Političen list za slovenski narod,
Po poŠti prejeman vel]i: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt lota 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopnajoetit-vrsta: 8 kr.. če se ti?ka enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša«
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 141.
V Ljubljani, v sredo 23. junija 1886.
Letnik XIV.
Vabilo na naročbo „SLOVENCA",
edino katoliško - konservativnega slovenskega dnevnika.
Vljudno vabimo vse prijatelje in naročnike našega lista, kterim je pošla naročnina, da blagovolijo pred ko mogoče naročbo ponoviti, da ne bode kake neljube zmote. Lepo se tudi priporočamo, da naši podpiratelji si po moči prizadevajo za razširjanje »Slovenca" po naši ljubi slovenski domovini, ter za gmotno in duševno podporo, ker brez ene kot druge list ne more prospeha imeti. Za nabiranje novih naročnikov se vsem prijateljem še prav posebno priporočamo.
»Slovenec" velja za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ » četrt leta .... 3 » 30 „ „ jeden mesec ... 1 » 10 »
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. » pol leta .... 8 » — „ „ četrt leta .... 4 » — „ » jeden mesec ... 1 „ 40 »
Opravništvo „Slovenca".
Državni zbor.
Z Dunaja, 22. junija.
Sklep državnega zbora.
V današnji seji bili so poslanci s svojimi mislimi že bolj doma, kakor v zbornici in poročevalci so o prvih točkah dnevnega reda poročali, ne da bi se bil kdo zmenil za nje. Poslanci so se vse križem poslovljali od svojih tovarišev in prijateljev. V naj-večem šundru je g. predsednik naznanil, da sta sprejeta predloga budgetnega odseka o vračanju državne podpore, ki se je bila podelila deželi Koroški in Tirolski in o starem dolgu dežele Solnograške iz časov francoskih vojski. Še le pri tretji točki, ko je prišlo na vrsto tretje branje čolnih tarifov, postalo je mirno in so se poslanci podali na svoje sedeže, ker je Schonerer zahteval, da naj se soštejejo glasovi njih, ki so glasovali za ali zoper zakon. To se je zgodilo in predsednik je naznanil, da je bil omenjeni zakon sprejet s 165 glasovi proti 86. Z desnico so glasovali demokrati in protisemiti. Levičarji so hoteli še enkrat poskušati srečo in so svoje ljudi za danes zbobnali skupaj, pa kakor priča pičlo število glasov, jih je le malo ubogalo in prišlo; večina njih je sprevidla, da je vse upirauje zastonj ter je raje izostala.
Izmed ostalih točk dnevnega reda je le še zakon o lokalnih železnicah nekega pomena. Prvi se jo oglasil pri njem Herbst, pa ni našel dosti poslušalcev, kakor sicer, ker večina poslancev že komaj pričakuje sklepa. Na vrsti so še tri manj važne reči, namreč predlog Exnerjev zarad železnice iz Nussdorfa v Peuzing, zahteva Splitske sodnije za sodnijsko preiskavo proti poslancu dr. Bulatu in pogodba gledd varstva književnih del. Levičarji so nameravali včeraj v večerni seji zahtevati, da naj bi prišlo na vrsto tudi poročilo o kontrolni komisiji. Ali ko so pri nekem glasovanji vidili, da ima desnica čez 60 glasov večine, so to opustili, kar je bilo
tem pravilnejši, ker se tudi dotično poročilo poslancem še ni razdelilo. Iz včeranje seje še poročam, da je pri obravnavi o državni podpori za mesto Stryj govoril poslanec Vošnjak in vladi priporočal, da naj pretresa vprašanje o državnih zavarovalnicah zoper ogenj, kterim bi moral vsakdo pristopiti.
Ko je bil danes dnevni red dovršen, stavil je grof Cla m predlog, da naj se vse peticije, v kterih prosilci prosijo državne pomoči in so bile od bud-getnega odseka rešene, v smislu odsekovih predlogov izroče slavni vladi, ker ne gre rešitve takih peticij odlašati na jesen. Zbornica je soglasno pritrdila temu predlogu.
