Poštnina plačana v gotovini. 46. V Ljubljani, dne 23. maja 1925. Letnik VII. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina: 161. Zakon o stanovanjih. 162. Pravila o opravljanju strokovnega izpita uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo. 163. Naredba o pobiranju izvršilnih (eksekucijskih) pristojbin za mestno občino celjsko. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Zakoni in kraljevske uredbe. 161. Mi Aleksander» I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je členila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sklicana z ukazom z dne 10. novembra 1924. na izredno zasedanje na dan 7. marca 1925., v XI. redili seji, ki jo je imela dne 15. maja 1925. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo Zakon o stanovanjih, ki se glasi: I. del. Obče odredbe. Člen 1. Svobodno razpolaganje s stanovanji v starih zgradbah se omejuje z odredbami tega zakona za čas do dne 1. novembra 1926. Kolikor ni v tem zakonu posebnih omejitev, veljajo odredbe državljanskega zakonika. Člen 2. Od omejitev po tem zakonu se izvzemajo, in sicer: 1. ) lokali in poslovni prostori; 2. ) državne in samoupravne zgradbe, kolikor morajo služiti za uradne potrebe ali za stanovanja državnih in samoupravnih uslužbencev; 3. ) zgradbe verskih institucij, potrebne za opravljanje verskih obredov priznanih ver in za prebivanje njih uslužbencev; 4. ) zgradbe, ki se smatrajo za umetniško-zgodovinske spomenike in ki imajo v sebi in čuvajo take stvari, kolikor že ne služijo za prebivanje; 5. ) zgradbe občekoristnih naprav, ki ne delajo za dobiček, kolikor so jim dejanski potrebne za lastno uporabo; 6. ) zgradbe milodarnih ustanov, kolikor jih niso že zavzele osebe, naštete v členu 12. tega zakona; 7. ) zgradbe invalidov in vdov, katerih možje so padli v vojni ali umrli zaradi vojne, ali sinov 'n hčera, katerih očetje so padli v vojni ali umrli zaradi vojne, a nimajo niti druge imovine niti drugih dohodkov razen invalidske podpore ali Pokojnine; 8. ) nove zgradbe in nova nadstropja, postavljena na stari hiši; 9. ) eno stanovanje v taki hiši malega lastnika, ki ima razen lastnikovega stanovanja največ še dve stanovanji, če nima lastnik razen te hiše druge imovine. Pokojnina in plača se po tem predpisu ne smatrata za imovino. Člen 3. Za nove zgradbe se smatrajo vse te-le zgradbe: A. Na ozemlju prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore: 1. ) zgradbe, katerih gradnja se je pričela, preden je stopil v veljavo zakon z dne 17. aprila 1919., ki pa so kot nedovršene ostale neukorišča-ne tudi po razglasitvi tega zakona; 2. ) katerih gradnja se je pričela, ko je stopil v veljavo zakon z dne 17. aprila 1919.; 3. ) ki so bile zaradi vojne močneje poškodovane, pa so bile popravljene, ko je stopil v veljavo zakon z dne 17. aprila 1919., in se niso mogle zaradi te poškodovanosti uporabljati za prebivanje ali za opravljanje prejšnjega obrata. V Beogradu velja ta odredba za one zgradbe, ki ustrezajo predpisom gradbenega zakona. Za nove zgradbe se ne smatrajo one, za katerih gradhjo ali popravo je uporabil lastnik posojilo odbora za obnovo Beograda. B. V ostalih delih kraljevine se smatrajo za nove zgradbe: 1. ) vse one zgradbe, ki se bodo sezidale, in one, katerih gradhja se je pričela kesneje nego dne 1. novembra 1918., prav tako vsa na novo postavljena nadstropja in vsi deli, dbzidani na obstoječih zgradbah; 2. ) stanovanski prostori v starih zgradbah, ki so temeljito popravljeni, a se prej niso mogli ukoriščati za prebivanje, tako da so s tem pridobljeni novi stanovanski prostori. Člen 4. Izpreminjanje stanovanj v poslovne prostore je prepovedano, razen če preuredi lastnik z odobritvijo stanovanskega sodišča prve stopnje del svojega stanovanja v lastni hiši v poslovne prostore. Osebe, ki store to brez odobritve zgoraj omenjenega sodišča, morajo postaviti stanovanje v prvotni stan ter se poleg tega kaznujejo v denarju od 5000 do 50.000 dinarjev. Če lastnik ne postavi stanovanja v odrejenem roku v prvotni stan, izvrši oblastvo to ob njegovih stroških in lastnik se kaznuje za to z 20.000 dinarji. Rok za to odredi stanovansko sodišče prve stopnje. Člen 5. Nihče ne sme imeti istočasno dveh stanovanj v enem kraju; če spada tudi samo eno takih stanovanj pod odredbe tega zakona, se postopa z njim kakor s praznim stanovanjem. Člen 6. Najemnik v starih zgradbah z ugodnostjo člena 12. tega zakona ne sme biti, kdor ima hišo v istem stanovališču bodisi na svoje ime, bodisi na ime svoje žene ali svojih otrok, ki stanujejo skupaj z njim. Člen 7. Zamena stanovanja je dovoljena, če pristaneta na to tudi lastnika dotičnih zgradb. Člen 8. Prepovedujejo se podnajemi vsega stanovanja kakor tudi stanovanskih delov. Dopušča se podnajem samo ene sobe najemnikom, ki stanujejo stalno v prebivališču. To oddajo v podnajem sme učiniti najemnik samo s pristankom hišnega lastnika; s tem pristankom se mora določiti, koliko podnajemnine na mesec bo plačeval najemnik lastniku. Če se lastnik in najemnik o tem ne sporazumeta, odloči stanovansko sodišče prve stopnje, koliko podnajemnine na mesec mora najemnik plačevati lastniku. Pri tem oceni sodišče, koliko podnajemnine se more dobiti od podnajemnika, ne glede na ceno, ki bi jo navedel najemnik, ter odredi po taki ocenitvi najemniku odstotek plačila. To plačilo sme znašati 20 do 30 % podnajenir hine. Najemnik, ki postopa zoper to, se kaznuje z izselitvijo. Najemnikova izselitev na kakršnikoli podstavi ima za posledico izselitev podnajemnikovo, kar velja tudi za osebe, omenjene v členu 12. tega zakona. Člen 9. Neodpovednost v starih zgradbah uživajo po odredbah tega zakona najemniki stanovanj, našteti v členu 12. tega zakona. Člen 10. Lastnik ima pravico odpovedi samo: a) Če je stanovanje njemu ali njegovim oženjenim sinovom ali omoženim hčeram potrebno za osebno prebivanje. b) Če je treba podreti staro zgradbo, da se sezida nova, ki mora imeti 50% stanovanjcih prostorov več nego stara zgradba. Zidanje novih nadstropij se po tem členu ne smatra vobče za postavljanje novih zgradb na mesto starih. Dokler se grade nova nadstropja, mora lastnik tehnično popolnoma zavarovati prebivanje najemnikov v spodnjih nadstropjih. Vendhr se vkljub temu dovoljuje lastniku, da sme odvzeti najemniku samo one dele prostorov, ki so neizogibno potrebni za napravo stopnic, da se dobi zveza z novimi nadstropji in prizemljem, če jih ni. Prav tako sme dovoliti izjemoma in samo v skrajnih primerih stanovansko sodišče prve stopnje začasno, delno ali popolno izselitev najemnikov v zgradbah, na katerih se postavljajo nova nadstropja, če se pokaže, da jih je popolnoma nemogoče izvesti, ako se izdatneje ne okrepe zidovi in izdatneje ne izpremene konstrukcije v spodnjih nadstropjih. Vendar pa se dovoljuje začasna najemnikova izselitev v takih primerih samo, če predstavlja zgradba z novo dozidavo očitno korist glede na pridobitev dosti večjih stanovanskih prostorov ali lokalov, ako gre za zgradbe za opravljanje kakšnega obrata. Sta-novansko sodišče prve stopnje odredi tudi rok, kdaj naj se najemnik vseli v prejšnje prostore, ki se ne smatrajo za nove, na podstavi vsestranskega pregleda stanovanja in tehničnih podatkov. Sodišče oceni tudi vprašanje, ali in koliko mora lastnik trpeti izdatke za najemnikovo izselitev, pri čemer vpošteva ekonomsko moč lastnikovo in najemnikovo, kar vpiše v odločbo o izselitvi. c) Ce mora lastnik glede na število in prirastek rodbinskih članov in na druge rodbinske razmere razširiti stanovanje, ki ga že ima v svoji hiši. č) Će najemnik ne plača dolžne najemnine v dveh mesecih. d) Če izkorišča najemnik najemno imovino zoper njen namen ali če jo namenoma kvari ali jo kvari iz ponovljene velike nemarnosti ob uporabi in na očitno škodb lastnikovo. e) Če žive najemnik ali njegovi domačini ali podnajemnik v stanovanju nemoralno ali pohujš-Ijivo ali če dopuščajo, da žive tako drugi, ali če s svojim ponašanjem v stanovanju ali njegovem okolišu otežujejo prebivanje lastniku ali drugim najemnikom v isti zgradbi. f) Če se razžali čast ali poškoduje telo lastniku ali njegovim odraslim domačinom, bodisi po najemniku, bodisi po njegovih odraslih domačinih, razen če je to lastnik provzročil. V primerih, določenih pod a), b) in c), je rok za najemnikovo izselitev mesec dni, pod č)", d), e) in f) pa 15 dni; ta roka se štejeta v vseh zgoraj navedenih primerih od dne, ko je postala odločba o veljavnosti odpovedi izvršna. V primerih odpovedi po točkah a), b) in c) se najemnikova izselitev ne sme izvršiti, dokler se mu ne dodeli drugo stanovanje, najkesneje pa v šestih mesecih od dne, ko je postala sodna odločba izvršna. Če je bila hiša kupljena kesneje nego dne 1. novembra 1918., se odredi rok za izselitev po točkah a) in c) najemnika iz člena 12. s tremi meseci, štetimi od dne, ko se je priobčila odločba stanovanskega sodišča prve stopnje. Odpovedi stanovanj po točkah a) in c) tega člena se vrše prvenstveno ekonomski močnejšemu najemniku, če ima lastnik več s'anovanj oddanih v najem v isti ali drugi svoji hiši. Od