Poglejte na feevilke poleg naslova za dan, ko Vata naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki IA WWKAJ KOT fJ HA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost na svoj dom (iifmii mM mMJ bi praaafrav). :: Čitajte, kar Vas wmmMI «1 Telephone: CHcUea 3-1242 Mtgri a* See wm4 Class Matter Septtmktr t&Ut I»4« at the Past Office U New iork, N. ¥„ under Act af Can* mm af Marcfc Srd. 187». rrn»Qf No .28 — Stev. 28 r NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 10, 1942 —TOREK, 10. FEBRUARJA, \94P Volume L. — Letnik L. V POŽAR NA LADJI "NORMANDIE 99 P02AR JE IZBRUHNIL PO NEPREVIDNOSTI PRI DELU Z ACETILINSKIM REZILOM. 2500 DELAVCEV JE BILO NA LADJI. — PREKO STO JIH JE POŠKODOVANIH Včeraj je na največjem in najnovejšem francoskem paril iku Norniaudi-e na pomola oib vznožju 49. ulice v New Vorku nenadoma izbruhnil požar in | gorenji del razkošnega pa mika je ibil takoj zavit v plamene. Ivo je pa mik pričel goreti, je bilo na njem 2500 delavcev, ki so predelovali parnik, da bi v kratkem odplul. Delavci ko se na vse načine rešili: nekateri so poskakali na pomol, drugi v morje, nekateri so se ^pflsti-li s pa mika (po vi veli, nekateri pa so se z rešilnimi čoini spustili v reko. \'eliki parnik je ameriška nioruarica zaplenila in ga prekrstila v Lafayette. Parnik je bil namenjen za vojaški transport inyl>i mel kmalu odpluti iz New Yorka. Požar je nastal tfb 2.30 popoldne in sicer na ta način, da je po neprevidnosti uekega dela vea acetilenska luč zažgala kup rešilnih pasov v salonu na proinenadnem krovu. Neizmerne množine vode so brizgala« nalile na parnik, tako ua se je j)roli večeru pričel nagibati n4 jo ot> 7 zv«>$er Že foil nagnjen v lotu 2" *topi ii j. Okoli dveh f)ouoči pa se je veliki parnik prevrnil. Skoro popolnoma so zgoreli trije gorenji krovi in škodo cenijo na $5,000,000. Slika predstavlja ladjo Normandie, ki je bila .preje las-t Francoske par o-brodne črte, zdaj pa v službi ameriške mornarice poti imenom Lafavettc. Strah pred komunizmom je nepotreben Boj za Singapur Sir Stafford Cripps, trdi, da je strah proti komunizmu bajna senca. — Skupni narodi potrebujejo v največji meri zaupanje. Angleški poslanik v Moskvi •-■ir »Stafford Cripps, ki se je preti kratkim vrnil v London, pravi, da je »trah preti ruskim komunizom odveč in neutemeljen in piše o tem naslednje: "Ali morn biti sodelovanje ali pa 1m) zmešnjava. "Sodelovanje še ne pomeni, da izročimo svojemu tovarišu vse, kar imamo. Sodelova- "Anglija, Združene države nje pomeni, da je treba skupno in Rusija se bore proti enemu izdelati načrte, ki bodo določa skupnemu sovražniku, ker vs posamezno ljubimo svojo svo kaj kdo dobi in kaj da, samo da je dosežen skupni <-i i j. Ifcusi neprestano napredujejo in jim pri tem v veliki meri polagajo ameriški aeroplani. Kot poročajo Rusi, zasedajo eno vas za liru^o, — Nemci pa se v velikem neredu umikajo. Na fronti v Doneče vem bazenu so Rusi prodrli čez pod-iiiiuiraua }»olja in pregnali Xeuice daleč proti zapatlu. Tudi na Krimu so Nemili doživeli hud i>ora7. pred Sebastopo-lom. Ruski ipoveljnik na Krimu pravi, da so Nemci samo preti Sebastopolom imeli 40, mrtvili in ranjenih. Na severni fronti so Rusi zopet zavzeli nad .'»O vasi in tr-^ov, so popolnoma uničili dva Sinoči je bilo uradno uazna- nemška iufaarterijska jK>lka, so njeno, da se je močan oddelek zavzeli glavni stan nemškega Japoncev izkrcal na zapadnem Poveljnika ter zaplenili mnogo ur otoka in da so'zelo važnih listin. Rusi zmagujejo na vseh frontah General Hošin vodi Ruse pri uspešnem napadu na nemške utrdbe na severni fronti. — Bitka pri Sebastopolu je stala Nemce 40,000 vojakov. Na celi 1300 milj tiolgi fronti SLOVITI NEMŠKI INŽDHR PONESREČIL Največji nemški inžhiir general Fritz Todt, ki je gradil ceste v "Veliki Nemčiji*' in zgrauil Sicgfriedovo črto proti Franciji, je ibil, kot pravi poročilo iz Berlina, ubit, ko se je aeroplan, v katerem se je peljal v "uradni služili na izhod", ponesrečil. Ker se je zadnje čase mnogo večjih nemških mož in generalov ponesrečilo, ali pa so nenadoma umrli, je tudi glede smrti generala Todta nejasno. koncu Sin^apu se Angleži umaknili gn. "Ako moremo enkrat vsitvarit i ozračje-za-u^anjii ^ucd vsemi tremi državami, kar sedaj še ne obstoja; tetlaj mislim, da velikan v vodi ob pomolu in njegovi krovi do polovice gledajo iz vode. Poveljniški most je uo polovice v vodi, veliki dimniki pa leže na ledu. Pred no se je i>arnik prevrnil, so iz njegove bližini odpeljali vse vlačilne in druge ladje in na njegovem krovu ni bilo nikogar. Ko se je zvalil na stran, je nastal velik ropot, ko je pokal led in voda je za-šuimela. Admiral Adolphus Andrews, poveljnik tretjega mornariškega okrožja, je ob 12.55 ponoči zapovedal, da mora vsakdo zapustiti parnik ter je vse ladje v »bližini ukazal odpeljati na Hudson.Parnik je tedaj z zadnjim koncem že poči v« t v blatu, kajti teža vode ga je potisnila zelo nizko. Ko pa je prišla plima, se je parnik zopet dvignil in tetlaj se je pre- i 14 Na j pogla vi t ti e j*ii e v ro pski sporazum je samo eden. Sovjetska vlada je rekla "nikdar več"—nikdar več ne sme biti Evropa in svet podvržena snir- bodo in svojo (pravico, da odločamo sauii, kako hočemo živeti." 4Vsi smo podpisali Atlantski čarter. "Združene države in Angli- kljii\-ov. ja morate enki*at za vselej zavreči svoj "rdeči strah." Popolnoma jasno je sedaj, zakaj Parnik sedaj leži kot ranjen l0 Hitler in njegovi tovariši tako zelo oznanjali "strah pred boljšev^•zmom.,' To je bila največja Hitlerjeva "peta kolona", s katero je sejal raz-por med svojimi nasprotniki. Zadnjih 10 let je Hitler vodil to agitacijo in je skoro uspel. "Sedaj pa, ko smo vse to .spregledali, se moremo otresti vsega ntipotrebnega straha in vsakega sumničenja ter se moremo lotiti konstruktivnega dela za bodočnost. "Rusi ne zahtevajo, da bi postala komunistična kaka dežela izven Sovjetske lTnije, yii pa v mejah Sovjetske Unije od nobene dežele ne zahtevamo, tla bi zapustila komunizem. Xc politično, ne gospodarsko ne bomo ruvali eden proti drugemu v namenu, da bi škodovali svojemu političnemu nasprotniku. , "Po zmagovitem koncu seda-tfkrnil. nje vojne moramo skupaj z Pri gašenju je bilo ožganih RlUS\j0 a|j preobraziti wet, ali 210 ljudi, od katerih je eden u- pa in0ramo iti vsak svojo pot. mrl. 109 jih je 'bilo odpeljan i h Brez skupnega sporazuma bo v razne bolnišnice, 90 pa ima m\r mnogo bolj tragičen, kot manjše opekline. pa vojna. Po zatrdilu gasilskega mar- -1----------- šala Tl.omasa P. Brophvja bi, SENATOR WHEELER ZA EDINSTVO bilo mogoče požar kmalu posra-1 c__, ,vl , ...... ii- iti- . I Seuator Wheeler, ki je bil siti, ako bi bil takoi poslan a- , .... * f . , » r« i _ ji . • vedno največji liasprotn i k larm. roda delavci so sami / i j -i r» £ j- .... v.. . . . predsednika Roosevelta zaradi slcusali pojrasrti ogenj m sto pn proti ju-j Okoli Kal mina so v teku ze-vrpči boji in Nemci se, nase Umikajo, tr- llo I. daljne zgradbe. In poročilo o njegovi smrti pravi, da se je z aeroplanom ponesrečil, ko je bil na potu na rusko fronto. Kmalu nato, ko je Hitler prišel do vlade, je inžinirju Todtu } »overil nalogo, da zgradi stra-tegične ceste po celi Nemčiji. Leta 1933 je bilo Todtu naročeno, tla prične graditi močno utrjeno čfto proti Franciji. General Todt je bil rojen 4. septembra 1891 v Pforzheimn v Nemčiji, kjer je dovršil tudi Znano je, da je od Hitlerja za- gimnazijo, tehnično šolo pa je hteval mnogo nm terjal a za na-»dovršil v Karlsnihe. Japonci na Bataanu vstavljeni Čete gen. MacArthurja neprestano zavračajo japonske napade.