu v primerih suma. da je bila nekje izvedena jedrska eksplozija.
Na mednarodni konferenci strokovnjakov v Ženevi so sodelovali znanstveniki in strokovnjaki iz osmih držav: ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade, Sovjetske zveze. Poljske, Češkoslovaške in Romunije. — Zasedali so za zaprtimi vrati in je bila konferenca strogo znanstvenega značaja. Delegati niso bili pooblaščeni voditi kakršne koli razgovore o prepovedi jedrskih poskusov. Imeli
so nalogo, da svojim vladam predložijo priporočila o tem, na kakšen način bf lahko izvajali
nadzorstvo nad morebitnim sporazumom o prepovedi jedrskih poskusov.
Generalni sekretar OZN je poslal danes konferenci atomskih strokovnjakov v Ženevi sporočilo, v katerem pozdravlja solidne dosežke te konference in jo ocenjuje kot velik korak v smeri razorožitve. Ko poudarja, da kontrolirano prenehanje jedrskih poskusov predstavlja eno stran problema razorožitve, ki je sedaj v OZN, je Hammarskjoeld dejal, da bodo uspešni zaključki te konference o vprašanjih, ki zadevajo možnosti nadzorstva nad morebitnim sporazumom o prepovedi jedrskih poskusov, brez dvoma kažipot za rešitev doslej nerešljivega problema razorožitve. Sedaj je na zainteresiranih vladah in OZN, je re-
Novj reaktorji v Franciji
Pariz, 21. avg. (Tanjug) Francija bo do konca leta zgradila štiri nove jedrske reaktorje za proizvodnjo električne energije za široko potrošnjo. To je. danes izjavil vladni uradni predstavnik, ko je izjavil, da so francoski znanstveniki na veliki konferenci za mirnodobno uporabo jedrske energije, ki bo prihodnji mesec v Ženevi, »obšežno razmnožili« rezultate svoje raziskovanja in dosežkov na tem področju.
Prepoved alžirskega sindikata
Pariz, 21. avg. (Tanjug) Francoska vlada je objavila danes odločitev o prepovedi sindikata alžirskih delavcev v Franciji. V Franciji je trenutno več kot 350.000 Alžilrcev.
čeno v sporočilu, da izkoristijo možnosti, ki so jih znanstveniki odkrili.
Predstavnik britanskega' ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da so rezultati ženevskih razgovorov v polni meri opravičili britanski predlog, da bi vodili tehnične razgovore, preden bi sprejeli odločitve o nadaljnjih korakih. Britanska vlada bo proučila poročilo iz Ženeve ter se posvetovala s svojimi zavezniki, je dodal predstavnik. V uradnih britanskih krogih izražajo prepričanje, da naj bi dosežen sporazum znanstvenikov Vzhoda in Zahoda služil kot osnova za nadaljnje razgovore o političnih
in praktičnih vprašanjih, ki se
nanašajo na prenehanje poskusov. V teh krogih menijo, da prenehanje poskusov ni odvisno samo od rešitve tehnične strani vprašanja, temveč je to povezano z vsem problemom razorožitve.
- «
ss m
Tudi teleskop v sovjetskem observatoriju v Pulkovem je bil usmerjen proti Mesecu, ko so Američani poskušali izstreliti satelit na Mesec. Zdaj napovedujejo nove poskuse septembra tako v ZDA kot v Sovjetski zvezi.
Politična nevtralnost
OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA
BONN, 21. avg. (po telefonu). Vrhove zahodnonemške sindikalne zveze je spet zajel hud spor. Kot pred tremi leti je tudi zdaj na vrsti vprašanje enotnosti zveze nemških sindikatov (DGB), ki šteje več kot 6 milijonov članov. V središču spopada je vprašanje, ki v devetih letih obstoja sindikatov v sedanji organizacijski obliki še ni dokončno razčiščeno. Gre za partijsko politično nevtralnost sindikatov. Na tem načelu je bila ob ustanovitvi zveze nemških sindikatov dosežena združitev predvojnega svobodnega razrednega gibanja sindikatov s krščanskimi sindikati. Izhodiščna točka za sam uspeh enotnosti je bila skupna borba obeh sindikalnih gibanj proti nacizmu.
Hud odpor proti poskusom
Britanska vlada proučuje japonski protest proti poskusom na Božičnih otokih — Vedno večji odpor proti poskusom v britanski javnosti
LONDON, 21. avgusta. (Tanjug). Britansko ministrstvo za zunanje zadeve proučuje protest, ki ga je japonska vlada poslala Veliki Britaniji v zvezi z njeno odločitvijo, da bo nadaljevala poskuse z jedrskim orožjem na Božičnih otokih.
!i£T0 bo posredoval
Pariz, 21. avg. (Reuter). — dobro obveščenih krogih se e zvedelo, da se v okviru at-s rdskesa pafcta vodijo razgo-da bi našli kompromisno ■v vev za spor. kd je nastal z oilevitvijo islandske vlade, da razširila mejo teritorialnih ;a Islanda od 4 na 12 milj.
Japonska vlada je ostro reagirala ma britansko odločitev ir. opozorila vlado Velike Britanije, da si pridrži pravico zahtevati kompenzacijo za škodo, ki bi lahko nastala kot posledi-
Fejsal o politiki Saudove Arabije
Kairo, 21. avgusta. (Tanjug). V svoji izjiavi kairskemu tedniku »Ahesrsaa« je saudski premier Fejsal poudaril, da so z njigovi-mi razgovor- s predsednikom Naserjem »odstranjene vse ovire v odnosa j ih med Staudove Arabijo in ZAR«. Fejsal je dodal, da Arabska 'liga obstaja in vrši svojo misijo. »Vsi delamo za krepitev te organizacije«, je dejal.
Premier Fejsal je odkrito obsodil anglo-ameriško intervencijo na Srednjem vzhodu in zahteval takojšen umik tujih čet iz Libanona in Jordanije. S tem v zvezi je Fejsal dejal, da je nekoč že zahteval od predsednika ZDA Eisenhowerja in ministra za zunanje zadeve Dullesa, naj spremenijo politiko do arabskih držav in priznajo silo njihovega nacionalnega gibanja in arabske enotnosti »ZDA so odklonile, da bi to storile, ter so nadalje ravnale z Arabci, kot to delajo gospodarji s slugami«, je dejal Fejsal.
Politika Saudove Arabije bo slonela na »višjih arabskih interesih in služenju miru«. Dodal je, da bo »nevtralno stališč? do Vzhoda in Zahoda temeljni kamen politike Saudove Arabije«.
ca britanskih jedrskih poskusov.
Britanska odločitev o nadaljevanju .jedrskih poskusov je naletela na vedno večji odpor v britanski javnosti in še posebno med laburisti. Nacionalni komite britanske laburisitične stranke je sinoči zahteval, da Velika Eritanija preneha z nadaljnjimi poskusi z jedrskim orožjem. V sporočilu se poudarja, da bi britanska odločitev lahko vplivala na sedanje možnosti o prenehanju vseh jedrskih poskusov pod mednarodnim nadzorstvom.
Med drugim se tudi omenja, da so znanstveniki v Ženevi dosegli sporazum, da je mogoče coseči učinkovito mednarodno kontrolo nad jedrskimi poskusi, omenjeno je tudi nedavno poročilo OZN, ki pravi, da vsako povečanje radioaktivnih elementov v ozračju bi lahko imel resne biološke posledice za človeštvo.
Laburistični VDiadly Herald« ponovno zahteva takojšnje prenehanje jedrskih poskusov in piše, da bi šele nato lahko zahtevali sporazum s Sovjetsko
zvezo o mednarodnem nadzorstvu. List piše, da prenehanje poskusov z jedrskim orožjem samo pospeši sestanek na j višjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda in pozneje pripelje do popolne prepovedi proizvodnje jedrskega orožja in širših sporazumov o razorožitvi.
Čeprav je ta zveza pomenila za razredne sindikate kompromitiranje v pogledu političnih stališč in metod borbe, čeprav so sindikalni voditelji večinoma iz vrst svobodnih sindikatov in je tudi sindikalna demokracija vztrajala pri tem, da se motno načelo »-politične nevtralnosti-« konsekventno izvaja, v dobi devetletnega sodelovanja, spori s krščansko usmerjenimi partnerji niso osamljeni. »-Politična nevtralnost-« je bila za krščansko krilo, ki ima približno en milijon članov, osnovni pogoj za sodelovanje. Toda s stalnim pritiskom in pretnjami z razcepom je v veliki meri uspelo
Bo] proti načrtu
LONDON, 21. avgusta. (Reuter). Ciprski nacionalni odbor je sporočil, da bo pred uradno rezidenco predsednika britanske vlade 48-nrna mirna demonstracija kot protest zaradi odločitve Velike Britanje, da bo ciprskemu ljudstvu vsilila Macmillanov načrt.
Skupine demonstrantov bodo dežurale dva dni in dve noči pred Downmng Streetom. Oblečeni bodo v črna oblačila v znamenje žalosti zaradi uboja 200 oseb na Cipru v zadnjih dveh mesecih, pravi sporočilo ciprskega nacionalnega komiteja.
Organizacija ciprskega gibanja odpora je pozvala vse ciprske Grke, naj se pripravijo za »veliko bitko proti izvajanju britanskega načrta o Cipru«. V letakih, ki so jih danes raztrosili po Nikoziji, izjavljajo:
»Naš otok je Grčija; odklanjamo vsak kompromis in jasno vztrajamo pri pravici do samoodločbe«.
Organizacija odpora poziva, naj noben Grk ne sodeluje v kakršnih koli volilnih pripravah in naj bodo vsi pripravljeni na izvrševanje ukazov vodstva gibanja.
Po pisanju ciprskega lista »Etnos«, ho Makarios v kratkem odpotoval v New York, kjer bo sodeloval v pripravah za razpravo o ciprskem vprašanju v OZN.
politično demobilizirati nesložno organizirano članstvo v Zahodni Nemčiji. V mnogih primerih to niti ni bilo posebno težko. Sindikalno gibanje, ki je bilo med vojno popolnoma razbito, se je po vojni obnovilo po ameriških vzorih, omejujoč se na zaščito profesionalnih interesov svojega članstva s tem. da se politična aktivnost prepusti posameznim strankam.
Do sedanjega spora je prišlo zaradi angažiranja sindikalnega vodstva v akciji proti atomski oborožitvi Zahodne Nemčije in zaradi težnje v sindikatih rudarjev in metalurgov, da se formulacija -par-tijsko-politična nevtralnost-« v sindikalnih pravilih spremeni v formulo »-partijsko-politična neodvisnost«. Po mišljenju krščanskega krila je borba proti atomski oborožitvi podpora politični akciji, kar pomeni odstopanje od načela nevtralnosti in lahko potegne sindikate v vsakodnevno politično borbo.
Minister za delo Blank, ki je bil prej tudi sam krščanski sindikalni funkcionar, je v razpravi postavil ultimativno pretnjo:	nevtralnost ali pa
bomo čutili posledice; z drugimi besedami _— zveza se bo razbila j
Odstopanje od politične "-nevtralnosti"- bi prvenstveno za krščanske demokrate pomenilo neugodno merjenje sil. Aktivizacija politično paraliziranih sindikatov, ki so doslej stali ob strani tekoče dnevne politike, bi bila nov činitelj,
na katerega CDU doslej ni mogla računati. Pet milijonov sindikalno organiziranih delavcev bi pomenilo močno podporo socialnim demokratom. CDU take podpore sindikatov ni bila prisiljena zahtevati, ker se naslanja na močno organizacijo Cerkve. Le-ta se je brez obveznosti o »-nevtralnost;-« zelo živo udejstvovala za dosego določenih političnih ciljev in mnogih volilnih zmag. Krščansko demokratska koalicija se mora zahvaliti prav neposredni intervenciji v obliki pastirskih pisem in cerkvenih prepovedi
pred pomembnimi političnimi
odločitvami.
Karikatura socialdemokratskega » V onv arts a - najbolje prikazuje vsebino problema. Risba prikazuje Adenauerja, ki držj lekcijo malemu dijačku — zvez; sindikatov. Mimo njiju gre duhovnik s krščansko demokratskimi parolami okoli vratu 'in kaže zaskrbljenemu dijačku figo.
V zvezi z Blankovo grožnjo se danes sprašujejo socialni demokrati, ali morajo sindikati molčati v odločilnih vprašanjih samo zato. ker se njihovo stališče ne strinja s koncepcijami neke določene politične stranke in če ni bilo naravno postavljeno vprašanje -*Vorwartsa-, da sindikati podpirajo tist estranke. kj si prizadevajo doseči cilje, ki so podobni sindikalnim. Kdo danes vztraja, da bi sindikati v odločilnem trenutku stali ob strani jn igrali samo vlogo formalnega partnerja? Te misli socialnih demokratov so mnogo naprednejše, kot so bile prejšnje. Toda le-te niso oster odgovor na Blankovo stališče, ampak tudi opozorilo nekaterim članom lastne stranke, ki so v vrhovih sindikalnih forumov in zelo prizadevno izvajajo stališča o partijski »nevtralnosti« in »-apolitizaciji-« v zvezj nemških sindikatov.
Djordje Zelmanovič
De Danilovi poskusi
lani v sudanskem mestu Bama-ko. Četudi je na tem kongresu prišlo do različnih mišljenj so si bili delegati enotni v tem, kar je izrazil neki delegat z beseda-
TEL E GR AMI
AMAN. Sedišče v Amanu je obsodilo na smrt dva Jordanca, tri pa na daljše zaporne kazni pod obtožbo, da so sodelovali v zaroti proti režimu v Jordaniji. Med temi osebami je tudi is-ietno dekle, ki je bilo obsojeno na sedem in pol leta zapora.
DAMASK — Sirija je zahtevala razgovore z neko ameriško družbo, katere naftovodi potekajo preko sirijskega ozemlja. Sirija zahteva večjo odškodnino za izkoriščanje sirijskega ozemlja.
HAAG — Prihodnjo nedeljo se bo začel v Amsterdamu deveti letni kongres mednarodne astronavtične federacije, na katerem bo sodelovalo 300 znanstvenikov iz 40 držav.
PARTZ — Državni minister v De Gaulleovi vladi Louis ■Tacouinot je danes odpotoval na dvotedenski obisk v Brazilijo, Paragvaj, Argentino, Urugvaj in nekatere druge južnoameriške države. Ob tej priliki bo Izročil šefom južnoameriških držav osebna sporočila premiera De Gaullea.
PARIZ — Pariška prefektura je zaplenila najnovejšo številko francoskega lista »France observateur«. Časopis je v tej številki objavil intervju z enim izmed voditeljev alžirske fronte aaredne osvoboditve.
HAVANA — Vodja kubanskega uporniškega gibanja Fidel Castro je pozval pripadnike vladne armade, naj izvršijo državni udar ali pa se bodo znašli pred porazom v vsej državi. V sporočilu pozivajo vojake in oficirje, naj izročijo predsednika Batista upornikom in aretirajo politike in oficirje, ki mu pomagajo. V nasprotnem primeru, pravi sporočilo, bodo uporniške sile v šestih mesecih izvršile pohod od vzhodnega do zahodnega dela otoka.
RANGUN — V srednjih delih Burme se je pojavila epide-»lja kuge. Doslej je umrlo že več kot 15 oseb.
Vprašanje odnošajev med Francijo in »prekomorskimi ozemlji« je zelo pereče; to je sploh del širšega vprašanja odnošajev razvitega dela sveta do prebujajoče Afrike. Se posebno po drugi svetovni vojni so nastale v Afriki velike spremembe, ki jih ne more prezreti noben resen politik, če se noče znajti v slepi ulici. Predsednik francoske vlade general De Gaulle je sam odpotoval v Afriko, kjer bo obiskal voa glavna središča francoskih posesti v Zahodni ekvatorialni in Severni Afriki, da se bo seznanil s tamkajšnjimi razmerami. Seveda je glavni namen njegovega potovanja, da bi pridobil črnsko in alširoko prebivalstvo za osnutek nove francoske ustave.
V Afriki ima svojo kolonialno posest pet kolonialnih sil, med
katerimi imata Velika Britanija in Francija največ ozemlja. Francoske posesti so naslednje: Francoska ekvatorialna Afrika
(4,436.500 prebivalcev), Francoska Zahod. Afrika (17,000.000 prebivalcev), Madagaskar (4,350.000), Francoska Somalija (55.000 prebivalcev) in Alžirija, formalnopravno sestavni del Francije (8,746.000 prebivalcev).
Osnutek nove francoske ustave, ki jo je De Gaullova vlada objavila pred kratkim, določa' ustanovitev francoske federacije, ki bo obsegala Francijo in »prekomorska ozemlja«. Francoske afriške kolonije bi lahko izbirale med tremi možnostmi: 1. notranjo omejeno avtonomijo pod upravo francoskega guvernerja (sedanje stanje), 2. statusom francoskega departmenta in 3. federalno ureditvijo stikov s Francijo.
Vse tri možnosti so z ozirom na sedanje politično stanje v Afriki že zastarele in ne zadovoljujejo osnovnih zahtev črn skih narodov. Pred letom in pol je Pariz vsilil prekomorskim ko-
lonijam »okvirni zakon«, po katerem »o dobile omejeno krajevno samoupravo. Toda francoski guvernerji so imeli pravico veta, s katerim eo lahko razveljavljali vsak sklep krajevnih skupščin, kolikor ni bil v skladu s francoskimi interesi. Kako so bili Afričani »zadovoljni« s tako ureditvijo, je najboljši odgovor upor v Kamerunu in na Madagaskarju, velike stavke v Dahomeju in Senegalu ter končno osvobodilna borba v Alžiriji, ki se vedno bolj širi.
Vodilna politična gibanja v francoskih prekomorskih posestih so v zadnjem času vedno bolj odločno zahtevala, da jim Pariz prizna pravico do neodvisnosti. To je osnovna zahteva Afričanov. »Ce bi vlada odklonila našo zahtevo po neodvisnosti, bomo takoj začeli boj, o katerem izidu nihče več ne more dvomiti,« je izjavil vodja stranke afriškega gibanja L. Sengor. Se preden so v Parizu objavili osnutek nove francoske ustave, so vodilne stranke afriškega gibanja postale zelo aktivne ter organizirale več akcij, da bi podprle svoje zahteve v odnosu
Deset milj dolg melioracijski prekop v Francoski ekvatorialni Afriki v delti reke Agneby. Frekop služi za namakanj« riževih
nasadov.
do Franclje. Sicer pa so v Afriki že pred tem večkrat povedali svoje zahteve in med drugim tudi na kongresu gibanja za demokratsko Afriko, kd je bil
mi: »... nočemo m oženiti z
Metropolo, razen, če nam zagotovijo pravico do ločitve«. Predstavniki socialističnih struj Afrike pa so definirali svoje stališče:
želimo francosko-afriško skupnost, na prvem mestu pa je pravica do neodvisnosti. Na kongresu se je tudi jasno pokacalo, da je dekolonizacija osnovni pogoj francosko-afriške skupnosti.