Preden so se poslanci razšli, prebrani ste bili še dve interpelaciji, ena do voditelja kupčijskega ministerstva zarad nekega ukaza glede obrtnijske postave, ena pa do ministerskega predsednika grofa Taaffeja zarad dogodkov v Ljubljani. Stavil jo je zopet dr. Menger, ki ga strašno jezi, da mu je minister v odgovoru na prvo interpelacijo tako dobro posvetil. On in njegovi tovariši hočejo na vsak način Ljubljano razupiti kot jamo razbojnikov, v kteri si Nemci svojega življenja niso svesti, in vladi očitajo, da se slovenskemu narodu dobrika, da vse vidi v lepšem in nedolžnejšem svitu, kakor sam mestni odbor Ljubljanski, in da je ministrov odgovor v popolnem nasprotji s spomenico mestnega odbora, ki jo objavlja uradni list. Toraj vprašajo vnovič ministra, je li pazljivo preštudiral omenjeno spomenico, in kako hoče opravičiti nasprotje med svojim odgovorom in med njo. Gospoda, ki se svete jeze stresa, kadar se kdo izmed liberalne stranke imenuje po imenu, in ki vedno kriči o de-nuncijaciji (ovaduštvu) itd., je v tej interpelaciji zopet nakopičila celo kopo osebnih napadov na dr. Tavčarja, mestne odbornike, in dr. Menger in tovariši so hoteli s to interpelacijo menda nekoliko potlačiti vtis, ki ga je ministrov odgovor na prvo interpelacijo napravil v nemških krogih. Sicer bi ne umeli, kako da bi bil stavil tako interpelacijo v zadnji seji, ko ve, da se mu do jeseni na njo ni nadejati nobenega odgovora.
Ob 3/412. uro predpoludne poslovil se je predsednik od poslancev in sklenil sejo z naznanilom, da bode prihodnjo sejo, ki bo meseca septembra, poslancem napovedal pismeno.
Danes zboruje tudi gospodska zbornica, ki bo imela jutri menda zadnjo sejo, da reši danes sklenjene predloge zbornice poslancev; pričakujejo namreč, da bode ministerski predsednik že v jutranji seji gospodske zbornice naznanil, da je državni zbor do jeseni preložen. Drugo polovico meseca septembra se zborovanje zopet prične.
Govor poslanca Nabrgoja
dne 17. junija v državnem zboru o varstveni carini.
Visoka zbornica! Ce ima sploh po varstveni carini kaka dežela škodo, jo ima prav izvestno Trst z okolico in pa obe drugi deželi primorske upravne skupine.
Jaz nisem brezpogojno nasprotnik varstvene carine. Imamo namreč posamične odrastke v obrtniji, ktere moramo z varstveno carino ptuje konkurence obvarovati, če si jih hočemo ohraniti in njih razvoj
pospeševati; tudi posamični kmetijski pridelki potrebujejo varstvene carine, ktera jih ptuje konkurence brani. Toda, kakor povsod, je tudi tukaj srednja pot, zlata pot in edino prava; kajti ozirati se je treba na potrebe raznih deželil, zato se pa varstvena carina nikakor ne sm$ abstraktno izpeljati, da bi za posamične dežele ne bilo uobenih izjem.
Trst, ki je trgovinsko mesto s prosto luko, izvestno ni varstvene carine Bog ve kako navdušeno pozdravilo. Oziraje se pa na to, da se ima Trst na jako veliko državi zahvaliti in da tudi še na dalje potrebuje zdatne njene podpore, se mora že zasobna korist občnemu blagru podvreči, ker to ne zahteva le država, temveč je tudi dolžnost Tržaškega mesta, ktero se že sedaj v javni krizi nahaja. Ta kriza je nastala po spremenjenih trgovinskih razmerah v poslednjem desetletji, bo pa še vedno večja, ker je posredovalne trgovine v Trstu vedno manj.
Tisti, ki so jim Tržaške razmere dobro znane, prav dobro vedo, da nekdaj tako cvetoča in bogata posredovalna trgovina v Trstu vedno bolj gine, z njo vred pa tudi zaslužek srednjega stanu in delavcev.
če je pa že kriza v Trst tako slabe čase prinesla, kaj bode pa še le tedaj, kedar se prosta luka odpravi ? I
Ze danes je zaslužek Tržaških delavcev tako pičel in skromen, da se je najhujega bati, ako se mala obrtnija v Trstu v kratkem ne povzdigne; kajti z odpravo proste luke zgubilo bode pred vsem svojo vrednost stalno posestvo, živež se bo pa podražil. Zaslužka bode pa prej ko ne še veliko manj, kakor ga je sedaj. Kako se bo vse to izšlo, se pač še ne dd povedati, kajti sedaj v Trstu še prav nič ne čutimo, da bi se bilo v obrtniji kaj na bolje obrnilo, kar se pa na Reki že zdavnej in prav dobro poznd.
