Celje - skladišče D-Per III 19/1988 i COBISS » MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 8 — Leto Vlil — Oktober 1988 Sozd Merx združuje: Avlo Celje. Avtotehnika Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice. GTC Golte. Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje. Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje. Moda Celje. Potrošnik Celje. Reklama Celje. Savinja Mozirje. Teko Celje. Tkanina Celje. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna. Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič: glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek. Karmen Magvor, Zdenka Dctiček. Danica Dosedla. Boris Kmet. Fanika llijaš. Herbert Lešnik. Bojan Dežan. Alenka Škapin. Jelka Samec. ZdenkaMažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx. Uk 29. novembra It5. 63000 Celje — telefon (1)63) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana. Poiskali smo odgovor Kope v sozdu ali ne V dnevniku Delo smo lahko pred kratkim prebrali, d bo naš gorsko-turistini center Kope po reorganiziranju i temeljne v delovno organizacijo izstopil iz sozda Mera. A je ta novica resnična ali ne, smo vprašali Žarela F n nčeškina, pomočnika predsednika KPO za gostinstvo i turizem. Povedal nam je takole: »Gorsko turistični center Kop sos 1.10.1988 tudi uradno temeljne organizacije v okvir delovne organizacije Hoteli in gostinstvo. Ima svoj žir račun in je tudi registriran kot tozd. Delavci tozda Kope S' že sprejeli na svojem delavskem svetu pobudo za reorga nizacijo tozda v delovno organizacijo posebnega družbe nega pomena. Uradno stališče sozda Mera ni takšrio, da bi se Kope p reorganizaciji v delovno organizacijo posebnega družbe nega pomena izločile iz sozda in poslovale kot samostojn delovna organizacija. Seveda imajo delavci Kop pravic odločiti se, ali bo delovna organizacija še naprej članic Meraa ali ne, vendar za zdaj tudi iz njihove strani ne prih; ja takšna pobuda, zato je novica v dnevniku Delu neuti meljena in izmišljena, lahko bi rekli, da je cel zlonamerna.« Osrednji dogodek oktobra in letošnjega leta nasploh v sestavljeni organizaciji Merxje bila vsekakor otvoritev Poslovno trgovskega objekta v Rogaški Slatini. Udeležil se je je Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije (na sliki levo). Številnim krajanom in gostom je govoril o trenutnih gospodarskih razmerah in pomembnosti naložbe za Rogaško Slatino, okolico in tudi za vse investitorje. O »socialnem« kruhu ■h m š ■p I i n 1 F \ 1 1 ■ gHp j ■J Poslovno trgovski objekt pred otvoritvijo, ko so se zbirali številni krajani in gostje. Poslovno trgovski objekt obsega 4.500 kvadratnih metrov poslovnih površin, dopolnjuje pa ga (na posnetku se ne vidi) avtobusna postaja z manjšimi lokali in agencijo (300 kvadratnih metrov). Investicijo so speljale sozdove članice Jelša Šmarje, Tkanina Celje, Mlinsko predelovalna industrija in druge, Ljubljanska banka Splošna banka Celje, PTT Celje in Izletnik Celje. Naložba je po sedanjih cenah vredna petnajst milijard dinarjev. Izvajalec delje bil GIP Ingrad tozd Gradbeništvo Ro- gaška Slatina s kooperanti. Gradnjo je usmerjal projektni svet, tehnično koordinacijo in nadzor pa sozd Merx, sektor za razvoj in investicije. Gradnja Poslovno trgovskega centra seje pričela januarja letos, gradnja avtobusne postaje pa lansko jesen. S svojimi dejavnostmi pri ustvarjanju možnosti (infrastruktura, stanovanjci) pa so naložbo omogočili tudi: Samoupravna stanovanjska skupnost Šmarje, Sklad stavbnih zemljišč, Šmarje in Cestna skupnost Slovenije. Strožji nadzor nad prodajo Povpraševanje po osnovnih vrstah kruha, še posebn po tako imenovanem socialnem, se je izredno povečali tudi zavoljo podražitev posebnih vrst kruha. Tako redno zmanjkuje osnovnega kruha, ki ga naša d lovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija n. peče 30% od celotne peke. V nekaterih občinah v Sloveniji so celo sprejeli nekate omejitve za prodajo osnovnega kruha. Tako seje na pr mer v občini Maribor, prodaja osnovnega kruha omeji na največ tri kilograme, obenem pa so morali prodajal zagotoviti prodajo tega kruha tako v dopoldanskem kot popoldanskem času. Tudi naša maloprodaja je zavzela določeno stališče c prodaje osnovnega kruha. Ker pa je vsak dan vse več pr tožb porabnikov, da v prodajalnah ne morejo kupiti o novne vrste kruha, so republiške inšpekcijske službe spr jele sklep, da bodo poostrile nadzor nad prodajo te) kruha. Prav zato marketinški sektor sozda Mera opozar in naproša vse poslovodje Meraovih prodajaln, da posk bijo, da bo prodaja kruha potekala v skladu z dogovore in da bo čim manj pripomb kupcev. Pa še to: kot so nam zagotovili v marketinškem sektor sozda Mera, lahko pričakujemo podražitev osnovne) kruha. Predvidena cena naj bi bila od 600 do 650 dinarji za kilogram. Oljarjem primanjkuje steklenic Kako v prihodnjem letu Ker se tekoče leto že počasi izteka, je pred nami ponovno nehvaležna in težavna naloga — načrtovanje oziroma postavljanje ciljev in nalog, ki jih želimo v naslednjem letu uresničiti. Tokrat je ta naloga še posebej težavna zaradi trenutka, v katerem sta tako družba kot poslovni sistem Mera. Nezavidljive gospodarske razmere, kriza in neznani politični in gospodarski pogoji nam sicer vzbujajo strah pred prihodnostjo, ne smejo pa uničiti naših želja, ciljev in nalog, ki sijih moramo zastaviti z namenom, da preživimo to krizno obdobje. Dejstvo je, da se reforma gospodarskega sistema ne bo pričela s 1. 