—Bajonetni napadi v teku. Poročilo angleškega vrhovne- jv-zlie temu, da se ga |M>veljstva pravi, da so se .dovratno branijo. . .. . . _ morali At«4rfi-itmakurti" pod tu*ii slalau, poalifaj« ffiffj1' prevelikim .pritiskom japon-!l>rotr Suiolensku ter so za^dli jkl ,,a ^faan polotoTu na Cu-, j skill strbioglaveev in artilerij- IS vasi. Zavzeli so že tudi moremo ipriti do Skupnih za- skei,a 0inija ' 'vzhodno pretlmest je Rževa, ki P^ "HT'«ue ^attnja dva .v • J ■___• on . -, • - , dneva. ( etndi so Amerikanci v se nahaja K» milj jugozapadno Pomanjkanja živeža To ,fe sedaj prvič, da je kak sovražnik stopil ua otok Singapur, odkar si ga je Anglija osvojila pred P23 leti. Poročilo iz Tokija pravi, ua so se japonski vojaki izktvali tnemu boju vojne. Nemčiji mo-|Dn Singapur otoku in da so se ra biti za vselej odvzeta moč, da bi še kdaj ponovila svojo a-gresivnost v lotili 19CJ9-1941. "Vsi smo edini v želji, da po tej vojni pride nova organizacija za stalni mir in močnejša kot pa je 'bila po prvi svetovni vojni. "X1 verjeu sem, — kar mi je znano iz najvišjega sovjetskega vira, — da Sovjetska Unija iskreno želi delovati skupno 7. Anglijo in Ameriko po sedanji vojni in hoče že sedaj pripraviti vse tako, da bo "mogoče z delom takoj pričeti. "Toda Rusi - imajo mnogo Kuni ničen j; tako jih imajo mnogi v Angliji in Združenih državah in sicer vsled napačne mednarodno politike in delovanja na obeh straneh, toda na podlagi strahu tpred tekmovalno gospodarsko politiko. "Med seboj se moramo na kak .način prepričati, da v l>o-dočnosti ne bomo eden drugemu nasprotovali v katerikoli stvari." padalci [»olastili letališča v Tonga, 10 milj severno od trdnjave Singaipnr. Ko so je japonska armada izk no ovala na otoku, so grmeli lopovi z obeli strani in izgledalo je, kot da je ves otok v o-guju. Japonski topovi so pričeli t>b 7..*M> zvečer st radiov it o grmeti, tiiko tla so jo zemlja tresla. Japonci so se poshižili zgodnjega jutranjega časa, pretlno je posvetila luna in je prišla oseka. Tedaj so pričele majhne od Kalinina in l.'JO milj so vero-zapadno od Moskve. Ruski armadi preti Leningradom poveljuje general Hošin, ki Nemce neprestano napada ter jim jo vzel že več moč ni h utrdb, v katerih so hoteli preziniiti. Samo včeraj je Ho sin zavzel M takih trdnjav. .... * . njegove vname politike, je re- tem zamudili četrt ure. \ tem , . - • j t> i kel, ua je po napadu na Pearl času pa se je požar ze razširil Tr , ... , • na tri *oren" krove Harbor bila potrjena njegova la ii koien.je " o\e. | trditev, da Združene države "V primeri na velikost par- niso pripravljene na vojno, nika," je rekel admiral An- j "Ko je v Evropi izbruhnila d repe, "je škotla majhna, toda vojna," je rekel seuator "\Vhee-izgubljeiiega .je mnogo časa." | ter, "sem (ponovno rekel v se- __________iiiahski aboruiei, da nismo pri- | prav!jeni, da bi mogli iti v voj- Čankajsek v Indiji Kitajski vrhovni poveljnik general Oankajšck je prišel v Delhi v Indiji, kjer je imel važna |>osvetovanja z angleškimi' poveljniki. Z njim je prišla tudi njegova soproga in oiba sta nekaj dni gosta angleškega podkralja. no, da nimamo topov, tankov, smodnika in TNT. In sedaj je dokazano, tla sem imel prav. T mi nanovo poročilo, Robert-sovo poročilo in droga poročila kažejo, kje je odgovornost, toda brez kake razlike smo vsi v enem čolnu. Sedaj moramo storiti vse, kar moremo — tako iizolaejonisti kot interven-ejonisti — da v vojni zmagamo in dosežemo stalni mir, da naši fantje ne bodo še enkrat •zopet poklicani, da se bojujejo po eelem svetu. Mi vsi želimo in moramo imeti edinstvo v trdnem sklajm, da zmagamo in\ edinstvo v vodstvu vojne." ' Nov ameriški poslanik v Moskvi Vpokojeui admiral William H. Standlev jo bil imenovan za novega ameriškega poslanika a* Moskvi, namesto odsto-p i ršega |K>sfanika Laurence ■Stcinhardta, ki je bil imenovan za poslanika v Ankari, ladjice prevažati vojake iz Ma- j Admiral Standlev no bo pribije na Singapur. v. nepoznano deželo, kajti Tekom dneva so bili vroči I lansko leto je bil član komisi-lK»ji, v katerih so Japonci po- ki jo je vodil \V. Averell sedmo vporabljali strmoglav-j Harriman in ki je v Moskvi z Evropi CI IK.J IU'1 \ I veliki manjšini pred Japonci, Iz Bom, Švice, poroča A P vendar se jim no podajo ter h.' agentura, dne 4. februarja, da uspešno branijo in včasih tudi 1 j* pomanjkanje živeža v Kvro- [pi silno in nevarno. Najtežje je stanje v Grčiji. I^akota v Gr- napadejo Jai>oiiee z bajoneti. Ravno tako so topovi z otoka Oorregidor in iz tttinjav Fort Fort Hughe.v in Fort ažbili japonske baterije na nasprotni strani zaliva v Ca vi te. Mili* Frank co. Angleži so jih ooŠi!ja-1i v boj vedno sveže čete, morajo Amerikanci biti veti no na Mraži. In Če napad poneha, tedaj japonska artilerija obstrr-^ja ameriške |K>stojanke. čiji je tako strašna, jo zasetlli Italijani. Pisma, ki prihajajo iz l>.il-mtcije govorijo o hudi lakoti, ki tam vlada. Avstrijski gauleiter v Rimu Baklur v. Se-hratrh. načelnik nacijske stranke v Avstriji, je '»rišel na kratek fubisk v Rim. Koliko japonskih vojakov j« tia otoku Ijiizouu, kjer se na ha-j Na žele^nišk postaji g:i je pri-pniki razpravljala o tem kako/ja tll<|i polotok Bataan, ni zna-'čakal vnanji minister grof Ga-'bi bilo mogoče Rusiji nuditi Hio, toda sj)lošno se jih ceni na leinszo Ciano in nemški poslana jveč pomoči. • >,ko!i „ik. NEMŠKI TANKI GORE Kitajci porazili Japonce Kitajsko vrhovno poveljstvo naznanja, da so Kitajci v svoji protiofenzivi v okolici Kantona zopet zavzeli Vajčov in ua Japonci beže na vse strani. Druga kitajska armada pa je vkorakala v Pokio, nekoliko daljo proti zapadli. Kot pravi poročilo, so Japonci imeli nad 1000 mrtvih. KUPUJTE DEFENSE BONDS in DEFENSE SAVINGS STAMPS i ) ) Nemški in laški tanki, ki jili je sovražnik pustil na bojišču v Libiji. — Vojna glo preobrača na afrišk ih planotah, zdaj so Nemci na ofenzivi, .Wgleži pa n. re< t; nail; u. _________ . ' A. _____________ _______ _ i — t- "SLAB NABODA" —New Y«fc Tuesday, February 10, 1942 V8TANOVLJEN L. 1 • • B -GLAS NARODA" CVOICB OP THB OwmI ud PublUbed by BUvenlc PaUkhLng Cw»iT. (A OorpontioB). PrMldeot; J. Lopah«, Bee. — Place of botlneaa of the of above officers: 21• WIST 18tb BTR1VT. .NEW YORK. N. X. 49 th Year Bsbeertpdoa to toraed every <1*7 except Saturday*, Btmdaya and Bolldaya Yearly 18.