Na vsak način bi glede tolikanj žalostnih razmer, pod kterimi si človek v Trstu živež služi, svetoval, da naj bi država Tržačanom, kakor Primorcem sploh, ne nakladala prevelikih bremen. Posebno pa naj ne bo preradodarna z varstveno carino na določene pridelke za živež potrebne. Na vsak način si bo pa visoka vlada prizadevati morala, da bo državne koristi s koristmi posamičnih dežela v soglasje spravila. Jaz to povdarjam iz stališča, da ga ni načela, ktero bi bilo tako nezmotljivo, da bi ne dopuščalo kraju in času primernih izjem. Če se hočemo toraj v resnici držati zlate srednje poti, se moramo pred vsem ozirati na čisto posebne razmere Tržaškega mesta in celega Primorja.
Vprašanja o odpravi proste luke nečem nič več na dan vleči, ker se nadjam, da bo visoka vlada v tem oziru s Trstom kar najrahleje postopala. Včeraj sem predlagal, da bi se na žito, ki je v Primorje namenjeno, ne nakladala nikaka carina, da bi se namreč s tem ne podraževal vsakdanji kruh, ker je obče znano, da Tržaška okolica ne prideluje žita, Istra in Goriška imata sicer po nekoliko koruze, vrlo malo pa pšenice in rži. Vsega skupaj na celem Primorji komaj toliko žita zraste, kar ga v jednem meseci porabimo. V Trstu, kakor tudi v Gorici jo mnogo delavcev, kterim je kruh neogibno potreben. Dalje imamo na Primorskem menda najbolj ubožno kmetsko prebivalstvo cele države. Posebno se pa Istranom in Furlanom beli kruh že nekaj posebnega dozdeva.
Temu prebivalstvu, obstoječemu iz delav<^ iq"
Telegrami.
Dunaj, 22. junija. Poslaniška zbornica sprejela je brez debate postavi o povrnitvi posojil zarad povodenj leta 1882 na Tirolskem in Koroškem, ter je dovolila brezobrestna predatja. Carinska tarifa se je v tretjem berilu z 157 proti 86 glasovom sprejela. Načrt večine železničnega odseka glede podaljšanja postave za lokalno železnice se je potrdil. Sodnijsko zasledovanje poslanca Bulata zarad razžalenja časti se je dovolilo. Postava zarad pogodbe z Ogerske glede medsobojnega varstva literarne lastnine se je sprejela. Prošnje za podporo revščine odstopile so se vladi. F i e g 1 je interpeliral zarad trgovinsko-obrtniškega dokaza zmožnosti, Menger pa še enkrat zarad Ljubljanskih dogodkov. Bodoča seja še ni določena. Predsednik je vošil poslancem prijetne počitnice in veselo svidanje.
Dunaj, 22. junija. Postrežnico Jakobi no S t o c k h a m m e r spoznala je izjemna sodnija krivo ropnega umora hišne posestnice Bauer in jo je obsodila na vešali.
London, 22. junija. V petek se bo parlament završil, v soboto pa razpustil.
Umrli so:
17.	junija. Marija Jerina, branjevčeva hei, 2 leti, jetika.
19. junija. Angela Blaž, mestnega stražnika hči, 1 leto
10 mes., Kapiteljske uliee št. 13, ošpice. — Jožef Pristig, črevljar, 73 let, Ulice na Grad št. 4, srčni kap. — Antonija Tratnik, davkarskega nadzornika hči, 20 let, Streliške ulice št. 14, jetika.
V bolnišnici:
18.	junija. Barbara čelešnik, gostija, 75 let, ostarelost. — Leopold Sedej, prisiljenee, 29 let, Variola.
19.	junija. Franc Jeršin, delavec, 19 let, jetika. — Franc Kranjc, krojač, 54 let. — Marija Učakar, krznarjeva žena, 59 let, Exudatum pleuritikum.
Tujci.
20. junija.