1.1989, saj so določena teoretična izhodišča še dokaj nedorečena. Proces prenove bo verjetno postopen in počasnejši, kot smo si zastavili, bo pa terjal naše prilagajanje in čim uspešnejše vključevanje v nove razmere. Z razmišljanji in delom pri kvalitetnejših spremembah našega poslovnega sistema smo v sestavljeni organizaciji Mera že začeli, konkretni predlogi za razvoj posameznih področij pa bodo postali naši cilji in sestavni del celovitega gospodarskega načrta za leto 1989. Da bi se čimbolj strokovno lotili načrtovanja ter da olajšamo delo tistim, ki morajo biti aktivni nosilci pri postavljanju ciljev poslovne politike, je sektor za ekonomiko poslovanja izdelal metodologijo planiranja za delovno skupnost skupnih služb, ki opozarja na to, kaj je potrebno pri posameznih področjih upoštevati, in kaj ne. Na osnovi izdelanih smernic bodo pripravljena izhodišča za pripravo letnega plana sozda in letnih planov delovnih organizacij. Olja je dovolj v zalogi Proizvajalci olja se že lep čas ubadajo s pomanjkanje steklenic. Franc Greif, direktor oljarne Fram, pravi, da p trebujejo na mesec 30.000 steklenic za bučno in solatr olje, toda v zadhjem času sojih od dobavitelja dobili okrog 20.000. Poleg tega, da je vse manj novih stekleni pa se vedno manj steklenic vrača tudi iz kupčeve shramb Prav zato marketinški sektor sozda Mera poziva v kupce in poslovodje prodajaln, naj steklenice za olje tak K vrnejo v prodajalne oziroma k grosistu. S tem bo vsekakor pripomogli, da bo oskrba z oljem normalna,: imajo oljarne v zalogi dovolj surovega olja, pri manj ki j pa jim, kot smo povedali že v uvodu, embalaže oziroi ■ ’ steklenic. MERK VESTNIK OKTOBER 1988 Dušan Šinigoj odprl Poslovno trgovski center Vaš uspeh vliva optimizem Trinajstega oktobra je bil lep so-ičen dan, pravšnji za tako pomemben dogodek, kot so ga imele naše članice Jelša Šmarje, Tkanina in Mlinsko predelovalna industrija. V Rogaški Slatini so odprle Poslovno trgovski objekt, ki gaje Ingrad zgradil v dobrih devetih mesecih. To je ena izmed največjih naložb v Merxu v letošnjem letu. Navsezadnje je treba reči, da je novi PTC, kakor ga kratko menujejo, izredno pomemben tudi sa Rogaško Slatino, občino Šmaije in iiršo okolico. S to naložbo bo izbol-šana trgovska in gostinska ponudba, Dbenem pa bo velik prispevek k raz- voju turizma v občini. Zvonko Strašek, vodja projektnega sveta, je v svojem govoru, ko je orisal pomembnost novega centra, dejal, da seje ta naložba načrtovala že dalj časa, toda šele združeni in s podporo širše družbene skupnosti smo jo lahko uresničili. Že v preteklem letu so se investitorji: Merxove članice Jelša, Tkanina-tozd Maloprodaja in Mlinsko predelovalna industrija-tozd Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina skupaj z LB-splošno banko Celje, PTT Celje in Izletnikom sporazumeli o skupni gradnji. Takrat je bil ustanovljen tudi projektni svet, kije vodil vse priprave do začetka gradnje in med grad jo, daje nastalo to, kar so danes pret ali svojemu namenu. Tehnični inženiring in nadzor gradnje je opravljal sozd Merx, sektor za razvoj in investicije. Gradnjo je izvajal z vso prizadevnostjo Ingrad, tozd Gradbeništvo Rogaška Slatina. Še posebej je v svojem govoru Zvonko Strašek poudaril stvaritev projektanta Uroša Birse, domačina, ki je objekt izredno lepo vključil v okolje in mu navdihnil nekaj starega, pa vendar modernega. Celotna investicijska vrednost Poslovno trgovskega centra, preračunana na sedanje cene, znaša 15 milijard. dinarjev. Štirideset odstotkov je bilo lastnih in drugih sredstev, 30 posojil iz sklada za manj razvite in 30% običajnih kreditov. Otvoritve Poslovno trgovskega centra se je udeležil Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, in ob tej priložnosti številnim obiskovalcem in gostom spregovoril nekaj besed, nato pa objekt tudi predal svojemu namenu. — Vsaka nova pridobitev, je dejal Dušan Šinigoj, še posebej taka, kot je vaš Poslovno trgovski center, ima ob vsakodnevnem spopadanju z gospodarskimi, družbenimi in političnimi problemi, s katerimi se danes soočamo v Sloveniji in Jugoslaviji, poseben pomen. Vaš uspeh in še mnogi taki, čeprav na videz majhni dosežki, vlivajo optimizem. Dokazujejo, da se da tudi v kriznih časih graditi, rasti, se razvijati. Seveda pa je za to potrebno imeti voljo in sposobnost, delovno vnemo in vztrajnost. Poslovno sposobnost potrjuje s svojim dosedanjim delovanjem in s svojo razvojno strategijo sozd Merx — danes kot graditelj Poslovno trgovskega centra. Po orisu kulturne^ zgodovine tega območja je Dušan Šinigoj dejal, da na pragu Evrope 1992 namreč ni pomembno predvsem veliko delati, zlasti je pomembno odgovoriti na naslednja vprašanja: kaj delati-katere proizvodno poslovne programe razvijati; kako delati — s kakšno tehnologijo proizvajati in poslovati; kje in kako prodajati — na katerih trgih in s kakšno prodajno oziroma marketi- Mlinsko predelovalna industrija, temeljna organizacija Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina ima na 143 kvadratnih metrov kavarno s slaščičarno. Na posnetku (od leve proti desni) so med številnimi obiskovalci direktor temeljne organizacije Slavko Sisinger, Dušan Šinigoj in predsednik sozda Franc Ban. nško strategijo. Ko je govoril o procesu kakovostne razvojne prenove gospodarstva,je dejal, da se vzporedno z vsemi dejavnostmi mora razvijati tudi trgovina in sicer je potrebno bolj razviti temeljno vlogo trgovine. Taje predvsem pospeševanje proizvodnje s trženjem, z dodelavo in pripravo blaga za prozvodnjo, zlasti pa z gospodarjenjem s sredstvi, s trgovinskim kapitalom, ki razbremenjuje proizvodnjo potreb po obratnih sredstvih tako, da prevzema nase bremena in tveganje za plasman zalog. To je temeljna naloga trgovine v tržnem gospodarstvu. In razvoj tržnega gospodarstva je osrednji cilj gospodarske prenove, ki seje intenzivno lotevamo in se na posameznih področjih že preliva v osnutke novih sistemskih zakonov. Dušan Šinigoj je poudaril, da v Sloveniji vztrajamo pri tržni naravnanosti gospodarstva, saj v njej vidimo edini izhod iz sedanje krize. Anti-inflacijska politika in tri liberalizacije, ki jih vsebujejo majski ukrepi, so še vedno temeljni pogoj za spremembo negativnih tokov gospodaijenja. Nekateri negativni učinki, ki se sicer pričakovano, vendar boleče odražajo v prvem obdobju uveljavljanja tako začrtane politike, nas ne bi smeli odvrniti od cilja. Ne vztrajanje na teh usmeritvah namreč ne bi pomenilo samo izgubljene bitke z inflacijo, pomenilo bi tudi vnaprej izgubljeno bitko za gospodarsko reformo, kar pa bi pomenilo zamuditi tudi zadnji vlak, ki nas še lahko popelje v razviti svet. Nihče v razvitem svetu ne čaka in ne bo čakal na nas. Naš razvoj je v naših rokah in v naših glavah. Na koncu je predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj dejal: »Uporabite objekt kot infrastrukturo za hitrejši razvoj turizma na vašem območju! Uporabite ga še kako drugače! Želim vam, da bi bil novi center za vas tudi spodbuda in izziv za nova dejanja. Vsem delavcem, ki jim bo nov center prijetno delovno okolje, pa želim, da bi s to pridobitvijo želi čimvečje poslovne uspehe. V spremstvu predsednika Izvršnega sveta občine Šmarje (desno) in glavnega direktorja Tkanine (levo) sije Dušan Šinigoj ogledal tudi nove poslovne prostore delovne organizacije Tkanina, ki na 878 kvadratnih metrih ponuja tekstil, športno opremo, pozamenterijo, galanterijo in stanovanjsko opremo. 