Preobrazba Afrike se razvija hitreje kot si mnogi mislijo in želijo, narodno-osvobodilna ter protikolonialna gibanja pa so v nekaterih delih Afrike postala tako močna, da so se kolonialne sile že morale začeti umikati. Afriško celino vedno bolj odločno zajema prizadevanje za državno-politično samostojnost in splošno osamosvojitev. Afrika ni več tisto, kar je bila še pred desetleitji.
Tudi prebujajoči Afriki je potrebno sodelovanje z razvitim delom sveta, vendar oblika povezanosti ne more več biti dosedanja. Kolonialni odnošaji so se preživela. Tudi Francija bi morala končno razumete, da bo samo njej v .prid, .če zavzame do Afrike realističen odnos, realna politika pa je lahko samo demokratska, kar pomeni, da ni obremenjena s kolonializmom. Da se pa Afrika bori za odpravo starih odnošajev, je pa tako očito, da tega ne more nihče več prikriti ali zanikati.
Baje je general De Gaulle pred odhodom na potovanje po Afriki obljubil afriškim voditeljem, ki so mu prišli razložit zahteve Afričanov, »neposredno priznanje neodvisnosti tistim, ki to Selijo«. Do kolikšne mere a« bo general držal te obljub«, to kmalu pokazalo potovanje. Vendar za sedaj lahko govorimo samo še o poskusih De Gaulle, da bi se z bolj elastičnimi sredstvi spoprijel z afriškimi osvobodilnimi gibanji.
8. Lenarim
DELAVSKI ODER PRED NOVO SEZONO
Začenjamo z načrti. Centralna skupina pri Delavskem odru bo v mesecu dni naštudirala Kaiserjevega »Vojaka Tanako«. Predstava pa ni glavni namen. Ob študiju naj bi se amaterji kar najbolj praktično in nadrobno seznanili s procesom rasti; predstava, od prvih korakov do finala. Tečaj, ki bo tekel vzporedno s študijem »Vojaka Tanake«, bo vodil režiser Branko Gombač iz Celja. Povabili so 20 tečajnikov iz različnih igralskih skupin. Tečaj bo združen z nekaterimi teoretičnimi predavanji, n. pr. o repertoarnih problemih amaterskih gledaliških skupin i. dr. Trajal bo — vzporedno s pripravo predstave — mesec dni. Vse stroške bo kril Glavni odbor Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Ob centralnem tečaju za igralce oziroma režiserje bo tekel tudi vveekend seminar za režiserje amaterje, ki ne morejo za dalj časa zapustiti svojih službenih mest. Tako praitso je imel Delavski oder že pri pripravljanju »Beraške opere« 4n »Jezusovih apostolov«. Režiserji bodo prišli v Ljubljano tri sobote in nedelje in sledili bralni vaji, prvi aranžirki in predstavi ter tako spoznali tn; raze režiserjevega dela. Razčlembeno vajo bodo poslušali, vsak izmed njih pa bo nekaj časa vodil prvo bralno vajo. Ob svetovanju poklicnega režiserja bo tudi že vsak vodil svoj del
aranžirk«. Pred tečajem bodo
dobili vsi sodelujoči dramski tekst, ki ga bodo že doma m-člendli, pripravili svoj reffljski koncept, svoje scenograEfiske zamisli. Na seminarju jih bodo razčlenjevali, primerjali, kritizirali, iskali najboljšo rešitev. Vsako soboto zvečer ■& bodo tečajniki ogledali predstavo v centralnih gledallSldh hišah An pridružili praktičnemu delu Se eventualno teoretično predavanje — kot vsi ostali iz centralne skupine. Tečajniki iz centralne skupine pa *i bodo ogledali tudi tehnično vajo in druge priprave pri ustvarjanju predstave v Drami SNG.
Naslednji načrt Delavskega odra za novo sezono je ta: lanski začetniški tečaj za slušatelje strokovnih šol in učiteljišč, ki ga Je vodil režiser France Jamnik, bo preraste! v nadaljevalnega, uvedli pa bodo ponovno začetniškega. Lani »o v tem tečaju naštudirali Man-zarrijev tekst »Mrtvi ne plačujejo davkov« in imel® interno študijsko predstavo, ki so jo oblikovali ob vztrajnem praktičnem in teoretičnem gledališkem delu. Letos ima ta povezana skupina, ki je samostojno naštudirala veseli večer, s katerim je gostovala po Do-lenjski, odločen namen, da priprava Moličrovega »Namišljenega bolnika« in ga samostojno modernizira, le iz študijskih namenov.
Pri Delavskem odru bo ste-
®s
Alenka Gerloviči Risba, toč
kal v tej sezoni tudi recitacij-ski tečaj, ki ga bo vodal Andrej Kurent, član Drame SNG. Tečaj ima že določeno temo: izbor socialne lirike. Anketirali bodo skupino amaterjev, ki jih veseli recitacija, in začeli najprej s skupnim delom, pozneje pa bodo teoretični del zamenjali s praktičnim. Skupina bo pozneje gostovala z recitacij-sfcim večerom pri raznih, proslavah.
Oder ima tudi svojo stalno nalogo: zbiranje anket o repertoarju vseh gledaliških skupin v Sloveniji za več let nazaj. Tako bi radi razpoznali nivo skupin, žanr, ki jim je najbližji, da bi jim potem lahko svetovali ustrezne tekste. Kartoteka režiserjev pa naj bi pokazala, kakšna je njihova gledališka izobrazba in ali imajo možnosti oziroma pogoje za obiskovanje republiških režiserskih tečajev.
Kakšen bo torej repertoar »Delavskega odra« v sezoni
1958-59? Igrali bodo »Vojaka
Tanako«, ponavljali »Jezusove apostole« in imeli tri gostovanja. Celjani se bodo predstavili s »Komedijo o komediji«, Jeseničani z MUearjevim »Lovom na čarovnice« in beograjsko študentsko gledališče z »Variacijami«. Sicer pa v splošnem ne forsirajo gostovanj, saj je Ljubljana nasičena z gledališkimi predstavami. Denarna sredstva, ki bi jih uporabili zanje, bodo rajši namenili za revijo v Velenju. Ta bo imela v letu 1959 novo podobo. Dnevno bosta le dve predstavi, vabljene bodo tudi amaterske gledališke skupine iz inozemstva, izbor tekstov bo širši itd.
Delavski oder se tudi letos ne bo odrekel Stalni skrbi: spet bo posredoval obiske poklicnih režiserjev in gledaliških delavcev v društvih, na tečajih, ki jih organizirajo okrajni sveti Svobod, v šolah.
In kakšna je dolgoročna repertoarna napoved Delavskega odra? Ce je doslej težil k uprizarjanju sodobnih del (kot so bili »Jezusovi apostoli« in še prej Brechtova »Beraška opera«, zdaj pa »Vojak Tana-ka«), bo v prihodnjih sezonah predvsem težil k stilnim predstavam, ki so za študijsko delo z amaterji nujno potrebne.
Razpis za nove tekste izvirnih slovenskih gledaliških del, ki ga zaključuje letošnji november, ,bo vsaj pokazal dejanski položaj. Med nameni, ki jih ima Delavski oder v zvezi s sprejetimi deli, je zlasti zanimiv tisti, ki so ga že jasno utrdili: okrog del, ki ne bodo nagrajena oziroma odkupljena, pa tudi ne povsem odklonjena, torej okrog tistih gledaliških tekstov, ki jih bo treba še predelovati, bodo razpredli dramaturški seminar.
Pestri in predvsem studioz-no, perspektivno obarvani načrti Delavskega odra, ki je v mnogočem postal usmerjevalec repertoarne politike naših' amaterskih gledaliških skupin in skuša doseči kvalitetnejšo podobo slovenskega 'amaterskega igralstva, so razveseljivi in vzbujajo optimizem.
—mgh—
>:>x<
Ive Šubic: Po sledi ofenzive
MOROVA
,,UTOPI TA“
JINU nam kažejo
Dirkači
Ameriški barvni kinemaskop-ski film »Dirkači« je poiskal več poti, da bi stopil naproti gledalcem in njihovim simpatijam. Najširša in najbolj vabljiva je seveda tema filma: avtomobilski dirkači, nevarne vožnje in najnovejši modeli voz. Ko sledimo raznim velikim avtomobilskim dirkam, nam široko platno mimogrede posreduje še najlepše evropske pokrajine od Monte Carla do Italije in Belgije. Poleg vsega tega pa obeta še ime glavnega igralca Kirka Douglasa, da v filmu ne bo le napetega zunanjega poteka, temveč da bomo gledali tudi solidno karakterno igro.
V svojih željah, da bi ugajal, prepričal in navdušil, pa ostaja film »Dirkači« daleč od zastavljenega cilja. Tehnično je res uglajen in dovršen, kar lahko sklepamo kljub slabi kopiji distributerja »Zeta film«. S svojo revno, šablonsko zgodbo ln monotono učinkujočim ponavljanjem prizorov s tekmovanj pa je naravnost utrujajoč. Pravilo, da v obilnem dekorju zgodba ni važna, je spet enkrat pokazalo svojo neveljavnost, predvsem zato, ker je film včasih poskusil nakazati tudi nekaj notranjega dogajanja, ki ga je spet takoj udušil zunanji tehnični blišč. In vendar gledalcev ne zanimajo sa-m i nevarni ovinki prehitevanja, borba za prva mesta, podiranje varovalnih pregrad, prevračanje v jarke in piskanje zavor. Radi bi vedeli tudi tisto, kar se dogaja v junakih teh nevarnih voženj. Saj morajo tveganje, strah in pogum, želja po uveljavljanju, nevarnost in slava ustvarjati v njih močan psihološki pritisk, ki si išče sprostitve v silnih neuravnovešenih izbruhih. Upanje, da bo film s Kirkom Douglasom pripovedoval o tej notranji napetosti in njenem preraščanju v tragiko, je prazno. Dve tretjini filma je Douglas zaposlen s tem, da s stereotipno grimaso stiska volan dirkalnega avtomobila in zmaguje, ena tretjina pa mu preostaja za ljubezen z Bello Darvi, za bolečine v zlomljeni nogi in za pogumno junaštvo. Kje naj torej še najde Sas in priliko za dobro igro.
In tako je z vsem filmom:
preveč je zaposlen s triki, ■ pašo za oči, s preizkušanjem gledalčevih živcev, da bi lahko bil kaj več kot zunanje privlačen in v svojem žanru soliden.
Helena in možje
Film, ob katerem bi se zbrali tako ugledni sodelavci, le redko zaide na naš program v poletnih mesecih. Vsa imena i> njem so obeti kvalitete:	okrog Helene — Ingrid
Bergmanove se v očaranem krogu občudovalcev te »Venere« sučeta tudi Jean Marais in Mel Ferrer, virtuozne niti režije pa drži v rokah Jean Renoir, ki je rojstvu svojega filma pomagal tudi kot kosce-narrist in avtor glasbene fantazije.
Slava in ugled nalagata odgovornost, to težko breme je Renoir s svojimi igralci vred zavihtel na pleča ‘ lahkotne vodvilske komedije, na listo veselo mešanico smeha, satire, sentimenta, pretiravanja in elegance, ki jo dobro poznamo že iz njegovega »Francoskega komikoma«. Ni čudno, če je ta bleščeča, a brhka stvarca ponekod klonila pod težo pričakovanj, hi smo jih stavili na to združitev filmske elite, da se nam je zazdela prazna kljub bogastvu detajlov in kljub satiričnim namigom ne le na včeraj, temveč tudi na
danes. Velika umetnina, nov mejnik v ustvarjanju slavnega režiserja, film »Helena im
možje« prav gotovo ni. Prav tako gotovo pa je tudi, da film ni zgrešen in slab. Umetnik, kakršen je Renoir, ima pravico zahtevati, da gledamo njegovo delo z njegovimi očmi, ima pa tudi izpovedno tn ustvarjalno moč, da to brez nasilja nad gVedalcem oziroma svojim delom doseže.
Zakaj torej ne bi ob tem filmu pomislili, da je Renoir izpolnil v njem svojo davno željo, posneti komedijo z Ingrid Bergmanovo? Da se je z njo vrnil v svoj najljubši milje. v Francijo fin de siecla, je. samo nov dokaz, kako mu je bilo to delo pri srcu. Lahko se ne strinjamo z njegovim izborom, lahko izrečemo svoje ■pomisleke do Ingrid Bergmanove kot »Venere«, lahko tudi ugotovimo, da še od daleč ni ustrezala našim predstavam
o zapeljivi poljski lepotici — vse tisto, kar je Renoir stikal okoli nje, ostane. In to je vredno občudovanja, saj je Renoir mojster v slikanju okolja, mojster duhovitih pobliskov v dialogih in umetnik tudi v mejah že skoraj operetne komike. Ne smemo reči: Renoir se je naveličal resnega premišljevanja in se je začel zabavati, ker je ravno nasprotno res. Renoir je razpel čez svoja premišljevanja mavričen obok veselja in smeha, taka mavrica pa v pristnih, ne. ponarejenih barvah na filmskem platnu le redkokdaj zablesti.	S.	G.
Čudno je s temi starimi knjigami: od kod njihov nepremagljivi čair, njihova lesketava lepota, ki nias navdaja z blaženim spoštovanjem? Nekaj tako resničnega, nekaj tako veljavnega ir. neizpodbitnega je v njih — kakor samo še v pravljicah. Čudno je s temi starimi modreci: pripovedujejo nam stvari, ki jih že davno ne moremo in ne smemo več verjeti, pa vendar občutimo sleherno njihovo besedo kot suho in zlato resnico.
V takih mislih sem užival, ko sem prebiral Tomaža Mora, njegovo »Utopijo«. Knjigo, ki je pred štirimi stoletji in pol' burila duhove in jih spodbujala k nezaslišano drznim sklepom, knjigo, katere pisec je zaradi svojih humanih in neomajnih načel končal pod rabljevo sekiro, bereš danes kot nenavadno skladno, plemenito in lepo povest. In to n.e samo zaradi
zgledne pripovedne oblike, v kateri je More izrazil evoja dognanja in spoznanja. Marveč zlasti zaradi tega, ker nam sko-zn — zia današnjega bralca — tako tenko in prosojno tkivo sentenc in teoirij kaže predvsem sebe, se pravi človeka z njegovimi neminljivimi vrlinami, kot so pogum, svobodoljubnost, poštenje im modrost. V svojem spisu o »deželi, ki je ni«, je More popisal človeka, kakršen, je in kakršen mora biti: naslikal je, da tako rečem, iskreno in celo prostodušno lastno podiobo, trdno postavljeno v čas in prostor, in s tem dosegel uspeh, kakršen je sicer dan le največjdm umetnikom.
Toda ne gre samo za literarno lepoto. More je bil mislec in sanjač, bil pa je tudi državnik in lord kancler Henrika VIII. angleškega. V okrutnih časih prvotne akumulacije je stal sredi javnega življenja in globoko razbiral njegov mehanizem. Iz tega njegovega stvarnega poznavamo a, iz odpore do obdajajoče
resničnosti -in pa iz neomajne vere v človečnost se je rodila njegova vizija komunistične družbe. In kar je najvažnejše: kljub Utopičnosti« njegove »Utopije« so v njej nauki, na katerih temelji tudi sodobna družbena teorija, ki so tedaj dejavno vplivali na vso kasnejšo socialno miselnost pa tudi na zgodovino. More je bil prvi, ki je uvidel, da je odprava zasebne lastnine osnovni pogoj pravične družbene ureditve. In če kljub izredni bisrovidnostd v konkretnih družbenih zahtevah ni mogel bistveno preko obzorij svoje dobe, če je pač ostal »utopičen« socialist, so pa njegove etične ideje ostale žive vse do današnjega dne: ne samo humane pobude, iz katerih je zrasla njegova vizija, temveč
Režiserji amaterji so se vrnili s tečajev v Splitu in Dubrovniku
Glavni odbor Zveze Svobod in prosvetnih drušjev Slovenije je letošnje poletje usmeril več domačih režiserjev amaterjev na strokovne tečaje izven naše republike. Nekaterim je kri! tudi stroške, drugim so omogočila udeležbo društva oziroma podjetja in 1 okrajni sveti Svobod.
Tako so bili v nadaljevalnem režiserskem tečaju v Dubrovniku Zdenko Furlan in Hinko Drmol iz Velenja, Edo Mauh-ler iz Mežice, pa Milan Tepina, Tone Kavčič in Drago Skobe iz Stražišča pri Kranju.
Scenografskega tečaja v Dubrovniku se je udeležil Janez Ravljen iz Velenja, v začetniškem režiserskem in igralskem tečaju v Splitu pa sta bila Janez Bartman iz Trebnjega in Rozi Trugarjeva.
Tako bo preko tečajev in seminarjev Delavskega odra v Ljubljani in tečajev v drugih republikah, ki jih bodo obiskovali naši amaterji, vse več slovenskih režiserjev in igralcev iz skupin po delavskih in prosvetnih društvih poglobilo svoje strokovno gledališko znanje in lahko dajalo višjo raven amaterskemu igralstvu.
stvarmi elementi socialistične etike, kakor jdh je zapisal More, so ohranili svojo prepričljivost, vitalnost, veljavnost in nujnost tudi v današnjih časih, ko socializem postaja realnost. Zaradi tega štejemo Mora med velike
Ts ije
na otvoritvi razstave
Minulo nedeljo je bila v Celju v prostorih II. gimnazije odprta razstava sodobne jugoslovanske grafike. Organiziral jo je kulturno-prosvrini svet Jugoslavije ob sodelovanju Zveze jugoslovans' j Ilikovnih umetnikov z že r y, da se z razvojem in uspehi
Vekoslav Bombač: Vedeževalka, mavec, 1955
tvorce modeme evropske zavesti V najširšem in najbolj šem pomenu te besede.
Zaito tudi sodi »Utopija« meo tista dela, ki bi jih moral poznati sleherni izobraženec — zelo nam je to olajšala zdaj Cankarjeva založba, kj jo je izdala
v svoji Mali filozofski knjižnici. Pregleden uvod ji je napisal Voj in Miilič, prevajalec pa je Jože Košar.	Vir.
TUDI SLOVENCI V AREZZU
Jože Ciuha: Svuiua loljej
Obvestili so nas, da bosta tekmovala v Arezzu tudi primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec« in pevski zbor Delavskega prosvetnega društva Svoboda »Slava Klavora« iz Maribora. Ko je zvezna komisija določala udeležbo najboljših jugoslovanskih amaterskih pevskih zborov na tekmovanju v italijanskem Arezzu, se je odločila za pevski zbor društva »Proleter« iz Sarajeva in za zbor primorskih študentov iz Ljubljane. Vendar so nastale težav zaradi deviznih sredstev in kazalo je, da pojde v Arezzo le sarajevski pevski zbor. Zdaj je zvezni kulturno prosvetni svet odobril devizna sredstva tudi za zbor »Vinko Vodopivec«, kj tako vendarle potuje v Arezzo. Pevski zbor DPD »Slave Klavora« je bil že lani določen za tekmovanje, pa je po nesporazumu izpadel. Letos ga komisija ife istega vzroka ni obiskala, ga n; poslušala in tako tudi ni bil predlagan. Zato so društveni člani sklenili, da pojdejo na svoje stroške v Ita-■ i j o in se tekmovanja vseeno udeležijo.