dne 20. decembra do dne 20. januarja prisilna izselitev ni dopustna. če lastnik ne postopa po točkah a), b) in c) tega člena tako, kakor in ob kakršnih pogojih je odpovedal stanovanje, se kaznuje v denarju od 5000 do 20.000 dinarjev, dotična stanovanja pa se smatrajo za izpraznjena in stanovansko sodišče prve stopnje razpolaga z njimi. Prvenstvo do teh stanovanj imajo najemniki, ki so se izselili iz njih. Člen 11. Višina najemnine se določa s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom. Izjeme so dopustne v primerih, ki jih določa člen 12. tega zakona. V teh primerih je osnovna cena ona, ki se je plačala meseca julija 1914. ali bi se bila plačala o tem času. V onih delih kraljevine, kjer se je plačevala pred vojno najemnina v kronah ali perperjih, se računi osnovna cena v istem znesku v dinarjih. Ob nesporazumu odredi višino najemnine stanovansko sodišče prve stopnje za osebe iz člena 12. tega zakona. Člen 12. če se najemnik glede najemnine ne pogodi z najemodajalcem in če gre za stanovanje z največ štirimi sobami, je najemnina enaka osnovni ceni iz člena 11., pomnožena s 6; če pa ima stanovanje več nego štiri sobe, se pomnoži osnovna cena z 9, in sicer, ako so najemniki: 1. ) aktivni državni uradniki, častniki, podčastniki, uslužbenci, služitelji, njih vdove in rodbine, izvzemši uradnike ali častnike, ki so zdravniki, inženjerji, zobni zdravniki, veterinarji in arhitekti, ako imajo pravico do svobodne prakse in ako jo izvršujejo; 2. ) upokojenci in upokojenke, vdove upokojencev in njih rodbine, izvzemši upokojence, ki so odvetniki, in izvzemši upokojence: zdravnike, zobne zdravnike in arhitekte, ako izvršujejo prakso; 3. ) duševni delavci, kakor književniki in umetniki (slikarji, pesniki, gledališki igralci, časnikarji i- dr.); 4. ) duhovniki vseh stopenj priznanih ver in njih vdove in rodbine; 5. ) vojni invalidi in njih rodbine; 6. ) vojne vdove in rodbine oseb, padlih, umrlih in onesposobljenih v vojni, ki so slabega ekonomskega stanja; 7. ) vsi oni obrtniki, ki ne delajo na svoje ime in tudi nimajo svojih delavnic, nego delajo pri drugih ter žive ob mesečni plači ali dnevnici, nadalje oni obrtniki in mali trgovci, ki delajo sami ali z enim vajencem, prav tako pa tudi njih vdove in rodbine; 8. ) uradniki, pomočniki, nameščenci, uslužbenci, ali služitelji privatnih, trgovskih ali delniških, industrijskih in drugih podjetij, ki delajo za plačo in katerih mesečna plača ne preseza 3000 dinarjev, izvzemši one, katerih podjetja imajo zgradbe, sezidane za nastanitev svojih pisarn in stanovanj za te osebe, ne glede na to, ali oddajajo ta podjetja prostore za nastanitev svojih uslužbencev ali jih dajo v najem za rento; 9. ) fizični delavci in fizične delavke vseh poslov in podjetij in njih vdove in rodbine; 10. ) uradniki in služitelji pri vseh napravah milodarnih ustanov in dobrodelnih napravah; 11. ) uradniki, uslužbenci in služitelji samoupravnih oblastev. Če imajo poedine osebe teh vrst razen plače z dokladami, pokojnine, invalidnine, dnevnice tudi druge stalne dohodke, se pomnoži osnovna najemnina, in sicer: ob tem letnem dohodku preko 40.000 dinarjev z 9, ob tem letnem dohodku preko 60.000 dinarjev z 12; če*pa imajo stanovanje preko štirih sob, se pomnoži v obeh primerih s 15. O tem, ali spada kdo med osebe, naštete v tem členu, odloča stanovansko sodišče prve stopnje. Člen 13. Kjerkoli se govori glede odrejanja najemnine, odpovedi stanovanja ali drugih vprašanj v zmislu tega zakona o dohodkih ali imovini strank, se morajo računiti vsi dohodki in vse imovine vseh onih oseb, ki stanujejo in žive skupno. Člen 14. V primerih, kjer preseza določena najemnina višino, dopustno s tem zakonom, se ta najemnina ne sme znižati, če ne pristane na to lastnik zgradbe, izvzemši primere v členu 15. lega zakona. Člen 15. Če je stanovanje deloma neuporabno ali izpostavljeno kvarjenju, tako da ga najemnik ne j more ukoriščati v celoti ali če mu je po kvarjenju ogroženo prebivanje v njem, a lastnik neče izvršiti najnujnejših poprav, mora biti višina najemnine manjša sorazmerno z neuporabnostjo stanovanja, kolikor ni določeno s pogodbo drugače. Člen 16. Lastnik ali njegov zastopnik mora prijaviti stanovanskemu sodišču prve stopnje vsako stanovanje, ki je izpraznjeno ali o katerem zve, da se izprazni v njegovi hiši. Tej prijavi je zavezan tudi vsak najemnik glede svojega stanovanja. Lastnik mora prijaviti prazno stanovanje najkesneje v 24 urah po izselitvi, najemnik pa v 24 urah pred izselitvijo. Kdor ne predloži te prijave, se kaznuje v denarju od 500 do 2000 dinarjev. Če lastnik stanovanja stanovanje, ki je zavezano dodelitvi po tem zakonu, namenoma sam ali če ga kdo drugi z njegovo vednostjo in dopustitvijo onesposobi za prebivanje s tem, da sname vrata, okna, odstrani tla itd., kakor tudi s tem, da prepove uživanje ostalih dodeljenih najemnih prostorov, se kaznuje v denarju od 5000 do 20.000 dinarjev ter mora postaviti stanovanje takoj v prvotni stan, odvzete prostore pa odstopiti v uživanje najemniku. Člen 17. Stanovanje premeščenega državnega uradnika in uslužbenca se ne smatra za izpraznjeno, dokler stanuje v tem stanovanju njegova rodbina, t. j. dokler dbtični uradnik ali uslužbenec ne dobi stanovanja v kraju, kamor je premeščen. Člen 18. Če se lastnik brez dovolitve stanovanskega so-j dišča prve stopnje vseli v prazno stanovanje v I svoji hiši ali pusti vanje drugega — preden se temu to stanovanje dodeli — se to stanovanje takoj odvzame in dodeli drugi osebi; poleg tega se kaznuje v denarju od 1000 do 5000 dinarjev v prvem primeru lastnik, v drugem primeru pa lastnik in oni, ki se je vselil brez dovolitve stanovanskega sodišča prve stopnje. Člen 19. Pravico, da se jim dodeljujejo stanovanja, imajo po tem zakonu samo osebe, naštete v členu 12. tega zakona. Člen 20. Z izpraznjenimi stanovanji razpolaga stanovansko sodišče prve stopnje ter jih dodeljuje osebam v tem vrstnem redu: a) osebam, navedenim v členu 12., ki se selijo po členu 10., točkah a), b) in c); b) aktivnim državmim in samoupravnim uradnikom in uslužbencem, ki so brez stanovanja; c) ostalim osebam, navedenim v členu 12., ki so brez stanovanja; č) osebam, navedenim v členu 12., ki stanujejo sedaj v povsem nehigienskih stanovanjih; in d) osebam, navedenim v členu 12., ki stanujejo v novih zgradbah. Ko se dodeljuje stanovanje, je treba vpoštevati razmere in potrebe vsakega reflektanta, zlasti glede na njega družabni položaj, način življenja in število rodbinskih članov, razen tega pa tudi na nujnost potrebe, nadalje na datum vročene prijave za stanovanje in na to, koliko je izpraznjeno stanovanje prikladnejše in potrebnejše osebam po zgoraj navedenem vrstnem redu. Stanovansko sodišče prve stopnje ni vezano na ta vrstni red. Vendar pa se mora ob enakih pogojih sodišče držati tega vrstnega reda. Ko se dodeljuje stanovanje, je treba vpoštevati tudi rodbine, ki imajo člane, bolne za tuberkulozo ali za drugimi težkimi nalezljivimi boleznimi, ter zanje poleg ostalih sob dodeliti eno posebno sobo. Izpraznjeno stanovanje, za katero so se vložile prijave, se mora dodeliti enemu izmed prijavljenih prosilcev najkesneje v petih dneh po izselitvi. Pri tem je treba vpoštevati tudi to, da se lastnik zasliši o izbiri najemnika, katere umestnost oceni stanovansko sodišče prve stopnje. Če ni v oni uri, ko se prijavi izpraznjeno stanovanje pri stanovanskem sodišču prve stopnje, nobene prijave oseb, navedenih v členu 12., s katero zahtevajo stanovanje, ali če izmed takih oseb nobena ne reflektira na to izpraznjeno stanovanje, mora stanovansko sodišče prve stopnje na svoji zgradbi takoj nabiti objavo ter pozvati osebe iz člena 12., naj predlože v petih dneh prošnjo za izpraznjeno stanovanje. Če pa tudi po preteku tega roka nobena oseba, navedena v členu 12., ne zahteva tega izpraznjenega stanovanja, proglasi prvostopno stanovansko sodišče s svojim sklepom to stanovanje za prosto ter dovoli hišnemu lastniku svobodno razpolaganje s stanovanjem. 