8la vnostni go vornik Dušan Šinigoj sije po otvoritvi Pošlo vno trgovskega centra najprej ogledal pridobitev delovne organizacije Jelša iz Šmar-'a. Ta delovna organizacija bo odslej imela kar na 2250 kvadratnih metrih ponudbo živil, tehničnega blaga, pohištva, tekstila. Uredili so tudi nanjši bife, ki povezuje delovno organizacijo s prostori Mlinsko prede-'ovalne industrije. Slavnostni govornikje bil tudi Zvonko Strašek, predsednik projektnega • ;veta. v svojem govoru je med drugim dejal: «Zdaj, ko gledamo ta ob- ■ ekt, ko ga predajamo svojemu namenu, se zavedamo, tako izražam nnenje vseh investitorjev, kako pomembna in pravilnaje bila odločitev. Obseg in kvaliteta poslovanja bosta morala to potrditi, to je posebna . obveznost vseh, ki bodo tu delali in ustvarjali in odločilno prispevali tvoj delež k upravičenosti investiranja. Toje posebno pomembno za članice sozda Merx, saj bodo poslovale na i 7rek 70% teh površin oziroma brez avtobusne postaje na 80% poslovnih . površinah tega centra. To je za Merx in njene članice velik investicijski ■ Jožek pa tudi tveganje, vendar pa je to tudi dosledno izpopolnjevanje programa razvoja trgovske mreže in s tem stabilne oskrbe prebivalstva • ia tem območju. REKLI SO.... Predsednik predsedstva akcijske konference sozda Merx po 17. in 18. seji CK ZKJ: »Člani Zveze komunistov v sozdu Merx bomo najprej obravnavali sklepe in stališča, sprejete na zadnjih dveh partijskih sejah v Beogradu. Obenem bomo spodbudili razpravo po osnovnih organizacijah v sozdu o prenovi gospodarskega sistema, nadalje v vlogi tozdov, delovnih organizacij in sozda. Aktivnosti se bodo pričele takoj, ko bo v sozdu Merxpripravljeno delovno gradivo oziroma smernice za prilagajanje reformam, še zlasti novo sprejetemu zakonu o podjetjih.« V Uradnem listu SFRJ številka 51 je ponovno sprejet odlok, ki zahteva, da je potrebno pri poslovanju z embalažo obračunavati prometni davek. Marketinški sektor sozda Merx je prek Splošnega združenja za trgovino Slovenije poslal pripombe na sprejet odlok oziroma predlog, da v republiki Sloveniji ta odlok ne bi veljal, saj pri poslovanju z čmbalažo delamo v Sloveniji na podlagi samoupravnega sporazuma, katerega podpisniki so vsiprozvajalci in trgovske delovne organizacije Slovenije. Marketinški sektor sozda Merx ocenjuje, da bo do konca leta oskrba z živili nemotena. Kljub temu, da so vse Mer-xove trgovine dobro založene, pa še nadalje pada kupna moč ljudi in posledica tega je zmanjševanje prometa v trgovini Tako je bil septembra za 14 odstotkov manjši kot septembra prejšnjega leta. Padanje se nadaljuje tudi oktobra MIERX VflESTNIK Na posnetku je notranjost ene izmed nekoliko starejših prodajaln Potrošnika. Takoje z gledalo takrat, danes pa so Potrošnikove prodajalne zaradi številnih obnov povsem drugačne, lepše, bolj urejene, pa tudi ponudba blaga je veliko boljša. Ob devetmesečju najnižji OD 453.000 din V Potrošniku zadovoljni z doseženim V delovni organizaciji Potrošnik so zadovoljni s poslovanjem v devetih mesecih. Podatki kažejo skoraj v vseh temeljnih organizacijah večji promet. Kot nam je povedal direktor Alojz Forštner, so njihovi strokovni delavci pri razčlenjevanju podatkov za devet mesecev namenjali posebno pozornost pripravi plana za zadnje trimesečje in na podlagi trenutnih gospo-. darskih možnosti in gibanj ugotovili, daje mogoče v tem obdobju napraviti takšno realizacijo, ki bi bila približno takšna kot vsa lanska. Seveda pa to predstavlja ogromne napore za vse temeljne organizacije in poslovne enote. Že lani so, predvsem pa letos v delovni organizaciji Potrošnik sprejemajo periodične plane, ki so lahko prav zaradi takšne politike dela bolj smelo zastavljeni. V prvih treh četrtletjih letošnjega leta so bili prav zato vsi njihovi načrti izpolnjeni z indeksom prek 100. Ob vsem tem pa so v delovni organizaciji vedno posebej poudarjali s"o-cialno varnost delavcev. Sprejeli so zelo konkreten predlog dinamike gibanja osebnih dohodkov in ria ta način zagotovili septembrski najnižji osebni dohodek 453.000 dinarjev. Seveda pa naj bi se ta najnižji osebni dohodek, tako nam je zagotovil direktor Alojz Forštner, do konca leta še dvigoval s povprečnim porastom zajamčene vrednosti točke. Še en podatek nam pokaže, da so v delovni organizaciji Potrošnik dosegli napredek na področju nagrajevanja. Glede na podskupino, s katero se delovna organizacija Potrošnik primerja, so v devetih mesecih letošnjega leta dosegli povprečni OD v višini 700.658 dinarjev, kar pa jim seveda zagotavlja, da bo načrtovana dinamika do konca leta uspešno realizirana. Ob razčlenjevanju podatkov za devet mesecev je potrebno posebej poudariti, da v delovni organizaciji Potrošnik in znotraj_ temeljnih organizacij skoraj ni enote, ki si ne bi na ta ali drugačen način prizadevala doseči plan. Še posebej pohvalno pa je, da so pri tem vsi zaposleni v Potrošniku animatorji za boljše delo, rezultate in seveda svojo osebno varnost. Rezultat takšnega dela dela- cev v delovni organizaciji je tudi bistveno izboljšan družbeni standard, saj so v letošnjem letu po dolgem času bile nabavljene počitniške zmogljivosti in sicer osem apartmajev in ena počitniška prikoli- Delovna organizacija Potrošnik je torej še en primer, ki nam jasno pokaže, da se lahko ob boljšem, kvalitetnejšem delu vseh delavcev izboljšajo tudi osebni dohodki in seveda družbeni standard delavcev. Kakšni bodo torej naši osebni dohodki, je odvisno predvsem od vsebine in kakovosti dela. Prodaja Celje izpolnila načrtovano Prenovljene prodajalne privlačnejše Že nekajkrat smo zapisali, da je. usmeritev tozda Prodaja Celje prenova prodajaln. Danes to ponovno poudarjamo. Zakaj? Predvsem iz zelo preprostega razloga, pa vendar zelo pomembnega za porabnika. Temeljna organizacija Prodaja Celje je namreč srednjeročni program revitalizacije prodajaln za obdobje 1986—1990 v letošnjem letu, razen marketa Vojnik, izpolnila. Kot zanimivost naj povemo še to, da je vse prodajalne obnovila z lastnimi sredstvi in da trenutno že pripravljajo