Ameriška Domovi m
AHCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
SLOV6N1AN
MORNING N€WSPAP€A
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 19, 1964
ŠTEV. LXII — VOL. Um
Rdeča Kina obljublja delo za ohranitev miru
^ izjavi, v kateri je objavila razstrelitev svoje prve a-tomske bombe, je rdeča Kitajska obljubila, da te ne bo nikdar prva rabila.
HONG KONG. — V petek popoldne ob treh po kitajskem ča-su je rdeča Kitajska izvedla Prvo atomsko eksplozijo ob je-Lop-nov v puščavi Takla Makan v Singkiangu v zah. Ki-^ajski. Mog kitajske atomske bombe” je bila sorazmerno Majhna, nekje med 10,000 in 20,000 kiloton, torej malo manjka od onih, s katerimi so Zdru-zene države leta 1945 začele a-tomsko dobo.
Uspeh kitajskega jedrskega Preskusa označuje vladna objaha za velik uspeh kitajskega ludstva v njegovih naporih za ^krepitev njegove narodne o-rambe kot tudi doprinos k o-rambi svetovnega miru.
. V vprašanju jedrskega orožja Kitajska ne bo napravila napake nerazsodnosti, pa tudi ne apitulacije. Kitajskemu Ijud-stvu se lahko zaupa,” zatrjuje Uradna objava.
Kitajska je predložila vrhunsko konferenco
Kitajska je istočasno predlo-21 a konferenco vseh držav sve-a’ ki bi se jo naj udeležili nji-ovi odgovorni vodniki in naj J1 se na njej razpravljalo in oklenilo popolno prepoved upo-rabe in popolno uničenje obsto-lebega atomsikega orožja.
Razstrelitev kitajske atomske
J°ttibe je našla velik odmev po Vsem svetu, prav poseben uči-nek pa je imela na države Azi-le> čeprav je očitno, da razstre-dev te atomske bombe še Pomeni, da je Kitajska že po-siala atomska sila in se je s tem razmerje sil v svetu spremeni-Poznavalci atomskega orož-in sistema za njegovo upo-rabo so prepričani, da bo Kitaj s i vzelo 5, 10 ali celo več let, Predno bo ustvarila skromno 2alogo atomskih bomb in sred-v v za njihov prenos na dolo cene cilje.
Kitajci so ponosni na svoj uspelh
citno je med tem, da je raz-^relitev kitajske atomske bom-' dvignila samozavest rdeče pujske in njenih oblastnikov, tudi njenih zaveznikov po
s^a ^ SVe*U'	se labko po-
1I°! da so prva nebela drža-va’. ki je dosegla ta cilj kljub ael zaostalosti svoje industri-sliv ^eve<^d pri tem nočejo nič s U, da se morajo za svoj u-či s V ®^avnem zahvaliti pomo-0vietske zveze, ki je v za-^ u neposredno pomagala pri vr0gramu’ pa tudi An,gliP’
kit	Ameriki, kjer so se
Skoajski strokovnjaki za atom-
vali. fly,U
Frank Zajc
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 6113 St. Clair
Zapušča mater Jennie, roj. Ko-j sicic. Oče Frank je umrl pred več leti. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je veteran druge svetovne vojne. Zaposlen je bil v Republic Steel Corp. Pogreb
bo jutri ob desetih dopoldne iz lco je postal Johnson p0dpred. Jos. Žele in Sinovi pogreb, za- sednik ZDA> da je ,bil n;jegov
iiziko šolali in izpopolnje-
na kratk'e razdalje
hial^0^	voženj s tovor-
a 1 je na razdalje do 20 milj
/Voui grobovi Johnson ni nič vedel
o kaznovanju Jenkima
Država Ohio bo dobila nove volivne okraje
CLEVELAND, O. — Zvezno
m .	, v, .	, ,	,	. prizivno sodišče je odločilo pre-
Ave. 54 let stari Frank Zajc. Tajna služba je vedela da jeL Ukcav.nl
............... h'l Jenkins leta 1959 Pr'-jHanna dodatek o državni ustavi
jet, m pa tega sporocrla | ohia „ ostaven in zat0
njegovemu gospodarju L.
B. Johnsonu.
WASHINGTON, D.C. — Tajna služba je vedela leta 1961,
voda na 6502 St. Clair Ave.
Theresa Kasunic
V soboto zvečer je nenadoma na poti v Euclid Glenville bolnišnico umrla 80 let stara Theresa Kasunic, ki je stanovala pri svoji hčeri na 26851 Oriole Avenue. Pokojna je bila vdova, mož Valentin je umrl leta 1951. Rejena je bila v Dugi gori na Hrvatskem. Zapustila je sinove Franka. Marka, Josepha, Ma-thewa, Georgea in Steva, hčer Mrs. Anno Fink. 14 vnukov in vnukinj, sestre Barbaro. Milko (obe v starem kraju), Mrs. Helen Zorich (v Clevelandu) in BJrs. Rose Gergech (Massillon, O.). Bila je članica HBZ br. 235 in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. pod vodstvom pogrebnice M. Svetek. John Frank Legan Včeraj zjutraj je umrl v St. Alexis bolnišnici 76 let stari John Frank Legan z 19103 Chickasaw Ave., rojen v Žužemberku. kjer je zapustil tri sestre in več drugih sorodnikov. V A-meriko je prišel leta 1904. Žena Angela mu je umrla 1. 1951. Bil je oče Angele Koss (Calif.), Mary Legan, Johna, Franka, Antbonyja (Bonna Ave.) in Frances Toth (Northfield, O.) ter devetkrat stari oče. Pokojni je bil član Društva Slovenec št. 1 SDZ in Catholic Knights of Ohio No. 138. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Čas in kraj še nista določena.
prijatelj in ožji sodelavec Walter Jenkins leta 1959 prijet, ni pa vedela zakaj in tega tudi ni dalje sporočila, ker se ji ni zdelo “važno”. Jenkins naj bi bil že leta 1958 natančno pretresen in spoznan za osebo vsakega zaupanja.
Ko je predsednik zvedel za njegovo aretacijo 7. oktobra letos, je naročil FBI strogo preiskavo celotnega slučaja. Še posebej je naročil nato zakladnemu tajniku Dillonu, naj dožene, kako je bilo mogoče, da mu Tajna služba (Secret Service) ni nič poročala o aretaciji Jenkin-sa leta 1959 in o njenem vzroku.
Predsednik L. B. Johnson je seveda odločno zanikal, da bi o vsem tem vedel karkoli. Težko je verjeti, da bodo vsi ameriški volivci vzeli to izjavo v njenem polnem obsegu. Pri prijateljskih odnosih, ki so vladali med Jenkinsonovo in Johnsonovo družino skozi več kot 20 let, je
neveljaven, ker je v nasprotju z načelom zvezne ustave o enaki volivni pravici po načelu “En volivec, en glas.”
Zvezno sodišče je odločilo, da naj se drž avna zakonodaja 3. novembra še voli po starem, da pa mora nova državna zakonodaja izvesti novo delitev vo-livnih okrajev pred prihodnjimi volitvami, ker sicer bo storilo to sodišče samo.
Japonci so protestirali zaradi kitajske eksplozije
TOKIO, Jap. — Japonska vlada je strogo protestirala proti kitajski atomski eksploziji pretekli petek. Izjava pravi:	“Mi
globoko obžalujemo, da se komunistična Kitajska ni brigala za željo ljudstev sveta proti vsem atomskim preskusom.”
Železna zavesa bo vendarle padla vsaj za vremenske podatke
WASHINGTON, D.C. — Mednarodna vremenska organizacija je že 1. 1962 omogočila mednaroden sporazum o hitri izme-
Johnsonu in njegovim aretaci ja Jenkinsa ostati ves ta čas skrita.
Američani se na splošno ne menimo posebno za privatno življenje svojih sosedov in znancev, hočemo pa imeti one, ki se ženejo za vodilne vladne službe, prav posebno pa za vstop v Belo hišo, take, da lahko služijo v moralnem pogledu za vzor vsej deželi in svetu.
Nad polovico premoga
Severna Amerika ima okoli 58% vseh znanih zalog premo-— Okoli milijon ljudi v naši ga na svetu. Azija jih ima 27, deželi ima delo in zaslužek v Evropa 10, ostanek pa ves osta-harodnih gozdovih.	li svet.
KUUČ K MIRU JE V MOČI!
Predsednik ZDA L. B. Johnson je sinoči preko televizije in radia govoril o spremembi vlade v Sovjetski zvezi in v Veliki Britaniji ter o eksploziji atomske bombe na Kitajskem. Zatrjeval je, da vsi ti dogodki ne bodo spremenili smeri ameriške zunanje politike, čeprav so važni. Amerika bo kot v preteklosti tudi v bodoče skušala ohraniti in utrditi svetovni mir.
WASHINGTON, D-C. — Predsednik L. B. Johnson je dejal, "mi vemo, da je bil Hruščev potisnjen z oblasti od svojih nekdanjih prijateljev in tovarišev, opozoril na to, da so “možje v Kremlju predani, nevarni komunisti”, označil kitajsko eksplozijo atdmske bombe za nespamet, ki utegne potegniti za seboj druge države, morda 10, morda 20, in izrazil upanje, da bo prijateljstvo in sodelovanje med Ameriko in Britanijo ostalo, kot je bilo v preteklosti, tudi pod novo delavsko vlado. Predsednik je v zvezi s tem opozoril na dejstva, da je bil NATO ustanovljen v času, ki je bila v Britaniji na vladi delavska stranka, da je Britanija pod delavsko vlado nastopila skupaj z Združenimi državami proti komunisfičnemu napadu v Koreji in skupaj z Ameriko s pomočjo letalskega mostu zlomila bloka-do Zahodnega Berlina.
