SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden | Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo fin ebnpedlclja v mesec 1 gld. 40 kr. ^ „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Za celo letn 12 eld X r^T^Z^ ^TT ■ , * Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. ca. celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. | Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. | Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 278. V Ljubljani, v sredo 28. novembra 1894. Letnilt XXII Vladna izjava o volilni reformi. Z Dunaja 27. novembra. Danes zvečer imel je odsek za volilno reformo sejo. Sklicala se je bila na željo vlade. Ministerski predsednik je v imeuu vlade oddal nastopno izjavo: Vlada je dne 27. novembra 1893. 1. izjavila, da smatra za svojo prvo in najvažnejšo politično nalogo, da v sporazumljenji s strankami sestavljaj očim i koalicijo izvrši volilno reformo, s katero se bode ohranjujoč sedaj obstoječa ustavna zastopstva interesnih skupiu in točno ozirajoč se na razmere posameznih kraljevin in dežel, bistveno razširila volilna pravica s tem, da se pritegnejo sloji dosedaj od volilne pravice izključeni, in se hkrati ohrani dosedanje težišče političnih pravic kmetskega in meščanskega stanu. S tako volilno reformo se bode najbrž moralo pomnožiti število članov zbornice poslancev in spremeniti razdelitev okrajev. Da se ta namen doseže so se najprej vršili zaupni ra%ovori. Kot predlogo za tako posvetovanje je vlada povabljenim zaupnikom naznanila glavne obrise nove volilne reforme, kateri pa niso našli občnega odobravanja. Ko so se v začetku sedaujega zborovanja zopet začela posvetovanja in sicer s prva samo z načelniki koaliranih klubov, so nekateri udeleženci opozorili na predlagano osnovo delavskih zbornic, katerim naj bi se podelila volilua pravica in kazalo se je, da ne bode izključeno, da se s tem načrtom v glavnih uačelih sprijaznijo ko&lirane stranke. Ker se je pri teh pogovorih pokazalo, da bodo velike težave, predno se obširni volilni reformi zagotovi potrebno dvetretjinsko večino zbornice poslancev, je bila vlada pripravljena vsprejeti predloge o osnovi delavskih zbornic, oziroma oddelkov za delavske stvari pri trgovski in obrtni zbornici; to tembolj ker so zastopniki vseh strank se vjemali z vlado, da vsekako kaže, da se da delavcem kako parlamen-tarično zastopstvo. Ko se je pa zadnji čas krog zastopnikov razširil, so se pa tudi proti tem predlogom izrazili tehtni pomisleki in bi torej predložitev take predloge ne bila imela nobenega neposrednega vspeha. Vlada torej nasvetuje, da se odsek začne posvetovati o volilni reformi. Po dosedanjih dogovorih se vsestranski odobruje, da se da delavcem parlamentarno zastopstvo in se bode na to pred vsem ozirati. Ko bi pa le stranke se sporazumele, da se še kakemu drugemu ljudskemu sbju, ki dosedaj nima volilne pravice, taka volilna pravica podeli, bode vlada rada take predloge vsprejela v okviru v začetku omenjene izjave in bode delala na to, da se sestavi načrt zakona na taki podlagi." Iz te izjave je jasno, da smo glede volilne reforme tam, kje smo bili pred jednim letom. Posve-inmiiji 4,aupuiKut uiso nun. uuueuoga vapena. v tem, da se mora delavcem dati volilna pravica, so že tako bili poprej jedini in zato ni bilo potrebno nobenih posvetovanj. Pač ugodno spričevalo sedanji položaj za koalicijo nikaker ni. Upanja tudi ni veliko, da bi v odseku se doseglo kako sporazumljenje. Položaj postaje faktično jako težaven in radovedni smo, kako se koalicija iz njega izmota ali se pa ob volilni reformi razbije. Organizacija. Liberalizem je vso lepo vrejeno krščansko državo razdružil. Postavil je posamnika proti posam-niku, naj si po svojih lastnih močeh pribori, kar si more; in če si ne more zagotoviti obstanka, naj propade! Očitanja, ki so se pojavljala tu iu tam zoper njegova načela, je brž odbil poudarjajoč, da je uvel najplemenitejšo pravico človekovo, namreč svobodo. Vzlasti glede gospodarskega svojega nauka so vedno naglašali liberalni trobentači, da imajo posamniki pravico snovati prostovoljne zadruge v svoje namene iu da morejo s tem svobodno dosegati to, kar so preje v prisilnih cehih ali v fevdalni zvezi. Bolj hinavskega izgovora ni, nego je ta. Po svojem bistvu je liberalizem ljudi razdvojil, vsejal medsebojno nezaupanje vanje, prodrl jim dušo z željo po naglem obogatenju in po vživanju. Kako bi bilo tedaj mogoče, da bi ti razdvojeni ljudje v prvi pijanosti gospodarske svobode trezno premišljali, kaj utegne priti iz tega? Kako bi si bili mogli predstavljati, da za nekaj let celi stanovi propadejo v suženjstvo velikemu kapitalu? In če bi bili tudi to vedeli, ali bi bili hoteli posamniki, ki so zasebno zase pričakovali gospodarskih ugodnostij, z jedno besedo bogastva in lagodnega življenja, ali bi um taiki uvu.1. ..j--- . —-_r — -------- Saj jim je ravno najpotrebnejšega manjkalo, namreč čuvstva solidarnosti, vzajemnosti: — socijalnega čuvstva, temelj u j o -čega v krščanskih načelih. Liberalizem jim je uropal socijalno čuvstvo in na drugi strani se je opravičeval, da jim je pustil svobodo združevanja. Predno so jeli ljudje uvidevati potrebo, naj se poslužujejo te svobode, je preteklo mnogo časa. Tisoč in tisoč dotle samostojnih gospodarjev je moralo propasti; tisoč in tisoč obrtnikov se je moralo pogrezniti v nenasitno vrsto revnega proletarijata; pomanjkanje z vsemi svojimi krutimi spremljevavci: z lakoto, uboštvom, boleznimi je moralo preje ne- LISTEK Pismo „Slovenčevcem" iz rok vestnega .naprednjaka" ob jednajsti uri. „Quos ego !" bi skorej zavpil nad Vami, videč, da vsi pravi rodoljubi težko pričakujejo dan 29. novembra, ko bo shod zaupnih mož v (sedaj res) beli Ljubljani, kjer se bo po zbranih veljakih izvedelo, kaj naš narod (bolje: .Narod") teži in kaj treba storiti, da se otme pogina, le Vaša „Slovenčeva" stranka se boji tega dneva, kakor hudodelec kazenskega sodišča. Nikar vendar ne bodite „šalobarde", da bi se samo zavoljo dveh naglavnih grehuv : ^Ljubljanski ulični napisi" in .koalicija") bali na shod priti, saj se bodo tam sošli le trezni možje v resen pogovor. Kdor je dobre volje, se bo veselil tega shoda — pravi .Soča", — torej če niste, pa vzemite saboj vsaj tisto .polno mero zaslepljenosti in pijanosti", s katero vplivate mej prostim in manj razsodnim ljudstvom"! Saj je zadnji čas, da vržete pod klop svojo .so fi stično dogmatiko iu se oklenete naših krščanskih načel. Tam bote izvedeli, da bo treba še mahati z betom tudi po ko 1 ar ji h , kateri letajo (!) okrog sv. Nikolaja cerkve v Ljubljaui, kjer brezvestni čuvaji katoliškega Sijona tako slepo plešejo po judovski piščali!" Ne da bi bil hud, pa vendar moram vsklikniti: „0 ti preklicana farizejska pravičnost .Slovenčeva", kateri je narodnost .poganstvo", resolucije katoliškega shoda pa .koran" ! Bodite že vendar pametni in nikar ne tratite svojih močij v borbi proti mlinom na veter — proti slovenskemu liberalizmu ! Mi vemo sicer, da kedor se ne briga za blaginjo naroda, marveč zasleduje le postranske sebične smotre, da tak ostane tudi zanaprej nepoboljšljiv grešnik. Natakeljudi se ne bomo smeli ozirati. Istina je pa vendar, da bi tudi .Slovenčevce" radi videli v trdem boju mej našimi narodnimi vrstami, čeprav nam je znana njihova od v is n ost in zaslepljenost, kajti mi hočemo na shodu zopet razviti prapor slovenske narodnosti, da se nakoliko prezrači in prehladi — in za to je sedaj najpripravneji čas. Pa še drug vzrok nas sili , da Vas vabimo : Čitalnice, ki so se rodile po vzajemnem trudu, nam zatajujete, postavljajoč jim nasproti v škodo druga društva, katera jih ovirajo v njihovem delo-vauji. .Narodni dom", ta znak narodne zavesti in požrtvovalnosti, — za kateri ste s početka že dokaj kamnov in kamenčkov nalomili, — pustite uam graditi samim, — a Vi si skladate .katoliški sklad" in si pripravljate .katoliški dom", — ne da bi nas vprašali! Kako se to zlaga z .absolutno narodnostjo", ki jo mi vedno povdarjamo ? I Tudi na Poljanah raslo .dobrodelni zavodi" iz tal, kakor gobe po dežju, ua kar je že zdavnej opozoril v deželnem zboru dr. Tavčar. Res : .Bore genij slovenskega naroda, ki mora gledati, kake barke se ž njim počno 1 H koncu le se to: .Obžalovali bomo, a jokali se ne bomo, ako se tega shoda ne bode vdeležila, ampak ga bode le od dalječ proklinjala (!) — kranjska katoliško-judovska (ali magari: turško-kitaj-sko-japouska) koalicija! Tako menim, da sem Vam vsaj površno izprašal vest. Ce Vas je torej volja priti ua shod ter tam opraviti .očitno spoved", bomo Vam razven dušne hraue preskrbeli tudi telesne. Da ste mi zdravi! Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. LXXVIII. Želel sem, da bi se nama bil dal kapelan (s kojim sem bil tako zadovoljen v prvej bolezni) spovednikom in da bi ga tu pa tam videla, tudi ako bi ne bila hudo bolna. Mesto da bi se bil dal njemu ta nalog, odločil je guverner nekega av-guštinca, o. Babtisto po imenu, dokler ne bi prišlo z Dunaja njegovo potrdilo ali pa imenovanje ka-cega druzega. Bal sem se, da ne bi izgubila v spremembi, a motil sem se. 0. Baptista bil je angelj ljubezni, njegovo vedenje bilo je olikano, gosposko; temeljito govoril je o človeških dolžnostih. Prosila sva ga, naj naju obišče večkrat. Prišel je vsak mesec in še pogosteje, ako je mogel. Prinesel nama je tudi z dovoljenjem guvernerja kako knjigo in nama rekel. — v imenu svojega katerekrati decimirati njihove vrste, potem so še le izpregledavali. Potem so še le ob jednajsti uri jeli nekateri vračati se k zdravim idejam in premišljati, kako bi zopet vrnili red svojim zmedenim, razbitim in razdrtim stanovom. Potem so še le nekateri jeli uporabljati svobodo združevanja. Poudarjamo: nekateri. Velika večina jih še spi in treba bo novih udarcev, novih bitek, novih porazov, da se morda vzbudč. Liberalizmu je bilo pač lahko, otrovati dušo ljudstvu, lahko mu je bilo, privaditi je mamljivemu strupu, toda sedaj, ko se fin de siecle skoraj že tolmači s koncem človeštva, sedaj ko je otrovano vse javno in zasebno življenje, je zdravljenje neizmerno težje. Bolezen pač ljudje radi pripoznavajo. Saj jim jo kaže od dne naraščajoči propad. Toda zdravila iščejo v tistem ovzdušju, v katerem so bili vzgojeni, v katerem so delovali in v katerem — propadajo. Absolutne države pojem je napolnil tudi njihova srca in vkljub temu, da jih dan za dnem prepričuje o njeni slabosti, o njeni nezmožnosti, vendar hočejo od nje pomoči. »Država premalo stori za nas; država nas mora varovati ; poslanci se morajo potegniti za nas uboge trpine; zakoni se morajo prena-redtti" itd., se čuje za vsakim voglom. Reveži! Ko bi vedeli, kako slab stvor je liberalna država, v kateri žive, ko bi se zavedali, kako »brezi jadra, brez krmila" tira svoj čolnič dalje brez namena in brez pravih sredstev zanj, potem bi ne govorili tako. In ko bi poleg tega še znali, kako neznatna, malo pomenljiva oseba je kak poslanec v ti državi, uboren delček z jednim glasom v velikem številu, odvisen pri svojem delovanju od vsega preje, nego od svojega prepričanja, potem bi pač drugače sodili. Izpo-znali bi pa tudi, da bi jim vsa državna pomoč ničesar ne mogla pomagsti, dokler se sami ne izpre-mene. Razvideli bi, da jim je najpreje treba po lastnih močeh stvoriti živi državni organizem, s tem da se med seboj organizujejo, drug ob druzega naslonijo, drug z drugim čutijo, drug druzega podpirajo in tako stvorivši po stanovih, po slojevih, po narodih čile, zavedne organizme, organizovati državo, t j. v mehanično razmetane množice vdihniti dušo in življenje. Potem bo še le sveža kri mogla pretakati se redno iz srca tega velikega organizma v vse najmanjše dele njegove, in od njih zopet k njemu, potem bodo deli vzdrževali celoto in celota jih bo ohranjala. Te zavesti manjka ljudem. Vzel jim jo je liberalizem. Zato ga sovražimo in zato se bojujemo proti temu najbolj krutemu roparju človeške sreče. In iz tega namena, da izpodkopljemo liberalizmu tla, naglašamo kot prvo socijalno-politič»o dolžnost vseh poštenjakov probujenje katoliške zavesti. Katoliška zavest s lega stališča nima namena ljudi pripravljati samo za večni namen po smrti, marveč hoče jim biti jedino gotovo sredstvo tudi k časni sreči. opata — da nama je vsa knjižnica samostanska na razpolago. To bi bil za naju velik dobiček, ako bi bilo trajalo. Vživala sva to dobroto nekaj mesecev. Po spovedi je ostal in dolgo govoril, vse pa, kar je pravil, odkrivalo je pošteno, vzvišeno, o veljavi in svetosti človeški prepričano srce. Bila sva okrog leta dnij tako srečna, da sva vživala njegov nauk in njegovo ljubezen in nikdar ni nama povedal kake neresnice, nikdar ni besedice, ki bi bila mogla vzbuditi misel, da ne služi svojemu poklicu, ampak politiki. Vedno se je rahločutno oziral na položaj. Začetkoma nisem mu, da povem resnico, zaupal, pričakoval sem, da ga bom videl posvetiti svojo nadarjenost nedostojnim preiskovanjem. Pri političnem kaznjencu je tako nezaupanje pač naravno ; a kako se čuti pokrepčanega, ko mine nezaupanje, ko v božjem služabniku ne vidi druzega poželjenja, kot služiti Bogu in človeštvu! Imel je sebi lasten in kaj pripraven način tolaženja. Obtožil sem se na pr. jeze radi strogosti jetniške discipline. Modroval je nekoliko o kreposti veselega potrpljenja in odpuščanja; potem je slikal v najživejših barvah revo od mojega različnih položajev. Mnogo je bil živel po mestih in kmetih, poznal je velike gospode in male ljudi in premišljeval je bil krivico na svetu; dobro je znal popisovati strasti in navade raznih človeških družb. Zakaj? Tu navajamo dva vzroki, katerih res niče nam nobeden ne more ovreči: 1. Načela katoliSke pravičnosti in katol ii k e ljubezni morajo zopet zavladati v celi družbi in jo prevevati, sicer ne razmotamo nikedar klopčiča državnih, narodnih, socijalnih zmed. 2. Katoliška načela so načela jedin« še preostale organizovanedružbe, namreč katoliške cerkve. Vsi drugi krasni organizmi, ki so se nekedaj tako lepo greli ob njenem srcu, troseč srečo in blagostanje mej svoje ude, so ponehali. Cerkev pa še stoji, dasi so ravno njen organizem hoteli razrušiti. Vsi tisti državniki, ki so v imenu državne vsegamogoč-nosti hoteli iz nje stvoriti neki nestvor državi v policijsko službo, vsi tisti modroslovci, ki so v zvenečem imenu probujenega razuma se zadirali vanjo, vsi tisti plačani dninarčki obojih, ki so s samokol-nico svoje hlapčevske priliznenosti, ali zastrupljenega, podlega srca razvažali zabavljice in psovke laži in obrekovanje v obliki pesnij in povestij, novel in romanov, dram in šaloiger, »znanstvenih spisov" in uradnih ukrepov mej ljudstvo, vsi ti so sicer res razdružili sebe in svoje brate, res so uničili nebrojno cvetočih organizmov, a — cerkveni organizem je ostal neporušen, temeljujoč na »skali", a v sebi razvijajoč najbujnejše življenje. Še živi katoliška cerkev, ko govorimo o umirajočih stanovih, o umirajoči pravičnosti, o umirajoči ljubezni. In še ima moč v sebi zopet orga-n ičn eg a ži vi j enj a vdihniti v kaotično zmes naših držav. Nasprotniki katoliških načel tega ne umevajo; obzorje jim je skaljeno v vrtincu življenja. Ne zamerimo jim. Muhe jednodnevnice se ne bavijo z večnimi vprašanji in z vekotrajnimi nalogami. Malotni cilji, ki jih gibljejo, niso v nobenem razmerju s pripomočki, katere spravljajo na dan in s silo, s katero jih uporabljajo. Pustimo jih ! V kolikor iztaknejo kaj dobrega, pomagajo katoliški ideji, v koliker pa delajo napak, ne morejo škodovati nji, marveč le — ljudstvu. To pa ima zdravo naravo, ki mu jo je dal Bog sam in ta zdrava narava bo prebolela vse strupene cepe, katere je hotel umetno pricepiti božjemu razodetju in njegovemu duhu se vstavljajoči človek, proti titanom se "iffiriftiec. Živemu organizmu katoliške cerkve, v kateri živi tudi naš narod, trdno zaupamo, da bo Slovenec vkljub vsem dozdevnim neugodnostim mej prvimi narodi organizovan v dosego svojega namena tudi tukaj na svetu in da bo živel celo srečno življenje. Novo eivilnopravno postopanje. Z Dunaja, 20. novembra. Vlada je v teku letošnjega leta predložila državnemu zboru načrte zakonov : pravilnik sodne oblasti, civilnopravdni red in izvrševalno postopanje, katere imata, ko je