ffer. ZQ. r c«f«Ti»i. Ljubljana, dne 19. junij« 1935. Leto XVII. Kh€TJ"KI LI J" T f Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljabljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon Inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. m Navodila skupščina Volitve — Verifikacijski odbor — Govor notranjega ministra Narodni poslanci, izvoljeni 5. maja 1. 1. so se sestali na prvo sejo 3. junija. Po izvolitvi starostnega predsednika so poslanci oddali polnomočja, ki jih jim je izdal glavni odbor, nakar je bil izvoljen verifikacijski odbor. Ta jc pregledal vsa oddana polnomočja in razpravljal o pritožbah, ki so bile vložene proti izvolitvi nekaterih narodnih poslancev. Oni narodni poslanci, ki so bili izvoljeni na listi dr. Vladimirja Mačka, niso prišli v Beograd in niso oddali polnomočja. Verifikacijski odbor ieh poslancev, ki jih je skupno 67, zaradi tega ni mogel potrditi, niti se ni spuščal v razpravo glede pritožb, ki so bile vložene proti nekaterim. temveč je vse skupaj odložil do iedaj, ko bodo polnomočja oddana po predpisih zakona o poslovnem redu narodne skupščine. Poslanec z liste dIv. Mačka Vse druge poslance je verifikacijski odbor polrdil, a pritožbe zavrnil. Koncem preteklega ledna je izročil predsedniku narodne skupščine polnomočje še Luka Avramovič, poslanec, izvoljen na listi dr. Mačka. Tudi njegov mandat je verifikacijski odbor takoj potrdil. Vsega skupaj je bilo oddanih 304 polnomočij in vsi ti mandati so bili potrjeni. Od lega so 303 mandati z liste predsednika vlede g. Bogoljuba Jevtiča, eden pa z liste g. dr. Mačka. Vevitikacijski odbor O poročilu verifikacijskega odbora je pričela razpravljati narodna skupščina v četrtek, 13. t. m. Kot prvi je govoril notranji minister g. Velja Popovič. V dveurnem govoru je podrobno orisal ves potek volilne borbe, volitve same, kakor tudi povolilno postopanje opozicije. Govor notranjega ministra je bil zelo zanimiv in tudi poučen. Iz njega je bilo razvidno, da je opozicija lajno organizirala tak pritisk na vo-lilce, kakršnega Jugoslavija še ne pomni. Pret-nje, požigi, umori, povzročanje škode v vinogradih, sadovnjakih itd. so bila sredstva, ki se jih je posluževala opozicija proti volilcem Jev-tičeve liste. Cerkev Izrabljanje cerkve je bilo posebno močno pri muslimanih, a tudi pri pravoslavnih in katolikih. V vsakem kraju so trosili drugačne laži in begali volilce, kolikor so |ih mogli. Opozicija je šla na volitve brez enotnega programa in načrta. Niti potrudila se ni, da bi poskušala doseči sporazum vsaj v najbolj perečih in najvažnejših gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki iako zelo zadevajo naš celoten narod. Stiska delovnega ljudstva ji je le dobrodošla za rušenje še ono malo dobrega, kar je ostalo j>ri leti obupnih razmerah. Obnovitveno delo in program vlade Iz podatkov, ki jih je iznesel v svojem govoru notranji minister, je razvidno, kako se je vlada trudila, da bi na zunaj povečala varnost državnih meja, v notranjosti pa pomirila duhove in jih združila na gospodarskem in socialnem programu in pritegnila k sodelovanju. Služeč splošnim in posebnim interesom narodne celote, vsem delom domovine, in vsem državljanom, je kraljevska vlada objavila, da je pripravljena sprejeti sodelovanje vseh, ki so istega duha, ne glede na slran, na kateri so se nahajali v našem prejšnjem poliličnem življenju. Kraljevska vlada je smatrala za posebno važno poudariti, da nudi ustava iz leta 1931. najboljše možnosti za močno polilično in intenzivno nacionalno in socialno življenje našega naroda in da jamči lojalno izvajanje in spoštovanje ustave normalni politični razvoj naše države. Pri tem je mislila tudi na obnovo državne uprave v smislu popolne organiziranosti banovin kot upravnih in samoupravnih enot. Z istočasno dovršitvijo popolne decentralizacije oblasti pa na pocenitev in poenostavitev uprave, tako, da bi se mogla čimbolj približati ljudstvu, ljudstvo pa njej. Ukrepi kraljevske vlade V smislu te pomirljivosti in dobre volje je kraljevska vlada izdala niz ukrepov, ki naj utrejo pot k popolnemu bratskemu sporazumu, da zbliža politične struje in ublaži obstoječe razlike ter da popravi težke napake iz preteklosti. Zaradi teh svoiih teženj je kraljevska vlada slavila na najvišjem mestu predlog, naj se izroči pozabi krivda in oprosti zaporna kazen dr. Vladimirju. Mačku zaradi dejanja, zaradi katerega je bil obsoien na tri leta strogega zapora. Nato so bile izpuščene na svobodo vse osebe, ki so bile kontinirane zaradi svojega destruktivnega dela in ki so bile znane zaradi svojega sovražnega držanja proti državni celini, edinstvu naroda in obstoječemu redu. Tako je bil izpuščen bivši izredni profesor pravne fakultete v Beogradu dr. Dragoljub |ovanovič, ki je skrajni levičar in spada med najbolj zagrizene nasprotnike državne in družabne ureditve in ki je izkoriščal vsako priliko, da nastopi proti redu v državi in lahko opravlja anarhistično-boljše-viško propagando. Zaradi tega svojega dela je bil obsojen po zakonu o zaščiti države in javne varnosti na eno leto strogega zapora in na izgubo državne službe. Kraljevska vlada je zaradi tega razpisala volitve v narodno skupščino, (ja, bi .bila vsem dana možnost za sestavo kandidatnih" list in delo med narodom, trudila se je, da prepreči vsak pritisk na volilce, da zaščiti njihovo samo-opredelitev, tako da bodo mogli volilci glasovali brez vsake bojazni, da bi se jim zaradi lega karkoli zgodilo. Vsaka nezakonitost s kakršnekoli strani je bila takoj odstranjena, proti odgovornim krivcem pa je bila uvedena nujna in po zakonu predpisana preiskava. Cpe zicija in njene volilne sleparije Vsa volilna akcija opozicijske liste dr. Mačka v savski banovini je bila naperjena zoper državno in narodno edinstvo, za svobodo in neodvisnost Hrvatske in celo tudi za hrvatskega kralja Mačka. Razširili so se glasovi, da bo dr. Maček pri volitvah dosegel veliko večino. Takoj po volitvah se bo Hrvatska odcepila in da bo samostojni Hrvatski Italija izročila Reko. trst in Pulj, dalje da akcijo dr. Mačka podpirajo neke tuje države, da daje Amerika denar za odcep Hrvatske in da bo inozemstvo vršilo nadzorstvo nad volitvami. Dalje so na vse strani širili govorice, da sta italijanska in madžarska vojska pripravljeni na mejah, da bosta po volitvah pomagali dr. Mačku za obnovo neodvisne svobodne hrvatske države. Prav Iako so se širili na vse strani glasovi, da bo Pribičevič prišel iz inozemstva v Zagreb in skupaj z Mačkom najprej proglasil Hrvatsko za republiko, pozneje bo "pa dr. Maček proglašen za kralja. Da bi se preprosto ljudstvo čim bolj zaslepilo in verjelo tem fantastičnim obljubam, so agitatorji doktorja Mačka raznesli na vse strani glas, da bo Ante Pavelič z emigrantsko vojsko prišel v Zagreb in prinesel hrvatski denar, da je vojska v Zagrebu