nov, dodatni program za leto 1989 in leto 1990. V letošnjem letu so obnovili kar pet prodajaln, do konca leta pa bodo še poslovalnico Gaberje in pripravili vse načrte za adaptacijo trgovin v Dobrni. To pa ne pomeni, tako nam je zagotovil direktor tozda Prodaja Celje Maks Maček, da odstopajo od novogradnje marketa v Dobrni. Čez nekaj dni bodo v tozdu Prodaja Celjejodprli prenovljeno trgovino v S očki. Že leta 1986 so odkupili stavbo in s tem je bila seveda takoj podana možnost, da to majhno klasično trgovino povečajo in seveda tudi prenovijo. Tako je sedaj stavba v celoti prenovljena. Z adaptacijo so podvojili prodajne in skladiščne prostore in trgovino preuredili v samopostrežno. Obnova trgovine skupaj z opremo je temeljno organizacijo Prodaja Celje stala osem starih milijard dinarjev. Kljub temu da so povečali prodajne površine, je število zaposlenih ostalo isto, izboljšala pa se je vsekakor ponudba in asortiman in ne nazadnje tudi delovne razmere. Prodajni program nove trgovine so živila in gospodinjske potrebščine. Kljub temu da so v temeljni organizaciji Prodaja Celje obnovili že veliko trgovin, pa imajo, tako nam je povedal direktor tozda Maks Maček, še veliko dela. Še dosti trgovin čaka na obnovo, v nekaterih je še celo oprema iz stare Jugoslavije. Da pa bodo vse to lahko tudi v bodoče tako uspešno realizirali, je njihova politika usmerjena v pridobivanje čim večjega dohodka, čim večje realizacije, obenem pa tudi v racionalizacijo vseh poslovnih stroškov. Zelo pomembno pa je to, da v tozdu Prodaja Celje kljub veliki naložbeni politiki niso pozabili na svoje delavce in njihov standard. Tako skrbijo, da na področju osebnih dohodkov ne zaostajajo za drugimi v dejavnosti. Tudi na področju družbenega standarda so naredili v letošnjem letu veliko. Do sedaj so imeli v tozdu samo dve kamp prikolici, kar je bilo za 560-članski kolektiv vsekakor premalo. V letošnjem letu pa so kupili kar tri apartmaje in sicer dva na morju in enega v Čateških Toplicah. Edini problem, lahko bi rekli celo največji, ki ga v letošnjem letu niso uspeli dokončno razrešiti je stanovanjski. Zavedajo se, da bodo morali tudi na tem področju več narediti, in zagotoviti več sredstev za kreditiranje individualne zidave in nakup družbenih stanovanj. Glede na to, kaj vse so v tozdu Prodaja Celje naredili do sedaj, smo prepričani, da jim bo uspelo v prihodnosti rešiti tudi ta problem. Sindikat v prizadevanjih za boljše gospodarjenje Kolikor ustvariš, toliko lahko deliš Na razširjeni seji predsedstva sindikata sozda Mero, ki je bila 20. oktobra, so člani predsedstva skupaj s predsedniki komisij obravnavali programe dela komisij: za družbeni standard in informiranje, za kadrovska vprašanja, komisije za šport in rekreacijo, za kulturo in za SLO in DS. Program ni izdelala samo komisija za samoupravne in družbenoekonomske odnose, zato so člani predsedstva zahtevali, naj se takoj sestane in izdela program, ki bo v teh gospodarskih in političnih razmerah moral biti eden izmed temeljnih programov dela sindikata sozda. Po obravnavi posameznih programov so člani predsedstva skupno ugotovili, da so vsi programi sicer dobro zastavljeni, vendar pa nimajo natančnejše opredeljenih posameznih nalog. Zato so se dogovorili, da vsi predsedniki komisij v roku 14 dni vse programe časovno, materialno in organizacijsko opredelijo tako, da se bo vedelo, kdaj bo kdo kaj izpeljal, koliko sredstev bo za to porabil in podobno. Vsi so se tudi strinjali, da bo potrebno programe sproti ažurira-ti, še posebno program za samou- pravne in družbenoekonomske odnose, in jih prilagajati dejanskim skupnim potrebam. Programi morajo biti aktivistični, morajo spodbujati ljudi in jih nenehno držati v nekem dogajanju, je dejal poslovni sekretar Tone Rožman in nadaljeval: — Samo takšni programi bodo tudi v tistih bolj oddaljenih področjih dali čutiti, da je Mera poslovni sistem, ki ima občutek tudi za to področje dela. Da morajo programi predvsem motivirati, so se strinjali vsi, kajti, kot je dejala Nada Kralj, danes delavca še vedno najbolj zanimajo osebni dohodki. Za delavca je sindikat dober, če organizira ozimnico in podobno. Zato se je zavzemala predvsem za to, da se tudi sindikat vključi v prizadevanja za boljše gospodarske rezultate, kajti samo s tem bomo lahko delavcu zagotovili takšen osebni dohodek, da bo lahko dostojno živel. V nadalevanju seje so člani predsedstva govorili tudi o enoti enostavnega dela, torej o najnižjem osebnem dohodku, za katero celjski občinski sindikalni svet vztraja, da se opredeli z akti. Mnenja so si bila različna, pa vendar je na koncu prevladalo star lišče, da kolikor ustvariš, toliko deliš, kajti še vedno je veliko delovnih organizacij, ki ne morejo tudi zaradi objektivnih težav ustvariti toliko dohodka, da bi vsem delavcem zagotovili izplačilo najnižjega osebnega dohodka oziroma enoto enostavnega dela kije po zadnjih podatkih občinskega sindikalnega sveta 46 starih milijonov dinaijev. Rajko Čižek, predsednik sindikati sozda Mera, je na koncu seznanil čla ne predsedstva s stališči razšitjene seje SZDL in sindikata občine Celje c družbenopolitičnem in gospodarskem položaju v Celju, Sloveniji in Jugoslaviji. Člani predsedstva so na pobudo predsednika poslovnega odbora Staneta Zatlera sprejeli sklep, da bodo delavci Meraa izkazali podpore našemu vodstvu, vodstvu Slovenije in Jugoslavije samo z dobrimi gospodarskimi rezultati v delovnih organi zacijah. Te pa bomo dosegli, če st bomo dosleno držali programa z; boljše gospodarjenje, ki sta ga že spre jela poslovni odbor in delavski sve sozda. Še vedno velja, da bo ob dobrih rezultatih tudi delavec boljše plačan in bo bolj zadovoljen. Vse je torej odvisno od vsebine in kvalitete lastnega dela. Na delavskem svetu več razprav Treba je več delati, da bomo dosegli boljše rezultate Zadnja seja delavskega sveta sozda Mera se je nekoliko razlikovala od prejšnjih. Poleg tega, daje bilo gradivo za sejo s predlogi sklepov oblikovano v bolj simpatični in pregledni obliki, so se po dolgem času oglasili tudi delegati s svojimi razpravami. Nekoliko jih je k temu prisilila verjetno osrednja točka dnevnega reda, to je gospodarjenje in ukrepi za dosego ciljev, nekoliko pa verjetno tudi čas in razmere, v katerih .