je pretresal permanentni odsek, vzakoniti obe zbornici po novem okrajšanem potu posvetovanja in sklepanja. Odločili so se za to ne strogo parlamentarno sredstvo, Povsodi mi je kazal mogočne in slabe, stiskalce in stiskance, povsodi potrebo, ali svojega bližnjega sovražiti ali ljubiti ga plemenitim odpuščanjem in usmiljenjem. Slučaji, koje mi je pravil v dokaz splošne nesreče in dobri učinki, ki se dajo izvajati iz nje, niso imeli sami na sebi nič posebnega; bili so po vsem navadni, a pravil jih je tako z resničnimi, tako mogočnimi besedami, da so me napotili, da sem močno občutil izvajanja iz njih. Ah! kolikorkrat sem slišal te ljubeznjive opomine in blage svete, vselej sem iskreno želel si ljubezni do kreposti, nikoga nisem več zaničeval. Življenje bi bil dal za najmanjšega svojega bližnjega, hvalil sem Boga, ker me je vstvaril človeka. Oh! kako je nesrečen, kdor ne pozna vzvišenosti spovedi! nesrečen, ki misli, da jo mora zasmehovati, da ne bi ga imeli priprostim človekom! Ni res, da bi bilo nepotrebno, še le povedati si dati, ko vže vsak sam ve, da mora biti dober; da zadostujejo lastna premišljevanja, ne berilo; ne! pripovedovanje živega človeka ima moč, koje nimajo ne lastna premišljevanja, in primerno berilo! Srce bolj pretresajo; vtisi, koje napravljajo so bolj globoki. V bratu, ki ti govori, je polno življenja in pravočasnega vplivanja, kojega bi mnogokrat zastonj iskali po knjigah in svojih lastnih mislih. (Dalje sledi ) ker sicer ni skoro pričakovati, da bi ta tako zaželeni zakon v doglednem času mogel stopiti v veljavo, kakor vidimo pri pol manjšem kazenskem zakonu, o katerem se že vrše posvetovanja dvajset let. Da nekoliko seznanimo čitatelje tega lista s premembami nameravanimi po tem zakonu na sedanjem pravdnem postopanju, hočemo jih v naslednem pregledu ob kratkem omeniti, da potem lahko vsak sam sodi o njih primernosti za naše razmere. Zakon je prenarejen po nemškem, ali vendar ne pretirava načela ustnosti, katero je ondu civilno-pravdno postopanje tako podražilo, in se torej ne more imenovati posnetek pruskega vzorca, kakor so v resnici naš menični in trgovski zakon, opo-minjevalno in malotno postopanje, potem novi kazenski zakon, zakona za bolniško zavarovanje in za zavarovanje delavcev proti nezgodam. Sestavljen v duhu sedanjega časa, bode gotovo bolj ugajal mimo poprej premenjenim prometnim in socijalnim razmeram, če tudi ne moremo reči, da je popolnoma v oblikovnem oziru brez občnih napak novejših zakonov z njih gostobesedno kazujistiko in novejšo zakonotehnično sestavo. Začenši s pravilnikom sodne oblasti se dajo v kratkem posneti pristojnosti. Okrajnim sodiščem so odkazati vse tožbe o mejnih, posestnih in zakupnih prepirih, potem vse pravde zaradi očetovstva, gostilniških, službenih, mezdnih, plovstvenih in brodarskih pristojbin, brez ozira na vrednost sporne stvari. Pri druzih tožbah so pa okrajna sodišča pristojna za obravnavanje in razsojevanje do vrednostne meje 500 gld., dočim morejo, če je stvar vredna od 500—1000 gld., pač poskusiti poravnavo ali pa izreči kontumacijsko razsodbo. Če se po stvari na ta način ne da konec storiti, morajo okrajna sodišča stvar odstopiti zbornemu sodišču. Za take kontradiktorične tožbe in za tožbe, pri katerih gre za stvar vredno nad 1000 gld., potem se tožbe zaradi sporov o mezdah, fldejnih komisih, zakonski zvezi ali razmerju mej roditelji in otroki brez ozira na vrednostno mejo so pristojna zborna s o fl i ž 5 a (g 50). Pogosto v škodo dolžnikovo zlorabljeni forum solutionis (§ 91) se za trgovski stan primerno omeji in pri drugih strankah se pa naveže posebno zadevno pogodbo. Dosedanja privilegovana podsotnost erara, v deželno desko vpisanih posestnikov, dežele in občin (§ 53) neha. Pravde zaradi znamk, privilegijev, trgovskih, pomorskih in rudniških stvarij obravnavala bodo ne na dosti premenjen način okrajna sodišča in s strokovnjaki mešan senat pri zbornih sodiščih (§ 59). Kar se tiče civilnopravdnega postopanja se o vloženi tožbi določi pravdni dan (§ 249) in če se pri tem ne da stvar na kratko poravnati, se začne pripravljalno postopanje (§255), pri katerem se po zaslišavanji strank, prič in izvedencev stvar do dobrega spozna, potem se pa določi javna ustna razprava. Pozornosti vredna prememba je pri tem, je obveznost sodnikova uradnim potom postopati (§ 260) in pa dolž nost predložiti j§ 315) listine celo proti neude-leženim osebam. Glavna in dopolnilna prisega odpadeta in se nadomestita s tako imenovanim zaslišanjem pod prisego. Tožbena varščina (aktorična kavcija) ostane v veljavi samo proti inozemcem (§ 56.) Posebna važnost se poklada na kolikor je moč največjo p op o 1 nost zapisnika pri glavni obravnavi in se v la namen mislijo preskrbeti posebni v to vsposobljeni uradniki (§ 222). Sicer se pa v vsem skuša doseči naglost v postopanju, prestavljenje pravdnih dnij se omeji na posebno tehtne razloge (§ 136) in sodni spisi se mislijo praviloma dostavljati pa pošti in le izjemoma po sodnih slugah (§ 88.) Razsodba se ali takoj po obravnavi ustno razglasi ali se pa pozneje pismeno izda. Sodnik ni pri tem navezan na nobena dokazilna pravila. Vrste razsodeb so kakor sedaj končne, delne, vmesne, odpovedne in zamudne. Vzklic proti razsodbam okrajnih sodišč gre pri tožbah do 300 gld. ua zborno sodišče in v tretji stopiuii tia višje deželno sodišče, pri večji vrednosti pa na višje deželno sodišče in v tretji stopinji ua najvišje sedišče. Vzklici proti dvema jednako se gla-sečima razsodbama gredo pa vendar vselej ua naj- višje sodišče, ako se dvomi v zakonitost razsodbe o sporui stvari (§ 3. pr. s. ob.). Poleg tega se pa v dosego jednakomernega pravosodja vpelje ta novost, da se generalnemu pro-kuratorju daje pravico, pritožiti se proti že pravo-veljavnim razsodbam v varstvo zakona na najvišje sodišče, ta odločba pa vendar ne more imeti nobenega vpliva na pravno razmerje strank (§ 5. pr. 8. ob.). Pri vzklieni obravnavi se ustno postopanie uporablja samo, kolikor je neobhodno potrebno. Vzkhcna razsodba ima se izreči na podlagi stvarnega položaja prve stopinje iu se ne more spremeniti iz kakega razloga, ki se ni navedel v vzklicu (§ 495.). P r i z i v i proti vkrepom gred6 po navadnem redu sodnih stopinj, ali v mnogih slučajih se pa ne dopuščajo, pri čemer je pa vendar sodoiku na prosto voljo dano, da jih premeni do kouea obravnave (§§ 334. do 347.). Posebne določbe o malotnem, mandatnem, po-sestvenem, zakupnem, meničnem, razsodiškem in sin-diltatnem postopanju se deloma na novo vredč in hkratu razveljavijo prejšnje zadevne naredbe. Opominjevalno postopanje in pa postopan e o zakonskih sporih ostane nespremenjeno. V izvršilnem postopanju se je skozi in skozi poskušalo z daleč segajočimi določbami razbremeniti izvršenca. Gled4 na to načelo določila se je cela vrsta stvarij, katere se ne smejo zarubiti in izvršilnim potom prodat', n. pr. hišna in kuhinjska oprava, živila in kurivo itd., v kolikor so neobhodno potrebne, potem za opravljanje službe potrebne stvari, cerkvene in šolske knjige, častna znamenia in cerkvene stvari sploh (§ 249.), predplače za preživljanje, preživuine in ustanove do 500 gld. (§ 287.), preživitki do 300 gld. (§ 330.) in drugi s starimi določbami privilegovaui prijemki. SiCer se je pa gorenje izvršilno načelo tudi izrazilo z omejilnimi, odložilnimi in ustavitnimi slučaji. Tako bode dopuščeno ustaviti izvršitev (§§38., 42, 158. in 156.), če ni pričakovati da bi se s sku-pilom pokrili troški, ali če bi s takojšnjo izvršitvijo se provzročil gospodarski propad izvrštnca, ali če more poslednji verojetno skazati, da bode vsaj čez pol leta mogel zadostiti zahtevi. Dražba se more odložiti in uvesti prisilno skrbništvo, ako preseški doneskov zadoščajo za pokritje dolga, oziroma letnine. Ravno tako se mora dražba ustaviti, ako ne zadošča cenilna vrednost, da bi se pokrile prednostne zavezanosti iu jedna desetina terjatve izvršilčeve (tako imenovano pokritveno postopanje). Oziri za izvršenca segajo tako daleč, če se za dopuščeno spozna, da se vpelje prisilno skrbništvo ali dražba tudi brez pridobljenja pravilne zastavne