Predsednik je imel namesto!	$^9(11(3 jfi
Iz Clevelanda in okolice
očal prvič v javnosti kontaktne j leče, ko je govoril na televiziji | iz Bele hiše. Predhodno je imel [
Iz bolnišnice—
Mrs. Edward Kovačič s 7308 Hecker Avenue se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetje in pozdrave. Želimo ji skoraj popolnega zdrav-
ja! _
Indians ostanejo—
Vodstvo baseball kluba Indians je objavilo pretekli petek, da bo klub ostal v Clevelandu vsaj prihodnje leto. Z mestom je sklenil novo najemninsko pogodbo za Stadium za 10 let, pa si pridržal pravico odpovedi na 90 dni.
Vabilo—
Odbor DSPB “Tabor” v Clevelandu vabi vse svoje člane in prijatelje na prijateljski sestanek s č. g. Francetom Gabrom iz Minnesote, duhovnim vodjo clevelandskega društva in Zveze DSPB “Tabor”, jutri, v torek, zvečer ob 8. uri v Slovenski dom na Holmes Avenue.
leče, ko je govoril na televiziU i	jg pj(|o 2111390
težko verjetno, da bi mogla njavi vremenskih podatkov po
vsem svetu. Sporazum še do danes ni stopil v veljavo. Sedaj so vendarle dosegli, da bosta vremenska centrala v Moskvi in podobna centrala v naši presto-lici dobili direktno telefonsko in brzojavno zvezo na liniji Washington-London-Frankfurt-Berlin-V aršava-Moskva.
Zaenkrat bodo izmenjavali samo številke in pismena poročila, pozneje pa tudi slike oblakov in podatke, ki jih bodo dajali vremenski sateliti. Stroški za prenos Washington-Moskva bodo znašali mesečno okoli $20,000. En mesec jih bo plačeval Washington, naslednji mesec pa Moskva.
posvete s svojimi sodelavci in Narodnim varnostnim svetom, na katerega nasvet je tudi javnosti govoril o novem položaju v svetu zaradi dogodkov preteklega tedna.
Johnson je dejal, da se je svet v zadnjih 20 letih spremenil. Veliki vodniki so prišli in odšli, stari sovražniki so postali dobri prijatelji, nevarnosti so sledile nevarnostim. “Skozi to dobo smo hodili stalno proti svetu z boljšimi nadami, k večji svobodi in k trajnejšemu miru. Mi bomo v tej smeri nadaljevali.” je zatrjeval predsednik, nato pa poudaril:
“Ključ k miru je v moči in trezni sodbi Združenih držav. Danes smo mi najmočnejša sila na vsem svetu in ves svet to ve. Mi ljubimo svobodo ter jo bomo varovali in ohranili. In danes kot vedno je naš cilj mir!”
— Konoplja uspeva v skoro vseh predelih Združenih držav.
Sprememba v ruskem	komunističnem vodstvu	zavita v temo
CLEVELAND, O. — Kako ne- Hruščev še prejšnji	teden do-	koj, da razreši dosedanji polit-	lovanju tovariša Mikojana. Ko-
pričakovano so prišli v svet brega zdravja,	vsaj	do srede,	biro in imenuje novega, ki pa	lektivno vodstvo pa v nobeni
zadnji dogodki v vodstvu ruske ako ne dalj.	ni v njem Hruščeva, in da izbe-	diktaturi ne traja dolgo, tudi sere tudi novo generalno tajni-	danje ne bo. Na politiko seda-
Zaenkrat ni znan niti točen
štvo stranke, kjer zopet ni Hru- njega kolektivnega vodstva ne
komunistične stranke, smo lepo videli ravno v našem mestu na
kraju, ki se zanj nihče ni zme-	ra' h
nil. V hotelu Sheraton-Cleve-1T6 6 0 vis^ern Utt ° malno postavil tovariša Brež-1 Na drugi strani so kitajski
land je imel v četrtek državni L „rnem morJ^’ Je 1 ru njeva in določil tovariša Kosi- komunisti toliko previdni, da še
i5cev na poc.tmcah, m Krem-	„ nove sluibene položaje. I „is0 poVadali, kaj mislijo o do-
potek vsega, kar se je godilo gbeva geic novj politbiro je for-1 moremo torej dati kaj prida.
podtajnik G. W. Bali svojo na-
lljem, kamor se je menda vrnil
pove ano tis ovno	on erenco.	sred. |;edna	jvja zunaj Vemo sa-1	Te formalnosti povedo	bore
on erenc« i m(ara	a	po e a i	mQ za par	podrobnosti,	malo. Kakšno vlogo je pri	vsem
po programu, a ,	i	ve nior-	Najvažnejša	med njimi je vest,	tem igral Mikojan, ki je	sedaj
a,.° P° 10 nostl	nai°	da radj sprememb v Kremlju	še zadnji ostanek tiste komuni-
po iti e vec -ot us m ceo(n. ^ njb£e ubj^ nj nihče umrl'stične generacije, ki je vodila Johnson, bi bil moral časnikarjem pripovedovati o zadnjih
godkih v Moskvi. Gotovo jih bodo pozdravili, saj je radi teh dogodkov izginil iz politike njihov glavni nasprotnik na ruski strani. Ali jih bo morda veselje

V remenski prerok pravi:
jo d^n0rna °Hačno z možnost-Nni, •v'*.3’ P°mešanega s snegom. •> lsJa temperatura 50.
dogodkih v mednarodni politiki in jih oceniti, kolikor mu to pač dovoljuje njegov službeni položaj. V resnici se je pa tiskovna konferenca prelevila v zmešnjavo, ki zanjo gotoVo ni bil kriv podtajnik Bell. Od telefona , je priletel h konferenci, med konferenco je letal k telefonu, po konferenci je zopet šel k telefonu; govoril je seveda samo z državnim tajništvom. Zbranim časnikarjem ni mogel dati prav nobenega pojasnila, zakaj je Hruščev zgubil svojo veljavo, še manj je vedel, kakšne posledice bo to imelo. Priznal je, da državnemu tajništvu še manjkajo poročila, ki bi se iz njih dalo sklepati kaj dokončnega. Edino, kar je nekaj pomenilo, je bila njegova izjava, da je bil
...... v ,	.	,	,	...	, J zapeljalo, da se bodo smatrali
in menda m bil nihče med vo- oktobrsko revolucijo v 1. 1917?!	ovalce in postavili no_
dilnimi ruskimi komunisti za- Kdo je sklical sejo glavnega od-!	ceno za	azum z Moskvo
P^ JTo/e pravi: zmagovalci v ( bora,^ ako je ^bd P^vi ^8^^ ; Odmevi iz Peipinga bodo morda v bližnji bodočnosti še največ prispevali k pravilnemu tol-
. ,	.	,.i.,	, l °	° '7.7’. ,	mačenju sedanjih dogodkov v
preganjal samo iz politike, dru- sedel na počitnicah, docim so
gače jih je pa pustil pri miru, drugi sklicali sejo glavnega od-
na primer Molotova, Bulganina r bora, morda celo v njegovem
itd
tej krizi so postopali velikoduš-, tajnik (Hruščev) na počitnicah no. V tem so posnemali Hru- ob Črnem morju? Kako se je ščeva, ki je svoje nasprotnike moglo zgoditi, da je Hruščev
Druga zanimivost je vloga komunističnega centralnega ko-miteta v tej krizi. V vodstvu ruske komunistične stranke je vsa politična moč zgoščena v predsedstvu centralnega komi-teta, bolj znanem pod imenom politbiro. Pretekli teden pa je
D'elavska stranka i‘e dosegla pri volitvah v Veliki Britaniji pičlo zmago, vendar napoveduje nova vlada velike spremembe.
LONDON, Vel. Brit. — Harold Wilson, predsednik delavske stranke, je bil pretekli petek imenovan za predsednika nove britanske vlade, ker je njegova stranka pri volitvah dan preje dosegla zmago nad dotlej 13 let vladajočo konservativno stranko. Delavska stranka ima v novem parlamentu 317 poslancev, konservativna 303, liberalna pa 9. Večina znaša torej le štiri glasove in parlament lahko ob vsaki priložnosti, če so več kot štirje poslanci delavske stranke odsotni, izglasuje vladi nezaupnico in jo prisili k odstopu, oziroma novim volitvam.
Kljub takemu neugodnemu položaju je novi predsednik vlade Harold Wilson napoveda velike spremembe. Smatra, da so volivci dali njegovi stranki za to polno pooblastilo. Wilson je imenoval za zunanjega ministra Gordona Walkerja, čeprav je bil ta pri volitvah poražen in ni bil izvoljen v parlament. George Brown, s katerim se je Wilson boril za vodstvo stran ke, je postal minister za gospodarske zadeve in podpredsednik vlade. Njega podpirajo zlasti delavske unije.
Delavska stranka je napovedala vrsto novih socialnih zakonov in tudi socializacije. Tako namerava znova podržaviti železarne in jeklarne, pa tudi stavbišča okoli velikih mest in v njih, katerih ceno so lastniki v zadnjih letih izredno navili. Spremembe so predvidene tudi v zunanji politiki. Ko so Wil-sona vprašali, ikam pojde najprej, v Moskvo ali Washington, je odgovoril:	Se razume, da v
Washington! Tam so precej negotovi, kako bodo orali z novo
Za volitve se je registriralo že 5.5 milijonov črnih volivcev
WASHINGTON, D.C. — To trdi največja črnska organizacija NAACP in dodaja, da regi-tracija še ni zaključena. Zato bo v novembru šlo najmanj milijon črnih volivcev več na volišča kot pred 4 leti. Za marsikaterega kandidata bo ta dodaten milijon usodnega značaja. Črni glasovi postajajo namreč v zmeraj večjem številu volivnih okrajev, pa tudi držav, jezičelk na tehtnici. Kjer pa niso, so črni glasovi postali že taka manjšina, da mora z njo računati vsak kandidat, ki nima že naprej zavarovane absolutne večine.