živimo. V obrazložitvi poročila o gospodarjenju za prvo polletje je podpredsednik Niko Zimšek dal večji poudarek predvsem tistim podatkom, ki so še danes aktualni, to je bil tudi namen tega poročanja in izpostavil točke, kjer se ne izpolnjuje plan. Na koncu je tudi predlagal ukrepe za boljše gospodarjenje do konca leta, za njihovo uveljavljanje pa so odgovorna vodstva članic. Ukrepi se nanašajo predvsem na doseganje boljše in večje proizvodnje, na doseganje večje realizacije, optimalizacijo zalog, odpravo nekuratnih zalog, znižanje terjatev in skrajno racionalno poslovanje z obratnimi sredstvi, na znižanje materialnih in drugih stroškov poslovanja ter predvsem na pravočasno in kakovostno medsebojno obveščanje o poslovanju. V nadaljevanju je podpredsednik Jože Gračnar dal glavne usmeritve, ki so bile sprejete na področju pretokov blaga na komercialnem kolegici. Dejal je, da kljub fizičnemu padpu prodaje, rezultati niso tako slabi, vendar pa se pogoji za trženje iz dneva v dan slabšajo in spreminjajo, zato so že na komercialnem kolegiju imenovali posebne delovne skupine, ki bodo stalno bdele in skrbele za trženje v sozdu Mera. KDOR IŠČE - TA NAJDE Obiščite: Blagovnico Nova vas, Blagovnico Vitanje, Blagovnico Šentjur, Resevna Šentjur, Market Vojnik, Plavž Štore, Market Debro, Tekstil in Konfekcija Laško... - Proizvodi Tomos - Pohištvo - Nekatere vrste gradbenega materiala MERK POTROŠNIK CELJE V razpravo seje vključil tudi pred sednik sozda Franc Ban, ki je deja da šmo bili v preteklem letu v samer vrhu slovenskih sozdov, da pa smo s letos premaknili nekoliko po lestvic navzdol. Zahteval je, da se takoj ugc lovijo vzroki za takšno stanje in daj potrebno takoj ukrepati v tistih de lovnih okoljih, kjer se stanje hitri slabša. Toda brez filozofiranja o teh noloških presežkih in podobnem, ji poudaril predsednik Franc Ban. Tre ba je več delati, vsi skupaj moram« biti bolj inovativni, prodorni, ustvar jalni, da bomo dosegli boljše rezulta te, na osnovi katerih bomo lahko vs skupaj imeli tudi boljše osebne dohe dke in višji standard, s katerim pa da nes ljudje niso več zadovoljni, š manj pa s prejetimi osebnimi doho dki v nekaterih delovnih okoljih. V nadaljevanju so delegati kij ul pripombi delegatov iz Dravinjskeg; doma sprejeli z večino glasov delov no organizacijo Gostinstvo hotelirst vo Jelen za polnopravno članico soz da Mera s 1. julijem 1988. Delegati so z gradivom za sejo de lavskega sveta prejeli tudi spremem be in dopolnitve SaS o svobodr menjavi dela. Do seje so vse članici razen Potrošnika in Kmetijske zadrt ge Slovenske Konjice, posredoval pozitiven sklep na sporazum, zato j bil na seji delavskega sveta sprejt samo ugotovitveni sklep, da so sprt membe in dopolnitve SaS o svobodr menjavi sprejete in veljavne od 1.1( 1988. Soglasno so sprejeli tudi predlo sprememb in dopolnitev Pravilnika podeljevanju priznanj in pripra-predlogov za oblikovanje, ki se m našajo na 15. in 21. člen tega akta. Na osnovi 46. člena Statuta soze je delavski svet razpisal tudi dela : naloge kolegijskega poslovodne^ organa sozda ter imenoval razpise komisijo. Po sprejemu predloga programa: uskladitev samoupravnih splošni aktov s spremembami in dopolni vami Zakona o združenem deli okvirnega programa dela delavske^ sveta za obdobje oktober 1988 -september 1989 ter potrditvi komit ja za SLO in DS sozda, so delegati imenovali Metko Šolinc v skupščii sklada skupnih rezerv in sicer za čl nico izvršnega odbora. MERK VESTNIK Vi primeren čas za reorganizacijo Kljub težavam se je v gostinstvu veliko naredilo Prodajalna M club S skupnimi močmi Dve novi trgovini v Ločah Na začetku oktobra je bilo delov- 0 posvetovanje najodgovornejših ostinsko turističnih delavcev sozda tera. Vsebina razgovora je bila zelo bširna in je obsegala oceno trenut-ega položaja panoge oziroma toz-ov in delovnih organizacij gostinst-a in turizma, investicijsko razvojno posebnost v letu 1988 in program aložb za leto 1989, oceno blagovnih oti, komercialno politiko, pogoje, konomsko propagando, oceno tre-utne organiziranosti dejavnosti gos-nstva in turizma znotraj sozda z ozi-orn na teze sprememb gospodarske-a sistema (zakona o podjetjih) in ikoče zadeve. Prav zaradi izredno bširne vsebine delaje posvetovanje ajalo skoraj ves dan. Glede na zelo obširno vsebino je ilo sprejetih tudi veliko ukrepov, kar iintrideset, ki sojih razdelili na štiri odročja: na ukrepe za doseganje bol-;ga ekonomskega in finančnega po-ižaja, za doseganje načrtovanih vla-inj, za doseganje večjih in boljših omercialnih učinkov in na ukrepe 1 področje organiziranosti. Ker so si direktorji delovnih in temeljnih rganizacij gostinstva in turizma soz-a ukrepe že v celoti prejeli, saj so rorali določene naloge opraviti do 5. oktobra, bom s tem kratkim pris-evkom poskušala izluščiti samo ekaj glavnih misli, ki so se meni, kot elnemu poznavalcu te panoge, zdele ajbolj otipljive za vsaj delni prikaz te ejavnosti, njenih uspehov in težav, avedam se, da na ta način ne bom idovoljila vseh tistih, ki se zavzema-) za objavo vseh triintrideset ukre-ov. Naj mi ne zamerijo, toda moje tišljenje je, da se ti ukrepi v večini rimerov nanašajo na naše najodgo-ornejše delavec v gostinstvu, ki pa e imajo vse ukrepe od 13. oktobra alje v svojih delovnih okoljih. Pri oceni trenutnega položaja go-insko-turistične dejavnosti sozda je ilo poudarjeno, da se položaj te pa-oge še naprej slabša, izrazit padec se eleži v zadnjih dveh letih. Največji roblem je slaba tehnična opremlje- ost, saj jev vseh Merxovih gostinsko irističnih obratih kar 75 odstotkov preme odpisane. Prav tako so oseb-i dohodki v tej dejavnosti še vedno ajnižji. Zanimiv je podatek, ki gaje ovedal Žare Frančeškin v zvezi z sebnimi dohodki. Dejal je, daje kar 7% razlike med najvišjim OD v Av-ttehniki in naj nižjim v gostinstvu in Molk ni vedno zlato! Čeprav je čas, v katerem živimo, poln dogajanj in... Ne, nočemo govoriti o težavah, pač pa hočemo potarnati, kako imamo v sozdovih delovnih organizacijah malo ljudi, ki bi bili pripravljeni kaj prispevati za skupno sozdovo glasilo. Prepričani smo, da se v delovnih organizacijah veliko dogaja tako na športnem, kulturnem, pa tudi samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Toda danes se nikomur ne ljubi napisati za VESTNIK niti kratkega obvestila o teh dogodkih, kaj šele, da bi kaj napisal o pomembnejših stvareh. Tako