Pri Maliču: Mihael Moravetz, trgovec, z Dunaja. — S. Ganz, trgovec, iz Kraljevega Grada. — Behofschitz, trgovec,, iz Linca. — Hans Puntsehart, tovarnar, iz Celovca. — Anton Cirmann, učitelj, iz Poljane. — Subič, zasebnik, iz Pollanda
Pri Slonu: Gg. Siegfried, trgovec, iz Frankfurta. — F. Burgharl, z Dunaja. — Cidler, VVimmer in Seidl, potovalci, z Dunaja. — Kari Knapp, lekarnar, s soprogo, iz Kaplie. — Gustav Chmel, tovarnar, z družino, iz Budapešte. — Alexander Duller, potovalec, iz Gradca. — A. Fischer, posestnik, iz Beljaka. — Rudolf Demar, posestnik, iz Celovca. — Anton Šte-fančič, trgovec, iz Gorice. — Kurzthaler in Ladstiitter, tovarnarja, iz Domžal.
Pri Južnem kolodvoru: H. Prosser, potovalec, iz Pariza. — Henrik Sonnenfeld, potovalee, z Dunaja. — vitez Jurssewitz, c. k. sodnik, iz Zare.
Pri Avstrijskem caru: Adolf Perlhefter, iz Mattersdorfa.
Vremensko sporočilo.
Več ali manj ves dan deževno. Popoludne hud veter z dežjem. Srednja temperatura 119°, za 6 7° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 22. junija
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85	g).	15	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	85	'„	70
4* avstr. zlata renta, da\ka prosta	116	r	82	„
Papirna renta, davka prosta . .	102	„	—	,
Akcije avstr.-ogerske banke . .	875	„	—	„
Kreditne akcije............278	„	80	„
London.......126 ^	20	I
Srebro......._	n	_	„
Francoski napoleond......99 „	091/, „
Ces. cekini.......5 „	94	„
Nemške marke......61 „	95
Za prvo sv. obhajilo in za praznik svetega Rešnjega Telesa priporočamo našo veliko zalogo
molitvenikov
v slovenskem, in nemškem jeziku. Vse priljubljene knjige imamo v velikih izbirih in raznovrstnih vezeh v zalogi. Imenike pošiljamo na zahtevanje brezplačno.
Katoliška Bukvama
v LjubUnni stolni trg Atov. O.
Železniška postaja med Trstom in Gorico,
K
(38' C.)
zdravilne zoper protin, trganje, čutnlčne bolezni, zastarane bolečine, preblajenja in oslabenja, skro-felne, kožne bolezni, občasne ženske bolezni itd.
Zdravnik in vodja kopeli:
Dr. ANTON 8UTTINA,
skušeni zdravnik.	(1)
Začetek otvorenja 1. maja.
Naznanilo in priporočilo.
Udano podpisani dovoljujem si prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu naznanjati, da se moja
knjigoveznica
od 10. maja t. 1. nadalje nahaja na sv. Petra cesti štev. 6, nasproti gostilne pri,,Avstrijskem cesarju".
Priporočam se vsem, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skerbel bodem naročnikom vselej naglo in dobro postreči. Priporočam se prečastiti duhovščini za prevezovanje „Missale Romanum", „Brevirjev" in vseh druzih liturgižnih knjig; učiteljem in čitalnicam za vezanje šolskih in knjižničnih knjig; uradnijam in žu-panijam za vezanje uradnih knjig. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vožne ali druge stroške; Ljubljanskim naročnikom pa, kterim čas ne dopušča zarad oddaljenosti tu sem priti, pridem ali pošljem sam po delo, naj mi le po dopisnici ali kakor si bodi, naznanijo dan in uro, kdaj da pošljem, ali pridem po delo Vedno bodem pripravljen, vsako, tudi najmanje delo prevzeti in ga ročno izvršiti. Konečno se priporočam tudi še za galanterijska in kartona ž n a dela z zagotovilom nizke cene in ličnega dela.


(6)
Z odličnim spoštovanjem
Fran Dežman,
bukvovez.

^ čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja	zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
17. u. zjut. 21. 2. u. po£. |9. u. zvec.	72606 72504 72752	+ 12.8 +208 +120	si. svzh. si. svzh. si. vzh.	del. jasno del. jasno dež	13-50 dež
Za ude bratovščine večnega počeščevanja svetega Rešnjega Telesa in za tiste, kateri prvo sv. obhajilo opravljajo itd. je posebno priporočljiva molitvena knjiga
KRUH NEBEŠKI
ali
Navod pobožno moliti in častiti
presveto Rešnje Telo
s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami.
Na svitlo dal	(5)
JANEZ ZUPANČIČ,
župnik.
Tretji zopet pomnoženi in zlepšani natis.