»Associazione amici della mušica di Arezzo« prireja letos od 28. do 31. avgusta šesti Conoorso polifonico intemazlo-
nale »Guido d’Arezzo«. Konkurenca bo huda. Nastopili bodo zbori raznih pevskih šol, profesionalni zbori, madrigalisti in akademski pevski zbori iz vsega sveta. Tekmovali bodo v treh kategorijah. V prvo se vključujejo mešani zbori, ki
ne presegajo 40 glasov, imajo jih pa najmanj 24, v drugi bodo tekmoval! moški zbori, ki
imajo najmanj /18 in največ 30 glasov, tretja kategorija pa je namenjena mešanim oziroma moškim ali ženskim zborom, ki nimajo več kot 40 in ne manj kot 18 glasov.
Naša slovenska pevska zbora bosta odpela obvezni pesmi za
II. kategorijo: Crocejevo »Be-ati eri tis« in Cherubinijevo »Bsrindiam, beviam«. Primorski študentje bodo razen tega zapeli še Gallusovo »Quam pulehra es amica mea« in Pre-lovčevo »Sftdem si. rož«, Mariborčani pa bodo- dodali obema obveznima pesmima še skladbo R. Korzakova. Ker nastopa zbor »Vinko Vodopivec« tudi v
III. kategoriji, bo tekmoval še z Gotovčevo pesmijo »Momčeto bezgunčeto«, s Simonitijevimi »Ljubezenskimi pesmimi iz Rezije«, Tajčevičevimi »Komitski-mi pesmimi« in s Svarovo »Moj očka ima...«
sodobne' jugoslovanske graf k e seznani čim širši krog p rebivalstva naših mest in u;'o t udi mesta Celja in okoii Razstava je potujoča in so k Se imeli priložnost videti Mariboru in Ljubljani ter v drugih mestih naš s države.
Podrobnosti o razstavljenih delih, ki jih je okrog petdeset ne bom navajala, ker je o razstavi že pisal naš list. Opozoriti hočem le na odnos in vedenje celjske kulturni javnosti, ki ga je pokazala oh otvoritvi razstave.
Otvoritev je bila napovedana za v nedeljo ob II. uri. Do poldvanajstih ni bilo v ra stavnem prostoru razen aren-Serke, blagajničarke in pa tovariša, ki je imel dolžnost s pozdravnim govorom odpreti razstavo, nikogar. Uro se je bližala dvanajsti, a še vedno ni bilo nikogar — til predstavnika okrajne prosvetne oblasti, ne predstavnikov
okrajne zveze »Svobod« kol prireditelja razstave in ne kakršnega koli drugega predstavnika kulturnega in jo1" nega življenja mesta Celit-Okrog 12. ure si je ogled*1* razstavo prvi obiskovalec, mlad fant. Popoldne je bik ta pomembna razstava zaprta,
Mnenja sem, da je vsa" komentar odveč. Celjani se bore za razstavni paviljon. katerem naj bi bile razstavi vseh vrst — od likovnih do tehničnih. Ali je spričo odnosa, ki so ga pokazali do tedanje razstave jugoslovanski grafike tako prizadevanje utemeljeno?
Ce bo to opozorilo le komu prebudilo vest, naj še povem da si je razstavo vredno ogledati in da bo odprta do 2?' avgusta, ker potuje potem ? Koper.
B. S-
St. 197 - 22. avgusta 196« / SLOVENSKI POROČEVALEC / fiz. 8
Lepi obeti turizma
mm*':
Velik obisk domačih in tujih gostov v Gornjem Posočju
Dosedanji obisk izletnikov in turistov v Posočju ter drugod v goriškem okraju je izreden. Gostinski obrati so se še kar dobro pripravili na sezono.
Goriški okraj ima vse naravne pogoje za razvoj turizma in gostinstva, posebno v gornjem Posočju. Vsako leto prihaja več turistov in gostov v Tre* to, Bovec in druge kraje
gornjega Posočja. Letos pa se je v goriškem okraju, posebno 'Pa v gornjem Posočju prvič po osvoboditvi začela turistična sezona že izredno zgodaj. Sedaj je domačih in tuj h gostov vse polno. Gostinski obrati in hoteli ne morejo sprejeti vseh gostov, zato si pomagajo tako, da gosti prenočujejo v sobah, ki jih oddajajo zasebniki.
Tak uspeh letošnje turistične javljajo in ki zavirajo hitrejs.
mms
;...j.k:-.	-V	J*	tV-u	<
sezone moramo pripisovati dobri propagandi Gostinske zbornice in Turistične podzveze ter drugih turističnih in gostinskih organizacij že pred sezono. Da je bila propaganda dobra ne samo doma, ampak tudi v inozemstvu pričajo številni gosti iz Italije in Nizozemske ter od ~ drugod. Na velik obisk pa so nedvomno vplivale tudi razmeroma nizke cene penzionov v gostinskih obratih.
Kaže, da je začel turizem v goriškem okraju napredovati. Gostinska podjetja so obrate uredila čimbolj e. Vendar bo treba v prihodnje začeto delo nadaljevati. Treba bo sproti odpravljati napake, ki se po-
rast turizma m gostinstva n. Goriškem. V prihodnje bo treba vlagati več investicij za gradnjo turističnih objektov in naprav in za sodobno ureditev gostinske mreže.. Poskrbeti p_ bodo morali tudi za izpopolnitev gostinskega kadra, ki ga zelo primanjkuje. Potreben je ne samo visokokvalificirani gostinski kader, temveč tudi drugi strokovno usposobljeni, in zahtevam vedno hitreje razvijajočega se turizma ustrezajoči gostinci.
In še na nekaj bo treba pomisliti v prihodnji turistični sezoni, da bo gostom čimudob-neje. Letos so gostinci kakor turistične organizacije verjetno pozabili na zabave, ki jih domači in pa tuji gostje zelo pogrešajo. Navdušeni so nad naravnimi lepotami teh krajev, na izletih se navdušujejo ob slikovitosti pokrajine, zvečer pa bi potrebovali ge kaj kul-
":#'V ,* ?> •;•*.. ..V
Ljubno na Gorenjskem — iz letala
K zdravstvenemu domu v Ajdovščini so prizidali novo stavbo, v kateri bo delovala splošna ambulanta.
Takim ne bi smeli dati otrok
Skrbstveni organ obč. LO Sevnica je izročil zakoncema Jožetu in Alojziji J-ermančič jz Male Hubajndce pri Sevnici petletnega otro-ka v skrbstvo. Ta dva pa nimata prav nobenih kvalifikacij za skrbstvo otrok, saj je moral otrok spati n,a peči brez posteljnine, spal je zelo malo, ker mu nista pustila, jesti sta mu dajale malo in še to povečini le mrzlo hrano, največkrat kruh in. vino. Večkrat sta ga tudi pretepala, sama pa sta
vdana pijači. Sosedje, ki so se zgražali nad takim .ravnanjem z otrokom, so zadevo prijavili organom ljudske milice.
Skrbstveni organi bi morah bolj paziti, komu zaupajo otroke v varstvo.
(r)
Slovenske Konjice
Na zadnji seji Občinskega ljudskega odboja so razp-navljali predvsem o nekaterih vprašanjih. ^ ^
svem r°MedS°rPOda:rStVi1 in	turne zabave, katere žal letos
svete Med najvažnejšimi toč- v teh krajih ni.
kemi dnevnega reda je bila vsekakor razprava o uvedbi dodatnega proračunskega prispevka, o katerem pa so imeli odborniki dokaj različna mnenja. Sklepali so še o ustanovitvi dveh osemletnih šol v Slovenskih Konjicah, o delovanju Gradbenega podjetja in drugem.
L. V.
V. K.
DOLENJA VAS
Novo šolsko poslopje, ki so ga začeli graditi pred leti, je sedaj že dograjeno in z novim šolskim letom se bo v njem začel že tudi pouk. Tega pa so veseli predvsem otroci, vzgojitelji in starši.	C.	P.
Ljubno
bo
na Gorenjskem praznovalo
Štiriindvajseti avgust si je Ljubno z okoliškimi vasmi Otoče, Posavec in Praproče izbralo za svoj praznik, ki ga letos praznujejo že petič. Tega dne pred 17. leti so Nemci sredi vasi ustrelili pet talcev-do- znajo še danes reševati težave
Pred nekaj leti je kraj dobil tudi svoj kino. Toda ob tej priložnosti je treba poudariti, da bi bilo krajevno kinopod-jetje v precejšnjih denarnih težavah, če ne 'bi bilo ljudi, ki
fibsoivenli nižjih kmetijskih šol mariborskega okraja za napredek
kmetijstva
V mariborskem okraju dela na kmetijskih gospodarstvih, v zadrugah ali doma na posestvih več kot 350 absolventov nižjih kmetijskih šol. V njihovem delu je opaziti težnjo, da s pridom uveljavijo pridobljeno znanje za splošni napredek
kmetijstva. Kljub temu so se v svojem prizadevanju mnogi izmed njih počutili nekako osamljene in so pogrešali ustrezno stanovsko organizaci-
tisoč jih letuje
Pobudo občinskega komiteja LMS na Jesenicah za letovanja mladine so podprla v mejah možnosti vse družbene in množične organizacije, gospodarske ustanove, Okrajna zavod za
socialno zavarovanje, pa tudi občinski ljudski odbor in občinski odbor Socialistične zveze. Tako bo letos lahko letovalo iz jeseniške občine nad 1000 pionirjev in mladincev.
Mladina, ki aktivno sodeluje pri telesnovzgojnih društvih »Partizan«, prijetno preživlja
počitnice v Ba,škj na oto-ku Krku. Taborniške družine iz rodu Jeklarjev so poslale precej svojih članov v taborniško počitniško kolonijo, ki je v do-!-
mu v Planini pod Golico, še več mladih tabornikov pa letuje letos v Fažani pri Pulju. Mladj planinci in drugi preživljajo proste dneve v Stari Fužini, odkoder prirejajo skupinske izlete v Triglavsko pogorje. Svoje počitniške kolonije pa so organizirale tudi druge mladinske organizacije, Počitniška zveza in Društvo prijateljev mladine.
Tisti, ki so se že vrnili iz taborov in letovišč na svoje domove, so hvaležni vsem, ki so jim omogočili taborjenje ali letovanje, še prav posebno pa tistim, ki so skrbeli za njihovo udobno bivanje.	U.	2.
jo, ki bi skrbela za povezavo in sodelovanje pri reševanju perečih vprašanj. Ta težnja je prišla do izraza zlasti še glede petletnega perspektivnega načrta razvoja kmetijstva, zato so ustanovili v Mariboru Sekcijo absolventov nižjih kmetijskih šol mariborskega okraja.
Novoustanovljena sekcija bo imela nedvomno hvaležno nalogo. Zlasti bo potrebno poskrbeti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje članstva in njihovo sodelovanje pri izvajanju petletnega perspektivnega načrta razvoja kmetijstva. Sekcija bo vključevala absolvente, ne glede na to, če so zaposleni v socialističnem ali zasebnem sektorju gospodarstva, matično društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov pa ji bo nudilo ustrezno strokovno in moralno pomoč. Vsak član sekcije bo obenem izredni član maribor-borske podružnice Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov LRS.
Ena izmed osnovnih nalog novoustanovljene sekcije bo prizadevanje za višje hektarske donose ter intenzivno gospodarjenje na obdelovalnih površinah. To bo potrebno še bolj zaradi uresničevanja nalog, ki jih določa perspektivni načrt razvoja kmetijstva v mariborskem okraju. Po tem
načrtu j<» predvidena v letu 1961 za 71 odst. večja proizvodnja. Glede na lego, sestavo zemljišč in v.-emenske razmere je okraj razdeljen na štiri večja področja kot so višinski kraji s Pohorjem in Kozjakom, ravninski svet Dravskega polja in gričevnato območje Slovenskih goric. Razdelitev področij
predvideva specializacijo posameznih najdonosnejših panog kmetijstva. Na račun nekaterih vrst žitaric in koruze so namenili večje površine za' pridelovanje kakovostne sorte italijanske pšenice, oljne repice, sladkorne pese in hmelja, kakor tudi krmnih rastlin za izboljšanje živinoreje in obenem pospešeno obnovo sadovnjakov in vinogradov.
Novoustanovljena sekcija absolventov nižjih kmetijskih
šol je sprejela ustrezni načrt dela in bo pomagala k uspešnemu razvoju kmetijstva v mariborskem okraju. Prav tako si bo prizadevala, da bodo še bolj zaživele kmetijske gospodarske šole, članii sekcije pa bodo po potrebi nudili pomoč
učencem osemletnih šol pri
njihovem praktičnem delu na šolskih vrtovih. Od tega si obetajo, da se bo mladina po končanem šolanju lahko uspešno vključila v kmetijsko dejavnost in s tem tudi v napredno gospodarjenje na vasi. Jz
mačmov. Streljanje talcev v Ljubnem je bilo med prvimi na Gorenjskem. Prebivalci teh vasi se ob tem spominjajo vseh padlih za svobodo; na spominskih ploščah v Ljubnem in na Otočah je vklesanih 49 imen.
Kot mnogo naših krajev, tako tudi Ljubno kaže po osvoboditvi lep napredek. V zadnjih letih so Ljubenčani obnovili vodovod, ki je bil zgrajen že pred petdesetimi leti. Kopalnice po kmečkih hišah in delavskih domovih niso več nobena redkost. Krajevne ceste in poti so dobro oskrbovane; z drobilcem, ki so ga nabavili na lastno pobudo, zmeljejo za svoja pota na leto 400 do 500 kub.
metrov gramoza. Razširjena je bila tudi vaška kanalizacija — v zadnjih letih je bilo položenih 1200 m cevi. Adaptirano in razšjrjeno je bilo šolsko poslopje. Gasilsko društvo je nabavilo dve novi motorki. Odlično so uredili tudi javno razsvetljavo.
z udarniškim delom. Vso pohvalo v tem oziru zasluži Jože Ravnik. Vaščani so z udarniškim delom zgradili že marsikaj. Tako so opravila vsa nestrokovna dela pri gradnji protipožarnega bazena, pri adaptaciji kinodvorane in telovadnega doma. Pri tem gre priznanje večini vaščanov, zlasti pa krajevnemu odboru, ki mu vsa leta po vojni predseduje Ivan Langus.
Ljubno je tudi turistični kraj — vas z izredno lepo lego. V dveh dobro oskrbovanih gostiščih s prenočišči v Ljubnem in
na Posavcu so izletniki najbolje postreženi. Nekaterim domačinom pa bi bilo ob tej priložnosti vendarle treba povedati, naj snagi in redu okrog hiš posvečajo več pozornosti.
Ljubno praznuje svoj letošnji praznik pod geslom: »Z borbo in delom si ustvarimo boljše življenje.« Na večer pred praznikom bo v domu TVD »Partizan« slavnostna akademija, na kateri bosta poleg ostalih sodelovala tamburaški zbor in Ljubenski trio znan že iz radijskih oddaj. Na praznik bo
svečana seja krajevnega odbora, člani avtomoto društva pa bodo položili vence k spomenikom padlih. Sledil bo nastop gasilcev, medkrajevno tekmovanje v odbojki in šahovski turnir. Slavje se bo zaključilo z ljudskim rajanjem.	-eif
PLANINSKA KOČA NA SNEŽNIKU
Planinsko društvo iz Ilirske Bistrice se je letos odločilo za graditev nove planinske koče na Snežniku. S prostovoljnim
mu je odgovorila.
»Zelo čudno! Saj ste brez moči! Moji koši pa so močni in taki, da se podajo le plečatim ženam. Sicer pa saj
ne delam več.«
Takrat je sedel. Sklonil je sivo glavo tako. da si ga je
V dolini bučnice je srečavala žene s pletenimi koši na ramah. Nekatere so hodile ravno, čisto pokonci, nekatere pa sklonjene in zvite od teže »Kaj neki nosijo v njih?« Cisto običajna radovednosi žene, ki pride na podeželj: zato, da bi zbrala kaj za mv zej. ■. Pogledala je sko-špranje v košu ali pa stopi na prste in, ne da bi jo k• opazil, hitro pogledala skrivnostni visoki koš. Vču. je videla sadje, ki so ga not le domačinke v prodajo, vču sih pa stvari, ki so jih nakupile in potem odnašale v gorati svet. In prišlo ji jo na misel, da bi tudi v muzeju lahko imeli tak koš. Postavila bi ga na vidno mesto in potem razlagala vsakemu obiskovalcu posebej o važnost’
ud, kjer bi lahko kupila tak koš. Zvedela je. da je znan pletar Modrakov Janez. Napotila se je k njemu, ki je živel v leseni hišici tik ob vznožju hriba poleg potoka.
1»h košT
o
'n je spra'
Potrkala
7	77	c	h’
je čisto narahlo, '--hitro vznemirila
želje,	da bi	se pogovarjal	s	z orehovim listjem mi bo	ki se	jih	je	na vso moč bra-
kakršno koli	ženo. Zato si	je	lahko pomagala«,	ji	je ocl c/o -	nil.
tudi zgradil hišico na samoti voril in nato začel govoriti o »Boste imeli za tobak, za in se ni nikdar	mešal	med	potrpežljivem možu,	ki je	zdravila je	tako	premalo,«	je
ženski svet-)	menda živel v bližnji okolici	hitela ona-
To	jutro pa je zaslišal	v	izredno skromno	m	prepro- »Če	je	že	tako, naj	bo 150
svoji hiši ženski glas...	sto•	din v spomin na vas,« je sko-
Pldnil je v sobo in	hotel	Čez čas si je nadel	naočni-	raj ihteč izustil.	. .
zapreti vrata za	seboj,	toda	ke in ne da bi kaj	■pprašal,	Trdno je	prijela	za	košev
ona je vstopila za njjm. Ta- js začel prebirati svoje zapi- ročaj, položila vanj jotograj-krat ga je skoraj zjezilo. Obr- ske. Glasno in s preračunani- ski aparat, torbico in drugo, nil se je in rekel:	mi kretnjami je bral vrstico kar je imela pri sebi, ter od-
»Pa kaj bi vendar radi?« za vrstico. Le včasih je po- šla. Na vrtu. se je še ozrla-Pri teni jo je pogledal. Bila gledal izpod desne, nekoliko Starčeve sive oči so otožno je drobna in nežna, vsa pre- manjše leče, kako ga obisko- gledale za njo skozi meglo plašena in zbegana.	valka posluša. Ona pa je se- neočiščenih oken. Pomahal ji
»Rada bi vaš pleten koš«, dela v kotu in bila v mislih je z roko in se skril. Ona pa
daleč stran. Včasih je pogle- je globoko zadihala sveži dala na slike na steklu, na zrak, se sprostila tesnobe ljudske kiparske izdelke z iz- mračne sobe in bednega poredno močnim izrazom v gleda na mizo. Hitela je s obrazih, in ostanke že čisto košem mimo avtomobilov, ki zaprašenih' nedokončanih rez- so drveli proti Logarski do-barskih del.	lini.