že razorožena in da so v Ljubljano in Zagreb že prišli oddelki nemške vojske in naposled, da je kaloliška vera v največji nevarnosti pred pravoslavjem, ki ga vsiljuje Beograd in da je Ireba rešiti katoliško vero. V krajih, kjer je bil v večini pretežno pravoslavni živelj, niso smeli agitirati s takšnimi gesli, temveč so samo govorili, da je državna uprava za nič, ker jo vodijo Srbijanci in da je zalo treba spraviti na čelo uprave dr. Mačka kot poštenega Hrvata, ki bo takoj po volitvah sporazumno s Pribičevičem izvedel velike reforme in olajšal bremena tamkajšnjega prebivalstva. Preprosto in lahkoverno ljudstvo so na vse načine slepili in so celo trdili, da čaka na italijanski meji 200.000 oboroženih emigrantov pod poveljstvom Paveliča, ki bodo dne 5. maja vkorakali v našo kraljevino, pretrgali vse zveze, zavzeli vsa javna in orožniška poslopja in pobili vse najodličnejše jugoslovanske nacionalne delavce ler proglasili samostojno hrvatsko državo. Da bi lo preprosto in lahkoverno ljudstvo prepričali o resničnosti svojih navedb, so ga slepili, da se v naših vodah že nahajajo tuje ladje, da podpro akcijo za ustanovitev samostojne hrvatske države, če bo hrvatski narod s plebiscitom izrekel zaupnico, svojemu voditelju dr. Mačku. j 1 > sestev in omogoči, da bi tudi tisti dolžniki, ki niso zamenjali menic, mogli to storiti, je kraljevska vlada odredila, da se podaljša rok za to zamenjavo menie do 1. septembra t I. V nekaj dneh bo uredba o tem podpisana in natisnjena v Službenih novinah. SVajveč/a tovarna vazstveljiv v Evropi zletela v zvah V eni največjih in najbolj modernih tovarn, ki se nahaja v Rheinsdorfu v Nemčiji, je nastala te dni strašna eksplozija, katera je zahtevala, kolikor je dosedaj ugotovljeno, več sto smrtnih žrtev in ranjencev. Tovarna je zaposlevala od 13 do 16.000 delavcev in je bila kakor rečeno največja te vrste v vsej Evropi. Kako je nastala eksplozija, doslej še niso ugotovili. Detonacija eksplozije je bila tako močna, da je več kilometrov na daleč zdrobila vse šipe. Okrog ogromnega pogorišča 60 postavile oblasti kordon, obstoječ iz samega vojaštva. Na stotine in stotine žensk z otroci čaka ob kordonu vrnitve mož in očetov. Vsak v težki slutnji, da je izgubil, kar je imel najdražjega. Policija in vojaštvo imata strog nalog, da ne pustita jokajoče množice k pogorišču. Gasilske čete, ki so stopile v akcijo iz bližnjih in daljnih krajev, niso mogle ogromnega požara lokalizirati, ker je voda goreči material še podpihovala. Kordon vojaštva čaka, da bo divji element pokončal vse, kar leži in stoji. Cesta £jublfana — Kranj v težavah V tem vprašanju se je že veliko pisalo, še več pa govorilo. Pretekli teden je bila na banski upravi tozadevna konferenca, katere se je udeležil poleg župana dr. Ravniharja, šefa terenske sekcije tudi predsednik Maloželezniške družbe g. dr. Fettich. Težave obnovitve in razširitve te ceste so v tem, da mora odkupiti Ma-loželezniška družba od kmetov nad 10.000 m zemlje, ki bodo stali baje preko 2 milijona dinarje, katerih pa, kakor trdi njen predstavnik, Maloželezniška družba nima. Zadevo bo obravnaval v najkrajšem času tudi občinski svet ljubljanski. Ako ne bo prišlo do zaželenega zaključka teh pogajanj, bodo začeli s tlakovanjem ceste od Št. Vida proti Kranju. V blaznosti izvvšen hvvav zločin V Prezidu pri Cabru na hrvatski meji se je odigrala pretečeni teden v hipni blaznosti krvava tragedija. Že starejši posestnik, 66-letni Anton Murn je v hipno blaznosti s sekiro ubil nedolžnega 4 leta starega vnuka Lojzka in smrtno nevarno ranil 8 mesecev staro dojenčico Ivi-co, ki se bori s smrtjo. Blaznež ni prizanesel niti svoji hčerki Karolini, ki jo je slučajno našel ravno pri otroku, katera pa mu je po naključju s težkimi poškodbami ušla in ostala pri življenju. Ko je blaznež opravil nad nedolžnimi žrtvami krvav zločin, je odšel v domač hlev in se obesil. Vsa tamošnja okolica sočuvstvuje z nesrečno družino. Dopar Urbane v vehah &vavice Vsa Dolenjska, katere strah in trepet je bil ropar Urbanč, se je oddehnila. Po dolgotrajnem iskanju se je posrečilo mirnopeškim in novomeškim orožnikom, da so ga izsledili in na zelo interesanten način ujeli. Urbanč se je bil podal zadnje čase, ko se ni mogel več ganiti ne na levo ne na desno, kar med cigane, kateri so ga seveda, vzeli takoj za svojega. Koliko ima Urbanč na sebi raznih ropov in umorov, bo pokazala šele preiskava, ki se vrši pri okrožnea sodišču v Novem mestu. dobili Madžari. Trdili so, da bo opozicijska lista Mačkova dobila pri volitvah večino in da bo takoj nato prevzela oblast od države in izvedla razmejitev s Srbi, zato pa morata madžarska in nemška manišina glasovati pri volitvah za Mačka, če hočejo, de se ustreže njihovim nacionalnim težnjam. S takimi in podobnimi gesli je begala opozicija ljudstvo in na ta način poskušala dobiti večino pri volitvah. Kljub temu je dobil dr. Maček manj hrvalskih glasov kakor pokojni Ste-pan Radič. No, in zaključek takega razdiralnega dela za časa volitev je sklep poslancev, izvoljenih na listi dr. Mačka, da ne gredo v Beograd, da se ne udeležujejo parlamentarnega dela, da se naj sedanja narodna skupščina razpusti in razpišejo nove volitve na podlagi drugačnega volilnega zakona. Kljub temu sklepu pa je eden izmed njih že prišel v narodno skupščino, zavedajoč se svoje dolžnosti. Kajti narod ga je izvolil za to, da bo delal in pomagal ljudem, ne pa doma zabavljal in zmerjal. Prepričani smo, da bodo temu sledili še drugi, kdorkoli čuti le trohico odgovornosti, ki jo ima nasproti narodu in državi. Ministrstvo trgovine in industrije je poslalo vsem zbornicam in zainteresiranim hranilnicam ter občinam predlog novega zakona o javnih hranilnicah, ki je bil pa izdelan že leta 1932. v odseku za kreditne zavode in zavarovanje. Novi zakonski predlog obsega 52 členov in je razdeljen v tale poglavja: 1. Splošna določila govore o tem, kaj so hranilnice in njih cilj. 2. To poglavje vsebuje določila o osnovanju hranilnic ter določa, da lahko hranilnico osnuje ena ali več občin. Poleg tega morajo občine dati hranilnicam začetni obratni kapital, katerega višina sicer ni predpisana, predpisal pa jo bo najbrž poseben pravilnik. 3. Ta del govori o poslovanju hranilnic, o njih sredstvih, o sprejemanju vlog ter našteva taksativno v členu 15 vse aktivne posle, katere sme vršiti hranilnica. Vsaka hranilnica mora po čl. 18 zakona ustanoviti svojo zastavljalnico. Ministrstvo bo izdelalo tudi vzoren pravilnik za hranilnice in morajo biti z njim pravila hranilnice soglasna. 