pravice le na podlagi jednostavne predznambe v zemljiški knjigi, da se ie prištedijo odstotne pristojbine in vknjižba (§ 96). Posebne določbe so se določile za izvršitve na denarne trjatve z odkazom ali drugo uporabo s pristopom tretjega dolžnika (§ 287 ), potem gledd izvršitve na druge premoženjske pravice (§ 330.) kakor 348 itd. Pri dražbi odpadejo 3 obroki in se bode prodajana stvar tudi takoj že pri prvem obroku odstopila, oziroma tudi pod cenilno vrednostjo, vendar ne pod tretjino te cene, tistemu, ki največ ponudi (§ 274.), poznejša prepouudba se bode le tedaj dopustila, ako se stavi v 14 dneh in je vsaj za polovico večja, kakor najvišja ponudba, katera ni dosegla niti tričetrtinske cenilne vrednost (§ 197). Na koncu so varnostna sredstva na podlagi še ne pravoveljavne razsodbe, ki se od sedanjih mnogo ne ločijo (§ 372.). Nasprotno so pa tako imenovane začasne odredbe za slučaj, ko bi se bilo bati, da bode nasprotna stranka otežila izvršenju pravice, novejše vrste, take so pri-držba stvari ali dela, omejitev pravice razpolaganja, prevoz, sekvestracija, da celo zapretba (§ 382.). Zastopanje po odvetnikih je zapovedauo le pri zborn h sodiščih (§ 27. civ. prav. red.), sicer pa le v prepornih stvareh nad 500 gld. vrednosti, v krajih, kjer sta dva odvetnika in v vzklicnem postopanju (§ 480.). Na kako preustrojo zemliiškokniižnih uradov se Bedaj ne misli, izvzemši tukaj ali tam kako pomtio-ženje osobja, dokler se v tem oziru ue pokaže potreba pri izvrševanju novega postopanja. To 80 skoro vse važnejše točke n vega postopanja. Najvažnejši del te predloge zakona bode pa uvodni ukaz, v katerem se točneje označijo razmere zakona k drugi zakonodaji in bode rešil marsikako vprašanje, ki se je moralo odložiti v teku posvetovanja. Politični pregled. V L j u bij ani, 28. novembra. Staročehi in Poljaki. Poljski listi se jako vesele, da Staročehi zopet hočejo aktivno poseči v politiko. Po d|ih mnenju ne more biti, da bi taka stranka ničesa ne opravila, ki ima v svojih vrstah toliko razumnikov in ima toliko skušenj ter se odlikuje po tolikem domoljubju. Češki narod se bode vsekako oklenil svojih prejšujih voditeljev, le mora spoznati, da mu mladočeška politika nič ni koristila. Mi seveda ne gojimo tako velikih nad. Staročehi nimajo nobene trdne podlage za svoje delovanje. Sicer je pa tudi skoro vse jedno, ali na Češkem imajo glavno besedo Staročehi Mladočehi. Nobeni ne stoje odločno na katoliškem stališču. Prejšnji železni obroč desnice se bi pa tudi ne dal več obnoviti, ker so se razmere premenile. Nemški Dunaj v nevarnosti. Ne le o Celju, temveč tudi Dunaju vže preti nevarnost, da zgubi nemški značaj. .Deutsche Zeituug" toži, da se na Dunaju vedno bolj množe češka društva in shodi, češke gledališke predstave in slavnosti, snujejo češke šole in oglašajo češki kandidati pri volitvah, po zidovih se nabijajo češki volilni oklici. V notranjem mestu je že tudi jedna češka kavarna. Nemški listi na Dunaju pa vže prinašajo češke iuzerate. Ta list s strahom poprašuje, kaj bode iz tega. — Nam se to bore nemštvo res smili, kdo ve če naposled še do tega ne pride, da bi v mestni zbornici na Dunaju kdo češki govoril, kar bi pač bilo preveč za pristna nemška srca. Wekerle napenja vse sile, da bi se obdržal. Budgetno debato so na nalašč zavlekli, da budget ne bode pravočasno rešnn, in budgetni provizorij tudi ni dovoljen. Zaradi tega bi morala nastati težava, ako se bode hotela zbornica razpustiti, ali pa bi se pokl cala nova vlada. Če se zborovanje le še kaj časa pretrga, pa bi do novega leta vlada ne bode imela dovoljenega niti proračuna niti provizorija. Zborovanje se bo pa na vsak način moralo pretrgati, ako pride do ministerske krize. Vidi se, da Wekerle hoče s tem prisiliti, da ga obdrže. Ne ve se pa, če se mu bode posrečilo. Njegovih zvijač bode jedenkrat že tudi zadosti. V bolgarskem sebranju se dogajajo stvari, ki ne delajo časti temu zastopstvu. Bilo je že več jako hrupnih prizorov, kakoršnih ni bilo pod Stam-bolovom. Vladna stranka ne pusti opoziciji govoriti, kar vzbuja veliko nevoljo. Bati se je cel6, da pride do kacega pretepa. Sploh se ne kaže, da bi v se branju bili tako inteligentni možje, kakor se je zatrjevalo ob volitvah ali pa da bi sedanja vlada zares kaj spoštovala svobodo. Mi smo že ob nastopi sedanje vlade izrekli, da najbrž s sedanjo vlado svoboda za Bolgarijo ni napočila in vidi se, da smo imeli pra^. Stojilov je ob svojem času res bil pripomogel, da se je ustava bila ustavila in tudi sedaj ni še svobodoljuben postal. Francoskorusko prijateljstvo se bo ohranilo tudi pod novim carjem, kakor se kaže. Francoska deputacija, ki je prišla k pogrebu v Peterburg, je bila na povelje carjeve posebno slovesno vsprejeta. Zastopniki najodličnejših vojnih oddelkov, celo vojnega ministerstva in generalnega Štaba, z velikim knezom Vladimirom na čelu so pozdravili francosko deputacijo. S tem se je hotelo baje izraziti presrčno razmerje mej rusko in francosko vojno. Tudi glasilo vojnega ministerstva »Ruski Invalid" je obširno poročalo o tem vsprejemu. Vse kaže, da novi car želi prijateljstva s Francijo. V Berolinu s tem niso posebno zadovoljni. Prevelike važnosti ni pripisovati vsemu temu. Novi car bode najbrž le skušal ohraniti mir, kar kaže že to, da pridrži ministra Giersa. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. novembra. (Sliod zanpuih mož.) Jutri sc torej vrši shod zaupnih mož narodno - napredne stranke v Ljubljani. Kaj bodo govorili in sklepali na tem shodu, o tem ne bomo mogli izvirno poročati, ker naše vredništvo na izraženo željo ni dobilo vstopnice na shod. — Ker je poročevalec »Naroda« dobil vstopnico na katol. shod in ker so so v Celovcu govorniki na zaupnem shodu celo ponašali s tem, da je pristop bil dovoljen tudi nemško-liberalnim nasprotnikom, mislili smo, da bodo naši liberalci jednako liberalni. A varali smo. Če je to dobro znamenje, da zaupni shod narodni naprednjaki igrajo pod klobukom, to prepuščamo v razsodbo somišljenikom in nasprotnikom. (Slovenski koaliranci in iaši obrtniki.) S tem naslovom objavlja sinočni „Narod" članek, naperjen proti slovenskim koaliranim poslancem in proti našemu listu. Razpravlja pa nove predloge za volilno preosnovo ter povdarja, kaka krivica se bode godila malim obrtnikom davek plačujočim, ki ne bodo imeli volilne pravice, dočim se delavcem, ki v denarju ne plačujejo nobenega davka, obeta volilna pravica. Potem pa napada naš list, češ da je še le od kat. shoda sem prijatelj obrtnikov in sicer le zato, ker računi pri volitvah na njih glasove. Pač nam ni potreba tega politično-strankarskega očitanja še opravičevati, kajti gotovo je, da se bodo morali obrtniki držati krščansko-socijalnih načel, katere tudi mi zagovarjamo, ako bodo hoteli svojemu stanu pomagati na noge, da bodo torej morali glasovati za krščansko-socijalne kandidate, če jih tudi podpira .Slovenec". Jednako neosnovano je, da našemu listu Člankar očita, da hočemo s svojim sobotnim člankom, v katerem smo se izrekli proti takozvanemu Hohenwartovemu volilnemu predlogu, le pesek sipati v oči obrtnikom, kaiti kar smo pisali, zapisali 8mo iz polnega prepričanja in zopet danes izjavljamo, da bi takemu predlogu ne mogli nikoli pritrditi. Da po takemu predlogu nisu pritrdili i koal;rani poslanci o tem nas potrjuje izjava ministerskega predsednika. — Kakor namreč kaže konec Windisch-gratzove izjave, je vsa stvar glede volilne reforme izročena dotičnemu odseku in se bo zopet z novega pričela. Da so torej listi pravočasno povedali svojo misel glede volilne reforme, ni bilo brez vspeha. (Za zavod šolskih sester v Velikovcu.) Objavili smo v soboto poziv vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, v katerem prosi Slovencev, naj ji pripomorejo z denarno podporo, da kmalu zgradi v Velikovcu slovensko štirirazrednico, katera ee izroči vodstvu šolskih sester. — Mi to prošnjo iskreno priporočamo svojim čitateljem ter želimo, da se prav zdatno odzovejo temu povabilu. Slovenska štirirazrednica v Velikovcu pod vodstvom šolskih sester, to je zavod lepega pomena ter v verskem in narodnem