Janez ni samo pletar. Je Kmalu je prišla do svojega tudi ljudski kipar... A uče- mopeda, privezala koš na prt-lahko natančno ogledala. Dol- nosti n-t bilo konca. Še marši- Ijažnik in se odpeljala proti , gi brki, močno izstopajoče lic- jcaj je sUšala. Naposled pa je mestu, kjer je muzej. Janez \ nitce, okrogla trda brada m je Vprašal:	pa je ostal spet sam, po svoji
en sam zob: vse to mu je mo-	»3e kaj utegnete?«	,	volji neodvisen od časa, na-
lelo iz obraza, v roki^pa je	»skoraj bi morala	še	k	so-	predka in ženskega sveta	in
držal ugaslo pipo. Počasi je	sedovim, zato bi se	poslovi-	zatopljen v razmišljanja.	V
vzdignil desno nogo, si začel	ia <! mu je odvrnila.	njenih očeh je ostal reven	in
sukati hlačniico in odvajati Takrat je vstal in odšel, potreben pomoči, kljub hiši. cunjo, ki je pokrivala z ore-	Vrnil se je s čiisto novim ko-	ki si jo je bil zgradil samo
hovim listjem ovito nogo. Po-	§em in ga ji položil v naroč-	zato, da bi bil v njej srečen
/kazala	se je	debela, zatekla	^	da bi sj s	pletenjem	košev
'toga, vsa	rdeča in ranjena.	»Za vas sem ga še	imel. Iz	prislužil na teden	■ 150 din
»Ze dve	leti me boli noga«,	drobnih	viter je. Spoznal sem	Škoda le, da ne	bo	zlepa zve-
‘e zajecljal. »Ne morem na-	namreč,	da ste dobra žena in	del, da koš ni bil namenjen
tirati leskomne, niti žagati	da spoštujete stare ljudi. •. «	eni sami ženi, temveč tisočem
esa za koše. In potem še pet Govoril je še nekakšne uče- in tisočem muzejskih obisko-dni pletenja- Res ne zmorem	ne besede, jo prijel za ramo	valcev, ki bodo videli v Ja-
moida dremajočega	starca,	več«.	in prosil, naj ne nosi zprha-	nezu potrpežljivega plet ar ja.
Fa se je zmotila,	zakaj	brž	ko	Zasmilil se ji je. Prižgala	nega koša visoko v hrib.	čeprav ne bodo mogli dojeti
je	odprla vrata,	je	zagledala	mu je pipo	in rekla:	»Šibki	ste in n ne	bi bilo	njegove usode.	In	morda si
pred	seboj širok	hrbet.	Jgmez	»Pojdite	vendar k zdratvni-	prav, če	bi vas težilo	breme,«	bodo tedaj, ko	bodo gledali
je stal in se ni obrnil kljub ku, saj ni daleč, ali pa ga. po- je dejail.	_	lično pleteni koš. zamislili
njen emu prijaznemu pozdra- kličite k sebi«.	In ko je vprašala, koliko mu zeno, ki se krivi pod težo v
vu.	Morda mu je bilo nero- »Ne morem storiti tega.	dolguje,	jo je prekinil, da nič,	hrib. da težko lovi sapo in jo
dno...	Najlaže prenašam bolečine	drugače	pa računa 150 din.	režejo naramnice-..
(Ostal je bil samec, brez brez tuje pomoči Le norma V roko mu je položila 200 din,	Milena Moškon
(‘
delom, članov in manjšimi gmotnimi sredstvi so doslej kočo že zgradili v surovem stanju. Najtežja dela so opravili sami planinci, skupno s pripadniki JLA iz Ilirske Bistrice in dijaki bistriške gimnazije s profesorjem Klincem na čelu. Graditelji so vložili v graditev koče obilo truda, saj so morali ves gradbeni material prenašati na ramah nekaj kilometrov daleč.
Kar je Snežnik znan po zelo bogati planinski flori, bo prav
gotovo deležen v prihodnje obiska številnih ljubiteljev planin. Prav pa bi bilo, ca bi planinci iz Ilirske Bistrice čimprej priskrbeli tudi za zaščito planinskega cvetja. V ta namen menda že nameravajo ustanoviti gorsko stražo. Mlado planinsko društvo iz Ilirske Bistrice zasluži! vse priznanje za svoje dosedanje delo in želimo mu, da bi bilo nrav taka uspešno tudi v prihodnje. !
Planinci i,z Ilirske Bistrice nameravajo sprejeti v svoj krog tudi mlade planince liz Loške doline, od koder je že markirana pot na Snežnik, in sicer iz I eskove doline.	A. B.
Uredili so si stadion
Vodstvo športnega društva »Rudar« v Trbovljah je zaprosilo vse Trboveljčane, da bi pomagali urejevati stadion. Prošnja ni naletela na gluha ušesa, Vsak dan je bilo na športnem igrišču okrog 100 ljudi, ki so s tem pokazali ne samo svojo privrženost društvu, ampak tudi zanimanje za šport. Prostovoljnega dela se niso udeležili samo članj posameznih sekcij, ampak tudi mnogi člani delovnih kolektivov rudnika, Strojne tovarne in Cementarne, ki so opravili okrog dva tisoč prostovoljnih delovnih ur.	—nc
Ludvik Medvešek — osemdesetletnik
V Zal)ji vasi p>ri Novem mestu je praznoval te dni osemdesetletnico rojstva Ludvik Medvešek, znani slovenski izšeljenec-povratnik. Po rodu je z Dofekega pri Senovem, že pred prvo svetovno vojno pa se je preseiHl v Novo* mesto, kjer je služboval kot notarski pisar. Pred začetkom prve svetovne vojne se je izselil v Ameriko in začel talkoj delovati med našimi izseljenci. Živel je v Clevelandu, kjer je bil tajnik in agilen de iaveC pri števiLnih iia,nre:Tr*ib društvih. Nekaj časa je bil tudi rprav_ nik slovenskega lista »Fnnravnost«. Naš jubilant je bil tudi naj-ežji sodelavec Mr. Avgusta Kolandra, rojaka iz Poljčan, ki le bil takrat med glavnimi turističnimi organizatorji v Ameriki.
Ludvik Medvešek je bil po osvoboditvi nekaj časa tudi podpredsednik glavnega odbora Izseljen* ske Matice v Ljubljani, zclai pa uživa svn.j zasluženi pokaj v Žabji v asi pri Neve m mestu rZr» svoje dolgoletno delo- v korist n~ših izseljencev je bil odlikovan z redom Bralstva in ed*rsstva I. stopnje.
Ob tako visokem jubileju mm iskreno čestitamo.
J. z>
5B ah. ? SLOVENSKI P0B0CEVSL5C ) st. 197 — 22. avgusta i9«
TRETJI DAN DOGODKOV Včeraj so pobrali prva mesta: SZ 3, Anglija 2; Norveška, Poljska in Romunija po eno - Brodnik deseti v deseteroboju, Bezjak peti v kladivu in Gerejeva šesta
v višino
Novi in edini drugoligaš Slovenije sknrcj pred startom
Na trd pot Pii topemu cilju
Se osem zlatili
(Od našega posebnega dopisnika)
Tretji dan svetovnega evropskega atletskega prvenstva Je bil že mnogo burnejši od prejšnjih dveh. Razen zaključnih disciplin v deseteroboju za moške in peteroboju za ženske je bilo na vrsti še šest finalnih nastopov — po tri za moške in tri za ženske. Tudi današnji nastopi so., potrdili, da je šla evropska atletika v zaidnjem letu krepko naprej.
Ht-.J,, id troha na kratko	za moške so dosegli najboljše re-
kraju je treoa na KTatso	zultate: Lingnau (Nemčija) 17,00,
poudariti še to, da je nas atiet	sosgomik (Poljska) 16,79, Lipsnis
V deseteroboju in peteroboju si je Sovjetska zveza ohranila primat, saj sta v obeh disciplinah zmagala njena zastopnika Kuznecov in Bistro-va. Tretjo zlato kolajno je danes priborila SZ atletinja Itki-na, ki je zmagala v teku na 400 m.
Dvojno zmago so v današnjem sporedu slavili tudi Angleži, in sicer po zaslugi tekača Wrightona, ki je bil prvi na 400 m, drugo kolajno pa je otoku priborila Youngova na najkrajši progi.
Med ostalimi zmagovalci današnjega dneva beležimo najprej zmago Poljaka Ruta v kladivu. V tej disciplini smo Jugoslovani zasedli častno peto mesto po zaslugi Bezjaka. V teku na 800 m so prišli do zlate kolajne Norvežani, in sicer po Bovsenu, ki je bil sicer na cilju drugi, vendar le sodniški zbor razveljavil plasma prvoplasiranega Angleža P.eisona.
S sadež® 842
Letošnje evropsko prvenstvo v Stockholmu Je nov dokaz silnega napredka tega športa na stari celini. Vsi dosectanj.
boji so na izredni kvaliteto.
ravni, pa tudi preUteki so o a
sile dramatični. Naši so oa zadnjega prvenstva naprej tudi napredovali, toda počasneje od zastopnikov vodilnih, evropskih atletskih držav. ZgoToren dokaz za to trditev je uvrstitev Štritofa na 10.000 m. Ta naš odlični tekmovalec je v Stockholmu dosegel 25 sekund boljši čas kakor Mihalič v Bernu (ki je v Bernu zasede; 5. mesto), vendar je ostal sa mo na 9. mestu, še več: vs dosedanji zmagovalci so posi vili nove rekorde tega teki i-vanja in celo vrsto državnih med njimi tudi Jugoslovan«. Štritof in Šnajder. k* pa jim^ seveda nista zadostovala za plasma med prvo šestorico.
Med našimi zaslužita doslej največ polivale prav omenjena dva. šnajder je tekel obakrat izvrstno in popravil državni rekord na 400 m za vsega pol sekunde. Če ne bi bil ime) vnete Ahilove tetive in smole pri žrebu v polfinalu, bi bil morda predrl celo v finale.
Stari borec Štritof doživlja na Švedskem drugo pomlad. V finalu je tekel sprva zelo dobro, kriza med 2. in 3. kilometrom pa ga je vrgla med zadnje. Brž ko si je opomogel, je prehitel vse nasprotnike do Spanca Alonsa in Francoza Mimouna. ki sta tekla v 7. in 8. položaju. Oba sta bila v fi-nišu spet hitrejša. Štritof pa
je zasedel nadvse častno 9- mest O.
Ocena »povprečno« velja za šikovčevo v teku na 100 m, za Babovičevo v teku čez ovire in za metalko kopja Kaluševi-čevo. Xaše tekmovalke so zdaj
relativno slabše od tistih, ki
so bile v Bernu.
Skakalec v daljino Miler je razočaral: 710 cm je bi^o premalo za finale, povedati pa moramo, da si je pri zadnjem skoku po odličnem odrivu pri doskoku pokvaril plasma, saj je padel nazaj v jamo.
Med mnogoboje) je Stamejčičema opravičila sdoves, Brodnik pa je precej nihal od nastopa do nastopa, bil pa je tudi premalo borben: zato se je uvrstil slabše.
Metalec diska Radoševič je
zanesljivo izpolnil kvalifikacijsko normo5 v finalu pa bo moral vreč] vsaj 52 m. če hoče priti na vidnejše mesto.
Splošna ocena jugoslovanske ekipe po prvi tretjini prvenstva je — zadovoljivo.
—eb
Osmo kolajno tega dneva je spravila romunska atletinja Balasova, ki je tudi veljala za največjo favoritinjo v skoku v višino, saj je v teku sezone že dvakrat popravila svetovni rekord in tudi pred nastopom v Stockholmu izjavljala, da se ne bo.ii nobene konkurence.
Brodnik v hudi konkurenci najboljših deseterobojcev zasedel nadvse častno deseto mesto, medtem ko se je atletinja Gerejeva v višino plaši-
t*cllcL	'
Podrobne izide objavljamo posebej.
KOLAJNE
-
Sovj etska zveza
Velika Britanija
Poljska
Nemčija
Romunija
Norveška
C SR
Švedska
Madžarska
DOSLEJ		
(B 1a	a L A O	o «3 cd d o &
5	M	ca
4	9	1
3	1	3
2	1	2
1 1 1	2	5
1	—	1 1
IZIDI
V deseteroboju je naš atlet Jože Brodnik dosegel še naslednje rezultate t 110 metrov ovire — 15,8, diks — 35,43, višina — 1,80, palica
— 3,70, kopje — 60,48 m.
Končna razvrstitev:	Kuznjgcov
(SZ) 7.865 točk, palu (SZ) 7.323, Meier (Nemčija) 7.259, Kahma (Finska) 7.137, Tschudi (Švica) 6.858; 10. mesto: Brodnik (Jugoslavija) 6.210 točk.
Za oceno v peteroboju je Draga Stamejčičeva pretekla 80 metrov ovire v 11,4 in skočila 5,42 m da-16Č.
Končna razvrstitev:	Bistrova
(SZ) 4.733, Vinogradova (SZ) 4.627, Eiberle (Nemčija) 4.545, Hobbers (Nizozemska) 4.494, Bibro (Poljska) 1.477 točk.
v kvalifikacijah v metu krogle
(SZ) 16,76 in Skobla (Češkoslovaška) 16,75 m.
V skoku v daljino (predtekmovanja) so bili najboljši izidi tile: Gijan (Francija) 6.13. Ciastoivska (Poljska) 5,36, Fisch (Nemčija) 5,95 in Jakobi (Nemčija) 5,95 m.
Finalisti teka na 400 m čez ovire so: Litujev (SZ) 51,0, Gallicker (Švica) 51.8, Goudge (V B) 52,0, Trollsas (Švedska) 51,0, Julin (SZ) 51,3 in Farrel (VB) 51.8.
Zenski finale na ICO m se Je končal takole: Yotuig (VB) 11,7, Krepkina (SZ) 11,7, Stubnick (Nemčija) 11,8, Weston (VB) 11,8, Leone (Italija) 11,8 in Maslovskaja (SZ) 11,9.
V kvalifikacijah na 5000 metrov so dosegli najboljše rezultate: Iharos (M) 14:05,06, Bernard (Fr) 14:05,08 in Artinjuk (SZ) 14:96,8.
Dokončni izidi v skoku v viš>no za ženske: Balas (Romunija) 177, Cenčik (SZ) 170, Shirlev (VB) 1S7, Kilian (Nemčija) 167, Dolja (SZ) 164, Gere (Jugoslavija) 161 cm.
Finali — moški 400 m: Wrigh-ton (VB) 46,3, Salisbury (VB) 46,5, Haas (Nemčija) 47,0, Kaufmanu (Nemčija) 47.0, Pettersson (Švedska) 47,5, Svatovski (Poljska) 47,8.
Finale — ženske 400 m; Itkina (SZ) 53,7, Parluk (SZ) 54,8, HiS-cocks (VB) 55,7. Pirie (VB) 55.7, Muhanova (SZ) 56,3, Nemeth (Maj 56.3.
800 metrov (moški):	Boysen
(Norveška 1:47,9. Schmidt (Nemčija) 1:47,9, Makomaski (Poljska) 1:48,0, Szentgali (Ma) 1:48,3, Mi-sala (Nemčija) 1:48,5, Johnson (VB) 1:49,2.
Kladivo:	Rut (Poljska) 64,78,
Krivonosov (SZ) 63.78, Zivotski (Madžarska) 63,68, Cieniy (Poljska) 63,37, Bezjak (Jugoslavija) 62,33 Auplund (Švedska) 62,17 m.
JUTRIŠNJI SPORED
Predtekmovanja, ženske: 200 m, 800 m. finale: disk, daljina, 80 m ovire. Predtekmovanja, moški: — 110 m ovire, troskok, 200 m. 1.500 m, finale: hoja na 50 km. palica. 400 m ovire. disk. 3000 m zapreke.
>	Evg. Bergant
Po X. portoroškem kolu
LJUBLJANSKA LIGAŠKA ENAJSTORICA BO BREZ PRAVEGA ODMORA 31. AVGUSTA ODIGRALA PRVO TsICMO ZA JESENSKE TOČKE S PROLETERJEM (OSIJEK) — TRENERSKI POSLI BODO ZA ZDAJ V DOMAČIH ROKAH — EDINEGA ZASTOPNIKA V ZVEZNI KONKURENCI MORA KAR MOČ PODPRETI VSA SLOVENSKA ŠPORTNA JAVNOST
Prvo jesensko dejanje na jugoslovanskem nogometnem odru je pri kraju: kvalifikacijske tekme za vstop v drugo zvezno ligo so vrgle na površje po dvanajst najboljših nogometnih enajstoric za obe — vzhodno in zahodno — skupini. Brez pravega odmora pa se bo ta nova predstava zdaj nadaljevala do finala jugoslovanskega nogometnega prvenstva za sezono 1958-59. — Slovenijo bo v tej elitni družbi zastopal samo Odred iz Ljubljane. Neposredno pred' novim prvenstvom smo obiskali njegov tabor; neutrudljivi tehnični referent prof. Dušan Kompare je rade volje ustregel naši radovednosti.
bodo v vsakem pr cm eni obnovili
pogodbo, pa čeprav bi moral igrati v slovenski conski ligi in on sam ne bi drugje dobil več zaposlitve. Obe stranki pa sta še menili, da je brezpomembne', da bi trener takih kvalitet treniral moštvo iz republiške lige. No. Odredu ,pa je vse do pred dnevi še kazalo, da bo res m®ral vanjo, nakar je trener Tomaševlč podpisal pogodbo z beograjskim Radničkim. Useda pa je Odredu izbrala boljše mesto, toda za trenerja že prepozno: Tomaševič se je kljub temu prijateljsko razšel s tovariši in sodelavci v ljubljanskem klubu v trdni veri. da se prihodnje leto spet snidejo v Ljubljani.
KDO BO TOREJ TRENIRAL LIGAŠKO MOŠTVO?
Novo prvenstvo z žogo je tik pred dureni. vsi boljši trenerji pa že imajo pogodbe v žepu. Kar jih
Predvsem nas je zanimala klu-bpva ocena kvalifikacijskih iger in seveda njihove po-slediee. Da, tem se pač ni dalo izogniti zaradi trme drugih, ki so se slino zavzemali za tako ureditev prvenstvenega tekmovanja. Kvalifikacije s precej neugodnim žrebom — o uvrstitvi je odločala tekma dveh nasprotnikov Metalca in Rudarja v Sisku — ter še posebnega položaja Odreda pred njimi so cned samim tekmovanje zelo škodile, predvsem pa so moralno neugodno vplivale na igralce. Enako kakor Bra.n;k v prvi coni se je namreč tudi odred vse do zadnje tekme beril za tretje mesto. Prav zaradi tega v kvalifikacijah ni dal Uaga, kar bi bi bil sicer lahko iztisnil iz iger. Taka je prva ocena pravkar minulih dogodkov na igriščih v Ljubljani. Trbovljah in Sisku, toda s poudarkom, (Sa se je v novo drugo ligo plasiralo' zares najboljše moštvo.