4. Oddelek govori o upravnem in nadzorstvenem odboru, njega sestavi, delu, o pogojih, kdaj sme biti kdo član itd. 5. Obsežna so določila o rezervnem fondu in letnih računih. Novi zakonski predlog določa obveznost članstva pri Zvezi, katero uredbo predpiše ministrstvo za trgovino in industrijo. Naštete bo tudi svrhe zveze, med katerimi fungira tudi revizija. Hranilnice stoje pod državnim nadzorstvom posebnega komisarja itd. — Člen 42 govori o prenehanju poslovanja hranilnice, čl. 43—45 pa navajajo kazni. V prehodnih določilih je določeno, da morajo zavodi, ki niso hranilnice, če imajo to ime v naslovu, izpremeniti svoj naziv. To je izvleček iz zakonskega predloga in je sedaj pričakovati živahnega razgovora o določilih novega zakona, ki bodo v nekaterih točkah gotovo naletela na druga mnenja, katera bo vsekakor treba upoštevati. kamenjava menic hmetom« dolžnikom ;podaljšana do f. K. Po uredbi od 2. februarja 1933 je vrnjena zaščita kmetom-dolžnikom, ki so jo izgubili spričo tega, da niso izvršili zamenjave menic kot listine o dolgu in dali novih menic bankam kot svojim upnicam, s pogojem, da izvrše to zamenjavo do 15. aprila t. 1. Zaradi krize in oddaljenosti od mesta in zaradi prizadevanja upnikov, da z raznimi težkočami preprečijo pravočasno zamenjavo, da bi prišli do izplačila celotnega dolga, niso mnogi kmetje-dolžniki izvršili zamenjave v določenem roku. Zaradi tega so po odredbi izgubili zakonsko zaščito. To je imelo za posledico ponovno zahtevo upnikov, da si za-gotove vrnitev svojih terjatev, in sicer v tolikšnem številu, da bi se v vsej državi občutno poznalo, ker je spričo bližajoče še žetve pri kmetih prav malo denarja. Da se prepreči prodaja tolikUi kmetskih po- Kaj je opozicija pripove« povečevala in obljubljala muslimanom Skrivaj od človeka do človeka, med odraslimi in mladino, moškimi in ženskami so sejali mržnjo do Jugoslavije in Beograda, kot sovražnika muslimanske vere. Lahkovernemu in pobožnemu muslimanskemu življu so govorili verski funkcionarji, da bodo za primer zmage liste predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča vse musli-manke morale odložiti tenčico in da bodo vse muslimanske šole zaprli in vse muslimane prisilili v pravoslavje. V teh krajih so agitatorji opozicijske liste dr. Mačka razpihovali versko sovraštvo do skrajnih meja in hujskali pobožno Iiudslvo muslimanske vere z nedovoljenimi in protidržavnimi gesli. Tudi za Madžare in Nemce posebna gesla Tem so zatrjevali, da je Maček za izpre-memba mirovnih pogodb v Iem smislu, da se bo del naše države, kjer so naseljene madžarske manjšine, odcepil od Jugoslavije in da ga bodo Bolgarski železničarji v Sloveniji. Slika prikazuje svečan sprejem na glav. kolodvoru v Ljubljani. 5Vcv ppedleg babe bomo bvtmili ____KMETSKI LIST 2unan/e pelzfzcziz pregled Južna Amerika je bila tri lela pozorišče fcrvavih bojev med dvema sosednjima državama, pne 12. junija pa je bilo malo pred poldnem Sklenjeno premirje med Bolivijo in Paraguayem. Vojna med lema dvema državama je tra-jjala tri lela. Kri je tekla za ozemlje Gran Chaco, jboji pa so bili lako krvavi, da so vzdeli spornemu ozemlju, ki sta si ga lastili obe državi, ime '»zeleni pekel«. Zdaj je torej vojne konec in obe slranki sta tse obvezali, da najkasneje v 3 mesecih izvedeta idemobilizacijo. Hkralu sla se obe državi zavedali, da njuna parlamenta najkasneje v 20 dneh I Ratificirata (potrdita) sklenjene dogovore. Vojna sreča se je zdaj nasmehnila tej, zdaj pni državi, končno pa so vendar ostali Para-jguayci močnejši in so zasedli 71.500 kvadratnih [milj spornega ozemlja. Za teh nekaj milj sveia jpa je bilo na obeh straneh v treh letih ranjenih fin mrtvih pol milijona ljudi! J Medtem pa, ko se je tu po triletnem prebivanju krvi zopet naselil mir, grozita svefu dve |piovi vojni. Med Kitajsko in Japonsko Razmere na Daljnem Vzhodu se iz dneva v dan bolj ostre, japonska brez ozira na vse dogovore in pogodbe sega po kitajski zemlji. Ko je ustanovila »neodvisno« Mandžursko državo, ki je v resnici samo japonska dekla na azijski celini, je šla dalje. Po vsem dosedanjem ravnanju je jasno, da hoče dobili v svoje roke edino kitajsko železnico. Kdor pa ima v oblasti prometna sredstva, je resničen gospodar dežele. I Kitajci protestirajo in kličejo velesile na pomoč, | V soboto, dne 15. t. m. je imela naša največja gospodarska kmetska ustanova v dvorani Delavske zbornice svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo preko 100 delegatov predstavnikov Kmetijskih podružnic na deželi. Občni zbor je otvoril predsednik g. Oton Debela, kateri se je spominjal po pozdravnem govoru na navzoče tragične smrti našega velikega kralja Aleksandra, katerega spomin so navzoči delegati počastili z enominutnim molkom in nato vzkliknili mlademu kralju Petru II., kateremu je bila poslana iz občnega zbora udanostna •brzojavka. Pozdravni brzojavki sta bili predla-jgani tudi ministru za kmetijstvo in ministru za socialno politiko g. dr. Dragu Marušiču. Bansko upravo je zastopal na občnem zboru g. inž. Sa-fdar, ki je občni zbor pozdravil v imenu gospo-Ida bana in želel tej naši največji gospodarski 'instituciji mnogo uspeha. Računski zaključek Po formalnih pozdravnih govorih so sledila pročila o računskem zaključku za 1. 1934., katera so naletela na dolgotrajno debato, ki je bita v mnogih primerih dokaj demagoška. Medlem pa moramo priznati, da je bilo tudi dosti iprav poučne in stvarne kritike. Omeniti je tre-iba, da so pri Kmetovalcu prevelike zgube, da iniso dobili delegati za občni zbor niti znižane vožnje po železnici. Modra galica Med drugim je padlo mnogo očitkov od strani delegatov na Kmetijsko družbo, da ta prodaja po previsokih cenah modro galico in da ji podeželski trgovci celo konkurirajo. Nato so bila podana od strani predsedstva Kmetijske družbe točna pojasnila, da uživajo vsi kupci modre galice od fme. Zorka iste cene in da trgovci, samo da pokažejo sebe, konkurirajo Kmetijski jdružbi 9 par sto kilogramov galice iu jo proda- vendar doslej brez vidnega uspeha. Od velesil ima vsaka v svojem kotlu toliko kropa, da nobeni ne diši kitajsko-japonski močnik. Japonci to vedo in zato nočejo izgubljati časa. Po vsem pa, kar se na Daljnem Vzhodu godi, je jasno, da se tamkaj rodi nova Japonska kot velesila, ki ne bo vladala samo Aziji, ampak utegne v doglednem času gospodarsko podjarmiti tudi svojo učiteljico — Evropo. Tega dejstva ne bo mogla ovirati in zavreti nobena država v Evropi razen Rusije. Kaj bo z Abesinijo? Pravijo, da je vojna med Italijo in Abesinijo neizbežna. Bodi kakorkoli, ukrepi raznih vlad pričajo, da je položaj v resnici skrajno zaostren in skoraj res ni več upanja v mirno rešitev spora. Naša soseda pridno vozi cele in material v svojo afriško kolonijo, kupuje povsod živež in les m vse, kar je za vojno potrebno. Angliji to ni posebno všeč in se je že pojavil predlog, naj bi Angleži zaprli Sueški prekop Do tega bržkone ne bo prišlo, vendar pa je predlog značilen za nervoznost, ki jo italijanske priprave vzbujajo na Angleškem. Po zadnjih vesteh so dobili italijanski državljani v Abesimji od svojih