slabo nam gre v uredništvu, da niti ene samcate strani glasila ne moremo na-oolniti s članki in fotografijami dopisnikov iz delovnih okolij, čeprav smo prepričani, da je takih dogodkov v sozdu kar precej. Mislimo, da bi bili vaši sodelavci veseli, če bi njihove dosežke in imena objavili v glasilu. Že zaradi njih bi kazalo kdaj pa kdaj poprijeti za vero. Urednica kar 52% med najvišjim v Blagovnem centru in najnižjim v gostinstvu, v sami dejavnosti gostinstva in turizma pa je naj višji osebni dohodek v Zdravilišču Dobrna, najnižji pa v Turistu Nazarje. Iz razprav direktorjev temeljnih in delovnih organizacij sem dobila občutek, da gre nekaterim kar dobro, drugi pa se nikakor ne morejo izkopati iz težav. Na splošno vsi ugotavljajo, da kupna moč pada in da že tudi specializacija ponudbe ne pomaga več. Kljub temu da ima gostinsko turistična dejavnost iz dneva v dan močnejšega konkurenta v zasebniku, so naši najodgovornejši delavci optimisti in menijo, da bodo z malo boljšo ponudbo in kvaliteto ter fleksibilnejšimi programi preživeli. In prav je tako. Tudi Peter Meštrov je dejal, da se je kljub težavam v gostinstvu Merxa ogromno naredilo in da bi bilo potrebno te podatke oziroma uspehe objaviti in predstaviti. Na sredini delovnega posvetovanja sta prišla predsednik SO Laško in predsednik IS SO Laško. Govorila sta o razvoju gostinsko turistične dejavnosti v občini Laško ter o zadnjih sprejetih sklepih na skupščini občine Laško v zvezi s to dejavnostjo. Pri obravnavanju naložbene politike so prav tako ugotovili, daje le-ta v upadanju. Toda ogromna sredstva so vložili v razne adaptacije, nove programe in podobno. Za te uspehe gostincev pa se danes v javnosti premalo ve, zato je nujno, da se takoj or- V zadnjem delu prodajalne YU boutique, v samem jedru mesta, na Tomšičevem trgu, je naša delovna organizacija Teko odprla skupaj z delovno organizacijo Trgoumag, novo, lepo in sodobno opremljeno brezcarinsko prodajalno. V njej je našim zdomcem na voljo vrsta programov in so kot nekakšna dopolnitev ponudbe YU boutiqua. Zelo bogata je ponudba bižuterije, ur, cigaret, kozmetike, pijač, konditorskih proizvodov. Nekaj malega si lahko izberete tudi med tehničnimi predmeti, čeprav bodo v prihodnosti, tako nam je zatrdil direktor delovne organizacije Teko Vinko Pečnik, program ponudbe dopolnjevali predvsem v prid ponudbe tehničnega blaga. Zamisel o koristni uporabi zadnjega dela prodajalne Yu boutique seje porodila že pred dobrim letom dni, v teh težkih časih gospodarjenja, ko tudi v delovni organizaciji Teko občuti- ganizira i ovinarska konferenca, na kateri se seznani novinarje o dosežkih v zadnjih petih letih. Na področju blagovnih pretokov in komerciale bo potrebno še veliko doreči. Veliko j e bilo kritike na račun nosilcev poslov Blagovni center in Mlinsko predelovalno industrijo. Lahko bi rekli, da jih je bilo kar preveč glede na to, da se gostinstvo od 80% kar 78% streže znotraj Merxa. Zato so se dogovorili, da je potrebno takoj imenovati v Blagovnem centru konkretne nosilce oziroma izvajalce za gostinstvo. Imenovati jih je potrebno poimensko. O reorganizaciji gostinstva je bilo do sedaj danih že veliko različnih pobud in osebnih interesov, je dejal predsednik sozda Franc Ban in poudaril, da v kolegijskem poslovodnem odboru menijo, da sedaj ni primeren čas, da počnemo kakršno-koli reorganizacijo v gostinstvu, razen tistega, kar je odprto, to je reorganizacija tozda Kope v delovno organizacijo in rešitev za Turist Nazarje. Z novimi ukrepi in zakoni bo prišlo do velikih sprememb tudi na tem področju, zato je trenutna filozofija sozda krepiti tri osnovne funkcije tega sistema: finančno, marketinško in razvojno-raz-iskovalno. Naj za konec povem še to, daje delovno posvetovanje potekalo v prijetnem okolju hotela Hum v Laškem pod novim vodstvom direktorice Zore Koren. jo padanje kupne moči in nenehno iščejo nove programe ponudbe, ki bi jim prinesli več dohodka. Tako je tudi ta zamisel ugledala »luč sveta«. Seveda so k sodelovanju pritegnili Trgoumag, s katerim si vso razliko v ceni in vse poslovne stroške delijo v razmerju 50:50. Prodajalna sicer posluje pod firmo Trgoumag, vendar pa vsi zaposleni delavci, trenutno dve prodajalki, uveljavljajo svoje samoupravne pravice pri delovni organizaciji Teko. Kot je povedala poslovodkinja nove brezcarinske prodajalne Blanka Deželak so z začetnim prometom zadovoljni. Naložba ni stala delovne organizacije Teko nič, razen, da je odstopila del prodajalne YU boutiqua, opremo pa je zagotovila delovna organizacija Trgoumag. Prodajalna je odprta vsak delovni dan od 7,30 do 19,00 ure. Na začetku oktobra so delavci Teka skupaj z Modnim salonom iz Titovega Velenja slavnostno, z modno revijo, odprli prodajalno M club na Tomšičevem trgu v Celju. Nova prodajalna nudi predvsem proizvodni program Modnega salona, v njej pa je tudi kava bar; nadalje nudi kozmetiko pod imenom M club, ki jo proizvaja TKI Hrastnik, kot dopolnilni program pa so hlače iz Zarja Petrovče. Program te nove prodajalne je namenjen predvsem zahtevnejšim kupcem, ki se radi sodobno in modno oblačijo. Prav zaradi tega spada ta program v višji cenovni razred, ker predstavlja tekočo evropsko modo. Nova prodajalna je nastala s prenovo nekdanje prodajalne Posrednik. Tako je delovna organizacija Teko dala prostore, Modni salon iz Titove-ga Velenja pa je po sporazumu o dohodkovnih odnosih prevzel prenovo. Delno mu je pri tem pomagala Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje. Delovna organizacija Teko je z Modnim salonom iz Titovega Velenja sklenila 10-letno pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Modni salon iz Titovega Velenja je dal delovni organizaciji Teko opremo v 10-letni najem, po tem obdobju pa se bo brezplačno prenesla na Teko. Prodajalna M club je ena izmed številnih v verigi prodajaln, ki so si po arhitekturi in stilu povsem enake. Prodajalna je v sestavu delovne organizacije Teko, dohodek si bosta delovni organizaciji delili v razmerju 70% : 30% v korist Modnega salona, ki ga pa bremenijo tudi vse zaloge. V prodajalni so zaposlene štiri delavke, torej po dve v eni izmeni, delovni čas prodajalne pa je od 7,30 do 19,00 ure. Poslovodkinja te nove prodajalne je Dragica Kačičnik. V vsaki številki Vestnika Merx pišemo o uspehih, delovnih zmagah sozda Mera