oziru vreden, da njega osnovanje Slovenci vsestranski pospešijo z dobrovoljnimi darovi. — Upamo tudi, da sinočni grdilni dopis „Narod-u" s Koroškega, v katerem se tudi zgradba tega zavoda zlorablja zoper našo stranko, ne bo škodoval gmotnemu vspehu tega poziva; želimo pa v prospeh nameravanega podjetja, da se kaj tacega več ne pojavlja, ker se s tem dobrotniki ne vabijo, marveč za vselej odženejo. (Izpred sodišča.) Iz Cerknice se nam poroča: Dne 19. t. m. je bil pri sodnijski obravnavi vsled javne obtožbe obsojen tukajšnji zdravnik Engelbert Busbach radi prelumljenja službene tajnosti, da ne sme tri mesece izvrševati zdravniške prakse. Vsled zasebne obtožbe pa je bil radi žaljenja časti obsojen na 5 gld. kazni. — V ponedeljek pričele so se v Ljubljani porotne obravnave. Prvi je bil na vrsti Anton Primec. posestnik v Kamenvrhu pri Litiji, ker je dne 8. nov. v zidanici Ign. Znidaršiča s suvanjem v trebuh tako poškodoval Ant. Oven-a, da je takoj drugi dan umrl. Obtoženec se je priznal krivega. Obsojen je bil na tri leta hude ječe prostrene vsaki mesec enkrat s postom. (Prošnja do slav. vodstva južne železnice.) Piše se nam: Od 11-12 ure dopoldne je skoraj vsaki dan zlasti ob nedeljah na ljubljanskem kolodvoru neznosna gnječa. Vlaki odhajajo in prihajajo od vseh strani. Popotniki, kateri hočejo z jednega vlaka prestopiti na drug vlak, oblegajo blagajnico od vseh strani, in gorje tistemu, kateri 8c pririne med one železne ograje. V Beljaku in na druzih večjih kolodvorih se ob tacih prilikah vožni listki tudi na peronu oddajajo. Kor so prostori na našem kolodvoru že tako tesni, bi bili popotniki slavnemu vodstvu zelo hvaležni, ko bi tudi v Ljubljani isto oskrbelo kar v Beljaku-. Vlaki imajo večkrat zamudo, tako da ima popotnik komaj par minut časa, da dobi vožni listek. — Ako ga pa ne dobi, mora brez listka v vagon in mora plačati 50 kr. kazni samo zato, ker on ni bil kriv vla-kove zamude. (S Koroškega) dne 27. nov: Nasprotni nam listi — liberalni podajajo v bratski ljubezni nacijo- nalnim rokč — so se zopet prav vneto lotili duhovščine, da jo ovajajo in črne na vse mogoče načiue. Pod Črto v podlistkih taje verske resnice, smeše verske naprave, nad črto pa napadajo kar zaporedoma posamezne duhovnike, kakor ves duhovski stan. Tako zadnje »Fr. St." na pol strani opravljajo kar šest duhovnikov, vsakemu deleč kako »primerno" b co! — In po vsem tem pride starikava uradna »deželna mali" imenovana „Cclo\čanka" iu daje duhovnikom »dobrohotni" svet, naj puste politiko, češ, da ta ni za njih »vzvišeni" stan, ter naj ljudstvo prepuste brez varstva liberalnim in socijal-demokratičnim za-peljivcem! Kakšna ikrb slavnega uradnega našega glasila za občni blagor in blagor države! (Slovensko gledališče.) Sinoči so predstavljali znani ljudski igrokaz »Na Oso j ah". Osebe v tej igri niso mrtve figure, srečamo jih med priprostim narodom vsak dan, a dejanje v celoti je prozorno in mnogi prizori psiholo^iško neutemeljeni. Vendar bi igra, primerno okrajšana, gotovo ugajala za manjše odre po d« želi, ako že ne ugaja »veiikomestnemu" občinstvu, ako vidi ua odru krnetiške in delavske osebe v sreči in nesreči. In to menda vsaj pri nas ni še vzrok, da je gledališče malone prazno kakor siuoči. In v takih odnosajih naj bi se vzdržale slovenske predstave? Ne, taka malomarnost je graje vredna! — Predstava je bila navzlic prazni hiši iz-borna. V prvi vrsti zaslužita pohvalo g. Orehek kot zgubljenec Matija in gospica G. Nigrinova kot vdova Marijana. Prav dobro so igrali tudi gospica SI a vče v a ter gg. I u e m a n n in D a 11 i 1 o. Tudi manjše vloge so bile v dobrih rokah. (Porotno zasedanje v Celovcu). Zadnje letošnje porotno zasedanje v Celovcu bode od 10. do 15. dec. Pred porotnike pridejo radi posilstva 4 hudodelci, radi detomora 1, radi umori 2, radi tatvine 3, urednik M. Otič zbog razžaleuja časti in Franja Scheriau zbog zavratnega umora. V tej pravdi je 94 prič; pred porotnike je poklicanih 44. (Iz celovške škofije.) M i si jo n se je pričel dnč 25. nov. v Pollingu, in v St. Pavlu v labudski dolini. Vodijo ga na obeh krajih 00. Jezuitje. — čg. A. P r o s e 11, kapelan na Zg. Beli je premeščen kot provizor v Kolbnic. (Iz Trsta) nam pišejo 26. t. m., da je tamo-šnji mestni svet imel svojo redoo sejo v soboto dne 24. t. m., pri kateri se je razpravljalo zgolj vprašanje o mestnem vodovodu, ki pa ni bilo končano, ampak odloženo na prihodnjo sejo, katera bode v torek zvečer. To pereče vprašanje bode menda zopet odloženo ad calendas graecas, kajti ni mogoče mej gospodo svetovalci priti do sporazumljenja. Zboru sta bila predložena dva načrta, in sicer italijanskih inženerjev Barazer a in Ducati a, katera pa je tržaški iužener Gairinger, kot mestni svetovalec, pobijal ter proglasil kot 111-dostatua. — V istej seji se je imela razpravljati tudi znana zadeva glede zemlje-pisov v okolici, ki pa ni prišla na vrsto. — Za časa seje zbiralo se je pred mestno palačo par sto ljudij? ki so po končani sej i pozdravili župana z »evviva Pitteri!" Radarjev je bilo veiiko, ki so gotovo pričakovali kako demonstracijo. (Novi »Franc Josipov most čez Ljubljanico). Iz meščanskih krogov se nam v tej zadevi piše še z druge strani : V napravo tega mostu kakor v poplačilo nekaterih prispevkov, kakor: za dol. železnice, gledališče, novo bolnico i. dr., dobila je mestna občina že pred letom dui dovoljenje za posojilo 250.000 gld., da jih uporabi izključno le v te namene. — Da se ta kakor še marsikatera druga važna zadeva, skuša le malomarno in lehkomiseljno zavleči, je pri našem »radikalnem" in »naprednem" občinskem s\etu stara čednost, s katero se je in se bo odlikoval, ki pa navdaja slehernega trezno mislečega meščana z opravičeno nevoljo, če pomisli, s kakimi frazami in in obljubami hodijo ti občinski kandidatje ob času volitve okolu volilcev. (V Rovinju) so izdali nek tiskan pamllet, v katerem se na najostudnejši način napada državni poslanec dr. Laginja, ker je v državnem zboru interpeloval zaradi razpusta katoliškega poljedelskega društva v Rovinju. Zraven dr. La-ginje je napaden tudi duhovnik Bernard Malusd, ki je bil poslednji predsednik tega društva in ker se je on kazal nekoliko pravičnega nasproti hrvatskim kmetom v rovinjski okolici. Sedaj kroži po mestu pola, v katero nabirajo podpise za protest proti dr. Laginjevi interpelaciji. Kako so pravični gospodje Italijani! Ako bi se bilo zgodilo, da je bilo razpuščeno čisto italijansko društvo, v katerem bi se širile liberalne ideje, gotovo bi tudi oni se za isto potezali, ker pa to sedaj slučaj ni, jim ni prav, ako kedo drugi povpraša po vzrokih, zakaj so je društvo razpustilo. (Evropske armade 1. 1894.) V Parizu je izšla knjiga, ki natančno opisuje moč in izvežbanost evropskih armad. Tako velja na Nemškem vojaška dolžnost za vsacega sposobnega človeka od 17. do dovršenega 45. leta. V primeri s prebivalstvom ima torej Nemčij a na papirju okoli 8 milijonov za vojsko manj ali več spos ibnih mož. Izvežbanih mož ima okoli 3 '/a milijona, na noge pa more postaviti nekaj nad 2 milijona mož, starih manj ko 30 let. Avstro-Ogerska ima na papirju 2,900.000, katere bi v skrajnem slučaju mogla postaviti na nogo. Italija, dasi manjša, ima 2,924.000 vojaščini podvrženih mož, izvežbanih nad 1 milijon. Francija ima aktivne in rezervne"armade 2,500.000 izvežbanih mož, Rusija šteje 113 milijouov prebivalcev brez Čubonske, velikega dela Azije in Kozakov. Po vojnem zakouu je 870.000 letnih novincev, toda uvrsti se j.h vsako leto le 400.000, ostali se uvrščujejo v opolčtnije. Ukupno ima Rusija na razpolaganje nad 11 milijouov sposobnih, a nad 31/a milijona izvežbanih mož. Za slučaj vojske more Rusija v prvem hipu postaviti na noge 1,520.000 pešcev iu 187.000 konjikov. (Nevreme v Trstu.) Kakor se nam poroča iz Trsta, v nedel|0 in pondeljek je tam razgrajala burja tako, da so morali zaradi osebue varnosti na raznih krajih mesta privezati vrvi katerih se je muožica posluževala, ako je hotela boriti se proti hudi burji. (Pred porotmki v Trstu) je bil oproščen Matej Geržel iz materij^ke ibčine, ki je bil obdolžen umora