Izhaja vsak dan zjutraj razven V ponedeljkih in dnevih po praz-znikih. — Posamezna Številka Din 1-*—, mesečna naročnina Din 20‘—, za tujino Din BO1—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
D
,‘U6l v.
krst,
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. — Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandroma cesta št. 34, telefon 29-60. Podružnica v Celju, Samostanska ulica št. 4.
St. 2.
Ljubljana, dne 3. junija 1930.
Leto I.
Heimwelir izgublja na moči.
Vedno močnefše zadeve po notranji raz®ffoži4vi. — lovi krvavi spopadi. — Kunschak napreduje, Seipel izgublja.
Dunaj, 2. junija. 2e pred tedni je začel zahtevati župan v Badenu, bivši finančni minister Kollmann, ki je rodom ljubljan-čan, da se morajo raili tujskega prometa prepovedati vse obhodi oboroženih formacij v vseh krajih, ki jih posečajo tujci. Kollmannu so se pridružili skoro vsi župani v tujsko-prometnih krajih. In tako je izšla v sobot naredba deželnega glavarja nižje-avstrijskega dr. Burescha, ki prepoveduje od 2. junija dalje vse take pohode. Vse prebivalstvo brez razlike strankarske pripadnosti se je oddahnilo in z zadovoljstvom pozdravlja pametno odredbo deželne vlade.
Toda za 1. junij so bili napovedani že mnogi taki pohodi. Obhodi in slcuščine, ki bo se še smele in po ustavi tudi morale vršiti, so potekle večinoma brez pretepa in brez krvi. Pač pa javljajo doslej iz Neunkirchena ob južni železnici, da je prišlo tam do krvavega poboja. Skozi sosednjo vas Dunkelstein se je vračal domov govorni avtomobil s Heimwehrovci. Mogoče, da jim je od daleč kdo kaj zaklical. Heimwehrovci so po fašistovski maniri
skočili z avtomboila in začeli gledalce obdelovati s tolkači in tudi nanje streljati. Zdaj seveda nihče neče biti kriv. Nekaj ljudi je v bolnici. Med temi je nekdo, ki je dobil v trebuh v smrtni nevarnosti. Zaprt je Josef Stockhammer, sodelavec radikalnega Heimwehrovca in renegata Ku-pačka in njegov sokrivec Karel Pinkel, Torej je zadnji dan pred zaključkom s tem igračkanjem z orožjem podal dokaz, kako prav je imel Kollmann in drugi, ki so prepoved vlade izsilili.
Danes kroži tu verzija o možni spremembi načrta zakona o razorožitvi. Razni deželni glavarji se namreč oglašajo proti utesnitvi njihovega delokroga, kot šefi policije. Sprožen je bil načrt, da naj ostanejo določbe o kompetenci zveznega kance-larja veljavne le v mestih, kjer je zvezna policija. To je bilo v glavnem ravno na Dunaju, tej trdnjavi socialistov, kjer je skupaj v glavnem večina socialistične vojske. To je zopet kamen spodtike, ob katerem naj bi propadel načrt zakonov.
V	teh debatah v velikem krščansko-so-cialnem klubu, se je pokazalo, da Seiplov
vpliv vsak dan bolj propada. Njegov alter-nego Kunschack pa gre pogumno dalje po svoji poti in ohranja svoj ugled in vpliv.
Današnja »Heimvvehr« napoveduje z mastnimi naslovi pretečo vladno krizo in kaos v parlamentu, ter trdi, da za raz-orožitveni zakon ne bo večine. Z istotako mastnimi naslovi pa tudi oznanja, da od razorožitve zavisi gospodarsko vprašanje Avstrije. »Razorožena Heimwehr«, pravi, »ni več nobena Heimvvehr« in dostavlja, da je edina rešitev krize v sporazumu s IIeimwehrom. Dalje pravi: »Ako bi Scho-ber sedaj odstopil, bi nastala silno neprijetna situacija. Nihče si ne želi njegovega odstopa, toda pogoj srečne rešitve je sprememba razorožitvenega zakona. — List samega sebe tolče po zobeh, kajti iz vsega, kar trdi ali zanika, se kaže velika zagata, v kateri se sedaj nahaja sicer močno heimwehrovsko gibanje in to po krivdi samih voditeljev. Eno je jasno:	da je
Schober danes trdnejši na svojem kance-larskem sedežu nego kdajkoli poprej.
Velik Tas-dfeeM-jev govor«
Francija bo vztrajala pra svoji pacifistični poditifld.
Pariz, 2. junija, z. V svojem velkem govoru na banketu v Dijonu je Tardieu po-,'dal nekoliko jako pomembnih ugotovitev. Njegov govpr je bil često prekinjen z burnim odobravanjem. Samo ko je govoril o izpraznitvi Porenja, so začeli po dvorani metati listke v protest prot vladi. S svo-jjim govorom je Tardieu podal uvod v par-jtementarno zasedanje. Dejal je, da je parlament od 11 velikih zakonskih osnutkov sprejel 9. Od teh je bil en osnutek sprejet soglasno, drugi pa z večino glasov. Socijalisti in radikali vodijo ostro opozicijo, čemur pa se nihče ne čudi, ker so bili radikali do začetka vojne najmočnejša stranka. Radikalom je vedno odprta pot v vlado. Socijalisti se zdi, kakor da goje neke oa-de. Ko je bila komunistična stranka razbita, so socijalisti pobrali večino njhovih glasov n njihovih gesel. Ko pa pride do tega, da b se morale te velike fraze v življenju izvesti, se bodo oni že drugače ravnali. — Glede zunanje politike je govornik omenil, da stopi Youngov načrt 30. junija v veljavo, ko se bo Porenje popolnoma iz-
praznil. Briandova zunanja politika je bila vedno pacifistična, vendar pa zato ni pustila iz vida varnosti države in narodne obrambe. Uvedena je enoletna vojaška služba za zgradbo utrdb. Vojni materijal je znova spopolnjen, ker so bila preje skladišča zaradi vojne v Marokku in zaradi vstaje v Siriji izpraznjena. Konferenca v Londonu je dala Franciji priliko, da pokaže svoje odločno stališče. Francija ne vodi politike hegemonije, kakor so jo vodili Bismarck in njegovi nasledniki, ki so privedli Nemčijo 1. 1918. do zloma. Francija hoče mir, polno ravnovesje in solidno urejeno arbitražo, kakor tudi intelektualno in moralno sodelvanje. Francija je sedaj v takem položaju, da se ji ni treba vznemirjati. Za bodoče parlamentarno delo namerava vlada predložiti zakon o milijardah kredita za agrar, za industrijo in trgovino. Dalje reformni načrt za ves pomorski sistem. Jeseni se ima v zbornici začeti velika debata o novem šolskem zakonu. Moderna država še ni izgrajena. Gospodarski krogi, delavci in delodajalci,
zahtevajo neopravičeno velik vpliv na po-litčne posle. Moderna država mora tem zahtevam ugoditi tako, da nikakor ne izgubi na svojem ugledu in na svoji moči.
Dijon, 2. junija. AA. Tekom banketa, ki se ga je udeležilo 2000 oseb, je predsednik francoske vlade Tardieu pojasnil politično bilanco ter raztolmačil naziranje o moderni državi in o delavskem programu. V notranji politiki bo vlada skušala združiti razna republikanska stališča. V zunanji politiki pa bo Francija stremela za mirom, ki ga Briand skuša učvrstiti že potom še-sth francoskih vlad.
Pariz, 2. junija. AA. »Le Temps« priobčuje komentar o včerajšnjem govoru predsednika francoske vlade Tardieua in ugotavlja, da se njegove misli odlikujejo z jasnortjo, ki ne pripuščajo dvoličnosti. Predsednik francoske vlade je mogel govoriti s tolikšno jasnostjo, ker je danes Francija v položaju, ki jo ne more vznemirjati. Francija sme in mora z vso resnostjo posvečati svoje sile miru in mednarodni ureditvi.
Jugoslovansko- grško zbližan je.
Beograd, 1. junija. I. Danes ob 6. zjutraj 60 prispeli iz Soluna grški trgovci, indu-strijci in novinarji. Na postaji so goste pričakovali in sprejeli zastopniki naših gospodarskih organizacij in velika množica ljudstva. Goste je s toplimi besedami pozdravil Ivo Magodič, tajnik beograjske trgovinske zbornice, kateremu se je v imenu grških gospodarstvenikov zahvalil g. Mihael Mavrogordato, predsednik grško-jugo-slovanske lige v Solunu. Gospod Mavrogordato je govoril o toplih simpatijah grškega naroda do našega. Govora sta bila sprejeta z burnim aplavzom in klici: »Živela Grška! Žito Jugoslavija!«
Od postaje so bili gostje spremljani do hotela Palas in Excelsior. Ob 9. se je večja skupina gostov odpeljala na Avalo,, kjer je na grobu neznanega junaka opravil verske svečanosti metrooplit Genaidos. Ob 11. uri se je v mestu darovala svečana služba božja, in sicer v Gornjem gradu na čast grškega pesnika in junaka Rige od Fere, na prostoru, kjer so ga Turki ubili. Gostje so nato obiskali mestno hišo, kjer jih je pozdravil beograjski župan g. Nešič. Po sprejemu na beograjskem magistratu je beograjska občina priredila na čast go-
stov v hotelu Palastu banket, s katerega so bile odposlane pozdravne brzojavke predsedniku grške republike in Nj. Vel. kralju Jugoslavije, kakor tudi gg. ministrskima predsednikoma Venizelosu in generalu Zivkoviču.
Ob 6. je bila gostom prirejena v dvorani novega vseučilišča svečana akademija. Poleg koncertnega orkestra je nastopila več slavnostnih govornikov.
Beograd, 2. junija 1. Danes dopolne so si grški trgovci, industrijci in novinarji ogledali Beograd. Okrog 9. ure so si ogledali pančevski most in njegovo konstrukcijo. Kasneje je večja skupina obiskala tekstilno tovarno Koste Iliča, druga skupina pa je odšla na dvor, kjer se je vpisala v dvorsko knjigo. Opoldne so se grški gostje sestali na beograjski borzi, kjer jih je pozdravil podpredsednik g. dr. Milan Stojadinovič, ki je v svojem pozdravnem govoru podal kratek rezume zgodovinskega razvoja beograjske borze, nienega prometa in važnosti. Poudarjal je potrebo ekonomskega zbližanja balkanskih narodov, in pri tem citiral besede dr. Marinkoviča, zunajega ministra: »Spas in bodočnost balkanskih narodov narekuje po-
trebo ,da se združijo na osnovi enakosti v eno zajedno celino. Treba je, da balkanski narodi vedo, da bodo ali vsi svobodni ali da niti izmed njih ne bo svoboden nobeden.«
Dr. Stojadinovič je odgovoril g. Aleksander Kralis, predsednik solunske blagovne boize. Po svečanem sprejemu na borzi je bil prirejen banket. Popoldne so si gostje ogledati obrtno zbornico in nato Weifer-tovo pivovarno.
*
Kralj na prireditvi romunskih automobilistov.
Beograd, 2. junija 1. Romunski avtomobilisti so priredili danes opoldne skupno z našim Avtoklubom dirko na Avalo in sicer po nanovo otvorjeni cesti. Proti vsemu pričakovanju je ob 11-30 tik pred pričetkom tekme prišel na Avalo Nj. Vel. kralj v spremstvu dvornega maršala generala Dimitrijeviča. Cim so avtomobilisti opazili Nj. Vel. kralja, so mu priredil burne ovacije. Avtomobilska dirka se je vršila na progi 4400 m. Zmagal je g. Butkulescu, ki je že zmagal na prvi etapi iz Bukarešte
Zadržanje Schuizbunda.
Dunaj, 2. junija d. Sooijalistični »Schutz-bund« je z včerajšnjim dnem zaključil svoje parade in nastope. Včeraj sta bila še dva večja nastopa v Badenu in V6slau-u. Na obeh krajih se je zbralo do 6000 mož. Splošno so govorniki konstatirali, da je y, »Schutzbundu« disciplina naravnost vzor« na, dočim pri »Heimvehru« že prevladujejo fašistovske manire. »Heimvehr« v krajih, kjer imajo socijalisti večino, nastopajo nasilno in s terorjem. Ako kje pride zato do spopadov in krvoprelitja, noče nihče biti odgovoren. V Badenu je govoril podžupan Schulz, ki je pohvalil disciplino moštva »Schutzbunda« ter pozival, da naj bodo vsi vedno in vsekdar pripravljeni za odločilni boj. V Voslau-u sta govorila bivši vojni minister in poslanec Deutsch ter poslanec Daneberg. Slednji je povdarjal, da so bili in so socijalni demokratje vedno za mir, toda vselej pripravljeni za boj.
v Pančevo. Dosegel je najboljši čas ter je
prevozil dirkalno progo v 4 min. in 14 sek.
Za njim so dosegli najboljše čase gg. Gika
(4.20), Bardu (4.25) in Mika Pavlovič (4.30).
N j. Vel. kralj je ostal na Avali do 12.45 ter si je dal predstaviti vse avtomobiliste, nakar se je vrnil v mesto. Po končani tekmi je beograjska sekcija Avtomobilskega kluba priredila svojim gostom malco na prostem,
Reška svobodna luka se ni obnesla.
Trst, 2. junija (z.). Z Reke je dospela sem delegacija italijanskih industrijalcev, ki so prišli pogledat, kako se razvijata tržaška in reška luka. Industrijalci so imeli posvetovalne sestanke s tamošnjimd gospodarskimi krogi, ki nikakor niso zadovoljni z današnjim stanjem. Tudi reški industrijalci niso nič na boljšem z uvedbo svobodnega pasu, prav tako pa tudi tržaški trgovci niso zadovoljni, ker mislijo, da ie Reka dobila velike koncesije.
lajvečja banka na sveta pričela poslovati.
New York, 2. junija, d. Največja banka na svetu, ki razpolaga z 2400 milijoni dolarjev, je pričela danes poslovati. Banka je nastala potom fuzije Hase Nationalbank, Equitable Trust Co in Interstate Trust Co. Sestanek delegatov Panevropske unije naše kraljevine.
Nemiri v Indiji se nadaljujejo.
Pariz, 2. junija. AA. V petek 30. maja so bili v Kesihalamu v Indiji krvavi izgredi, ker so Hindustani bojkotirali muslimanske trgovce. Devet muslimanov je bilo težko ranjenih, eden pa ubit. Hudo ranjenih je bilo tudi nekaj redarjev. Policija je prijela 60 izgrednikov.
Policija je včeraj v Darasani razpršila gručo 160 prostovoljcev, ki so hoteli napasti solno skladišče. Več prostovoljcev je bilo hudo ranjenih.
Bombay, 2. junija. AA. Sodišče je obsodilo na 3 mesece ječe 72 prostvoljcev, ki so skušali napasti solno skladišče v Va-dali.
Bombav, 2. junija. AA. 10.000 Gandhd-stov je naskočilo solna skladišča v Vadalit bili pa so od redarstva odbiti.
Za novo miselnost.
Tisk iz Knafljeve ulice se je v enem svojih prvih pozdravov na naš list dovolil trditev, da je »Jugoslovan« čisto nepotreben, ker da že drugi tisti v dovoljni meri skrbe za napredek in razvoj jugoslovanske misli. Čeprav razumemo, da smo mi gospodom iz Knafljeve ulice prav zelo odveč, ker so pač konkurenti vedno neprijetni, moramo njih trditev prav odločno zavrniti. Predvsem vsled tega, ker bi tudi mi lahko pričeli debato o tem, če so oni sami našemu narodu res potrebni, ter v podkrepitev svojega vprašanja mogli navesti celo vrsto člankov »Jutra«, ki so povzročili, da je prišel slovenski narod ob celo vrsto nacionaliziranih podjetij. In še marsikaj drugega bi mogli navesti!
Pa ne glede nato! Če smo potrebni ali ne, o tem na vse zadnje ne odločuje konkurenca, temveč slovenska javnost. Ta pa je drugačnega mnenja, ko naši prijatelji iz Knafljeve ulice iz zelo razumljivega vzroka, ker je že sita one komande, ki ni nikomur pustila svobodnega mnenja. Da zlomimo to strahovanje javnega mnenja, pa je ravno eden glavnih namenov našega lista in bas vsled tega je tudi »Jugoslovan« več ko potreben, naravnost neobhodno potreben.
Saj res ni treba posebno obširno spominjati na one čase, ko je bila strahovlada strank v polnem cvetju. Kdor se je le upal nekaj malega črhniti proti gospodom od stranke, takoj je bil napaden v listu, ko da bi bil največji tolovaj. Vsaka kritika je bila prepovedana, vse je smelo le hvaliti in posledica te strahovlade je bila, da se je najboljši del naše inteligence umaknil v ozadje. Pa ne samo tol Še v živem spominu (>o napadi na trgovca in podjetnika, ki se
je hotelo tudi materielno uničiti, ker so meli to smelost, da so si upali imeti tudi svoje osebno mnenje. Cele knjige o tej strahovladi strank pa bi mogli napisati uradniki. Ne, kar je zapovedoval zakon, temveč kar je zahtevala partija, to se je moralo zgoditi in gorje uradniku, ki se ni temu pokoril. Bil je zmesta premeščen ali pa odpuščen iz službe, ker je višje spoštoval zakon ko partijski nteres. Danes pa je tega strahovanja konec in vsak uradnik more brez strahu izvajati to, kar zahteva zakon. Pa ne samo vsak uradnik, temveč tudi vsak državljan je sedaj varen pred vsakim strahovanjem, ker se bo sedaj vse vršilo le po pravici in zakonu.