1'ak sklep stanovanskega sodišča prve stopnje ne odvezuje hišnega las.nika, da ne bi moral, če se to stanovanje iznova izprazni, predložiti stanovanskemu sodišču prve stopnje prijave o izselitvi; če tega ne stori, ga zadene kazen, določena s členom 16. tega zakona v tretjem odstavku. Člen 21. Osebe, ki se jim stanovanje dodeli, se morajo vseliti vanje v desetih dneh. Stanovansko sodišče prve stopnje sme, ko je predhodno zaslišalo stranko, iz utemeljenih razlogov podaljšati ta rok; če pa se oseba, ki ji je bilo stanovanje dodeljeno, tudi po tem roku ne vseli, se smatra stanovanje za iznova izpraznjeno in sodišče razpolaga z njim nadalje. V vsakem primeru mora plačati najemnik lastniku najemnino od dne, ko mu je bilo stanovanje dodeljeno. Člen 22. Od dodeljevanja se izvzemajo izpraznjena stanovanja : 1. ) stanovanja v muslimanskih hišah, ki nimajo popolnoma ločenih vhodov; 2. ) stanovanja v kopališčih in zdraviliščih, namenjena za bolnike in posetnike vobče, nadalje stanovanja in sobe v hotelih; 3. ) stanovanja v zgradbah industrijskih, trgovskih, prometnih (železniških in plovitvenih) podjetij, nadalje občekoristnih zadrug, namenjena za prebivanje njih nameščencev; 4. ) stanovanja v zgradbah na ekonomijah, namenjena za uslužbence in delavce; in 5. ) dosedanja stanovanja hišnikov. Člen 23. Denarni zavodi, zavarovalnice, trgovska, industrijska in podobna podjetja morajo sezidati stanovanja za svoje uradnike in nameščence v roku, ki ga odredi stanovansko sodišče prve stopnje, ki pa ne sme biti daljši od enega leta. Od tega se izvzemajo oni, ki so že sezidali taka stanovanja. Ob odločanju mora pristojno sodišče vpošte-vati finančno moč dotičnega zavoda, družbe ali podjetja. Prav tako je treba zlasti jemati v poštev dolgove v inozemstvu in v državi, kolika jim je glavnica z rezervo, kolik letni promet in letni dohodek v prejšnjih letih, kolika je razlika med sedanjim in predvojnim prometom in dohodkom, koliko blaga ima v zalogi, s koliko nameščenci posluje, ali ima dotično podjetje že lastne hiše za stanovanje svojih nameščencev, in podobno. Brez pomena je, ali imajo nameščenci v takih primerih lastna stanovanja. Pri industrijskih podjetjih se morajo uvaževati tudi okolnosti, ki dajo tem podjetjem specialen značaj, kakor: velike investicije, stroji, režijski stroški in podobno. Denarni zavodi in zavarovalnice, trgovska, industrijska in podobna podjetja z značajem veletrgovine, veleobrta in industrije, ki imajo podružnice, se morajo smatrati za celoto in oceniti je treba, v kakšnem razmerju je njih imovina proti stanovanskim zgradbam, ki jih imajo kjerkoli v državi. Za ugotovitev teh činjenic sme uporabiti stanovansko sodišče prve stopnje izpisek iz trgovskih knjig in bilance kakor tudi ostale zakonske dokaze, kolikor so ti dokazi javni ali jih predloži dotično podjetje samo. če pristojno sodišče spozna, da nekatera izmed omenjenih podjetij in podobna ne morejo sezidati vseh potrebnih zgradb za stanovanje svojih nameščencev, ker bi jim bil z izpolnitvijo podobnih obveznosti ogrožen obstoj in pravilni razvoj, se jim odredi, da jih zgrade toliko, kolikor jih morejo in brez nevarnosti, ali pa se jim, če je prikladneje, dovoli, da store to v družbi z enim ali več takimi podjetji. Člen 24. Vse denarne kazni se izrekajo v korist fonda za zidanje malih stanovanj. Člen 25. Dejanja, kazniva po tem zakonu, zastarajo v šestih mesecih, če se ni nič ukrenilo o njih. Člen 26. S predpisi tega zakona se ne morejo koristiti niti lastniki niti najemniki, ki niso plačali dolžnega državnega davka za minulo leto. II. del. Ustroj in postopanje stanovanskih sodišč. A. Ustroj stanovanskih sodišč. Člen 27. Za odločanje in sojenje po tem zakonu so pristojna stanovanska sodišča. Stanovanska sodišča so: 1. ) sodišča prve stopnje, ki odločajo in sodijo v prvi stopnji, in 2. ) višja stanovanska sodišča, ki odločajo in sodijo v poslednji stopnji. Člen 28. Sodišča prve stopnje so: A. V mestih: Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skopi ju, Nišu, Podgorici, Dubrovniku, Splitu, Šibeniku, na Sušaku, v Karlovcu, Osijeku, Mariboru, Novem Sadu, Subotici in Sarajevu. To sodišče sestavljajo predsednik in dva sodnika in njih namestniki, ki so diplomirani pravniki. B. V ostalih krajih kraljevine se ustanavlja stanovansko sodišče prve stopnje pri oblastnih, odnosno okrožnih ali sreskih oblastvih; sestavljeno je iz treh oseb: predsednika — najvišjega uradnika upravnega oblastva ali njegovega na- mestnika, dveh sodnikov — dveh uglednih državljanov in njiju namestnikov, po možnosti :s fakultetno izobrazbo. Pristojnost stanovanskih sodišč prve stopnje se razteza na celokupno ozemlje sreza in okoliš mesta, kjer je sedež sreskega poglavarja. Predsednike, sodnike in njih namestnike postavlja minister za socialno politiko izmed dvojnega števila predlaganih kandidatov, ki jih predlagajo starejšine upravnih oblastev. Sodniki se na svojo dolžnost zaprisezajo. Če je treba, odredi ustanovitev več oddelkov pri sodiščih prve stopnje pod A. minister za socialno politiko. Člen 29. Pri vsakem stanovanskem sodišču prve stopnje v krajih pod A. člena 28. posluje tudi pisarniški šef, ki ga postavi predsednik sodišča v prvi vrsti izmed upokojenih uradnikov, veščih celokupni administraciji, in ki mu je dolžnost, sprejemati prijave, pošto, dajati strankam pojasnila, dodeljevati uradnikom predmete, voditi evidenco izpraznjenih stanovanj in odrejati vse, česar je treba, da teko posli hitro in brez zastoja. Razen pisarniškega šefa se sme postaviti pri vsakem stanovanskem sodišču prve stopnje potrebno število tajnikov, ki jim je dolžnost, zasliševati pravdne stranke in priče, voditi zapisnike, izdelovati izdane odločbe, vročati odločbe, razsodbe in prizive, voditi kontrolnike rešenih in nerešenih predmetov itd. V okrožnih in sreskih krajih pod B. člena 28., kjer ni potrebe, opravlja dolžnost pisarniškega šefa in prijavniško dolžnost zapisnikar sodišča ali predsednik sodišča v sreskih krajih. Člen 30. Nižje osebje: arhivarja, zapisnikarja-protoko-lista, registratorja in potrebno število prepisovalcev, pisarniške potrebščine in lokale za pisarne daje krajevno občinsko oblastvo. Imenovane uslužbence postavlja dotični predsednik stanovanskega sodišča. Člen 31. Višja stanovanska sodišča se ustanavljajo, in sicer: A. za Srbijo in Vojvodino v Beogradu; B. za Hrvatsko, Slavonijo, Srem in Slovenijo v Zagrebu; C. za Bosno in Hercegovino, Črno goro in Dalmacijo v Sarajevu. Vsako sodišče je sestavljeno iz enega, po potrebi pa tudi iz več oddelkov. Člen 32. Vsak oddelek je sestavljen iz treh sodnikov, ki morajo biti diplomirani pravniki; postavlja jih minister za socialno politiko izmed aktivnih državnih uradhikov ali upokojencev. Predsednike sodišč in vse člane odreja minister za socialno politiko izmed dvojnega števila kandidatov, predlaganih po upravnem sodišču, ki ima sedež v kraju višjega stanovanskega sodišča. Člen 33. Potrebno nižje osebje in pisarniške potrebščine obremenjajo ministrstvo za socialno politiko. Člen 34. Nagrade predsedniku, sodnikom in ostalemu osebju stanovanskih sodišč prve stopnje in njih višino odreja minister za socialno politiko iz dohodkov, dobljenih iz taks, ki se pobirajo po členu 76. tega zakona. Člen 35. Nagrado sodnikom in ostalemu osebju višjih stanovanskih sodišč odreja minister za socialno politiko; ta nagrada obremenja državni proračun. B. Postopanje stanovanskih sodišč. Člen 36. Pristojno je ono sodišče, ki je pristojno za ozemlje, na katerem je sporna imovina. Člen 37. Odločati ne sme sodnik, ki je v sporu, o katerem se odloča: 1.) prizadet kot sorodnik ene stranke po krvi do četrtega ali po svaštvu do drugega kolena; 2. ) če je bil v tem sporu izvedenec ali priča; 3. ) če je z eno stranko v dokazanem sovraštvu. Vzrok izločitve, ki je v tem zakonu naveden taksativno, mora javiti sodnik sam sodišču ter se vzdržati sojenja; sicer plača pravdnima strankama stroške za njiju tožbo pri rednem sodišču. Člen 38. Če je stranka oseba, ki ni sposobna osebno nastopati v sporu, ali če je stranka masa ali pravna oseba, jo zastopajo zastopniki ali predstavniki, odrejeni z zakonom. Člen 39. Stranke smejo imeti pred sodiščem zastopnike. Ti morajo imeti redno pooblastilo ali pa morajo biti pred sodiščem pooblaščeni. Brez pooblastila mož polnoveljavno zastopa ženo in obratno. Polnoletni domačini — moški ali ženski otroci — zastopajo odsotnega rodbinskega poglavarja. Člen 40. Vsaka tožba ali prijava je pismena ali ustna. Ustna se jemlje na zapisnik. Člen 41. V vsaki tožbi ali prijavi mora biti: 1. ) Tožiteljevo in toženčevo ime, njiju priimek, poklic in stanovališče (ulica in hišna številka). 2. ) Če je tožena inozemska masa, pravna oseba ali oseba, ki ne živi v kraju imovine ali je odsotna, mora biti označen oni, ki zastopa toženca. 3. ) Kaj se zahteva s tožbo ali prijavo in na kakšni osnovi. 4. ) Imenovati se morajo dokazi. Če so dokazi listine, se morajo predložiti v originalu ali prepisu. Na naroku se morajo pokazati originali ali pa prepisi, overovljeni po sodišču. Če so dokazi priče, se morajo označiti njih imena in priimki, poklic in stanovališče kakor tudi okolnosti, o katerih jim je pričati. 