„Kruh nebeški" jo znana knjiga, zlasti častilcem sv. Rešnjega Telesa. Cena te od vis. č. g. župnika Zupančiča spisane knjige, kaže pač dovolj že to, ker jo sedaj že zagledala tretji natis. Namen jej je pred vsem poče-ščevanje sv. Rešnjega Telesa; vendar pa je vrejena tako, da je popolna molitvena knjiga za vsaeega kristijana. Izdala je ta tretji natis „Vincencijeva družba" v Ljubljani. Priporočamo jo toraj prav toplo zarad lepe vsebine in pa še posebej zarad dobrega namena, kajti čisti dobiček jo namenjen v podporo dobrodelnemu „Vincen-cijevemu društvu". — Novi natis obsega tudi Sest-nedeljsko pobožnost sv. Alojzija.
Cena je knjigi vezani v pol usnju TO kr., vse v usnju ©O kr., vse v usnju z zlato obrezo 1 gld. SO kr.
Katoliška Bukvama
v Ljubljani, stolni trg štev. 6.
Najboljši j papir za cigarete
LE HOUBLDN
Francoski izdelek CAVLEY-a & HENRY-a v Parizu.
Pred ponarejenim svarimo!
Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Polil, dr. E. Ludwig, dr. B. Lippinann, profesorji kemije na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker je jako fin, popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi primešanih.	(18)
'BOOj	\ranuis
U.	
»ac-himii.k nit i/Atkiukttk 17, ru! Bfranger, i PARI!
Kui)iyte srečke pogrebnega društva
»Marijine bratovščine".
Društvo Marijine bratovščine v Ljubljani napravi
3M
katere namen je
1 n
|,lttmijmubu uvuiu ,
kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno.
Ta loterija je z odlokom vis. c. k. finančnega ministerstva dne 21. septembra 1885, št. 28.606 dovoljena.
Osnovana je na podlagi 50.000 srečk l»o SO krajcarjev, ki bodo zadele SOOO dvng-oeenih In vsakemu koristnih dobitkov v skupni vrednosti SOOO ^»Idi-narjev. Vsaka pet in dvajseta srečka gotovo zadene.
Srečkanjo bo v Ljubljani 1. decembra 1886 v pričo vladnega zastopnika.
Srečke imajo na prodaj: Na Poljanski cest i: trgovka Marija O j s t r i š, na cesarja Jožefa trgu: Ur basov a trafika; v Špitalskih ulicah: Majorjeva trafika; na Mestnem trgu: trafika S vate k, trgovec } Turk in zlatar S p aro v i o; na Starem trgu: trgovca Blaznik in Ribič; na sv. Petra cesti: pri društvenem načelniku Regaliju, v brivnici Bukovnikovi in knjigovez Fr. Dežman; v Kolodvorskih ulicah: puškar Dim i o; na Marijinem trgu: trgovec Bučar; v Slonovih ulicah: trafika Prosenčeva; v Šelen-burgovih ulicah: trafika v Čitalnici; na Dunajski cesti: trafiki Bole in Blaž ter trgovec s pohištvom Dogan; vrh tega mnogi poverjeniki družbe sv. Mohorja.	(5)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
j « los« |
t za deviško ali križevsko družbo t
X 3 prekrasno podobo Matere Božje č. spočetja v jeklo ^ vrezano, z dotičniini molitvami, pojasnili in pravili te ♦ družbe, dobivajo se po 4 kr. v	♦
„Katoliški Bukvami". J £♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦>

v našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo-tržnieah knjižica:
Umetno ribarstvo.
Spisal
Ivan Franke, pole v 8° s podobami. Mehko vezana stane jo kr.
Krasna domovina naša se svojimi potoki, rekami in jezeri je za umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga dežela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in upravljati, podaje čislani gospod pisatelj na jako umeven način v gori omenjeni knjižici. Le-ta bode vsakemu, ki ima srci in skrb za povzdigo narodnega blagostanju, dobro došlo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Priporočujeva torej knjižico osebito velečestiti duhovščini, učiteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo z velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotovo lepo korist.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.

Homeriana-čaj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krhlju [Kehlkopf]).
Iznenadljivi so vspehi 1	(29)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima .V. W<)llisky. Berlin N., VVeissenburger-Strasse Nr. 79.
1 *<>^tiie zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago, in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/,7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob '/»*> popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek,, sredo, petek in soboto ob 1/so popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na ig ob '//) popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Priliod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludno. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo* p < in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.