Čeprav je konec strahovanja strank, pa |majo nekateri še silne skomine po časih, ko so mogli strahovati. In kljub 6. januarju bi se ti gospodje še silno radi povrnili k starim navadam in še sedaj bi grozili, češ, ko pridemo zopet do moči, bomo že pokazali. In ker ta slast po strahovanju še vedno obstoja, je »Jugoslovan« še prav posebno potreben, ker tudi te skomine morajo izginiti.
»Jugoslovan« pa je potreben še iz drugega ozira. Tudi po 6. januarju je ostala miselnost gotove javnosti čisto stara. Zlasti pa je še vedno ostala ona nesrečna delitev Slovencev na dva tabora, ki je povzročila že toliko gorja. Je pa tudi čisto nemogoče, da bi se miselnost javnosti spremenila, ker ni bilo nikogar tu, ki bi skrbel za to, da bi zavladala nova miselnost. Vse misli le na to, kako bi se ohranile stare pozicije in zato tudi ni bilo tu propagatorja nove miselnosti.
js Treba pa je, da je tu nekdo, ki dela čisto v duhu 6. januarja in ki zbira narodne sile, da se v resnici prične s složnim gradilnim delom in ta nekdo je baš »Jugoslovan«. In v tem je tudi njegova najodličnejša naloga in zato bo tudi našel podporo dobro misleče javnosti, ker pričela se je doba složnega sodelovanja in konec je diktata in strahovlade.. In hvala Bogu, da se je ta nova doba pričela!
Roparski napad.
Chicago, 2. junija. AA. Neznani banditi so vdrli v vlak, ki je prihajal iz Los Angelesa, ter zropali potnike in kinematografske umetnike. Med izropanimi je tudi knematografska lepotica Marion Niron.
Delovanfe Hrušiva narodov v fggnifu.
Glavna posvetovanja bodo posvečena gospodarskim problemom.
Ženeva, 2. junija. AA. Delovanje Društva narodov v toku meseca junija bo koncentrirano na gospodarske probleme, na mandate, na probleme higijene in na intelektualno sodelovanje ter na vprašanja organizacije. Glavne točke dnevnega reda zasedanja gospodarskega odbora, ki začne delovati 2. junija, so v zvezi z gotovimi sklepi, ki jih mora konferenca sprejeti glede sporazuma v gospodarsk sekciji. Ena delegacija finančnega odbora, ki ji bodo pomagali pri njenem delu nekateri strokovnjaki, ki uživajo v finančnih krogih
mednarodni ugled, se sestane 10. junija, da ponovno prouči vzroke fluktuaoije kupne kapacitete zlata in vpliv te fluktuacije na gospodarsko življenje. Druga skupina strokovnjakov se sestane 23. junija v Ženevi, da nadaljuje zadeto proučevanje gospodarske plati vprašanja industrijskih sporazumov. Komisija za mandate se sestane v Ženevi 3. junija. Ta komisija se sestane prvič na izrednem zasedanju ter bo pretresala vprašanja, ki so v zvezi z neredi, ki so se odigravali v Palestini avgusta leta 1929. Nato se bo komisija sesta-
la na redno zasedanje ter pregledala letno poročilo mandatorskih sil. Tretja komisija za ustanove za proučevanje mednarodnih odnošajev se sestane 12. junija v Mednarodnem institutu za intelektualno sodelovanje v Parizu. In naposled se sestane še komisija, ki ima nalogo rešiti vprašanja, tičoča se organzacije sekretarijata Mednarodnega urada za delo in sekretarijata sodišča mednarodne pravice, na svojo drugo sejo 16. junija.
Preiskava o groIfsko-EieEiašIkegn isiciclereiai-
‘	Poljski
Varšava, 2. junija. AA. Poljska agencija javlja: Povodom nedavnega incidenta na poljsko-nemški meji v Opalenu piše »Ga-zeta Poljska«, da pričakuje poljska javnost nestrpno rezultata preiskave,, ki jo vodi mešana poljsko-nemška komisija, ter dodaja, da se vzdržuje vsakršnega komentarja v nasprotju z Nemci. V zvezi s tem list poudarja, da ta nemška metoda ni nova. Takih primerov je mnogo, kakor n. pr. odvedenje po Nemcih nekega francoskega oficirja leta 1924, odvedenje nekega poljskega državnika na meji Gdan-
Eistfi zakevajo popolno razčiščenje
ska pred nekaj dnevi in naposled odvedenje s strani nemških orožnikov nekega nemškega pacifista, ki živi v Franciji.
Ti primeri po sodbi poljskega lista dokazujejo, da dogodek v Opalenu ne more biti samo naključje. List sklepa, da zahteva poljska javnost razčiščenje tega incidenta, kar je potrebno ne samo v interesu dobrih sosednjih odnošajev med Poljsko in Nemčijo, nego je tudi v splošnem interesu vseh evropskih držav. List kategorično demantira navedbe nekih nemških listov, da bi bil komisar poljske obmejne
Zeppelin v viharju.
Pristanek zračne ladje »Grof Zeppelin« v Lakehurstu se je izvršil v soboto z največjimi težkočami. Mornarji so že prijeli za vrvi, da bi »Zepelina« privezal. Nastal je močan veter, k je ladjo dvignil višje v zrak. Mornarji so se držali za vrvi ter jih je več metrov visoko dvignilo od tal. Cez nekaj časa so mornarji popustili vrvi ter padli na tla. Več mornarjev je bilo k sreči le lahko poškodovanih, eden mornar pa prav težko, tako da so ga morali prepeljati v bolnico.
Dr. Eckener je izjavil novinarjem, da je bil »Zepelin« v petek okoli 8.30 dopoldne zašel v najhujši vihar, kar ga je doslej do-
živel pri svojih prekooceanskih poletih. Vetrovi so imeli do 45 km urne hitrosti, a pozneje celo 65 km na uro. V najhujšem viharju je »Zeppelin« prejel radio opozorilo vremenske postaje v Washingtonu
o	bližajoči se nevarnosti.
Rim, 2. junija L Danes zjutraj je ministrstvo aeronavtike objavilo službeno poročilo, da je znani italijanski letalec major Maddalena dosegel nov rekord. Dvignil se je z letalom S 6-1 z motorjem Fiat A 22 P in ostal v zraku neprestano 67 ur 15 minut. Dvignil se je v zrak v petek zjutraj iz rimskega aerodroma in pristal davi.
Nova napetost med Rusijo in Kitajsko.
Komuiiisiičiiio rovarjenje v Indokini.
Saigon, 2. junija. AA. Guverner Indo-kine je izjavil posebnemu poročevalcu pariškega »Matina«, da so najnovejše nerede, ki pa so bili omejenega značaja, povzročili komunisti.
London, 2. junija. Sovjetska vlada je sporočila kitajskemu zastopniku Moh-Teh-Huju, da je pripravljena začeti pogajanja za dokončno rešitev spora radi vzhod no-manžurske železnice, pod sledečimi pogoji: vzpostavitev diplomatskih in konzularnih odnošajev, otvoritev novih konzulatov v Mandžuriji, pri vseh diplomatičnih zastopnikih sovjetske Rusije na Kitajskem bo vzdrževala sovjetska vlada posebne oborožene straže, trgovski zastopniki se imajo glede imunitete izenačiti z rednim diplomatskimi zastopniki.
•
Nesreča v Rokovskem prelivu.
London, 2. junija. AA. V Rokavskem prelivu se je pripetila včeraj velika pomorska nesreča. Pri Bechy Headu je trčil snoči v megli švedski parnik »Ingen« ob trliisrip.ki petrolejski parnik »Literno«. Švedski parnik »Ingen« se je takoj po-j greznil in utonalo je 15 mož posadke, ki | je štela 18 mož. Dva mornarja so rešiil re-} širni coln: iz Nevvhavena. Italijanski par-J nik »Literno« je bil le malo poškodovan in ni potreboval pomoči.
konferenca panevropskih orgamzacij-
Beograd, 2. junija. L Dane3 dopoldne ob 11. uri se je vršil v yockey-klubu v Beogradu sestanek delegatov organizacij Panevropske unije v kraljevini Jugslaviji. Na sestanku so delegati poedinih organizacij iz Beograda, Zagreba in Ljubljane poročali in razpravljali o dosedanjem delu odnosno o konstituiranju poedinih organizacij in o sovanju skupnega predstavništva za vso kraljevino.
Sedež predstavništva bo v Beogradu. Po potrditvi pravil, ki so bila že predložena politični uprav v odobritev, se bo vršilo tudi v Ljuldjani ustanovno zborovanje organizacije Panevropske unije.
Konferenca se je zaključila s slavnostnim banketom v yokey-klubu, kateremu je prisostvoval kot član kraljevske vlade gosp. dr. Oton Frangeš, minister brez portfelja. Kot ljubljanski delegat se je udeležil konference g. dr. Ferdinand Majaron.
Pri svoji zahtevi, da sme vzdrževati oborožene straže na kitajskem ozemlju, se sklicuje Rusija na svojo pogodbo z Japonsko iz leta 1925- s katero je Japonska pristala na to, da lahko drži Rusija v Severni Mandžuriji 25.000 mož. Kitajska ni proti temu vložila nikakega protesta.
Med kitajskimi uradnimi krogi je vzbudil ta pogoj sovjetske vlade veliko razburjenje, ker tolmačijo to zahtevo kot poskus Rusije, da bi si ustvarila na kitajskem ozemlju vojaška oporišča za komunistično propagando.
Naša delegacija za konferenco dela.
Beograd, 2. junija. AA. Dne 10. junija bo v Ženevi otvorjena 14. mednarodna konferenca dela. Na konferenci bo naša država zastopana z odpslanstvom, ki ga bodo tvorili delegati kraljevske vlade, delodajalcev in delavstva. Vladna delegata bosta: dr. Ilija zumenkovič, naš poslanik v Bernu, ki bo obenem šef našega odposlanstva, in Dušan Jeremič, načelnik oddelka za socijalno skrbstvo v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje, namestnika in strokovna vladna delegata bosta:	St epa n Bosak, rudrski svetnik v
Sarajevu, inž. Ferdinand cinkovec, direktor državnega rudnika v Zenici. Delodajalce bodo zastopali: dr. Cvetko Gregorič, tajnik centrale industrijskih korporacij, in kot strokovnjaka Marko Bauer, tajnik sa-veza industrijcev v Zagrebu, in dr. Adolf Golja, tajnik zveze industrijcev v Ljubljani.
Kot delavski delegati bodo prisostvovali konferenaci v Ženevi: dr. Živko Topalovič, tajnik centralnega sekretarijata delavskih zbornic v Beogradu, a kot strokovnjaka Vladimir Pfeifer, predsednik zvezo zasebnih nameščencev v Zagrebu, Filip Uratnik, tajnik delavske zbornice v Ljubljani, in Jovo Jakšič, tajnik delavske zbornice v Sarajevu. Na dnevnem redu te konference so predvsem tale vprašanja:
1. Vprašanje prisilnega dela,
2. delovni čas privatnih nameščencev in
3. delovni čas v premogovni industriji.
zadeve.
policije Bijedsinski, ki so ga Nemci odvedli, šef informacijske službe. List se sklicuje na dejstvo, da je bil Bijedsinski kot član obmejne policije dodeljen obmejni policiji v Čarsku.
List »Kurier Poznany« doznava iz Ko-nigsberga, da je bil ta incident organiziran po članih informacijske službe v vzhodni Prusiji, ter ugotavlja, da je pri tej priliki z obmejno policijo v Opalenu sodelovala tudi policija iz Elbinga.
imenovanja in premestitve.
Beograd, 2. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra pravde in po lastni prošnji postavljeni: za sodnika okrožnega sodišča v aMriboru v I/4a Julij Koder, starešina sreskega sodišča v Ma-renbergu; za sodnika sreskega sodišča v Gornji Radgoni v 1/6 Andrej Levstek, sodnih v 1/8 pri sreskem sodišču v Kozjem; za sodnika sreskega sodišča v Mokronogu
v	1/6 Josip Černe, sodniški pripravnik v 1/8 pri deželnem sodišču v Ljubljani; za sodnika sreskega sodišča v Kozjem v 1/6 dr. Hinko Lučovnik, sodniški pripravnik v 1/8 pri deželnem sodišču vLjubljani.
Po lastni prošnji so premeščeni kot sodnik k deželnemu sodišču v Ljub'jani v I/4a dr. Jurij Štempihar, sodnik okrožnega sodišča v Celju, kot sodnik okrožnega sodišča v Celju v 1/5 Anton Radej, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani, oba v dosedanjih skupinah in kategorijah.
Sokolski z£ei v Spliiu.
Split, 2. junija, (z.) Včeraj je bil v Tro-giru na svečan način razvit prapor Sokola kraljevine Jugoslavije. Prapor je daroval društvu Nj. Vel. kralj. Zastavo je izročil zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Blaž Vrbica, ki je bil hkrati zastopnik kuma, princa Tomislava. Polkovnik Vrbica je imel ob tej priliki govor, v katerem je naglasi, da je Nj. Vel. kralj s podaritvijo zastave Sokolu pokazal svojo veliko ljubezen do naroda iz vseh krajev naše široke domovine. Naš kralj vidi v jugoslovenskem Sokolu izvor neomejenih moči in energije našega naroda, kakor tudi njegove vdanosti. On je to manifestiral s tem, da je postavil na čelo Sokola svojega prestolonaslednika Petra. Svoj govor je zaključil z vzkliki kralju, čemur so se vsi navdušeno pridružili. Zastavo je prevzel starejšina trogirskega Sokola Koščina, ki je v svojem govoru izrazil veliko hvaležnost trogirskega Sokola Nj. Vel. kralju in zaprisegel, da bo varoval zastavo kot simbol državnega edinstva. Nato so še govorili načelnik in starosta sokolske župe. Sledila je zakuska in javna telovadba. Pri telovdabi je nastopila tudi vojska in mornarica.
Tre<ji mednarodni kongres za po Laganje koruznega črva.
Zagreb, 2. junija 1. Od 2. do 4. junija se bo vršil v Budimpešti 3. mednarodni kongres za pobijanje koruznega črva. Pokrovitelj kongresa je madžarski poljedelski minister Mayer. Naše poljedelsko ministrstvo zastopa vseučiliški profesor dr. Vouk Vale, ki je v letu 1929 organiziral drugi mednarodni kongres v Zagrebu. Prvi kongres je bil v Parizu spomladi 1. 1929. Z dr. Valetom Voukom je potoval v Budimpešto tudi naš izvedenec dr, Božidar Verbula.
Lepa narodna manifestacija v Mengšu.
lp
Si « kodu 2'iv'.si w1
1| -JANEZ TRDINA
ggl: 51.CJV£NŠI<j W6V£X)NIK. S., j IMftt. V	.MESTU
Bj 'I4-V» WA'
i-TRUDit st'.« £-.oa sr&fteT i|K*ipa« iijom pomfehi: !li?ioeooATfh z -■$ ^■fefiE^Jdčee« .časa. , j
Zanimiv govor starega Trdinovega prijatelja. - Tudi Dolenjska se klanja pisatelju narodnih pripovedk in bajk.
Lepo Mengeško polje je včeraj drhtelo v poznopomladanskem vrenju. Potnik, ki je včeraj korakal po belih cestah iz Trzina proti Mengšu, je lahko opazoval in se divil tipično starim domovom, v katerih so prebivali pred sto leti naši predniki in ki imajo za seboj tupatam dokaj zanimivo zgodovino. Sam trg Mengeš, ki je včeraj na dostojen način proslavljal stoletnico rojstva narodnega pisatelja in pripovednika Janeza Trdine, je bil odet v svečano odelo. Z vseh hiš so vihrale državne zastave. Rojstni dom Janeza Trdine je bil bogato okrašen z zelenjem.
Trdinov« prv« ljubezen.
Poklonimo se danes Janezu Trdini in mu zakličem©: »Slava in čast muk
Lep in kratek zaključni govor je nate imel še okrajni glavar iz Kamnika dr. Fran Ogrin, ki je čestital zavednim Mengšanom da so postavili tako lepo spomin Janezi Trdini,, a pisatelju samemu bodi vekovita slava.
Domače pevsko društvo pod županom g P. Liparjem je zapelo Jenkovo »Molitev«, nakar je župan zaključil oficijelni del slavnosti. Na dvorišču se je nato vršila intim na veselica.
Slavnosti se je udeležil tudi 77-letni g Anton S tarč, graščak v Mengšu, brat Tr dinove izvoljenke Radoslave, Frančiške Stare. Nekateri listi so pomotoma pisali, da je Radoslava umrla v samostanu. Umrla je doma v Mengšu v starosti 73 let.
Glavna slovesnost, odkritje spominske plošče Trdini na njegovi rojstni hiši št. 11 v Malem Mengšu, kjer se sedaj nahaja tovarna slamnikov Stamberger in Mellitzer — veliko in lepo poslopje — nekdaj ponosen in svoboden kmečki dom, — se je pričela šele popoldne ob treh. Iz Ljubljane, Kamnika in bližnje okolice je prispelo mnogo Trdinovih častilcev in tudi pokojnikovih prijateljev. Iz Ljubljane so prispeli stari Trdinov prijatelj, predsednik notarske zbornice notar Aleksander Hudovernik, trnovski župnik v pokoju in zgodovinar Ivan Vrhovnik, mestni fizik dr. Mavricij Rus, ga. dr. Majaronova in mnogi profesorji, iz Kamnika okrajni glavar dr. Fran Ogrin in župan Kratner ter še mnogi drugi okoličanski odličnjaki.