-. AdTertlaement oa Ba eelo leto velja Ust aa Ameriko In Kanado 96.— : aa pol leta $*.->; ■a «etrt lete $1 JO. — Za New Torb ee eelo leto t7<—; es pel leta V N ro aa celo lato 17.— ; ea pol leta «8.00. vsaki dan nedelj ta prasolkov. "eUB NABODA" ti« WB8T 18th STREET, NEW IOU, H. T. t CDeleea 8—1848 „-"»*» * ." T Jugoslovanska vojska ZIMA UCl NEMCE Ko se Nemci in Rusi bore za gospodstvo nad Evropo, je vedno bolj razvidno, kako zelo vpliva zima in še posebno huda ruska zima na potek vojne. Neuiška bliskovita vojna se popolnoma zanaša na tanke in aeroplane, ki jih je pa mogoče uporafbljati samo ob lepem vremenu. V hudem mrazu in aebelem snegu pride to o-rožje skoro ob vsako veljavo Hitler je imel tri mesece lepega vremena v Rusiji in je upal, da bo svoje delo izvršil predno se ipričue jesensko »Vževje in predno zapade sneg. Nepričakovano močan ruski odpor pa je Hitlerja vstavil malo pred njegovim ciljem — pred Moskvo. Vsled hudega mraza so nasta ale za nemško arnado ve-like težkoče, na katere ni bila pripravljena. Poročila iz Hu-sije pravijo, da imajo Neanci velike težkoče z umetnim 'bencinom, ki jim zmrzne, in umetnim gumijem, ki vsled hudega mraza razpoka. Veliki topovi in trnki so obtičali v snegu. Toda v^led 1'belega peklsV' tpa trpe mnogo več vojaki, kot pa orožje. Vsi poročevalci s" fronte navajajo veliko razliko med obleko ruskega in obleko nemškega vojaka. Iz obleke je razvidno, da nemška armada niti najmanj ni bila pripravljena na zimsko vojno. To je najbolj razvidno iz poriva nemškega propagandnega minisitra Joseph Panda Goeblbelsa 20. decembra, ko je po radio in v čat>opi«jii pozival nemški narod, da daruje toplo obleko za vojake. Rekel je, da vojaki potrebujejo naslednje: čevlje, če le mogoče s kožuh o vino ipodšite; volneno obleko, volnene nogavice, težko spodnjo obleko, telovnike za pr-m, vsakovrstno pokrivalo, kučme, čijih kraji sežejo čez ušesa, kožuhe vsake vrste in vsake velikosti, plahte, sploh vsako o-dejo in paiiovke in rokavice. Ta Goelbbelsov poziv je moral tudi imeti dober odmev, kajti Rusi so vjeli nemške vojake, ki so imeli na sebi vse, kar sploh more koga zavarovati pred mrazom. Pogosto je imel kak vojak na eni nogi čevlje Lz usnja, na drugi pa samo lesen podplat, noga pa mu je bila zavita v cunjo. Pod 'zelo tanko snknjo imajo nemški vojaki natlačenega raznega blaga, tjko da jim suknja poka. Nasprotno pa je ruski vojak za zimo zelo gorko oblečen. Obut je v visoke škornje iz kožtfhovine, ki jih imenujejo "valenki". Kadar pa je ruski vojak na pohodu, tedaj ima visoke čevlje iz mehkega usnja, in se imenujejo "sapogi", ki imajo včasih dvojni podplat. Mesto nogavic ima ruski vojak navadno "vnnče." Ruski vojak ima tudi težko spodnjo obleko, čez katero obleče še gorke hlače in bluzo, ali "rubaeko". Nato obleče še jopič iz ovčjega kožuha, imenovan "šuba", ki seže do kolen, včasih ,pa še nižje. Na glavi ima kučmo, čije krajevee lahko zaviha navadol, da si zakrije ušesa in tudi del obraza. V a rokah ima rokavice iz kožuhovine, ali iz volne. Poleg tega pa ima tudi razna mazila proti ozeblinam in druga mazila, ki ga varujejo pred mrazom. Sedaj so sicer nemški vojaki mnogo boljše oblečeni, kot pa so ibili v novembru in decemlbru, toda ta šola jih je mnogo veljala. (JOO). — Londonski kragi, ki so v stalni zveziz z "nevidnim" boji&čem v Jugoslaviji, pravijo, da brhska "neredna" vojska uničuje uacijske tanke, letala in pehoto s sijajno vojno umetnostjo napadanja in umikanja. Glavno pozorišče njihovih napadov je južnoameriški predel Snbije, kjer se doline, kakor odtiwki prstov neke orjaške roke prepletajo med mogočnimi gorami. Ob vsaki strani gorskih grebenov so" ozke doline in tesni, zavarovane s strmimi Ptenami. Tu so majhne, trdožive vasice, kjer vojaka generala Mihajloviča nahaja zavetje, če treba. Tako Jugoslavija nadaljuje boiah ne povzto-ča preglavic. ker no možje navajeni živeti trdo. A planince vasi jim dajejo vse, kar imajo. Pač pa je težko vprašanje zalaganje s strelivom Trije razlogi za uspeh. Dejstvo, da je to vprašanje sedaj rešeno^ se razlaga s tem: 1. Oddelki generala Mihajloviča so pri številnih napadih na Nemce zaplenili mnogo vojaških potrebščin. 2. Ker je velik del teh čet v resnici kos redne jugoslovanske vojske in ne zasebnikov, kot je bilo. nekoč v Rusiji, je ta del vojake pri umiku v planine s seboj odnesel velike zaloge streliva in jih »kril v varna zavetja 3. Puška v hiši. je stara jugoslovanska navada. Tiorej je bilo tudi nekaj zasebne rezerve streliva in orožja, čeprav .so mnoge m ed puškami bile bolj dragocene kot ptarina kot pa ■tre!no orožje. Vojna irmetnost generala Mihajloviča je v tem, da se izogiba pravito borb z velikimi tn odlično oboroženimi nemškimi oddelki in udarja saaiK) na slabih mestili, pred spopadom z mermeišo islo na izkoristi prikladno okolico in se umakne. Pred vsakim napredovanjem kazenskih ekšpedicij osvojeval-ea se Jugoslovani umaknejo v planine «n Nemci so prisiljeni stopati v nenadne borbe v nerodnih okoliščinah. Malokate-ro noč preepijo mirne. Kadar planejo v napad, morajo navadno ugotoviti, da sovražnika ni več. Nuciji se maščujejo. Ker z vojaškimi sredstvi ne morejo doječi mojega cilja,, ujeti generala Mfthajioviča in uničiti jugoslovanski "dpor, ukriviti njegovo vojsko, jili Nemci z maščevalna^! dejanji skušajo prisiliti k predaji in mučijo prebivalstvo v mestih in neusmiljeno požiga jo vasi in me^ta. Zadnja poročila pravijo, da so mesta Rudnik. "Kraljevo in Gornji Milanova^ porušena do ta! in da so tisoči žena in otrok in starcev bili po-kiani. 