in njenih članic. Tudi v tej številki je veliko novosti s področja naložb, otvoritev... Skupaj z ostalimi članicami, je v oktobru slavila svojo delovno zmago tudi delovna organizacija Dravinjski dom. V okviru praznovanj občinskega praznika so 15. oktobra v Ločah odprli novo samopostrežno trgovino v izmeri 250 kvadratnih metrov. Gradnja je bila v sklopu izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta. Kot nam je povedal direktor delovne organizacije Florjan Jančič, so samo- < postrežno trgovino zgradili s skupni- mi močmi združenega dela Slovenj-skih Konjic, sozda Mera in delovne organizacije. Prodajni program nove samopostrežne trgovine je izključno samo prehrambeno blago. Istočasno pa so odprli tudi novo trgovino s tehničnim blagom, v izmeri 300 m2, kije na stari lokaciji prejšnje samopostrežne trgovine. Z majhnimi stroški, obnove je nastala prijetna trgovina s tehničnim blagom. Tako so v Ločah hkrati pridobili dve trgovini, delovna organizacija Dravinjski dom pa je s tem izboljšala ponudbo tehničnega blaga v tem kraju in non stop ponudbo osnovnih prehrambenih artiklov. Samopostrežno trgovino je odprla najstarejša delavka Dravinjskega doma na Loškem področju Marica ŠKET Nova naložba Teka Brezcarinska prodajalna STRAN 5 MERK VESTNIK OKTOBER 1988 najdemo v smetnjakih, posebno kadar so za nami kakšni daljši prazniki. Milijoni ljudi stradajo po svetu in bi bili hvaležni za vsako drobtinico kruha, a je nimajo, drugod pa se kruh odmetava v odpadke. Nekoč sem v neki družbi doživel, da je nekdo izmed navzočih pri kosilu iz same objestnosti vrgel drugemu v kepo zmečkan kos svežega kruha v glavo. Opozoril sem ga, da se tako ne dela, da takšno dejanje pomeni izraz skrajne nekulture in vandalstva, a v odgovor sem žel le posmeh... V vseh mogočih časopisih se razpravlja o naši mladini, o njeni vzgoji, milijoni se porabijo za ne vem kakšne festivale in koncerte, sodobna, predvsem mladinska poezija (avantgarda, kot pravijo) je bolj podobna napisom v javnih straniščih kot pa poeziji. Nikjer ne zasledimo člankov, sestavkov o našem odnosu do kruha, le morda v tem, daje predrag za že tako plitek delavčev žep. Danes te že ljudje imajo za norega, če pobereš kruh, ki ti pade z mize in ga poljubiš, preden ga zopet poješ. Toje vendar že zaostalo in preživelo. Nikjer ne zasledim, da bi učitelji, predvsem pa seveda starši učili otroke odnosa do kruha. Za večino ljudi je kruh vsakdanja potrošniška dobrina, sestavljena iz določenih sestavin in konec. Kdo pa še danes ve, kako so včasih pekli kruh? S kakšno Nikjer ne zasledim, da bi učitelji, predvsem pa seveda starši učili otroke odnosa do kruha Eden izmed dosežkov na področju gostinsko turistične dejavnosti v zadnjih letih je tudi izgradnja hotela Hum v Laškem, v katerem je bilo delovno posvetovanje najodgovornejših gostinsko turističnih delavcev SIS družbenih dejavnosti Razbremenjevanje gospodarstva Prilagajanje programov družbenih dejavnosti zakonsko dovoljeni višini sredstev v letu 1988. V okviru »majskih ukrepov« za konsolidacijo gospodarstva in zniževanje inflacije, je bil sprejet tudi zakon za omejevan- je družbene porabe, s katerim je bil določen najvišji možni nivo sredstev za proračunsko porabo in delovanje uružbenih dejavnosti. S tem zakonom je bil podrobno opredeljen način izračuna dovoljenih Hlajenje in zamrzovanje živil Živila so najpomembnejši in najosnovnejši proizvodi za široko porabo. Glede na gospodarski pomen, specifičnosti in potrebe po temeljitejšem poznavanju živil, zahtev v proizvodnji in prometu blaga, v izvozu in uvozu ter zaradi dejavnosti, vezanih na živilsko blago, so potrebni tudi različni profili kadrov, ki spremljajo proizvodnjo, predelavo, skladiščenje in promet, toje vso pot živil do kupca. Ker gre za prehrano prebivalstva, morajo določene službe vedno bdeti nad kvaliteto proizvodov, spremljati proizvodnjo in promet. Promet je zelo važen člen v tej verigi. Hlajenje in zamrzovanje Hladilna tehnologija se je v tem stoletju v Evropi zelo razvila. Namen hlajenja oziroma zamrzovanja je.po-dališati trpežnost živil, preprečiti kvarjenje ali vsaj nezaželene kemične, fizikalne in biokemične (encimat-ske) procese, zaradi katerih bi se živi- la pokvarila in postala neužitna. S hlajenjem in zamrzovanjem ohranimo lastnosti živil, zadržujemo razvoj mikroorganizmov ali preprečujemo njihovo delovanje ter s tem ohranjamo kakovost in vrednost živil. Ohlajevanje in zamrzovanje živil prištevamo med najboljše načine ohranjanja živil, vendar le pod pogojem, da je kakovost hlajenega ali zamrzo-vanega blaga dobra. Hladilnica v nobenem primeru ne more popraviti kakovosti, v najboljšem primeru lahko konzervira obstoječe stanje. Glede na namen in tehnološke potrebe ločimo hladilnice v: — manjše do 500 ton, to so splošne hladilnice, — od 1000 do 5000 ton, to so srednje hladilnice, — od 5000 do 20.000 ton, to so večje hladilnice. Po namenu uporabe pa jih delimo v splošne, specializirane in procesno predelovalne hladilnice (sadje, zelenjava, ribe, meso). Slovenija ima zelo dobro razvito mrežo srednjih in velikih hladilnic, od procesnih do splošnih hladilnic. Odločno premalo pa ima tako imenovanih komunalnih ali distribucijskih hladilnic, ki bi morale igrati v prometu živil najvažnejšo vlogo. Posebna pozornost se že posveča in se bo v bodoče še bolj hlajenju. Hlajenje je vzdrževanje in ohranjevanje nekaterih vrst sadja (hruške, jabolka in grozdje). Osnovni namen tega skladiščenja je oskrbeti tržišče z dovolj kvalitetnim svežim sadjem, predvsem v mesecih, ko ni drugega sadja. V prihodnjih letih bo treba za kvalitetno oskrbo, predvsem z jabolki, povečati ta način skladiščenja tudi za več kot polovico sadja, potrebnega za preskrbo tržišča s svežim sadjem. Proizvodi, namenjeni za hlajenje, morajo biti predvsem zdravi. Hlajenje ne izboljšuje kakovosti, temveč jo samo konzervira, zadržuje pa mikro- biološke in kemične procese. Uspeh pri hlajenju lahko pričakujemo le pri zdravem, čistem, nepoškodovanem blagu. Blago, namenjeno za hlajenje, ne sme imeti znakov napada mikroorganizmov ali poškodb od embalaže. Embalaža in čistost sta sploh osnovni pogoj že za dober videz blaga. Izredno važno je, daje celotna količina blaga zdrava, ker lahko tudi majhen del slabe zaloge v hladilnici neugodno vpliva na preostalo zdravo blago (kontaminira prostore, oddaja neprijeten vonj, širi trose in plesni). Pri hlajenju je iz teh razlogov zelo potrebno vsakokratno temeljito mehanično čiščenje, razkuževanje in morebitna ozonizacija prostorov. Čiščenje je osnovni in najbolj učinkovit ukrep. Vse proizvode, namenjene hlajenju ali zamrzovanju, je treba čim prej razhladiti. Od stopnje fiziloške zrelosti je posebej pri hlajenju odvisna dolgost čuvanja proizvodov. Hlajeno blago (jabolka, kruške, grozdje in ostalo) mora biti skladiščeno pri temperaturi od + 2 stopinje Celzija do 0 stopinj Celzija, odvisno od sadne vrste in sorte, pri relativni vlažnosti 85 do 90%. Grozdje, predvsem sorte julijski muškat, kraljica vinograda, valan-drovski drenak in zimsko belo lahko uspešno skladiščimo in transportiramo, ker imajo odlično čvrstost jagod in razmeroma dobro suho snov. Sire skladiščimo in transportiramo pri temperaturi od 8 do 12 stopinj Celzija, pri relativni vlagi od 75 do 90%. Sladoledi zavzemajo posebno mesto in zaslužijo posebno skrb že pri proizvodnji, zamrzovanju in posebej pri transportu. Posebno občutljive so vrste mlečnih sladoledov. Tu je temperatura tako važna, da posvečajo zamrzovanju in transportu sladoledov tudi inšpekcijske službe največjo skrb. Milenko Andušič sredstev in sprejeto določilo, da kolikor združena sredstva v posameznem mesecu presegajo dovoljeno raven, ta sredstva Služba družbenega knjigovodstva blokira na posebnem računu, tako da jih ni mogoče uporabiti v družbenih dejavnostih, niti niso na razpolago gospodarstvu. Ker je v povprečju v Sloveniji za obdobje prvih osem mesecev bilo ocenjeno, da bo takšnih presežkov relativno veliko in ker zaradi visoke inflacije čedalje bolj pada realna raven osebnih dohodkov zaposlenih, je bila dana pobuda, da se takoj (ob koncu septembra) pristopi k znižanju prispevnih stopenj, tako da presežki ne bi nastajali in da bi se ob z zakonom omejeni višini bruto osebnih dohodkov na ta način povišali neto osebni dohodki. Kljub temu, da v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti ni prihajalo do presežkov sredstev v primerjavi z zakonom, smo na podlagi predvidenih gibanj osebnih dohodkov do konca leta ocenili, da bi ob dosedanjih prispevnih stopnjah do konca leta zbrali za 0,7% več sredstev kolje dovoljeno, zato smo predlagali s 1. oktobrom 1988 znižanje prispevnih stopenj za 0,21% od bruto osebnega dohodka in za 0,1 % iz dohodka organizacije združenega dela. Zavedamo se, da ta korekcija ne vpliva bistveno na višino osebnega, dohodka delavcev, vendar bo ob hkratni enaki uskladitvi prispevnih stopenj republiških samoupravnih interesnih skupnosti in morebiti tudi drugih obveznosti iz bruto osebnega dohodka učinek znatnejši in s tem dosežen namen celotne akcije. Povzeto iz INDOK-a' št. 9 Prejeli smo.. Kruh naš vsakdanji Mnogokrat sem videl, kako brezbrižno se naklada ali razklada kruh v trgovinah, s kakšno surovostjo se razmetavajo hlebci kruha. Razumem, da so vsi prodajalci in razlagalci kruha vezani na določen čas, v katerem morajo opraviti svoje delo, vendar se da isto opraviti tudi na malo bolj kulturen način. Koliko kruha ljubeznijo je zamesila gospodinja kruh, ga dala v peč in potem še vsega toplega postavila v shrambo. Da, to je bil praznik za dom. Nikoli v življenju nisem občutil pomanjkanja kruha, naučili pa so me kruh spoštovati, da ostanke kruha pojejo živali, nikdar pa, da se vrže v smeti. Pravijo, da ima vsaka stvar dobro in slabo stran. Morda bodo prav visoke cene kruha naučile mnoge odnosa do njega. Čeprav bo to morda edini pozitivni učinek, se vendar zavedajmo, da kdor ne bo spoštoval kruha, družba, ki ne bo imela odnosa do njega, bo obsojena na propad, kljub vsej svoji kulturi in najsodobnejši tehniki. Peter Gorinšek Naša uspešna prihodnost je v oblikovanju inovativne organiziranosti poslovnih sistemov S tem prispevkom želim spodbuditi razmišljanje o tem, zakaj in kako spodbuditi inovativnost v našem poslovnem sistemu Merxa. Vse preveč je namreč prepričanja, da je inovativnost »modna muha« teoretikov organiziranosti poslovnih sistemov. Za razumevanje procesa, ki omogoča inovacije, je dobro, da poznamo pojem invencije in inovacije. Invenci-ja je ustvarjanje nove ideje. Inovacija pa je proces uporabe nove ideje, da ustvarimo novi proces ali izdelek. Kot rezultat inovacijske dejavnosti pa poznamo: — izum — znaki razlikovanja blaga — tehnične izboljšave — koristni predlogi — avtorska dela Izkušnje v razvitejšem svetu kažejo, da v konkurenčnem boju vse bolje uspevajo inovativne organizacije. Konkurenčnost kot en element poslovne politike bo imela pri našem od- piranju k tržnemu načinu poslovanja pomemben delež pri zagotavljanju uspešnosti poslovnih sistemov. Zato je ena pomembnih nalog sodobnega managementa, da razvijajo in uporabljajo inovativno organiziranost. Spoznali so, da operativna organiziranost ne more biti dovolj inovativna. Namreč, inovacije zahtevajo posebno organiziranost, ki je oblikovana za dosego inovativnih ciljev. Inovativna organiziranost pomeni posebno kombinacijo — organizacijske strukture — procesov — motivacije in — ljudi da bi z njo dosegli nekaj novega. V tem je tudi bistvena razlika v primerjavi z operativno organiziranostjo, ker je uporabna za dosego ponavljajočih se ciljev. Tako je za sodobno organiziranost potrebna dvojna organiziranost: • operativna in • inovativna. Potreba po takšni organiziranosti se kaže predvsem zato, ker prihaja v operativni organiziranosti vedno do upiranja inovativnim procesom, saj le ti predlagajo spremembe v dosedanjih procesih in odnosih. Velikokrat so vodstveni in vodilni delavci motili ustvarjalno ozračje, ker so menili, da jim bodisi znižuje status ali pa pomeni kritiziranje njihovega dela. Zato je pomembno, da so vodilni in vodstveni delavci spodbujevalci inovativnosti v svojih okoljih, s čimer bodo v končni fazi dosegli tudi uspešnejše poslovanje. Za lažjo inovacijsko organiziranost pripravljamo v sektorju za razvoj in investicije sozda Merx spremembe pravilnika o inovacijski dejavnosti. Pravilnik bo obravnaval tudi: — programiranje in organiziranje inovacijske dejavnosti — vrste inovacijskih predlogov — stimulcijo za inovacijske predloge. Robert Cemažar MERK VESTNIK OKTOBER 1988 Spet nekaj novega v Avtotehniki 25. oktobra je stekla poizkusna proizvodnja motornega kolesa ME-