Kremlju.
c,uv zi Značilne so prve reakcije P0-j britansko vlado. Boje se, da jim .	v J ^ sameznih komunističnih strank’Kq delala veliko več oreslavic
^	— —i
da ne bi ničesar vedel o tem,
in organizirala posvete, toda o
kar se je pripravljalo. Na sejoisvojem stališču niso dajala u centralnega odbora je vendarle dnih izjay Nekatera med nji_ povabljeno par sto komunistov. mi so bUa naravnost preStraše-Ali so vsi zapustili svojega vo-
ditelja?
na in zaskrbljena. Med nje spada Tito s svojo tovarišijo. Poro-
Ravno tako ne najdemo no- čila iz Beograda so trdila, da je vsaj del te moči prešel na cen- benega odgovora na vprašanje/med titovci zavladala pobitost, tralni odbor. Centralni odbor je
namreč, tako trdijo uradna moskovska poročila, sklenil, da pošlje Hruščeva v političen po-
kdo bo sedaj vodnik ruske poli-,zaskrbljenost, žalost in kar je tike. Vse kaže, da je oblast pre-
vzela trojka Brežnjev, Kosigin in Suslov ob dobrohotnem sode-
še drugih načinov, na katere človek lahko izraža svojo nesrečo.
Segni še ni okreval
RIM, It. — Vlada predsednika Alda Moro je objavila, da bo počakala še dva meseca, da vidi, ali je mogoče pričakovati ozdravitev predsednika republike A. Segnija v taki meri, da bo lahko zopet vršil svojo službo.
Če se dotlej ne bo pokazalo, da je mogoče na kaj takega skoro upati, bo predložila parla-
Zadnje vesti
VATIKAN. — Sv. oče je včeraj objavil, da bo šel na evharistični kongres v Bombay v Indiji, ki se bo začel 28. novembra in končal 6. decembra. Njegov obisk bo “kratek.”
NEW YORK, N. Y. — Bivši republikanski predssednik ZDA ri. Hoover je začel včeraj nenadno notranje krvaveti in njegovo stanje je resno. H. Hoover živi že dolgo let tu v hotelu Waldorf-Astoria. V zadnjih dveh letih je zaradi visoke starosti in bolehnosti, star je 90 let, komaj kdaj zapustit svoje stanovanje.
WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Rusk je dejal, da bo Kitajska v bližnji bodočnosti skušala z novimi atomskimi eksplozijami dokazati, da je dejansko atomska sila kljub vsem svojim skromnim sredstvom.
SAJGON, J. Viet. — Vlada Sev. Vietnama je obdolžila Združene države, da so njena letala iz Laosa in Južnega Vietnama bombardirala neko naselje nedaleč od meje v Sev. Vietnamu.
TOKIO, Jap. — Ameriški športniki so dosegli nove lepe uspehe na olimpiadi. Posebno iz-nenadil je Bob Schul iz Ohia, ki je zmagal včeraj v teku na 5,000 metrov. Ameriški športniki so doslej dobili 68 medalj, od tega 29 zlatih ter so v številu zmag daleč pred vsemi drugimi. Rusi so doslej dobili le 40 medalij n od tega le 13 zlatih.
mentu izvolitev novega predsednika republike.
nof&ioi/iin/t
dll7 St.
•tfsiSSfos*
'lalr Ave. — H2nderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
2« Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 ra pol leta; $4.50 za 3 mesece Ze Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $3.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland. Ohio
83
No. 202 Mon., Oct. 19, 1964
Ločitev duhov med republikanci
Začela se je že lani, ko je senator Goldwater dejansko, pa ne formalno, objavil svoj namen, da se bo potegoval za predsedniško kandidaturo na republikanski strani. Do konvencije v San Franciscu se političen svet ni veliko brigal za senatorja, videl je v njem originalnega politika, ki govori tako zmešano, da ga ni treba vzeti zares. Po konvenciji je Goldwater postal predmet vseh mogočih opazovanj in razlag, obenem pa tudi kamen spodtike za mnoge republikance in znamenje, ki so se v njem ločili duhovi med njimi. Ločitev duhov je napredovala zelo hitro, tako da imamo danes že celo vrsto cenitev, ki skušajo s številkami dokazati, kako je republikanska stranka razcepljena. Naravno je, da nihče ne more svojih številk dokazati in da imajo radi tega le pogojno vrednost; so pa vendarle znak, kako naša politična javnost sodi o republikanskem kandidatu.
Naša javnost je prepričana, da Goldwater nima večine na svoji strani. To verujejo tudi mnogi vidni republikanci, ki so se že odmaknili od senatorja ali pa se očitno odmikajo. Na drugi strani je tudi res, da so v njegov tabor prešli taki republikanski veljaki, ki so mu še pred kratkim nasprotovali. Številke govorijo seveda svoj jezik.
Ako je najmanj polovica republikancev proti Goldwa-terju, pomeni to, da ima senator na svoji strani le kakih 15 milijonov volicev. Ti ga bodo gotovo volili. Kaj pa bo napravila ostala polovica? Na to vprašanje ni dal do sedaj še nihče niti približno točnega odgoora, kar je tudi lahko razumljivo.
Republikanski volivci, ki nočejo Goldwaterja, imajo namreč razna pota, da reagirajo na novembrske volitve.
Najprvo lahko volijo Johnsona, dočim se odločijo za vse ostale republikanske kandidate. Lahko ne volijo ne Goldwaterja ne Johnsona, zato pa vse ostale republikanske kandidate; lahko volijo Johnsona, ostale kandidate pa, kakor jim bo kazalo, lahko pa tudi nobenega. Kot se vidi, imajo dosti izbire.
Morda jih nobena izbira ne bo zanimala in bodo rajše ostali doma. Koliko bo tokih, je stvar ugibanja. Tisti, ki mislijo, da poznajo razpoloženje med republikanci, trdijo, da bo ostalo doma 10-25%, to je 3-7 milijonov volivcev. Ostali (7-12 milijonov) bodo pa volili v vseh mogočih va-rijantah.
Za Goldwaterja osebno to ne bo imelo posebnega pomena. Ako ne bo izvoljen, je trenutno eno, ali dobi nekaj milijonov glasov več ali manj. To ima pa velik po men samo za njegovo politično bodočnost, toda tega tu no. čemo obravnavati, je še prezgodaj.
Čisto drugačen pomen imajo te številke za ostale re publikanske kandidate, ki se potegujejo za mesta v senatu, predstavniškem domu, za guvernerska mesta in mesta v državnih legislaturah. Zanje pomenijo lahko politično smrt.
Najprvo je jasno, da tisti republikanci, ki bodo ostali doma, ne bodo volili tudi ostalih republikanskih kandidatov in ne samo Goldwaterja. Mnogi med temi kandidati pa nimajo za seboj toliko volivcev, da bi lahko pogrešali volivce, ki radi Goldwaterja ne bodo sploh šli na volišča. Bodo pri volitvah propadli ne morda samo po lastni nerodnosti, ampak zato, ker jim bo Goldwater pomagal do poraza. To je glavni razlog, zakaj se le premnogi republikanski kandidat odmika od Goldwaterja, da bi na ta način pridobil zase tudi tiste volivce, ki nočejo iti na volišča, ako bi bilo treba voliti samo Goldwaterja in nobenega drugega kandidata. Takih volivcev bo pa verjetno na milijone in pomenijo pogosto jeziček na politični tehtnici. Ako ostanejo doma, bodo kandidatje njihove stranke za Kongres, legislature in za guvernerje propadli. Med žnJvami take zmede v republikanskih vrstah slišimo že danes odlična imena kot so Taft v državi Ohio, Scott v Pennsylvaniji, Keating v New Yorku, Romney v državi Michigan, Percy v lllinois-u itd.
Zato se republikanci vseh barv pripravljajo, da bodo kmalu začeli kampanjo:	Vse, kar je za republikansko
stranko, naj gre volit; ako noče voliti vseh republikanskih kandidatov, pa naj voli le tiste, ki so mu všeč! Tako geslo je sicer zelo praktično, toda je obenem dokaz slabosti republikanske stranke. Kdo se bo pa vnemal za stranko, ki lako očitno kaže svoje slabosti?
Seveda se dobijo med republikanskimi veljaki politiki, ki bi radi videli, da Goldwaterjeva republikanska stranka čim temeljitejše pogori. Čim bolj se bo blamirala pri volitvah, tem preje se bo stranka osvobodila Goldwaterja in njegovih pristašev. Med take politike je menda treba šteti Nixona, ki bo imel v tej kampanji nad 100 govorov. Gotovo ne v Goldwaterjevo slavo, ampak v svojo politično korist. Nixon upa namreč, da bo na
gače si njegove vneme za volivno agitacijo ne morejo razlagati.
Bila bi pa otročarija misel, da bi se dala Goldwaterjeva struja kar tako lahko pregnati iz republikanske stranke. Imela bo v svojih rokah vse strankine organizacije in iz teh se brez boja ne dala izriniti. Republikansko stranko čakajo torej po volitvah hudi notranji boji, ki lahko trajajo cela leta. Ločitev duhov v republikanskih vrstah torej ne bo zaključena z novembrskimi volitvami, bo trajala še dolgo po letošnjih predsedniških volitvah.
Republikance skrbi še druga velika nevarnost: da se bodo njihovi pristaši navadili, da ne glasujejo samo za republikanske kandidatae, ampak da sv&je simpatije delijo med kandidati obeh strank. Ako se bodo letos sprijaznili s cepljenjem glasov, se lahko zgodi, da bodo tako postopali tudi pri bodočih volitvah. To bi bil hud udarec zanje, kajti ravno republikanski pristaši so bili do sedaj po tradiciji najbolj zvesti volivci republikanskih kandidatov. Kaj pa, ako bo ta tradicija letos resno načeta?