Pred idiličnim in mičnim gradom g. Stareta, kjer je bil Janez Trdina vedno gostoljubno sprejet, kjer je nekdaj živela pisateljeva miljenka Radoslava, se je formiral prav pester sprevod narodnih noš in raznih društev. Posebno pozornost so vzbujali krepki jezdeci, dalje gasilci in Sokoli ter z zelenjem okrašeni vozovi, ki so zaključili sprevod. Med sviranjem domače mengeške godbe se je sprevod pomikal skozi Veliki in Mali Mengeš do Trdinove rojstne hiše.
Župan g. Peter Lipar je v pozdravnem govoru otvoril glavno slavnost, otvoritev spominske plošče, ki je iz črnega marmorja in pod katero se nahaja relief Janeza Trdine, delo domačega kiparja g. Frana Ropreta.
Slavnostni govor prof. Mazovca.
Po pozdravu g. župana je prvi povzel besedo Trdinov rojak prof. Mazovee iz Ljubljane, ki je v markantnih in mestoma Prijetno šaljivih besedah očrtal življenje in trpljenje pisateljevo. Podčrtaval je veliki pomen Janeza Trdine v naši literaturi. (Tolmačil je tud nekatera njegova dela, ki imajo globoko vrednost za presojo kulturnega in gospodarsko-socijalnega položaja našega naroda v dobi nemških grofov in baronov. V lepih besedah je navzočim opisal Trdinovo nesebično delovanje za pro-bujo naroda. Ob zaključku svojega govora je prof. Mazovee odredil odkritje spomin-
sko plošče, ob kateri so stali mladi Sokoli in Sokolice. Godba je zaigrala državno himno.
Govor Trdinovega prijatelja notarja Hudovernika.
Na govorniški oder je nato stopil notar g. Aleksander Hudovernik, star Trdinov prijatelj, ki je podal marsikatero literarno zanimivost. Med drugim je izvajal: Morebiti sem jaz danes med njegovimi čestilci edin, ki je ž njim občeval od leta 1875. do njegove smrti 1. 1905. Hvaležen sem mu, ker mi je on mlademu 14-Ietnemu dečku vcepil ljubezen do slovenskega naroda in me navduševal in navdušil za slovansko idejo. Jaz sem bil namreč novomeški dijak in mu kot tak in tudi pozneje, ko sem bil samostojen notar postal, mnogo občeval ž njim. Bila sva si dobra prijatelja.
Le malo ljudi je bilo tedaj v Novem mestu, s katerimi je on občeval. Njegov najboljši prijatelj je bil Dragotin Rudež, grajščak na Gracerjevem turnu, sličen mu po duhu in narodnem mišljenju, pri katerem je prebil vsako leto po več dni. Drugi njegov prijatelj je bil dr. Andrej Vojska, deželnosodni svetnik v Novem mestu, doma iz Krtine, ki je bil menda njegov tovariš z dunajske univerze, sličen mu po mišljenju. Občeval pa je tudi še
sten jurist, pa spravili v disciplinarno preiskavo, ker je slovensko volil.
Dr. Škofič pa se je energično branil, češ, da si ne da kratiki svojih državljanskih pravic. Kaznovati ga niso mogli ali se ga niso upali, premeščen pa je bil kot sodnik k okrožnem sodišču v Novo mesto.
Kako je bil Trdina aretirani
Trdina je prepotoval čestokrat vso Hrvaško peš. Pravil mi je, da se je nekoč podal na počitnice peš iz Reke, da je potoval črez kočevsko zemljo, ne da bi mu bilo treba le eno nemško besedo spregovoriti.
Pri nekem takem potovanju ga je pa vendar zadela usoda. V bližini Križevcev sta ga dva žandarja aretirala in ga gnala v sodniške zapore v Križevac. Našla sta pri njem njegov dnevnik, ki je obsegal izpiske iz tedaj znamenite knjige »Frei-herr von Ilarthausen, Reisen durch Russ-land«. Aretiran je bil kot ruski »agenat« in ko so ga privedli k sodniku, ga je ta takoj smatral za ruskega agenta, mu odvzel njegov dnevnik in ga poslal v preiskovalni zapor. Pravil mi je z nekakim zadovoljstvom, da se mu že dolgo ni tako dobro godilo, kakor v križevaškem zaporu. Razni njegovi učenci, ki sn zvedeli,
Trdinovi sorodniki.
Slavnosti so prisostvovali tudi Trdinovi sorodniki. Brat Janeza Trdine Miha jf kmetoval na posestvu. Pozneje 1. 1895. jf bila hiša prodana. Brat Miha je zapustil dve hčerki Frančiško omož. Jenko, ki jf sedaj slara 78 let in Marijo taščo peka De žele v Jaršah pri kolodvoru.
favni nasfop Sokola v Šiški.
V nedeljo je agilni šišenski Sokol polaga) pred javnostjo obračun svojega požrtvovalnega sokolskega dela v telovadnici na polju telesne vzgoje. Telovadni nastop so je zakasnil pol ure ter je obsegal 9 izbranih in dobro pripravlje nih telovadnih točk. Prva je prikorakala ol zvokih godbe na telovadišče moška in ženske deca, 85 po številu, ki je društvene skupne pro ste vaje izvedla prav strumno in skladno tei bila toplo pozdravljena od navzočega občinstva Za njimi je 10 članic izvedlo beograjske prosti vaje zelo dobro in v lepi skladnosti. Pri orodni telovadbi so nastopile tri vrste in sicer član na bradlji, 1 vrsta moškega naraščaja na dro gu in J vrsta moškega naraščaja v preskoki) čez ko"vi na šir s prožno desko. Moška deca pa je	ni igrami vzbudila obilo prisrčni
zabave .— gledalci. Gotovo najlepša in naj boljše izvedena točka so bile zletne proste vaji moškega naraščaja (21). Ženska deca je nati izvedla več lepih igric, vrsta ženskega narašča ja pa je s svojimi krasnimi preskoki čez konjf vzbudila viharno priznanje občinstva. Telovadc (12) so nato prav dobro izvedli beograjski zletne proste vaje, nakar je 16 naraščajnic zeli skladno izvedlo zletne proste vaje. Nastopili sti nato še dve vrsti na orodju in nam pokazal več prav dovršenih in dobro izvedenih vaj Telovadni nastop so zaključili člani (6) in čla nice (3) z efektnim dr. Murnikovim »Faustom« in sicer s spremljevanjem harmonike, na kate ro je prav mojstersko zaigral br. Prinčič. Telo vadbo je vodil požrtvovalni načelnik br. B e r d a j s. Telovadni nastop je dosegel v moral nem oziru popolen uspeh. Krepko naprej po za črtani poti, do končnega ciljal Zdravol
matere, ki so nam pripovedovali lepe pri povedke in bajke. Mnogo se jih je poizgu bilo, ker niso prišle na papir. Janez Trdi na je mnogo teh pripovedk in bajk rešil obračal jih in obrnil njih nauke, kakor jf napisano na spominski plošč1'
Nolur Hudovernik na govorniškem odru.
z dekanom Alešem iz Semiča, ministrom Ivanom Hribarjem in slovenskim mecenom dr. Pavlom Turnerjem, ki je vso svojo imovino zapustil za slovenske kulturne namene.
Življenje po slovenskih mestih.
Takrat je bujno cvetelo nemškutarstvo po dolenjskih mestih in samo sebi umevno posebno v Novem mestu. Ko sem študiral na dunajski univerzi, mi nekoč piše dr. Vojska. Želel je, da naj poiščem v biblioteki »Reform«, ki jo je izdajal znameniti češki žurnalist Schuselka in naj izpišem iz njega govor, ki je govoril, če se prav spominjam, državni poslanec notar Svetec v dunajskem parlamentu. Našel sem ta njegov govor in ga v prepisu poslal dr. Vojski. Takrat je vohunstvo bilo v Novem mestu na vrhuncu. Sprehajala sta se navadno s Trdino po Kapiteljskem hribu. Zasledoval jih je v neki gotovi daljavi vohun ter prisluškoval njiju pogovoru. To je bila vsebina Svetčevega govora v parlamentu.
Čudnega ni bilo nič na tem vohunstvu. Trdina je bil znan in razupit panslavist in rusofil, dr. Vojska pa politčno ni bil zategadelj na dobrem glasu, ker je velko s Trdinom občeval.
Najhujši Časi za Slovenstvo so bila sedemdeseta leta. Spominjam se, da je pri volitvah leta 1878. za deželni zbor kranjski kandidiral Peter Graselli. Volila sta ga med drugimi le dva uradnika: inž. Poznik v Krškem in sodni pristav dr. Škofič v Kostanjevci. Prvega so po tedaj veljavni maksimi, »hundert Meilen weit vom \vin-dischen Land« premestili v Wiener Neu-stadt, dr. Škofiča, ki je bil znan kot izvr-
da je v zaporu, so ga obsipali z najboljšimi jedili in krasno pijačo, tako da mu ni ničesar manjkalo. Ječar videč, kako se are-stantu godi, se mu je nekega dne bridko pritožil, da je težko služiti pri tem sodi-ščb. Suclac namreč, kar on službuje pri te msodišču, še ni nobenega lopova zaprl, pač pa samo take poštenjake, kakor je on. Ponudil mu je, da bo pustil zvečer ječo odprto in da naj kar zgine iz zapora, kar pa Trdina ni hotel storiti. Crez nekaj dni ga sodnik pokliče pred sebe rekši mu, da je preiskava proti njemu končana in da je prost ter mu je zopet izročil njegov dnevnik.
Govornik je navedel še marsikatero lepo zanimivost iz Trdinovega življenja in delovanja ter zaključil svoj govor z vzklikom: Janezu Trdini slaval
Dolenjska se klanja Janezu Trdini.
Dolenjski rojak dr. Jože Rus je z ribniškim temperamentom za tem očrtal veliki pomen Janeza Trdine. Dejal je:
Govorim v imenu Dolenjske. Gorenjska ga je dala slovenskemu narodu in poslala preko Hrvatske in zasužnjene Reke na dolenjska tla. Lep in jasen dan imamo. In danes gledajo čarovnice s Kleka ter se ozirajo na to stran v Mengeš, kaj se godi. Tudi junaki z Gorjancev vstajajo in se pogledujejo, a v naši okolici Mengo, ki je po Trdnovi pripovedki ustanovil grad Mengeš, tudi Jerman se ozira z Jermanovih vrat na slavnost. Vsi so to junaki, ki jih je Janez Trdina spravil na dan. Osem bistriških pripovedk nam govori o vašem kraju in okolici. Vse te pripovedke je dobil Janez Trdina od svoje tete, ki ga je tudi šolala. Nekdaj so bili zapečki in gorke peči, na njih tete, strici, stari očetje in stare
Stran 4.
JUGOSLOVAN
Torek, 3. junija 19r>0.
Zborovanje Zveze slov. aigrarEsiii inieresendov-
0 »Zvezi slovenskih agrarnih interesentov« je naša javnost razmeroma nialo ali celo slabo poučena, čeprav zasleduje ta organizacija cilje, ki so za naš narod naravnost življenske važnosti. Mi sicer radi govorimo in pišemov o važnosti našega kmečkega stanu, preradi pa pri tem pozabljamo, kako in iz k-afcšnih plasti je ta kmečki narod zložen. Od kmetije živi namreč ne samo srednje močan kmečki stan, ampak tudi veleposestnik in bajtar, interesi vseli teh plasti se pa tu in tam prav močno križajo.
Nasprotje med veleposestniki in bajtarji je pri nas zelo razširilo in poostrilo agrarno reformo. Zahtevo po agrarni reformi in po novi, pravičnejši razdelitvi zemlje nam je prinesla svetovna vojna.
1	Žo med vojno so se pojavili prvi znaki tega velikega pokreta, ki tudi v naši državi niso izostali. Svetovna vojna je temeljito obračunala zlasti na starem avstro-ogrskem ozemlju z ostanki fevdalizma in gesla, naj bo zemlja last tistega, ki jo obdeluje, se tudi naša država ni mogla upirati, že z ozirom na dobrovoljce ne, katerim je bila svečano obljubljena zemlja, za katero so prelivali svojo kri.
Agrarna reforma je, kakor rečeno, zelo poostrila nasprotje med onimi, od katerih je zahtevala gotove žrtve, in pa med onimi, ki naj bi bili deležni njenih dobrot.
To nasprotje je rodilo nove organizacije na eni in na drugi strani tudi v Dravski banovini in tisti ljudje, ki pričakujejo od agrarne reforme tudi pri nas izboljšanje svojega gmotnega položaja, so združeni v jfazmeroma še mladi »Zvezi slov. agrarnih interesentov«, kateri predseduje g. Stražišar.
Cilje, ki jih zasleduje »Zveza slov. agrarnih interesentov«, je jasno pokazalo nedeljsko zborovanje številnih delegatov Zveze, ki so napolnili dvorano Delavske zbornice v Ljubljani dtoro do zadnjega kotička.
Zborovanje je o tvoril ob 10. dopoldne predsdnik Zveze g. I. Stražišar, ki je po ijcratkih pozdravnih besedah dal besedo podpredsedniku Zveze g. Albinu Prepeluhu.
V	svojem obširnem poročilu o delovanju Zveze v preteklem letu je orisal g. Prepeluh najprej kratko zgodovino agrarne reforme pri nas po 1. 1918. Naglašal je, da 'so začetki agrarne reforme sprva mnogo obetali, toda kasneje je bila agrarna reforma po zaslugi raznih strankarskih režimov na nelep način izigrana na škodo onih, ki jim je dal zakon pravico do zemlje. To izigravanje agrarne reforme je pra-
vi	povod, da je ta velevažna zadeva zopet z novo silo prišla na dnevni red, zlasti v Sloveniji, kar ni nemala zasluga Zveze. Zveza slov. agrarnih interesentov je bila namreč tisti činitelj, ki je znala po svojih predstavnikih nameravano likvidacijo agrarne reforme preprečiti v toliko, da je dosegla odgoditev likvidacije, dokler se ne upoštevajo še neizpolnjene želje fin zahteve slovenskih agrarnih interesentov. Zveza je v svojih spomenicah, ki jih je predložila tudi na Najvišjem mestu, opozorila na razne točke, ki bi slovenske agrarne interesente mogle zelo oškodovati in prikrajšati v njihovih pravicah, in je dosegla, da se je uzakonjenje prvotnega 'načrta odgodilo. Med zahtevami, ki jih je postavila Zveza, je najvažnejša ta, da se napravi razilika med veleposestniki v žitnem Banatu in v gozdni Sloveniji ter da se v Sloveniji z ozirom na to razliko pusti veleposestnikom manj plodne zemlje ka kor v Banatu, ker živi veleposest v Slo veni ji večinoma od gozda. Dalje je zahtevala Zveza, naj se pritegne v agrarno reformo v Sloveniji tudi pašništvo in gozdarstvo na ta način, da dobe pravico do paš nikov in dela gozdov posebne kmečke za druge. Govornik je poudaril, da jo upanje upravičeno, da bodo v novem zakonu o likvidaciji agrarne reforme te zahteve vsaj deloma upoštevane.
Tajnik Zveze g. geometer Milan Mravlje je izvajal v svojem govoru, da so največji nasprotniki agrarne reforme v Dravski banovini agrarni interesenti sami,,atesti pa njhov neopravičen strah pred veleposestniki. Govornik navaja slučaje, <ia .:o se v raznih občinah, ki so zelo revne, župani izjavili proti agrarni reformi, češ da pri njih ni nteresentov za zemljo. Ta strah pa danes pojenjuje. Nato navaja govornik zelo zanimive številke o tem, koliko zemlje b se dalo v Dravski banovini še pridobiti za agrarne interesente, če bi se vsaj stari agrarni zakon natančno izvajal, še več
zemlje pa bi dobili bajtarji, če bi dobili agrarni interesenti nekaj pravic do pašnikov in do gozdov. Ako pa željam agrarnih interesentov ne bo ustreženo, tega se bo kriva Zveza, ampak tisti, ki so agrarno reformo celih 10 let izigravali. Kaj to izigravanje pomeni za slovenski narod, se vidi najbolje iz dejstva, da je v Sloveniji interesiranik na agrarni reformi skoro
200.000	oseb! Z ozirom na to veliko število interesentov je Zveza sestavila sama nov načrt zakona o likvidaciji agrarnih odno-šajev in ga predložila merodajnim činite-ljem v uvaževanje.
Govornik predlaga končno
resolucijo,
ki izraža pričakovanje, da bo kraljevska vlada čimprej uveljavila socialno pravičen zakon o končni izvedbi agrarne reforme, ker je to v interesu našega gospodarstva in tistih 20.000 kmečkih družin, ki že 10 let čakajo, da bi mogli končnoveljavno urediti svoje gospodarstvo na razširjeni površini zemlje, česar pretekla doba strankarskih borb ni mogla doseči, drugič pa zahteva, da se agrarna reforma z ozirom na alpski značaj zemljiške posesti v Sloveniji in z ozirom na nujno potrebo notranje kolonizacije primerno razširi. Tretja točka resolucije pa zahteva odpravo fidejkomisov v Sloveniji.