5. ) Dokaz o plačanem davku (člen 26.). Člen 42. V tožbi ali prijavi za dodelitev stanovanja se morajo vpisati poleg tega, kar. je navedeno v členu 39., imena vseh rodbinskih članov, leta njih starosti, kaj je kdo izmed njih prosilcu, koliko dohodkov ima na mesec prosilec in koliko dohodkov imajo njegovi domačini, in naposled, s koliko sobami zahteva stanovanje. če prosilec označi stanovanje, ki ga zahteva, mora navesti, kolika je bila najemnina tega stanovanja v mesecu juliju 1914., in koliko je sedaj voljan plačati. Stanovansko sodišče vodi seznamek vseh izpraznjenih stanovanj in prijav za dodelitev. Člen 43. V tožbi za odpoved stanovanja se mora navesti poleg tega, kar je navedeno v členu 4L, vzrok za odpoved in o tem se morajo predložiti dokazi. Sodišče ocenja po svojem prepričanju, ali so dani pogoji za odpoved po členu 10., točkah d), e) in f), ne glede na to, ali se je vložila za te primere kazenska tožba pri pristojnem oblastvu. Člen 44. Tožba za odpoved stanovanja, izselitev in višino najemnine se predlaga v dveh izvodih s prilogami. Člen 45. Vsaka vloga, prošnja ali tožba se izroči neposredno sodišču. Nepopolno prijavo mora sodišče po prejemu izpopolniti z zaslišbo tožnikovo. Člen 46. Na vsaki taki prejeti prošnji, vlogi ali tožbi napiše uradnik, ki je za to pooblaščen, z bese-dami dan, mesec in leto prejema, kar overovi predsednik ah njegov namestnik. Člen 47. . Po predloženi prijavi ali tožbi se odredi v treh dneh od prejema narok najkesneje na deseti dan. Člen 48. Na narok se pozovejo: pravdni stranki, iz-vedenci-strokovnjaki in priče. Obenem s pozivom na narok se izroči tožencu ; prepis tožbe s prilogami. Člen 49. Poziv na narok se izroči na recepis. Če pravdne stranke ni v kraju, se izroči domačinom. Če stranka poziva neče sprejeti ali če se skrije, se nabije poziv pred dvema pričama na njen dom. Člen 50. Kdor ne more priti na narok, mora poslati nanj pooblaščenca, ker se sicer smatra, da ni hotel priti in se reši spor tudi brez njega po predloženih navedbah in dokazih. • Člen 51. Narok se sme preložiti samo enkrat. Člen 52. Zaradi novih dokazov, predloženih na naroku, se narok ne sme preložiti. Člen 53. Če ne pride nobena stranka na narok in se tudi ne javi z dopisom, se polože spisi v arhiv ter se ne smejo niti po čigarkoli zahtevi vzeti v postopanje. Člen 54. Tožitelj ima pravico, o vsakem času do iz-vršnosti odločbe odstopiti od tožbe; potem se spisi izroče — polože v arhiv. Člen 55. Pravdne stranke se smejo tudi poravnati pred sodiščem. O poravnavi se spiše zapisnik. To ima moč izvršne odločbe. Poravnava se ne sme skleniti na škodo ali brez pristanka tretje prizadete osebe. Člen 56. Priče se zaprisežejo, ko so podale izpovedbo, izvedenci pa, preden oddado mnenje, in sicer samo na zahtevo ene ali obeh strank. Člen 57. Razprava na naroku je ustna in javna vpričo pravdnih strank. Vodi jo predsednik ali njegov namestnik. Zapisnikar vodi zapisnik. Predsednik mora najprej poučiti stranki o pravilih postopanja, po katerem se bo stvar rešila, ter to konstatirati v zapisniku. Predsednik zaslišuje stranke o vsem, kar je potrebno za odločbo. Zapisnikar ypisuje v zapisnik navedbe pravdnih strank v najkrajših potezah. Zapisnik overovita predsednik in zapisnikar. Predsednik izprašuje in zapriseza priče in izvedence. Pravdne stranke so dolžne, odgovarjati na vprašanja, drugače se smatrajo za nedošle. Člen 58. Ko je predmet dovolj razjasnjen, se razprava sklene. Posvetovanje sodnikov je tajno. Sodišče odloči po svojem svobodnem prepričanju in na podstavi zbranega dbkaznega gradiva. V zapisnik se zapiše odločba s kratkimi razlogi zanjo. Ločeno mnenje sodnikov se zapiše pod besedilo odločbe. Ko se v odločbo pristavi dan, mesec in leto in se zapiše, da je tako odločilo stanovansko sodišče prve stopnje, sodniki in zapisnikar odločbo podpišejo. Predsednik priobči strankama takoj odločbo z razlogi, obenem pa stranki podpišeta priobčilo, ki ga overovi predsednik sodišča na naroku. Če ena alj druga pravdna stranka ali njiju pooblaščenec, ki je prisotna (prisoten) pri razpravi na naroku, odide, ne da bi počakala (počakal) na priobčitev odločbe, se smatra, da se ji (mu) je odločba priobčila istega dne, kar sodišče tudi zapiše. Predsednik naznani strankama ob priobčitvi rok, v katerem morata uporabiti pravni pomoček zoper odločbo. Člen 59. Stranki, ki ni prišla na narok in tudi ni poslala pooblaščenca, se vroči prepis odločbe z! razlogi v treh dneh od! izrečene odločbe tako, kakor je navedeno v členu 49. tega zakona. Člen 60. Če izjavita obe stranki ob priobčitvi odločbe, da sta z njo zadovoljni, proglasi sodišče odločbo takoj za izvršno. Člen 61. Če je treba, odredi sodišče samo po svoji iz-previdnosti enega do tri izvedence. Pri izbiri izvedencev vpošteva sodišče strokovnost in državljansko sposobnost za razpolaganje z imovino kakor tudi moralne lastnosti. Izvedenci izvrše pregled in ocenitev pri sodišču ali pa na licu mesta sporne imovine. Izločitev izvedencev ni dopustna, razen v primeru sorodstva po členu 37., točki L). Člen 62. Če je sodišču potreben pregled sporne imovine, sme to izvršiti z ogledom na licu mesta. Ogled izvrši celokupno sodišče ali eden izmed sodnikov. En sodnik izvrši ogled pred narokom. Če izvrši ogled celokupno sodišče, sme rešiti spor na licu mesta ter postopati dalje po zakonu. Člen 63. Če sporna imovina ni v kraju sodišča, se sme izvršiti ogled tudi po pristojnem policijskem (političnem) ali občinskem oblastvu. Člen 64. Zoper vsako odločbo ali razsodbo stanovan-skega sodišča prve stopnje se sme vložiti, razen če ni rečeno v zakonu kaj drugega, pritožba pri višjem stanovanskem sodišču. Pritožba se vroči onemu sodišču, ki je izreklo odločbo ali razsodbo. Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dne, ko se je priobčila odločba ali razsodba. Dan pri-občitve se ne šteje v rok. Pritožba, poslana po pošti na povratni recepis, se smatra, kakor da se je vložila istega dne pri pristojnem stanovanskem sodišču prve stopnje. Če se pošlje pritožba pristojnemu sodišču ali drugemu oblastvu, se šteje njena pravočasnost od dne, ko se prejme in vpiše pri pristojnem stanovanskem sodišču. Če je poslednji dan roka nedelja ali praznik, poteče rok na dan po nedelji ali prazniku. Prejemnik mora označiti na vsaki pritožbi z besedami dan, mesec in leto njenega prejema pri sodišču, nadalje tudi, kako je bila vročena, ali osebno ali po pošti, na navadni ali na povratni recepis. To overovi starejšina sodišča s svojim podpisom. Člen 65. Ko se oceni pravočasnost pritožbe, pošlje sodišče v treh dneh po preteku pritožbenega roka vse spise z overovljenim prepisom odločbe višjemu stanovanskemu sodišču, ki je pristojno za pretres in rešitev. Člen 66. Nepravočasno pritožbo sodišče uradoma odkloni ter priobči odločbo pritožitelju. Člen 67. Če vloži pritožitelj zoper to odločbo pritožbo, pošlje sodišče takoj vse spise z overovljenim prepisom odločbe, s katero se je pritožba odklonila, kakor tudi odločbe o glavni stvari pristojnemu višjemu stanovanskemu sodišču. Če to spozna, da je odločba o odklonitvi pritožbe utemeljena, jo potrdi ter vrne spise pristojnemu stanovanskemu sodišču prve stopnje, ki proglasi odločbo o glavni stvari takoj za izvršno. Če pa spozna, da se je vložila pritožba o pravem času, razveljavi odločbo, s katero se je pritožba odklonila, ter začne takoj pretresati odločbo o glavni stvari. Člen 68. Ko prejme višje stanovansko sodišče spise, jih mora pretresti v treh dneh ter izreči svojo odločbo, v 24 urah po izrečeni odločbi pa spise vrniti stanovanskemu sodišču prve stopnje. Ko je višje stanovansko sodišče pretreslo spise, lahko izpodbijano odločbo stanovanskega sodišča prve stopnje potrdi, predrugači ali razveljavi. Če spozna, da ni predmet dovolj pojasnjen, vrne spise stanovanskemu sodišču prve stopnje ter zahteva, naj se izpopolni z naknadnimi poizvedbami, ter po prejemu spisov samo predmet dožene ter izda odločbo o njem. Člen 69. Novi dokazi v pritožbi se ne sprejemajo. Člen 70. Pripombe višjega stanovanskega sodišča, s katerimi se razveljavlja odločba sodišča prve stopnje, so obvezne za stanovansko sodišče prve stopnje, ki je izreklo izpodbijano odločbo. Ko prejme sodišče prve stopnje spise s pripombami, s katerimi je odločba razveljavljena, odredi nov narok, izroči s pozivom na narok vred strankama pripombe višjega stanovanskega sodišča v prepisu ter izda, ko je postopalo po pripombah, drugo odločbo, s katero je treba povsem postopati po tem zakonu. Člen 71. Izvršne so razsodbe ali odločbe sodišča prve stopnje: 1. ) ki jih je potrdilo višje stanovansko sodišče; 2. ) zoper katere ni bilo pritožbe; 3. ) ki so takoj izvršne po tem zakonu. Odločbe višjega stanovanskega sodišča so izvršne. Člen 72. Na zahtevo ene ali obeh pravdnih strank izvrši vse odločbe nemudoma in ob zakonski odgovornosti policijsko (politično) oblastvo, ki se mu pošlje izvršna odločba v izvršitev. Razsodbe o kaznih se izvršujejo uradoma. „ Člen 73. Obnovo spora, ki je bil rešen z izvršno odločbo, sme zahtevati stranka enkrat v treh mesecih po izvršnosti odločbe samo: 1. ) če je bil sodnik podkupljen; 2. ) če je bil sodnik prizadet kot sorodnik ene stranke po krvi do četrtega, po svaštvu pa do drugega kolena; 3. ) če je z eno stranko v dokazanem sovraštvu; 4. ) če predloži ena stranka nove dokaze, ki vplivajo na rešitev spora. Zahteva za obnovo spora se vloži pri onem stanovanskem sodišču prve stopnje, ki je izdalo prvo odločbo. Sodišče prve stopnje pošlje prošnjo z vsemi dotičnimi spisi vred višjemu stanovanskemu sodišču; to sodišče izda o tem odločbo, ki je izvršna. Z zahtevo za obnovo spora se ne ustavlja izvršitev odločbe. Člen 74. Če bi za izvesten primer ne bilo v tem postopanju predpisano pravilo, mora uporabljati sodišče predpise upravnega ali civilnega sodnega postopanja. C. Takse in stroški. Člen 75. Vsak spis, ki ga predlože privatne osebe stanovanskemu sodišču prve stopnje, je zavezan plačilu takse po zakonu o taksah (tarifna postavka 1. in tarifna postavka 5. taksne tarife). Člen 76. Razen taks, določenih v členu 75., plača vsaka pravdna stranka v gotovini, in sicer: 1. ) 30 dinarjev, če zahteva dodelitev stanovanja z eno sobo; 60 dinarjev, če zahteva stanovanje z dvema sobama; 90 dinarjev, če zahteva stanovanje s tremi sobami; 120 dinarjev, če zahteva stanovanje s štirimi sobami. 