svojega adoptivuega sina, nasproti pa so bili obsojeni radi tanine Emilij Crmrlj na 8 mesecev, tržaški postopači: Tolusso na 3, Depretis na 4 in Pellegrim 2 leti; dalj« nek Singer in Pracentiui na 5 let in Unterkircher na 6 let, ker so v tržaškem pristanišču ukrali vagon sladkorja in ga prodali. — V ponedeljek je bila obsojena neka Uršula Zupane tudi radi tatvine na 2-letno ječo. (Glasilo avstrijskih socijalnih demokratov,) „Ar-beiter-Zeitung", ki jo izdaja znani žid dr. V. Adler, bo pričela z novim letom izhajati vsak dan. Že od marca meseca bobsiajo po celi Avstriji socijalni demokratje po svojih društvih iu listih za podporo tega preiuienitnega lista in na stotine pntrganih grošev delavskega stanu roma še vedno na Dunaj, da se bo tam ua njegove troške redila in košatila židovska časnikarska četa. (V Italiji) so pridelali v tem letu 24,500.000 hektolitrov vina. To je dobra podlaga za konkurenco avstrijskih vin ! (Radi zaostale obrtarine) se sledeče stranke pozivljejo v smislu ukaza c. kr. davčnega ravnateljstva kranjskega, ker je njih bivališče neznano, da se pri mestnem magistratu najpozneje v štirinajstih dneh zanesljivo oglase in zaostali davek plačajo, in sicer: Ivan Travnik, urar; MatijaKrašna, prodajalec ovočja; Katarina Prinčič, kramarica; Marija Čergan, prodajalka jedila; Neža Vidic, prodajalka obutal; Ivana Keber, kramarica; Josip Blut, prodajalec lecta; Ignacij Barsis, žensko kro-jaštvo. Kdor se ne oglasi na ta poziv, temu bode ustavljen obrt uradnim potom. (Tatvino v Jerajevem stanovanju) izvršila sta kakor se je dognalo, dva nekaj nad dvajset let stara fantalina, izmej katerih je bil jeden v sivkasti a drugi v temno rujavkasti obleki. Po dovršeni tatvini podala sta se še v par druzih gostilu v št. Jakobskem oddelku, zatem pa jo pobrala po Cojzovi cesti dalje proti tržaški mitnici. Prej ko ne si bosta izbrala Trst za izpečanje ukradenih dragoCeuostij. Policija iu žadarmerija ju zasledujeta. (Gališki in ruski fižol dela konkurenco kranjskemu in štajerskemu). Ker so kranjski in štajerski trgovci pri fižolu povikšali ceno, preskrbel se je tržaški trg z gališkim in ruskim fižolom, ki je vkljub visoki prevožnini (2 gld. 50 nč. od 100 kg.) cenejši od kranjskega in štajerskega. Tako bodo naši trgovci namesto dobička imeli le zgubo! Društva. (Pe vs ko društvo »Lira" v Kamniku.) Vabilo na koncert, katerega priredi pevsko društvo .Lira" v Kamniku v nedeljo dne 2 decembra 1894. leta v prostorih narodne čitalnice v korist g. pevo-vodje Franceta Stel& Vspored. 1. Anton Hajdrih: »Hercegovska", moški zbor s čveterospevom. 2. Josip Kocjaučič: »Oblačku", moški zbor s tenor- in bari ton-samospevom. 3. Dr. Benjamiu Ipavec : »Pozdravljam domovina te", šestrruglasui mešani zbor 4. Fr. Wagner: »Concertino št. 1, koncertna fantazija", igra na citrah gospica Loti Polegek. 5. Anton Hajdrih : »Cerkvica", čveterospev. 6. Hrabroslav Volarič : »Samotna rožica", mešani zbor. 7. J. C. Umlauf: »Ga-votte", za dvoje citre in gosli, igrata na citrah učenka Minka Kendova iu gosp. Pavel Gorjup, ua goslih pa gosp. Fr. Stelč. 8. Anton Nedved: »Popotnik", moški zbor s tenor samospevom in čveterospevom. 9. Hrabroslav Volarič: »Izgubljeni cvet", moški zbor s čveterospevom. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za ude 20 kr., za neude pa 40 kr. K temu koncertu vabi najpriiazneje odbor. Narodno gospodarstvo. Lovski zakon in sadjereja. Uže se bliža čas, ko bodo naši poslanci zopet sešli se v deželni dvorani na resno posvetovanje deželnih zadev. Veliko dobrega i koristnega so uže zvršili, a čaka jih še mnogo, mnogo posla, da vsaj približno ugode željam i težnjam posameznikov i celih krajev Različni stanovi stavili bodo običajno zopet različne zahteve ; vsem se ne more ugoditi, a vendar naj se v prihodnjem zasedanji kaj znatno koristnega zverši ua korist trpina krneta, ki se leto za letom z uičevnimi obeti odpravlja. Kmetski stan, temelj i podlaga državi, vidno nazaduje in propada tako, da pride i kmalu do cela ne psa, ako se mu nemudoma i korenito ne pomaga. Najzdatueja pomoč i nujna potreba, osobito za Bohinj je, da se postavnim potom uredijo prežalostue tukajšue pašne razmere, da se osnuje, oziroma predrugači p a š ni in lovski zakon. Pa pustimo za sedaj pašo — o tom morebiti prihodujič — i oglejmo si nekoliko lovski zakon gled^ sadjereje i občega kmetijstva Bohinjci so se v zadnjih letih čudovito marljivo poprijeli sadjereje. Piidno množe in goje sadje doma, posebno ua Podjelji in pri šoli izrejajo raznega sadnega drevja ter ga kupujejo tudi od Blejcev i od drugod. Vsak, kočar i večji posestnik, zasaja senožeti i domač vrt tako, da bode Bohinj glede sadjarstva kmalu mej prvimi na Kranjskem. Kedor pozna hladno tukajšnje podnebje, dolgo zimo, slabo in kamenito našo zemljo ter visok sneg, ki vsako leto toliko drevja polomi i očeha bode opravičeno občudoval vstrajuega Bohinjca, da s toliko neutrujeno poterpežl|ivostjo kljubuje vsakej vremenski i krajevui neugodnosti. Ako mu vzame zima 10 ali 20 dre.esc, vsadil bode novih zopet še enkrat toliko, češ, da mora vže tako biti; on ne godrnja. Nevolja vendar, prav sveta jeza ga pa zgrabi, kadar mu ogloje drevje dologouh. »zajec svinšč ki pa tudi res po naših nasadih prav neznosno bogubno gospodari. Uže jeseni prične s pokončevanjem, nadaljuje isto čez vso zimo i če mu je bilo drevo zdolai po deblu z debelim snegom nepristopuo, omaji je spomladi. I kaj potem s takim drevjem? Naj se li obveže, za-maže ali naj se glešta, kakorkoli hoče, vse zaman. Drevo raste morebiti, a vendar ne bode nikoli prida. Umni sad erejec kratkim potom te zajčje ostanke vrže proč, vsadi nova drevesa i mora čakati 5—10 let, prej ko pridejo v stan prejšuih. Ko bi tedaj drevo, trud i delo ne bilo nič vredno, je zamuda pri rasti občutljiva zguba sadjerejcu. Tako Sisifovo delo vodi našega kmeta sadjerejca za nos; leto za letom ima samo prazni up, drugo požre zajec. I zajci, Bog ne daj, da bi mu kak nepoklicani le dlako zakrivil! Prava ironija se mi zdi, kadar gledam kmeta ki obira gosenice in preganja drug mrčes, ter kako se staro i mlado podi i poganja, da si v kebrovem letu nabere naloženo mu mero tega škodljivca (hrošča). — Pa vsaj zakon to i takisto veleva, da si primeroma zajčja svojat ni manj škodljiva. Cela velika vreča hroščev ali gosenic ne ugonobi drevesa popolnoma, kakor to stori samo jeden zajec. I če tudi žuželke v preveliki množini kvarljive, pokažejo se le perijodično v nekaterih letih, med tem ko zajec leto za letom isto škodo dela. Vendar zakon pa tega škodljivca varuje in kmetje zakupnika lova — ker je gospod — ne morejo siliti, da bi ga čez svojo voljo pokončaval. Lovski zakon sicer kmetu daje milostno pravico, da se sme pretožiti in zahtevati povračilo za škodo po divjačini prizadeto. Pa kedaj pride kmet do povračila? Joj, koliko cincanja, koliko izgovorov in ugovorov in nazadnje prazna pota. Bohinjec je v tej zadevi preveč skušen, raje molčč škodo terpi, ker ve, da prej, ko pride do pravice, bode komisijonovanja, kot da bi trebalo celi državni aparat v t r spraviti. Od kmetskega sadjerejca se med drugim zahteva — ako se oglasi za povračilo škode — posebno, da morajo biti drevesca tako zavarovana, da zajec obče nikakor ne more do njih. Se ve da, ko bi kmet ne imel druzega dela, ko svoja drevesca. Jib li hoče v Skrinjo zapreti? Kmetu pa izgovor: „družbine frate niso ograjene" ne velja, na stotine Bohinjcev je leto za letom kazuovanih radi tega, vendar gosposka kranjske obrtne družbe ne sili, naj svoje frate ogradi, da si jih bi bilo živini lože ograditi, nego drevje zajcu. V Bohioju tudi lisica, jazbec i šoje na polju, osebito v turšici, delajo znatno škodo. Lovski zakon ne prizna tem živalim varstva i kmet za škodo, ki mu jo prizadenejo, baje ne more zahtevati povračila, pobijati i streljati jih pa tudi ne sme, ker glavarstvo obče nikomur, ki nima lovske karte, orožnega lista ne da. Z metlo pa se pač tudi takova zverjad ne uganja; tedaj kako naj si krnel pomaga. Povračila ne dobi, vsaj tukajšnega lova zakupnik baron Bom se je v nekem slučaju, ki se je pred kratkim