Ločitev duhov v republikanski stranki se torej utegne poznati še pri mnogih volitvah v prihodnjosti.
g
$
BESEDA IZ NARODA
Joliet, 111. pred godom
Ugodno vreme mu je prililo toliko sladkosti in sočnosti, da že dolgo niso pomnili taikega pridelka kakor tisto leto 1834. Odtod tisto ime “fuer-und-drajse-* gar”. Grozdje je tisto leto izredno hitro dozorelo. Bilo je bolj sladko kakor druga leta in kdor je čakal malo dalj, je trgal tako sladko in tako dozorelo grozdje kakor že dolgo ne preje in menda tudi dolgo ne pozneje. Grozdje pa, flri je dalo toliko sladkosti, je obogatilo mošt in
1FRAVI TON6
— V nedeljo tik sv. Mihaela sva s
prijateljem Juretom na njego- vino in ko je mošt odvrel, je vem vrtu ogledovala zadnje sa- postal izredno sladko in močno dove po vrtu. Nekateri so še vino. Ljudje so pravili, da ko kar dobro kazali. Zimska solata*so pili tisti slavni “fuer-und-(Escariolla) je posebno dobroidrajsegar” in ga izpili eno kupi-
nato poletje, je vse dobilo tako
moč, da je sad debelel, ostal so- je šlo v gospodarskem oziru na-čen in vse nekam bolj sladak vzdol. Treba je bilo veliko dela, Goldwater- kakor druga navadna leta. To se'da so se zamašile vse luknje in jevem pogorišču ostal on in prevzel vodstvo stranke. Dru-je posebno poznalo pri grozdju.'da je zdaj gospodarstvo na bolj-
še rastla. Med tem ogledovanjem mi je pravil Jure, da je nekje čital, da bo letos nastopilo hladno vreme hitreje kakor druga leta. Vprašal sem ga, če je takim vestem kaj verjeti? Well, je dejal Jure, verjeti kar moram, če pa mi drugi nimamo bolj tehtnih dokazov, da ne bo tako. Ko sem pri tem malo pomislil, sem sam sebi dejal, saj Jure ima prav. Če ne bo tako, bo pa taiko, kaj bi si belili glave radi tega.
Od tega problema smo se kmalu ločili in Jure je načel vprašanje še predno sem jaz prišel do besede, kako bo kaj z vinskim pridelkom letos? Hm, to je pa važno vprašanje in problem za take ptiče kakor sem jaz, potem navihani Nick gori s Center Street-a in seveda tudi njegovo veličanstvo našega stalnega dobrega gostitelja Jureta ne smem prezreti. Če bi ga prezrl, bi bil Jure upravičen biti hud name vse tja do sodnega dneva. Jure je nadaljeval, da letos kaže, da bo grozdje izredno sladko, da bo imelo dosti sladkorja v sebi. Vsaj tako kaže po nekaterih krajih naše blagoslovljene Amerike. Jure je dejal, da je letošnje toplo poletje zelo dobro vplivalo na grozdje. Gorkejše vreme je pričelo zgodaj spomladi in potem milo vreme je grozdje tako sladilo in mladilo, da letos, če se ne moti, bo vinski pridelek kakor nekdaj “fuer-und-drajse-gar”. Tu sem ga jaz presekal s svojim vprašanjem:
“Kakšen pa je bil tisti “fuer-und-drajsegar”, slišal sem od starih ljudi toliko praviti o njem, bi rad vedel, če je bil res tak?”
Jure je obrnil pogled malo proti nebu, si obrisal svoje kratke mustače in mi začel pojasnjevati:
“O tem ti morem jaz povedati le tole: Stric mojega očeta je pravil nekoč pod našo streho, tam blizu Treh fara, da je bilo leto 1834 svoje vrste čudežno leto. Pomlad da je začela kmalu po sv. Matiji. Zgodaj je vse ozelenelo. Ljudje so se bali, da bo hladno vreme in slana še vse pomorila. Pa vreme ni potekalo tako. Sadni cvetež se je o-hranil in drugo, in ko je prišlo gorkejše pomladno vreme in
co, se jim je radi dobrega okusa tako prikupil, da so komaj čakali, da jim je kdo še drugo kupico nalil. Druga kupica jih je pa talko ogrela in razgrela, da so začeli popevati sladke zdravičke in pesmi, in da so se počutili kakor v ta “malih nebesih”. Ljudje kar niso mogli prehvaliti dolgo let zatem tistega dobrega in slavnega “fuer-und-drajsegarja”. To je in še več je, kar jaz vem o “fuer-und-drajsegarju”, je zaključil o tem Jure.
Jaz sem ga z odprtimi ustmi poslušal, ko mj je to pravil. Well, sem dejal jaz, to je zanimivo in to mi zdaj še bolj do kazljivo pove, zakaj so bili naši slovenski ljudje vedno dobre in vesele volje. Ljubili so božjo kapljico in ta jih je delala vesele, da so bili vedno dobre volje.
No, če bo letošnji vinograd niški pridelek tudi tak, glede tega moramo za zdaj še počakati. Lahko pa upamo, da bo dober in da taki strokovnjaki kakor je Jure, ki mu vsako leto sreča nakloni dobro kapljico, tudi nekaj vedo in da vedo, o čem govore, kadar' o čem kaj govore.
Škoda je le, da ni bil pri tem najinem pogovoru zraven še dobra belokranjska dušica Nick, ki je o takih zadevah tudi iz redno podkovan in ima o vseh takih zadevah dokaze, kakor malokatera knjižnica kje.
* V TEH DNEVIH SKAČEMO sem in tja po naših političnih pašnikih in travnikih. O yes, politike je dosti, kakor divjega pelina (sage) tam po peščenih wayomingskih planjavah. V našem mestu imamo vsak teden po par shodov, na katerih prodajajo demokratsko in republikansko platno.
V septembru je bil tu naš guverner Otto Kerner, ki je nam razlagal, da voditi državo na zdravi gospodarski podlagi je svoje vrste potrebna nujnost. Država je kakor drug business, samo veliko večji. Treba je paziti, da so stroški plačani, ki jih ni malo v današnjih modernih dnevih, ko je treba vse zadovoljiti z naj novejšimi zahtevami življenja državljanov. Vsak hoče vse in najboljše, najboljši red, najboljšo protekcijo in to in ono, to pa vse stane. Povdar-jal je, da ko je on nastopil urad,
ši podlagi. Tako guverner, ki zopet kandidira za ponovno izvolitev.
Republikanci pa upajo na svojega kandidata Charlesa Percy, ki obljublja, da če ga volivci izvolijo, da bo vse boljše in drugače. Vsak svojo robo hvali. Na nas volivcih je, da bomo izbrali in kar bomo izbrali, to bomo imeli.
V tekmi za predsedništvo ZD tudi poslušamo politične pridige obeh strank. Goldwater po svoje udriha, Johnson dokazuje po svojih računih, da se vozimo na dobrih političnih bu-sih in da boljših busov kakor so demokratski, sploh nikjer ni. Tako, političnih ponudb nam ne manjka. Dal Bog, da bi pravo izbrali, da bomo zadovoljni!
*	PREVEČ SO HITELI, da bi na hitro obogateli. Take želje ima sicer marsikdo, a ne na tak hiter način, kakor so hoteli to doseči 22-letni Herman Frost, 33-letni Bill Taylor in 32-letni Louis Sullivan v Urbani, Illinois. Imenovani so začeli ponarejevati 20-dolarske bankovce in nekaj časa je obrt kar dobro cvetela in šla naprej. Le preveč so jih ponaredili in kar na debelo vnovčevali in zadeva je vzbudila pozornost, odkod kar naenkrat toliko takih bankovcev. Ko so jih pa ogledali, so spoznali, da niso pravi. Zasledovati so začeli, odkod prihajajo, s kake lipe ali hruške jih sape prinašajo v promet. Pa so bistri detektivi kmalu odkrili, da prihajajo ponarejeni bankovci od imenovanih treh. Kajpada, povabili so jih pred rihto in ta jih je poslala na oddih v okrajno ječo v Champaign, 111. Tam bodo odločili vsem trem še nadaljnjo nagrado za njihovo podjetnost v svojem poklicu, kako hitro obogateti...
*	40-LETNICO POROKE sta slavila pred kratkim Mr. in Mrs. Michael Papeš, ki bivata na 2306 No. Broadway cesti.
— Mr. in Mrs. John Babinec, ki bivata na 1007 Magniola Dr., sta pa slavila pred kratkim srebrni jubilej njunega zakonskega življenja.
Obema paroma naše iskrene čestitke!
Naj bo dovolj za danes, pa še drugič, kaj.
Tone s hriba
------o------
Rojak iz Gollinwooda se oglaša
Cleveland, O. — V listu vidim vedno dopise od naročnikov, ki se oglašajo iz vseh delov sveta, kamor pač gre Ameriška Domovina.
Kot dolgoletni naročnik A-merišlke Domovine, bi Vam rad še jaz malo opisal, kako se imamo mi tukaj v Collinwoodu, kjer je dosti Slovencev in so večinoma vsi naročniki Ameriške Domovine.
Zelo veseli in zadovoljni smo, da imamo v Clevelandu svoj slovenski list, ki nas seznanja z vsemi novicami po širni A-meriki, po daljnem svetu, in nam tudi poroča o dogodkih v naši stari domovini Sloveniji.
Če pomislim nazaj na mladostne dni, vidim, kako zelo se časi spremene, enkrat je dobro, pa spet slabše, pa moramo vse za dobro vzeti, da se le lahlko pošteno preživimo. Čeprav smo stari, se še vedno radi poveselimo, pridemo skupaj s prijatelji in znanci na kakšni slovenski prireditvi. Kako lepo je, ko nam zaigra harmonika poskočno domačo melodijo, kako lepo, ko skupaj zapojemo kako lepo slovensko narodno pesem! In da je še bolj prijetno, si privoščimo en glažek al’ pa dva, da nam korajžo da!
