ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA USTANOVNO PISMO TRNOVSKE ŠOLE SLAVICA PAVLIČ Iz dopisov cerkvenega arhiva v župnišču v Jelšanah je razvidno, da je bila v šolskem okrožju Jelšane v Istri ustanovljena prva redna šola v Trnovem (Ilirska Bistrica) 11. avgusta 1814.' Z rednim poukom pa so pri- čeli 3. novembra istega leta v neki zasebni hiši. Prvi učitelj in organist je bil Josip Sla- vič, ki je služboval do leta 1823 in je preje- mal iplačo 62 gld skupaj z bero. Iz poročila dne 8. marca 1823. leta zvemo, da je bil uči- telj Slavič poslan na pedagoški tečaj v Gorico in nameščen v Hrušico za učitelja.^ Sledil mu je Leopold Treven do leta 1825, nato Janez Klemenčič do 1849. leta, znan je bil kot dober in vzoren učitelj. Iz let njegovega službova- nja so nam ohranjene popisovalne razpredel- nice — Beschreibungstabelle 1829,' v katerih beremo, da so hodili otroci v trnovsko šolo ne samo iz trnovske fare, amipak tudi iz Kneža- ka do leta 1859, ko so odprli enorazredno osnovno šolo, m iz Bače. Ustanovno pismo trnovske šole nam je do^ kaz, s kakšno skrbjo in vestnostjo so se za- vzemali nekateri takratni trnovski veljaki za šolo. Rsmo navaja, kakšen mora biti učitelj, da se ne sme ukvarjati »s'drugim rezhem« kakor z vzgojo mladine. Sledi prisega velja- kov, da bodo tudi gmotno skrbeli za šolo in nakup šolskih potrebščin. Zaradi vsebinske zanimivosti pismo nava- jamo v celoti. Pisano je v slovenskem jeziku.* U'Imenu Presvete Trojize Mi sdolej podpisani se dones ll*' dan Vel- kiga srpna v'leti 1814. ob 10*' uri sjutraj sneshli v'hishi sedaj niga Rihtarja ali Shupana Gregorija Severja v'Ternovim skerbni, ^vizh dopolniti volo nashiga presvetliga Zesarja Franza, katir sheli koker en skerbni ozha svojih ludstv; de se na- pravjo (kir she nijo) v'mestih ino po desheli, shule, k'duhovni in pojvetni srezhi svojih podloshnih. 28'^'' Sa dobro otrok tega kraja, kir letim bo narvezh k'pridu prishlo in k'narbolshi erbshni. 3tizh ohranit v'Fari tolkajn denar j ov, ka- teri od tukaj bi se imeli poshilat v'druge kraja sa podvuzhenje svojih otrok. 4tizh Sa pokasati u^im drugim ipot prave skerbi, kir dosdaj (zhe ravn je blo dosti potrebno) se ni mogel snajti en svirk sa plazhat inu sdershat te tulkajn po- trebne shule. A. De skusi poterdenje visoku zhastitlivga Tershashkiga Ordinarjata, koker tudi ujih shul visharja in nashga sedaj niga Jablan- skiga Kantona na tretji dan prihodniga mesza Listognoja, bo tukaj v'Ternovim sa- zhela ena deshelska po zesarj'ki postavi ali Trivialschula, v'katiri otrozi, bi se mo- gli uzhit brati, pisati in rajtati, posebno nemshku in kolkajn bo mogozhe krainsko, de bi mogli enkrat prov svojie kristianske dolshnosti saJ"topiti in potem ratali neka- teri bol sastopni kmetje, nekateri dobri antverharji, nekateri tudi zesarju bol ko- ristni soldatji, koker leti, kateri zelu nizh nesnajo. B. De se bo neshel sa leto shulo dershati en ddber mojster, katirga edino opravilo bo sama shula, savolo obilnosti otrok, in da se ne bo pezhal s'drugim rezhem, katera ne slishi k'podvuzhenju otrok, de se otrozi ujelei ob gvishnih urah pres prenehanja vuzhejo. C. De uj"akateri od nas sdolej podpisanih more v'shulo poshilati otroke svoje ali ptuje, moshke ali shenske skusi tri lejta, in tisti otrozi kir (bodo satu se morjo ob guishnih urah musko vuzhiti, zhe le seibo mogl eden sa tu dobri mojJ"ter snajti. 