kolonialnih oblasti nalog, naj do 15. julija zapuste deželo. Tudi po Abesiniji razkropljeni misionarji raznih narodov in ver so dobili navodilo, naj pridejo čim prej v glavno mesto Addis-Abebo, kjer bodo na varnem. Ameriške Združene države pa nameravajo baje celo ukinili tu svoje poslaništvo, same novice, ki potrjujejo mrko misel, da bo na teh vročih afriških tleh res kmalu tekla — kri! jajo, se razume, brez vsakega dobička, kar pa družbi, ki dobavlja galico za vse naše vinogradništvo, seveda ni mogoče. Vehementni ua-padi so leteli na nekega našega vidnega političnega predstavnika, kateri je baje v Upravnem svetu Zorke in ga delajo krivega, da nima tuja galica v našo državo prostega carinskega uvoza. Po dolgotrajni debati je podal predsednik nadzornega odbora g. Meden svoje poročilo, katero je bilo nato, kakor tudi poročilo o računskem zaključku pri glasovanju razen enega glasu soglasno sprejeto. Važne gospodarske resolucije Po mnogih poročilih iu pojasnilih je nalo prečital družbeni ravnatelj g. inž. Ferlinc važno in zanimivo gospodarsko resolucijo, katero bomo priobčili v eni izmed prihodnjih številk Kmetskega lista. Sanacija bvatcvshih slzladnic Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdalo uredbo o ustanovitvi centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic za zdravljenje delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini Jugoslaviji. Ta centralni fond se nahaja pri ministrstvu za gozdove in rudnike. Sredstva fonda sestoje med drugim iz prispevkov, ki se pobirajo v reč-uili pristaniščih pri razstovarjanju ladij za rjavi premog in briket, in sicer po 10 Din za tono, in za črni premog in koks po 40 Din za tono. Za to blago, uvoženo iz inozemstva, bodo carinarne pobirale pristojbino pri carinjenju. Da se bodo t prispevki praviluo pobirali, je finaučuo ministrstvo izdalo carinaruam iu centralnim carinskim blagajnam navodila, ki do-točajo: 1. deklaracija in potrdila morajo izkazovati posebej plačani prispevek za centralni fond, 2. v prihodnji knjigi morajo pričeti posebno rubriko in knjižiti pobrane zneske, in 3. v mesečnih izpiskih o dohodkih morajo izkazati posebej prispevek za omenjeni fond. Centralne carinske blagajne bodo po preteku vsakega meseca poslale zbrane zneske Državni hipotekami banki v Beogradu za račun centralnega fonda za sanacijo glavnih bratovskih skladnic in bodo o tem obvestile sam fond. Ra« zen zneskov, poslanih Državni hipotekami ban« ki, bodo centralne blagajne v poročilu navedle, koliko se je natovorilo kakšne vrste premoga ali koksa in koliko pristojbin se je zbralo za posamezne vrste goriva in poslalo Državni hipo-tekarni banki, v že 32 članov. Izvoljeni odbor, kakor tudi veliko zanimanje za društvo v naših krajih, nam jamčita za [lepo uspevanje novo ustanovljenega društva, katero misli že 7. julija prirediti tekmo koscev zckuženo z ljudsko veselico. Moravče Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo dne 2. junija t. 1. prvi redni občni zbor. Poročilo o delovanju prvega leta je podal tov. tajnik. Iz poročila je bilo razvidno, da je društvo dobro delovalo kljub raznim težkoeam. V odbor so bili izvoljeni: predsednik: Miha Pirnat, podpredsednica: Ela Lavrač, tajnik: Franc Vrhove, blagajnik: Ivan Perko. Sklenili ®io, da priredimo 23. junija tekmo kolesarjev, ki bo prva prireditev te vrste v tem kraju. Tekma v hitrosti bo na progi 6 km, polževa iekma na progi 300 m. Vabimo vsa okolišna društva, da nas ta dan posetijo! Skaručna Prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. priredi naše Društvo kmetskih fantov in deklet svojo prvo tekmo koscev. Ob 3. uri popoldne bo zbirališče koscev, grabljic, konjenikov in ostalih skupin pred društvenim domom, nakar bo krenila po-vorka na tekmovališče. Po tekmi koscev bo domača veselica. Da bo naša prva prireditev čim lepše uspela, vabimo vse prijatelje kmetske mladine, da nas poselijo v čim večjem številu. Sv. Lenart nad Laškim Težko nas je zadela vest, da je dne 3. julija t. I. umrla naša članica tovarišica Cilka Škorjetova iz Malih Gorele. 5ila je pridna in agilna naša sodelavka in bomo njeno izgubo težko nadomestili. V naših srcih pa bo ostal spomin na njo neizbrisen. Grahovo pri Cerknici Naša mlada organizacija Društvo kmeiskih fantov in deklet deluje poleg vsakdanjih skrbi za življenje posameznika vztrajno in veselo naprej. Svesti si svojih nalog za preporod podeželja v prosvetnem in kulturnem oziru smo na Velikonočno nedeljo ob veliki udeležbi uprizorili igro »Sin«, na praznik Vnebohoda pa gostovali z isto v vasi Gorenje jezero. Sklenili smo tudi, da priredimo, dne 7. julija t. 1. praznik našega dela »tekmo koscev«, ter bomo s tem pokazali, da se kmetski fant in dekle ne sramujeta svojega dela, od katerega živita. Draga pri Stični Ženski odsek našega Društva kmetskih fantov in deklet je priredil dne 26. maja predavanje: »0 pomenu žene v javnem udejstvovanju in žene kot gospodinje in matere«. Predavala je na-čelnica Zvezinega Ženskega odseka tov. Iva Ber-gantova, ki je v lepih besedah razjasnila mnogo lepih in koristnih naukov, ki nam bodo služili pri nadaljnjem delovanju za procvit društva. Sestanka se je udeležil tudi naš poslanec tov. Milan Mravlje ter spregovoril tudi par dobro zamišljenih besed o nalogah žene, za kar je žel splošno odobravanje. Dravlje Lepo uspelo tekmo koscev je priredilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet to nedeljo. Tekmovali so na travniku pos. Kunovarja s temle rezultatom: 1. Končan stanko, 2. Kunovar Lojze, 3. Cergolj Jože, 4. Babnik Andrej, 5. Berlož-nik Franc, 6. Erjavec Franc, 7. Ramovž Vinko, 8. Kane Franc, 9. Erjavec Janez. Doseženih je bilo od 12 en četrt do 28 en četrt točke. Pred tekmo je preds. tov. Kunovar Lojze pozdravil tekmovalce in občinstvo ter podelil besedo zastopniku Zveze tov. Trčku, ki je v tehtnem govoru bodfil kmetsko mladino, naj z delom pribori sebi in bodočemu pokolenju lepše dni nego so jih imeli očetje. Dobiček prireditve gre za nabavo novega sejalnega stroja. Tako pojmuje kmelska mladina svoje naloge. Ponosni smo nanjo. SVovice Kralj boter 9. sinu. V Bušinji vasi pri Metliki se je rodil deveti sin, kateremu je bil boter sam kralj Peter II. Strašna smrt treh mladih otrok. V Novi Ba-novci v Sremu se je pripetila strašna nesreča. Kmet Nic Ivo je odšel z ženo na polje, doma sta pustila troje otrok slučajno brez nadzorstva. Otroci so prišli doma do užigalic in zanetili ogenj, ki se je spremenil v požar in upepelil vso hišo. Ko sta se oče in mati prestrašena vrnila, sta našla upepeljeno hišo in zoglenela tru-pelca vseh treh nesrečnih otrok. Strojna zadruga na Igu je imela v nedeljo svoj II. letni občni zbor. Iz poročil smo posneli, da se zadruga prav lepo razvija, saj je imela nad 40.000 dinarjev prometa in si namerava postaviti lasten dom za stroje in