PRVE TEKME V SISKI In kje bo Odred zdaj igral prve tekme? Znano je namreč, da je Odred osrednji stadion ob Titovi cesti zasejal s travo, ker je to v skladu s predpisi in odrejenimi pogoji višjih nogometnih forumov. Zdaj seveda še ne bo moč igrati na njem niti na spomladi vse tja do maja. vse igTe za točke bodo torej do tedaj na stadionu Ljubljane v šiški.
IZHOD ZA SILO Odredova enajstorica je prejšnji petek ostala brez trenerja. Dosedanjemu trenerju Aleksandru Tomas e vi ČU je namreč že junija potekla polletna pogodba, toda v klubu so ga takrat pregovorili, da
je ostal v Ljubljani vse d.o zadnjih odločilnih kvalifikacijskih iger. Hkrati pa so mu obljubili, da mu
po rednem načrtu pripravljala za prvo tekmo s Proleterjem v Ljubljani, na sporedu pa ima sredi tedna tudi še prijateljsko tekmo z določenim nasprotnikom. To bo zadnji izpiit Odreda pred novim prvenstvom.
KDO BO IGRAL ZA ODRED?
Tehnično vodstvo pripravlja za nov0 prvenstvo naslednje igralce: vratarji: Mozetič. Babnik, branilci: Medved, Udovič. Brglez, krilci Limo, Berginc, Klančišar, Pogačnik, Jovanovič, napadalci Halilagič, Kranjc, Cuban. Oblak. Hačier, Klenovšek, Regaliy in Virant. Razen tega bodo igrali še nekateri, ki so že svoj čas nosili dres Odreda. na pomlad pa še nekateri novi igralci.
Na nedavnem sestanku tekmovalne komisije je Odred izžrebal številko 2. zato bo igral z ostalimi tekmeci v taklem zaporedju:
31. t. m. Odred-Proileter. 7. seipt.
Zagreb-O-dred, 21. sept. Odred-Ru-dar, 28. sept. oiired-Slpboda, 12. okt. Elektrostro.j-Odred. 19. • okt. Odred-Sibenik, 26. okt. Borovo -Odred, 3. nov. Odred-Lokomofiva, 9. nov. Šplit-Odred. 16. nov. Od-red-Borac in 23. nov. TrešnjeVka-Odred.
CILJ: OBSTANEK V LIGI
Zahodna II. liga bo nedvomno zelo kvalitetna, vsaka igra pa trda preizkušnja. Možnosti za dober plasma ne bo na pretek, vsaj za slovenskega zastopnika ne. Obstanek v ligi — to so za zdaj prvi načrti Odredovega vodstva (vsaj 9 mesto). Sicer pa udeležba tega moštva v II. ligi zdaj ni zgolj stvar društva samega, temveč vseh, ki jim je slovenski nogomet pri srcu. Zato na stežaj odpira
.ill vi .* y iL. a 1*V. a iVAL 1 - -■ KLADIVA MICHAEL ELLIS
mtptT
&
ui. - mmmm m sledi
0VVENSU
Zmagovalec v skoku v daljino Igor Ter-Ovanesjan je s skokom 781 cm daleč dosegel nov sovjetski rekord. Po mnenju strokovnjakov bo 20-letni Igor prvi Evropejec, ki bo preskočil S m in izbrisal stari Otvensov svetovni rekord (813 cm). Zares, Ter-Ovanesjan je izreden pojav, visok 190 cm. Ni samo odličen skakalec v daljino, temveč
tudi dober sprinter in skakalec v višino. To dokazujeta rezultata na 109 m (10,5) in v skoku v višino (letos 2 m).
Po poklicu je študent, posvetil se bo novinarstvu. Ko smo ga vprašali, ali se že kaj uri v novinarskem poslu, je dejal, da že, toda za zdaj piše le za univerzitetni Ust, saj bi ne bil več amater, če bi za svoja poročila prejemal honorar.
Oče je Armenec, mati pa Rusinja. Vzdevek Ter pomeni staro rodbinsko pleme, iz katerega izhaja.
»Zelo sem srečen, da sem zmagal;. žal mi je le rojaka Fcdose-jeva, ki je bil v Moskvi boljši kakor jaz,« je dejal neposredno po zmagi v kratkem razgovoru z našim dopisnikom,
Ženski šampiona! v šahu
Izidi IX. kola ženskega šam-pionata Jugoslavije v šahu: Katalinič — Piberl 0:1, Jovanovič — Štruc 1:0, Lazarevič
— Nedeljkovič remi, Kitonič —
Čirovič prekinjena, Vinceljak — J c m č 0:1, inž. Ročic — Timotejeva 0:1, Vrlimirovič — Pi-hajMc remi, Radenkovič — Petrovič odgodena.
Tabela se polni
Včerajšnje X. kolo medeonskega šahovskega turnirja je
dalo tele rezultate:
Filip - Pachmann remi, Najkirh - Sherwxn remi, Gligonc - De Greiff 1:0 (29), Rosetto - Talj 0:1 (39), Fisher - Fanno
remi (21), Averbah - Larsen 1:0 (33) in Bronstein - Sangui-netti remi (26).
Tr.i partije so bile prekinjen'?. V igri med Fiisterjem in Fetrosjanom bo verjetno zmagal slednji, pa tudi Szabo je v boljši poziciji v partiji s Cardossom.
Portorož, 21. avg. (Od našega posebnega dopisnika) Turnirska tabela se počasi polni. Z X. kolom je že do polovice izpisana, se pravi, da se z jutrišnjim XI. zavrtljajem začne finiš, ki bo dobre položaje še bolj utrdil, slabše pa izboljšal. Vendar ta ugotovitev ni povsem pravi&na, saj se turnir dejansko začne že s I. kolom in vsak dobitek pomeni dragoceno okrepitev — prej ali pozneje.
Zato so tudi včeraj z uspehom krenili nekateri v lov na nove točke. Med njimi se je v naše veliko veselje znašel spet šampion Gligorič, ki mu je na nasprotni strani sedel Kolumbijec De Greiff, malo manj kot »rumena majica« z drugega konca tabele. Nihče mu ni dajal nobenih upov, sam pa je računal le še na Gli-goričev spodrsljaj a la Sher-win. Pa ni bilo nič kruha iz
te moke! Nekaj časa se je črna
vojska še borila, toda pozneje jo je začel daviti ne samo beli napad, temveč tudi čas — najhujši nasprotnik vsakega igralca. In prav tedaj je kot
strela z jasnega priletela bomba v obliki žrtve lahke figure in s črnim kraljem bi se bilo zgodilo najhujše, če ne bi bil
izvedel najboljše poteze — vdal se je.
Prvi, ki je zabeležil že peto zmago doslej, je bil kajpak spet Talj. Argentinca Rosetta
je ves čas mešal z žrtvami kmetov, na koncu pa ustrelil tako žrtev trdnjave za lovca, da je bila bitka takoj končana. Neverjetno lahkotno, ostro in hitro igra peresno lahki
šampion Sovjetske zveze,
Averbah je proti Larsen u demonstriral pozicijsko igro in ga s počasnimi, vedno močnejšimi prijemi prisilil najprej na materialno izgubo in kmalu tudi na formalno kapitulacijo.
Tudi Petrosjan v tem kolu ni mogel zlomiti Fiisterja. Kar neverjetno je, da Kanadca ni uničil že pned 40 potezami čas, kakor se je doslej že nekajkrat zgodilo. O delitvi izkupička bo odločeno šele v nadaljevanju, toda sovjetski velemojster ima absolutno boljše-račune.
i
Bronstein nikakor ne more priti do cele točke. Tokrat mu
je polovico odnesel Sanguinet-ti. Prvi izzivalec svetovnega prvaka Botvinnika zagotavlja sicer, da bo že v kratkem prišlo njegovih pet minut, mi pa se iz dneva v dah sprašujemo, kdaj bo to, In čakamo.
Se besedo ali dve o partiji Fisher—Panno! Mladi Argentinec je že v otvoritvi prisilil Bobyja, da je moral presneto razmišljati, kako se bo rešil iz zadrege. Naposled pa je le našel pravo pot, ki ga je zapeljala v vode remija. Spretno se je izvlekel iz vseh težav, čeprav smo mu točko tako rekoč že odpisali.
V ostalih partijah ni bilo kdove kaj'zanimivega, najmanj
seveda v domači zadevi češkoslovaških velemojstrov Filipa in Pachmanna. Odkrenkala sta hitro svojih J.3 potez, kakor nas uči teorija, in že je bilo igre konec. Taka »borbenost«
nas ni niti najmanj	navdušila
i,n samo želimo, da bi je bilo v prihodnje čimmanj. F. B.
PRIPIS:	Ko to poročamo,
lahko pripišemo v	turnirsko
tabelo še Izide treh	prekinjenih partij, ka jih	partnerji
sploh n1?'" »'''^•'Uevali, jp si-
Dvaintrideset diplom pod Biokovim
Štirinajst tečajnic In 18 tečajnikov se je prejšnji torek veselih obrazov vkrcalo v direktni vagon Ljubljana—Split. Pred njimi je 14 prijetnih dni v Makarslti, kjer prireja Okrajna zveza Partijan že vrsto let vaditeljske tečaje. Mladi fantje in dekleta so pozimi 6 mesecev vsako nedeljo obiskovali okrajne seminarje na Taboru; večina si je pridobila že precej znanja pri vodniškem delu v društvih. Zdaj bodo v Makarski še izpopolnili znanje v plavanju in taborjenju,
nato pa bodo »diplomirali«. Enajst partizanskih društev v ljubijanskem okraju bo dobila 32 novih mladih vodnikov in vodnic.
V vagonu je precejšnja gneča, za vse na sedežih ni prostora. Toda mladina se ne zmeni za takšne malenkosti. Dobre volje in smeha ie dovolj, za kratek čas skrbi tudi Fricova kitara, šele no polnoči, ko se je brzec zagrizel sredi Like v neskočno verigo predorov, usekov, ovinkov in strmih nasipov, so tudi najbolj neumorni omagali. Utihnili so zvoki strun, kitarist je utrujen zakinkal . .
Split nas sprejme z najlenšim iutraniim soncem. Mudi se nam na »Dalmacijo«, ki je že privezana ob pomolu. To treh urah smo na cilju. Makarska!
NISMO DOBRODOŠLI
Prvi vtisi v tem znanem letovišču pod strmimi 1690 m visokimi pečinami Biokova. so precej nenavadni. Povejo nam. da je v Makarski več ko 1P.90B letoviščarjev. Pravo človeško mravljišče. Baje se župan vsak dan zaskrbljeno praska po glavi, ker ne ve kam naj da vse novodošle. Hoteli so natrpani do zadnjega kotička. Ladje pa vsak dan »bruhajo« nove turiste. Menda bi zato v Makarski na pomolu najraje izobesili na-->is: NisT dob-ertošli (vsai za nas ki prihajamo sem':ai 7 navadnimi dinarčki:. Toda kljub dotoku novih letoviščarjev si vsak najde streho nad glavo.
Cag pol ure smo v taborišču. Mlad borov gozdiček nas sprejme v objem. Utru-
jenost je v hipu pozabljena, še pred kosilom stečemo do obale, oddaljene komaj 190 metrov. V mlačnih morskih valovih (26 C) izginejo vse posledice neprespane noči.
NAJPREJ DISCIPLINA
Zvečer je slovesna otvoritev tečaja. Vodja taborišča tov. Borko, pozdravi navzoče
vodnike in hkrati deli prva navodila. Ze
naslednje jutro se Je vsak prepričal, da brez reda in discipline v taborišču, ne gre. Kup nevarnosti preži na prebivalce tabora: huda vročina, slaba pitna voda in še marsikaj. Zato je potreben največji red, disciplina, pcpolna snaga. Vsi prebivalci so kmalu razdeljeni v 10 skupin, ki opravljajo vsak dan določene naloge.
Sreda je še namenjena počitku, v četrtek pa se prične v tečaju redno delo. Pod vodstvom tov. Smoleta in pomočnikov Ogrina, Gosarjeve in Cerarjeve bodo tečajniki ponovili to, kar so se naučili v nedeljskih seminarjih, zlasti pa bodo izpopolnili znanje plavanja. Toda dnevi so vroči, sonce Ze ob 8. ur zjutraj močno pripeka. Zato je edina rešitev rana ura. Že ob pol petih vleče »dežurni« zaspance iz šotorov. Marsikdo bi še rad podremal pod odejo.
Ob petih je ves tabor v »telovadnici«, na majhni ravnini cb morju. Skalnate stene Biokova so še v senci, prvi žarki pa že obsijejo Brač in Jelšo. V telovadnici se prične delo:	akrobatika, atletika, igre, praktično
delo tečajnikov, ki moraio pokazati svoje , sposobnosti v pripravljanju vadbenih ur.
Po zajtrku sledi urejanje taborišča, nato pa od 10. do 12. ure pouk plavanja. V majhnih zalivih je morje čisto kakor kristal) Po nekaj metrih, ki seže do prsi, že lahko zaplavaš. Se 50 m od obale ni globina večja od 6 do 8 metrov." tako da se .skozi čisto vodo vidi peščeno dno. Toda v zalivih preži na kopalce neprijetna nevarnost: morski
ježi! Kljub previdnosti si nekateri že prvi
dan naberejo v podplatih cele zbirke bodic.
V morje se odpravijo požrtvovalni čistilci z maskami na obrazu, ki mečejo cele kupe ježov na obalo. Tovariš Borko, Sonja in še nekateri pa imajo precej opravka z nesrečnimi žrtvami, preden jim izčistijo iz nog boleče bodice.
Opoldne vsi pohitijo v prijetno zavetje borovcev. Sonce pripeka le prehudo; po razbeljenem pesku in kamenju skoraj ne moreš hoditi bos. Senca — to je vse, kar. si
želimo. Na mizi so že pripravljeni krožniki
in kot bi trenil izginejo v lačne želodce
izdelki skrbne kuharice Micke, ki so ji zaupali telesno težo vsgh tabornikov.
Popoldne so od 16. do 18. ure na sporedu predavanja, nato pa voljno. Ob 22. uri pa morajo biti vsi pod platneno streho. V taboru zavlada mir, samo iz bližnjega tabora beograjskih študentov se hreščeče oglaša zvočnik s šlagerji.
PRVI TABORNI OGENJ
Sele v nedeljo so se dekleta ojunačila in ob tabornem ognju organizirala veseli ve-cer- vendar, če ne bi bilo posrečenih pripomb dolgega Toneta, ki sta mu dobro se-kundirala brata Veleniča, bi bilo ob tabornem ognju bolj malo smeha.' Tako pa je bilo še preče, zabavno.
v nedeljo popoldne so tečajniki s čolnom odveslali v 5 krn oddaljeno vas Bratuši, kjer so preizkusili svoje znanje v taborništvu. Morali so samostojno oceniti prostore,^ ki bi bili primerni za taborjenje.
V taborišču še govorijo, da se bomo povzpeli tudi na 1600 metrov visoko Biokovo. Na vrhu so znamenite ledene jame, iz katerih vsak dan zgodaj zjutraj tovorijo v dolino na oslih led. Ti naravni frižiderji zalagajo vse gostinske obrate v Makarski.
Prehitro, vse prehitro bo 14 dni vkraj Prav gotovo oa bodo tečajniki iz Makar-ske odnesli nepozabne vtise in veliko znanja, ki jim bo koristilo pri delu v partizanskih društvih.	Igor	Prešeren
  ^„„.ssss
šiit®
«:*?•.V.:
5 - ■ C *"	■
mm
».s mm ......
je ostalo brez njih. pa po mnenju tehničnega vodstva Odreda niso nič boljši (prej slabši) kakor pa domači. Izbira je to odgovorno naiogo začasno navrgla Hočevarju, ki mu bo kar moč pomagal član
tehnične komisije liepotočnik. ali
po domače »Puipo«. Osrednje vo-d-stvo pa bo še naprej iskalo možnosti, da bi ekipi zagotovila dobrega trenerja. ».
BREZ PRIPRAV V PRVENSTVO Do noveoa prvenstva je samo še nekaj dni. Ta okoliščina je bila kriva, da igralci Odreda niso dobili prepotrebnih dni zasluženega počitka. Moš{vc trenira kar naprej, v nedeljo pa bo igralo celo pokalno tekmo z »Mariborom«. Ves prihodnji teden se bo ekipa
vrata vsem. ki želijo pomagati kakor koli. Zares koristno bi bilo za ves slovenski nogomet, da bi njegovi voditelji naposled vendarle že zavrgli ozko krajevno pri-
vrženot, posebno še v Ljubljani, in povzdignili to priljubljeno igro
na zares trdne noge. Vsa Slovenija ima v II. ligi čnega samega zastopnika (Branik ima še možnosti za " Vstop vanjo, saj Eacktrostroj ne tr.ore zadostiti pogojem o travnatem igrišču) in zato ne bi bilo napak, da bi se zanj v tej vlogi zavzeli vsi slovenski nogometaši. Prav ge-fovo sam ne bo mogel nositi odgovornega bremena, pa tudi dosedanje skušnje kažejo, da bi več AK lahko v mnogočem samo koristilo slovenskemu nogometu kot celoti.	Ufi
r
OB ROBU VELIKE PORTOROŠKE ŠAHOVNICE
/\VVW(4*> BOBBY FISHER
cer: iz IX. kola: Olafsson — Rosetto 0:1, Fanno — Renko 1:0 in iz X. kola:	Cardosso —
Szabo 0:1.
PO RAČUNIH VNAPREJ Portorož, 21. avg. (Ob 18. uri) Preostali dve partiji iz X. kola sta se končali Po računih vnaprej. Sherwin je dobil proti Gligoriču, Petrosjan pa je kot črni uklonil Fiisterja. Prej javljeni izid prekinjene partije v
korist Szaba je bil dosežen vendarle šele v nadaljevanju, kar je treba dodati k prejšnjemu poročilu.
Stanje po X. kolu: Petrosjan 7.5, Talj 7, Averbah, Benko 6 (—), Olafsson 6, Fisher, Matanovič 5.5	(—•), Gligorič,
Panno 5.5, Bronstein, Pachmann, Szabo S (-—), Larsen. Sanguinetti 5, Filip 4.5, Car-doss, Najkirch 4, Rosetto, Sher-wwln 3 (—), De Greiff 1 (—),
FSster 1 točka.	p.	b.
Sah — mat smaguit sn kralju e vsepovsoo
»Prekinuto« — tako je kar po naše vzkliknil kolumbijski mednarodni mojster Sanenez.
v Portorožu po funkciji sekundant nosiica enakega naslova ie Greiffa. Ta vzklik pa se m nanašal na drugi prosti dan, ki so ga bili turnirski bore; deležni, temveč na nekaj povsem drugega. Takoj bom povedal. Bili smo na izletu v Postojni in Lipici. Ko smo zapuščali lepo Postojnsko jamo. so nam pripravili presenečenje s tem, da smo prišli na beli dan na drugem koncu, po 279 strmo speljanih stopnicah. Sredi teh stopnic pa so vrata, ki so navadno zaklenjena. Tudi v ponedeljek je bilo tako Fant s ključem je nekje zaostal, pa je Sanchez ta problem zelo preprosto razvozljal: vsedel se je na eno izmed stopnic in v splošno veselje kot zastopnik sodniškega kolegija — ki je ostal doma — najavil, da je vzpenjanje po stopnicah — »prekinuto«.