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO D. De bodo mojstra vjelej ob gvishnih zhasih : plazhali, koker uje druge sa shulo potreb-; ne rezhi bodo iperpravili in v'potrebi pre- ; skrbeli. Gregor Sever inu Anton Valen- j zhizh, katere mi dons k'timo svolimo.: To i se pa zhe zajtopi, de bukve, papir, perese • ect. in instrumente sa musko morejo Ja- mi starshi sa v Jak svoj ga otroka perpravit. \ E. De sa volo tega uji sdolaj podpisani, Je \ terdnu saveshemo tim sgoraj rezhenim; dvem Gospudam Gregoriji Severi inu An- toni Valenzhizhi skusi tri lejta plazhvati,. usaku lejtu 25 Goldinarjov, tu je ujake tri | mesze 6 Goldinarjov in 15 kraizarjov, ka- teri ipervi se bodo mogli plazhati pervi dan mesza Lijtognoja, kadar bo hotla shola sazheti, in toku na prej pres prenehanja v Jaku leitu pervi dan Lijtognoja, pervi dan Svizhana, pervi dan Velkigatrauna in ■ pervi dan Velkserpana dokler v'lejtu 1817. na prvi dan Velkserpana ibodo se plazhali sadni 6 fl. inu 15 kr. sa spolnit to Jumo od 75 Goldinarjev dobrih sa tri lejta. F. De mi se terdnu saveshemo to sgoraj re- zheno Jhumo Jkus tri lejta plazhati, zhe ravn ne bi hotli ali mogli otroke v'Jholo ? poshilati, in zhe bi mi poprej vmerli, de leto nasho sedaj no oblubo mor jo popolno- ma dopolniti nashi erbi. G. De vjakateil od naj (kadar bi imel sa Jvoje rezhi rajshati v'enu mestu) bi mogli bres dobizhka in plazhEa pernesti naro- j zhene rezhi sa Jhulo potrebne, koker bu- kve, papir, instrumente sa musko ect. de \ taku vjakateri Jhular bi Je loshej mogl previdit s'potrebnim. H. De leta dua Gospuda, katirim mi bomo plazhvali inu katiri bodo so uJe Jhpendie Dobri stan morjo imeti ene bukve v'kati- rih sapishjo uJe prejetu in Jhpendanu, de i kader tri sgoraj rezhene lejta preteko nam j ujim tovarscham morjo skasati zhisto raj- i tengo, de ali mi njim bomo plazhali, zhe \ ibi oni kaj vezh Jhpendali, al mi bomo i nasaj prejeli, vjakteri glih kolka j n bo vezh : prejetga koker Jhpendanega, | I. Potler kir zhistu Jhlijhali in prov od be- : sede do besede sastopili, to krajnsko sapi- . sano najho saveso, k'enmo vikshimu po- i ter j en ju taiste pred dvemi prizhami, ka- tiri pijat snamo Je Jami svojo roko pod- pishemo, in katiri pisati nesnamo se svojo roko potkrisamo, inu katiro pismo ima i precej nejeno biti u'ICanzlio Jvetliga Ja- blanskiga Kantona kir bo po postavah poterjeno, katirmo svetlimo Kantonu se uJi radovolno podvershemo, Ja biti ruban ; ujakateri tijti, kateri od naj nebi hotel obdershati to sgoraj rezheno' svojo oblubo. K. Mi Jdolaj podpisani tudi damo oblast tim dvema sgoraj rezhenim Gospudam ect. (zhe bi moglu vezh otrok v'shuli se vu- zhiti, koker je nashih) morejo tud druge u'Jhulo vseti, in de usakateri drugi otrok plazha sa enu lejtu deset Goldinarjov do- brih, katiri bodo v'Jhulsko' Kajso vershe- ni, in katir otrok bo imel to pravizo v'Jhuli, koker ti drugi. Anton Vallentshitsh m. p. Giorgio Samsa m. p. Gregor Sever m. p. Joseph Vallentshitsh m. p. Maroo Krainz m. p. Cooperator Joseph Mikolich m. p. Jacob Vallenschitsch m. p. t Josepf Vizhich m. p. Andre Benigar m. p. t Blas Bajha t Joseph Snidershish Paul Jellousheg m. p. Andri Hodnik m. p. Gregor Macilbob m. p. ICaplan u Hariah stoji dober sa tri Lei ta zhe je u Fari Joseph Jurcich m. p. kooperator 1 Prizhe Anton Thomshizh m. p. ) cd usiga. N.B.Joseph Jurcich je usel naje Dolshnusti Josepha MikoUchia proti Shuli. Dajs die Unterschriften der hier Gefertig- ten theils ganz eingenhändig, theils mit ihren eigenen Kreutzzeichen freywillig bestättiget sind, wird von Seite diser Bezirks Obrichkeit bescheiniget. Bezirks Herrschaft Jablanitz am 17. Okto- ber 1814 Bar. Lazarini m. p. (L. S.) Poleg redne šole je delovala tudi nedeljska šola, kar je razvidno iz dopisa z dne 13. avgu- sta 1823. leta.5 Po statističnih podatkih lahko ugotovimo, da je ibilo veliko število^ šoloob- veznih otrok. Koliko otrok pa je dejansko obiskovalo šolo, ne moremo ugotoviti. Poro- čilo iz leta 1818 izkazuje, da je bilo 422 šolo- obveznih otrok, obiskovalo pa je šolo komaj 43 dečkov in 18 deklic. Za leto 1826, za časa službovanja učitelja Klemenčiča, navaja do- pis št. 332, da je bilo v Trnovem 537 šolo- obveznih otrok.