'Pozneje so bili Nemci prisiljeni, nasloniti se na bolgarsko pomoč. Poročila pravijo, da je b.lo izbranih sedeli bolgarskih d i vizij za nadzorovanje v Južni in jiržnovzhodni i Mihajlovič vojaški odposlanik v Sofiji in učitelj v beograjski vojni akademiji. Dolga leta so jugoslovanski vojaški krO' gi o njem vedeli, da je borben človek in v začetku vojne ga je kralj Peter II. povišal za generala. General Mihajlovič ' je" orga-niziral svoj sile na zdravih vojaških temeljih. Njegovo delo vanje je presenetljivo in nenavadno. Generalni štab ima ttvoje sile razporejcue in sode lujoče, razpolaga z nelčterifmi motoriziranimi edinieami; topništvom in motornimi kolesi. JERRY EOPRIVŠEK in njegov orkester na ploščah Tecezlnka ^Polita j , Na planincab—%-alCt-k Štv. M 575 ta BC40ESNE UNIVERSITY TAMBURICA — str. M 571 Za toz. cenik In cene ploSč- su obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 42 nd Street. New York "Nezasedena Srbija." Uradni pečat generala Mihajloviča ima napi« "Nezasedena Srbija." Tajni kurirji prinašajo poročila s tem pečatom v tujino, \tiiiajlovič nima tankov- in letal, vendar so nedavno prišla poročila, da so I jugoslovanski letalci s tajnih no taborišče v Nemčijo — je "frankfurter število volov naprodaj od 520iJne 17; decembra dne 15. oktobra padlo na 72j "Pri dne 24. oktobra, svinj cd 1050 novega na 42 in konj od 1500 na 241: 'Po viseau temi je ja*no, da je general Mihajlovfč in njegova; savil, da dosedanja ureditev vojska \prašanjeyki ga os Laično Uprave več ne velja, ker ste o- 2lvc-rinstvo v Jugoslaviji ni moglo rešiti. Srbiji - P^VP^VeStSdKa 7 \Ci v'Zahodnem'delu Sr^d- eete bolj clorveske m dobrohot- jo ob^re^vali ;n fi ne^e v pnmeri z naci.ii m ^ strojnicami napadli nemške če-n^hovih be«ed je mogoče raz- te ^ ^^ ^ l^^T^LZr^i0 angleškega, neukega in ruskega izvora. 55eitung" a prinaša: prevzemanju oblasti gaiiloiterja' Kranjske in Koroške, je imel minister prick govor, v katereni je iz- (Kratko. ofiv^ojevalec ne inore početi vsega, kar bi hotel. Zdi se, da morajo N-emvei in Itali- o tenft, da so na strani zmagovalca. Premikanje nemških čet. Nemške čete vse bolj zamen iani imeti najmanj šest divizij jujejo Madžari. Bolgari in na-i v Jugoslaviji. Položaj teh di-jemniki Kvizlimga — premier-,vizij je zelo negotov. Njihovi je, generala Nedfta. Glavni del vojaki izven barak niso vami, preostale nemške vjoske jc se-, če niso v večjih skupinah, že-daj v okolici Beograda. jlezUiške proge in mostovi lete General Simovič, bh"ši pred- v zrak, premeta ni več, ceste sednik jugoslovanske vlade v niso vame. Živijo v večni ne-Londonu, je dejal nekemu do- gotovosti. pisniku, da bodo Nem^i uničili Nemci se na vse načine tru-Beosrad s topovi in letali, če di.io da hi, porabili proti c:ene-se Mihajlovič ne bo predal, jralu Mliliajloviču Kvizlincre. Zdi se, da Nemci namerava- ™fvno njihovo orožje > Navajo umakniti Iz Jugoslavije ™raorozu poveljstvo popolnoma nemško, ki naj bi razpolagalo z mešano zasedno vojsko osišča. Vesti pripovedujejo, da se general Mihajlovič, katerega dela bodo doibila mesto v zgodovini junaštva, čim bodo znana v »vetu, sam osebno*udele žuje boib- offleduštv-i in organiziranja neoma;neiTJ .in^eda-vanskfga cKh>ora. Pripoveduje se. da Mihajlovič često preoblečen hodi v zasedene kraje in posedajoč po kavarmaih. posluša pogovore nemških častnikov, čeprav so Nemci razpisali veliko nagrado za vsako vest, ki bi pomagala do ujetja ali usmrtitve. V času med prejšnjo In sedanjo svetovno vojno je bil jejo preveč. Lahko bi se obr-nili proti njim. T'eprav so z velikim hrupom naznanjali velik uapeli nii'liovepra dtlovanja. Be je stvar čisto ponesi'eeila. Kvizlingov prostovoljcev je malo. Premirju Ntediču so Nt-mci dovolili nc(vačenje 40,060 mož. i poklicu se je odzvalo komaj 4000, največ .je m.d njimi bivših orožnikov iu policajev, da si za^otove vsakdanji kruli. Nič bi Nemcem ni bilo bolj 90 ODSTOTKOV . SOVRAŽ- NIB INOZEMGHV ŽIVI V 11 DRŽAVAH Podatki, ravnokar objavljeni od oblasti za registracijo ino-zemcev (Alien Registration Dhision)) pclkazujejo, da pri-bližino 90 odstotkov vseh nean-^kMi in italijanskih sovražnih inozemkiev v Združenih d rža-vali, njli teritorijih in posestvih živi v 11 di-zavah Eden iz-trted" njrlL- California, je tudi bivališče najširše skupine ja-prcnskili sovražniih inozemcev fv tej deželi. Država New Yoitk je bivali-i^če najvtJe.iega števila; nenvn ikih in halrjaniskih sovražnHi iiM>zen»ce%, ksoraj 37 opar," ki je bil 'Zgrajen za plovbo po južnih vodab, je požar uničil in se je vgled tega potopil v Araibskem morju dne 7. julija leta 1932. Nato je požar izbruhnil na rafckošni 41 tisoč ton-ski ladji *'L»'Atlanti-que," v Angleškem kanalu dm: 4. januarja, 1933. Leta 1938, dne 5. maja je bila ladja "Lafayette'V teže 25,000 ton v popravilnem doku v Havre, ko jo je požar usodno zadel. 18. aprila, 1939 jc znani parnik "Paris'' poiai uničil v pristanišču Havre. Edini parnik, ki je bil splošno znan, ki je o>*tal od skupine- takozvanih "lukšumih ' pa rn i kov je "La France", ki «je sedaj v službi pri, angleški mornarici. "Normantfie" so predkrat-kim prekrstili ^za uLafayette". Vrednost tega pa mi ka je pre1 ko $60,000,«00. Ni si mogoče misliti, da bi >amo ena iskra mogla prizadeti »požar, ki je napravil škodo, ki jo cenijo na $5,000,000. Po-pravjla se bodo takoj pridela, in upati je, da bo v nekaj "te- 14 ^39 dnih ta ogromna ladja v slu-California 52,0^ — 19.417 žbi anicrBke mornarice. Japortekrh iuczemcev je v dr- žavi California 38,171 in Hawaii 38.149. ] Sffcupira števila sovrazrtfli iuozearticev v Združenih državah: Nemfrev 314.715. Ttaliia-orrv 698.363. Jamouoev 91.858. skupaj 1,104.936. i 'i 'I KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All § - Nations (V angleškem jezika) , RECEPTI VSEH NAR0DOV Stane samo l n if n 4 i 11 ^Knjiga jc trda vezana in ima 821 «trani*^ž|i * 11| | Recepti so napisani v angleškem Jeziku; ponekod pa so ), (tndi v jeziku naroda, .ki mu je kaka jed posebno v navadi v, i Ta knjiga je nekaj posebnega za one', ki se zanimajo za) > i $ kuhanje in se hočejo v njem čimbolj lzvežbati in* ^1 i ixpopolxiiti. * j lj t pri \ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wait 18th Street : New Yorir, K, Y. Sovjetska mornariška zastava je prvič vihrala raz jarbola brit^ke ladje, ko je delegacija Ruske delavnice zveze ofeiskala -Anglijo in so se peljali mimo angleške ladje v neki Severo-iztočni ladjedelnici. j Psi iiuajo sedaj novo nalogo v ruski armadi: vozijo ranjene vojake na obvezovalue postaje. V tej služlbi se najbolj izkazujejo alzaški psi in aire-dales. Rusi v armadi vporahljajo pse rv raznih služjbah, toda najvažnejše njihovo delo je v prevažanju ranjencev.: Psi prenesejo najhujši mraz in z največjo naglico dirjajo in vozijo ranjence na obyezali-3ča ali bolnišnice. Malokateri pes pa je ranjen, ker se pri teku drže zelo nizko. Ruska armada pa ima tudi vse kar hajboltjše preskrbljeno za zdravstveno Tkanje psov. Posebni živinozdravnlki skrbe za nje v bolnišnicah in na frontah, skrbe za njihovo zdravje, preprečijo "bolezen, aii" pa jli zdravijo, kadar so bohu ali ranjeni. "GLAS NARODA" — Ne« Ter* Tuesday, February 10, 1942 TSTANOTL^IN L lili MIH.