pripetil, povračilu naravnost odrekel, pa tudi glavarstvo se je to jesen v ednakem slučaju ednako izrazilo. Gorje ti pa, ako si sam pomagaš in take nepoklicane goste odganjaš; Lahovca in žabjek, oj koliko Bohinjcem odprla sta že gostoliubne svoje prostore radi puške, ker so bili primorani morebiti i svoje imetje varovati. Vsekako pa obstoječi lovski zakon tudi občinam krivico dela. Občinam nalagajo se leto za letom veče dolžnosti, obširneji delokrog i veča odgovornost. Prepušča se jim dostikrat veliko občinsko premoženje, a gospodarstvo z lovora se jim ne zaupa. Cemu ta nezaupnost? Naredba lovskega zakona, da se more zakupua pogodba brez privoljenja občine za daljno dobo 5 let podaljšati, je neumevna. Vsaj v Srednji vasi se je občinski odbor z vso silo podaljšanju zakupne pogodbe upira), a podlegel je s svojim prizivom na vseh instancah; in š« dandanes nihče ne ve gotovega opravičenega uzroka, zakaj ni prišel srednje-vaški lov javno na dražbo. Morebiti se postavna ta določba sme porabljati le v skrajni sili, a tukaj je bil pravcati uzrok pobaronjenec Bom. 2 njim imamo tedaj smolo v žepu. Nam na kvar redil bo cele čede zverjadi, vsaj mu tega lovski zakon ue zabra-njuje. V gorenji Bohinjski dolini je nad 400 posestnikov. Gotovo počez eden drugemu zverina na polju, gozdih i vrtu na leto do 8 gld. škode prizadene, a vzemimo samo 2 gld., da to na leto 800 gld. in vendar smo za lep naš lov od kranjske obrtne družbe oziroma od njenega zlatega Borna, ki se je vlekel za denar kot cigan za groš, komaj izželi 200 gld. Kje pa je nedostatek za škodo, ki nam jo divjačina pouzročuje? Tak dobiček imajo občani od lova i gospod Bom hoče veljati baje kot nekak dobrotnik Bohinjcem. Sam Bog nas varuj takih vsiljenih dobrotnikov. Velecenjene naše poslance pa že ob tej priliki najuljudneje prosimo, da se pri prihodnjem zasedanju deželnega zbora tudi nas Bohinjcev spomnijo ter jim toplo priporočamo, da delajo na to, da se obstoječi lovski zakon sedajnim razmerom primerno predrugači tako, da bode istinito varoval kraetske koristi i zajamfeval prednost temu, kar je koristno, pred tem kar je samo prijetno. Posebno naj se skušajo uvesti v novi lovski zakon te-le točke: 1. Lov naj se ne oddaje več v zakup po krajevnih občinah, ampak po podobčinah, kajti mali lovski okraji ne zarejajo toliko divjačine i donašajo občinam več dohodka. 2. Zakupna lovska pogodba ne sme se nikakor brez izrečenega privoljenja občinskega odbora podaljšati. 3. Zajec naj se proglasi za škodljivo žival, ki se izključi od varstva ali naj se vsaj lovskemu zakupniku naloži dolžnost, da iste vsako jesen do malega števila postreli. 4. Posestnikom naj se privoli, da smejo po svojih posestvih — izvzemši gozde — lisice, jazbece, šoge i vrane s strelnim orožjem pokončevati, ako po priporočenju občine od glavarstva dobe orožni list. 5. Zakupnikom lova naloži naj se dolžnost, da polože primemo varščino, ki bode zaloga, iz katere se bode plačevala po divjačini prizadeta škoda. - 6. Škode cenijo naj občinski zapriseženi izve-donci, da se strankam prihranijo pota i troški. ?. Mačke po polju i psi, ki niso klateži (pote-pači), se ne smejo pobijati. Telegrami. Volilna reforma. Dunaj, 28. novembra. Včeraj so v odseku za volilno reformo za knezom Windisch-gratzom izjavili grof Hohenvvart v imenu konservativcev, Stadnicki v imenu Poljakov, Kuenburg v imenu zjedinjene nemške levice, da se vjemajo s potom, kateri je nastopila vlada, in upajo, da se odseku posreči, premostiti nasprotja strank in zadevo srečno rešiti. Brzorad se je izjavil v imenu Mladočehov za občno jednako in neposredno volilno pravico. Ministerski predsednik je izjavil, da bi po njegovi li mislih se obravnave odsekove jako olajšale, ako on na to opozori, da minister notranjih stvarij z dopisom na predsedništvo zbornice umakne vladno predlogo o volilni reformi z dne 10. oktobra 1893. Moj neposredni predgovornik gospod poslanec Fanderlik se je jako skeptično izjavil, kar se tiče v vspeha, ki je pričakovati od teh posvetovanj. Jaz se ž njim ne vjemam in upam, da se po potu, katerega nastopimo sedaj, doseže sporazumljenje koaliranih strank, če se tudi dosedaj ni moglo doseči. Nadalje se je naglašalo, da je jako mnogo izginilo iz vladne izjave z dne 23. novembra. 1893. Obžalujem, da govorniku ne morem dati prav. Nič lažje bi ne bilo kakor zamol-čati tedanjo izjavo. Jaz sem pa vse v svoji današnji izjavi dobesedno ponovil, kar je bilo v tedanji za vlado še sedaj merodajni izjavi, posebno da bode vlada pritrdila le taki volilni reformi, kateri pritrdijo vse koalirane stranke. S tega stališča mi bodi dovoljeno odgovoriti na opazko Brzoradovo, ki je nastopil že poprišče meritoričnega posvetovanja o volilni reformi. Brzorad se je izjavil, da bila jedina prava volilna reforma uvedenje občne neposredne volilne pravice. Lahko bi se na to omejil, da se sklicujem na to, kakšno stališče je zavzela velika večina te zbornice nasproti dne 10. oktobra 1893. 1. predloženi predlogi. Ker se pa že v današnji seji govori o občni volilni pravici, takoj izjavim, da vlada trdno se držeč v svoji prvi izjavi izraženih načel, ne bode pritrdila predlogom, kateri bi merili na kak način na občno neposredno volilno pravico. V daljši debati izražali so se princ Karol Schwarzen-berg, zastopnik češkega veleposestva. Dipauly s Tirolskega, Eusin Romančuk in Poljak Rutinski za vladno izjavo, nemški nacijonalec Prade in moravski Ceh Fanderlik pa proti. Pattai želi, da se osnujeta dve novi volilni skupini. Minister notranjih stvarij je obljubil predložiti statistično gradivo. Debata se nadaljuje v petek. Danaj, 28. novembra. Dopis ministra notranjih stvarij naznanja, da se umakne vladna predloga o premembi državnozbor-skega volilnega reda z dne 10. oktobra leta 1893. Državni zbor. Dunaj, 28. novembra. Zaradi odstra-njenja dvojezičnih tablic v Piranu in Tržiču so Klun in tovariši danes ostro interpelirali vlado. Dunaj, 28. novembra. Predsednik je danes naznanil zbornici poslancev, da so Pacak in tovariši stavili nujni predlog o premembi tiskovnega zakona, katerega bode predsednik zbornice pred sklepom seje spravil v obravnavo. Kajzl zahteva, da se po poslovnem redu takoj razpravlja. Predsednik Ohlu-mecky misli, da bi bilo proti duhu poslovnega reda, ako bi kdo v sredi debate stavi! nujni predlog in bi se moralo takoj o njem razpravljati. Vašaty, Pernerstorfer in Lueger govore proti mnenju predsednika. Pri glasovanju se je odklonilo s 136 proti 73 glasom, da bi se o Pacakovem predlogu precej razpravljalo. BudimpeSta, 28. novembra. Danes zjutraj je začelo goreti v novopeštanski predilnici. Požarna bramba je s težavo ogenj omejila. Škode je veliko. Zgorele so velike zaloge pavole. Belgrad, 28. novembra. Minolo noč so v več krajih v Srbiji čutili se močni potresi. O kacih škodah se ničesa ne poroča. Bukareit, 28. novembra. Včeraj ste se zbornici otvorili. Berolin, 28. novembra. Tukaj se govori. da misli ruski car Nikolaj sklicati shod veljakov, da se posvetuje o izdelanji ustave. Amsterdam, 28. novembra. Kakor poročajo listi, je v boju pri Tobotiju bil ubit radžijev sin. Jeden Holandec je ubit, pet pa ranjenih. Peterburg, 28. novembra. Več častnikov je povodom carjeve poroke povišanih v službi. Mnogo polkovnikov je imenovanih za generalne majorje, a vendar ostanejo na dosedanjih mestih. London, 28. novembra. Reuterjev bu-reau poroča se iz Tientsina, da je cesar odstavil Lihungčanga od vseh dostojanstev in časti, pustil mu je pa stopinjo podkralja. London, 28. novembra. Potrjuje se, da so Japonci v Port Arthuru vjeli posebnega poročevalca Reuterjeve časniške pisarne. Japonci so ga imeli za častnika v kitajski službi. Vrše se pogajanja za njega osvobo-jenje. Ponarejena črna svila. g^E takoj spoznaš ponaredbo. Prava, čisto barvana svila se ttkoj skodra, hitro ugasne in pusti malo pepela prav svetlorujave barve. — Ponarejena svila pa, ki se hitro umaže in zlomi, počasi gori, posebno pa dalje tle nekatere niti. če je blago zelo barvano, in pusti črnorujav pepel, ki se ne skodra, ampak zvije. Ce stareš pepel prave svile, postane prah, ponarejene svile pa ne. Svilarnioa O. HENNEBERO (e. in kr. dvorni založnik), Zttrioh razpošilja rada vzorce prave svile vsakemu in pošilja po naročilu blago v hišo poštnine in carine prosto. Pisma veljajo 10 krajcarjev, dopisnice 5 krajcarjev v Švico. 