Sploh je simpatični Kolumbijec, zmerom nemirnih oči, posrečena figura. Pravijo, da v primeru zmage od samega veselja — skače čez stole. Pa ta je našel nekdo, ki si .ie do volil malce strupeno pripombo. namreč, da že lahko skače čez stole, kajti njegove zmage so — zelo redke, vsaj na večjih turnirjih zunaj njegove domovine.
Ker smo že ravno v turnirski dvorani, ostanimo kar v njej! Zanimivo je opazovati familijo Sherwin. iVEssis Sher-win spremlja igro svojega moža z obema nogama na stolu, na sebi pa ima večkrat obleko iz istega blaga kot mister Sherwin srajco. Posebno poglavje so njune famozne kratke hlače! Nehote sem se spomnil na nogometaše iz St. Johanna, ki so pred leti gostovali v Ljubljani, in na njihov dres. Tu je vsa zadeva še toliko bolj muzanje vzbujajoča. ker so črne kratke hlače — od daleč so videti iz klota — silno ozke in segajo domala do kolen. Za naše pojme resnično nenavadno!
In zdaj še hitro k drugi se-kundantkl, h gospe Szabo Laszlo! Prikupna mlada Madžarska (pravijo, da ima komaj 18 let) ljubeče spremlja sleherno potezo svojega moža. Vsak pogled iz njenih oči na šahovsko desko kaže. da se poročni venec še ni posušil, da familija Szabo ni prišla v Portorož samo šahirat, ampak hkrati tudi uživat medene tedne. Razumljiva je bila potem skrb m nervoza madžarskega velemojstra, ko je njegova boljša polovica čakoi po prihodu na turnir rahlo zbolela. Rezultat te skrb: Je bil očiten — na tabeli st.a 'se za-
blesteli dve ničli. Ko je b;u z zdravjem spet vse v redu, s-stvari takoj Krenue na bo.Je V tabeio smo kmalu vpisai zapored — dve zmagi.
b časovno stiSKO =st^ je naj polj proslavil Kanadčan m« azarskega porekla Fuster. Pe-krat se je boril s časom ir. petkrat ga je pravzaprav pre magaia ura, ne pa toliko na sprotnik. In že je dobii prija zen nasvet beograjskega no vinarja, da rezultat nrkakoi ne more biti slabši, kot je. tu di če zaigra h-treje. Nasvet j^ resnično zalegei — Fuster jt-nasiednj; dve partiji vlekel ta kio reKoč	za stavo in re-
zultat se je ceio popravil, kaj* ti v tabelo smo lahko vpisa: tudi pri njbgovem imenu dva krat zaporea remi. Brž ko .iv. to iepo‘navado opustil, ie bi. Fuster že spet na starem ti-ru. okrašen z novo ničlo.
Najnovejši slovenski mojstr-ski kandidat Draksler slov. vsaj na slovenski zemlji po tem da je najmiroljuonejs. med šaliisti in da nikomur noče nič hudega. Remi ponudi včasih že pred partijo, med njo pa tudi nekajkrat.. In ti pr.de Draksler za nekaj dni v Portorož demonstrirat tukajšnje boje. Nastop; službo, ponua hitro de Greiffu in Matanov,-ču ter Szabu in Paehmannu pri katerih je delal, remi :n kot prvi dejansko tudi kmalu razobesi kartončka s pol : po. — ter odide po napornem delu počivat. Neverjeten prenos, ne misli, ampak remizofilstvs!
Za konec pa na tekmovanje!
Ze na ponedeljkovem izletu je bilo priložnosti za razne ne-šahovske nastope več kot dovolj. V Lipici smo spravili na odlično kobilico Tayso — domala vse navzo-če igralce in sekundante, s Filipincem P"a smo se kot za stavo učili nekaj slovenskih fraz in za povračilo izvedeli med drugim, da pravijo pri njih »mšhal kita« za to, čemur pravimo pr1 nas »ljubim te«. Niikoli ne veš, kdaj ti taka stvar prav pride! In ko smo se vrnili spet v Portorož, smo zaslišali naslednji razglas: V sredo, 20. t. m., črno-bela reduta v počastitev medeonskega šahovskega turnirja, v četrtek, 21. t. m., pa
tzbiranje najprikupnejšega ša-hista. Niti protestirati nismo mogli, ko smo izvedeli, da imalo volilno pravico enkrat za spremembo samo ženske. Pa smo se hitro odločili, da bomo število volilnih upravičenk povečali s tem, da bomo v volilni spisek vključili še udeleženke državnega ženskega šahovskega prvenstva v Izoli. Zakaj, pa sami uganite! Sah-mat. torej na vsej črt;
kraljuje in zmaguje.
F. B.
J
KINO
Kmečko slavje v Kostrevnici
V Veliki Kostrevnici deluje te deset let Kmetijska zadruga, ki je med vodilnimi in najboljšimi v vsej litijski občini.
V prvih desetih letih je ta kmetijska organizacija že mnogo storila za izboljšanje kmetovanja na vzhodnem robu litijske komune. Posamezni kmetje — članov je nad 170 — uvajajo v svoje delo že naprednejše načine kmetovanja.
V ta namen imajo v zadrugi . eč pospeševalnih odsekov. Ko-strevničani so bili prvi, ki so s: v litijski občini nabavili
kmetijske stroje, traktor, Uni-mog in druge sodobne tehnične
pripomočke. Zatorej imajo člani za desetletnico res kaj pokazati!
Pri zadrugi deluje tudi marljiv mladinski kolektiv. Ta se
je tudi zavzel, da bo sodeloval pri letošnjih jubilejnih svečanostih, ki bodo v soboto 23. in v nedeljo 24. avgusta. Mladinci bodo prižgali na Primskovem, Libergi, Preski in drugih višinskih krajih okrog Kostrev-niške doline kresove v znak slavja kmečke organizacije ter
1MRTNI NESREČI
SMRT ZARADI PLINA
Posestnik Franc Zorko iz Dobra-e p-ri Podbočju je že dal^j časa p-ail vodnjaik. piri deftu mu je po-r.gai sin. Ta je neko jutro okoli -:ne tire razstrelil na dnu vod-
tea skalo. Čeprav je očeta opo-
.trii na nevarnost plinov, se je okoli 15. ure podal spet na o v vodnjak. Tu pa je kmalu . del v nezavest, omamljen od . :>njoik5dda. Na pomoč mu je pridela žena, ki pa se je tudi km a-
i onesvestila. Na klicanje so pri-
reti sosedje. Eden od njih se je ..coj spustil v vodnjak in na vrv vezal ženo. Ko so jo potegnili en. je šel 'tudi sam za njo. Toda sredi pota ga je pričelo dušiti, na j večjim naporom se je zvle_ ■iz vodnjaka Ža njif.n se je spustil v vodnjak -r.iači. sin. Navezal je očeta, ka-?rega so potegnili ven ko je še ropel, vendar mu ni bilo več po-.oči in je umrl. Ostalim je hitra -noč rešila življenje
Pri razstreljevanju z močnim razstrelivom je še vedno premalo previdnosti. Zlasti ljudje niso dovolj poučeni o nevarnem plinu monoksidu, ki se pojavi po ©1&-sp!ioziji. Ta je posebno nevaren v
zaprtih prostorih kot so taki vod-
nja3d.
SMRT OTROKA
Desetletni M. M. doma s Primorske, je prišel na dopust k teti v Novo mesto. V trinadstropni
stavbi Sio Se otroci igrali tako, da
so se spuščali po ograji stopnic.
To je delal tu-di IVI. IVI. Tbri tem je
zgubil ravnotežje in padel 19.5 metrov globoCko na cementna tla in se ubil.
Graditelji bi morali že pri gradnji predvidevati take nesreče in graditi drugačna stopnišča. Kjer pa so taka kot v tej stavbi, bi mo£*ai hišni svet poskrbeti za varnost otrok s kakršnim koli zavarovanjem stopnišča.
IZ STOCKHOLMSKE BELEŽNICE
'veri s s
dini evropski rekord na prven-u je doslej dosegla Dana Za-tkova (CSR) v metu kopja, prav smo opazovali pri rekordnem tu: najprej pljune v roke, navzame v roke orodje in očisti . nico, pogled naperi naprej, kota na mestu in naposled kopje
lieti ...
hoji na 20 km so strogi sod-samo 200 m pre-d ciljem zara-nečiste hoje diskvalificirali nca Lindtnerja, kj je hodil ta-za zmagovalcem. Mož je že vajen takih naukov, saj se mu prav enako pripetilo tudi na
vpij.skih igrah v Melbournu.
- rokovnjake je izredno prese-sistem predtekmovanj v te-Namesto dveh polfinalov, ki bi dali po tri finaliste, tečejo : tri polfinale, ki dado po dva lista. Prireditelji pravijo, da vk sistem pravičnejši, saj ima tekmovalcev možnosti, da se ra v polfinale.
ciniki so odeti v sive obleke jamnate klobuke. Sodnice v r .v takih oblačilih sodijo samo
venske.
Drugi dan so nenadoma odpovedali vsi semafori, pa tudi napovedovalca ni bilo slišati več. Pozneje se je Izkazalo, da ni bilo
'-lektrike. Seveda smo se počutili
— kakor doma!
Med gledalci smo včeraj opazili tekače EMiotta (Avstralija), Iberga (Novi Zeland) in Ibbot-
■ a (Vei. Britanija), ki bodo v ".edeljek med seboj naskočili
■ •lovni rekord na miljo.
:>b slovesni otvoritvi se je pred-avil tudi -Jussi BjSrling. znani ed.sk; pevec. Dan za tem so ocklioLmski listi pisali, da je bil otvoritev najboljši tekmovalec
■ cnstva Poljak Krsziskowiak, ki ■’ zmaga] v teku na 10.000 m, naj-
: i5i Šved pa — Jussi Bjorling.
PREPLAVAL JE OHRIDSKO JEZERO
'lan »Ohridskih branov« Niko "-štor. ki se pripravlja za predavanje La Mcncha, je te dni -epiaval Ohridsko jezero po ■Igem. 33 km dolgo pot je ta kdanji najboljši plavalec Ma--donije preplaval v 11 urah in
minutah v prostem slogu, ‘artal je pri Sv. Neumu ob 9.55 priplaval do Struge zvečer ob .23. uri. Nestor je prvi, ki je tej smeri preplaval največje . ez&ro v naši državo.
V enem predtekov na 80 m ovire so bile na startu samo tri tekmovalke. Vse tri šo se seveda plasirale v polfinale. To obveznost pa so opravile zelo nerodno, saj sta se ponesrečila kar dva starta. Enega je zakrivila celo znana rekorderka — Nemka Kopp.
V Bernu za zmagovalce niso
igrali državnih himen, v Stockholmu pa to delajo, razen za Nemce, ki imajo skupno moštvo. Zmago Nemca Haryja na 100 m so oznanile samo fanfare.
Največja gneča je bila doslej v predtekih na 800 m. V enem so Nizozemca Aransa dobesedno po-hodili in pomendrati po tleh, Fin-ca Salonena, 3ci se mu je umaknil s 3teze., pa so diskvalificirali strogi sodniki. V drugem polfinalu je bil najbolj »borben« Poljaik Kazmierski, kj je sunil Depasta-sa. za kar so mu vzeli kvalifikacijo.
V središču pozornost} Je bil včeraj neki gledalec, ki je sredi tekem priredil koncert s klarinetom. Pozneje se je izkazalo, da je ta umetnik tudi dober atlet — francoski skakalec v daljino Char-dolet.
Mladinsko prvenstvo v Radovljici
V četrtek so v Radovljici odigrali V. kolo mladinskega šam-pionata FLRJ, in sicer takole:
Stručič — Janžek 1:0, Radonjič — Deže 0:1, Jadrijevič — Stojkovič 1:0, Lozic — Cvetkovič
prekinjeno, Rajkovič — Sahovič remi, Ristovič — Parma prekinjeno, Messing — Ilijevski remi, Velimirovič — Kozarčanin remi.
Na tabeli vodi še Parma s 4 točkami in eno prekinjeno partijo, o kateri pa ni mogoče reči, da bo uspešna zanj, za njim pa se vrstijo Deže (4), Stručič (3.5), Cvetkovič (3 z eno prekinjeno partijo) itd.
da Je na svetovnem prvenstvu v sabljanju v Philadeliphiji v ekipnem tekmovanju z mečem zasedla prvo mesto Francija pred SZ, Italijo In Madžarsko.
*
Nogometni klub Odred poziva vse mladince in pionirje, na; se takoj začnejo udeleževati rednih treningov, ki bodo trikrat tedensko, in sicer vsak torek, četrtek in petek.
Živahna dejavnost Partizana Slovenije
Telesno vzgojna organizacija Partizana Slovenije je poletne dni izkoristila za načrtno delo s 'anstvom. Iz okrajev Kranja, Ljubljane, Nove Gorice, Maribora in Trbovelj je prrv v teh dneh več kot 2500 pripadnikov partizanske organizacije '■a raz-čnih taborjenjih. Republiški ‘dbor je hkrati s taborjenji pri-M-dil tudi tečaje za inštruktorje, voditelje in prednjake. Okrajna zveza iz Ljubljane je
na primer v tečaj v Makarski povabila 40 mladincev, Okrajna zveza iz Kranja pa prav toliko
v tečaj v Kopru. Posebni tečaji so tudi v drugih večjih mestih, med njimi v Mariboru posebna šola za igre in atletiko.
Republiški odbor je priredil tudii dva tečaja v Kranjski gori, in sicer za vodnike cicibanov in pionirjev, v Mozirju in Mariboru pa tečaje za učitelje in učiteljice.
Zapustil nas je član našega kolektiva
Franc Hudovernik
bolničar
Pokopan bo na Zalah, 22. avgusta 1958, ob 17.30
Kolektiv vojne bolnice Ljubljana
Umrla je v 92. letu starosti naša ljuba mama, stara ■nama, prababica, teta in tašča
MARIJA STRAŽAR roj. PAVLIČ
Pogreb nepozabne bo v soboto, 23. avgusta 1958, <7b 10. uri na Brdu pri Lukovici.
Žalujoče družine: sin Lovro, hči Lojzka por. Gartnar, hči Ančka por. Stegnar, hči Mici por. Marinšek, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo.
Ceplje, Vrba, Ljubljana, 21. avgusta 1958.
B
sodelovali tudi na kolesarskih tekmah in pri tekmi koscev in grabljic. Tudi posebno kino predstavo s slovenskim filmom Dolina miru bodo priredili v
okviru jubilejnih svečanosti.
Na glavni dan proslave, v nedeljo 24. avgusta popoldne, pa bo javno zborovanje, ki ga bodo obiskali tudi predstavniki zadružnega in javnega delovanja, med drugimi ljudska poslanca Andrej Petelin in Hum-bert Gačnik.
Kmetijska zadruga v Veliki Kostrevnici ima trden namen postaviti v dolini Zadružni dom, kjer bo imela streho kmetijska zadruga, tam pa bodo delovali tudi razni kulturno prosvetni odseki, tako ljudska knjižnica, dramatični oder in drugo. Kako je ta dolina razgibana in kaj zmore, bo pokazala ob svojem prazniku. Ker je Kostrevniška dolina v prijetnem zelenju, opozarjamo na kmečki praznik vse prijatelje kmečkega stanu in našega lepega Zasavja. Od železniške postaje Litija je do Velike Kostrevnice uro hoda. Prav priporočljiv izlet pa je z dolenjske proge preko znamenitega Primskovega in skozi vas Mulhe in Ješče. Vsi ti kraji imajo v zadnjem času izboljšano cesto in so tudi elektrificirani. Izletniki bodo spoznali napredek zasavskih vasi v zadnjem času, pa tudi privlačne naravne lepote na meji zasavskega in dolenjskega sveta, kjer so lepi sadovnjaki in prve dolenjske vinorodne gorice.	Jože	2upančič
PHEVIIE VEST
3 0 L S T V 0
OBVESteo
šola za umetno obrt v Ljubljani prične redni pouk 5. sept. 1953 ob 8 uri.
Vpisovanje dijakov v 1—s letnik bo 4. seipitem. 1958 od 8.—ib’, ure v zbornici šole. Pri vpisu morajo vsi dijaki predložiti zadnje spričevalo, rojstni Ust. za prijavo državni kolek. v znesku 30 din in občinslki v
znesku 20 din ter vplačati ekon-
taci jo v znesku 100' din.
Popravni izpiti bodo 1. septem-
tira 1958 ob 8. uri.
Uprava šole. S RAZPIS
Gostinska zbornica za okrai Celje razpisuje v imenu občinskih ljudskih odborov iz okraja Celje 10 ŠTIPENDIJ za Hotelsko šolo in 5 ŠTIPENDIJ za Gostinsko šolo, obe v Ljubljani,
Štipendije bodo dodeljene po posebni pogodbi s katero se bo štipendist zavezal na službovanje po razvrstitvi občine, oz. Zbornice.
Pismene prošnje Pošljite do Sil. 8. 1958 Gostinski zbornici za okraj Celje. Cankarjeva ul. 4.
0MRL1
RAZPISI
Nepričakovano me je zapustil moj ljubljeni mož
FRANC HUDOVERNIK bolničar vojne bolnice
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 22. 8. 1958 ob 17.30 uri iz Jožefove mrl. vežice na Zalah.
Žalujoča žena in ostalo sorodstvo.
Ljubljana. Mokronog, Zagreb. Bled, Črnomelj, 21. 8. 1958.
ZAHVALE
ZAHVALA
Vsem, ki so ob tragični smrti ljubljenega moža. sina. brata in
strica
koledar
Petek, 22. avgusta: Timotej.
*
Na današnji dian leta 1647 se je rodil izumitelj parnega stroja Denis Papin
*
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU — OD iO.—7. URE ZJUTRAJ. — OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN.
Zdravstveni dom MOSTE: dr. Stamač Milena, Grablovičeva 18, tel. 30-738. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Sirca Anton. Privoz 5. tel. 22-742. V odsotnosti zdravnika kličite tel. UM 20-500.
Zdravstveni dorn BEŽIGRAD: dr. Spiler Božidar. — Lavričeva 5-a, tel. 31-236. — V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dccn SISKA: Zdravstveni dom Siska. Černetova 31, tel. 22-831.
Zdravstveni dom CENTER:
dr. Golmajer Janka, Miklošičeva 24, tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka.
Zdravstveni dom VIC: dr. Jagodič Boris. Rožna doline cesta XV-l_a. tel. 22-437. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Trg mladinskih delovnih brigad 3. od 8. do 14. ure. tel. 21-797
PLANINSKO DRUŠTVO LJOB-
LJANA-MATICA prireja za svoje
člane 4-dnevni izlet z avtobusom v DOLOMITE. Izlet bo potekal na relaciji Verona-Bolzano-Merano -C ortlna-U dine.