\XO\ Vzdrhtel je list Imel sem ljubico — kraj>Tio|ioi>el, — V stoJpu je zabrriel Pogledal seiit v svoje življenje dekle, žive narave. Iz njeni h i zvon:'bila je ura. — V zdramil in videl sem, da >*em orameiicl oči je ->ijalo koprnenje po živ- na in polastil w me li^t, ki pade zdajpažd;*j z veje. »ju, njeni ustni so bile kol! je neskončen *tud nad žensko. Spomnil sem se tudi nje, ki mi lil prisegel sfin si tedaj, da si j je uničila življenje, a ni liti vee iztrgan za večno iz srca Vsaik čut ljubezni, da nsoralno uničujem žen.-ko, kot se uničuje o-btudno golazen: — In zasijala mi je spet velika, svetla luč v daljavi in tedaj sem zopet šel za njo in nisem gltdal poti poti nogami. — Blesteča zvezda pa me je privedla v močvirje, in nad njim je izginila in zagrnila me je tema. Sanjal seau nekdaj, da sem šel bob po ozki poti. Ob straneh je raste 1 gladež in rob id je. Nešteto kač je Iv žal o na stezi in ob kraju. — Slkale so v me. ovijale so se mi okrog nog; jaz pa somse potil v smrtnem strahu, l>ežal bi bil,, a nisen* mogel z znieo blesteči zvezdi, ki mi je sijala v daljavi, a nisem jt dosegel. — Uvidel sem, da je tf*vet podel, da *e valja po blatu, da smeši ciste ideale. In sponlnil sem se Mire, svoje ljifhiee in krenil sem s prti, ki me je }»o nji vodila blesteča zvezda v podli, blr.tni svet. . . . Sedel sem v kavarni praške-ga predmestja. I Hrup se je razlegal po dvorani; tanek tobačni dim se je raztezal po zraku, o-vijal .se jL leno okrog plinov ill svetilk in izgubljal so je počasi pod stropom. Pred menoj je kčal šop časni kov. . Bral sem dnevnik iz domovine. Prigledal sem zadnjo stran na inserate. Oko mi je obetalo na anonsi, tiskani z ličnimi secošijonistienimi črkami: "MiraT. in Rado P. poštni ofi-cijal, poročena." Zaškelelo me je v sencih, drvorana se je jela zibati okrog mene. Zdelo ~se mi je, da se mi v*i gostje reže v obraz s spačenimi obrazi. — zlobnem veselju. Osrrnil sem p-\-tŠtii k in odšel z m gotovimi koraki. — Objela me je gluha noč. — Prišel sem na mest. — Obstal sent — Pod menoj so se svetlikali v medlem N>iu nemirni valovi, šumeli so fcda> tiho, ])iitajeuo, kot bi pla- _ _ k.-i'i. zdvj močneje. — Zdelo se'dai na mojo roko in' vzdrhtel. mi ie, da im kličejo v svoje na- — Vzel sem list Ln sem ga spra-ročje. — In vzbudila se mi je vil. KUPUJTE srd polnil duše. H«umeui list, ki mi je bil drhteč* pal na rokoV mi je uklonil duha. —<4 Odpusti ti Bog. Mira.** sem šepetal; "-jaz sem ti odpustil." Kad nyenoj r>a sošumeli vrhovi dreves an ifstje je vzdrhta-valo . . . p DEFENSE BONDS i n , STAMPS ,v: greli sta napravila dva eleve landteika Slovenoa, ki sta pridela v njeaio podnožje, zvedela. da stane Mft do vrha en dolar za osebo in sta sla rajši v gonilno, da si kaj dobrega privoščita, češ, da sta New York itak od spodaj videla. Če bi bila šla gor, bi se bila na last-Videl seni jo zopet. — Šla ue prepričala, da nista ime-;ie ob strani svojega moža. —j'a Prav. Bila jo kot nekdaj, le še bnj- bil pred df*setimi le- neje razvita. — In vzljubil sem)** prviPv New-Yorku, sem bil jo vnovič ž blazno strastjo in'^v^da na vnhu takrat najviš-pozabil se ni prisege, ki sem žili^1 nebotičnika. To je bil te-jo bil dal v temni noči, k*> so! daj W;aol worth Building, visok nemimi valovi šumeli pod me-{®?3 metrev Toda v teku dt se-fnoj. — Tedaj sera se spomnil j®1 J<>t prMi Amcrikanei v svojrh sanj. — Njjen spomin mi!vsa&em — Na najvišjem nebotičniku Priti v New in ne povzpetijmu pomolim roko, da vzamem Ee na najvišje človeške stavbe,' listek, iuo najprej} dobro po-jd »gotovo s-mrtni greh. In ta'gleda, potem pa mi obrne hiibet je ostal v srcu, kakor se ini je zajedel v snu gad v meso. — Ona je bila kača. — Videl sem tudi njenega -moža. — Bil je bled. n pa lili li«. kalnih pči. — Hodil je počasi, tresel se je in ljaval. — Ob tem pogledu se mi ie vzradostila duša v Onn trpi" sem ti dejal, "ona ni srečna, icb živem — mrliču." Jšel sem skozi gozd. — Zavrtalo je v vi-sokili vrhovih in rumen list se je odločil ed vejice, levil so je po zraku in pa- in gre v drugo smer. Žačudenl j nad takim postopanjem se o-zrem za njiju in kaj vidian: na|| hrbtu ima tafolo ;z lepenke zj, napišem "Scalp Treatment."i Sedaj se mi je posvetilo, zakaj1 me je možak ignoriral in moral sem se prisrčno zasnne^iati. Kaj ] je scalp, vc*do vsi tisti, ki so čitali indijan-ke povesti. FJo naše bi tale napis prevedli ne-:j kako takole: Negovanje las. Možak je vidri, da nisem: *kal-' piran tomrvetč da imam še vse lase na srlavi, in zato mi ni dal r klacnnega listka za pleše, j Nato sem šel dalje do ino- I nun^mtalnega postopia jaivneil knjižnice (Pulil ic L2>rarry)j| kjer sem poiskal edinega Juž- « ne^a Slovana, Jri je tamt kot knjižničar zaposlen, to je Bolgar dr VBrtor SarenOcov, e ka-ter?m Vm se prav po bratsko pomeiiil. Pozna wbomo na-^o kn.iiževnost in noše knjlanP razmero.- Na žalost nsem mo-^el dalje časa ostati pri njem. To že Icrej ni pošlepje, tem-(imel sem še dosti na proGrraTrtr. vee'hrib, gora. Ka-dar mislite Najprej «em šel v WoM^rtlf oziru elalje in tudi na stavbenem polju. Zrasel je kup nebotičnikov, ki so pustili višino 258 an daleč za seboj. Za enkrat je najvišji Birspire"State Building, ki niir^v nič manj k"?-kov 411 m 0e bi gn postavili na pri m. r v Taenn pod Šmarno goro. pri Ljubljani, bi goro prest sral^e za dobrih 100 m. VA2NO ZA NAROČNIKE Pole« utslort je ruTldD« do kdaj Imate plačatnu varotelno. Prve Številka |iom?o: uieaec, drugu dan ln tretja i* leto. Oa nam prihranile nepotrebnima dela ln steoSkor, Vr« proetmo, da flltniate lUMt^iU oo pravočasno poravnati. Pofiijlte narotalno naravneet nam aD Jo pa platejte na«emu sa&opnisc r VaSeic krajo ali p« kaieremo lsmed ■astopnlkov, kojlb Imena io tiskana % debellai Črkami, ker ao nprarl-af:k -bo V« toraeil -potrdilo tt -plejt«* < ALIFOltNIA: Sen Franclaeo, CUU)«AJX): Pueblo, Peter Culi«. Waiaenbarg, M. J. INDIANA; Indianapolis: Frank Zupan«* ILLINOIS: Chicago, J. BevCU Cicero, J. rotaa (Chicago, ta U1 Imele) Jollet. Jennie RaplUeli Le Sail a. J. Spelteb Matejoutah, Martin Polenc North Chicago ln Wankegaa, «M*ak UA1IUMD: Kltamlller, Fr. Vodoplvee U ICB IG AN: Detroit, L. MIMNE80TA ChlBbolm. J. Ely, Joe. J. Breleth, Lonla Oooie . .Gilbert, Lonla Veeeel Hlbbtng. John Porfa MONTANA: Round ep, U. M. Washoe, L. Cham p« KKBRASKA: Omaha, P Uroda^rk XBW TORS: Brooklyn. Antheny Bn^. Oosvanda Karl MnMi .rJttle Falla. Frank Mi Werceater, Peler Bede OHIO: BirUertnu. Frank Traka Cleveland, Anton Bobek. Ckm. km linger, Jacob Reenlk, Jol?