« Vzrok, da je bil obisk slab, je prav gotovo ta, da so na šoli poučevali v nemškem jeziku in ta je bil otrokom, ki so doma govorili slovensko, težak in nerazum- ljiv. Zato so zelo neradi hodili v šolo, kot ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nam pripoveduje Bistričan Janez Bile, du- hovnik, pesnik in pisatelj, v svojem življenje- pisu:' »DovTŠivši sedmo leto, torej 1846, sem začel obiskovati že takrat obstoječo šolo v bližnjem Trnovem. Huda je bila posebno zato, ker je bil ves pouk nemški.« Leta 1849, zlasti potem ko je prišel učitelj Leopold Belar, se je tudi slovenščina uveljavila v šoli, vendar ne za dolgo.* Doba Bachovega absolutizma in stroga germanizacija je skušala popolnoma izpodriniti slovenski jezik v šoli. Na njej so uradovali v nemščini, toda poučevali so v tr- novski šoli v slovenskem jeziku.' Iz učitelje- vega poročila olb koncu šolskega leta 1866 je razvidno, da so na trnovski šoli krščanski nauk, branje, številčenje, slovnico in spis je poučevali v lepi, čisti slovenščini, tako da so bili vsi navzoči pri skušnji zadovoljni. Leto 1869 je pomenilo prelomnico v zgodo- vini osnovnega šolstva. Takrat je izšel splošni osnovnošolski zakon, s katerim je bilo dolo^ čeno, da mora vsakdo obvezno osem let obi- skovati šolo. Za Trnovo pa ne pomeni to leto razvoja samo na šolskem področju, ampak tudi napredek v gospodarstvu. Začeli so gra- diti železnico Šempeter na Krasu—Reka in prvi vlak je stekel skozi Trnovo 5. junija 1873. leta. Železniška postaja se je prvotno imenovala Domegg-Feistritz (Tmovo-Bistri- ca), pod Italijo Torrenova-Bisterza, nato Villa del Nevoso, danes pa Ilirska Bistrica.Železa niča je pomenila napredelc na gospodarskem kakor tudi na prosvetnem področju. Pričela se je razvijati industrija, pokazala se je po- treba po bolj izobraženem kadru, potrebovali so ljudi z več znanja in to jim je dala šola. Da bi se določila omenjega šolskega zakona točno izvajala, so v Trnovem ustanovili kra- jevni šolski svet, ki naj bi skrbel za to, da bi vsi šoloobvezni otroci prihajali k pouku. Tedaj so pričeli razločevati med »novo« in »staro« šolo. Nova šola je bila namenjena vsem otrokom ne glede na premoženjske raz- like staršev, medtem ko so obiskovali staro šolo le otroci premožnih in uglednih ljudi. Nastala je tudi razlika pri pouku: v stari šoli so učili le branje, pisanje in računanje, v novi šoli so dopolnili učni načrt s prirodo- znanstvom, zemljepisom, zgodovino in petjem. Kljub strogi odredbi je IbiLo še leta 1872 mnogo otrok brez pouka. Statistika tega leta nam daje naslednje podatke: šoloobveznih otrok je bilo 369 in sicer 181 dečkov in 188 deklic. Obiskovalo pa je pouk le 79 dečkov in 113 deklic, skupno torej 192 učencev. 21a- radi prizadevanja krajevnega šolskega sveta je število šolo obiskujočih otrok iz leta v leto naraščalo. Leta 1861 so šolo razširili v dvorazrednico. Tedaj je bil nastavljen prvi nadučitelj, znani glasbenik Fran Gerbič, in istega leta sO' pri- čeli graditi novo šolsko poslopje, ki so ga do- končali leta 1866. Sola je leta 1877 dobila tretji razred in naslednjega leta, še četrti. Leta 1909 so s prizidkom povečali šolsko po- slopje ter pripravili učilnico za peti razred. Poleg osnovne šole, ki je bila deška, in de- kliška, so leta 1888 ustanovili dekliško osnov- no šolo, ki naj bi dala ženski mladini neko- liko več splošne izobrazbe. V tem letu so se naselile v Trnovem sestre de Notre-Dame, ki so odprle dekliško šolo ter v naslednjih štirih letih prevzele iz dotedanje šole vse deklice. Tako sta bili v kraju deška in dekliška osnov- na šola, v katero so hodili otroci iz krajev, ki sestavljajo' trnovsko šolsko občino: Trnovo, trg Ilirska Bistrica in vasi Topolec, Koseze, Zarečje, Zarečica, Brdce in Velika Bukovica. Leta 1911 so v Veliki Bukovici ustanovili ekskurendno šolo, ki je bila podružnična šola trnovske deške šole.