Odhod iz Ljubljane 4. oktobra Točni programi izleta so na razpolago V pisarni PLANINSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA-MATICA. Miklošičeva ul. 17. Prijave za izlet bomo zaključili 10 septembra.
ZA SLADOKUSCE-TURISTE! Gostišče »Na klancu« Jernej pri Portorožu Vam nudi domači pršut, istrsko vino, refoško in malvazijo Ob sobotah in nedeljah ples. — Pridite, ne boste razočarani!
SAP - TURISTBIRO priredi dne 25 sept. svoj naslednji izlet na Svetovno razstavo v Bruselj. Potovanje se bo vršilo preko Avstrije in Nemčije z vlakom in avtobusom. Izletniki si bodo poleg razstave in mesta Bruselj ogledali še Miinchen. Frankfurt in Koln! Prijave sprejema poslovalnica na Miklošičevi ulici, kjer dobite vse ostale informacije.
SRBI VAS MED PRSTI NA NOGAH? Imate boleče razpoke? Vsega tega ni, če uporabite preparat »NOGIS«, ki g a dobite v drogerijah in lekarnah.
ZAKAJ ULTRAGIN MLEKO za
sončenje? Ker je to specialen produkt za zaščito pred prehudim soncem. Ziahtevajte ga v drogerijah in parfumerijah!
POZOR! Ce se mudite na plaži Semedela pri Kopru ne pozabite obiskati gostišče »NA OBALI«. Ob vsakem času dobite pristna domača toipla in mrzla jedila ter najboljša istrska vina.
UPORABLJAJTE TUDI VT
KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO!
MARIBOR
Petek, 22. avgusta.
Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka uh 12
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti, — 8.15—8.30 Slovenske zborovske skladbe; 8.30—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana:	17.00—17.10 Do-
mača poročila; 17.10—17.33 Zabavna glasba; 17.30 — 17.40 Kulturno prosvetni razgledi; 17.40	—	13.00
Skladbe Josipa in Gustava Ipavca igra orkester mariborske Opere, dirigent Jakov Cl,pci; 18.00—-23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
JANEZA POGORELCA
z nami sočustvovali, poklonili vence in ga spremili na njetgiovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo Posebno hvalo smo dolžni duhovnikom. upravnemu odb. KZ struge, gasilski četi iz Strug in Dobrepolja ter pevskemu zboru.
Družina Pogorelec in sorodniki.
Struge. 20. vm. 1958.
RADIO
SPORED ZA PETEK
Poročila: 5.05. 6.00. 7.00, *.oo,
10.00, 13.00. 15.00. 17.00. 10.30. 22.00.
22.55.
5.00 — 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame in obvestila; 6.40 dr, 6.45 Naš jedilnik; 8.05 Od Piri-
nejev do Kavkaza (ponovitev folklorne oddaje z dne 13. 8.): 8.30 Odlomke iz znanih oper izvajajo solisti ljubljanske in mariborske opere; 9.00 Variete na valu 325.1 m (ponovitev); 10.10 Adolphe Adam: Giselle, balet v dveh dejanjih; — lil.00 Za dom in žene; 11.10 Vsak eno . . . (pisan spored narodnih in domačih) 11.35 Klavirske' skladbe Franza Schuberta in Roberta Schumanna: 12.00 Melodije Johanna Straussa; 12.15 Kmetijski nasveti — in,g. tVerner Eggli: Švicarski gozdar o slovenskih gozdovih; 12.25 Odlomki iz oper Bedricha Smetane, Antonina Dvorafca in Le-oša Janačka; 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13.30 Josip
Ipavec-Filiip Bernard: — Možiček, baletna suita; 13.45 Skladbe in
priredbe Antona Nageleta poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Jožeta Hanca; 14.00 Komorne skladbe Verdija in Puccinija;
14.30 Turistična oddaja: 14.45 Pode Jelika Cvetežair; — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame; 15.40 Iz svetovne književnosti — Ferencz Miolnar: Gospod Nab; —
16.00 Koncert ob štirih; 17.10 Glasbena čajanka;- a) Vrsta melodij;
b) Striček Billy in. njegov orkester; 18.00 Iz naših Kolektivov; —
18.30 Edvard Grieg: Balada v” g_ molu, op. 24. (Izvaja pianist Steel Anderson); 18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Univerzitetni zbor iz Valparaisa poje čilske narodne pesmi; 20.15 Tedenski zumanje-poliitični pregled; 20.30 Dela Ludwi@a vam Beethcvena: — 21.15 Oddaj a o morju in pomorščakih; 22.15 Zolitan Kodaly: Sonata za čelo in klavir, op. 4; 22.35 Igra Plesni orkester. Radia Beograd.
H. PROGRAM
16.00 Lahka glasba; 17.00 Razgovor z volivci; 17.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 17.20 — 18.00 Bela Bartok: Koncert za violino in orkester.
MALI OGLASI
SKLADIŠČNIKA s prakso sprej-lemo za notranja in zunanja
skiladiišča. Posli: skladišča, nabava materiala, odprema izdelkov. Zahteve:	večletna praksa
in nižja gimnazija. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe na: Novomeška opekama, Zalog.
R 2401-1
KOMIS-IJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ pri podjetju Trgovsko podjetje na veliko »Nanos«, Postojna, sedež Prestranek, razpisuje delovno mesto finančnega knjigovodje. Prednost imajo absolventi ekonomske ali njej enaike šole. Samsko stanovanje je preskrbljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja oz. po dogovoru. Rok za vložitev prošenj je do 25. VHI. 1958.
R 2394-1
MOTORNO KOLO BMW 350 ccm z amortizerji prodam. Rues, Poljče 17. p. Begunje.	18777-4
JABOLKA za mošt prodam. Vodnikova 266 (za cerkvijo). 18695-4 MIREN INTELEKTUALEC srednjih let plača vnaprej,, da nagrado ali posojilo za sobo v Šiški ali centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prenočišče I«. 18751-9 ZA STANOVANJE pomagam popoldne v gospodinjstvu. Zglasite se popoldne pri Slaparju, Slajmarjeva 1.	18830-1
9 METALURŠKIH TEHNIKOV z 2—5-lebno prakso v »Litostroju«
želj spremeniti službo. Ponudbe
pod »Srečno« v ogL. odd. 18791-1 FIAT 600, skoraj nov (10.000 km vožen). odličen, prodam! Opremljen je z radiom in dodatnimi okrasnimi predmeti! Naslov v ogl. odd.	18821-4
AVTO WANDERER, 4-sedežni. dobro ohranjen, registriran, poceni prodam ali zamenjam za motorno kolo. Razlika po dogovoru. Ciglarjeva 16.	18806-4
AVTO FIAT 1100 C TIPA, odličen, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Stožice 215a.	18805-4
DVA PRASlCA za rejo prodam. — Hauptmanca 38.	18801-4
MOTORNO KOLO 100 ccm. novejši model, prodam za 80.000. Naslov v ogl. odd.	18787-4
DVA KAJAKA, potrebna popravila, in nov radio Sumadija je naprodaj. Cesta v Rožno dolino št. 32.	18786-4
SOBO potrebuje s 1. oktobrom a,li septembrom starejši moški. Večinoma je na terenu. Ponudbe v
ogl. odd. pod »Izredna prilika«.
18825-9
l	TISKARNA NARODNE BANKE V LJUBLJANI
|	sprejme
f	0 VLAGALKE	m
|	0 REZAČE
|	Možna je priučitev
f	Javiti se med 17. in 18. uro v Lepodvorski 23, Šiška
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiinniiiiiinitiiiiiuiiiRiiiiiiintiiuiiiiiiKimiiitiitii{iiiiiiiHnniiiimmiinniiiiiiiiiiitiiiuniiiiniiiiiiiiii{iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiinmmmniiiiiiiiii>
KOPITARNA	SEVNICA.	Sevnica	f
|	proda naslednja osnovna sredstva:	f
i	I
osebni	avto	»0lympia«	“““	leto izdelave 1952	|
motorno kolo »Javo« 250 ccm
S	5
moško staro kolo in bencinski motor za verižno žago	|
|	Javna dražba bo v soboto 30. avgusta 1958	ob	8. url	|	jj
1	v prostorih podjetja. Ponujena osnovna sredstva	so	|	jj
(	na ogled vsak delavnik od 8. do 12. ure.	|	g
1	5152-R	|	|
•nnitiitniiiiifiitiiiiiiuiitHiiiMiiitriiifntitniiiiitmtiiiuimniimlniiHimtiiiitirtiiitfinmitiimriiitittituiiiiniiiinintiiiiiMifmiuiiiiiriirititiiiiiiiiiiuiiiiitiiiKtiiiirititiiiiruii	=§
••••m..... ,	   (»ntiiciMiiiiiitiiitnififiiiiiiniiiiiiintM..m,!,i,umu,i„iiiiiiii,!iiiui]iiHiuimiiiniiiiiiii m
1	TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE	I	1
I	LJUBLJANA,	MARIBORSKA	4
55
jj	razpisuje	delovni mesti za:
strojnega tehnika	|
po	možnosti s prakso v pripravi	dela	in	I
visokokvalificirane in kvalificirane f orodjarje	J
Plača p a	tarifnem pravilniku oziroma	po	dogovoru.	||
Prošnje z opisom dosedanjega službovanja pošljite upravi g
podjetja	1
5156-R	B
RAZPIS
Kmetijska zadruga Smarjeta prt Novem mestu sprejme takoj TRAKTORISTA Pogoji; vešč vseh poljedelskih strojev z najmanj 3-letno prakso.
Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov.	R
CD
u
o
■
o
■
o
■
o
a
o
■
o
o
■
o ■
■ CD ■ O ■ C3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3 ■ C3 ■ C3 ■ CD ■ CD ■ O ■ OI
ZAVOD »LJUBLJANSKI FESTIVAL« — Križanke
razpisuje za zgradbo »SOCA« (bivše Baragovo semenišče) delovni mesti
HIŠNIKA — KURJAČA
(CENTRALNE KURJAVE)
UPRAVNIKA ZGRADBE
Za hišnika — kurjača je na razpolago družinsko stanovanje. Kandidat mora biti sposoben za izvrševanje manjših popravil v elektro stroki, ključavničarstvu, mizarstvu, pri vodovodu in podobno. Upravnikova zaposlitev je honorarna z nepolnim delovnim časom. Prošnje z življenjepisom in podrobnim opisom dosedanjih zaposlitev vložite do 1. septembra 1958 na gornji naslov.	8147-R	_
CD»CDBCD«CD1C3«C31C51C31CD1CD1CD1CD1C5
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje ali dvosobno. Nudim nagrado. Naslov v ogl. odd.	18819-9
STANOVANJE nudim za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Dragovan, Malgajeva 2-H. (vrata 12), Ljubljana.	18795-9
PAPAGAJČEK MIKI, rumen. Je
ušel. Prosim, da ga najditelj vrne na naslov; Brezar. Resljeva cesta 8-H,	18824-10
LISTNICO sem izgubil 16. avg. v Kamniški Bistrici z dokumenti na ime Nahtigal Andrej, Skaručna. Vrnite, prosim, samo dokumente proti nagradi. 18794-10 BELO IN ČRNO KOPALNO OBLEKO in kapo, izgubljeno na cesti Bledi—Ljubljana v noči od 17. na 16. avgust, vrnite, prosim. ali siporočite na naslov: Ljubljana, Komenskega 10. 21-dliaky.	18793-10
MOŠKI SUKNJIČ je bil- najden.
Dobite ga A. Z., Samova 1.
18782-10
NUJNO POTREBUJEM 80.000 DIN,
vrnem 105.000. ostalo .po dogovoru. Ponudibe pod »Točen plačnik« v ogl. odd.	18789-11
OPOZARJAM VSAKOGAR, da nisem plačnik dolgov svojega moža Nučiča Jožeta, šoferja. — Nučič Angelca, Ljubljana. Podutiška 67a.	“	18785-11
MLADE PSE KOKER SPANJELE z rodovnikom, stare dva meseca, prodam. Bedenk Jože. Črnuče 40, Ljubljana.	18837-4
VRATA, barako, s porabnim lesom, kupi Rojc, Fšaita 1, p. Dol.
18841-5
HONORARNEGA KURIRJA sprejmem. Simandl, Mestni trg 8.
18872-1
KOMISIJA ZA SPREJEMANJE IN ODPUŠČANJE DELAVCEV podjetja za izdelavo finega pohištva
»Hrast«, Ljubljana, Linhartova
ul. 49a, razpisuje prosta mesta
za:	L obratovodjo podjetja. 2.
tri mizarske pomočnike, 3. dva vajenca. Za navedena mesta Je potrebna ustrezna izobrazba, in sicer pod 1. vsaj desetletna praksa. Plača po dogovoru. Pismene ali osebne ponudbe podjetju »Hrast«, Ljubljana, Linhartova ul. 49a. Rok je do 15. septembra 1958.	R	2403-1
»RAŠICA«, tofrarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme: 1. mojstra za remont šivalnih strojev. 2. mojstra za pripravljalnico (pogoji; tekstilni tehnik s prakso), 3. šoferja D kategorije, 4. administrativne moči za mezdni oddelek. R 2404-1 KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ pri trg. podj. Radio-center, Ljubljana, Cankarjeva c. št. 3, razpisuje delovna mesta: 1. šefa komerciale, ekonomist ali komercialist z višjo strokovno
izobrazbo in vsaj 5-letno prakso
v radio ali elektro stroki; 2.
glavnega računovodjo, ekonomska fakulteta z najmanj 2-letno prakso ali srednjo ekonomsko Šolo z najmanj 6-letrio prakso; 3. koresipondenta-iko. popolna srednja ali ekonomska šola z znanjem strojepisja v slovenščini in srbohrvaščini. — Nastop
službe je mogoč takoj! Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z navedbo strokovne izobrazbe, dosedanjega službovanja -;n točnim življenjepisom pošljite najkasneje do 15. septembra 1958 na sedež podjetja.	R	2406-1
INDUSTRIJA OBDELOVALNIH STROJEV »INDOS«, Ljubljana-Moste. sprejme v službo s takojšnjim nastopom več kvalificiranih in visokotevafilfioiranih strojnih ključavničarjev m strugarjev, šoferja kategorije B ter več nekvalificiranih delavcev. — Plača po dogovoru in tarifnem pravilniku.	R	2407-1
PIROTSKO PREPROGO 200X150 prodam. Novak, Trubarjeva 47.
18862-4
KAROSERIJO ZA OPEL RECORD
kuipim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Model 1955«.	18873-5
DOBRO OHRANJENO KREDENCO kupim. Naslov v ogl. oddelku.	18797-5
VELIKO DVOSOBNO STANOVANJE V centru zamenjam za enako ali večje, po možnosti z dvoriščem. Naslov v ogl- oddelku.
18875-9
SOBO POTREBUJEM v centru ali neposredni bližini. Visoka nagrada. Ponudbe pod »Nujno 1. seiptember« v ogl. odd. 18866-9 ZATEKEL SE JE PES. mlad volk. Naslov v ogl. odd.	18863-10
SPORED za petek
KINO »UNION«: amer. barv. cin«, mascope film »DIRKAČI«. ja Henry Hathaway. Igrata Kine
Douglas in Bedla Darvi. Tednik
F. N 33. Predstave ob 17, 19 la 21.
KINO »KOMUNA«: francoski barv. film »HELENA IN MOŽJE« Režija« Jean Renoir Igrajo Ingrid Bergman, Jean Marais in Mel Ferrer. Tednik F. N. 33 Predstave ob 17, 19 in 21.
KINO »SLOGA«; indijski film — »AWARA« Predstave ob 17. 19 in 21.
KINO »VIC«: premiera francoskega vojnega einam-ascope filma — »GRENKA ZMAGA«. Režija Ni-eholas Ray Igraj o Richard Burton, Curd jiirgens in Ruth Roman. Predstave ob 17. 19 in 21. KINO SISKA«; zaprto zaradi popravil !
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: SlOV.
francoski film »KO PRIDE LJUBEZEN« (Pariški vrabčki). Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Danes zadnjikrat! s Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do Ll in od IB dalje.
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8:	sovjetski barvni fihn
»BELA PUDLICA«. Predstav!
sta vsak dan ob 10 m 15-
Danes zadnjič! Jutri bo na sporedu avstrijski film »LUC LJUBEZNI«.
-TRIGLAV«; amer. film »LOV NA VOHUNE« Tednik V glavni vlogi:	Howard Duff in Marta To-
ren Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjikrat. letni KINO »DOM JNA«: amer. barv. film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCSV« Predstava
ob 20.
»LITOSTROJ«:	franc	film »JU-
LIETTA«. ob 20. — Predprodaja vstopnic ur0 pred pričetkom predstave. Zadnjič.
VEVČE: amer. barv. film »JUNAKI SHERVV-OODSKEGA GOZDA««, ob 20.
DOMŽALE: amer. barv. film »NAPREJ STRIC VILI«, ob 18 im 20. BLED: vzhodno nemški barv film »LAŽNI KAPETAN«. ob 18 in 20.30.
NOVO MESTO »KRKA«: — češki
barvni film »SVEJK« Pokorno javljam.
ČRNOMELJ: ital. barv. film »MOZ ZA VSE«, ob 20.
KRANJ »STORŽIČ«: — avstrijski barv. film »MOZART«, ob 18 tt> 20.15.
KRANJ »PARTIZAN«: danski film »SE NI PREPOZNO«, ob 20.
RADOVLJICA: angl. barv. vista-
vision film .ŠPANSKI VRTNAR« Ob 20
JESENICE »RADIO«: — meh film »NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI«. ob 18 in 20 JESENICE »PLAVŽ«: amer barv. film »PRJSEL JE IZ LARAMIA«, ob 18 in 20.
MURSKA SOBOTA:	ob 17.30 in
20.30 amer barvni film »KLEOPATRA«
PTUJ:	madž. barvni film »MOJ
DED IN JAZ«!
i
Komisija ža sklepanje in ^ odpovedovanje delovnih razmerij pri »Mehanoteh-niki«, Izola, razpisuje delovno mesto:
1. Referenta v komercialnem oddelku
2. Korespondenta
Pogoji:	ad.	1:	srednja
strokovna izobrazba s potrebno prakso v komercialni službi.
ad. 2: srednja strokovna izobrazba z večletno prakso.
5146-R
VEČJO KOLIČINO POTISKANEGA ČASOPISNEGA PAPIRJA (MAKULATUEE) PRODAMO.
Prevzamemo v skladišču Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec«, Tomšičeva št. L.
V ponedeljek — 25. avgusta
bo v Zadru žrebanje srečk
JUGOSLOVANSKE LOTERIJE
Prodaja srečk bo zaključena že v soboto, razen morda v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju, kjer bodo prodajali srečke verjetno tudi v nedeljo.
TOVARNA PLETENIN IN NOGAVIC »ALMIRA« RADOVLJICA
razpisuje
PRVO JAVNO PISMENO LICITACIJO
za oddajo gradbenih, gradbeno—obrtniških in instalacijskih del za stanovanjski blok v Radovljici.