Resolucija je bila soglasno sprejeta z velikim odobravanjem.
O fidcjkoinisih
Je poročal g. Albin Prepeluh. V svojem govoru je kratko opisal, kako so fidejko-misi pri nas nastali. Ker pa so se razmere zlasti po 1. 1918. temeljito izpremenile, zahteva, naj se zakonitim potem fidejko-misi ukinejo in naj se prizna uživalcem fdejkomisov popolna svoboda razpolaganja z njihovim imetjem. Ker pa je svobodna posest mnogo več vredna kakor vezana, je čisto v redu, če uživalci plačajo n. pr. 50% prirastka na vrednosti. S tem denarjem bi se dala ustvariti podlaga za velik fond za notranjo kolonizacijo, ki bi znašal milijone. Danes se naši ljudje ne morejo več seliti v Ameriko, v južnih krajih naše države je pa še dovolj prostora, treba pa bi bilo za naše izseljence sezidati hišice in jim nabaviti orodje. To naj bi se plačalo iz omenjenega kolonizacijskega fonda.
Za socialno zavarovanje kmetov.
O	potrebi socialnega zavarovanja za kmete je govoril dr. Janže Novak. Govornik je opozoril na tendenco, da se pri nas gospodarstva na deželi vedno bolj drobe, ne ustvarjajo se pa več nova veleposestva. Zalao se vedno bolj množi število bajtarjev, število kmetov v starem pomenu besede pa vedno bolj pada. Ni torej pravilna pri nas tista kmečka politika, ki favorizira le velike kmete, ampak tista, ki gleda na to, da se bo dobro godilo bajtarjem. Kjer je še kaj industrije v bližini, tam bajtarje razmeroma dobro žive, ker zaslužijo nekaj doma, nekaj pa v raznih podjetjih. Te ljudi pa je treba preskrbeti tudi za starost, da ne bodo vsi ušli v mesta. V mesta uhajajo ljudje, ker vedo, da so tam preskrbljeni za slučaj bolezni ali nezgode, česar na kmetih ni. Če bo pa tudi kmečki delavec zavarovan, bodo ljudje ostajali doma in zato je tudi v interesu vseh kmetov, ki rabijo delovne moči, da ne nasprotujejo socialnemu zavarovanju In starostni preskrbi svojih delovnih moči.
Zborovalci so poslušali izvajanja govornikov z napeto pozornostjo in jim živahno pritrjeva"
Naj omenimo še, <’• so poslali zborovalci udanostno brzja Nj. Vel. kralju, potem pa predsedniku vlade Petru Živko-viču, ministru za poljedelstvo dr. Šibeniku, ministru za pravosodje dr. Srskiču, ministru za socialno politiko Nikoli Preki in ministru Uzunoviču.
Zborovanje je trajalo nad 2 uri
©
Vse svoje prijatelje, zlasti one na deželi, tem potom vljudno vabimo, da naš list po svojiii močeli podpro s tem, da list širijo, da zanj agitirajo in svoje znance nanj opozarjajo.
Posebno pa so priporočamo onim, ki imajo veseljo do pisanja, za krajša ali daljša poročila o vseli količkaj važnih dogodkih v njihovih okoliših, da bo ilst čim popolnejši in da bo ustrezal vsem zahtevam, ki jih naši prijatelji stavijo nanj. Vsa tozadevna potrebna pojasnila daje uredništvo, na katero naj se blagovolijo obrniti. Kolikor več bo vztrajnih sodelavcev, toliko več bomo lahko ustvarili z združenimi močmi za narod in državo!
Tako mimo grede
Rekordno čtivo.
Uvodna domača vest »Jutra« iina to besedilo: »Jutrišnja številka «Ponedeljka» bo vsebovala poleg najnovejših dogodkov doma in na tujem tudi prvo nadaljevanje kriminalnega romana »Beg v življenje«, nadalje »Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni«, »Strašen zločin zverinske matere« itd.
Da bo bolj vleklo, priobčujemo še mi to naznanilo, ker mislimo, da res ne bi bilo lepo, če bi premolčali plemenita prizadevanja slovenskega lista za napredek slovenske kulture.
Jože in Pepe.
Jože in Pepe se sprehajata po Zvezdi. Pa se Jože ustavi in zašepeče Pepetu tako na uho: »Kaj pa novi list, ali si ga že videl?«
Pepe (,se ozre boječe naokoli in zašepeče Jožetu, na uho): »Saj ga imam jaz tudi že!«
p' ’ ' n sc nikjer toliko no kvari, zmeč-h	-•	kakor	na potovanju. Človek
i	at v položaj, ko ne ve, kam bi se obrnil, da bi se obleko zopet popravilo in zlikalo. Da v bodoče ne bodete v skrbeh za Vašo garderobo, se poslužite prilike, ki jo Vam nudi Wallet Exprcs v Ljubljani, da Vam obleko zlika za 18 Din, na željo kemično očisti, posije in obrne, da zgleda kot nova. Slavnemu občinstvu polagamo pažnjo na v tej številki našega lista priobčeni inserat tvrdke Wallet Exprcs, Ljubljana.
— Z ljubljanskega vseučilišča. Za dekana medicinske fakultete za šolsko leto 1930/31 je bil izvoljen 30. maja redni profesor filozofije dr. Evgen Kansky, za dekana tehniške fakultete pa dr. Karol Hinterlečhner.
— Imenovanje. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je dodelil k šolski polikliniki v Ljubljani kot pripravnika dr. Frana Cibra.
— Novost za kadilce. Uprava državnih monopolov je dala te dni v promet zbirke finih luksuznih smodk v ličnih škatljah. V vsaki Skatlji je 40 smodk. Cena znaša 180 Din.
— Ustanove za visokošlce. Ministrstvo prosvete namerava poslati prihodnje leto dva vi-sokošolca v inojemstvo in sicer enega v London, enega pa v Berlin, da študirajo na ta-mošnjih vseučiliščih pedagoške vede. Dijaka bosta prejemala mesečno podporo v znesku 3000 Din, povrnjeni pa jima bodo tudi potni stroški in šolnina in razne takse. Prošnje sprejema ministrstvo prosvete do 15. avgusta t. 1. Podrobnosti obvljajo »Službene Novine« z dne 81. maja, štev. 121.
— Glasbena šola v Kranju priredi v sredo, dne 4. junija 1930. ob 18. uri v gimnazijski telovadnici javno produkcijo svojih gojencev in gojenk. Vabljeni so člani, starši in glasbo ljubivo občinstvo sploh. Vstopnine ni.
— Izmišljena tatvina? Inkasant zagrebško delniške pivovarne je te dni prejel od neke stranke 23.000 Din. Podoba pa je, da ga je zelo mikalo, da bi si denar pridržal. Mož je namreč stopil na policijo in javil, da mu je bila torbica z omenjenim zneskom okrodena. Pri na-daljnem zasliševanju pa se je zapletel v številna protislovja, tako da so ga na polociji pridržali v zaporu, dokler se zadeva ne razčisti.
— Krožek prijateljev Francije v Kranju opozarja svoje člane in njih rodbine, da priredi francoski institut v Ljubljani dne 5. t. m. ob 20. uri v Dramskem gledališču v Ljubljani dramski in retacijski večer, h katerem vljudno vabi tudi p. n. članstvo našega društva. — Članstvo pozivamo, da se prireditve udeleži kolikor mogoče mnogoštevilno.	Odbor.
— Huda prepoved. Zupan holandskega mesteca Maartensdyk je odredil, da ne smejo osebo različnega spola sedeti na klopeh v javnih nasadih tik skupaj, ampak da mora biti od osebe najmanj 1 meter razdalje. Tudi v^ kinematografih imajo moški svojo stran in ženske svojo. Kdor se proti tem ukazom pregreši, ga občutno kaznujejo. Tako poročajo nemški^ časopisi. Ne povedo pa, ali nosijo tam stražniki zaradi nove odredbe gofcpoda župana po 1 meter dolge pendreke, ali pa nosijo s seboj poleg pendrek'”' »plašet«.
Ejuhljanci.
Ljubljana, 2. junija.
Čudna tatvina gramofonov.
Kriminalni oddelek ljubljanske policijske uprave zadnji čas intenzivno zasleduje nenavadnega tatu, ki se je spravil specijalno le na gramofone in gramofonske plošče. Mora to biti človek, ki ima manijo na gramofone. V teku treh mesecev so bili že 4 gramofoni ukradeni.
Na Poljanski cesti št. 10 stanujoči trgovski sotrudnik Josjp Gabrovšek je policiji prijavil, da mu je bil v soboto ponoči iz osebe ukraden gramofon z 21 ploščami. Gabrovšek ceni škodo na 2000 Din. Neke stranke so videle, kako sta se okoli 2'50 ponoči mudile v sobi d"« osebi.
ES Motocikel s priklopnim vozičkom za pobiranje pisem po mestu. Kakor znano, se je pobiranje pisem iz pisemskih nabiralnikov vršilo leta in leta s konjsko vprego. Zadnji zasebni podjetnik takih voženj je bil Franc Kodela, gostilničar, trgovec in hišni posestnik na Rimski cesti. Za njim je prevzela vožnje v svojo režijo poštna uprava sama. Najprej si je nabavila elektromobil, ki se pa iz raznih vzrokov ni obnesel. Potlej je do zadnjega časa rabila v ta namen avtomobil, ki pa ni povsem ustrezal svoji nalogi. Par dni sem pa pobirajo pisemske pošiljke iz nabiralnikov z motociklom, ki ima priklopni voziček. Sodi se, da bo motocikel za pobiranje pisem po mestu najprimernejše vozilo. Bencina se manj porabi kakor pri avtomobilu. Pisma iz skrinjic so pa hitro pobrana, kar je pač v interesu točnega poštnega prometa.
■ Francoski večer prirede člani tukajšnjega francoskega inštituta v četrtek v dramskem gledališču. Uprizorili bodo dve francoski veseloigri, potem pa sledi nekaj glasbenih in reci-tacijskih točk. Vstopnice prodaja blagajna v operi.
■ Avto-promet. Z 2. junijem odpadeta na progi Ljubljana—Vevče vožnji z vozovi, ki odhajajo iz Ljubljane, Krekov trg ob 13. uri, oziroma iz Vevč ob 12'30.
£3 Tatvina kolesa. Ne mine dan, da ne bi kronika beležila kake tatvine koles. Na Pogačarjevem trgu je v nedeljo ob 7. zjutraj neznan kolesarski tat izmaknil izpod branjevske lope 1200 Din vredno, črnopleskano kolo »Waffen-rad« ter ž njim izginil. Kolo je bilo last posestnika Ivana Žabjaka iz Zapuž pri št. Vidu nad Ljubljano.
H Prva tatvina na velesejmu. Treba je omeniti, da se na velesejmu dogajajo prav redke tatvine kljub velikanskemu drenju množice. Policijski upravi je bila prijavljena nenavadna tatvina. Trgovec Leopold Primc iz Maribora je namreč naznanil, da mu je bilo iz koje ukradenih 72 različnih nožev v skupni vrednosti 504 Din. Tat je neznan.
■ Mirna nedelja v Ljubljani. Čeprav je bil v nedeljo prvi dan v mesecu, ko so mnogi bili veselo razpoloženi, je lepa nedelja potekla popolnoma mirno in ni imela policija mnogo povoda za intervencije. Kopalna sezona je že v polnem razmahu. Po deževnih dnevih je pritisnila že precejšnja vročina. Vreme je prav ugodno za polja in travnike.
Tatvina ure. Pri mesarju Ahlinu v Hra-deckega vasi zaposlenemu mesarskemu pomočniku Ignaciju Slaku je v nedeljo dopoldne iz nezaklenjene omare neznan uzmovič odnesel srebrno uro z verižico, vredno 300 Din. Prav tako je uzmovič ukradel njegovemu tovarišu Valentinu Pečarju nikljasto uro, vredno 150 dinarjev.
H Aretacije. Od nedelje do včeraj popoldne je policija aretirala 3 osebe. Neko žensko zaradi vlačuganja, nekega Bosanca zaradi kroš-njarstva in nekega elegantnega gospoda zaradi nečistega dejanja.
Policijske prijave. Od nedeljo do včeraj so bile policiji prijavljene 3 manjše tatvine, dalje 5 oseb zaradi kaljenja nočnega miru, izgredov in nedostojnega vedenja, 2 slučaja prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda,
5	prestopkov avtopredpisov in 7 prestopkov cestnopolicijskega reda.
—	Premeten goljuf. Po vaseh okoli Cerknice se klati 40 let star moški, visok in močan, ki se izdaja za vojnega invalida. Seboj nosi nekam čuden aparat in ž njim vara ljudi. Pripoveduje jim, da je to tak aparat, ki takoj vsakemu pove, koliko je star. Ljudje mu mečejo v aparat dinarje, a na drugi strani aparata zdrsne listek, na katerem j° napisana starost. Dozdevni invalid zatrj,uje, da mu je ta aparat kupila vlada sama.
$l€B.vIhCE*.
Vsem prijateljem »Jugoslovana« v Mariboru. Vso prijatelje in interesente, kakor tudi korporacije in ustanove opozarjamo, da je naša mariborska podružnica uredništva in uprave nastanjena na Aleksadrovi cesti štev. 24, telefon 29-00. Tam se sprejemajo naročila, vplačila, reklamacije, inserati in mali oglasi, kakor tudi vsa obvestila in objave.	Vodstvo	podružnice.
m Truplo samomorilca v žitnem klasju. Mizarski mojstlr Blaž Belec iz Vrazove ulice na Pobrežju pri Mariboru je bil že več časa duševno pobit. Svoji ženi je večkrat izjavil, da ne more več živeti in da se bo končal. Dne 22. .maja je Belec zares neznauokam izginil. Zena, ki je bila zaradi moža v skrbeh, je njegovo odstonost takoj prijavila orožnikom in policiji, vse poizvedovanje pa je bilo zaman. Belca ni bilo nikjer in tudi nihče ni mogel dati nikakršnega pojasnila. V soboto zvečer pa so delavci, zaposleni pri gradnji neke hiše . v isti ulici, nenadoma začutili grozen smrad, ki je prihajal z bližnje njive, posejane s pšenico' Ker jih je zadeva zanimala, so odšli na njivo, razgrnili žitno klasje in prizor, ki se jim je nudil, je bil grozen. Na tleh je ležalo strašno smrdeče in razpadajoče moško truplo. O odkritju jo bila nenadoma obveščena orožniška postaja, ki jo odposlala na njivo dva orožnika, ki sta s pomočjo ljudi in žene ugotovila, da je to truplo ■ pogrešenega Blaža Belca. Po komisijskem ogledu je bilo truplo zabito v rakev
in odpeljano na pokopališče, kjer se je danes vršil pogreb. Zdravniki so ugotovili, da je Be-lee izvršil samomor s tem, da si je z nožem za oblic, ki so ga našli poleg trupla, prerezal Eile na-zapestju obeh rok. Pokojni Blaž Belec je bil rojen leta 1889. pri Sv. Urbanu pri Ptuju, kamor je bil tudi pristojen. Tragična Bel-5eva smrt je vzbudila na Pobrežju največjo senzacijo in o njej govori vsa okolica.
m Pretep. Včeraj zvečer je prišlo v neki okoliški gostilni do pretepa med pijanimi delavci, pri katerem je dobil v Zeleni ulici stanujoči Vinko Vingast tako močan udarec po glavi, da bo ga morali prepeljati v javno bolnico.
m Prijet vlomilec. Sinoči je bil v kinu Union aretiran leta 1904 v Šmarju pri Jelšah rojeni Anton Zupan. Aretiran je bil s prva samo radi prepovedanega povratka, ker je bil svoječasno la pet let izgnan iz Maribora. Na komisarijatu a so ugotovili, da išče Zupana tudi celjska po-cija, in sicer zaradi vloma v neko tamkajšnjo trafiko, iz katere je odnesel raznega blaga v vrednosti 17.000 Din. Obenem je osumljen, da ima najbrže na vesti tudi še druge vlome, ki jih je bilo v zadnjem času posebno mnogo na deželi.
m Kratko veselje. Včeraj popoldne okrog 16. ure je bil 34-lgtni Franc Domadenik, ki je šele 27. maja prišel iz zaporov okrožnega sodišča, ukradel v Limbušu pri Mariboru sodarju Francu Germu kolo, s katerim se je odpeljal v Studence. Njegovo veselje pa je bilo kratko, kajti že dve uri pozneje aretiran in spet izročen sodišču.
m Svečan konec. Danes dopoldne se je pred •enatom trkajšnjega okrožnega sodišča vršila *aključna razprava proti gospej Milki Pihler, ki je bila obtožena, da je kot uslužbenka Osrednje štajerske vinarske zadruge poneverila 2000 Din. G ospa Pihler je stala zaradi obtožbe Krakovske posojilnice že ponovno pred sodniki, bila pa je vedno oproščena. Kakor prej, tako se tudi danes senat ni mogel overiti o njeni krivdi. Zato je končno oprostil vsake krivde in kazni. S tem se je zaključila afera, ki je v Mariboru vzbujala veliko zanimanje in o kateri so se bili tudi nekateri listi svoječasno široko razpisali.
m Tujci v Mariboru. V mesecu maju je bilo zglaševalnem uradu v Mariboru prijavljenih 2175 tujcev, in sicer 1609 Jugoslovanov in 566 tujcev. Od teh je bilo 288 oseb iz Dunaja, 89 iz Gradca in 189 iz drugih tujih mest. Tujcev prihaja v Maribor, kot razvidno iz številk, največ iz Dunaja.
m Gibanje prebivalstva. V mesecu maju je bilo v Mariboru rojenih 84 otrok: 44 moških in 40 ženskih. Umrlo je 58 oseb: 36 moških in 222 ženskih. Porok je bilo 40. Po poedinih župnijah se razdelijo rojstva, smrti in poroke, kot sledi: v Stolnici je bilo priglašenih 42 rojstev: 19 moških in 23 ženskih; mrličev 6: 4 moški in 2 ženski; porok 7. V Frančiškanski župniji je bilo priglašenih 15 rojstev: 9 moških in 6 ženskih; 9 mrličev; 5 moških in 4 ženske; 15 porok. V Magdalenski župniji je bilo prijavljenih: 24 rojstev: 13 moških in 11 ženskih; 41 mrličev: 25 moških in 16 ženskih; 16 porok. V Evangeljski župniji so bili prijavljeni: dve rojstvi: dva moška; 1 moški mrlič, in dve poroki. V pravoslavni župniji sta bila prijavljena:	1 rojstvo otroka moškega
spola in 1 mrlič, pa nobene poroke.
m Zaključek še nepojasnjene tragedije. V »oboto 31. maja so našli v Dravi v bližini ptujske mestne klavnice truplo 60-letnega mariborskega čevljarskega mojstra Štefana Vojvode, ki je ponoči 18. maja skočil v Melju v Dravo in utonil, ter so ga danes pokopali na pokopališču v Ptuju. Vojvoda je bil še nekaj dni pred samomorom zelo potrt, čeprav nihče ni vedel zakaj; dne 18. maja je ves dan po-
Ivan Vouk:
Tudarelsasirases!-
Čudovito napreduje današnji svet. V zadnjo gorsko vas te pripelje avtobus, v zadnji ogljarski koči ti poslušajo na radiju koncerte, drame in predavanja. Če prištejemo k temu še šumo časopisov in knjig, potem se ti mora srce smehljati od zadovoljnosti in samozavesti, da pripadaš tako kulturnemu narodu.