« šlapnia Glrard, Ant.a» Nagodt, Lorain, Loala Balant, John Toongstovn. Anton OREGON: Oregon City. J. \ / '•ENNdlLVANla: t " Beaaemer, John Jevnlkar Conemaugb, S. Bresevec Coverdale ln okolica, Jos. Paternel tlxport, Louis Supančič FarreU, Jerrjr Okorn Forest City, Mntb Knmin Fr. Blodnlkgr Greenaburg, rYank Novak Homer City. Fr. fi^arenebak' Imperial, Vence Paicich Johnstown, Jebn Polnnts Krayn, Ant. Tau^aU lioaerne, Frank Baltocb Midway. Uft Pittsburgh In okolica, Mir Pregaf Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Befctfrar West Newton, Jc«?k 9«?» WISCONSIN. MRwaokee. West AlUa. Fr. 8kek WXQMING:, Rock Springs. Lenis DlsmondvlUe, Joe RoBea I* erekL ortiTi 'sin fliBoor napraviti izlet na goro, seveda ne gre~te ob vsak-rm vrf-nifnu, trm več samo, kadar je lepo in kadar ste gotovi, da l>o^te iineli. lep razgled, sicer se vam pot ne splača. Prav tako je s tem 410 m visokim mladim hribom iz betona in jekla sredi najve&je-ga mesti: =veta. Moji ameriški prijatelji i-o mi razen teara svetovali, naj se »povzpneni na to višink> okoli šeste ure zvečer ker bom tako inaqel uživati 2 višine d^a razgleda: videl bom Xew York v soncu in tri ure pozJneje v nočni razsvetljavi. Ubogal sem jih >u mi ni bilo Sel sem pa ob 4. zdoma, ker seni botel spotoma pogledati še nekaj drugih zanmiifvosti. V tako velikem mestu- kjer so daljave vprav ogiiofwie, je treba turistu, da za vsak dan naprej točno določi program svoji poti in si napiSle pole? tega- tčdi prevozna sreidstva ter preračuna čas, sicer . To je najlepše skladišče najlepših in najdragocenejših stvari s celega sveta. Da omenim sanuo oddelek z dragulji in zlatarn, kjer je razstavljeno po vitrinah bajno premoženje. S pištolami oboroženi stražniki se prehajajo med mftiožico občin-tvs®. ftel sem tu skozi in od-bitel naprej. In bila je že šest ura, ko sem dospel do cilja, do hirba. Pač seveda nisem šel gor, čeprav ima tudi stopnice za slučaj požara ali katerekoli druge nevarnosti. Osebnih dvigal je 63, tovorna 4. IXvigajo se s hitrostjo 300 m na mjnUto. TV^v tako 5*itro smlo na vrlin kakor na ljubljanskem he-ijotičfnildn. Razgled z vrha je zartte nepopisen. r>a, fo je gora, tio ni "hiša, niti stolp. QČi se kar ne morejo nagledati: v bližini je mK>rje hiš in nebotičnikov. dalje obe reki, ki obdajata otok Manhattan in pri-staniSca, nato ocean, napred Višine m nižTn.e Nato si ogledam Wtrarr^t Jiajv&jega, ' to je Topja. Seveda Hi do'-^"di^ga^o,^kakiotr v vieh pla-moškim. Ko pridem aiimo in^ainskiih ko5ah: restavracija in SEDAJ vsak najbolj potribu zmnt> i. ZBIRKA NANOVO IN LEPO TISKANIH ZEMLJEVIDOV V 7 BARVAH, KA2E SVET, KAKORŠEN JE DANES IN VAM POMAGA RAZUMETI ZGODOVINSKO VA2NO DELOVANJE DIKTATORSKIH IN DEMOKRATSKIH DR2AV ?;i EEIT] Wš THE SELF-RE.V1SING FEATURE fHE COUK3M EMCIOSEO WILL ENTiTtE VOU TO A SurPLtMEHT OF MAPS SHOWING WE NFV JOlNDAHES OF ALi CCH.HTME5 THAT M.s Y If AFFECTED AS A 5E5JT CF * jT TSrc SUPPLEMENT IS- TO EE I^UtO AS SOOS A< THF PEACE TREATIES HAVE SEEK S:C1VJD 48 VELIKIH STRANI —VEZANO V BRISTOL BOARDU NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. . Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor je itb'r*l izmed več tisoč -lik samo najboljše barvane slikata zbirka ie tako popolna, da je za vsakega ne-ohliocluo potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet, Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otočja. Francija, Nem-fija. Italija, Švica, Hoiandska, Belgija, Švedska. Norveška, Danska, 1'nija sovjetskih soeja-lističnih republik. Itolgarska. Rumunska, Jugoslavija Grška, \lbanija. Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija, Burma, Kitajska, ponska, Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del), Afrika. Severna Amerika, Kanada Združene držav«, Mehika, 0-srednja Amerika in Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. N NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. SAMO Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen rešiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo raznih razjrovorili. Strani so skladišče svetovnega znanja in podajajo razsežnost zemlje, prvine soneneea sestava, pokrajine in gloljoflno oceanov in jezer, dolgost najdaljših rek in prekopov, površino poclavitnih otokov in visokost svetovnih Rora. Tu so odgovori na mrnrfl današnja vprašanja. 35 centoy Poštnina plačana. NOVA IZDAJA Naročite ga še danes! Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. prodajalna za spominke in raz- gteitiniee. Restavracija ni nič draiua, kakor one doli v doli-nf »n ■zato lepo sedetm ter večerjam'. Po večerji ^rem spet ven na temso, ACrak je pokril zemljo. Vidini dva mladeniča, ki ^ma-lini aparatom sliikaita ntt vse stranic Zanknalo me j»e kak-f šen je ta aparat, da je mogooe pri tej razsvetljavi delati mo-mentne snimke. V svoje presenečenje zaoujem, da g-ovoiita po nase. Ogovorim ju ter i-z-vem da sta vo NAPAD NA NEMŠKE POSTOJANKE NA NORVEŠKEM V ZGODOVINSKI ROMAX. 29 ii:^:!iiiHii!iiii!tii:^:tiiiiiiiii Pro«-* njii razprostira življenje še kot jutranja solnčna po--cr;it!:ua, Jiji je bolest in gorje še a-.-i se je na eni strani veselil svojega odločinga moškega nastopa, s katerim je dal *loyo zviti čarovnici, vendar mu je bilo na drogi strani nad vse žal pri srcu. Ko se je domisli!, da so za vedno ptoč tiste prelestnc ljuflx-;;en.skiL' ure, ko je počival v njenem čarobnem melilkem naročju, lrftt je zadrlitelo srce in »?sto je obžaloval, da ni poslušal nje-negr opravičila in jo po nepotrebnem izzval njeno jezo. Kako lepa je bi la v tem svoji m gi*:ivul « Opetovano se je že hotel k nji vrniti, .io ob no.irah prositi otipuiščanja. toda planila ga je dom. šljija, da bi ga zavrnila z zasmeJioun in sramot en jem. Bila je huda noč, ki jo je preživel, bdel je vhrepetnenju in redno znova se ponavljajoč gr.ev je diušil vse slike lepše bodočnosti. Da bi vendar moi^i-l znova najti 3 nsko bitje, ki bi mu darovalo svojo ljubezen? To miu je povzročalo skibi in grenka čustva, dokler ni v spanju našel pozabi jen je. D/orni svetnik ki ponuja svoji hčerki. Izvorni svetnik dr, Jforting je drugi dan opazil, da st njegov gojenec vede drugače, kakor po nasvadi in je iz tega ^klttpal, tla je nastal v njegovi notranjosti važen preokret. "'Kakor se zdi, ste cesarska viisokocst, danes nekoliko slabe volje. Nadejam se, da ni tega kriva zgodbica-, ki sem jo včeraj prrpovetiuval." "Pač pač, gospod dvorni svetnik. Ako hočete zgodbo nadaljevati, ji lahko pridonete končni zaključek. Princ je kupljjv« ljubici zalučil t\- obraz -njeno sramoto in se za vedno jOčil od njo." "(A*>an»'ka visokost, tu končni zaključek mi jo čistk) nov. Prav dober je. Prinou lahko čestitamo." "Ali mislite, gospod dvorni svetnik, da lahko čestitko lajšajo bolest razočaranja?" "Za vfcako bofca^n je zdravilo. Ako cesarska visokost nirste danes razpoloženi, da bi poslušali moje predavanje, ga Jahiko odloživa na jutri. Zunaj je prekrasno vreme; in človek bi vžival, ako bi so mouel peljati v ctvetočo naravo. Ajko me ne boste smatrali za vsiljivca, bi vam ponudil svoje spremstvo. oceanska visokost." Nadvojvoda jo pogledal skozi otvorjeno okno v kiasti! solnčiui dan z modrim, kakor ribje oko čistim nebom. Polastilo se ga je neuteŽljivc hrepenenje in žtlja, da bi se za trenotek osvobodil vseh spon. Prav rad bi napravil izlet, toda ne vem, ako sniem, gospod dvorni svetnik. Nerad bi žalil svojo maanfcx" "Poskusite, cesarska visokost. Gospa mama ne bo užaljena, nasprotno" veselilo jo bo, ako pokažeto samostojna na-^nenja. Ukažite, da vam pripravijo voz. Sprehod v svnho /aavetlrila pač ni noben poved- da bi se zamerili prasvotli go-?pe niaam. Poleg toga pa je že zadnji čas, da so, cesarska visokost, nekoliko osam osvoji te. Stalno varu/šbvo škoduje značaju." Nadvojvoda je pritrj- valno prikimal. Tu je nt.kdo jasno :n točno izgovoril nekaj, kar je sam že cloljro Čutil. Ni hotel več neprestano biti na vajetih, četudi so bili spleteni iz skiVi .