Naj Vam še malo opišem svoje življenje. V Ameriko sem prišel leta 1906 in sicer v Buffalo, v državo New York. Tam je živel moj oče, ki je prišel v Ameriko že leta 1892. Kmalu po mojem prihodu v Ameriko je oče zbolel in je umrl leta 1908. Nato sem dobil v Ameriko mo-
jo mater Johano Pintar. Prišla je iz vasi Zamostec pri Sodražici, blizu Ribnice na Dolenjskem. Mati je pred leti umrla tukaj v Clevelandu in je bila tudi zvesta naročnica Ameriške Domovine. Imel sem tudi enega brata, Franka Pintarja, ki je tudi pred leti umrl.
Moje življenje v Ameriki pa je potekalo takole:	Seznanil
sem se s slovenskim dekletom, s Frančiško Malnar, ki je prišla iz Podklanca pri Sodražici. Poročila sva se leta 1913. V zakonu so se nama rodili trije otroci, dva sinova in ena hčerka, ki pa nama je umrla v starosti 13 let. Sinova sta se oženila in tako sva ostala z ženo sama. Imava svoj dom na 1188 E. 176 St. Obadva dobivava državno podporo, tako, da se lahko pošteno preživiva. Dočakala sva že lepo starost, žena je stara 73 let, jaz pa 74. Čeprav sva bolj slabega zdravja, bi prav rada živela še nekaj let, če bo to mogoče.
Z veseljem sem Vam napisal te vrstice, oprostite mojemu slabemu pisanju, vendar moram ob koncu pisma še napisati, da bom ostal Vaš zvesti naročnik do konca mojega življenja! Z naj lepšimi pozdravi vsem!
John Pintar -------o-------
Kovačev šlsidenl
Cleveland, O. — Ako me spomin ne vara, je pevski zbor Zarja vprizoril Kovačevega študenta že leta 1923. To je bilo še takrat, ko še ni bilo samostojne Zarje — prehodne — Glasbene Matice. Joj, kako se nam je to gosposko zdelo, peti in igrati vse obenem in to brez vsakih not, umetnost prve vrste. Vse to je bila neka novost za nas, ameriške priseljeniške Slovence.
Ko je naš Martin preteklo poletje šel v “stari kraj” (v Joliet, Illinois), kjer je preživel svoja mlada leta v družbi izvrstnih pevcev, je z njimi vred obujal lepe spomine na številne pevske prireditve; ob tej priliki so se tudi spomnili na Kovačevega študenta. Znani poročevalec jo-lietskih novic v Am. Slovencu, g. Laurich, je vprašal pevko, ki je tedaj igrala Meto v spevoigri, če še zna vlogo, pa mu je odgovorila:	“Sem pozabila, ker od
tega je preteklo že več kot 40 let.” — Laurich: “Ali ne veš, da nekaj, kar je lepega, se ne sme nikdar pozabiti.” Pa so kar tam v restavraciji odpeli odlomke Kovačevega študenta, samim sdbi ter vsem navzočim v zabavo in veselje.
Kovačev študent je bil vpri-zorjen pred leti v Pueblu, Colo., po pevskem zboru Prešeren; igrali so ga tudi pri Sv. Štefanu v Chicagu, v Torontu v Kanadi ter v Euclidu po pevskem zboru Slovan. Ko je Rev. Matija Jager tako izvrstno vodil Baragov pevski zbor pri Sv. Vidu ob času velike depresije, so ga tudi Baragovci priredili z velikim uspehom.
Naš zbor Ilirija ga bo priredil v nedeljo, 25. oktobra, v šolski dvorani Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Zdi se mi, da je ta nedelja zelo priljubljena za prireditve. Razni banketi so na programu za ta dan. Pevski zbor Planina je nameraval prirediti svoj koncert na ta dan; pa so ga preložili za drugo nedeljo v novembru. Ako so to storili radi nas, bomo imeli mi dobiček, ker pevci Planine radi prihjajajo na naše koncerte, mi se pa koncertov Planine pridno udeležujemo; torej bo korist na obeh straneh.
V nedeljo, 25. oktobra, praznujejo ohijska društva K.S.K. Jednote 70-letnico Jednotinega obstoja; radi tega sem tudi jaz prikrajšan za nekaj vstopnic glede naše prireditve; ni ravno prijetno se udeležiti dveh prireditev, pa vseeno vas vabim, da tudi našo prireditev poselite, ko bo enkrat banket končan. Zlasti Miss Polutnikovo vabim, bo videla, kako bo naša Cilka igrala vlogo Metej kot jo je Po-|
lutnikova igrala, ko so Lorain-čani v 1. 1934 vprizorili Kovačevega študenta. Stari spomini ne izumrjejo; to so spomini, ki niso nikomur v škodo; tistemu, ki jih obuja, so pa v tolažbo, ker po vsej tej mizeriji, ki prevladuje sedaj med nami, si lahko mislim, da je bilo nekdaj med pevskimi vrstami več živahne veselosti.
Pogreta rihta ni dobra, zato tudi jaz ne bom ponavljal kot vedno, da cerkveni pevski zbori so bolj popolni kot narodni, ker oni služijo, odnosno poveličujejo s petjem Boga, narodu pojo pa v veselje. Rajši vas prav prijazno vabim na našo prireditev. Potrudili se bomo, da bomo vse, ki se bodo naše prireditve udeležili, zadovoljili.
Frank Kovačič
------o-------
V Južnem Vietnamu bodo začeli rabiti tudi motorne čolne na propelerje
SAJGON, Juž. Viet. — Med glavne težave v vietnamski državljanski vojni spada nedostopnost džungel. Tako je na primer v okolici Saj gona par velikih džungel, kamor se rdeči gverilci stalno zatekajo in kjer jih ne morejo doseči ne Ameri-kanci ne vietnamske vladne čete. Edino prometno sredstvo v džunglah so plitvi prirodni vodni kanali, kamof ni mogoče iti z motornimi čolni navadne oblike, ker vijaki le preradi zadenejo ob dno in se tam zabašejo-
Sedaj so sklenili, da bodo v takih slučajih rabili posebne čolne na propelerje. Taki čolni so lahko zelo plitvi in se lahko prerinejo po vsaki vodni površini. V naši deželi jih uporabljajo po močvirjih Floride. Naši svetovalci v Sajgonu sedaj sestavljajo načrt, kako bi helikopterji in taki čolni sodelovali pri preganjanju rdečih gverilcev v vietnamskih džunglah. --------------o-----
Amerika bo izdatno podprla novega čilen-skega predsednika Frey a
WASHINGTON, D. C. — Novi čilenski predsednik krščanski demokrat Frey še ni prevzel oblasti, toda se na prevzem resno pripravlja. Tako je že poslal k nam 7-člansko delegacijo, ki ji načeluje čilenski senator Tomič, velik Freyev prijatelj.
Delegacija hoče pripraviti tla za pogajanja o konsolidaciji či-lenskega dolga v tujini, dalje za blagovni promet med obema državama, kakor tudi za podpiranje novega čilenskega režima v okviru Zveze za napredek. Delegacija bo stopila v stike tudi z gospodarskim odborom Organizacije ameriških držav. Pri naši administraciji bo naletela na lep sprejem, tako je izjavil glavni Johnsonov zaupnik za južno Ameriko Mann.
Čile ima nad $2.5 bilijona dolgov v tujini, zanje je treba letno plačevati na obrestih in odplačilih pol bilijona dolarjev, ves izvoz pa znaša komaj $600 milijonov. Čile torej ne more uvažati skoraj ničesar. Deželi so potrebni novi krediti. Naša administracija pravi, da se bo dalo o tem govoriti.
------o-------
Goldwater ne verjame v atomsko vojno
PHOENIX, Ariz. — Republikanski predsedniški kandidat Goldwater je na svojem domu v zasebnem razgovoru izjavil, da osebno ne verjame, da bi prišlo kdaj do atomske vojne. Po njegovem mnenju ni na svetu človeka, posebno pa še ne nobenega Amerikanca, ki “bi pritisnil na usodni gumb”.
Mož ima prav, tako sodi tudi večina Amerikancev. Le čemu zgubljata potem obe stranki toliko časa za debato o atomskem orožju? Na to vprašanje čakamo seveda zastonj odgovor pri obeh strankah, republikanski in demokratski.
Bolgarske, ruske in druge povesti
II
Sr
je z nogama drsal po a u> se smehljal ter nekaj ^Pfital svoji plesalki. Gospo-ji^na Berta je plesala s svo-^ratrancem, komptoari-’ in nekov podrejeni član ^m^eSa gledališča je plesal 1181 z gospo oficijalovo, ki je
Prišla
v Prago odnekod s kme-
kar se je razen da-dne dogodilo samo
°v ter je bjiii nocoj sploh v
°Jern življenju prvikrat v gostilni.
Pivnica je bila današnji dan tad^erUl z belimi draperijami , oknom in velikim zrca-
iom k • .
^ ’ K1 Je viselo nasproti vrat prj a^ei’ega je gostilničar dal v ,esti rz svojega stanovanja.
vid!-rica’ ki je bila nocoj
je 61 ^VaJset let mlajša, se st Sakva^a med plešočimi pari, k’Q626^ ^stim, ki niso plesali.
vc°j je bilo tu mogoče tudi terjati,
J^jega
Pa6^ ^ V ^u’ ma,ja meseca,
Pom an ^rec^ sv- Janezom Ne-uk°m, ko so prihajali ro-
« kmetov.
j;er.0coJ Je tudi oficijal tu ve-piv^ ’	j® noc°j eelo tri
biia/er se tako daleč izpoza-dfu r a Pr°ti polnoči pil že
Plo\°	^aja- ^ar za^je
re(;S- ’ Vzkrik, nov plosk, uda-
Veškm Padec, kot bi padlo člo-tleh °	g^ava udarila po
Ppmv vse utihne, godba vijo 6’ Biošoči pari se usta-
ePem ^Se se Je ^0dil0 v bu m- Sainem mučnem trenot-
ski	80 sedeli v gospo-
dežS()l)i’ planej° s svojih seje bu ^ei' ^ero v Pivllic0- ^am
blobv0 vrvenje ljudi, zmeden Se ■ClC’ hrup. Dolgi pijanist g^jj6 VzPeujal čez tiste, ki so tep	njim. Nastal je pre-
£ajj^aj se je zgodilo?” so kri-
tr^anl hlapeCj ki je imel raz-kig^11 ovratnik in srajco, je Za a na ^ramku in tiščeč ga ob tjr°’ z njegovo glavo ^ati a ^rozno je bilo pogle-bj[ k,V Zamkov obraz, ki je l'ču	višnjev kot pri mr-
s kry1,11 ^ezen^ se j® nagibalo obiig.30 Zabl'0 in napihnjeno berp^6 hišnega hlapca, kate Žile S° na	izstopile vse
■^ikd-tei' mal°ne popokale. blapar’ nlti takrat, ko se je pegjec aekoč tepel z maloprid-Pikd *• ,le m®tal ven, ni
1'azkačV^e' ^6ga ®l°v®ha j-ah
“P
hfopei *,	> Jc n««
jp Sramek in vse telo se , 3e treslo.
s° kZpUstita sej izpustita se,” Pačenv^ drugi °hema prete-
hodi Sn'Ca Šramkova se osvo-hlapc.ln pest njegova udari Zad0pj med oči. Takoj nato °b tl t ■ Zn°Va Šramkova glava Poklekln hlapec mu s tako silo čuje ixne..na prsi( da se za-‘Jež -"^h smrtno hropenje. Vrneš eS’ ^®z®š”, so zakričale do . prestrašene ženske. Nek-hlic-ii0 Stekel Pred vrata ter Urpeti palieijo. Težko je bilo zgodn’0 p! Se 3e Pmvzaprav la kot 1 ^^Puča sta se ved-8t°ječib Uzna ln izmed okrog
fft>-8ati“BUoh nikci0 UP“'
bližati U° 36 n®varno pri-Žep0 , 'e Jima» in hlapčevo m °*U'aZ Vso višnjevo, ho-vih pi..°Za odtrgati s šramko-hjjjp SI’ ^® zadel eden izmed le nog0’ cla je padla, še skor0" ,nekaj easa pretepača okoli n°.. enern vstaneta, krog je ge l3)-lu se razširi in v tem
priletoi.nWVa Zaušnica šramku hi] a v Phraz. Kot bi tre-nik - Zgrahita čez pas in hiš
ustite
me”, je pod njim
sposko sobo. šramek prileti z glavo baš v zrcalo, na mah razbito v same črepinje, kojih ena odleti noter v kuhinjo.
šele sedaj je bilo videti, da so moči in vztrajnost hišnikova naenkrat odrekle. Pobledel je in roki sta mu omahnili. Na šramkovem čelu, v obrazu in v laseh se je pokazala kri. Njegovo oko, s krvjo zalito, je topo gledalo naokrog . ..
Sedaj imaš dovolj”, veli hišnik in debeli ustnici se mu treseta. “Ti pa se poberi”, zavpije nad svojo ženo ter ji da naslov, katerega ni mogoče ponoviti.
Kot bi se vzbudil iz sanj, se potegne šramek z roko čez oči in krvavo čelo. Bil je osramočen, zasopljen in pretepen in delal vtis zbitega psa, ki se boji novega udarca, ki ga porazi docela.
Kaj hočeš tu?” se obrne hišnik znova k svoji ženi, ki se je naenkrat spustila v jok, idoč proti kuhinji.
“Spametujte se vendar”, je klical vmes gostilničar ves preplašen.
Oficijal je stal v kuhinji na klopi in sedaj varno lezel z nje.
Nikdo ni vedel, kaj bi počel in kako se bo končalo.
“Midva se že še zmeniva”, zajeclja šramek, opotekaje se k vratom.
Med njimi se sreča s policijsko stražo, ki oba razgrajača odvede k ravnateljstvu, ko je zvedela imena prisotnih prič.
Bil je to neizrecno mučen prizor.
Ko se je hišnik vrnil od policijskega ravnateljstva, je bila gostilnica malone prazna. Edini gostilničar, ves se še tresoč od prestanega strahu, je sedel pri mizi ter z natakarico imel obračun za pivo.
“Jaz sem vedela, vedno sem pravila, gospod, da se to tako izide. Saj ta človek ni slep, dobro vidi in ta žena njegova se poljubuje z drugim baš pred njim. Prav jima je”, je pripovedovala natakarica.
Šramek se ni vrnil. Pridržali so ga na policiji in ta večer je bil v svoji stari gostilni sploh zadnjikrat. Ta udarec, katerega mu je bil dal prevarjeni, toliko let za nos vodeni mož, je bil zanj usodepoln. Ne zato, ker je bil udarjen, — njegova rana ni bila tako težka, izgubil je le malo krvi — a bil mu je usodepoln, ker je baš to noč prišel v dotiko s policijo.
Pokazalo se je, da je šramek slabši, nego si je kdo mogel misliti.
Doslej ni nikdo vedel, da je tako slaba z njim. še le pri policijskem ravnateljstvu se je pokazalo, kako izgubljen je Šramek . . .
V začudenje vsem, ki so doslej poznali šramka, je prišlo na dan, da je vrhnja suknja, katero je imel nazadnje na sebi, ista vrhnja suknja, katera je poslednje dni na ne-doumen način izginila iz neke sobe slikarske akademije. Policija je imela njen opis in opis osebe šramkove, na katerega je takoj letel sum, da je tat. Dognalo se je namreč, da je vrhnja suknja izginila tisti dan, ko je ogoljeni šramek prodajal na akademiji svoje odlivke, in ga je žena šolskega sluge srečala na stopnicah, nosečega suknjo na roki.
(Dalje prihodnjič)
OKTOBER
& i[|»l

KOLEDAR
društvenih
prireditev
OKTOBER
25.—Govejsko pečenko bo serviralo društvo Naj sv. Imena fare sv. Vida v avditoriju od 11.30 do 4.00.
25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnict; K.S.K.J. v S.N.D. na E. 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St.
25.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev.
31.—Šesti letni maškeradni ples
priredi društvo dvor Baraga, št. 1317 katoliških borštnarjev v novi dvorani sv. Vida.
31.—Baragov dom in Družabni klub priredita v svojih prostorih družabni večer z večerjo in plesom. Začetek ob 7. uri zvečer.
NOVEMBER
1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.”
8.—LILIJA poda komedijo “A-
narhist” v Slov. domu na Holmes Avenue.
8.—Pevski zbor Planina prire-
redi koncert v Slov. nar. domu na Stanley Ave. na Maple Heights, O. Začetek ob štirih popoldne.
14.—Jugovzhodna federacija SDZ priredi v SDD na Prince Ave. večerjo in ples.
14.	—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE.
15.	—Zveza DSPB priredi SPOMINSKO PROSLAVO za pok. škofa dr. Gregorija Rožmana.
15.—Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
20.-21.-22.—Letni puranski festival priredi fara sv. Vida v avditoriju.
27.-28.-29.—Duhovne vaje za može v škofijskem domu za duhovne vaje na 18485 Lake Shore Bvld.
DECEMBER
6.—Miklavžev večer Slovenske šole pri Sv. Vidu.
G.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
26.	— Društvo SPB Cleveland
priredi veselo ŠTEiFANOVANJE v veliki dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
31.—Slov. društveni dom na Recher Ave. priredi za Silvestrov večer zabavo s plesom.
JANUAR
24.—Dram. društvo Naša zvezda
priredi igro in zabavo v SDD na Recher Ave.
30.—Družabni večer Slovenske
šole pri Sv. Vidu.
FEBRUAR
6.	—Slovenska pristava pripravi
svoj VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
7.	—Glasbena Matica priredi večerjo v čast svojemu pevovodji A. Šublju v SND na S. Clair Avenue.
27.	—LILIJA priredi NAGRADNO MAŠKERADO v Slov. domu na Holmes Avenue.
27.	—Klub upokojencev v New-
burgu priredi maškeradno veselico z nagradami in večerjo v SDD na Prince Ave. Začetek ob šestih.
28.	—Klub upokojencev v Eucli-
du priredi maškeradno veselico v SDD na Recher Ave.
MAREC
21.—Zveza slov. narodnih domov
priredi banket v čast “slovenskega moža 1965” v SND na Maple Heights.
MAJ
2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
pri Lurški kapeli na Chardon Road.
JUNIJ
12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor”
priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu,
počitniška prireditev na Slov. pristavi.
OKTOBER — 1965 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
V vzhodnem delu Alžirije so še zmeraj nemiri
CONSTANTINE, Alž. — Poročila iz notranjosti na vzhodu alžirske republike trdijo uporno, da tam ni miru. Diktator Ben Bella sicer skuša zatreti nezadovoljnost prebivalstva, toda to se mu zmeraj manj posreči. Ljudje so najbolj nezadovoljni radi slabe prehrane in velike brezposelnosti. To ima tudi velike politične posledice.
Lokalni politični zaupniki sedanje diktature nimajo nobenega ugleda več med ljudmi. Ulica jih Ikar javno napada kot “tatove in goljufe”. Na politične shode noče nihče več hoditi. Ako je na shodih 100-125 poslušalcev, je že zelo veliko. Včasih jih je bilo na tisoče.
Alžirska osvobodilna fronta je prišla ob ves kredit. Režim dobro ve za to stanje, pa si ne zna pomagati. Sedaj je začel o-puščati slavospeve Marksu in Leninu in poveličuje Allaha in Mohameda. Ljudje se pa ne dajo preslepiti, mislijo, da za tem tiči le politična propaganda in nič drugega. Na mnogih krajih na deželi ni nobene prave javne uprave več, v hribih in gorah pa so uporniki gospodarji položaja.
Vatikanski koncil naj bi imel 4 zasedanja?
VATIKAN. — V krogih vati kanskega koncila se 4e pojavilo gibanje, da naj Ima sedanji j koncil prihodnje leto še četrto j zasedanje. Do sedaj so bila tri 9. — Materinski dan Slovenske, zasedanja. Dosedaj je obstojala šole pri Sv. Vidu.	uradna taktika v tem, da naj
29. in 30.—Društvo SPB Cleve- j bodo samo tri zasedanja, ker so land in Zveza DSPB priredi1 bili nekateri udeleženci preveč
Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo
zgovorni in jih ni bilo lahko pripraviti do jedrnatega govorjenja.
— Okoli eno petino vseh dru-
st ]VS° ab° ^rair>ka zažene žin v deželi ima v hiši muco za G Jei rri®d pivnico in go- zabave.
DOBRODOŠLA POMOČ — Britanski vojaki v Kučingu v Saravaku na otoku Borneo pomagajo ženam in otrokom na tovornjake, ki jih bodo popeljali z od poplave ogroženega področja.
Sedaj se je položaj spremenil. Ni več tožb nad “praznim govorjenjem”, pač pa so nekateri udeleženci nezadovoljni nad koncilsko manjšino, ki ima koncilsko upravo v rokah. Ta manjšina, ki jo nekateri imenujejo konservativno, skuša namreč vse resolucije, ki ji niso všeč, spreminjati na ta način, da skrajšujejo besedila. Tam, kjer so bili prvotno v besedilih celi stavki, se nahajajo sedaj samo posamezne besede, kar bistveno spreminja duh in smisel resolucije. Zdravilo proti temu nudijo samo obširne debate, zanje pa ni in ne bo dosti časa, ako se bo koncil omejil samo na tri zasedanja.
Na drugi strani je tudi treba vpoštevati, da so z vsakim zasedanjem zvezani veliki stroški za Vatikan, kajti mnogi med njimi ne morejo prihajati na zasedanja na lastne stroške, še bolj pa je treba vpoštevati, da morajo vse katoliške škofije, kar jih je po svetu, ostati brez svojih škofov kar cele mesece, kar ima naravno tudi slabe posledice.
Sv. oče ni zaenkrat še nič namignil, kaj misli o četrtem zasedanju.
o----- ■
Republika Niger se je ubranila revolucije
NIAMEY, Niger. — Republika Niger je bivša francoska kolonija z istim imenom, se pa ne krije z republiko Nigerija. Leži pa med republiko Nigerijo na jugu in Libijo ter Alžirsko republiko na severu. Spada med najmanj pomembne srednje-afriške republike, ki je prišla do življenja samo zato, ker je tam Francija ustanovila svoj čas posebno kolonijo.
V republiki Niger menjajo vlado na afriški način: vlada, ki mora demisijonirati, mora obenem tudi zapustiti deželo, ako noče biti zaprta ali pobita. Tako je morala prejšnja nigerska vlada zbežati v tujino, sedaj bi pa bila rada prišla nazaj s pomočjo upora proti sedanji vladi. Sedanja vlada je upor zadušila. Vse to ni ne zanimivo ne važno. Važna je pa druga novica. Upor so najbrže organizirali agentje kitajskih komunistov in ga tudi denarno podprli. Tako mislijo diplomatski krogi.
Če se kitajski komunisti brigajo za take male republike, kot je Niger, kako zelo se morajo šele za druge afriške države!
-------o------
Goldwater je omejil
vsebino svoje agitacije
WASHINGTON, D.C. — Goldwater je na priporočilo svojih sodelavcev omejil število predmetov, ki jih bo zadnje tri tedne obravnaval na svojih shodih. Največ bo govoril o propadanju morale v našem javnem in zasebnem življenju. O tem priča tudi neverjetno hitro naraščanje zločinov in nasilij na ulicah. Noč vzame veljavo vsakemu zakonu, Johnsonova uprava pa vse to gleda, sedi ter molči!
Goldwater trdi: Naša zunanja politika je pravo pogorišče. Povsod štrlijo proti nebu' ostanki mrtvih zavezniških pogodb, med njimi se pa plazijo ponesrečene vojaške in politične akcije v Južnem Vietnamu, na Kubi, v Kongu itd. Med tem se komunizem širi in pridobiva na ugledu in vplivu. Tisto toliko opevano vodstvo svobodnega sveta se je v rokah demokratskega režima kar stopilo v nič. Le kdo na svetu še kaj da na ameriški nasvet? Johnsona seveda vse to nič ne briga; mu je mar samo to, kako bi s federalnim denarjem kupil čim več glasov za svojo stranlko.
Republikanci so dalje sklenili, da bodo zadnje tedne koncentrirali svojo propagando na 5 držav: Texas, Kalifornija, Illinois, Indiana in Ohio. Ako bo Goldwater zmagal v teh državah, so mu vrata v Belo hišo odprta.
Hladilne naprave stare preko sto let
WASHINGTON, D.C. — Prvi patent za hladilni stroj je bil priznan dr. Johnu Gorie iz A-palachiola, Fla., leta 1851.
Moški dobijo delo
Oskrbnika iščemo
Oskrbnika iščemo za delo, poln čas, novo apartment poslopje v severno-vzhodni okolici Clevelanda. Kličite KE 1-7542.	(203)
MALI OGLASI
V	najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, furnez, spodaj, spredaj. Kličite EX 1-6608. Na 1047 E. 61 St.	—(202)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Želi spoznanja
Vdova, Slovenka srednjih let, dobra gospodinja, se želi spoznati z moškim od 45 let naprej. Ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod “Malo življenje”. Tajnost zajamčena.	(202)
V	najem
Na W. 48 St., in Bridge Ave., oddamo 5 sob zgoraj, na novo dekorirane. $75. Kličite 521-9519 po 6. uri.
(202)
Hiša naprodaj
Enodružinska 6-sobna hiša se proda na Schaefer Ave., furnez, garaža. Kličite 361-2053.	(202)
Lastnik prodaja
zidano hišo, 4 stanovanja, po 5 sob vsako, 4 plinski furnezi,
3 nove zidane garaže, vse v odličnem stanju, na E. 140 in Lake Shore Blvd. Kličite RE 1-4378.	—(202)
V	najem
3-sobno stanovanje, neopremljeno, kopalnica, furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite po 7. uri HI 2-2009.
(203)
V	najem
Oddam spalno sobo blizu cerkve Marije Vnebovzete. Si lahko tudi kuha. Kličite 541-3336.	(203)
Hiša naprodaj
da se uredi zapuščina. Enodružinska, kuhinja, jedilnica, dnevna soba in 3 spalnice zgoraj. Na 1012 E. 66 Pl. Za pojasnila kličite EV 2-5314.
— (205)
Stanovanje oddajo
štirisobno stanovanje s kopalnico oddajo na 1167 Norwood Rd. spodaj, zadaj. Za pojasnila kličite HE 1-8961 po 5. uri pop.	(106)
IZDF.LUJ EMO in popravljamo
strehe, žlebove, dimnike, ve-
randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdaa 4-5503
FrijatsS’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA
RAČUN POMOČI DRŽAVE OHlc ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION.-^ Clair Ave. A 68th St. EN 1-4'’ ?
Prešo proda
Vinsko prešo ugodno prodajo na 6809 Bailiss Ave.	lx
V najem
Štirisobno stanovanje s kopalnico oddajo blizu cerkve sv. Vida na 1184 E. 60 St., zgoraj, zadaj. Samo odraslim. Po želji garaža. Kličite UT 1-9195.
(19, 23,30 okt)
Hiša naprodaj
Prodaja lastnik, lep bungalow, blizu cerkve in trgovin, na Muskoka Ave. Cena $18,500. Kličite KE 1-1913.	(106)
H. Bordeaux - L. Brus:
RODBINA
Roquevillardov
ROMAN
“Ste vendar tu, oče!”
Ker je hodil hitro, je imel kljub mrazu potno čelo, ki si ga je brisal.
“Marjeta, ali so gospodje prišli?”
“Čakajo vas.”
‘‘Prav, takoj pridem.”
Na razsvetljenem hodniku sta si videla drug drugemu v obraz. Ker sta se bila ločila polna potrtosti in malodušnja, sta se sedaj začudila, ko sta zagledala drug drugemu na obrazu zmagoslavno vedrost namesto bolečine in strahu, duhovno jasnost, ki prinaša pogum in zaupanje. Eden je bil slišal glas preteklosti, ki je prihajal iz neminljivega vrelca rodov, drugi je čul glas božji.
XIV.
Zagovornik.
Ko je gospod Roquevillard z vso naglico stopil v svojo pisarno, sta tovariša, ki sta se razgovarjala, takoj vstala in mu stopila naproti. Nista mogla prikriti presenečenja, ko sta videla, da ga ni potrla niti smrt starejšega sina. Bil je spet nekdanji Roquevillard, tisti, ki so se ga bali ob zagovorniški mizi, ki so ga zaradi jasnosti njegovih misli in pravilnosti njegove sodbe klicali na viharna in kočljiva posvetovanja in čigar gospodovalni značaj so včasih prav tako težko prenašali kot njegov prodirajoči pogled.
“Pustil sem vaju čakati,” je rekel s tiho lahkoto, ki vsebuje tudi že opravičilo.
Zdelo se je, da sta se gospod Hamel in gospod Bastard zavedala njegove nadrejenosti, prvi rad, drugi nerad. Gospod Hamel je delal s svojimi belimi lasmi, s plemenitimi po-
CHICAGO. ILL.
HELP WANTED MALE
Experienced Glue Machine Operators
By folding Carton. Plant Apply
FINN INDUSTRIES
225 EAST HAWLEY STREET MUNDELEIN, ILL.
PHONE LO 6-6760
(202)
tezami in dostojanstvenim nastopom vtis častitljivosti, gospod Bastard pa je s svojo košato brado, ki mu je pokrivala prsi, in s ponosno vzravnano glavo silil povsod v prve vrste.
“Prijatelj!” je pozdravil starček, ko mu je ponudil roko.
“Dragi tovariš!” je dejal Bastard.
Izrekla sta mu sožalje, eden prisrčno in ginjeno, drugi z navadnimi frazami.
“Da,” je odgovoril gostitelj in ju s kretnjo zaustavil. “Ostal mi je samo še en sin. Tega bom rešil. Hočem ga rešiti. Poslušajta, za kaj sem se odločil!”
Zadnji posvet bi se moral vršiti med tremi odvetniki, da bi skupno izdelali dokončni načrt za obrambo. Zdaj pa je Roquevillard kar brez posvetovanja prišel na dan z lastnim načrtom.
“Ah!” je vzkliknil predstojnik, ki ga je tolikšna odločnost takoj pridobila.
“Odločil?” j e začudeno vprašal gospod Bastard, ki je nihal med spoštovanjem do žalosti starega odvetnika in med zavestjo lastne važnosti.
Gospod Roquevillard je s pomlajenim glasbm mirno in na kratko razvil svoj načrt:
“Vidva mi bosta pomagala, zagovarjal bom pa sam.”
“Vi?”
“Vi?”
Začudenje in osuplost sta izražala ta dva vzklika. Gospod Hamel se je s svojimi brezbarvnimi očmi, v katerih je življenje trepetalo le še v rahlem, čistem siju, zazrl v starega bojnega tovariša. Odvetnik Bastard pa ni mogel
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN BY OWNER. 2 bedrm. Brk. Corn, lot., nat. frplce, kit. cabs., bit-ins. 1 blk. Terry’s Shpg. Center, j Nr. schls., transp. Lot 60x125. 9549 S. Marion (6300 W.) GA 2-0359.
CLARENDON HILLS BY TRANSE. OWNER. 7 rms., 4 bedrms., din. rm., 2 full baths, screened porch, tile kit., S-S, Ige lot, full bsmt. Near schools, churches, transp. FA 5-0961.	(103)
HELP WANTED
MONTGOMERY WARD
Now accepting applications For the FOLLOWING!!
ORDER FILLERS - RECEIVERS STOCK-MEN - Freight Handlers
These are immediate openings for Those seeking a future
GOOD WORKING CONDITIONS
NO EXPERIENCE NECESSARY
WE WILL TRAIN YOU
All Benefits including immediate discount.
Why NOT STOP IN and permit US
To introduce our Program TO YOU.
Please BRING H. S. DIPLOMA, Social Security Card and discharge papers To
MONTGOMERY WARD
618 W. Chicago
skrivati nejevolje zaradi te odpovedi, ki mu je iztrgala iz rok senzacionalno pravdo in veliko pozornost vzbujajoče zagovorništvo, ter je pozabil na žalostne okoliščine in na nesreče rodu, kajti mislil je samo še na osebni uspeh, ki mu je bil tako nasilno odvzet.
Gospod Roquevillard je govoril kot vljuden gospodar, ki pa zna ukazovati.
“Da, jaz. Tako energično bom zahteval sina, da mi ga bodo izročili. Očetu ne morejo sina odreči.”
Ko je tako razložil svoj načrt, kakor bi ukazoval, se je obenem potrudil, da svoja zaveznika tudi na lep način pridobi, kajti znal je svojo gospodovalno besedo združiti z umetnostjo ljudi tudi prepričati. Ker se ni nič bal, da mu predstojnik ne bi hotel pomagati, je nameril vso svojo zgovornost zlasti proti gospodu Bastardu, ki bi mu utegnil odreči.
“Oba bosta tam. Računam na vaju. S tem da nadomeščam vas, gospod Bastard, ne maram primerjati svoje sposobnosti z vašo. So pa stvari, ki jih morem zaradi neke boleče
mm,'
VISOKA VOŽNJA — Paul Drickey, 16 let stari fant v Omahi, Neb., se po-penja na kolo, ki ga je sam “povišal” za boljši razgled med vožnjo.
prednosti razložiti porotnikom samo jaz.
“Kakšne stvari?”
“To je moja skrivnost. Zvedeli boste jutri. Upam, da bom vse prepričal o nedolžnosti svojega sina, ne da bi izrekel ime gospe Frasnove.”
“S tem da povrnete škodo.” “Ne, naravnost.”
“Ne razumem.”
“Slišala bosta. Vendar, če bosta čutila v mojem zagovoru slabost, če se vama bo zdelo, da moja obramba ne bo imela uspeha, se popolnoma zanesem na vajino veliko poznavanje porotnikov in njihovega mišljenja ter vajino čudovito prisotnost duha. Obrazi porotnikov so za vaju odprta knjiga. Spise poznata bolje kot jaz. Pripravljena sta in me bosta nadomeščala. Ob vajini opori se bom čutil močnega. j3ta zadovoljna?”
Odvetnik, ki mu je bilo odvzeto zagovorništvo, je skrbno gladil svojo brado in skrival svojo nejevoljo pod navidezno brezbrižnostjo:
“Čemu neki, dragi tovariš? Moje sodelovanje je nepotrebno. Nikogar ne potrebujete. Nič se ne bojite prevzemati najvišjo in najtežjo odgovornost. Moja naloga je končana in dovolite, da se umaknem.” Gospod Roquevillard mu je prijazno položil roko na rame.
“Vem, Bastard, da zahtevam od vas veliko žrtev, če zagovarjam svojega otroka sam, veste, da hočem s tem braniti svoje ime. Zavedam se ugodnosti, ki jih prinaša za dober izid vaša zaslužnost, razboritost, vaša izredna zgovornost. Toda na mojem mestu bi vi storili enako. Dokažite mi tako svoje prijateljstvo, nesebičnost in tudi spoštovanje. Prosim vas!”
Gospod Bastard je še dalje nervozno gladil svojo lepo brado. Tehtal je razjoge za in proti ter omahoval med tovariškimi čustvi in svojo ranjeno nečimrnostjo, ki se ni hotela zadovoljiti z drugim mestom. Skoraj je že pristal na svoje sodelovanje in na pomoč. Računal je, če ne že na oprostitev obtoženca, vsaj na svoj osebni uspeh pred natlačeno dvorano, ki jo bodo napolnili boljši ljudje, zlasti dame. Namesto
da bi ga občudovali v njegovi | slavi kot najodličnejšega govornika, bo zdaj sedel pred zbranim občinstvom kot nekak tajnik poleg gospoda Ro-quevillarda, nevarnega tekmeca, s katerim je v sodni dvorani tolikokrat imel trde boje. Ali bi bilo primerno zanj, da bi sprejel tako ponižujočo vlogo? Na drugi strani pa njegova navzočnost pri obravnavi ne bi bila brez koristi. Po njegovem mnenju si je obtoženčev oče v hipnem navdušenju sestavil zagovor, ki ga je navdušil in od katerega je pričakoval popoln uspeh. Skrivnosti tega zagovora sicer noče razodeti, toda nedvomno ga je zamislil v navalu žalosti, ki je nakrhala njegove duševne sile. Ta nepristna navdušenost, ki ga je prevzela, utegne vsak hip popustiti in na mah preiti v največjo potrtost. Ka-
	
ko naj kdo pričakuje od njega odločnega in silnega napora, ki ga zahteva takšna obramba, po tako kratki pripravi, od moža, ki ga je usoda popolnoma strla in zrušila ter mu smrt pravkar ugrabila še starejšega sina. In on naj sam brani svojega otroka proti grozeči obsodbi? To ni mogoče. Ta njegov sklep je treba razlagati kot neko skrivnostno pobudo bolečine, češ da mora do zadnjega trenutka vztrajati na zagovorniškem mestu.
Tako je sklepal Bastard P° svoji pameti. Toda misel na obrambo, ki mora biti pri odvetniku poglavitna skrb in Pre' vladovati zlasti vsako osebno željo,, ga je silila, da gospodu Roquevillardu ustreže.
Toda izredna gotovost, j0 jo je kazal gospod Roquevd-lard, je razrušila ta plemeniti namen.
“Ne,” je rekel gospod Bastard, /‘ne morem vam ustreči.
(Prihodnjič dahe-)
MIRKO ANTLOSfl
6516 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Phone: HE 1-3500
H, L TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACU-SKE ZADEVE. • Travel • Notary ® Translations • Immigration *
V blag spomin
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA BRATA
John A. Slogar
ki je nenadoma izročil Bogu svojo blago dušo 18. oktobra 1957.
Stedem let minilo je, odkar si šel od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je prvi čas.
Tvoj duh dobrotni z nami biva, čeprav Te ruša nam zakriva, življenja težke, grenke dni, spomin na Tebe nam vedri!
Srivaj sladke sanje tam, izprosi pri Bogu milost nam!
Žalujoči:
WILLIAM, brat
JOSEPHINE in HATTIE, sestri Cleveland, O., 19. okt. 1964.
NI BILA PRVA! — Dick Yauk v Wichit, Kan., striže šimpanza “Meeko”. Ko so ga vprašali, kako mu gre to delo izpod rok, je dvoumno pripomnil: To ni prva opica, ki jo strižem!
la vsakovnina tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-OS28
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE

TUDI MAKARIOS JE PRIJATELJ OTROK — Putiki se radi puste fotografirati z malimi otroci. Med nje spada tudi predsednik Ciprske republike nadškof Maka-rios, ki sicer pa njegovih dejanjih na Cipru sodeč ne gleda dosti na trpljenje otrok in žena, kadar zasleduje svoje cilje.