Kamor greš, zadeneš taltorekoč ob učenost. Če stopiš ob sobotah k svojemu brivcu, te množica "čakajočih odjemalcev spravi v slabo voljo. Včasih si jo kar popihal v drugo brivnico, kjer je bila gneča ravno tolikšna, nato v tretjo itd., dokler se nisi vrnil v prvo, kjer se je med tem nateklo še več ljudi. Danes, vsaj jaz, ne uganjam veS takih neumnosti. Lepo mirno in potrpežljivo poslušam brivčevo predavanje. Da, pravcato predavanje. O čemerkoli. Poslušam in strmim: učenjak.
Tako je v mestih. Toda, kdor bi mislil, da so ljudje na deželi manj učeni, bi se motil. Ne vsi, seveda. Toda tisit, ki so se vztrajno posvetili samoizbrazbi, tisti se morejo meriti s komerkoli, celo z nekaterimi ljubljanskimi brivci.
Takozvana «polinteligenca» na deželi ima prave luči na polju znanja. Pa kaj bi ne. So taki, ki bero vse povprek: Kriminalen roman v podlistku, z enakim užitkom koj nato navodilo za mazanje parketnih podov (posebno v krajih, kjer ni takih podov), o severnih jelenih in nojevih jajcih.
Ko sem bival v neki večji vasi naše lepe dežele, sem imel znanca in skoraj prijatelja trgovca. Najino prijateljstvo je izviralo iz okolnosti, da sem mu vselej plačal, kar sem pri njem kupil, kolikor je zahteval, brez ba-
stopal po mestu, zvečer je pa bil v neki gostilni, kjer je popival v manjši družbi. Tu je nenadoma povabil k svoji mizi tudi neke ženske, ki so pa povabilo odklanile, kar ga je še bolj potrlo. Vstal je, pričel govoriti o samomoru, dal vsakemu od navzočih roko in se od njega poslovil. Navzoči tega slovesa niso vzeli resno, mislili so, da je le pijan. Kod je Vojvoda po odhodu iz gostilne blodil, ni znano, proti polnoči pa ga je našel sluga nekega lesnega podjetja na bregu Drave koncem Melja, ko se je ravno slačil. Vprašal ga je, kaj dela. Vojvoda pa mu je odgovoril, da se hoče okopati. V tistem trenutku se je pa tudi že pognal v deroče valove in izginil. Njegovo truplo je ležalo 13 dni v vodi.
m Dve tatvini koles. V soboto so bili mariborski tatovi koles zopet na delu. Iz veže neke hiše v Sodni ulici so odpeljali trgovske-»Mifa«, vredno 2500 Din, iz veže Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti pa mizarskemu mojstru Štefanu Koterju kolo znamke »Styrit«, vredno 600 Din.
m Šipa in kanglica. V soboto zvečer je delavec pri Kiffamrnušu Anton Vogrin, udaril s kanglico po šipi izložbe tvrdke Soklič na Aleksandrovi cesti in jo razbil. Kriva je bila menda šmarnica, sam pa trdi, da ga je v šipo nekdo pahnil.
m Čoln so ukradli. Josipu Turku je neznan tat ukradel na Dravi poleg gostilne Dabrivger
6	metrov in 600 Din vreden lesen čoln in ga neznanokam odpeljal.
m Pes je ugriznil na dvorišču neke hiše na Vodnikovem trgu osemletnega ljudskošolskega učenca Ludovika Prašnika. Na rešilni postaji so mu rano izčistili in razkužili.
m »Naj hudič vzame vse skupaj!« Po Stolni ulici je včeraj vozil hlapec Anton Copetti dvo-vprežni voz in tako pretepal konje, da so skakali z ene na drugo stan ulice, na oglu poštnega poslopja pa zadeli v ročni voziček, ki ga je vozil Ivan Klanček. Večje nesreče ni bilo, le konji in voz so se po karambolu zaleteli še v poštno poslopje. Ko je pa Copattija hotel prijeti stražnik, je dejal: »Iludič naj vzame vs eskupaj!« pustil voz, konje, stražnika in jo urnih korakov popihal.
m Otroška športna tekma v Mestnem parku. Včeraj dopoldne je bil v Mestnem parku rekorden obisk; ves Maribor se je zbral pri športni tekmi otrok od 4. do 12. leta, ki jo je priredil tukajšnji odbor Pomladka rdečega križa. Ob sviranju godbe društva »Drava«; in pod vodstvom agilnega telovadnega učitelja g. Lavrenčiča so malčki tekmovali na raznih otroških vozovih, skirah, kolesih, triciklih, holenderjih itd. in v raznih tekih. Zmagali so Metka Lav-renčičeva, Zorka Zalokarjeva, sinček in hčerka dr. Černiča, Janček Drnovšek, Blanka Drnovšek’ in Dušan Skala. Pri štafetnem teku so prišli prvi na cilj realčani, drugi pa učenci deške meščanske šole. Vsi zmagovalci so prejeli lepe diplome.
m Odpovedano predavaje. Za včeraj dopoldne v »Unionu« napovedano predavanje dr. Ivana Rubiča iz Splita o delu in smotrih Jadranske straže, se ni vršilo, — ker ni bilo poslušalcev! Polne pa so bile ob tem času gostilne in kavarne.
m Mariborski šport. Prva junijska nedelja je bila v Mariboru skoraj brez športa, vršila se je samo tekma med naraščajema S. K. Železničar in S. K. Rapid. Zasluženo zmago si je z lepo in živali no igro priborila skupina S. K. Železničar. Rezultat je bil 3:1, polčas 2:0.
C?el/e.
*	Minister Shvegel v Celju. V nedeljo popoldne se je pripeljal z avtomobilom v Celje
rantanja. Res je, da sem kako stvar preplačal in bi jo bil pri sosednem trgovcu ceneje dobil, ali prijateljstvo je tudi nekaj vredno. Zato sem ostal dosleden in tako sva imenitno izhajala.
Od tega možaka sem se marsičesa naučil. Saj veste, kako je dandanes življenje težko. Gledati moraš, kje boš kakšen stotak posebej zaslužil, zato nimaš časa brati in se poglabljati v obširno znanost. Komaj da v naglici prebereš svoj dnevnik, pa eno knjigo vsak drugi mesec,, več ne gre. Zatorej je najbolje, ca se človek seznani s kakšnim vscznalcem.
Zdaj preidem k stvari. Nekoč sem se prehladil, da sem prhal in kašljal kakor nadu-šljiv starec, če je kdo že obupal nad človeškim usmiljenjem in sočutjem, tedaj mu pravim; črnogled si. še je dobrih in usmiljenih ljudi, ki čutijo s svojim bližnjmi. Pa poskusi: na deželo pridi in se prehladi. Kako so vsi v skrbeh zate in ti skušajo pomagati. Z dobrim svetom in tolažilno besedo seveda. Ta pravi: kamilčen čaj, gorak, da ga komaj moreš piti, drugi: lipov čaj je gotovo sredstvo, in potenje, tretji: aspirino vzemi itd, itd. človek si ne more kaj, da ne bi poslušal dobrih svetov. Pa piješ čaje, se daviš z aspirinom in pirami-donom, se potiš. Res je, da vkljub temu še dalje kašljaš in prhtiš, vrhutega pa prideš še ob ves tek, toda kaj se hoče: človeku dobro de, ko vidi toliko sočutja.
Ko sem torej poskusil vse, kar so mi usmiljeni znanci svetovali, mi je- nekdo dejal: «Mcd jemlji, ta te ozdravi, vse drugo je samo prevara in sleparstvo.» Takoj sem se napotil k svojemu prijatelju trgovcu po med. Vedel sem, da ga ima, in sicer domačega, pristnega medu in to raznih vrst: hojevega, ajdovega, cvetličnega; torej za vse okuse in vsakovrstne prehlade. Mož je imel svoj čebelnjak, to se
g. minister Shvegel. Sestal se je z nekaterimi svojimi znanci, nato pa je nadaljeval svoje potovanje.
*	Sestanki in občni zbori. Učitelji-upokojenci iz Celja in okolice se sestanejo v sredo dne 4. junija v Laškem. — Društvo slovenskih sodnikov pa ima svoj redni občni zbor 15. ju-
STUDENEC-IG.
Naše ceste so v silno slabem stanju. Posebno hudo je zdelana ona, ki pelje z Iga na Škofljico. Tu bi treba nekaj ukreniti. Avtobusni promet je živahen in je brez dvoma dvignil vrednost nepremičnin in gozdov. Če pa se bodo ceste tako slabo popravljale, se utegne zgoditi, da postanejo sploh neuporabne. Vsekakor je treba pričeti o tem vprašanju resno razpravljati. V prvi vrsti je dolžnost domačinov, da začnejo z akcijo v tej stvari. Današnji pojačani promet, posebno še avtobusni, zahteva novo tehniko v gradbi, popravljanju in posipavanju cest.
Na Igu je mnogo gostilen, toda pogreša se primerna s prenočišči. Ta pomanjkljivost in
Zanimiva knji
V založbi E. Haberland v Lipskem je izšla nedavno zanimiva knjiga o Balkanu, ki jo je napisal nemški časnikar A. Kutsch-bach. Knjiga ima naslov »Der Brandherd Europas — 50 Jahre Balkanerinnerungen«.
A. Kutsclibach je prišel na Balkan 1. 1875. Zanesla ga je na bankanski polotok ne-krotljiva želja po razbuljivih doživljajih, zlasti po vojnih dogodkih. Vojske pa po 1. 1870. ni bilo nikjer v Evropi. V Španiji so si stali nasproti karlisti in pristaši kralja Alfonza, toda kaj posebnega se tam ni dogajalo. L. 1875. pa so se v Nemčiji razširile vesti o uporu Hercegovcev proti Turkom. Te vesti so silno vplivale na A. Kutsch-bacha. Spomnil se je na boje Grkov za osvoboditev izpod turškega jarma in notranji glas mu je velel: Ali ne bi bilo lepo boriti se za osvoboditev kristjanov izpod turškega jarma? Mladi častnik se ni dolgo obotavljal, ampak je kar naglo odpotoval v Trst, od tam s parobrodom v Kotor. Ze na ladji se je seznanil z več dobrovoljci, ki so tudi hiteli v Hercegovino. Dobrovoljce so v vseh dalmatinskih pristaniščih, kjer se je ladja vstavljala, pričakovali in pozdravljali zastopniki tajnih vstaških odborov. Kutschbach omenja, da so stali na čela tem odborom sami ugledni Hrvati: v Zadru n. pr. dr. Klaič.
Iz Kotora so dobrovoljci skrivaj uhajali v Črno goro. Tu je začel Kutschbach prvič spoznavati slovanske ljudi. Na Cetinju so kmalu zvedeli, da je Kutschbach nemški rezervni častnik in to mu je hitro odprlo pot na cetinjski dvor, kjer se je seznanil z osebami, s katerimi ga veže še danes dobro prijateljstvo.
V dobi borb je postal Kutschbach poleg Miroslava Hubniajerja iz Ljubibratiča tretji vodja vstaških čet. Udeležil se je najhujših prask, zlasti napada na utrdbo Drijeno, ki je gospodovala nad navesinjsko trdnjavo.
O	teh borbah pripoveduje sam tako-le: »Ko smo se ravno posvetovali, ali naj še nadalje napadamo ali pa naj boje ustavimo, je prišel v Zubce v spremstvu oboroženih in
pravi dva panja. Tristo kilogramov pristnega medu sta mu dajala letno. Tako mi je sam pravil.
V	kakšni zvezi je ta moj prehlad in pristni trgovčev med s Tutankamnom, se bo kdo vprašal. Jaz mu odgovarjam: V logični, vzročni zvezi, samo potrpljenje.
Pa stopim torej k prijatelju po med. Na mizi jo stala posoda, ki jo je ravnokar napolnil z medom iz svoje skrivne zaloge. Ker nisem ne čebelar ne poznavalec medu, se mi je tisti med zdel nekoliko sumljiv. Bil je gost, zrnat, in pomešan z neko belkasto snovjo.
Zato mi je ušlo docela nestrokovnjaško vprašanje: ,
«čujte, jeli to pristen med?»
«Pristen, pristen, kakšen pa? Zato pa stane 20 dinarčkov kilogram. (Sosedni trgovec ga je prodajal po 18, pa kaj se hoče: prijateljstvo je prijateljstvo).
«Zakaj pa je tako trd, zrnčast in tako umazan, meglen?»
«Zato, ker je to lanski med.»
«Aa? Ali je star med ravno tako dober in uižten kakor novi?»
«še bolj. S starim medom je isto kakor s starim vinom ali staro violino. Le da sta stara violina in staro vino vsako naslednje leto dražja, med pa je žalibog vedno po tržni ceni.
«Torej, če bi se kje dobil deset let star med, bi bil po vašem mnenju boljši in bi se moral dražje prodajati?»
Prijatelj se je nekoliko neodločno odkašljal, nato pa odločno odgovoril.
«Gotovo. V Tutankamnovi grobnici so našli dva vrča medu, ki je bil dobro ohranjen in še vedno užiten. Ali niste brali? škoda. Zanimivo ... Da, da, svež, pristen med kakor tale. V< te, stari Egipčani so verjeli, da prihaja duša umrlih po živež, »ato...
nija t. 1. ob 11. uri dopoldne v prostorih Okrožnega sodišča v Celju.
Nova slaščičarna! Slaščice, sladkorčki, sladoled. Friderik Terček, Glavni trg.
V	24 urah obleke po meri; za delo se jamči, za blago samo kupljeno pri meni. Meško, Celje, modni atelje.
slabe ceste ovirajo tujski in izletniški promet, ki bi moral biti v tem kraju živahnejši. Ima mo vendar blizu zanimive in lepe izletne točke: Iški Vintgar, Krim, Kurašček, Krimsko jamo O teh naravnih privlačnostih prihodnjič ka več.
Že zopet se je zgodil primer, da je pe: obriznil nekega otroka. Imetniki psov naj bolje pazijo na svoje čuvaje, zlafit' na one, ki so privezani.
Polje kaže dobro, žito, posebno rž prebujno raste. Krompir in pšenica obetata dobri pridelek, če ne pride kaj hujšega. Zdaj si že-fimo samo lepega vremena. Barjansko polj ima za dolgo časa dovolj moče.
 ---------
ga o Balkanu.
uniformiranih ljudi vitek človek, star okoli 30 let. Nosil je lakaste čevlje in novo, elegantno in slikovito uniformo. S seboj je prinesel okoli 60 pušk in potrebno muni-cijo in nekaj sto zastavic. S svojo darežlji-vostjo in možatostjo si je mladi gospod takoj pridobil naklonjenost Ljubibratiča. Imenoval se je Petar Markonjič, a govoril je dobro srbsko, nemško in francosko. Na vprašanje, odkod je, je odgovoril, da je sin bogatega očeta iz severne Srbije. Nekaj dni kasneje pa je prejel Ljubibratič lastnoročno pismo srbskega kneza Milana, kjer mu poroča, da ta mladi gospod ni nihče drugi kakor mladi knez Petar Karagjorgjevič.«
V	50 letih je bil Kutschbach najmanj 20 krat na Balkanu. O vseh svojih doživljajih je pisal Kutschbach obširen dnevnik, in na podlagi svojih beležk v dnevniku je napisal tudi svojo knjigo, ki deluje baš zaradi tega na čitatelja silno živo, kakor film nedavne balkanske preteklosti.