■n materinske ljubrani, hotel je imeti svojo voljo, in to je bilo sedaj zanj glavna stvar. Pritisnil je na zvonec in izdal povelje, naj mu pripravijo voz. TIK*orni svetnik dr. Horting je bil dober druž -bnik. Sprva je bil mladi nadvojvoda precej v skrbeli, tak^ približno, kakor deček, ki je izostal iz šole. To čustvo pa je takoj izginilo pod vtisom .vožnj^, ki je bila na predlog dvornega ?vet-Tiika usmerjena preko irlavnefe-a drevoreda v Pratru proti zabavišču. Zrak se je bleščal v svetli solčni luči in srebrni ^olnčni y.aialeč zunaj pa, kjer so na desno in levo od drevoreda ramprostitale slikovite uozdne partije in pestro oveteče livade, ki jih jo. kakor bleščeča kača rezala stara donavska struga, je Vladalo praznično raz-po|< ki n je. Docela bliwu vrvenju in življenju velikega mesta, meropole, prestolnice avstrijskega cesaiwtva, pa je plulo glo-bolSv* }.,ro^CLfitT>°/ naravno življenje. čarobno se je nveljaivljal bleščeči poletni dan v ovetju in v vonjavami rož ter navdajal človeška srca na^sladkejsimi oibeutki in nadami. f'util se je veselega in blaženega. Razpoloženje v na rani je silno in močno vplivalo tudi nanj. To raiipuoioženje je poglobilo besede dvornega svetnika, ki ie svojemu gojencu- izzogvbajoo se vtse-ga šablonskega, razkrival fpoto življenja in ara dvigal iz topega čustvtcjvanja k jasnemu po.imovanju. Pred gostilno je dvomi svetnik dal ustaviti voz in pitiipoymil: "Malo oknpeilo lx> tlobnxkxslo. cesarska visokost." Z radostjo je nadvojvoda pritrdil in skočil h voza. Njemu jo poč-si slediii ihHo-ria svetnik. ' Mahoma je bilo slišati jasne dekliške glasove, radostno kličoč: '4Papa, papa!*' D>ve belo oblečbni v'fki devojki sta pritekli nasproti. "Tu pa je res lopo, papa da se tu srečamo. Tako pre-krasno_je tu zunaj." Dvorni svetnik se je delsi začudenega. * M )eca, kako pršdeta vidve senflcaj? Kck* vama je do volil, da sta danes odšle na sprehod?" v "Oh, papa, ne rtedi siten. Veliki sva že dovolj, da ne potrelmjtfva dovoljenja. Hodi vesel, da smo se srečali." Dvorni avetnitk je napravil malo jezen obraz. "O tem pa spregovorimo še doma." ^ . (Nadaljevanje.) Ko so nedavno Angleži vprizo rili nepričakovani na,pad na neko norveško pristanišče za-zgalL velika nemška skladišča ter s tem po^ročili sovražniku veliko škodo. ' so Ob obletnici Cankarjeve smrti Meseca dec. pred štiriindvaj- setimi loti je umrl na pragu v osvobojeno Jugoslavijo naš največji pisatelj Ivan Cankar. Z ljubeznijo, ki ne pozna meje, se je Cankar posvetil svoji domovini, ki ji je dal vso, kar je imel: svoje sroe in svojo umetnost, s katero je v naših bednih razmerah predstavljal belo krizantemo na beraškem telovniku. Cankar ni bil saui*o uanvt-ftiik, bil je tudi borec, stal je "v areni življenja," boril sc jo za novo obliko življenja sploh^ katerentu je bil saiuo mesti svečenik. V svoji duši in svojem srcu je občutil grthe sve>-ta in družbe in z etične«?a stališča je obsojal vsako hinav&či-no in krivico, ki je bila kdaj-koli storjena ne samo v dejanju temveč tudi v misli ali pa tudi v sami kretnji rok. Sovražil je vsako prazno svobod orni-sehiots in vsako tudi versko hi-nav^čino. hotel pa je pravic? za vse, za najmanjšega, kakor tudi za vos uaned žala v našo slovenska učenoet Mati — domoMina bile tri najsvetejše vrednoto, v katere se je strnilo vse njegovo življenje; in mu mati ni bila samo telesna mati, temveč sim-1k>1 vseh tistih vrednot, ki jih ie izžarevala vsa njegova mladost in mu tudi z žrtvijo ka: lllllllllilllllllllilllllllllllllllllllllllillil Note za PIANO-HARMONIKO a 1 i KLAVIR rv našo duhovnost, do našega Boga. Iz tujine in tujih du-hovmili tokov je po hrepenenju kvoji(ga srca„ i>o borbenost svojo volje iu po ljubezni do svoje domovine prišel tja, kjer je stal v mladosti; ter je trdno stoječ sredi narodne Usode v najtežjih letih strahote dal najvišjo svojo umetnost pa tudi moje sive: "Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, domo-v na- da boš videla, kdo ti je pravičen sin! I>al sem ti, kar sem imel če je bilo veliko ali malo — Boj; je del i V, Bog razsodi. Dal stan ti svoje srec in razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dai?" Vse to je dal domovini Cankar, njen najz^esteji sin. človek duha, slovenskega duha, ter je njegova knjigo sprejela med svojo največje zaklade, med imetje, na katerem stoj; . ... egrradba današnje družbe. Da, 1 kot ccloto. Cankar je "granitni tem?lj no- — Bo- to sofV* vsaj moral bi biti in če to ni, kje je krivda? On stoji v teiuelju današnje naše kulturne in državne zgradbo. toda kani laste s tavba sama? To so vprašanja, ki se postavljajo sama, ki pa ne terjata toliko odgovorov, koliikicir žive vesti in samopremišljeva-nja. Iti v se in iz dna postaviti novo olovečanstvo, ki bo spo- tštovalo tiste tri vrednote, kijih A je na kcmcu s tako vero zapi- sal Cankar nam v oporoko: 4'.Mat i —"Domovina — Bog." To naj bo klic danainjega spomina njegove smrti. V tem času narodne t ti -*ke potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defense Stamps in bonde. dafke. Kažipoti so opremljeni s slikami, mapami mest in cest. Vsaka knjiga vsebuje od 300 do 500 strani. (i SLOVENIAN DANCE VANDA POI^KA po jezeru KOLO ohio valley sylvia polka tam na vrtni gredi -maribor waltz spa vaj milka moja orphan waltz dekle na vrtu ot. marinka. peoijaj Ž IDA NA MARELA (polka) VESEI.I BRATrr fmazarka) barclca mladi kapetant; KO iticioa ta mala zvedel sem nerat POJDI Z MENOJ f>OL S PLANTVK hremo na Štajersko STA.TERIŠ happy polka če na tujem 35 centov komad 3 za $!. moja dekt.e je se mla P® 25e komad: „ Naročita pri knjigarni sumsmc piulisbing Went Vtlh st.. v«r v Corriganova" armada vsem je v spominu, da je pred nekaj leti Douglas Cor-rigan, ko je stopil v sr»'oj aerobian v New Yorku, rekel, da bo odletel v Californijo, pa je naslednjega dne pristal na Irskem. Ko so prišli na Irsko prvi ameriški vojaki in je kot prvi stopil na smho prostak Milbum Henke, je rekel: 41 Ne vem, kje sem." Za njim pa je prišel sarzent Oeth iz Dubuque, Iowa