Predračunska vrednost vseh del znaša 12,444.067 din. Rok izvršitve je 31. avgusta 1959. leta s tem, da se objekt dokonča v III. fazi do konca leta 1958.
Licitacija bo 29. avgusta 1958 ob 10. uri v sekretariatu
investitorja.
Tehniška dokumentacija je interesentom na razpolago vsak dan od 10.—12. ure proti kavciji 5.000 dinarjev.
Ponudniki morajo položiti v garancijskem pismu varščino v višini 1% predračunske vrednosti in poravnati predpisano občinsko takso v gotovini.
5151-Jt
r ?Jgr. 7 SL0VEHSK1 P0R0CE7ILEC / st iw
22. AVGUSTA 1968
WiPl
a bi o Picasso pr
Ob obali ameriške zvezne države Rhode Island sla trčila dva naftna tankerja »Graham« ill »Gulf Oil«. Petnajst pomorščakov je izgubilo življenje. Ladje na sliki gasijo požar na tankerju »Graham«/
V Vataryju, kjer živi najbolj manj in gotovo tudi naj bogatejši slikar sodobnosti Pablo Picasso, obiskujejo ljudje vsako leto velike bikoborbe, ki jih prireja njihov slavni someščan. Tudi
letos je Picasso priredil bikoborbe. Te se razlikujejo od »pravdi«, španskih, samo po tem, d>a francoski zakoni prepovedujejo pobijanje bikov. Obiskovalci teh zanimivih prireditev zatrjujejo, da so letos tiki, ki jih je bil izbral sam slikar.
Pet lei ni spregovoril besede
Prijatelji Mila Ivčiča, strojevodje iz železniške kurilnice v .Vinkovdih, menijo, da je mož pri želji, da bi tovarišev ne motil pri delu, vendarle
krepko pretiraval. Ivčič se je namreč odločil, da bo molčal, da ne bi motil tovarišev Pri delu. Dosledno se je držal tega sklepa, molčal je celih pet let.
Vsa ta leta se je Ivčič sporazumeval s tovariši tako kot vsi nemi ljudje — s kretnjami in mimiko. Veliko njegovih prijateljev je mislilo, da je
resnično onemel. Bili so precej
presenečeni, ko se je pred kratkim odločil, da bo spet spregovoril.
Ne pcpdf temveč bogomolke
popolnoma porazili ioreadorje Dvema francoskima toreadorj-e-m,a so biki popolnoma raztrgat
hlače. Enega izmed njiju je bik nataknil na roge — samo «.a hla če, seveda — in ga prenaša, krog in kiog po areni, kar j? spremljal viharni smeh gledalcev. Še slabše pa se je odrezal španski toraadcr. Ta je prišel v Valory z velikim ugledom enega najboljših sodobnih bikoborcev. No, Picassov bik je ubogega profesionalca tako zdelal, da je mož ostal v a.reni brez hlač. Nekdo izmed osebja arene mu je milostno posodil brisačo, da se je z njo ovil okrog bokov in — to je bilo krohota — spuščenega pogleda zapustil okroglo polje bifcoborske stave.
Braiinski razkol zaradi
politike
V ameriški zvezni državi Utah, bolje rečeno, v mestu
West Bountyfull, ki leži v tej
državi, je kandidat demokratske stranke Charles Newton
terjal, naj ga sodišče'loči od žene. Zakaj? Gospa Newton je namreč prav tako kot njen soprog kandidirala na volitvah — na kandidatni listi nasprotne republikanske stranke. Da je
šala bolj učinkovita, je zmagala nad svojim možem z veliko večino.	\
V svetu žuželk je bogomolka
gotovo največji in najbolj požrešni ropar. Njeno nenavadno ime izvira iz drže, ki jo zavzema takrat, kadar čaka in preži na plen. Sprednje noge dvigne in jih sklene; zato je podobna kakšnemu staremu pobcž-n-ežu. vendar ni njena drža prav
rrič nedolžna in miroljubna ...
Največ bogomolk je v tropskih krajah, nekatere vrste pa živijo tudi v Sredozemlju. Barva bogomolke prehaja oq jasno zelene do zlatorjave —- tako je še najbolj podobna posušenemu listu. Čudovito se prilega in vključuje v naravno okolje. Včasih tudi po več ur sedi na istem mestu, se drži na veji ali
•pa se enakomerno z-iblj e v ritmu
vetra. Barvo lahko prilagodi
okolici. Nekatere tropske vrste
se lahko v primeru, dia živijo na pisanem tropskem cvetju, Proučevalci žuželk so s številnimi poskusi v laboratorijih in naravi proučevali njene navade in način življenja. Med vsemi
žuželkami je bogomolka naj večji samotar in sebičnež. Pari se samo zato, da bi vrsta ne propadla, pri tem pa nima niti najmanjših materinskih občutkov. Če je le mogoče brez obotavljanja požre svoje mladiče.
Zanimivo je, da je bogomolka navdušen alkoholik. To so dokazali tudi laboratorijski poskusi, V enem dnevu lahko popije šestnajst kapljic 45-odstotnega
alkohola. Pri tem na njej ni vi-
m$šm§0m
išmmmmm
r-4 v g; a
Sila veliko hrupa je bilo ob obisku angleške princeze Margarete v Kanadi. Med drugimi visokimi predstavniki kanadskega »javnega in kulturnega življenja«, kakor navadno poročajo časopisi, jo je pozdravil tudi tale postavni poglavar starodavnega indijanskega plemena Mohawk, A vendar — pravijo, da mu civilna obleka v dvajsetem stoletju še dosti bolj pristaja kot tradicionalna operesena indijanska uniforma ...
deti nobenih opaznih sprememb. Venrla:;- pa od tega časa
noče piti nobene druge pijače.
Ko se samec ob parjenju približuje samici, mora nenehno paziti na njene sprednje noge. ki so nasekane kakor žaga. To je namreč popadljiva gospa! Utegne se pripetite, da mu v hipu odreže glavo in ga mimo pospravi. Francoski entomolog J. K. Fabre je nekoč opazoval neko samico, ki se je v kletki parila s sedmimi samci po vrsti In jiih potem drugega za drugim
požrla. Dober tek!
Zanimive so tudi njene navade v boju. V značilnem položaju preži tudi več ur. Ko pa se ji približa kak pripraven plen, na primer kakšna kobilica, se bogomolka vzravna, razširi tipalke in krila ter tako odkrije
nenavadni okras na trebuhu, črne pike na belih lisah. Z naglimi gibi premika trebuh gor in dol in tako proizvaja zamolkli zvok, ki je podoben tam-ta-mu. Nesrečna kobilica, ki bi morala le skočita v stran, se vsa
obsedena približa k rablju In ta
ji odseka glavo in jo požre. Bogomolka napada tudi manjše kuščarje, neka argentinska vrsta te »prijazne« živalice pa se ne plaši niti manjših ptičev, ki jim kratko ta malo prebije lobanjo.
Nevarno pas
Ivan Juričič, učenec iz istrskega mesteca Buje, je moral pred kratkim na vso moč bežati pred svojim ubogljivim psom.
Bilo je to ob nekem sprehodu skozi gozd. Ivana je spremljal eden njegovih sošolcev in — seveda — pes. Dečka sta na neki jasi zagledala bleščeč predmet, se mu približala dn presenečena ugotovila, da sta našla ročno bombo. Odločila sta se, da jo bosta preizkusila. Izvlekla sta varovalko in jo vrgla daleč proč. Pes je mislil, da gre za znano igro »Prinesi kamen«, pa je stekel k bombi in jo zagrabil z zobmi. Bomba n; eksplodirala. Dečka sta zbežala vsak na svojo stran, pes pa je zvesto tekel za gospodarjem In držal bombo v zobeh. Naglo je dohiteval
Na letališču v Kolnu skrbno stražijo to nenavadno letalo, ki
so ga zgradili po zamisli Nemca Oskarja Binorta. Kaže, da je šel konstruktor po stopinjah Leonarda da Vincija: letaio namreč utripa s krili kot ptič.
Japonci odkrili učinkovit antibiotik
Japonski znanstvenici so ugoto-vili, da so pred kratkim odkrili antibiotik »kanamicin« Čudovito se otmese pri zdravljenju jetič-niti bolnikov. Preizkusili so- ga na 79 tuberkuloznib bolnikih, na katere je deloval »čudodelno«. Novo zdravilo deluje izredno dobro tudi pri nekaterih drugih, redkejših boleznih.
Ivana, ki >••. je spotaknil in se onesvestil ud strahu.
Padec ga je rešil. Ko se jt zbudil, je videl, da je bomba eksplodirala pet metrov daleč od njega in raztrgala zvestega psa.
Radioaktivni čaj
V nevvorškem pristanišču so pred kratkim razkladali blago, ki so ga pregledali tudi z Geigerjevim števcem. Pripeljala ga je namreč norveška ladja, ki je priplula iz Vokohame.
Števec je v zavojih čaja pokazal slabe sledi po stronciju 90. Sele ko so strokovnjaki opravili temeljito preiskavo, so pristaniški delavci privolili v to. da bodo prenesli čaj iz ladje v skladišča.
Strokovnjaki komisije za atomsko energijo meni. da izvira stroncij v čaju iz zraka, ki so ga vsrkali listi čajne rastline. V zrak pa so ga razpršile serije poskusnih eksplozij z atomskimi orožji na tihomorskih otokih.
\	D L	3	h	5	D	7 1
8						
9						
10'		m	11			
		u				
13	1k			m	10	te
17				18		
19						
po						gSSSEsI
VODORAVNO: 1. neugodno po čutje, R. pripomoček pri geomt* trijskeon risanju, 9. glinasto glasbilo, 10. matematična stalnica, 11. obrambni nasip. 12. števnik. 13. zlitina bakra in kositra, 15. grška črka, 17. pripadnik naroda v starem i_.aci.iu. 19. čustva, 20. pisarna predstojnika fakultete.
NAVPIČNO: 1. stiskaškl. z. deli krožnice, 3. oče. 4. gozdni sadež, 5. izobrazba. G. posušena trava, 7. tepec, 12. priliv. 13. naše letoviško mesto, 14. deli telesa. 15. hranjenje, IG. kis. 13. zgodovinsko mestece pri Zadru.
REŠITEV IZPOLNJEVANKE
1. Manet — magnet, 2. kasta — krasta, 3. Niven — naiven. 4. olika — oblika, 5. pešec — plešec. 6. prsti — presti. Grable — Gable.
'iv
PO POVESTI SAMUELA SGOVH1A RUSE MILJI MUSTER, w
v
1
U
55. Peter In Jim sta tekla po gozdni stezi. Klici tovarišev so postajali vedno šibkejši. Cez pol ure nista slišala drugega, kot udarjanje težkih deževnih kapelj na vlažno listje. Peter je prepustil vodstvo Jimu. V gozdni samoti st& mu dobro dela mir in samozavest tovariša, ki je z vsakim gibom kazal, da je v gozdu doma od mladih let.
K,
X mn
56. Mrak je že padal, ko sta se dečka začela vzpenjat! po strmem skalnem pobočju. Peter ni več vzdržal: »Jim, poiščtva kakšno votlino in prenočiva v njej!« je predlagal. Jim je oc kimal: »Votlina bi bila premrzla. Poiskati morava smreko«
»Saj bi zakurila!« je pripomnil Peter, ki je bil res že u trn je
Jim je kratko ugotovil: »Nocoj ne moreva zakuriti.«
57. Ko sta pritekla do visoke bukve, se je Jim oprijel spodnjih vej in se zavihtel na drevo. Plezal je navzgor tako spretno, kot da bi stopal po stopnicah. Visoko v vrhu se je ustavil in pazljivo gledal naokrog. Nazadnje je zadovoljno pokimal in se spusti: k Petru, ki je tekal okrog drevesa, da bi se ogrel. Bil je že ves premočen od dežja.
»V-
,*'.v - . -h V-	O	♦-
Še zmerom sem govoril v pomirljivem tonu. »Vem, da si, Jim, a spomni se na tisto, ko si rekel, da je zavil v stran? Keith je vedel, da ni zavil. Povedal si, da je znašal kot ob kljunu približno devetdeset, kar bi pravzaprav moralo biti. Kadar je tarča blizu napadalca, ki je na strelnem položaju, je dostikrat videti, kakor da obrača v stran, ti si pa nasedel. Ti sploh ne bi streljal, če te Keith ne bi bil prisilil k temu.«
Jimove čeljustne mišice so se napele. »Čemu mi pripoveduješ vse to? Ali hočeš, da me ne bi kvalificirali? Si zame ali proti meni?«
»Prav toliko si želim, da bi te kvalificirali, kakor ti sam, Jim,« sem rekel vztrajno, »a poskušam ti dopovedati, da je kvalifikacijski odbor bržkone opazil iste pomanjkljivosti, ki ti zdaj o njih govorim.«
Jim je izstisnil psovko med zobmi. »Vseeno, k vragu naj gre vse skupaj,« je zamrmral.
Pogovarjala bi se še dalje, a takrat sva zaslišala glas iz opazovalnega stolpa.
»Kapitan fregate Savage želi, da bi prišel mr. Bledsoe v kontrolni oddelek!«
Jim se je brez besede odsekano obrnil in odšel navzdol.
Falcon se je z našim torpedom na krovu že odpravljal oroti pristanišču. Keith je medtem zasukal ladjo in plul proti kraju, kjer smo se prej potopili. Vprašujoče me je gledal in nagibal glavo proti rezkemu vetru, ki je na tem novem kurzu brisal naravnost čez most. Prav nič mu nisem mogel povedati n tem. kar se je pravkar dogajalo.
»Keith.« sem rekel, »saj veste, kaj pričakujejo od vas r!akor hitro boste slišali Jimov ukaz, se potopite.«
»Da, sir,« je odvrnil Keith. »Še vedno smo pripravljeni za potapljanje, le vrat še nismo pregledali.«
»Še ne?« som vprašal presenečeno.
»Ne, sir Gnetli smo se tu zgoraj, pa je Jim dejal, naj se ne ubadamo s tem, ker se ne bomo več potapljali.« Ladijska r-ravila so zahtevala, da je treba vsakokrat, ko se ladja pripravlja na potapljanje, preveriti, v kakšnem stanju so vrata
na mostu, isto pa je treba narediti po vsakem potapljanju. Med preverjanjem jih je bilo treba tudi zapreti, to pa je moral odobriti poveljnik. »Kakor hitro boste šli dol, bom prosil Jima, naj mi jih dovoli preveriti,« je rekel Keith, V navadnih okoliščinah bi ga kajpak pooblastil jaz, tega dne pa je igral glavno vlogo Jim. Celo zdaj, ko sta bila Roy Savage in Jim doli, je bilo na mostu premalo prostora in Keith mi je očitno hotel prihraniti prerivanje, do katerega bi prišlo, če bi se mu hotel izogniti, da bi lahko zaprl vrata.
»Dobro,« sem odvrnil in se spustil skozi vrata v tisto, kar je bilo na ladjah S- opazovalni stolp, v resnici pa je bilo komaj kaj širše kot ležišče za vrata. V prostoru je stala vgrajena miza, ki sta jo uporabljala Jim in oskrbnik pri navigaciji, ter nekaj signalnih naprav. Vse skupaj sploh ni bilo podobno opazovalnemu stolpu brodovne ladje, niti ni bilo v pravem pomenu besede »opazovalni stolp«, zakaj od tod nikakor ni bilo mogoče opazovati okolice in voditi ladje.
V jeklenih stenah sta bili na obeh straneh vgrajeni okenci iz debelega stekla. Včasih so člani posadke gledali skoznje, kako se ladja potaplja, ali pa so kdaj pa kdaj zasledovali skrivnosti podvodnega življenja.
V tleh so bila prav takšna vrata kot tista, ki so držala na most, in tako je bilo mogoče v primeru potrebe oddelek popolnoma osamiti. Kakor pri vratih na mostu je tudi težo teh vrat ublaževala velika spiralna vzmet — pravzaprav jo je ublaževala še preveč, zakaj zdaj, ko se je zadnjih nekaj dni nekoliko iztegnila, so se pričela vrata neprijetno upirati zapiranju, ali pa so se hotela odpreti, če niso bila zapahnjena.
Ko sem se prijel za ograjo, da bi se spustil še dalje navzdol, se je v vratni odprtini pod menoj prikazal Jim, ki je stal na tleh kontrolnega oddelka.
»Most!« je zavpil. \
»Da, most!« je zgoraj odgovoril Keith.
»Navzdol z njo,« je zaklical Jim. »Kurz dva-sedem-nič!«
Pogledal sem navzgor in videl v vratni odprtini Keithov
obraz, ki se je nagnil nadnjo in položil levo roko k ustom »Dovolite, da najprej preverim vrata, sir!« je odvrnil.
Svetloba iz vratne odprtine je sijala Jimu v obr*z m vedel sem, da me ne vidi. Keith je že posegel po vratih in jib na pol zaprl. »Trajalo bo samo kako minuto,« je zaklical, »prav?«
Zadnji štirje dnevi so bili za Jima pravi pekel in močne sem sočustvoval z njim. A kljub temu je bil njegov naslednji ukrep neopravičljiv.
Nemirno je odkimal z glavo. Oprijel se je ograje pri lestvi, vrgel glavo vznak in zapovedovalno zavpil navzgor v odprtino: »Navzdol z njo, sem rekel!«
Keith ni imel več izbire »Vsi z mostu!« je zaklical v odgovor. Trenutek pozneje sta se razlegala po ladji dva udarca alarma za potapljanje.
Stopil šem od spodnjih vrat in se umaknil v podaljšani prostor blizu okenc. Razgled skoznje v hipu, ko se je pričel naš ozki krov potapljati in ko nam je pričelo morje prihajati nasproti, je bil zame neuklonljivo privlačen in nikoli se nisem naveličal iskati izgovorov, da bi lahko storil tako.
Prvi opazovalec, za njim pa drugi, sta se pojavila, ko je še odmeval alarm za potapljanje, in hitela po lestvi navzdol Oba sta šla naprej skozi spodnja vrata v kontrolni oddelek Za njima je prišel Rubinoffski, potem pa še Keith. Iz kontrolnega oddelka je bilo ..medtem slišati šum zraka, ki je uhajal skozi odprte ventile.
Prvo znamenje, da je nekaj narobe, je bil zvok ki so ga povzročila vrata, ko jih je Keith zaprl. Namesto za d o'.' o 1 j iv ega tleska, ki bi moral nastati, ko bi padel pokrov v ležišče, tesnilo pa bi se pritisnilo k ohišju, sem zaslišal ropot, kakor da se je nekaj zataknilo vmes.
Keithov obraz je postal mrtvaško bel Bojeval se je z mehanizmom za zapiranje; skočil sem k njemu Ko smo vrata zadnjikrat odprli, se zapahi zaradi kdo ve katerega vzroka niso docela umaknili, zda-j pa se je eden izmed njih z dolžino najmanj enega palca ujel med vrata in njihovo ležišče!