Pota so ga vodila od Bukarešta do Carigrada vsepovsod, kjerkoli se je dogajalo kaj važnega ali zanimivega. Opisuje obširno cetinjski dvor in pozna natančno vse boje proti Obrenovičem v Srbiji. Posebno poglavje pa je napisal o Albaniji, ki jo je prehodil kot — Albanec, v albanski obleki. Poglavje o Albaniji odkriva Evropi še mnoge neznane stvari v tej deželi.
Prav zanimivo opisuje Kutschbach tudi svoje bivanje v Srbiji v prvih mesecih svetovne vojne. Tu omenja Kutschbach prvič doslej neznane poskuse za posredovanje miru (1. 1915.). Kutschbach navaja v svojem delu značilen razgovor s Pašičem, in zanimivo je, da se je nemška vlada izjavila pripravljeno, da vpliva na Avstrijo, naj prizna Srbiji svoboden dostop na Jadran.
Tudi Bolgarija in Turčija Kutschbac.hu niso stalo neznane dežele, tudi tam je bil priča najvažnejših političnih dogodkov. — Zato pa bo služila njegova knjiga kot dragocen vir za spoznavanje razni '- »n Bokanu v zadnjih 50 letih.
Sledila je obširna razlaga, ki je n ponavljal. Samo to naj povem, da sem sti. nad njegovim spominom in natančnim poznavanjem zgodovinskih podrobnosti. Ko pa je s splošne egiptovske zgodovine prešel zopet ' Tutankamnu, sem onemel od začudenja.
Natanko je vedel, koliko otrok je imel Tutankamen,- kolikokrat se je poročil in raz--OS I[tA0S0fU IJOSA JJlUAOpOJ 0f |TM[ZO(J -|ioojod
rodnikov, vedel za imena babic in dojilj vsakega posameznega princa, koliko je tehtal prvorojenec ob rojstvu, koliko nilskih konj in nojevih jajec so povžlii za prve Tutankam-nove poroke itd. itd. Oblil me je mrzel pot, klecnil sem na stol ter ga poslušal z odprtimi usti.
Kupil sem dva kilograma medu, plačal 42 dinarjev zaradi «dobre vage» in odšel potrt, šele sedaj sem se zavedel, kakšen nevedneš sem. Tistega medu pa nisem mogel vživati. Vselej sem se spomnil na rajnkega Tutankam-na in v želodcu mi je postalo neugodno. Sem pač občutljiv človek.
In tedaj sem si dejal: Da bi še dalje uči-teljeval v tem kraju? Nemogoče. Ob ves ugleo pridem. V mesto pojdem, tam človek laže skrije svojo nevednost in pomanjkljivo >zo-brazbo. Šel sem k svojemu predstojniku, mi prav odkrito povedal vse in ga prosil, naj r premesti v prestolico. Blagi mož se me ;i usmilil. Zdaj živim v Ljubljani, hodim v ka varno brat časopise, prelistujem revije, tudi francoske in angleške, dasi ne razumem besedice. Kdor me opazuje, pride do zaključka: izobražen, načitan mož ...
Jaz si mislim svoje, pa nič preveč ne govorim, ravnajoč se po pregovoru: Kdor molči, dosti ve ali... V mestu je to mogoče, na deželi pa ne.
Kmetijsivo pri nas in drugod.
Klic po zvišanju pridelkov doni povsod. S povečanjem dohodkov naj bi se produkcija sorazmerno pocenila, odnosno bi se pridelovalcu rentabilnost izboljšala. A samo povečanje v tem pogled# 'še ni dovolj. Potrebno je tudi skrbnejše pridelovanje, odbiranje in pakovanje tako, da dobiva trg obenem tudi kakovostno boljše blago. Tako je zahteva trga. Domač "trg še tu in tam gleda nekoliko skozi pggrt^, internacionalni trg pa je neizprosen,- ’!ier je vsled silne konkurence razvajen, a obenem tudi previden. Odvzema le talce pridelke, kadar dobro ve kaj kupuje in kaj v njih plačuje. Pri novčevanju pridelkov igra veliko važnost tudi organizacija in način prodaje ter propaganda za uveljavljenje izvoznih dobrin.
Tehnika in druge pridobitve modernega časa so tudi v kmetijstvu napravile pravcat preobrat in čim sposobnejši so posamezni narodi, da se novemu stanju pri-lagode, uspešnejše je tudi njih kmetijstvo.
Ako pomislimo, da je pred dobrimi 100 leti v Chatillonu naš znanec maršal Marmont ustanovil veliko sladkorno tvornico, ki je na leto podelala 1,000.000 kg pese in izdelala 40.000 kg sladkorja, nas vendar preseneti ugotovitev, da dandanašnji bolji, srednji cukrovar izkazuje enake uspehe v q, t. j. kolikor preje kilogramov, toliko danes kvintalov. Današnji cukrovar podela na dan 170 krat tolikšne količine kot pred dobrimi 100 leti, izraba sladkorja iz pese pa je radi izboljšanih strojev in metod pridobivanja ter vsled povečane vsebine sladkorja v pesi — porasla za 600 krat. Pro-dukoija 1 q sladkorja je stala takrat kljub neznansko majhnim mezdam in majhnemu obdačenju 120 zaltih frankov, danes komaj dobro tretjino tega.
Slično je porasla produkcija in so se znižali pridelovalni stroški tudi v drugih panogah ne samo kmetijske industrije kot -take, nego v kmetijstvu samem s tem, da se je prišlo do boljših gospodarskih sistemov, metod, do uporabe umetnih gnojil,
strojev in orodja ter do intenzivnejšega obdelovanja in izrabe zemlje, izboljšanja denarništva, kreditništva, komunikacij itd.
Danes smo na tem, da nam proizvodnja takorekoč dela manj skrbi kakor pa vnov-čevanje pridelkov. Na trgu danes velja znamka. Pridelek mora biti tipiziran, prihajati na trg vedno v isti kakovosti in tako obeležen, da kupec ve kaj in po kakšni ceni kupuje odnosno plačuje, povrhu vsega tega pa mora biti podprt z zadostno propagando in reklamo.
Kmetijsko naprednejši narodi se v vsem zahtevam trga čimprej prilagodevajo in dosegajo dobre uspehe na škodo zaosta-lejših narodov. Njihovo blago, njihovo znamko tjg išče in dobro plača, neobele-ženo, manj poznano blago pa ne najde kupca.
Med temi zaostalimi narodi smo tudi mi skoraj z vsemi našimi pridelki. Temu bo treba odpomoči in zato bomo tozadevnim vprašanjem v našem listu posvečali vso pažnjo.
Za vzgled napredovanja po vojni lahko navedemo sosedo Avstrijo. Ta prej uvozna država, je v mnogih panogah kmetijstva dosegla ne le to, da zadošča domačim potrebam, nego pridela preko te potrebe in izvaža znatne količine kvalitenega, obeleženega, znamkinega blaga. Posebno je prejšnji uvoz jajac, mleka, sira, odpadel, domači konsum je pokrit z domačim pridelkom in še ga preostaja za izvoz. Znani so v zadnjih 5 do 6 letih postali zlasti raznovrstni avstrijski siri in maslo, ki si uspešno utirajo pot. V sladkorju tudi že imajo nad produkcijo in vedno večja carinska zaščita domače produkcije dokazuje, da se Avstrija še naprej trudi čimveč postati neodvisna od uvoza.
Na Danskem, v Holandiji i. dr. se kmetijstvo tudi danes dobro izplača, investirani kapital daje lepe obresti in rento, do-čiin pri nas še vedno tožimo, da ra kmetovanje ne izplača. Tudi mi	>	priti
na bolje.
Občni zbor naših sadjarjev in vrlnari
Občni zbor »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, ki se je vršil v četrtek, dne 29. maja v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani je pokazal tudi letos lep napredek tega društva.
Predsednik, kmet. svetoik Viljem Rohr-mau je otvoril občni zbpozdravil delegate in zastopnika kr‘ ‘ Sanske uprave g. ing. Skubica.
V svojem daljšem nagovoru je povdaril razveseljivo dejstvo, da društvo stalno napreduje in ima že okrog 170 podružnic in čez 9000 članov. Zahvaljuje se učiteljem, ki po širnih in oddaljenih predelih dravske banovine delujejo po naših podružnicah. Zahvaljuje se mnogim predavateljem, ki nesebično in z vso požrtvovalnostjo širijo in utrjujejo naše delo.
Pozdravlja ustanovitev drevesničnega odseka, ki bo veliko pripomogel k pravilni ;vzgoji sadnega drevja.
Glavni tajnik nadzornik A. Škulj je podal obširno poročilo iz katerega posnemamo sledeče:
V društvu vlada lepa harmonija in delo-Ijubnost. Kakor vsako leto je tudi v pretečeni dobi število članov lepo napredovalo. Ob zaključku leta 1929. je bilo 8108 članov (napredek za 942 članov).
Podružnic je bilo 147 s 6160 člani, med tem ko je štelo društvo v letu 1928. 130 podružnic s 5490 člani.
Raznih podpor so dobile podružnice čez
130.000	Din ter raznega orodja in sredstva za zatiranje škodljivcev. Zavednost članstva se kaže posebno v tem, da je od 9000 Iflanov ostalo na dolgu le 113 zamudnikov. Vsekakor znak velike zavednost, pa tudi vstrajnega dela v upravi.
V Ljubljani je bil v jeseni sadni sejem na katerem je bilo razstavljenih skoraj (2000 ameriških zabojev sadja. Ta sadni
sejem je izdatno dvignil našo sadno trgovino in pridobil ugled našemu sadju tudi v inozemstvu.
Iz blagajnikovega poročila g. profesorja Jos. Verbiča povzamemo le glavno. Društvo je imelo v 1. 1929. 269.518 Din dohodkov in 216.050 Din. stroškov, torej preostanka Din 53.467'—. Čisto društveno premoženje znaša 73.993 Din in je narastlo od prejšnjega leta za 20.767 Din.
V	nadaljnem so bili v stvarni debati sprejeti razni predlogi glavnega odbora in podružnic, ki stremijo za nadaljnim smo-trenim dvigom sadjarstva in vrtnarstva potom pravilne vzgoje sadnega drevja, z zatiranjem sadnih škodljicv, prirejanjem sadnih razstav in sejmov. Posebno važen je bal sklep, da se vrši vsako leto sadjarski kongres, ki naj razpravlja o vseh perečih vprašanjih, posebno glede organizacije sadne trgovine.
Ko je bilo še sklenjeno, da se vrši prihodnji občni zbor v Mariboru, so se vršile na predlog g. delegata A. Bukovica volitve z vzklikom. Na predlog g. ravnatelja Lunačka so bili izvoljeni sledeči gg. Predsednik: V. Rohrman, I. podpredsednik: M. Humek, II. podpredsednik: Jos. Priol, tajnik Andrej Škulj, blagajnik Jos. Verbič; odborniki: Dolinšek Ivan, ing. Ferlič Pavel, Goričan Fr., Kafol Fr., Levstik Miloš, Močnik Peter, Omerza Viktor, ing. A. Podgornik, Petkovšek Val., Sagadin Ljudevit, ing. Skubic Josip, Štrekelj Josip. Namestniki: j Istinič Ivan, Novak Josip, Aplenc Fr., Lah Rado, Plesec Fr., Mravljak Ivan, Lovše Ant., Flego Ant. Vardijan Fr., Zupanc Jože, ing. Jeglič Ciril, Lap Ant. Pregledovalci računov: Kranjc Ivan, Kobal Josip.
Delegati so popoldne posetili velesejem in se z nočnimi vlaki vrnili na svoje domove.
V nedeljo je obisk velesejma dosegel rekordno število. Sejem je poselilo 24.000 ljudi iz vseh krajev države in tudi tujcev je bilo precej. Posetniki iz juga države ter Bosne in Vojvodine se posebno zanimajo za naše vozove. Lahki, lovsk, mesarski
i	(zapravljivčki) luksuzni vozovi, ki so napa posebnost, so se kaj priljubili Hrvatom in Srbom.
V nedeljo in danes je prišlo do večjih sklepov. Posebno dobre kupčije zaznamujejo gospodarski stroji. Zaključki so bili sklenjeni za veternjače, pluge, mlatilnice, gnojne sesalke, bencinske motorje in žitne čistilnice.
Mnogo mlečnih separatorjev je prodanih. Manj pohvalno se izraža mizarstvo. Zanimanje je veliko, a do kupčij še ni prišlo. Stroji za obdelovanje lesa so predmet povpraševanja, istotako liladinle naprave.
Peti dan velesejma.
Aparati za autogeno varen je kažejo znaten napredek. Prodanih je že mnogo.
Razstavljeni avtomobili so bili do nedelje samo predmet občudovanja. Danes je bilo prodanih nekaj voz. Enak položaj je z motornimi kolesi. Malo kupčij je bilo sklenjenaih v mlinostavski industriji, med tem ko so grafični stroji dva do trikrat prodani.
Posebno zanimanje na trgu vlada za naše domače akomulatorje in zlitine iz umetno kovine. To so zlitine, mešanica antimona in svinca. Važ,no je pri tem predmetu, da je to popolnoma naš produkt in da gre v svet pod značko »Made in Jougoslavia«. Na domačen in tujem trgu jo ta predmet zmožen konkurence in je jako čislan.
Razen iz naše države in to iz Banata, Dalmacije in Srbije je bilo včeraj in danes na velesejmu mnogo tujcev z Italije, Nem-
čije in pa celo iz Francije. Mnogo mestnih in podeželskih šol dnevno poseča sejemske prostore.
Med razstavljavci vlada precej optimizma. Razen par tvrdk upajo vsi na dobre kupčije. Domači produkti se močno uveljavljajo in zadobivajo priznanje domačinov in tujcev.
*
Gospodarske vesti.
X Znižanje obrestne mere priv. Agrarne banke. Na seji upravnega sveta priv. Agrarne banke v Beogradu je bil sprejet sklep, da se z ozirom na znižanje diskontne inere Narodne banke znižajo debetne obresti za 1 Yt%. ludi med privatnimi bančnimi podjetji v Beogradu se opaža živahna akcija za splošno znižanje debetne mere.
X Ustanovitev ekspoziture priv. Izvozne d. d. v Skoplju. Na pobudo gospodarskih krogov Vardarske banovine, je družba sklenila ustanoviti za časa jesenske kampanje razpečevalno ekspozituro v Skoplju za izvoz poljskih pridelkov iz cele banovine.
X Sezijski kredit Narodne banke. Upravni svet Narodne banke je sklepal o preskrbi se-zijskih kreditov zainteresiranim gospodarskim panogam. Razveseljivo je, da kaže postopek upravnega sveta v tem oziru popolno preoii-jentacijo. Sezijski krediti se bodo v smislu novega kreditnega osnutka odslej podeljevali po ključu, ki se še trenutno proučuje, neomejeno. Kot nadaljna novost kreditne politike Narodne banke je 'takojšnja mobilnost kratkoročnih posojil, s katerimi naj se odpomore naraščajoči gospodarski krizi.
X Uvoz žita in moke v Španijo zabranjen. Italija*1"’ ' poročajo, da je španska vlada prepov	k	uvoz žita in moke in to tp-
liko čat	™ier ne prekoračijo cene zneska
Pesctas 53— za 100 kg. To odredbo utjrtTe-ljuje španska vlada s splošno agrarno Kmjžo, ki vlada v državi, vsled nenadnega padca žitnih cen.
X Mestna hranilnica ljubljanska na zagrebškem denarnem trgu. V zadnjem času je ljubljanska mestna hranilnica dovolila večje število hipotekarnih posojil pod ugodnimi pogoji.
X Povečanje objektov državne tiskarne v Beogradu. Državna tiskarna v Beogradu je razpisala natečaj ponudbe 6000 m2 zemljišča za zidavo novih tiskarničnih objektov.
X Prencšeiui razstava obrtniško razstave v Beogradu. Obrtniška razstava, ki bi se imela vršiti v Beogradu za časa vsesokolskega izleta, je radi tehničnih zaprek prenešena na mesec oktober, oziroma november.
X Bilanca Škodovega koncerna. Bilanca za 1. 1929 izkazuje Kč 67,080.872-— čistega dobička (1. 1928 Kč 53,362.745-—). Dividenda se letos zviša od Kč 70-— za leto 1928 na K8 90'— za zadnjo poslovno dobo, plačljiva od 2. junija 1030 dalje. Zanimivo je, da je na občnem zboru podpredsednik dr. Jaroslav Preiss podal ostavko, ker je bil izvoljen pri konkurenčnem podjetju »Českoiijpravska« za predsednika _ tega podjetja. Češki listi živahno komentirajo to spremembo, ki dovoljuje dve možnosti: vzajemno sodelovanje obeh podjetij z namenom končne fuzije, ali pa oster konkurenčni boj. Prva možnost ima med češkimi gospodarskimi krogi mnogo privržencev, ker se v splošnem sodi, da bi taka fuzija močno okrepila čehoslo-vaško železno industrijo. Baje je tudi prvi podpredsednik Škodovih tovarn Evgen Schneider (Creuzot) naklonjen tej prvi kombinaciji.
X Polom največjega gradbenega podjetja v Rimu. Po vsej Italiji in tudi drugod znano gradbeno podjetje comm. Edoardo Tabanelli v Rimu je napovedalo konkurz. Pasiva podjetja znašajo preko 23 milijonov lir. Govori se, da je prizadetih pri tem polomu večje število slovenskih lesnih tvrdk v Jul. Krajini in tudi v Jugoslaviji.