2. ) Če zahteva odpoved stanovanja ali izselitev, plača 20% mesečne najemnine, ki jo plačuje najemnik. 3. ) Če zahteva, da bi se določila višina najemnine, plača 20% one mesečne najemnine, ki jo zahteva prosilec, da bi jo sodišče prisodilo, ali one, ki jo označi najemnik v prijavi, da jo more plačati. 4. ) Če zahteva obnovo spora, plača 100 dinarjev. Enkrat plačana taksa po tem členu se drugič ne pobira. Če se zahtevata s prijavo tudi dodelitev stanovanja in višina najemnine, se plača taksa v gotovini za eno in za drugo. Stranke, ki predlože potrdilo pristojnega ob-lastva o siromašnem stanju, so teh taks oproščene. Člen 77. Vsaka pravdna stranka trpi svoje stroške; potemtakem stanovansko sodišče strankam ne odmerja stroškov. Člen 78. Stranka, ki zahteva mnenje izvedencev, položi poirebno dnevnico in vozne stroške, če naj od-dado izvedenci mnenje izvun kraja sodišča. Brez tega se izvedenci ne zaslišijo, ampak spor se reši na podstavi predloženih dokazov. Vsakemu izvedencu pripada dnevnica od 30 do 100 dinarjev po oceni stanovanskega sodišča prve stopnje. Ista dnevnica pripada tudi sodnikom, če se izvrši ogled izvun kraja sodišča. Sodišče sme odrediti, da položi to dnevnico ena stranka ali da jo položita obe stranki. III. del. Prehodne odredbe. Člen 79. Priznava se moč in veljavnost odločbi ministrskega sveta z dne 18. decembra 1924., št. 1471,* kakor tudi vsem odločbam in opravilom stanovan-skih oblastev, zasnovanih na tej odločbi. Ne veljajo in ne izvršujejo se vse odločbe in razsodbe rednih sodišč, izdane v območju izvun ozemlja prejšnje kraljevine Srbije in Črne gore, ki so se izdale v nasprotju z označeno odločbo ministrskega sveta v času od dne 1. januarja 1925. do dne 15. maja 1925. , Člen 80. Vsi dosedanji nerešeni predmeti, za katere so pristojna po tem zakonu stanovanska sodišča, se morajo izročiti pristojnim stanovanskim sodiščem. Člen 81. Nerešene predmete o višini najemnine bodo reševala pristojna stanovanska sodišča po predpisih starega zakona o stanovanjih, toda po postopanju, ki je določeno s tem zakonom. Člen 82. Roki glede nerešenih predmetov teko po tem zakonu od dne, ko stopi ta zakon v veljavo. Rok za izselitev vseh onih najemnikov lokalov in poslovnih prostorov, ki so po členu 2. tega zakona izvzeti od omejitve glede neodpovednosti, kakor tudi vseh onih najemnikov, ki niso zaščiteni s členom 12. tega zakona, se odlaga do dne E novembra 1925. Za to medčasje, od dne l.maja do dne 1. novembra 1925., morajo zgoraj omenjeni najemniki urediti višino najemnine sporazumno z najemodajalci. Drugače, ako se ne doseže sporazum, bo reševalo spore o višini najemnine za zgoraj označeno medčasje razsodišče, ki se ustanavlja začasno pri stanovanskem sodišču prve stopnje. Poslovanje tega razsodišča prestane dne 1. novembra 1925. Člen 83. Minister za socialno politiko se pooblašča, da sme izdati potrebne naredbe za izvrševanje tega zakona. Člen 84. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestane veljati zakon o stanovanjih z dne 30. decembra 1921.** s pravilnikom za njega izvrševanje.*** Prav tako Prestanejo veljati vse odredbe, ki nasprotujejo temu zakonu. Člen 85. Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj Podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v „Službenih Novinah“. v Našemu ministru za socialno politiko priporo-camo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim mini- v * Uradni list z dne 23. decembra 1924., st. 376/120. ** Uradni list z dne 24. marca 1922., št. 71/28. *** Uradni list z dne 21. decembra 1922., st. 421/129. sirom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, obla-stvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 15. maja 1925. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. E. Lukinič s. r. * Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašte s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 162. Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisujem Pravila o opravljanju strokovnega izpita uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo.’" Člen 1. Uradniki ministrstva za trgovino in industrijo in njemu podrejenih naprav morejo prestopiti iz pripravljalno skupine v pomožno skupino samo, če opravijo državni strokovni izpit, predpisan s temi pravili. Člen 2. Glede na stroke, v katerih so, opravljajo izpit po posebnih predpisih: a) učne osebe trgovskih, obrtnih in drugih strokovnih šol; b) uradniki (v širšem zmislu) državne hipotekarne banke; c) uradniki uprave za zaščito industrijske svojine; č) uradniki kontrole mer in preizkušanja dragih kovin; d) uradniki državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrta; e) uradniki državnih tvornic za svilo, državne tkalnice preprog, tkalnice platna in vezenin in delavnice za umetno obrtništvo. Ostali uradniki v resortu ministrstva za trgovino in industrijo opravljajo državni strokovni izpit po spodaj navedenih odredbah. Člen 8. Pripravnik-mora poznati vse grane službe in vse uradne posle pisarniških uradnikov; zato je tudi naloga izpita, da pokaže kandidat potrebno izobrazbo za takšno poslovanje. Člen 4. Državni strokovni izpit se opravlja po tem, kateri kategoriji kandidat pripada in kakšne funkcije vrši. Člen 5. Pripravniki I. kategorije opravljajo državni strokovni izpit po svojih specialnih funkcijah, ki jih vrše, iz ene teh skupin: 1. ) iz administrativno-pravne skupine in 2. ) iz inženjcrsko-tehnične in kemijske skupine. Člen 6. Izpit iz administrativno-pravne skupine jo sestavljen iz dveh delov: iz občega in iz posebnega (oko-nomsko-političnega). Člen 7. A. Obči del izpita obsoza: * 1. ) teorijo administrativnega prava v najglav-nojših potezah glede na uporabljanje v ministrstvu; 2. ) pozitivno zakonodajo: a) ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; b) zakon o obči upravi, zakon o upravnih sodiščih, zakon o glavni kontroli, zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, uredbo o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo, uredbo o razdelitvi državo na oblasti, uredbo o gospodarskem svetu; c) zakon o državnem računovodstvu, zakon o taksah in pravilnik o njega izvrševanju; č) zakon o radnjama* in obrtni red, trgovinski zakon, zakon o delniških družbah, zakon o borzah, zakon o merah, zakon o preizkušanju čistine zlata in srebra, zakon o občinski merini in zakon o splošni carinski tarifi, zakon o zbornicah in njih Statute; e) zakon o državni hipotekarni banki, zakon o Narodni banki, zakon o upravi za zaščito industrijske svojine, zakon o državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrta, zakon o državnih tvornicah za svilo; f) zakon o srednjih šolah, zakon o srbski kraljevski trgovski akademiji v Beogradu, zakon o srednji tehnični šoli v Beogradu, zakon o ženskih obrtnih šolah, zakon o moških obrtnih šolah. B. Posebni (ekonomsko - politični) del obseza: obče znanje o ekonomsko-finančnih vedah, o gospodarski strukturi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, o trgovinski, industrijski in obrtni politiki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, o ban-kovstvu in kreditu. Člen 8. Izpit iz inženjersko-tehnične in kemijske skupine je tudi sestavljen iz dveh delov: iz občega in iz posebnega. A. Obči del izpita obseza samo pozitivno zakonodajo, in sicer: a) ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; b) zakon o obči upravi, zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, uredbo o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo in uredbo o razdelitvi države na oblasti; c) zakon o državnem računovodstvu, zakon o taksah in pravilnik o njega izvrševanju glede na uporabljanje v tem ministrstvu; č) zakon o radnjama, zakon o merah, zakon o občinski merini, zakon o zavarovanju delavcev, zakon o zbornicah in njih Statute; d) zakon o upravi za zaščito inclnstrijske svojine, zakon o državnem zavodu za pospeševanje industrijo in obrta, zakon o državnih tvornicah za svilo. B. Posebni del obseza te-le predmete: Ža strojne inženjerje: 1. ) strojne instalacije: a) motorni del (vse vrste energije in motorjev: vetrnih, hidravličnih, kaloričnih in električnih), principi dela in konstrukcije; b) transmisijski del; c) delovni del (vse vrste delovnih strojev za obdelovanje kovin, dvigal itd.); 2. ) tehnične (kemijske in fizikalne) lastnosti vseh vrst železa in jekla, pridobivanje in preizkušanje materiala, uporabljanje; 3. ) delo strojnih instalacij v tehničnem in ekonomskem oziru; 4. ) kalkulacijo in proračune. Za elektrotehnične inženjerje: obče znanje: 1. ) iz projektiranja, gradnje in uporabljanja generatorjev in motorjev istosmernega in izmeničnega toka, preoblikoval in transformatorjev; in 2. ) iz električnih priprav visoke in nizke napetosti glede na ekonomske in terenske razmere v zvezi s predhodnim proračunom (električne centrale, električna omrežja, akumulacija električne energije, električna trakcija). Za kemike in kemijske inženjerje: obče znanje: iz znanosti o materialu (blagu): a) kemijske, fizikalne in tehnološke lastnosti; b) tehnološko predelovanje materiala in sredstva za predelovanje; c) specialitete (zdravila, umetna gnojila, sredstva za preprečanje vinskega sreža v parnem kotlu itd.). Člen 9. Odredbe za opravljanje izpita drugih inženjorjev se izdado naknadno na podstavi teh pravil, ko se pokaže potreba za to. Člen 10. Kolikor niso pripravniki IT. kategorije zavezani s specialnimi predpisi, opravljati posebnega strokovnega izpita, opravljajo za prestop iz pripravljalne skupino v pomožno skupino samo ustni izpit, ki je sestavljen iz teh predmetov: * Zakon o radnjama = srbski obrtni zakon. 1. ) ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in (Slovencev ; 2. ) obče odredbo o organizaciji državne uprave (zakon o obči upravi, uredba o razdelitvi države na oblasti), glavnejše odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, uredba o organizaciji ministrstva za trgovino in industrijo; 3. ) zakon o državnem računovodstvu, zakon o taksah glede na njegovo uporabljanje v ministrstvu; 4. ) zakon o radnjama in delniških družbah, zakon o državni hipotekarni banki, zakon o upravi za zaščito industrijske svojine, zakon o državnem zavodu za pospeševanje industrije in obrta in zakon o državnih tvornicah za svilo. Člen 11. Pripravniki HI. kategorije opravljajo samo ustni izpit iz teh predmetov: obče odredbe o organizaciji državne uprave (specialna organizacija ministrstva za trgovino in industrijo, glavnejši predpisi zakona o taksah glede na uporabljanje s pravilnikom o njega uporabljanju), obče odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, instrukcije o poslovanju arhivskega osebja in vobče temeljito znanje o vseh arhivskih poslih. Člen 12. Izpit za uradnike I. kategorije je pismen in usten. Kandidat sme opravljati ustni izpit samo, če opravi pismenega. Pismeni izpit je sestavljen iz izdelave praktičnega primera, ki ga odredi komisija za opravljanje državnega strokovnega izpita iz snovi, določene za izpite s tem pravilnikom. Pismeni izpit je tajen in traja najdalje štiri ure. Ustni izpit je javen. Člen 13. Pravico, opravljati izpit, pridobi vsak kandidat-pripravnik, ko dovrši drugo leto svoje državne službe; prvič pa ga mora opravljati najkesneje do konca tretjega leta. Kandidatu, ki se zaradi bolezni ali iz neodložnih razlogov ne more prijaviti v tem roku in opravljati izpita, se ta čas ne šteje v rok. Člen 14. Kandidat-pripravnik sme opravljati državni strokovni izpit največ trikrat. Člen 15. Ce kandidat-pripravnik ne opravi pismenega izpita, se ne pripusti k ustnemu izpitu in se smatra, da izpita prvič ni opravil. Člen 16. Kandidat-pripravnik, ki pri pismenem ali ustnem izpitu prvič ali drugič pade ali od izpita odstopi, sme ponoviti izpit čez šest mesecev, tako da ga sme opravljati poslednjič najkesneje do konca četrtega leta svoje državne službe. Ce tudi takrat no opravi izpita ali odstopi od njega, se odpusti iz državne službe v resortu ministrstva za trgovino in industrijo. Člen 17. Kandidat-pripravnik, ki vstopi v resort ministrstva za trgovino in industrijo iz drugega resorta, mora prebiti v novi stroki najmanj štiri mesece, da si pridobi ob ostalih pogojih pravico, opravljati izpit. Člen 18. Izpiti se opravljajo v ministrstvu za trgovino in industrijo pred komisijo, ki jo odredi minister za trgovino in industrijo. Člen 19. Clane komisije in zapisnikarja postavlja minister z odlokom za dve leti; njih imenovanje se objavlja v «Službenih Novinah». Postavitev se izvrši meseca januarja vsakega razdobja. Rok prvi komisiji je konec leta 1926. Člen 20. Izprašovalno komisijo sestavljajo: a) za kandidate iz administrativno-pravne skupine I. kategorije in za kandidate II. in IH. kategorije trije izmed najvišjih uradnikov ministrstva; b) za kandidate iz inženjersko-tehnične skupine dva najvišja člana izpraševalne komisije iz točke a) tega člena in en inženjer iz stroke, ki ji kandidat pripada. Z istim odlokom se postavijo za isto razdobje tudi dva namestnika članom izpraševalne komisije pod a) in po en namestnik inženjer za vsako inže-njersko-tehnično in kemijsko skupino, prav tako pa tudi zapisnikar komisije in njegov namestnik. Člani komisije in zapisnikar, ki se izbero izmed uradnikov, morajo biti stalni uradniki I. kategorije. Člen 21. Izpraševalna komisija se sestane na poziv administrativnega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo. Člen 22. Najvišji član komisije je njen predsednik. Predsednik vodi izpit. Zapisnikar ima dolžnost, voditi zapisnik komisije in izvrševati vse administrativne posle pri opravljanju izpitov. Člani komisije, ki so s kandidatom v dokazanem sovraštvu ali v sorodstvu, ne smejo po členu 100. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih sodelovati kot izpraševatelji. Člen 23. Prošnjo za opravljanje državnega izpita pošlje kandidat po svojem neposrednjem starejšini ministrstvu za trgovino in industrijo. V prošnji mora navesti kandidat podatke o letih državne službe in iz katere izmed predpisanih skupin mu je opravljati izpit. Na predlog starejšinc, ki mora odposlati prošnjo najkesneje v 15 dneh, odloči administrativni oddelek o pravici kandidatovi, opravljati izpit. Člen 24. O dnevu, odrejenem za opravljanje izpita, se obvesti kandidat pismeno po neposrednjem starejšini. Člen 25. O izpitu se vodi za vsakega kandidata poseben zapisnik v posebni knjigi, v katero se vpiše poleg ostalih potrebnih podatkov tudi odločba komisije o tem, ali je kandidat izpit opravil ali ne. Zapisnik podpišejo predsednik, vsi člani in zapisnikar komisije. Oceni o pokazanem uspehu kandidatovem sta: 1. ) opravil (položio), 2. ) ni opravil (nije položio). Člen 26. Uspeh izpita se kandidatu takoj priobči; potem pa pošlje predsednik komisije prepis zapisnika o poslovanju z ostalimi spisi vred administrativnemu oddelku ministrstva. Člen 27. Ce je kandidat izpit opravil, vpiše administrativni oddelek odločbo komisije v uslužbenski list in v personalno knjigo ter obvesti o tem neposrednjega starejšino, v čigar uradu se hrani drugi izvod kandidatovega uslužbenskega lista. Neposrednji starejšina mora tudi vpisati odločbo komisije v izvod uslužbenskega lista, ki je pri njem. Na kandidatovo zahtevo izda ministrstvo izpričevalo o uspehu izpita brez označbe, ali je izpit reden ali ponavljalni. Člen 28. Ce si pridobe uradniki nižje kategorijo šolsko kvalifikacijo, ki se zahteva za višjo kategorijo, naknadno, se ne smejo prevesti v višjo kategorijo, za katero so pridobili kvalifikacijo, dokler ne opravijo državnega strokovnega izpita po tukaj predpisanih pravilih iz predmetov, ki se zahtevajo za stroko in skupino (členi 5., 6., 7., 8., 10. in 11.) te kategorije. Člen 29. Kandidati, ki so opravili državni izpit v drugem resortu, so oproščeni izpita iz onih predmetov, ki spadajo v izpitni program (členi 7., 8., 10. in 11.) in iz katerih so ga že opravili. Člen 30. Za pripravo in za opravljanje izpita za I. in II. kategorijo se sme dovoliti kandidatom enomesečen dopust. Člen 31. Predsedniku, članom komisije in zapisnikarju pripada od kandidatov honorar po 150 dinarjev. Honorar obremenja državni proračun. Člen 32. Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglase v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 24. aprila 1925.; št. 4394/11. Minister za trgovino in industrijo: dr. šurmin s. r. Uredbe velikega župana mariborske oblasti. 163. Naredba velikega župana mariborske oblasti o pobiranju izvršilnih (eksekucijskih) pristojbin za mestno občino celjsko. Sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani dovoljujem, da sme pobirati mestna občina celjska od dne, ko se objavi ta naredba v Uradnem listu, nastopne zvišane izvršilne pristojbine: 1. ) za opomin od vsakega polnega dinarja 4 pare; 2. ) za rubežen od vsakega polnega dinarja 4 pare; 3. ) za prodajo od vsakega polnega dinarja 2 pari; vendar pa znaša najmanjša pristojbina za opomin 50 par, za rubežen ali prodajo pa 1 Din. Te pristojbine veljajo za vse dajatve lastnega in prenesenega področja občine ter sc tudi v poslednjem primeru stekajo v mestno.blagajno. Za to pa ne sme občina zahtevati od države nobenega povračila stroškov, ki bi jih eventualno imela z izterjevanjem v prenesenem področju. Prizivi zoper odločbe mestnega magistrata glede izvršilnih pristojbin, ki se nanašajo na dajatve občinskega lastnega kakor tudi prenesenega področja, se lahko vlože v 14 dneh na občinski svet celjski. Zoper odločbe občinskega sveta pa je dopusten v 14 dneh priziv na velikega župana mariborske oblasti v Mariboru; vložiti ga je treba v obeh primerih pri mestnem magistratu v Celju. S tem razveljavljam tukajšnjo naredbo z dne 8. maja 1924., Uradni list z dne 15. maja 1924 , št. 143/44. V Mariboru, dne 13. maja 1925.; U. br. 7793/2. Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r. Razglasi osrednje vlade. Cenovnik, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga po členu 16. pravilnika o prometu z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.* Velja od dne 15. do dne 31. maja 1925. Sl II Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 1 Pšenica, natovorjena na po- stajah v Srbiji in Bosni . . 100 kg 420 • — 1 na ostalih postajah .... 100 » 480 •- 2 Rž 100 » 350 •- 3 Ječmen 100 » 350 •- 4 Oves 100 » 330 •- 5 Koruza 100 » 200-- .a , -7„ / defektna (30 % de- 6 Koruza \ fektnih zrn) . . . 100 . 150- — 7 Bela moka za luksusno pecivo, zdrob 100 » 670-- 8 Bela moka za luksusno pecivo št. 0 100 » 650 •- 9 Bela moka za luksusno pecivo št. 2 100 » 600 • — 10 Krušna moka št. 4 in 5 . . . 100 » 530 •- 11 Črna moka št. 6 100 » 470 • — 12 Črna moka št. 7 100 » 370 •- 13 Obloda 100 » 230 •- 14 Otrobi 100 » 190- — 15 Koruzna moka 100 » 270 — 16 Konji za klanje 100 » 600" — 17 Konji težki za vprego (slovenski) vsak 6.000 • — 18 Konji lahki za vprego .... » 5.000 • — 19 Konji hribovski mali (Južne Srbije) > 2.000 •- 20 Osli » 1.000- — 21 Mezgi » 2.000 • — 22 Krave vsaka 3.000 •- I Imenovanje predmetov in domačih proizvodov Količina Cena v dinarjih 48 I 49 I 73 j 74 j 75 76 77 78 iž§ 81 82 83 j 84 85 86 87 88 189 90 91 92 v .. ( par do 700 kg......... rivi l * od 700 • do 900 kg ß,KI l » » 900 » navzgor . Teleta do 70 kg.............. Ovni......................... Jagnjeta..................... Pra- f par od 140 kg do 220 kg šiči t » » 220 » navzgor . Koze......................... Mast......................... Suho svinjsko meso (rebrca) . Salame turistovske (poletne) . Salame (zimske); iz debelo razsekanega mesa iz drobno razsekanega mesa Slanina nasoljena.......... Slanina sveža.............. Slanina povojena........... Gnjati . ................ Zaklani prašiči razpolovljeni Svinjsko meso sveže . . . Goveje meso sveže .... Ovčje meso sveže........... Jagnječje meso sveže . . . Domača klobasa (mesena) . Krvave, jetrne klobase. . . B°"' *“»! iSSem: Kozje meso nasoljeno . . . Notranjščina glave, debela ko ža.................... Suha čreva (1 lopta = 100 sež-njev = V/, kg) ... . Osoljena čreva........... Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd., svinjski in goveji . . . bušak iz Koža goveja sirova Koža kravja sirova Koža junčja sirova Južne Srbi je in Bosne 20»/, ceneje Koža telečja sirova Koža jagnječja sirova . . . . Koža kozlovska sirova . . . . Koža ovčja sirova.............. Koža kozja sirova.............. Koža zajčja sirova............. Koža dehorja sirova............ Koža jazbečja sirova........... Koža divje mačke............... Koža volčja.................... Koža lisičja................... Koža kunja..................... Koža sobolja................... Koža vidrna.................... Koža goveja suha............... Koža konjska suha.............. Slive suhe ,0/,6, vložene v vre- čah......................... Slive suhe 9%6. vložene v vrečah ........................... Slive suhe 85/ioo (stotinke), vložene v vrečah.................. Slive suhe 100/iio (uzanca), vložene v vrečah.................. Slive suhe ',0/il0 (merkantilne), vložene v vrečah............ Slive suhe (etuirane), vložene v zabojih................... Suhe hruške '.................. Suha jabolka................... Konservirano / s sladkorjem . sadje V brez sladkorja Pure žive............... Gosi žive...................... Race žive...................... Kokoši žive.................... Pure zaklane................... Gosi zaklane................j Race zaklane............ Kokoši zaklane .....!! Jajca sveža (zaboj s 1440 jajci) Konoplja v povesmih (sirovo predivo).................... Predivo........................ j odpadki pod 10 cm v in vsak vsako vsak vsako vsak » vsaka 100 kg 100 . 100 . 100 . 100 » 100 . 100 » 100 . 100 . 100 » 100 » 100 » 100 . 100 » 100 » 100 . 100 » 100 » 100 » 100 » 100 . 100 . 100 . 100 . 100 . 100 . 100 » 100 . 100 . 100 . 100 . kos razklana polena 95 96 197 Drva j Premeru l okrogla polena. Lesno oglje................... Lesno oglje (odpadki — prah) Stavbni les jelkov in smrekov, razžagan (deske, letve, kolci, plohi, grede).............. Stavbni les jelkov, obtesan (grede) od ‘/, do 18/l0.......... Stavbni les jelkov okrogel (ja-drcnlki, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega premera ......................... preko 25 cm srednjega premera.................j Stavbni les borov, razžagan . Stavbni les borov, obtesan . . ! Stavbni les bukov, razžagan, i obtesan in okrogel (hlodi): oparjen...................I ncoparjen.................! Stavbni les hrastov, razžagan i Stavbni les hrastov okrogel (hlodi)...................... . 3.300 •-4.3(X)•-5.300-1.000- — 250-150-1.200-1.700-300-2.200--2.200• 2.100" — 4.000-5.000" 2.100-2.100-2.100- 3.000- -1.800• 1.600-1.600-1.600-1.800- 2.000-1.000- I 200- I 1.000- j 1.000- 400- 4.000--250• i 1.500- i 1.500-i 1.500-I 1.500 • — 100 kg 100 » 100 » 100 . 100 . 100 » 100 . 100 » 100 » 100 . 100 . 100 » vsaka 100 kg 100 » 100 • 100 . zaboj 100 kg 100 » 10.000 kg 10.000 » 10.000 » 10.000 . 3.500- 3.000- 6.000- 3.000- 4.000-15-soho no- 130- 300- 800- 800- 800- 5.000- 3.000- 1.000-900--850--850" 800-• * 150 200 2.000 1.000 50 50 30 20 1.800 2.200 2.000 1.800 1.200 20 1.000 1.300 1.800 7.000 1.000 500- 300- 250- 380- 750- 400- 600- 300- 1.300- 400- * Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah. Sa iš “s; Imenovanje predmetov in domačih proizvodov 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 I 1-60 do 2-20 Hrastovi pragi! 2-50 do 2-70 l specialni . . Pragi bukovi.................. Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves Stavbni les, lipov............ Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov ................. Doge.......................... Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi...................... Cement iz Srbije.............. Cement beočinski.............. Cement hrvatski in slovenski Cement dalmatinski............ Bavksit (dalmatinski) .... Količina kos m* kos vedro kos 10.000 kg 10.000 . 10.000 . 10.000 » 10.000 . Cena v dinarjih 30- 50- 1.500-25- 1.200- 700- 900- 80- 50- 5.500-5.500- 5.500- 3.500-200- Pripomba. Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti Še težo kubičnega metra. Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda. Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža.'Če so v istem železniškem vozu razno vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Če je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inspektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza. Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odposiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotič-nega polmesečja, taka potrdila veljajo. Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu, dne 12. maja 1925.; I br. 12.000. Srez Ostalih Na novo obolelih | Ozdra- velih Umrlih 1 Ostalih v oskrbi Dnvlca. — Diphteria et Croup. Maribor (mesto). . 1 1 Slovenjgradec. . . 1 . 1 . . Skupaj . 2 2 . Dušljivi kašelj. — Pertussis. Celje 1 1 Gornji grad. . . . 6 i 2 5 Konjice 8 • . . 8 Skupaj . 15 i 2 . 14 V Mariboru, dne 16. maja 1925. Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. Razglasi velikega župana mariborske oblasti, J., št. 1/17. Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. maja 1925. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. St. A IV 2885 iz leta 1925. Razglas o izplačevanju 6°/0nih državnih bonov v kronah in v dinarjih. Izplačevanje 6%nih državnih bonov v kronah in v d i n a r j i h se bo vršilo ob istih pogojih kakor v minulem XI. roku tudi v XII. roku, t. j. v času od dne 1. maja do dne 1. novembra 1925., in sicer v Sloveniji — kakor doslej izključno pri blagajni podpisane delegacije v Ljubljani. Boni se več ne prolongirajo. Za čas po dospelem roku plačila se ne plačajo obresti, razen za one bone kronske vrednosti, ki so bili izdani do dne 16. oktobra 1919. Premije se nikakor več ne plačujejo in zato tudi ni treba več pošiljati prošenj generalni direkciji državnih dolgov v Beograd za njih izplačilo. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 18. maja 1925. • Za delegata: dr. Rupnik s. r. Srez tl Z o O > 1 II Skupina tifuinih boieani. Celje . . . Celje (mesto) Gornji grad. Prevalje . . Ptuj .... Slovenjgradec Skupaj 1 Škrlatinka. — Scarlatina. Celje ..... Celje (mesto). . Dolnja Lendava. Konjice .... Ljutomer.... Maribor, desni breg Maribor, levi breg Maribor (mesto). Ptuj........... Ptuj (mesto) . . Slovenjgradec. . Šmarje pri Jelšah Skupaj 17 1 1 1 2 2 22 15 1 2 1 19 3 1 2 2 2 19 18 2 5 Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . Skupaj . Ošpice. 2 Morbilli 2 2 36 Šen. — Eryaipelas. Celje ...........I 1 j . j i Celje (mesto)... 1 j . | 1 Murska Sobota . . Slovenjgradec. . . Skupaj . 1 1 2 Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Št. 5647. Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji. Ime bolnice Dne Število oskrbovancev III. razreda Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico) 520 Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani 77 Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani 255 Blaznlca-hiralnica v Ljubljani . . . 204 Bolnica za duševne bolezni na Studencu 339 Splošna bolnica v Mariboru. 269 Javna bolnica v Celju 9. maja 1925. 171 I Javna bolnica v Brežicah 87 Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . 87 Javna bolnica v Murski Soboti. 120 Javna bolnica v Ptuju 64 Hiralnica v Ptuju 105 Hiralnica v Vojniku 159 Ženska javna bolnica v Novem mestu 67 Bolnica usmiljenih bratov v Kandijl 84 Javna obča bolnica v Krškem . . . 55 Skupaj . . 2663 I V Ljubljani, dne 18. maja 1925. Za inšpektorja ministrstva za narodno zdravje: dr. Dolšak s. r. • - - - *-— — Razglasi drugih uradov in oblastev. Preds. 476/4/25—1. 3- 3 Razpis. Odda se mesto višjega pisarniškega oficiala pri okrajnem sodišču v Ljutomeru in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika III. kate- gorije, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. ProSnje naj se vlože do dne 2 0. junija 192 5. pri podpisanem predsedništvu. Obširni razpis glej v Uradnem listu 44. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 9. maja 1925. Sa 3/25—105. 92fi Potrditev prisilne poravnave izvun konkurza. Potrjuje se poravnava, sklenjena med Viktorjem Petanom, trgovcem v Brežicah, in njegovimi upniki, za 52 % ni j h zahtevkov na glavnici, plačljivih v treh enakih obrokih, od katerih zapade prvi obrok takoj po potrditvi te poravnave, drugi obrok dne 30. junija 1925., tretji obrok pa dne 30. oktobra 1925. Kot poroka in plačnika sta pristopila k tej poravnavi Miha in Terezija Kovačič, posestnika v Dobovi. Okrožno sodišče v Celju, oddelek IV., dne 27. aprila 1925. Sa 24/24—40. 925 Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dipl. ing. chem. Edvarda Kandušerja, lastnika teh. - farm. laboratorija «Lavoisier» v Celju, je končano, ker se je zadolže-nec z upniki poravnal. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 4. maja 1925. E 275/25—7. 895 Dražbeni oklic. Dne 6. junija 1925. ob desetih se bo vršila pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: vi. št. 19 in vi. št. 21, davčna občina Kresnica, in sicer: stanovanske hiše z gospodarskim poslopjem in viničarijo, travnikov, pašnikov, njiv, vinograda in gozdov s priteklinami vred v skupni cenilni vrednosti 362.242 Din 70 p. Najmanjši ponudek: 241.496 Din 50 p. Pod najmanjšim pomnikom se ne bo prodajalo. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 2. maja 1925. E 286/25. 923 Dražbeni oklic. Dne 6. junija 1 925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Crmošnjice, vi. št. 12. Cenilna vrednost: I. skupine 19.859 Din 73 p, II. skupine 57.500 Din, III. skupine 2560 Din; najmanjši ponudek: ad I. 13.239 Din 82 p, ad II. 38.333 Din 33 p in ad Dl. 1706 Din 67 p. Pravice, ki m bi pripu&čale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbemem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 17. aprial 1925. 982 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisala se je nastopna firma: 340. Sedež: Celje. Besedilo firme: «Inkra», industrija kravat D. Cer-lini et Comp. Obratni predmet: industrija kravat. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. maja 1925. Družbenika: Drago Cer lini in Marija Krajnc, oba trgovca v Celju, Glavni trg št. 17. Za zastopanje sta upravičena in firmo podpisujeta oba družbenika skupno tako, da se svojeročno podpisujeta pod njeno besedilo. Celje, dne 13. maja 1925. II. Vpisale so se izpremembe in do datki pri nastopnih firmah: 341. Sedež: Celje. Besedilo firme: «Triglav», trgovačko društvo šumskim proizvodima Simič v Celju: K firmi je pristopil po družbeni pogodbi z dne 28. aprila 1925. Miroslav Ferber, lesni trgovec v Celju, kot javni družbenik; zaradi tega javna trgovska družba izza dne 28. aprila 1925. Besedilo firmo odslej: «Triglav», trgovačko društvo šumskim proizvodima Simič i Ferber v Celju. Prokura se je podelila knjigovodji Ivu Kvacu v Celju. Celje, dne 6. maja 1925. 342. Sedež: Dravograd. Besedilo firme: Dravogradska rafinerija mineralnega olja G. Goli sen., družba z omejeno zavezo: Izbrisal se je poslovodja Hugo Dittersdorf; vpisal pa se je novi poslovodja Anton Lampret, trgovec v Ljubljani, Krekov trg št. 10. Družba temelji na družbeni pogodbi z dne 17. oktobra 1924., izpremenjeni v odstavku «Drugič» po sklepu družbenikov z dne 20. marca 1925. Zaznamenoval se je namerjani prenos družbenega sedeža iz Dravograda v Ljubljano in namerjani izbris firme v tukajšnjem registru. Maribor, dne 1. maja 1925. 343. Sedež podružnice: Gornja Radgona. Besedilo firme: Slavenska banka, d. d., podružnica Gornja Radgona. Sedež glavnega zavoda: Zagreb: Izbrisala se je prokura Franca Šetine. Maribor, dne 16. aprila 1925. 344. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Export-Gesellschaft Matheis, Sup-panz & Co., Maribor: Besedilo firme odslej: Export - Gesellschaft Matheis, Suppanz & Co., Maribor — Eksportna družba Matheis, Suppanz & Co., Maribor. Maribor, dne 30. aprila 1925. 345. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Kreditno društvo mestne hranilnice v Mariboru: Izbrisal se je dosedanji predsednik društva Ferdo Delak; vpisal pa se je novoizvoljeni predsednik društva Stane Detela, ravnatelj Mariborske tiskarne v Mariboru. Maribor, dne 30. aprila 1925. 346. Sedež: Murska Sobota. Besedilo firme: Prekmurska banka, d. d., prej Muraszombati Takarčkpčnztdr: Vpisal se je novi član upravnega svetu Geza Hartnor, tvorničar v Murski Soboti. Maribor, dne 30. aprila 1925. 347. Sedež: Polzela. Besedilo firme: Strojilna, lesna in kemična industrija, d. d.: Izbrisala se je prokura, podeljena Gottliebu Wildiju; vpisala pa se je podelitev prokure Nikoli Bulajiču, revizorju Jadranske-Podunavske banke v Beogradu, na Polzeli. Celje, dne 6. maja 1925. 348. (Sedež: Ribnica. Besedilo firme: «Ribnica», lesna družba z o. z.: S prokuro je poverjen Avgust Bercieri, dirigent Merkantilne banke, podružnice v Ribnici. Novo mesto, dne 8. maja 1925. IH. Izbrisala se je nastopna firma: 349. Sedež: Maribor. Besedilo firme: J. Kokoschinegg, manufaktura en groš, import — eksport, družba z o. z. v likvidaciji. Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje manufakturnoga blaga, nadalje import in eksport blaga vsake vrste: Ker je likvidacija končana. Maribor, dne 30. aprila 1925. Št. 2378/11. 948 2—2 Razpis. Podpisana direkcija kupi 200 m8 jamskega lesa. Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 24. maja 1925. Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji. Licitacija se bo vršila dne 2 6. maja 1 9 25. ob enajstih v pisarni podpisane direkcije. Direkcija državnega rudnika v Velenju. dne 14. maja 1925. ---------—«••*---——--- Razne objave. 927 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov« Hrvatov in Slovencev dne 15. maja 1925. Aktiva; Dinarjev Metalna podloga.............. 448,006.299178 Posojila........................ 1.224,650.851-92 Račun za odkup kronskih nov- čanic........................ 1.186,367.906-76 Račun začasne zamene .... 367,975.065‘74 Dolg države..................... 2.966,355.034" — Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163" — Saldo raznih računov. . . . 529,312.532 62 paBiva: 8.861,044.853-82 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 27,761.800- — Rezervni fond...................... 6,212.570 73 Novčanice v tečaju............ 5.820,284.080" — Državni račun začasne zamene. 367,975.065'74 Terjatve države po raznih računih 11,926.974 • 65 Razne obveznosti.............. 415,119.921 "70 Terjatve države za založene domene ........................... 2.138,377.163 — Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde .... 73,387.278- — 8.861,044.853 82 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto. 929 Vabilo na redni občni zbor« ki ga bo imela Strojilna« lesna in kemična industrija« d. d. na Polzeli pri Celja, dne 9. junija 1925. ob enajstih v poslovnih prostorih tvornice na Polzeli s tem dnevnim redom: 1. ) Poročilo upravnega sveta. 2. ) Revizorjevo poročilo o izvršeni reviziji. 3. ) Odobritev bilance. 4. ) Zvišba delniške glavnice. 5. ) Volitev upravnega in nadzorstvenega sveta. 6. ) Slučajnosti. * * • Zaradi izdaje legitimacije se morajo delnice položiti pri Jadransko-Podunavski banki, podružnici v Ljubljani. Upravni svet. Št. 8/25. »55 2—1 Poziv upnikom. «Samopomoč», gospodarsko društvo nameščencev in upokojencev, reg. zadr. z o. z. v Višnji gori, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo svoje terjatve do dne 31. maja 1925. Likvidatorji. 920 3—1 Poziv upnikom. Zadruga za izdelovanje domačega lanenega olja in f i r n e ž a, r. z. z o. z. v Seničici pri Medvodah, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo v onem mesecu svoje terjatve. Likvidatorji. 924 Razid društva. Šahovskiklubv Novem mestu se je prostovoljno razšel. Andrej Veršček s. r., bivši predsednik. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.