orodje. Parnik »Avala« se je potopil. V sredo o polnoči sta zadela na Savi pri Pančevu parnika >Avala« in »Spasoje« tako močno, da se je »Ava-la« v teku nekaj minut potopil. Potnike, kolikor jih je bilo in uslužbeno osobje, so rešili drugi parniki. Uradne ure po vseh uradih bodo od 18. t. m. dalje čez poletje od 7. zjutraj do 2. popoldne. Tarifa ca občinsko trošarino in uvoznino mestne občine ljubljanske je objavljena v sSluž-benem listu« št. 47 z dne 12. junija 1935. Ker morajo kmetje, ki v Ljubljano izvažajo svoje pridelke to tarifo poznati, jim priporočamo, da si jo nabavijo že radi tega, ker so v njej mnoge spremembe. Strašna nesreča v Radovljici. V soboto dne 15. t. m. je vozil posestnikov sin Janko Berce iz Podmosta pri Radovljici iz Save pesek, pri čemer se je Berceetu najbrže konj splašil in v diru zapeljal v deročo Savo, kjer se je konj z vozom in voznikom potopil. Sin in mati na mrtvaškem odru. V Prapre-čah na Dolenjskem je umrla v 89. letu starosti vžitkarica Marija Strmole. Isti dan pa je umrl tudi njen sin Franc v 65. letu starosti, pri katerem je bila mati na vžitku. Oba so položili drug poleg drugega na mrtvaški oder in jih v skupen grob tudi pokopali. Nov način volitev papeža? Doslej so volili papeža samo kardinali v konklavah, to so nalašč za to pripravljeni zaprti prostori dokler ga izvolijo. Sedanji papež Pij XV. pa namerava baje izdati nov volilni red, po katerem naj bi papeža volili poleg kardinalov tudi najpomembnejši škofi. Za gradnjo ceste Zemuii—Novi Sad je ministrski svet odobril končno licitacijo. Delo je bilo oddano za 1.458 milijonov dinarjev podjetju Labs v Beogradu kot najnižjemu ponudniku. Nad 100 vagonov konoplje vpcpcljcnih. Vu-kovarska tovarna konopnih izdelkov je imela v bližini tovarne nakopičenih v kopah več sto vagonov konoplje, katera se je po naključju zaradi vročine vnela baje od lokomotive in vsa zgorela. Skoda je ogromna. Pri nas vročina, v Novi Zelandiji mraa. Kakor poročajo časopisi je zapadel v Novi Zelandiji visok sneg in je zaradi velikih sneženih žametov ves promet ukinjen. Ce človek čita to v vročini na 30° C, kakor je pri nas, se mu zdi ta noviea ob tem času skoraj neverjetna. Otrok se je zadušil pri speči materi; V naselju Goriški vrh se je dogodil pred nekaj dnevi prav žalosten slučaj. Služkinja Marija Brodnik, katera je zaposlena pri tamošnjem posestniku Ošlovniku, je imela 3 mesece starega lepega otročička, katerega je tako vroče ljubila, da ga je imela najraje kar pri sebi. Tako ga jo imela pri sebi tudi ta dan in utrujena kot so sedaj vsi, ki se bavijo s kmetijstvom, je tako trdno zaspala poleg deteta, da se ji je v postelji bogve po kakem naključju zadušil. Zjutraj ko je reva vstala, je šele videla, da je dete poleg nje mrtvo. IMMiliiH 1 ik^BI yt j|||l| »1 F jSL - j I Na Danskem prirejajo vsako leto dneve zbiranja milodarov za siromake. Slika nam prikazuje na-biralko v slikoviti gronlandski narodni noši, ko prejema dar mladega dobrotnika 800 kg rib zaplenjenih in uničenih. Tržno nadzorstvo v Ljubljani je zaplenilo dalmatinskim prodajalcem morskih rib pretekli teden 300 kg morskih rib, ki so bile po sodbi mestnega fizika pokvarjene. Uničili so jih na ta način, da so jih polili kratkomalo z lizolom in zakopali. Kmečki magacin v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte se! Težka nesreča z lovsko puško še je primerila na binkoštno soboto v vasi Brezniku na Sv. Gori pri Litiji. Po bogve kakem naključju in neprevidnosti je 23 letni Ivan Osolnik ustrelil 15-letno Albinco Gradiškovo. Pravijo, da je čistil lovsko puško, pri čemur se je kakor že večkrat pripetila nesreča, ker ni bila puška po vporabi izpraznjena. Izvoz naše pšenice v Italijo. Posebna konferenca, ki se je sestala v nedeljo v Rimu, kateri je predsedoval sam predsednik vlade Mussolini, je razpravljala po možnosti ponovnega uvoza pšenice iz Jugoslavije. Polovična vožnja na Oplenac za. Vidov dan. Prometni minister je dovolil vidovdanskim romarjem na grob pokojnega kralja Aleksandra na Oplenac po vseh progah državne železnice polovično vožnjo. Udeleženci si kupijo pri odhodu cel vozni listek do Mladenovca ali pa Arandje-levca in rumeno železnižko legitimacijo.. Isti listki bodo veljavni za brezplačni povratek. Navedeni popust velja za odhod in vrnitev od dne 25. do vštetega 30. junija t. 1. Val. Janhar: 2>c kje /e slroj uporaben ? Gotovo je zadnja leta padlo na strojno tehniko toliko očitkov, kakor ne preje v vsej zgodovini. Nekateri vse zlo današnje krize pripisujejo stroju —, drugi ga zopet zagovarjajo z dokazovanjem, da je sicer vsak stroj koristen; le da ta korist ne služi celoti, ampak so njegove dobrote monopolizirali gotovi posamezniki za sebe... Sicer sem že prebavil marsikatero govorjeno in pisano tozadevno razpravo, vendar pa doslej še nisem opazil nikakega drugačnega stališča. Vendar pa sem trdno uverjen, da se motijo prvi kakor drugi! Oboji imajo samo deloma prav, in sicer toliko, kolikor imata prav onadva, ki se prepirata o soli — če je li koristna ali škodljiva?! Naj mi bo zalo dovoljeno, da ludi glede slrojne tehnike pokažem na neko Ireljo — doslej nikjer omenjeno, pa vendar nad vse važno — srednjo pot. Brez dvoma bom marsikateremu čitatelju s tem dokazom dvignil kopreno s tega meglenega bojnega pozorisča in oprijel se bo mojega stališča ludi v svojem zasebnem gospodarstvu. Saj je družinsko življenje povsem slično (sicer le širšemu) državnemu ustroju. Zlasti pa naj bi o lem perečem vprašanju razmišljali oni, kateri imajo v svojih rokah možnost, da vplivajo ludi na splošno gospodarstvo! Vzemimo — v lažje razumevanje — kot primero najprej gospodarstvo v obliki povprečne kmetije: Gospodar se po temeljitem preračunavanju odloči, da kupi reporeznico in slamorez-nico. Gospodinja mu ugovarja, da je bila vse doslej tudi brez le novotarije vsa repa in slama na roko zrezana. Toda mož jo samozavestno potolče z računom, da bo na ia način v zimskem času prihranil eno delovno moč. To pomeni, da bo že v eni sami zimi pri plači in hrani za enega posla prihranil toliko, kolikor bosta stala oba stroja — vsa poznejša leta pa bo imel lep dobiček ... Kdo od teh dveh ima s človeškega lin s tem tudi s splošnogospodarskega) slališča prav? Nobeden! Ako bi bil namreč ta gospodar pravičen, bi moral uvideti, da zalo ne sme enega človeka skozi celo zimo vreči na cesto — ker če bi lako storili ludi vsi drugi gospodarji, bi kol človek itak moral vzdrževali (posredno) po enega brezposelnega! Kvečjemu bi mu kazalo, da iemu poslu ponudi delitev ugodja in breme nabave leh dveh strojev. To se pravi, da naj bi Zadruga za izvoz jajc r Št. Jurju ob j. žel. je prešla po sklepu občnega zbora v likvidacijo ter poziva upnike, da priglasijo svoje terjatve. Silna vročina. Zadnje dni je zajela vso našo državo naravnost tropska vročina, katera od dne