ter vprašal: "Kje so pa Japonci V' Ker niso vedeli, kam so prišli, imenujejo sedaj ameriško armado na Irskem Corrigano-vo armado. NA NAJVIŠJEM NEBOTIČNIKU — (Nadaljevanje 3 3. str.) da snimiam Timee Square s te v&ine v nočni razsvetljavi. Mladeniča sta kar zmajala z glavo, ko sta videla moje po-»eetje. Škoda, da ne vem njiju imeni in naslov, da bi jinua poslal sijajno uspelo sliko. Ne vem, ali je pqgkd s te višine na milijonsko mesto lepši podnevi ali ponoči. Vsekakor je treba videti ono in dmrgo. Kar ločiti se nisem mogel od tanu Na najvišji ploščadi stoji prav izreden avtomat. Za deset centov vam na gramofon-Mko ploščo ujame vaš glas. ki jo morete nato vzeti »seboj. Kar želite -jovoriti. najbolje napišete na kos papirja, da vam jezile gladko teče in ni presledkov. Govoriti morete nekako 126 bes^d. Ko Rte jih napisali, stopite pred avtomat, ki izgleda kakor avtomatske tehtnice, ki postavljene na naših kolodvorih. Vržoto ID centov v odprtino in pred vami se odpre mikrofon v fcateroga govorite. Na ra7-?tvc,tljeni tablici lahko kontrolirate, kako dolsro morete še govoriti. Ko je jrovor končan, *e mikrofon zapre, vi pa potetirnete za ročaj .in ^porla j vam pride ven majhna gramofonska plovča >z trdega aluminija, ki jo lahko takoj preskusite ra iDoU-^r stoječem jrraano-foTiu. Seveda ne z jekleno, temveč z bartfbu^ovo iHo. Po-'»netki so i7sbornL. Trfko sem iaz po dolgih letiJi spet Čul svoj lasten arla«/ Pnvič sem ga čul l. 1922. ko sem v gran>ofon-skem arhivu pariške Srrbonne govoril na fomograf nfikaj «lo-vensk'h tekstov ter po končanem sD'-ejemni takoj čol svojo JXHjitacijo. Nekako čudno jo človeku, oe čnjp svoj lastni jplas iz stroja. To mora biti T»rav tako. kakor če samega sebe vidi v khvu,. K sklepu še nekoliko statis-tikd o ogromnem poslopju. Rmipire State Building ima 6400 dken. Grajen je iz opeke, porabili je 10 milijonov kontadov. Pole^ tega so zazidali vanj 200,000 kubičnih čevljev kaiiMia. na zunanji strani je p ritrjeno 930 ton ptokroma-nega jcikla. Zgradba ima po-rllnico, ki pere .perilo vseh u-službencev in napravo za ozo^ niranje, pitne vode. Naprava za ventilacijo daje 725.000 ku-Ibnčnih če«vljev svežecra z;aka na niinuto. Ves zra3c v obeh "kletnih podstropij (nadstropii tu ne moremo reči) ter v prvih itlillllllllllfllllllllllllllllllllllllilllHIllIll T H R £ W ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Spisal znani profesor na 81 evens Institute of Technolocr w anfieMml GEORGE W. BARNWELL Podlago za meliauičDO zuauje ei morete dolltj a knjigo NEW ENCYCLOPE. DIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v^angleBHni). Ta Telika knjiga popisuje in v slikah pokaže temelju« dela mehanike. UazloSi rse natanko, bar mora znati najboljši mehanik; poja snuje v porabo vsakega atroja, o-rodja in meril. PooCl Tas, kako je treba Tporabifei načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospeiitl rroje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. — 1000 slik in rizb. 570 strani, trdo vezana knjiga stane Samo $1.98 NaroČite pri: KNJIGARNI Glas Naroda «16 West 16th Street New York llllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllll spodnjih nadstropjih, se izmenja šestkrat na uro. Poslopje ie zunaj obloženo z apnencem in države Indiana in granitom s črtami od pokromsnega jekla od 6. do 86. nadstropja. Vrhovna konica je dbdana od stekla, alununija in pokromaiiejra jekla ter je ponoči razsvetljena od zunaj in od znotraj. Dir. Pavel Breznik. VSI ZVEZKI AMERIŠKIH KAŽIPOTOV DOVRŠENI OD WPA. Že leta 1935 je pisateljska skupina (Writer's Project) kot dol WPA prograima začela izdajati! kožipote. (Ajiiericam Guide) za vseh posameznih 48 držav, District of Columbia, PWto Rico in Alasko. Ta serija, se$4ojeca iz 51 knjig, je bila sedaj dovršena. Profesionalni pi;satelji, ki so delali v viseli delili dežele, so priprarvijali rokopise po pde--šetanju ogrotmme mase zgodovinskih, gospod ar;-k ill in kulturnih podatkov pod pokrovi-toljstVfcan; državnih in lokalnih onaranizacii. Kažipoti so l)ili izdani v teh zadnjih štirih letih s strani razuih privatnih izdajateljev. Vsak državni oziroma teritorialni kažipot v tej seriji vsebuje v=e motorne ce^te z opisom meist in vasi, notranje in obrežne vodne p roge, zabavi-Šca, asrodovinsrke -spomenike in poglavitne zamiimive trafike. Posebna poglavja opisujejo metrta Bata via prvič pod ognjem Japonski aero(plani so včeraj prvič naipadli Batavijo, gla\mo mesto Holandske Vzhodne Indijo na otoku Javi. Nad mesto je priletelo 8 japonskih aeroplanov, ki -so se spustili zelo nizko in so streljali s strojnicami. Najbolj so vzeli na piko letališča, kjer so poškodovali dva vojaška iu dva potniška aeroiplana. Dva sovražna aeroplana s*ta bila uničena, Protizračni topovi so aeroplane pregnali, toda; .v mestu je bilo uibitih 11 oseb. Rojake prosimo, k o pošljajo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, mfco j« vam I« priročno ELEKTRIČNA OGRAJA ZA PAŠNIKE. Na Švedskem so uvedli za celo vrsto pašnikov nov sistem ograj. Ograjo predstavlja navadna jeklena žica s premerom nekoliko milimetrov, ki je pri-evrščena na navadne kole, e je od njih električno izolirana. Žica je zvezana z (baterijo, ki po-Eilja rvanjo vsakih deset minut električni tok.. f0e se dotakneš žice, te strese, ticda elolktrieni sunek ni nevaren ljudem ne živalim. Stroški ea n aipravo so razmerama nizki, njeni učriiiki pa so veliki Izkazalo je, da se živali po in vsebujejo tudi gospodarske1 pnvih dotikljajih skrbno izogi-buHurne in zgodovinske po-'bajo novih dotikov z "žico. bajo novih dotikov z žico. 1 Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, peemi itd. ® imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (it. S5S) 2M x 3% InCe* — 234 strani T belem celolidu ...... J50c KVIŠKU SRCE ~ Št. 498) 214 * 3% inCer — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (6K 408) 2Vi x 4 i nčer — 255 streli vstevil St. Kriiev Pot Cena $LM l RAJSKI GLASOM - (§t. 416) 2Vi z 4 Inčev — 255 strani Tstevii Sv. Kriiev Pot Cena SL50 SKRBI ZA DUŠO <"• 416) 1x4% ločer — 512 strani Cena 81.73 NEBESA NAŠ DOM — (št. 415) 2* x inčev — 384 inčev Cena 75c (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po celo nizki ceni. Jih tudi moremo prodajati po gori o-znafieni i-eni. Zaloga pa nI opsebno velika, ca t o jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli t njimi po-atreči. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Ker of Heaves fino veaano .............. .ga v nanje vezano ......... .n CATHOLIC POCKET MANUAL v fino nanje vezano......1.— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 5348234823482348484823 23234853484848482353484823902323235323534848232353484823485323534848232353000200485348485323532348234853