13 (7—7) 5 Tujci. 26. novembra. Pri Slonu: Braikovich, Hauser, Gellis, Jug z Dunaja. — Ceranič iz Gradca. — dr. Trabrig iz Gorice. — Stupar iz Trsta. — Juvančič iz Kadeč. — Altman iz Zagreba. — Mi-kuskovieh iz Krumlova. — Prašil iz Pulja. — JiirviS iz Gradca. Pri Maliču: Jobst. Paak, Fruwirth, Eszinger, Gyory, Bondi, Reich, Oresnig, Fleischmann, Bernardiner, Geiringer, Feilhuber Hollander z Dunaja. - Sima iz Celja. — Smrekar iz Zagreba. — Fiedeler iz Hanovra. — Bolte iz Postojine. - -Lowy iz Prage. — Schink iz Zagorja. - Cora iz Trsta. — dr. Gregorec iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Konečny iz Sp. Šiške. — Žunter iz Mozirja. — Schunko iz Bruck-a. Pri Južnem kolodvoru: Nettl iz Hohenelbe. — Vadnou iz Metlike. Pri avstrijskem caru: Kunder iz Zagorja. Vremensko sporočilo. a X o Cas Stanje Veter Vreme S u C 3 toplomera po Celzija opazovanja t mm 27 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zveč. 742 2 743-0 743 1 0 2 20 0-8 sl. vzh. oblačno n 0 00 . — • — ----------— - - n 77 Srednja temperatura 1'0 , za 1*3° pod normalom. Zalivala. Podpisani odbor šentjakobsko - trnovske ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se tem potom javno zahvaljuje vsem članom, gostom in drugim podpornikom, ki so pripomogli k sijajnemu vspehu podružničnega občnega zbora dno 18. t. m. v prostorih L!oydovega hotela, osobito pa slavnemu pevskemu društvu J„Lj u b I j a n a" in slavnemu tambu-raškemu zboru za ljubeznjivo, požrtovalno in toliko vspešno sodelovanje. Odbor šentjakobsko - trnovske ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 19. novembra 1894. Ekaekutivne dražbe. Gregorja Bajca iz Orešja (terjatev 120 gld.) posestvo (580 gld.) dne 18. dec. 1894 in 22. jan. 1895 v Vipavi. Alojzija Levsteka iz Travnika (terjatev 219 gld.) posestvo (25 gld.) dne 21. dec. 1894 in 22. januvarija 1895 v Ribnici. Fr. Vičiča iz Cirknice (terjatev 190 gld.) posestvo (770 gld.) dne 20. dec. Is94 in 21. jan. 1895 v Cirknici. Jos. O g u 1 i n a s Hriba pri Ceroveu (terjatev 300 gld.) posestvo (200 gld.) dne 15. dec. 1894 in 17 jan. v Metliki. Fr. Feranta iz Vipave (terjatev 21 gld. 60 kr.) posestvo (250 gld.) dne 18 dec. 1894 in 18. jan. 1895 v Vipavi. Fr. S tre kij a iz Prapreč zemljišče 3530 gld.) s pritiklinami (248 gld.) dne 13. dec. 1894 in 10. jan. 1895 v Zatičini. Frančiške Štrukljeve iz Doba (terjatev 159 gld. 87V, kr.) posestvo (110 gld.) dne 22. decembra (relitacija) na Brdu. Jakoba Vel ka vrha, peka v Ljubljani (Kolodvorske ulice), premičnine (137 gld. 12 kr.) dni' 3. in 17. decembra v Ljubljani. Prostovoljna dražba. Albina S livarja, pokojnega trgovca v Ljubljani, Dunajska cesta st. 13, oziroma v njega ostalino spadajoče špecerijsko blago, razna železnina in kovina v inventurni vrednosti 22.600 gld. 25 kr., oziroma 21.600 gld. 25 kr., in šta-cunska oprava, cenjena na 174 gld. 90 kr. Ponudbe vsprejema varuh mladoletnih dedičev g. Ivan Mathian, izdelovalec mebljev v Ljubljani, do dne 30. novembra t. 1. Priporočen od pollklinlike dlrekoije.t Uporablja se proti duiljlvemu kailju, boleznim v grla, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček' Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52 3 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. Rarli razrušitve stare Jalenove hiše prodam: dobro olipanjena okna, vrata, glinaste peči, štedilna itd. 612 3-2 Adolf Hauptmann, Sv. Petra cesta 41. Izvrstni novi 568 12 e lieek, Prosekar, Tirolec in druga vina, bavarsko črno pivo itd. priporoča po prav nizki oeni Pavli nova Kranjska vinarna. v Ljubljani, Slonove ulice 52. Služba pomočnika za Špecerijsko trgovino je prosta. Ponudbe sprejme iz prijaznosti upravništvo »Slovenca" pod naslovom „Specerist". 610 3-2 China Serravallo z železom neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri. Srebrna svetinja: XI. zdravniški kongres v Rimu 1894, Mejnarodna razstava v Benetkah 1894 Mejnarodna razstava v Kielu 1894, Mejnarodna razstava v Amsterdamu. Zlata svetinja: Zlata svetinja: Zlata svetinja: Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron K r af ft - E b i n g. profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr. M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, primarij dr. vitez N i c o I i c h itd. To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske. Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah. 578 30-7 Lekarna Serravallo v Trstu. Razpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Piccoli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr in G-rečelj. C. k. avstrijske ^jp drž. železnice. S 1. decembrom t. 1. predrugačl se vezni red glede Dolenjskih lokalnih železnic sledeče: Proga: LJubljana - Rudolfovo - Straža. M. 2251 1. 2.3 M.2253 1.2.3. M. 2255 1. 2. 3. M. 2252 1. 2. 3. M. 2254 1. 2. 3. M. 2256 1. 2. 3. 6io 707 727 942 1235 154 208 518 720 8~ 1050 1 J iz Ljubljane v 'iz) Grosu^e (v v Rudolfovo iz iz Rudolfovega v 1 f v Stražo iz | k 819 722 655 440 ML 2463 2. 3. 232 133 110 1015 M. 2453 2. 3. 988 8«. 8JJ5 550 M.2455 2. 3. M.2452 2. 3. M. 2454IM. 2464 2. 3. | 2. 3. M 24661 2. 3. M. 2465 2. 3. 10»7 10SC 545 604 850 910 480 j 450 1 640 62» lioo 1040 947 928 524 505 Proga: Grosuplje-Kočevje. M. 2351 IM. 2353 1.2. 3. |l.2.3. M. 2355 1. 2.3. iz Grosuplja v v Kočevje iz M. 2352 1.2.3. M.2354 1. 2. 3. M. 2356 1. 2. 3. 715 920 1 2«« 405 825 1 10»0 1 714 510 I 125 1 1120 822 61» Podrobni vozni red uvideti je iz II. lista voznega črteža z dne 1. oktobra 1894 in iz dnem 1. decembra t. 1. veljavnega nemško-slovenskega voznega črteža. V Beljaku, mescca novembra 1894. C. k. železniško-prometno-ravnateljstvo. Št. 11.881. 613 1-1 Dne 2. januvarija 1895. leta ob 10. uri dopoldne vršilo se bode v deželnem dvorcu VII. izžrebanje 4°i0 obveznic kranjskega deželnega posojila. I > e žel ri i odbor kranjski, v Ljubljani, due 21. novembra 1894. ► .-i Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice - vdove iiadyojvodiiije Štefanij e. Kapljice za zobe i odlikovane ' S lekarne Piccoli ,pri angelju' Si v Ljubljani, Dunajska cesta. 1 Pavola napojena z nekaj kapljicami dene se v votel zob ln A nahujši zobobol takoj pojenja. 588 10—3 Stekleiiičica lO kr. Jakob Zalaznik, slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari trg št. 21, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih slaščičarskih izdelkov primernih za Miklavževa in božična darila, kakor tudi 614 7-1 štirikrat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo. X> ii n a j m li a t> o p z a. Dne 28. novembra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4 %...... Ogerska kronska renta 4 %, '200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. vt 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini 99 gld. 90 kr. 90 . 124 30 O . 99 90 ti . 123 „ 40 n . 97 80 n . 1048 — n . 397 90 „ . 124 55 j. 61 n 05 „ . 12 22 n 9 90 n . 46 10 89 n Dne 27. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . , „ južne železnice 3% . „ , južne železnice 5 °jo . „ , dolenjskih železnic 4% 150 gld. — kr. 162 „ 50 199 „ — 98 „ 70 142 „ 50 132 „ — 107 „ 50 111 „ 25 67 „ — n 98 ., 70 221 „ 75 166 „ 60 129 „ 75 98 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa sreOke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld. . . . . , . St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 199 gld. 141 „ 17 „ 23 „ ™ „ 70 „ 50 „ 25 „ 179 „ 3440 „ 520 „ 108 „ 72 „ 106 „ 168 „ 135 „ — kr. 50 „ 50 „ 50 „ 70 „ 75 40 22 Nakup ln prodaja ~>JSm vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pn izžrebanju najmanjšega dobitkn. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „ j. E it C U Wolizeile it. 10 Dunaj, larialHlterstrasse 74 B 66 JSJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti IV naloženih (j lavnic. Izd&i&telj : Dr. ivnn taseiift Odgovorni vrednih: Andrej Kalan. Tisu Jisrounti« 'PisKurne" v Linbiiani.