do dne narašča. V Beogradu je znašala temperatura v senci 34* C. Največjo vročino pa so doživeli v Mostarju, kjer je bilo v senci nad 36* C. Proslava 50 letnice koujerejskega društva ▼ Jerneju pod pokroviteljstvom ministra za kmetijstvo dr. Jankoviča, ministra za socialno politiko dr. Marušiča in bana dr. Puca se vrši z jubilejno dirko vozačev in jaliačev v nedeljo, dne 7. julija t. 1., kamor so vabljeni vsi prijatelji konjereje iz bližnjih in daljnjili krajev. Itoparski napad na župnika. Na poti, ki vodi iz Požege v Brestovac, so neznani napadalci ua-padli tamošnjega župnika Zlatička. Ko so ga srečali, so mu zaklicali: Stoj! Presenečeni župnik je zaklical napadalcem: Za boga, ali me ne poznate? Napadalci pa so brez besede oddali nan* več revolverskih strelov. Ko so prihiteli tarnoš-nji okoličani do župnika, je bil ta že v zadnjih v razmerju manjšega napora in večjega prostega časa ta posel tudi lemu ustrezajoče popustil na plači! Vidite, ta primer samo deloma pritrjuje zagovornikom strojne tehnike. Na žalost pa imamo v obrtnih, a še bolj v industrijskih podjetjih »moderne« stroje, kateri nadomeščajo kar po 10, 20, 50 in ludi več delavcev — in to skozi cela leta! Najvažnejše pri leh primerih pa je to-Ie; Oskrba, pogon, amortizacija in obresti od kapitala, vloženega v stroj, n. pr. znaša letno Din 100.000 -. Stroj n. pr. nadomešča 13 delavcev, kateri so imeli letno Din 135.000'— plače. Če je ostala neizpremenjena množina in kakovost proizvoda, ima torej ta podjetnik z modernizacijo svojega obrala m Din 35.000 — povečan čisti dobiček, če pa bi teh 15 delavcev obdržal tudi še v bodoče (in bi si na ta način delili ugodje tehnične pridobitvel — pa bi bili li delavci s podjetnikom vred prisiljeni poginiti od gladu! Zakaj? 1.) Ker podjetnik ni nabavil stroj zbog lega, ker se je polreba po izdelku povečala in mu zato ne kaže dvigniti produkcijo — pač pa se je »modernizacije« poslužil iz strogo osebno-gospodarskih nagibov; 2.) ker bi zalo v primeru zaposlitve vseh sedaj odvisnih 15 delavcev nastalo namesto Din 35.000'— povečanega dobička, pri tem podjetju Din 100.000 - izgube in 3.1 ker bi obrat v tem primeru ne mogel nuditi niti toliko, da bi se vsi mogli najskrom-neje preživeli (saj bi namesto prejšnjih približno Din 30*— dnevne mezde sedaj ne prišlo niti Din 8 — na osebo). Vidite, v tem tiči glavni vzrok, ki tvori vse zlo sodobnega tehničnega razvoja. Če pregledamo sodobna »modernejša« podjetja, bomo prav kmalu ugotovili, da se ta pesem poje bolj ali manj žalostno po vsem svetu. Povsod je lehnika tako opijanila človeštvo, da z njo človek izpodkopava tla pod samim seboj... Zato bo — čim preje, tem bolje — morala v modernizacijo privatnih kakor javnih obratov poseči javna uprava sama ter presojati vrednost stroja iz splošnega in ne iz zasebnega slališča podjetnika, šele če bo stroj nudil prednosi za vzdrževanje podjetnika in vseh onih ljudi, ki jih bo nadomestil, je s socialnega, splošnogospodarskega in kulturnega pogleda rentabilen; vsak drug stroj pa je za javnost — popolnoma suh luksusl Če so za lastnike strojev umestni predpisi glede varnostnih naprav proti telesni poškodbi delojemalca —, so tembolj potrebna zakoniia zdihljajih, opisal pa je le morilski napad in tudi napadalce, katerim je orožništvo že za petami. Ogenj je uničil posestniku Bezjaku v Štur-movcih pri Sv. Vidu pri Ptuju s slamo krito gospodarsko poslopje, obstoječe iz več objektov. Zgorelo mu je več slame in sena, vozovi, veliko kokoši, trije prašiči, 12 vozov drv in tudi vse gospodarsko orodje. Bezjak je bil zavarovan za malenkosten znesek. Kakor se sumi, je bil ogenj podtaknjen Bezjaku iz maščevanja. Predlog za civilno poroko. Vrhovno vodstvo nemške evangeljske cerkve v Jugoslaviji je imelo v Beogradu svoje redno zborovanje pod vodstvom cerkvenega poglavarja škofa dr. Poppa in posvetnega poglavarja dr. Rota. V spomenici, ki je bila predložena na merodajno mesto, je tudi predlog, naj bi se uvedla obvezno za vsa ver®-izpovedanja civilna poroka. Po zborovanju s u se predstavniki evangeljske cerkve podali na Oplenac, kjer so položili lep venec z napisom: »Svojemu velikemu Kralju Aleksandru — hvaležna nemška evangeljska cerkev.« določila, ki bi očuvala njegov življenski obstoj; pa ludi obstoj vseh ostalih stanov — na katerih posredno leži vse zlo sodobne brezposelnosti. Sedaj pa se ozrimo po »moderniziranih« obratih in prav kmalu se bomo prepričali, da resnično rentabilnih večjih strojev nimamo niti 25%, vsi ostali novodobni tehnični »roboti« pa morejo služiti kvečjemu le v posmeh sodobni (toli hvalisani) kulturi...! Ali se v tem pogledu ne nudi nepregledno odprto polje vsem, ki so poklicani čuvati splošne narodne interese — pa tudi vsem onim (brezposelnim modrijanom), kateri radi obešajo na veliki zvon svojo vsevednost?! Tudi v tem pogledu naj se izživljajo »rešitelji« človeštva in prepričani naj bodo, da bodo s tem izvršili eno največjih nalog, ki jo od njih terja svetovni sodobni položaj! Živinorejskim zadrugam na Gorenjskem Pod lem naslovom je izdal dobro znani odbornik Zveze živinorejskih selek. zadrug za pincgavsko govedo v Kranju proglas. Ker pa sam kakor pravijo ni zmožen kaj takega sestaviti, se je poslužil svojega pomočnika in razposlal lisi vsem živinorejskim zadrugam in društvom, v katerem poziva naj iste nikar ne plačajo članarine pri novi selekcijski zvezi v Ljubljani. Tega pa ni storil ta dični zadrugar za napredek naših zadrug in živinoreje sploh, ampak zbog svojega političnega mišljenja, ker vidi ludi v zadrugah, kravah in celo v teletih stranko. Vprašamo ga kedaj pa je bilo poslovanje zadrug bolj v redu. kakor sedaj pri novi Zvezi v Ljubljani pod vodstvom sreskega načelstva v Kranju. Stari zadrugar kakor se sam imenuje, bi menda rad imel nazaj one čase. ko je imelo par l|i.di okrog Kranja vso oblast pri stari zvezi, kjer je veliko zadrug samo životarilo na podporah, nekatere so zalo šle v likvidacijo, druge sploh niso vodile nobene kontrole, molžni nadziratelji niso hodili meriti mleka, marveč so podpisovali pole kar takrat, ko so iih pobrali. Zato pa je bila kontrolna molža za I. 1033 naravnost porazna, kar je tudi sam doživel pri svoji zadrugi. Na zahtevo stare zveze v Kranju se je uvedla za licenciranje bikov taka strogost, da je moralo iti mnogo dobrih bikov v klavnico. Za uvedbo kakega plemenskega semnja jim ni bilo mar, zakaj — io že vemo živinorejci sami. Zaletava se tudi v prejšnega tajnika g. Su-j sliča, katerega zasluga je, da so zadruge pod I njegovim vodstvom začele sploh resno poslovati. Poprej je bilo mnogo sej komaj sklepčnih, pa je zveza kar lepo molčala. Da tega dičnega zadrugarja zbog svoje bolitične zagrizenosti nekateri vodilni funkcionarji zadrug sovražijo, to sem uvide! na rodovniškem tečaju v škotji Loki in pozneje v Stražišču. Dasiravno ie