*'. Leta 1888, ko so prevzele dekliško osnovno šolo sestre de Notre-Dame, se je vpisalo v prvi razred 34 učenk. Leto kasneje je bil na šoli že drugi razred ter internat za gojenke. Okrajni šolski nadzornik Ivan Thuma je sve- toval vodstvu dekliške šole, naj zaprosi za pravico javnosti, ki jo je šola dolbila z ministr- skim razglasom 31. decembra 1892 (št. 28.634). Redovnice so v letu 1901 postavile nov inter- nat, ki je lahko sprejel gojenke treh oddel- kov. Na šoli je bil učni jezik slovenski; ker pa so starši nekaterih gojenk želeli, da bi se nji- hove hčere naučile nemščine, so leta 1904 od- prli zaseben nemški razred, ki je bil paralelka slovenskemu šestemu razredu. Gojenke so- po končanem osnovnem razredu lahko obiskovale nadaljevalni tečaj, kjer so se pripravljale za sprejem na učiteljišče, licej, trgovski tečaj ali za poklic poštne uradnice. Učile so se poleg nemščine tudi francoščine in italijanščine, da so lahko nadaljevale šolanje. Po končani prvi svetovni vojni leta 1918 je Ilirska Bistrica po mirovni pogodbi prišla pod Italijo in s tem se je pričelo potujčevanje slo- venskega ljudstva. Italijani so odprli osnovne šole na Topolovcu, Zarečju in Kosezah, toda slovenske učitelje so pustili le še do Gentilije- v^e šolske reforme leta 1923. V tem času sta poučevala učitelja Lampret in Josip Dolgan, ki sta potem odšla v Jugoslavijo. Po uvedbi italijanskega učnega jezika so se morali otroci vpisati v ipolitično organizacijo »Piccoli Italia- ni« in »BaUila«. Cilj ital. šole je bil potujče- vanje naše mladine. Polagoma so se priselje- vali v II. Bistrico Italijani s svojimi družinami. 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 25 let so italijanske fašistične oblasti uniče- vale našo domačo kulturo, prosveto in gospo- darstvo. Z vsemi sredstvi je fašistični zasuž- njevalec dušil in preganjal slovensko besedo. Izgnal jo je iz šol, uradov in javnega življenja sploh. Ukinil je slovensko časopisje in onemo- gočil izdajanje slovenskih knjig. Najhujši zločin, ki ga je italijanski fašizem storil nad slovenskim narodom, je bilo na- merno fizično uničevanje slovenske inteligence ria Primorskem. Čeprav je bilo sleherno kulturno delo pre- povedano, so vendar ljudje na skrivaj peli in igrali v odročnih vasicah. Prepovedana, slo- venska beseda se je ohranila po domovih, kjer so matere učile svoje otroke. Ljubezen do slovenske besede je bila močnejša kot vsaka prepoved, grožnja in kazen. Prav ta ljubezen in živa potreba po kulturnem življe- nju sta omogočili, da se je preganjani in za- ničevani slovenski jezik tako živo ohranU med primorskim ljudstvom. OPOMBE 1. Fascikel 1, cerkveni arhiv v Jelšanah. — 2. Fasc. 1, cerkveni arhiv v Jelšanah. — 3. Fasc. 89/1 v Slovenskem šolskem muzeju. — 4. Ob sto- letnici ljudske šole v Trnovem na Notranjskem 1814—1914. Letno poročilo v Slovenskem šolskem muzeju. Pismo je bilo napisano v jeziku, kakrš- nega so govorili okoli leta 1814. Takrat je bila pri nas v rabi še bohoričica. Praviloma je imela za sičnike in šumnike naslednje znake: za glas s — [, za glas z — s, za glas c — z, za glas š — Jh, za glas ž —sh, za glas č — zh. Vendar pa pisec znaka za š in ž dostikrat zamenjuje. Torej beri besede »v hishi«, »ozha«, »sheli«, »Valenzhizh«, »shula«, ^►vuzhiti« itd., v hiši, oča, želi, Valenčič, šola, učiti itd. — 5. Fasc. 89/2 v Slovenskem šol- skem muzeju. — 6. Fasc. 89/1 v Slovenskem šol- skem muzeju. — 7. Dom in svet, 1907. — 8. SAL, šolski fascikel Trnovo XXV. — 9. Učiteljski to- variš 1866, str. 308 in 376. — 10. Postojnsko okraj- no glavarstvo, Postojna 1889, str. 68. — 11. Letno poročilo četverorazredne ljudske šole v Trnovem 1887—1888, v Slovenskem šolskem muzeju. 28