X Državne podpore za obrt in hišno industrijo. Državni zavod za pospeševanje industrije in obrtništva sporoča, da se denarne podpore iz proračunskih sredstev in iz razpoložljivih dohodkov razredne loterije podeljujejo samo v primerih obče važnosti in splošnih koristi. Glasom sklepa ministrstva za trgovino in industrijo se ta pomoč podeljuje samo za dela obrtne in hišne industrije, ki predstavljajo nov način izdelovanja ter nudijo obče državne in narodne koristi.
X Gospodarski predstavniki Grčije na obisku po naši državi. V nedeljo je dospela v Beograd večja skupina grških gospodarstvenikov in intelektualcev z namenom ustvarjenja gospodarskega in kulturnega zbližanja obeh balkanskih narodov. Grški gosli, ki so bili v Beogradu prav prisrčno sprejeti, nameravajo prepotovati vse važnejše predele naše države in obiščejo po binkoštnih praznikih tudi Slovenijo.
Horaisa poročila.
dne 2. junija 1930.
Na ljubljanski borzi je bil danes srednji devizni promet. Večje zanimanje je vladalo v devizah Curih, Dunaj, Berlin in Praga. Tečaji so ostali neizpremenjeni.
Devizna tržišča.
Ljubljana, dne 2. junija. Amsterdam 22-78, Berlin 13-5025, — 13 5325, Bruselj 79053, Budimpešta 9-8987, Curih 1094 40 - 1097-40, Dunaj 7-9746 — 80046, London 275-21, Newyork 56535, Pariz 22206, Praga 167-55 — 16835, Trst 295-72 — 297-72.
' Zagreb, dne 2 junija. Amsterdam 2275 — 22-81, Dunaj 7 9746 — 8 0046, Berlin 13 5075 -13-5325, Bruselj 7 8853 — 7-9253, Budimpešta 9-8837 — 9 9137, Milan 295655 — 297-655, London 27481 — 275-61, Newyork ček 56-435
— 56635, Pariz 22106 — 22306, Praga 167 55
— 168-35, Curih 1094 40 - 1097 40.
Dunaj, 2. junija d. Devize: Berlin 196 60, Amsterdam 285 08, Kopenhagen 18955, Stockholm 19015, Newyork 709, London 344462, Pariz 22/79, Bruselj 98 94, Praga 21 0225- Beograd
12-52,, Budimpešta 123-93, Bukarešta 4 2087 VarSava 78-49, Sofija 5-1382, Milan 37 1375 Curih 137-16.
Curih, dne 2. junija. Beograd 9125, Pariz 20-265, London 25-1125, Newyorlc 516-85 Bruselj 72125, Milan 27 075, Madrid 62-90, Amster* dam 207-85, Berlin 123-33, Dunaj 72-89, Stockholm 13865, Oslo 138-30, Sofija 3-745, Praga 15-325, Budimpešta 90-325, Atene 6-70, Bukarešta 3-07.
Vrednostni papirji.
Ljubljana, dne 2. junija 1930. Celjska 160-—, Ljublj. kred. 120--, Praštediona 905-, Kr. zav. 170— Trboveljska 443-—, Vevče 117-—, Stavbna 40 —, šešir 105-—, Ruše 270—280.
Zagreb, dne 2. junija 1930. Drž. papirji: 1% inv. pos. 87K — 88, ratna šteta aranž. 430 do 432, kasa 430 'A — 432 (431), junij 431 do 432 (431), julij 431 — 432 (431), december 432 do 433 (432, 43234), 4% agr. 54% agr. 54'A dao 55, 7% Blair. pos. 85Vi ~ 85%, 8% Blair, pos. 97K - 9762 (97'A), 7% pos. hip. banke °4/4 — 85. Banko: Praštediona 900 — 910, Udružena banka 196M — 198, Ljublj. kredit. 120 d., Medjunarodna 60 d. Ind. podjetja: Še-čerana Osijek 367^ — 372'A, Trboveljska 438 do 440, Slavonija 200 — 205, Vevče 120 d.
tl maj, 2. junija. Bankverein 18-40, Kreditni' zavod 51, Donavsko-savsko-jadranska železnica
13-53, prioritete 93-25, Ruše 34, Trbovlje 54J Leykam 5.
Žitna tržršča.
Budimpešta, dne 2. junija. Tendenca slabša, promet srednji. Pšenica: jun. 22-45, 22 76 22-51 (22-42 — 22-44), okt. 2103, 2108, 2102 ’ 21-12,' 20-75 (20-75 - 2076). Rž: (11-60), okt. 12-96 13 02, 12-74 (12-74 - 12-76). Koruza: jul. 12-33 12-17 (1217 - 12-18), avg. 12 59 (12-46-12-48).
grfedfežliščeo
LOHENGRIN.
To je že druga Wagnerjeva opera v tej sezoni. Loheng-rin pomeni za Wagnerja nekak mejnik v njegovi tvorbi. Opera ima še vedno’ mesta, kjer lahko govorimo o recitativih, ari. jah, ansamblih, finalih. Obenem pa je prekomj ponirana v zmislu <deitmotivov», torej^v!z-fini slu Wagnerjeve muzikalne drame. Težišča glasbe je kajpada v orkestru. Po široki ekspoziciji prvega dejanja sledi neskončno drugo z vsemi ceremonijami, ki jih spremljajo zvesto štiri^Jt^obentači z neizogibnim «heroldom». Pri tretjem dejanju, ki ima nekaj neizmerno toplih mest, je človek že pošteno utrujen in naveličan. Opazil sem, da je mnogo ljudi po drugem dejanju odšlo. Gfotovo je, da bi izdatne krajšave danes operi ne škodile.
Lohgngrina so priprajjili v razmeroma krat« keni *Jq8U temeljito. Dirigiral je ravnatelj P o 1 i 6 in poskrbel z močno podčrtano dinamiko za pestrost. V Pragi sta vzela Zemlinski in. pozneje Steinberg mestoma mnogo hitrejša tempa. Orkester je v predigri tupatam disto-niral, pozneje pa kotrabasi v unisonih očasih izdatno, še bolj seveda trobentači na odru.
Nekaj vlog je bilo podanih nad vse sijajno: Elza (Kunčeva), Ortrud (Thierry), kralj Henrik (Beteto), Tebramund (Primoži c). M a r č e c kot Lohengrin je odslovil labuda v prvem dejanju nekam plaho, poznejo je bil boljši, vendar v primeri z onimi štirimi šibek. Pri njem se mi zdi fraza včasih raztrgana, cesar bi pač ne bilo težko odpraviti. In še eno: pri njegovem petju imam dojem, kakor bi imel pevec kaj v ustih. Intonačno je pa zelo zanesljiv in ritmičen tudi.
Zbori so zadovoljevali in so zveneli sočno, Manjše vloge so podali solidno in je celotna predstava bila prav zaokrožena. Obisk sred-njedober. Vsekakor pa nam je Lohengrin bližji od Valkire.	Slavko	Osterc.
jubilejna prireditev desei-leiiniice LUP.
Lahkoatletsko državno prevnstvo. — Tenis turnir za prvenstvo Ljubljane.
V soboto in nedeljo je slavil LNP desetletnico svojega obstanka. V proslavo tega dogodka je priredil velik nogometni turnir, za katerega je darovala mestna občina krasen pokal. Pokal si je priboril team Gradca po žrebu. Beograd je prejel pokal LNP-a.
Prireditev ni prinesla podsavezu ne gmotnega in ne moralnega uspeha. Slab obisk gre na rovaš prireditelja, ki ni poskrbel za zadostno reklamo. Le povsem ponesrečena postava moštva, ki je igralo v nedeljo z Beogradom, je kriva, da ni ostal pokal mestne občine doma. Zakaj oe je Bertonclja v nedeljo izločilo', je vsekakor uganka. Nekoliko iz-premenjena sobotna proslava Ljubljane, bi vsekakor osvojila pokal ter je bila po sobotni igri tudi najresnejši pretendent.
Izidi nedeljskih tekem so sledeči: Ljubljana : Koroška 7 : 3 (3 : 2); Gradec : Beograd 3 : 3 (1 : 1); štajerska : Koroška 1 : 0 (0 : 0); Beograd : Ljubljana 1 : 0 (1 : 0).
V Ljubljani je Primorje zmagal nad Ilirijo v lahkoatletskem državnem prvenstvu s 55.515-36 točkami napram 39.768 98 točkam Ilirije.
V Zagrebu je zmagovalec Hašk pred Con-cordijo in Maratonom. Doseženih je bilo vei novih državnih rekordov.
Na igrišču Ilirije se je vršil tenis turnir ze, prvenstvo Ljubljane in so zasedli vsa prv» mesta Zagrebčani. Pokal župana dr. Puca si je priboril g. Karel Friedrich (Hašk).
Vzs*®!* brezposelnosti v Angliji.
Na zborovanju konservativne stranke v Bury-ju, Lancashire, je imel voditelj angleških konservaticev g. Baldwin pretekli teden velik govor o brezposelnosti angleških delavcev in njenih vzrokih. Govornik je najprej ugotovil, da je število brezposelnih poskočilo v zadnjih dvanajstih mesecih za 634.000 oseb.
Vzrok brezposelnosti v Angliji in pred-.vgem pa vzrok poraznega naraščanja te ■težke socijalne nadloge tiči po Baldwino-vem mnenju v prvi vrsti v nesorazmerju med mezdami angleškega delavstva in delavstva na evropskem kontinentu. Govornik je navajal v tem pogledu sledeči podatke: če se označi višina angleških delavskih mezd in s tem tudi življenski standard angleškega delavstva s številko 100, potem izražajo odnosno višino pri delavstvu drugih evropskih držav znatno nižja šte-
vila, n. pr. v Berlinu 68, v Italiji 46, na Poljskem 47 in na Češkoslovaškem 53.
Po mnenju g. Baldvvina je razvoj angleške industrije vsled tega nesorazmerja skrajno oiežkožen in radi tega ne more Anglija konkurirati na polju industrije z ostalimi evropskimi državami. Odtod tudi pešanje angleške industrije in naraščanje brezposelnosti v vseh panogah, za katero se torej imajo zahvaliti angleški delavci po Baldwinovem mnenju v prvi vrsti konkurenci svojih evropskih stanovskih tovarišev.
Ker pa evropskih držav ni mogoče prisiliti, da bi zvišali standard svojih delavcev samo iz obzirov do Anglije, je za Baldvvina edini izhod iz krize v tesni strnitvi vsega bristkega imperija v eno samo zaključeno gospodarsko enoto.
Mošlerne valilnice perutnine.
Ne v okolici, ampak sredi Berlina stoji danes ena največjih nemških valilnic za perutnino, odkoder razpošiljajo izvaljene piščance in račke na vse strani nemške države, pa tudi v inozemstvo. V valilnici se umetno izvali nad 1 milijon piščancev pa leto. Poslopje, kjer se nahaja valilnica, pa je bdlo prvotno velika garaža. Ker se pa prodaja avtomobilov ni obnesla, so garažo preuredili v valilnico.
Valilnica je podobna veliki operacijski dvorani. Visoka je dve nadstropji z visokimi okni. V tem poslopju opravljajo v bele halje oblečeni možje svoje delo pri
5	do 6 metrov dolgih in kot mož visokih 'omarah. Opazujejo toplomere in gledajo ekozd male kukalnice v notranjost valilnih peči, kjer mora biti vedno točna 38 stopinj Celzija toplote. Vsake tri tedne vlože v tako omaro po 22.000 jajc, kjer se izleže ravno toliko piščet.
V	omare vlagajo po sto in sto jajc najrazličnejših vrst. Omare ogrevajo in zračijo z elektriko. Zgoraj vlagajo jajca, spodaj pa prilezejo po 3 tednih piščanci iz njih. Človek bi misMl, da v teh omarah ni ■nikakega življenja, toda motiš se. Vsak dan obhaja ta ali ona skupina svoj rojstni 'dan z oglašujočim čivkanjem. V vseh še-etih omarah se izvali vsake tri tedne po
120.000	piščančkov.
Piščance razpošiljajo takoj, ko se izležejo. Takrat vzdj^^i&pjjreč |e po cela dva dni brez hrtme.	fifa	spravljajo	v
škatlje, kakor pttžgJlsjo klobuke, po šest
škatelj zlože v velik karton in hajdi na pošto ali na železnico! Piščančki se stiskajo, da jih ne zebe, pa tudi mehka podloga v škatljah jih varuje hladu. Zrak pa prihaja v škatlje skozi male luknjice.
Iz vseh jajc se seveda ne izležejo piščančki. Taka jajca polagajo v posebne omare in jih označijo s posebnim znakom.
»Fabrikacija< piščancev danes v Nemčiji prav dobro nese, ker veliko število kmetov rajše kupuje piščančke kakor pa da bd imeli doma sami sitnosti z valjenjem. Dva dni star piščanček stane 65 pfenigov (okoli 8 Din), komaj izvaljena račka pa poldrugo marko (okoli 20 Din). Največ piščancev prodajo iz Berlina na Švedsko in na Holansko, ker vzdrže piščanci prevoz do 50 ur.
Piščanci, ki jih ne morejo prodati takoj, denejo v posebne prostore, kjer se nauče zobati že v par urah kar sami brez koklje. Po 100 do 300 jih čepi v posameznih kletkah, kjer so razdeljeni po starosti. V kletkah neprestano čivkajo in žro, vedno žro. Ce se jim približa človek, zbeže po žična-tih tleh na sredo kletk, ko se pa zopet ojunačijo, se takoj spravijo zopet na zobanje. V odgojnah kletkah je stalna temperatura 30 stopinj. Vsled primerne hrane se zrede mlade živalice že v 14 dneh do pol funta teže.
Posel v valilnicah traja od srede novembra do konca julija, poleti pa je v omarah in kletkah vse tiho in mrtvo, do prihodnje jeseni.
Iskanje pračloveka.
Pod vodstvom' dr. Roy Chapman An-drews, člana ameriškega naravoslovnega muzeja, je odpotovalo dne 26. maja t. 1. iz Pekinga takoimenovana srednjeazijska ekspedicija v Mongolijo. To je peto in zadnje raziskovanje omenjene ekspedicije in njen cflf je po izjavah dr. An$rewsa ta, da izsledi prednike takoi^&bvanega »pekinškega pračloveka«, čigar ostanki so bili nedavno odkriti.
Vzhodno od ceste, ki pelje od Kalgana v Urgo, se nahaja zemljišče v obsegu več etotisoč kvadratnih milj, ki ni sedaj nič drugega nego peščena puščava, a je bilo v dobah davne preteklosti naše zemlje gotovo pokrito z gozdovi, tako da so mogli prebivati tod tudi ljudje. Ce je res, da .so prišli predniki »pekinškega človeka« iz Mongolije, tedaj je po mnenju dr. Andrew-sa gotovo, da so prišli ravno iz zgoraj omenjenih krajev. Ameriški raziskovalec je prepričaj, da pobijva eden ali drug ia-jmed številnih požčemh gričev tudi celo okostje orjaškega »baluchitherijac, najtežjega sesavca, kar jih pozna znanost. Dr. Andrews upa, da bo gotovo našel vsaj tako okostje.
Ekspedicija je odpotovala iz Kalgana z avtomobili, katere pa bo morala pozneje v puščavi seveda nadomestiti s kamelami.
Jetnišnico je prodal.
V	neki vasi v nemški Švici so orožniki prijeli nekega postopača, ki se ni mogel izkazati z nikakšnimi papirji. Orožniki so postopača aretiral, ker pa v vasi ni bilo zapora, so ga zaklenili v prazno hišo. V hiši je postopač čakal, da se je zmračilo, v mraku pa je nagovoril slučajno mimo idočega kmeta, naj mu odpre vrata, ki jih je njegova žena v pozabljivosti zaklenila, ko je odšla z doma. Kmet je res vrata odklenil in potepuha izpustil. Zunaj pa sta se kmet in potepuh kmalu zapletla v pogovor, med pogovorom pa je potepuh omenil, da bi svojo hišo rad prodal magari za 1000 mark, samo če bi našel kupca. Kmetu se je zdela ponudba ugodna in je takoj ponudil 300 mark are, ostanek pa kasneje. Da je potepuh na to ponudbo drage volje pristal, potem pa pobegnil, ni treba 'o posebej omenjati.	I
bSs Mu&gjanai
za
popolnoma suh stalno v zalogi pri družbi „1 L I R I J A.** v Ljubljani na Dunajski cesti kfev. 46 - - - - Telefon 28-20
Z mednarodne razstave v Stockholmu.
Popotnik in poročevalec.
Eden najznamenitejših današnjih popotnikov in časnikarskih poročevalcev je Francoz Albert Londres. To je človek, ki ga težko najdeš doma. Če ga iščeš v Parizu, ti povedo, da se je ravnokar odpeljal v Marseille, če hitiš za njim v Marseille, zveš, da je že v Nizzi, v Niza ti pa zopet povedo, da se je že vrnil v Pariz. Je to torej človek večnega nemira, ki mu žilica nikjer ne da miru.
O svojem veselju do potovanja pravi sam, da potovanje zanj ni nikak napor temveč praznik. Piše pa ne posebno rad. Toda kaj hočemo: če ni človek večkraten milijonar, mora pač potovati kot poročevalec. Ali pa kot pomorščak. Poročanje in pisanje je zanj samo sredstvo, da potuje, včasih je pa tudi poročevalska služba prav zanimiva.