predaval strokovnjak, ga je imenoval režimovec. kaj nas boš učil. Istih dobrot je bil deležen tudi g. Rautar. Da pa sta sedaj nastavljena dva zve-zina nadziratelja, da so upravni stroški višii, se vam ni treba razburjati, ker se je tudi število zadrug in društev povečalo. V prostem času naj se tudi uporabljata v pisarni, pa naj se zato zniža plača zvezinemu tajniku za polovico. V proglasu se obrega na vodstvo nove zveze. Ja kedaj pa je bila živina tako nepri-slransko ocenjena kakor na premovanjih lela 1934 in na plemenskem semnju v Kranju? Zalo čisto pravilno piše. da bodo njegove zadruge hodile svojo pot. Samo pri novi Zvezi bodo zadružniki sami iztrebili one izrastke, ki iščejo časti in vidijo samo sebe. Zato gorenjski živinorejci. ki vam je redno poslovanje vaši* edinic pii srcu, vsi v novo zvezo. Tudi zadrugar 2Vadzor«2vo nad Izvozom živine Urad za nadzorstvo nad izvozom živine in živinskih izdelkov ter predelav pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je dal glede na vprašanje, ali lahko veterinar dovoli natovarjanje živine na katerikoli postaji, če izkazilo za izvoz živine urada za kontrolo nad izvozom živine ne navaja natovarjanje postaje — tole pojasnilo: Strokovni odbor pri tem uradu je že prej izdal odlok, da mora pri prijavi za izvoz svinj v Avstrijo izvoznik vnaprej navesti na-tovarjalno postajo. Ta odlok je izšel zato, da bi se razdelitev za izvoz mogla opraviti po kapaciteti proizvodnje posameznih krajev. Razen tega je ta sklep omogočil nadzorstvo na terenu, v času, ko je bilo veliko povpraševanje za izvoz svinj, zlasti za Dunaj. Strokovni odbor pa ni odredil, da se ne navede natovarjalna postaja v izkazilu za izvoz svinj na Češkoslovaško, in zato ni bilo potrebno, da se na omenjenem izkazilu navaja natovarjalna postaja. Za izvoz na Češkoslovaško morajo namreč svinje biti dobre kakovosti in težke po 200 ali več kg in je izvoznikom težko dobiti ustrezajoče blago. f*© sveiu Marija Labutinova, voditeljica tolovajev v Rusiji. V okolici Leningrada je že več let počenjala strašne reči divja tolovajska tolpa, katera ' je ropala in morila ljudi na debelo. Oblasti so končno dognale, da vodi to tolovajsko tolpo mlada lepa ženska Marija Labutinova, katero so po dolgem iskanju ujeli kakor tudi ostale. Sodba za Labutinovo je bila kakor je v Rusiji sedaj v navadi kratka in se je glasila: Labutinova naj konča svoje početje na gavgah. Na Angleškem so poskusili novo morilno orodje, to je neke vrste strojnica, kalibra kakor majhen top, s silno močnim eksplozivom. Novo preizkušeni top učinkuje tako brzo in strahovito, da zajezi letalu pot z ognjenim zidom. Devet milijard dinarjev za elektrifikacijo železnic je obljubil angleški ministrski predsednik Baldwin, ko je nastopil te dni svojo službo. Zmaga grške vlade pri volitvah. Volitve na Grškem so potekle, kakor se glase poročila, v iniru in redu. Vlada je dobila od 300 287 poslancev. Tropska vročina ugonobila na tisoče štorkelj in drugih ptic. Kakor poročajo iz Egipta, je tam nastopila strašna tropska vročina, katera je povzročila v puščavi z žejo pogin na tisoče in tisoče štorkljam in drugim pticam. Na Formozi zopet nov potres. Poročila iz Tokija na Japonskem poročajo, da so imeli v soboto ponoči na otoku Formozi zopet hud potresni sunek, o katerem pa še ni znanih podrobnih podatkov. Ve se samo to, da je porušenih nad 600 hiš in temu primerno veliko človeških žrtev. Žena zadavila moža s pomočjo lastne hčere. V selu Kastrati v bližini Niša sta umorili na grd in okruten način žena in hči posestnka Veliče-viča, kateri je bil baje velik skopuh in je radi njegovega skopuštva mnogo trpela vsa njegova družina. Žena in hči sta ob priliki njegove krstne slave, ko je bil najbolj razpoložen, izrabili priliko, da sta ga radi trpljenja, ki jima ga je povzročal, zadavili. Svoboda pri nas in drugod. Doma se radi pritožujemo, da imamo premalo svobode, v Maroku pa je zadnje čase bilo prepovedanih okrog 350 časnikov in revij, to je nekako 55% vsega tamošnjega periodičnega iiska. Kitajski general čangkajšek je napovedal odločen boj opiju. Zaradi prikrile fabrikacije, razpečavanja in prodaje opija je doslej obsodil 263 oseb na smrt. Izdal je ludi zakon, po katerem so vsi, ki so doslej zapadli strasti uživanja mamil, dolžni, da se začno temeljilo zdravili. vseh mkirgmke, uradne jvktam fp>jl ne,časopise, knjige. večbcif: Vmilisk hilv? in pcuni! TISKARNA MERKUR LHJB LIANA G RlGORCIčEVASl 23 Vid-2 5-5lOReqram :7iskavnd)lUtkuv. Naš pravi domači izdelek! Kdor se do konca leta 1936. ne podvrže korenitemu zdravljenju, mu preti kazen do — pet let ječe! Italijanska vlada je nakupila večje število angleških parnikov, ki jih bo uporabila za svoje vojaške transporte v Abesinijo. Angleški listi pravijo, da jih je slano plačala. Kitajska je gladko sprejela vse japonske zahteve ter je s tem vsa severna Kitajska prišla pod Japonsko, odnosno pod mandžurskega cesarja Pujija. Tudi Peking bo baje japonski. 22 uglednih Nemcev iz Južne Tirolske je. bilo deportiranih na Liparske otoke. Tirolskim kmetom so italijanske oblasti prepovedale, da bi nosili brade a la Hofer. Mod Paragvajem in Bolivijo je sklenjeno premirje. Delegat Argentinije je predlagal, naj proglase vse južnoameriške države ta dan za svoj državni praznik. 11 km dolg predor. V Moskvi bodo gradili novo podzemeljsko železnico, ki bo dolga celih 11 km. Gradnja bo končana po sodbi inženjerjev že tekom prihodnjega leta. Kam — kako — zakaj? Nadaljevanje. Kaj je zadružništvo? Zadružništvo nam ne mor« biti nov pojem, niti nam ni neznan pojav. Imeli smo Vošnjaka in Kreka, ki sta orala pri nas prve brazde zadružništva, imamo zadružne delavce z dušo in telesom, ki se dobro zavedajo, čemu so njihove žrtve na zadružnem polju. Imamo precejšnje Število vsakovrstnih zadrug z razmeroma lepim številom članov. — A to resnico »premija vprašanje, če in v koliko domuje v teh zadrugah trdna zadružna zavest; če so člani prepojeni z zadružno miselnostjo in njenim poslanstvom in če je v njih zadostno jamstvo za nadaljnjo gradnjo MbdTužnega življenja. Na dlani je, da ni dovolj, če zadruge obstojajo, odločilno je, kakšni so za-drugarji. Kdor je pazno motril začetna izvajanja te razprave, si more na to že sam odgovoriti, prav tako nam bo to omogočeno iz naslednjih razmo-trrvanj kot odgovor na gornje vprašanje. »Kaj je ladružništvo?« V ta namen se najprej dotaknem dveh miselnih (idejnih) svetov, ki sta kot osi-tče dveh protivnih ei trenj: individualizma — Id nam je že znan — in kolektivizma, ki ga Istovetimo z državnim socializmom, komunizmom, marksizmom. Indivklualizem in kolektivizem sta dane« na jeziku preprostega in eola-»ega človeka. Z individualizmom, ki proži, kakor smo videli, poetMneu popolno gospodarsko svobodo (gospodarski liberalizem), stoji v popolnem nasprotju kolektivizem. Kot je prvemu vse človek — poedinec, tako je drugemu vse človek — skupost (kolektiv). Tej na človek podredi samega sebe, vse svoje osebne težnje, vse svoje bistvo. V velikem kolektivu človek kot osebnost ne pride do izraza. Tudi je temu kolektivu dano za osnovo svojevrstno gledanje na svet in njega življenje (svetovno-življenjski nazor) ali svojevrstna filozofska osnova s to-le vsebino: Človeštvo se peha le za materijo (snovjo), samo ta napolnjuje vse njegove težnje in je ustvarila zgodovinski razvoj, razvoj in napredek človeštva, človeštvo je suženj materije, izven nje ali nad njo ni ničesar. Tako uči filozofija historičnega (zgodovinskega) materializma. Zadružništvo pa si usvaja filozofijo, ki pravi: Niti poedinec (individum), niti skupnost ni vse, ampak vse sta le človek kot poedinec in kot del skupnosti. Človek je socialni individum (zadružno bitje). Kot individium pa ima izvest-ne osebne težnje in potrebe, ki so le njegove in tvorijo njegov duševni ustroj. Saj pravimo, da ni pet prstov roke enakih. Človek ni torej kaka gmota ali mehanska tvorevina, ampak nosi svojo individualnost, to je neke njemu kot indivi-dumu (osebnosti — poedincu) lastne osobiue. — Prav zato tudi po svoje reagira (se odziva) na različne notranje (duševne) »tresljaje in ne deluje na poljuben ukaz ali kretnjo kot mrtev stroj. Človek ima svojo misel (duM), ki ugiba in ugane neverjetne reči. Zato se tudi more in tudi mora ta svojevrstni organizem — »uganka« svobodno uveljaviti do one in take meje, kjer in kakor je to v skladu s težnjami skupnosti. Tudi ga ne smemo in moremo posplošiti ali uniformirati (zenačiti) njegovo duševnost. Med njim in skupnosti (človeško družbo) je tako razmerje kakor med družinskim članom in družino: vsak član družine ohrani svojo posebno duševno zgradnjo, ki bistveno sloni zametkih, izročenih mu ali prenešenih vanj s klico njegovega življenja. Ta član se more individualno izživljati, dokler ni to v nasprotju z družino. Čim več da on družini, tem več mu more ta vrniti. V nasprotnem slučaju ga skuša družina onemogočiti ali izločiti iz družinske zajednice. Kakor je že sam človeški organizem izraz vseh do popolne skladnosti delujočih organov (udov, delov), tako je razmerje med človekom in družbo. Oboje je nedeljiva celota, kjer nima liik-do prednosti. Oboje je vse in vse oboje. — Vendar pa je najprej človek in za njim družba. Najprej se mora žitje in bitje javiti v poedincu, nato se to prenese na družbo. Ali: V kolikor se življenje javi v poedincih, prav v toliko tudi v druž-bi. Družba je izraz poedincev. Poedinec se torej po svoje razvijaj v toliko, v kolikor ni to v navskrižju z družbo ter uveljavljaj se zase in družbo. V njegovih težnjah naj se sebičnost (egoizem) uveljavlja le v okviru prirodne utemeljenosti, v ostalem naj njegovo življenje služi altruističnim ciljem (altniizem — blagor drugim). (Se nadaljuje.) V Belgiji s» znižale m banke obrestno mero na vloge od 1 odstotka na 075 odstotka. Za vloge pfotf enomesečni odpovedi plačujejo 1'75 odstotka, pri trimesečni odpovedi 1'90 odstotka in proti polletni odpovedi 2 odstotka. Dobro bi bilo, ko bi jih naše banke posnemale. Izleta bolgarskih junakov v Sofiji se udeleži 6000 jugoslovanskih Sokolov, ki bodo odpotovali na Bolgarsko v posebnih vlakih. Koncentracijska taborišča za zapuščene otroke v It tisi ji ustanavljajo po vseh večjih mestih, ker so ti postali zbog popolne moralne propalo-sti prava šiba božja za poštene meščane. Kakor poročajo časopisi, umirajo ti reveži v taboriščih kar v tisočih. Vlada upa, da se jih bo na ta lep ali grd način rešila. Nekaj za gospodinje Kako vkuliavanio grah v patentne kozarce. Grah v zelenem stanju zluščiino in mu odstranimo vse pokvarjeno in zdrobljeno zrnje. Samo lepo in zbrano blago denemo v kos čistega platna ter ga vložimo v soljeno vrelo vlodo za 6 do 8 minut. Nato ga vzamemo iz vrele vode in damo za pol minute v mrzlo vodo, nakar ga vložimo v kozarce ter jih zalijemo s precej slano prekuhano vodo. Na vsak kozarec približno litrske vsebine damo majhno žlico sladkorja. Nato pokrijemo kozarce z gumijevimi obročki in pripadajočim pokrovom ter pritrdimo z zato pripravljenimi peresi. Ko smo vse to storili, steriliziramo grah v kozarcih približno poldrugo uro v vreli vodi. Da se ta lepše obdrži, se priporoča, da se v presledkih 4 dni ponovno po pol ure vkuhava, in to dva- ali trikrat zaporedoma. JaboKni narastek. Primerno pore i jo 10—12 še kislih jabolk ©topimo in zrežemo na kocke, lahko pa tudi na rezine. Potem jih s sladkorjem in cimetom potresemo ter pustimo eno uro stati. Posebej mešamo osem dkg surovega masla z deset <'kg sladkorja, toliko časa, da se speni. Nato damo še štiri rumenjake, pol litra mleka, četrt kilograma drobtin, nekaj drobno zrezanih limonovih lupin, malo soli, deset dkg drobnih rozin in sneg iz štirih beljakov. Nato damo že pripravljena jabolka in na lahko zmešamo ter damo v pečico za eno uro. Peč naj ne bo prehuda. Na mizo jih damo z redko vinsko omako. Korenje kot šolata. Očiščeno, oprano in v slani vodi kuhano korenje zrežemo na primerne lis',ke ter še gorke polijemo z oljem in kisom. Kot dišavo pa dodamo malo popra in nekaj na drobno sesekljanega zelenega peteršilja. Na mizo damo tako solato kot pridatek k vsaki pečenki Haidlic od 23. do 30. junija 1935. Nedelja, 23. junija: 7.30: Cvetlice lončnice (Štrekelj Josipi; 9.00: Versko predavanje (p. Va-lerian Učak); 16.15: Ženska ura. Ponedeljek, 2. junija: 18.20: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 19.00: Harmonika solo (Stanko). Torek, 25. junija: 18.00: Otroška ura: Mali harmonikar Edo; 20.00: Celjski večer. Sreda, 26. junija: 18.20: Pogovor s poslušalci. Petek, 28. junija: 9.00: Vidovdanska proslava; 17.30: Sprejem papeževega legala na glavnem kolodvoru. Sobota, 29. junija: 7.30: O važnih vprašanjih iz čebelarske zgodovine; 6.00: Mladinska služba božja (prenos s Stadiona}; 17.00: Prenos petih litanij z ljudskim petjem ter blagoslovom s Stadiona; 23.15: Reportaža nočne procesije. Vvednesi denarja 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 43'22 Din 17-56 Din 14"25 Din 21413 Din 9'— Din 2'88 Din 1-83 Din 3-56 Sejmi 23. junija: Tržič. 24. junija: Št. Jurij pod Kumom, Črmošnjice, Nova cerkev, Mafenja vas, Drnovo, Škofja Loka, Bohinjska Bistrica, Rovte, Mirna, Cešnjice, Ribnica, Višnja gora, št. Jurij pod Taborom, Konjice, Laško, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Podsreda, Zetale, Ljubno, Razkrižje, Dobrovnik. 25. junija: Dolnja Lendava. 27. junija: Radeče, Pri cerkvi, Ponikva, Turnišče, Beltinci. 28. junija: Mozelj, Dokležovje. 29. junija: Sava, Gomilnica. 30. junija: Zagorje ob Savi, Mirna peč, Mala gora. Sv. Mohor, Rakek, Olimlje, Rajhenburg, Spodnja Polskava, Zreče, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. Gornja Radgona.