Svoje prvo večje poročilo je objavil v velikem francoskem listu »Matinu« o obstreljevanju Reimsa in o požaru tamošnje slovite kate-
■	drale. Slučajno se je mudil v mestu, ko je katedrala gorela celih 24 ur. To je bil grozen, a veličasten prizor. Popis tega požara mu je utrl pot do poročevalstva in do večjih potovanj po Evropi.	*
Kot vojni poročevalec ]e Dil najprej dodeljen belgijski armadi, kasneje je pa prišel do Dardanel in v Solun. V družbi nekih angleških poročevalcev se je s srbsko armado umikal preko Albanije. Toda vseh teh dogodkov sain ne smatra za važne, ker ga je vedno bolj zanimala politika.
Kot politični poročevalec je prišel v Španijo 1. 1919., kjer ga je sprejel kralj Alfonz XIII.
O	avdijenci je objavil daljše poročilo v francoskem listu »Petit Journal«. Poročilo je izzvalo v španskem parlamentu velikansko senzacijo in je imelo za posledico padec tedanje španske vlade.
Naslednje leto ga je zamikala Rusija, kjer je bila revolucija v polnem teku. Toda kako dobiti potni list? Londres je lovil boljševiške komisarje po vseh večjih mestih Evrope, da bi dobil težko zaželjeni dokument, nazadnje pa jo je mahnil v Rusijo brez potnega lista preko Finske.
Takrat je ravno divjala vojna med Finsko in Rusijo. To je bila za poročevalca nova težava, ki jo je pa tudi srečno premagal. Na mejo se je dal peljati od finskega častnika, ki je vihtel belo zastavo. Nekaj časa so ga vojaki gonili sem in tja, končno pa se je Londresu le posrečilo, da je kot prvi zapadno-evropski poročevalec stopil na tla boljševiške Rusije, kjer so ga najprej zaprli, kmalu na to pa mu je vlada dovolila, da je ostal v Rusiji lahko nekaj let.
Komaj pa se je vrnil iz Rusije, ga je zopet zaneslo na drugo stran zemeljske oble, v Ameriko. Pač nemiren duh, za katerega nikdar nobena dežela ni dolgočasna in za katerega je vsak dogodek zanimiv.
Matere „ZIa4e zyezde“.
V	Zedinjenih državah so po svetovni vojni odlikovali vse matere, ki so izgubile v vojni svoje sinove, z >zlato zvezdo«. Odtod imajo odlikovane matere svoje ime
»gold star mothers«. Za matere »zlate zvezde« bo letos priredila ameriška vlada potovanje v Francijo, da jim omogoči obisk grobov njihovih sinov. V Francijo se bo pripeljalo nad 5000 mater na stroške vlade Zedinjenih držav. Posamezne oddelke dobo vodili ameriški častniki in vlada si prizadeva^ materam potovanje kolikor mogoče olajšati. Taka potovanja bo prirejala ameriška vlada vsako leto, tako da bodo lahko vse matere obiskale grobove svojih sinov v Franciji.
77
ffievesia in zaročenke".
V Nemčiji so začeli razlikovati »nevesto« od »zaročenke«. V mnogih krajih namreč uporabljajo izraz »nevesta« (Braut) tudi za prijateljico, za dekle, s katero »se fant meni«. Zato so upeljali sedaj za bodočo ženo izključno »zaročenka« (Verlobte). To je posebno važnega pomena pred sodiščem: nevesta je dolžna priseči, dočim zaročenka lahko odreče prisego.
§c9taffEiausen
	precizne
IVAM	žepne ure
PAKIŽ	Ljubljano
Pred Skalijo itev. 15
Za birmo
ure s 15% popustom
Ivan Pakiž
liubijana. Pred SkofijO it. IS
Stalna rastava umetniških slik
in velika izbira
-- okvirjev ■■
Ljubljana
Mestni trg 25
A. K O S
nasproti Magistrata.
Naročajte naš list!
POZOR - ženini In neveste -
madrace, posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najcenejše
Rudolf Radwaa JSSffišt,
FRANC ERJAVEC
TRGOVINA USNJA LJUBLJANA - STARI TRG iia
Velika izbira
tu- in Inozemskega usnja,
prvovrstnih kruponov in
gornjih delov v vseh barvah
IZDELUJE SE TUDI PO NAROČILU
Sosiilna
Tomšič
Sv. Jakoba trg 5
nudi najboljše zagrebško pivo, čez ulico vrček 4 Din. — Vsa vina čez ulico 2 Din ceneje od litra količine dalje.
Inserirajte v »Jugoslovan - u“!
KUVEttRT KUVERTA Li“k!i ana
in konfekcija	■-	Vožarski	pot	1.
papirja DRUŽBA. Z ®. Z. Karlovška c. 2.
B
Edini slovaški zavod l. .z tujega kapitala je
Vzesjeiuaffl seavtaeovctiutica
v JGiubijani, 'Deinafsfoa ce&ia 17
Sprejema v zavarovanje:
1. Proti požaru: o) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3. Sprejema vžlvljcnskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentah in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah. .
_—_ —   — ——...
3
::
:: Na drobno 1
8»8^8{8i8iffl!»8i8!8M888a888888«a;!8i888S!I888tt888S8S8;8888i8«8ifi|
tif
debelo I
j*	Knjigarna,	umetnine, muzikallje
I GORIČAR & LESKOVŠEK
ij CELJE, Kralja Petra cesta 7 in 9
Telefon 39.	,	Račun	poštne	hranlln.	10.716.
šf Veletrgovina s papirjem, pisalnimi In risalnimi potrebščinami. — Gramofoni In plošče.
S«» Mb " J * p • •	*	??****	S??****	*	*_*	*	*	*	*
::
i
Stran 8.	JUGOSLOVAN
Razglasi kraljevske banske uprave.
I. No. 4670/1.
Razpis.
Na podlagi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje 19 službenih mest banovinskih cestnih nadzornikov v področju dravske banovine.
Prosilci za ta mesta morajo poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za vstop v državno službo, izpolnjevati tudi specialne pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razr merjih cestnih nadzornikov in njih prejemkih ter morajo dokazati, da so dovršili obrtno, ali nižjo obrtno ali njim podobno šolo in da so jim poznani vsi zidarski in tesarski posli.
Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z vsemi prilogami po čl. 12. uradniškega zakona, je vložiti najkesneje do 15. junija 1930. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. maja 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblaste v.
bar, Vrh št. 17, je vložila proti toženi stranki Bakšetu Alojziju, pos. sinu, neznanega bivališča nekje v Ameriki radi ne-zak. očetovstva in plačila preživnin k opr. št. C I 25/30 - 1 tožbo,
Prvi narod za ustno razpravo s - je določil na 14. junija ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 1, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Frančiška Bakše iz Drane št. 22 za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 28. maja 1930.
E 297/30 —9.
1365
Dražbeni oklic.
Opr. št. 270/30.
Razpis.
Razpisuje se mesto pripravnika državnega pravobranilstva I. kategorije 9. grupe pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj so vlože pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani najkesneje do vštetega
10. junija 1980.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo označiti v prošnji podatke ter opremiti prošnje z uradnimi listinami, ki jih zahtevata čl. 10. in 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Prednost imajo prosilci z enoletno sodno prakso in položenim doktoratom.
Državno pravobranilstvo v Ljubljani,
dne 2. junija 1930.
Državni pravobranilec: Dr. SoAvan s. r.
>C I 25/30 — 1.
Oklic.
1375
Tožeča stranka nedl. Cvelbar Anton, Vrh št. 17, zastopana po varuhinji Mariji Cvel-
Dne 12. junija 1930. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bukošek, vi. št. 166, pare. št. 506/28, gozd.
Cenilna vrednost: 15.952-80 Din, najmanjši ponudek: 10.635-20 Din.
Pra 'ice, ki ne bi pripuščale <1"'',be, je priglasiti sodišču napozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. II., dne 26. maja 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
St. 4876/29.	1373
Razglas.
Lov občine Mala gora se bo oddajal v zakup za dobo od dne 1. avgusta 1930. do dne 31. marca 1935. na javni dražbi v soboto, dne 13. julija 1930. ob enajstih pri sreskem načelniku v Kočevju, soba št. 5, kjer so na vpogled dražbeni pogoji.
V	Kočevju, dne 6. maja 1930.
Sreski načelnik: Logcr s. r
pri podpisanem magistratu, in sicer med uradnimi urami ob delavnikih od 8. do 12, ure dopoldne.
Magistrat Guštanj si pridržuje pravico oddaje del neglede na višino ponujene vsote brez obrazložitve izbere dražite!ja.
Magistrat Guštanj, dne 26. maja 1930.
Štev. 275—prez—30.	3—2
Razpis.
Na juridični fakulteti v Ljubljani se razpisuje mesto docenta ali izrednega profesorja za pravno zgodovino južnih Slovanov.
Prosilci za to mesto naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje, katerim je dodati curriculum vitae ter znanstvene spise, do 31. julija 1930. pri podpisanem rektoratu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani,
dne 20. maja 1930.
Rektor: Dolcnc 1. r.
L 5/30 — 7.	1376
Sklep.
Pograjc Angela, roj. Strniša, 25. oktobra 1899. v Vel. Lesah in tam. stanujoča, pristojna v občino Krko, srez Litija, se zaradi slaboumnosti popolnoma prekliče. Za skrbnika ji je postavljen Henrik Pograjc, delavec v Vel. Lesah.
Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 18. maja 1930.
P 73/15 - 14.
1Sy7
Sklep.
Nedl. Klemenčiču Janezu, zasebniku v Stranjah št. 4, roj. 24. junija 1909., se po § 251 o. d. z. podaljša varuštvo za nedoločen čas. Za varuha mu je postavljen Slak Janez, posestnik na Medvedjeku št. 40.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 18. maja 1930.
4684/11.	2—2 1354
Razpis.
Direkcija državnega rudnika v Velenju nabavi na dan 10. junija 1930. ob enajstih
6	komadov polnih gumijevih obročev za tovorni avtomobil.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika v Velenju, dne 26. maja 1930.
Štev. 4493/11.	8—2	1323
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 30. junija 1930. ob 11. uri nabavo: kompletne naprave za čiščenje transformatorskega in turbinskega olja
Pogoji se dobe pri podpisani.
Velenje, dne 21. maja 1930.
Direkcija državnega rudnika Velenje.
E 96/30-6.	*	2—2	1352
Razpis.
Podpisani magistrat razpisuje oddajo gradbenih ded za zgradbo novega betonskega mosta črez potok Suho v Guštanju.
Ponudbe, opremljene s kolekom 100-— Din, se morajo predložiti s potrdilom o plačanih davkih do najdalje 1. julija 1930. b.odisi osebno ali po pošti pri magistratu v Guštanju v zapečatenem ovitku z označbo »Zgradba mostu«.
Vsa pojasnila, načrti, kakor tudi dražbeni pogoji so ponudnikom na razpolago
Razne objave.
2-2 1287
Poziv upnikom.
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev, r. z. z o. z. na Bledu, se je po sklepu občnega zbora dne 2. februarja 1930. prostovoljno razdražila.
Eventualni upniki se pozi vijejo, da javijo svoje terjatve likvidatorjem.
_ Likvidatorji.
1369
Objava.
Zadruga državnih službenika za nabavku namirnica v Slovenjgradcu se je po sklepu občnega zbora z dne 22. marca 1930. razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani upravnega odbora.
Upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje eventuelne terjatve do 1. julija 1930.
V	S1 o v e n j g r a d c u, 28. maja 1930.
Likvidatorji.
1337
Objava.
Izgubil sem maturitetno izpričevalo škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano iz leta 1924. na ime Bolš Viljem iz Brezij na Gorenjskem.
Proglašam ga za neveljavno.
L j u b 1 j a n a, dne 26. maja 1930.
Bole Viljem s. r.
1378
Objava.
Podpisani je izgubil letno izpričevalo I. a razreda drž. realne gimnazije v Celju iz leta 1921./1922. Proglašam ga za neveljavno.
V No v e m mestu, dne 26. maja 1930.
Škoberne Bogomil s. r.
1372
Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. b razreda I. drž. gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1929./1930. na ime: Saunig Bojan iz Gorice.
Proglašam ga za neveljavno.
V L j u b 1 j a n i, de 31. maja 1930.
Saunig Bojan s. r.
Pustolovščine grofa Monie-rossa.
(Nadaljevanje.)
Sedela sva sama v oddelku prvega razreda in drvela v svetlo noč. Slonel sem ob oknu in strmel v širno pokrajino, ki se je s svojimi črnimi njivami in belimi trakovi križajočih se cest polagoma vrtela v krogu. Pri pogledu iz drvečega vlaka se je zdelo, ko da vsa pokrajina kroži mimo nas kakor ogromna ravna ploskev. Sem pa tam je z glasnim vreščanjem zletelo mimo nas kolodvorsko poslopje, prikazalo se je par dreves, nekaj hiš, ki so takoj nato zopet zatonila za nami. Vse okoli nas se je gibalo; tiho in negibno so sijale samo zvezde na svetlomodrem nebu. Čudno me je dojmil ta kontrast med bežečo, bežno, opotekajočo se pokrajino in tihim, mirnim zvezdnatim nebom.
Iz mojega razmišljanja me je nenadoma vzbudil grof Monterosso.
»Doktor, ali se še spominjate na ono čudno prigodo, ki sem vam jo bil svojčas pravil o prijatelju Delormeju?«
»Seveda se! Od besede do besede! Saj nisem niti trenutek dvomil, da se peljeva
k njemu v Bruselj. Kaj pa je z bednim čudakom?«
»Takoj vam bom povedal. Ljubo mi je, da mi ni treba cele zadeve ponoviti.«
»Res ni treba! Vem, da se je Delormeja, kateremu je življenje nudilo vse, kar pač more nuditi bogatemu, zdravemu človeku, nenadoma polastila globoka otožnost in da se je zatekel na svoj samotni gradič pri Bruslju, kjer je upal, da bo okreval od svoje fiksne ideje. Vem tudi, da ste poizkušali ozdraviti ga.«
»Pozabili ste, da je skoraj popolnoma oslepel-----------<
»Popolnoma prav in najbrže je to poleg drugega povzročilo njegovo odsotnost.«
Grof Monterosso je nestrpno zmignil z rameni.
»To je sedaj pač čisto postranskega pomena. Moja naloga ni bila, da doženem vzroke njegove bolezni — to prepuščam vam učenim gospodom! Hotel sem le prijatelju vniti veselje do življenja in samo zaradi tega sem se odločil za poizkus, ki se je sprva tako sijajno obnesel.«
»Menite s tem, da ste ga združili z bitjem, ki je po njem tako zelo hrepenel?«
»Seveda, saj prav v tem je obstojala njegova bolestna umišljenost, da je menil, da
je onesrečil neko dekle — svojo prvo ljubezen, malo Lucilo, kot jo je nazival-----------
Piepričan sem, da se svojih trideset let ni spomnil na svojo prvo ljubezensko prigodo — on, razneženi ljubljenec žensk in pustolovec, znan po vseh metropolah sveta! Nenadoma pa se je, bogve iz kakega vzroka, spomnil na dekle iz pariškega predmestja, ki jo je bil spoznal pred tridesetimi leti in s katero je skupaj preživel leto dni študentovskega življenja.«
»Ampak Lucila je bila vendarle prvo žensko bitje, ki se je z njo pobliže seznanil! Prva, gospod grof! In mislim, da noben možki ne pozabi prve ženske, ki jo je vzel v naročje.«
»To je že res. Kljub temu pa je popolnoma razumljivo, da si prične trezen možak po tridesetih letih očitati najbolj ne-zmiselne stvari, ker je svojčas zapustil dekle, ki je z njo nekoč nežno ljubimko-val! In da mu spomin nato zagreni življenje.«
»S tem, da sem spravil gospo Frossar-dovo v njegovo hišo?«
»Da. Ono nesrečno igralko, ki jo je zapustil spomin in ni mogla zaradi tega več nastopati.«
»Izboren spomin imate, doktor! Resnično, Frossardova je to svojo zadnjo vlogo izborno igrala. Vlogo Lucile! Prav kakor sem hotel. In vi veste, da se je »dobrohotna prevara«, kakor ste pravkar nazvali moj domislek, docela posrečila. Prijatelj Delorme je znova oživel, znova je postal oni veseli, živahni fant, ki ga je bil vesel vsak, kdor ga je poznal. Samo nekam tišji je postal, kar pa res najbrž izhaja od njegove zelo poslabšane vidnosti.«
»No, in kako se je prigoda iztekla? Ali je gospa Frossardova še vedno pri njem?<
»Zalibog! 2e dve leti!«
»Pa še vedno igra svojo vlogo?«
»Seveda! Delorme jo še vedno smatra za svojo Lucilo. Zadeva traja že malce predolgo, toda jaz ne bi ugovarjal, če bi no spravila nesrečnica mojega prijatelja zopet v ono duševno razpoloženje, kot se je v njem nahajal takrat, ko sem ga poizkusil ozdraviti.«
»Kaj pa se je zgodilo?«
»Doktor, povem samo to: gospa Frossardova je preverjena špiritistka! S tem je menda vse povedano.«
»Hudiča! Še tega je manjkalo!«
(Dalje prihodnjič.)
i	Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičev* ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MicMlek. — Urednik Janez DeBevec. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani.