PRIMORSKI dnevnik n Začel. izhajati v Trstu ‘DrPrih1aj'a 1945, nJe9ov E)?dnik partizanski braEiVnNlK pa 26 "ovem-c.rV1943 v vasi Zakriž nad « kmm, razmnožen na kjosti,. 0d 5. d0 17 se_ vT^a 1944 se je tiskal skarni »Doberdob« v .. Vcu pri Gorenji Trebu-d ’ °d 18-. septembra 1944 „o, maja 1945 v tiskarni Dri ,wenija<< P°d Vojskim ldriji, do 8. maja 1945 kioZ °®vob°jenem Trstu, ka Jn ,'z^*a zadnja števil-ti7 ie edini tiskani par-zanski DNEVNIK v za-Suznjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7706-600 T!x 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 277 (13.508) Trst, petek, 1. decembra 1989 Italijanske politične sile so si edine v pozitivnem ocenjevanju obiska sovjetskega voditelja Gorbačov o »skupnem evropskem domu« in usodi človeštva pred sedanjimi izzivi Sovjetski narodi se ne bodo odpovedali socialističnim idealom, a zavračajo dosedanji monopol resnice Spregovoril je o težavah v SZ in se zavzel za sklicanje druge helsinške konference že prihodnje leto DUŠAN KALC — Včeraj je bil vzidan še en majhen kamen na q X°išču »skupnega evropskega doma«, ki ga teorizira rbačov. Takšno je bilo namreč splošno mnenje po dru-sov^1 bnevu intenzivnih in plodnih srečanj italijanskih in sJoških vladnih predstavnikov v okviru uradnega obiska Va ^e)-skega liderja v Italiji. Tudi včeraj ni bilo za Gorbačo-6ll’njeg°vo ženo Raiso in ostale člane njegove delegacije, tov9a samega trenutka oddiha. Medtem ko je Raisa odpo-Ijtirt V Messino, kjer ji je mesto, večno hvaležno ruskemu Pot* vu za pomoč, ki so mu ga nudili ruski mornarji ob resu leta 1908, pripravilo čudovit sprejem, je Gorbačov ViJPrej sprejel tajnika KRI Occhetta, nato pa se udeležil v je * Radama drugega dela uradnih pogovorov z Andreotti-Pri] -n ^rugimi italijanskimi vladnimi predstavniki. Ob tej i2: °Znosti je bilo podpisanih 21 sporazumov in skupnih v ?bilateralnem sodelovanju. Pogovori in sporazumi so tvor da Evropa miru, sožitja, bratstva med narodi in p6 nega sodelovanja ni več utopičen sen, temveč realna tajirvP°P°ldanskih urah se je Gorbačov sestal s političnimi sedmv Vsek petih strank vladne koalicije, nato pa še s pred-2bonikom senata Spadolinijem in predsednico poslanske stVornice JoUijevo. Tako njegovi stiki s preprostim ljud-življm kot z vidnimi predstavniki političnega in upravnega nos enja so izpričali, da uživa Gorbačov izredno popular-v$e ,\v Italiji. Splošna ocena njegovega obiska je nad-Vsak*5°Z^vna' Politične sile, ki so si običajno v laseh glede Kega problema, so si enkrat končno edine v ocenjevanju pomena in učinkov zgodovinskega obiska velikega humanističnega reformatorja z Vzhoda. Gorbačov je namreč sinoči dal Italiji in vsemu svetu še eno čudovito lekcijo humanizma. Govoril je namreč na Kapitelu, to je v palači, v kateri preveva duh humanizma in renesanse in v kateri so se v teku stoletij ustavljali največji duhovi svojega časa, kot je poudaril ministrski predsednik Andreotti v uvodu, da bi razmišljali o zgodovini starega Rima, ki je dolgoval svoj razcvet bolj univerzalni juridični zavesti kot, pa vojaškim osvojitvam. Tako se je včeraj ustavil na rimskem Kapitelu tudi veliki duh današnjega časa Gorbačov in razmišljal o usodi človeštva. Njegovo izhodišče so bile prav vrednote humanizma in renesanse, tistega humanizma in tiste renesanse, ki sta potrebna tudi današnjemu svetu neverjetnih premikov. Govoril je o revoluciji človekove zavesti, iz katere mora iziti neka nova kultura in neka nova politika. To pa ne pomeni, je poudaril Gorbačov, da se je treba odpovedati socializmu. »Vsi tisti, ki nam svetujejo, da se mu odrečemo, je dejal sovjetski voditelj, slonijo na iluzijah in ne na stvarnosti, kajti sovjetski narod je zvest svoji socialistični izbiri. Bistvena novost SZ je kvečjemu v tem, da smo se odpovedali monopolu resnice. Ne mislimo več, da smo najboljši in da imamo v vsem prav. Odslej nas vodi načelo svobode izbire.« Gorbačov je nato spregovoril o perestrojki in novih upanjih, ki jih odpira v SZ. Govoril je o težavah, ki izvirajo iz dolgoletnega zanemarjanja nacionalnega vprašanja, in o potrebi temeljite preosnove sovjetske federacije. »Sedaj izhajamo iz dejstva, je dejal Gorbačov, da se je treba zoper-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Podpisali pomembne sporazume o dvostranskem sodelovanju RIM — Drugi dan Gorbačovovega obiska v Italiji bi lahko imenovali dan podpisov. Gorbačov in Andreotti ter njuni najožji sodelavci so po sorazmerno kratkih pogovorih v Vili Mada-ma podpisali kar 21 sporazumov in skupnih izjav. Najprej sta predsednika slovesno podpisala skupno politično izjavo, s katero se Moskva in Rim obvezujeta, da bosta vložila vse svoje sile za uresničitev bodoče mednarodne ureditve, ki bo ob odstranitvi vseh ovir nezaupanja in togih ideoloških kontrapozicij preteklih desetletij, slonela na univerzalnih vrednotah svobode, pluralizma in narodne, etnične in verske strpnosti. Ta politična izjava obsega osem delov, ki specifično obravnavajo vprašanja razorožitve, okolja, gospodarskega sodelovanja, človekovih pravic, samoodločitve, evropske enotnosti, Sredozemlja in bilateralnih odnosov. Druga, namenska izjava, ki sta jo Andreotti in Gorbačov podpisala pa zadeva sodelovanje med Italijo in Sovjetsko zvezo v okviru organizacije »svetovni laboratorij«, to je v okviru znanstvenoraziskovalnega sodelovanja. Nato sta bila na vrsti zunanja ministra De Michelis in Ševardnadze, ki sta podpisala kar trinajst različnih sporazumov. Ostalih šest sporazumov so podpisali sovjetski ministrski podpredsednik Siarjan in pristojni italijanski ministri Ruggiero, Ruberti, Ruf-folo in Mannino. Za kakšne sporazume gre? Prvi od trinajstih sporazumov zadeva zanimive novosti v zvezi z izdajanjem vizumov. Olajšani bodo predvsem predstavniki veleposlaništev, kulturnih, trgovskih in letalskih družb ter novinarji in šolniki. Drugi sporazum govori o NADALJEVANJE NA 2. STRANI Gospodarska blokada bo bolj škodila Srbom kot Slovencem Slovenija trezno odgovarja na srbsko ihto Odpovedali so se tudi mitingu v Beogradu -^_BOGO SAMSA trez^®EJANA — »Odgovorno in sl0Ve0«,tak° bi lahko nazvali reakcijo Harorj^S® vodstva in slovenskega Povprf na sPl°šno. Srbska »vojna na-v6ltl *' kot v nekoliko ironično šalji-i2javn°nU nazivaj° v Ljubljani uradno he r srbske Socialistične zveze ljudi Vsejj, bur)a preveč. Ljubljana je po-tdj Dr|lrazna' saj so Slovenci tudi vče-ki je znovali svoj nacionalni praznik, v$eb , lst°časno nacionalni praznik rodhosr90SloVanskih narodov in na-°dločit1' ^ 80 se svobodno po lastni Vq Vl združili v federativno drža- le bilo povsem mimo. tracho v j10?6!” z beograjsko regis-krožii °kra^en s srbskimi zastavami je kjer bj r? mestu in po osrednjem trgu, cija je v anes moral biti minting. Poli-Se mirnr?Zn*e legitimirala, nato pa so telih ie »Vozili dalje. Po nekaterih ho-^ ___ Ze nastanjena »predhodnica«, toda to je tudi vse. Policija je diskretno zastražila vse vhode v mesto, nadzorstvo je okrepljeno vendar dokaj diskretno, tako da ni nobenega občutka izrednega stanja ali izrednih ukrepov. Organi javnega reda so pač pripravljeni, da bo kakšen zapoznel mitingaš vseeno prišel, ali bo prišlo do poskusov izzivanj, ustvarjanja napetosti in incidentov. Toda resne nevarnosti ni, izginila je čim so bili mitingi odpovedani. Ostane pa poziv k popolni blokadi Slovenije in pretrganju vseh odnosov, političnih, gospodarskih in drugih. Je to čisti blef, ali se misli resno? Odgovor je še nemogoč. Srbija je proglasila gospodarsko zaporo s Slovenijo v letošnjem letu že trikrat: spomladi po Cankarjevem domu in takratni enotni podpori starotrškim rudarjem, pred dvema mesecema ob proglasitvi slovenskih ustavnih dopolnil in pred NADALJEVANJE NA 2. STRANI Reakcije v Evropi BEOGRAD Vodilne svetdvne agencije in druga sredstva javnega obveščanja so posvetila veliko pozornost dogodkom v Jugoslaviji - uvedbi posebnih ukrepov v Sloveniji zaradi napovedanega mitinga resnice v Ljubljani ter pozivu iz Srbije za prekinitev stikov s Slovenijo. Agencija Reuter ugotavlja, da je Jugoslavija, nekdanji pionir reform v socialističnem svetu, padla v vrtinec ostrega notranjega spora, ki ji preprečuje gradnjo učinkovite politične in gospodarske platforme za izhod iz krize. Slovensko-srbski spor okoli mitinga resnice - napovedanega za dan, ko so leta 1918 ustanovili Jugoslavijo - je izraz globokih delitev, »s katerimi se je ta balkanska država ločila od vseh držav Vzhodne Evrope, ki hitijo v reforme«. AP, madridski El Pais in agencija UPI so zelo podobno ugotovile, da je odločitev republiške SZDL Srbije o prekinitvi odnosov s Slovenijo poteza, kakršne še ni bilo v povojni zgodovini Jugoslavije, ter da je država na pragu popolne dezintegracije. El Pais poudarja, da je slovenska prepoved zbiranja in prihoda Srbov in Črnogorcev v Ljubljano poteza, kakršne še ni bilo - saj do sedaj v Jugoslaviji nihče ni prepovedoval državljanom ene republike prihoda v drugo. Agencija DPA pa opisuje poziv SZDL Srbije kot dogodek brez primere v povojni zgodovini Jugoslavije. Svetovne agencije pojasnjujejo odpor »najbolj razvite in demokratične republike Slovenije« proti mitingu v Ljubljani s strahom pred širjenjem vpliva NADALJEVANJE NA 2. STRANI IS Slovenije o brezumni odločitvi srbske SZDL LJUBLJANA — Po nepojmljivem razglasu vodstva srbske SZDL o vsestranski blokadi Slovenije se je včeraj takoj sestal slovenski izvršni svet, njegov predsednik Dušan Šinigoj pa je po končanem zasedanju vsem medijem posredoval naslednjo izjavo: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na današnji seji ocenil, da pomeni neposredni poziv SR Srbije k ekonomski in siceršnji blokadi naše republike, doslej najbolj neposredno grožnjo avnojski zamisli Jugoslavije. Izvršni svet ve, da ima gospodarska palica, kar kažejo izkušnje, dva konca in je zato prepričan, da gospodarskega sodelovanja, vsaj trajno ne, ne morejo prekiniti trenutni politični interesi in pritiski. V sodobnem svetu ni mogoče omejiti ne pretoka blaga, ne ljudi, ne idej. Zato bo ostala Slovenija taka kot je bila doslej - široko odprta v Jugoslavijo in v svet, pripravljena ohranjati in utrjevati zgodovinsko prijateljstvo med našimi narodi. NADALJEVANJE NA 2. STRANI ^bslalom za svetovni pokal Švicar U. Kalin z*nagal, Tomba diskvalificiran Temsko prvenstvo v ZDA S. Edberg in Becker že v Polfinalu V bombnem atentatu včeraj ubili predsednika Deutsche Bank Odgovornost za uboj prevzela teroristična organizacija RAF V eksploziji je bil avtomobil predsednika Deutsche Bank popolnoma uničen (AP) BONN — V bombnem atentatu so neznanci včeraj približno ob 8.30 zjutraj ubili predsednika najvažnejše za-hodnonemške komercialne banke Deutsche Bank Alfreda Herrhausna. V eksploziji je poleg predsednika banke umrl tudi njegov šofer, do atentata pa je prišlo v neposredni bližini osrednjega sedeža banke v Bad Homburgu. Herrhausen je bil star 59 let, na čelu Deutsche Bank pa je bil od leta 1985. Bil je tudi svetovalec kanclerja Kohla, izredno pa je bil cenjen v evropskih bančnih krogih. Kot zanimivost lahko še povemo, da je bil Herrhausen prvi zahodni ekonomist, ki ga je sprejel sovjetski voditelj Mihail Gorbačov po svoji izvolitvi za sekretarja KP SZ. Bomba, ki je povzročila eksplozijo Herrhausnovega avtomobila, naj bi bila po prvih izsledkih preiskave postavljena na nekem kolesu, mimo ka- terega je v koloni peljal tudi bančnikov avtomobil. Aktivirali so jo z daljinskim upravljanjem, vse pa kaže, da so imeli teroristi pripravljeno tudi rezervno bombo, če bi prva zatajila. Le 150 m od kraja atentata so namreč našli še eno neaktivirano eksplozivno napravo, ob tem pa tudi sporočilo skupine »Kommando Wolfgang Beer«, ki je prevzela odgovornost za ta atentat. Na sporočilu je tudi znak teroristične Frakcije Rdeče armade RAF, vendar pa v njem ni pojasnjeno, zakaj so ubili Herrhausna. To pa se preiskovalcem zdi dokaj čudno, saj je doslej RAF svoje atentate vedno podrobno opisala. Barbarski uboj znanega gospodarstvenika je naletel na odločno obsodbo predvsem v gospodarskih krogih Zahodne Evrope, svoj odmev pa je imel tudi na srečanju med Andreottijem in Gorbačovom, kjer sta državnika v skupnem sporočilu izrazila »ogorčenje in obžalovanje«. Češka začela odstranjevati železno zaveso PRAGA —- Češkoslovaške obmejne oblasti so včeraj dobile ukaz, da morajo v najkrajšem času odstraniti železno zaveso na meji z Avstrijo. Bodeča žica bo odslej označevala samo še tisti del meje, ki ločuje Češko in Zvezno republiko Nemčijo. Avstrija in Češkoslovaška imata približno 600 kilometrov skupne meje. Železno zaveso bodo najprej začeli odstranjevati na območju Bratislave. Iz Prage pa prihaja še ena novost: Havlovo gibanje Forum občanov bo razpolagalo z lastnim programom na državni televiziji. Vsak dan bo lahko poldrugo uro oddajanja urejalo samostojno. Češka tiskovna agencija ČTK poroča, da bo Forum jutranji del oddaj posvetil študentskemu gibanju, popoldan pa bo predvajal dnevne vesti in komentarje. Glede posvetovanj za sestavo nove vlade pa kaže, da bo opozicija predlagala ekonomista Valterja Komarka kot kandidata za premiersko mesto. Ob francoskih naporih za mirno rešitev sedanjega libanonskega zapleta Srnja je odložila napad na generala Auna ki je dobil nepričakovano podporo Izraela BEJRUT — Mednarodni pritiski so preprečili ali vsaj odložili sirski vojaški napad na vzhodni Bejrut in na predsedniško palačo v Baabdi, kjer se general Michel Aun še vedno upira diktatom novega libanonskega predsednika Eliasa Hravija. Tako predsednik kot premier Hos sta včeraj izrazila upanje, da ne bo prišlo do prelivanja krvi. Temu nenadnemu »miroljubnemu« preobratu je po vsem sodeč botrovala Francija, ki je od Washingtona zahtevala, naj Siriji ne nudi kritja za njen napad na generala Auna. Iz Toulona je ze izplula izkrcevalna ladja Orange, ki ima na krovu 214 francoskih mornariških strelcev. Uradno naj bi ta enota poskrbela za evakuacijo francoskih državljanov, če bi se v Bejrutu položaj poslabšal. Libanonski muslimani pa so prepričani, da je to odkrita podpora Francije uporniškemu generalu. Bolj kot francoski opomini in sinočnji poziv Washingtona Damasku, naj prepreči prelivanje krvi, pa so sirski vojaški stroj ustavile izraelske grožnje. Do sedaj je Jeruzalem gledal na Auna kot na enega izmed številnih libanonskih »baronov vojne«, danes pa se je njegova vloga nenadoma spremenila. Že predsinočnjim je Aun pozval Izrael, naj mu pomaga, če bi ga Sirci napadli. Včeraj je izraelska vlada jasno povedala, da ne bo dopustila sirske prevlade v Libanonu. V bistvu Izraelci nasprotujejo vsakemu spreminjanju statusa quo, ker bi bili s tem ogroženi njihovi »življenjski interesi«. S sirsko okupacijo večjega dela libanonskega ozemlja si namreč Izrael pridržuje pravico, da gospodari nad libanonskim zračnim prostorom in ozemeljskimi vodami. To svojo pravico so Izraelci včeraj že dokazali, s tem da so zaustavili neko libanonsko ladjo, njena letala pa že itak gospodujejo nad Libanonom. Poveljnik izraelskega letalstva general Avihu Bin Nun je včeraj zagrozil, da bodo sestrelili vsako sirsko letalo, ki se bo nahajalo nad libanonskim ozemljem. Generala Auna so v sredo obiskali francoski poslanci Gorbačov in Occhetto o usodi socializma in o spremembah na Vzhodu in v svetu RIM — Tajnik KPI Achille Occhetto je odločno zanikal, da bi bil prosil Gorbačova za kakršnokoli podporo ali privoljenje glede tega, kar se zadnje čase novega dogaja znotraj italijanske partije. Odnosi z Gobačovom, je dejal, slonijo na odkritih izmenjavah političnih mnenj, ne pa na prošnjah po podpori in privoljenjih. Tako je bilo celo v časih, ko je bila KPI v komunistični internacionali, kaj šele danes. S tem je Occhetto odgovoril vsem, ki so te dni po tisku natolcevali, da bi se znalo srečanje med Oc-chettom in Gorbačovom spremeniti v nekakšen »placet« Kremlja korenitim spremembam, ki jih v italijanski partiji predlaga Occhetto, kar je, kot vemo, povzročilo precejšnja negodovanja tudi v vrstah nove notranje opozicije. Voditelju KPI pa je Gorbačov kljub temu posvetil privilegiran tratman. V izredno natrpanem voznem redu svojega tridnevnega bivanja v Italiji mu je namreč namenil posebno mesto. Njegovo prvo včerajšnje srečanje je bilo posvečeno prav tajniku Italijanske komunistične partije. Ko je Occhetto okrog pol desetih dospel v vilo Abamalek, sta se z Gorbačovom objela in poljubila po ruskem običaju, nakar sta skupaj pozajtrkovala in se dolgo sama pogovarjala. Pozneje so se jima s sovjetske strani pridružili še zunanji minister Ševardnandze, član politbiroja Ja-kovljev in zunanji podminister Adamišin, z italijanske strani pa zunanji minister v senci Napolitano, Natta in Rubbi. V zasebnem pogovoru sta si Occhetto in Gorbačov izmenjala mnenja in ideje zlasti o usodi socializma in levice v Evropi. Pozornost se je nato osredotočila na bliskovite spremembe v Vzhodni Evropi in v svetu sploh, na pomembnost pogajanj o razorožitvi, na uresničevanje helsinških načel in obvez ter na hipoteze sklicanja druge helsinške konference. Dobršen del pogovorov je bil posvečen tudi vprašanjem kooperacije med Italijo, Evropo in Sovjetsko zvezo. Po povratku iz vile Abamelek je Occhetto priredil tiskovno konferenco, med katero je kot rečeno, zavrnil vsakršen dvom o stvarnih namenih srečanja z velikim reformatorjem z Vzhoda. Svoje srečanje je označil za koristno in prisrčno, nakar so ga novinarji obsuli z vprašanji. Med drugim so hoteli vedeti, kako je Gorbačov ocenil nedavno zasedanje CK KPI in vse tisto, kar vre v kotlu KPI. Occhetto je odgovoril, da je Gorbačov v splošnem ugodno ocenil vlogo, ki jo KPI od vedno ima na vsedržavnem in mednarodnem področju. Nadvse pohvalno pa se je izrazil o njeni prenovitveni funkciji, ki pa hi od danes. Tajnik KPI je posebej poudaril, da se Gorbačov ni spustil v obravnavanje sedanje diskusije znotraj KPI. Tega ni mogel storiti in za to ga tudi ni nihče vprašal. Novinarje je zanimalo zlasti, kaj se je v vili Abamalek govorilo o spremembi imena, in Occhetto je dejal, da se o tem specifično ni govorilo. Nekoga je zanimalo celo, če se ob takšnih pogovorih še uporablja besedo »komunist«. Occhetto je ironično pripomnil, da se med sabo nazivajo z besedo »tovariš« in da se ni nikoli uporabljalo naziva »gospod komunist«. D. K. Trinajste plače v dvomu zaradi stavk v bankah RIM — V skoraj vseh deželah se j tudi včeraj nadaljeval protest bane uradnikov, ki obnavljajo delovno P godbo. Potem ko je prejšnje dni k . lo, da so sindikat in lastništva bane zavodov prišli vsaj do okvirnega P^_ razuma, so se pogajanja včeraj spet jezila. Nadaljevala se bodo še 5., '■ ., 7. decembra. Stavka se ne tiče hra nic in posojilnic. jn0 Vprašanje, ali bodo banke re. oziroma brez večjih zastojev izpta vale trinajste plače, bo torej r,eS,na. šele proti koncu prihodnjega te Medtem pa je finančno m^nist5>alo sporočilo, da je za en dan Pot“)lvek rok za izplačevanje obroka na da ILOR in IRPEF. Davkoplačevalci D" j sicer morali v rednem roku izp°i _ in oddati formularje, potrdilo o p lu, ki bi ga morali nakazati včeraj, r bodo lahko priložili naknadno. strani - muhljevanja s 1. strani Gorbačov staviti vsakršni obliki asimilacije in zagotoviti vsakemu narodu njegovo identiteto.« Priznal je nato, da se je v SZ bistveno spremenil tudi odnos do religije, ki ni samo stvar zavesti vsakogar in se vanjo ne sme nihče vmešavati, temveč je tudi moralna vrednota, ki lahko prispeva k obnovi same SZ. Skratka iz njegovih besed je izšla vizija suverenih demokratičnih držav in družbenega pluralizma. Glede bližnjega srečanja z ameriškim predsednikom Bushom je dejal, da predstavlja nov korak naprej na poti kooperacije med velesilama in podčrtal, da bo prišlo do sprememb povsod, ne samo na Vzhodu. V tem okviru se je Gorbačov zavzel za sklicanje panevropske konference oziroma tako imenovane druge helsinške konference ne šele leta 1992, kot je bilo napovedano, temveč že prihodnje leto. RIM — Srečanja na Kapitolu s sovjetskim predsednikom Gorbačovom se je kot član zunanjepolitične komisije senata udeležil tudi slovenski senator Stojan Spetič, ki je ob tej priložnosti izročil sovjetskemu voditelju ploščo In kasete Tržaškega okteta ter pismo, v katerem mu je kot predstavnik slovenske manjšine v Italiji izrazil dobrodošlico in voščila za uspeh perestrojke. Podpisali skupnem boju proti mamilom. Nadalje so bili podpisani sporazumi o izmenjavi nepremičnin, o kulturnem sodelovanju, o zaščiti kulturnih dobrin, o arhivih ter o izmenjavah na mladinskem področju. Posebnega pomena je podpis skupne izjave o preusmeritvi vojaške industrije v civilne namene. Prav tako pomemben je sporazum o zaščiti naložb, kar pomeni sprostitev italijanskih naložb v SZ in obratno. Italija in SZ sta se nadalje dogovorili o raznih oblikah sodelovanja in zaščite na letalskem in pomorskem področju, ter na področju civilne zaščite. Predstavniki obeh držav so se s podpisom obvezali, da si bodo vzajemno pomagali v primeru naravnih katastrof. Sledijo sporazumi za gospodarsko, industrijsko kooperacijo, ki bodo imeli prvič desetletno zapadlost, nadalje program dolgoročnega sodelovanja do leta 2000, ki določa v podrobnostih sektorje industrijskega sodelovanja, sporazum za tehnično in znanstveno sodelovanje ter za miroljubno izkoriščanje vesolja. Gre kot vidimo, za izdaten paket obvez, ki jih dopolnjuje še cela vrsta manjših, a pomembnih pogodb z raznimi javnimi in zasebnimi podjetji za skupno vrednost 4400 milijard lir. D. K. • Slovenija trem odgovarja dvema dnevoma. Gospodarske posledice bodo tudi težave za nekatera slovenska podjetja, toda že povsem jasno je, da bodo mnogo resnejše težave za srbska podjetja in srbsko gospodarstvo. Samo en primer: električno opremo za Crveno zastavo izdelujejo v Sloveniji, če Crvena zastava prekine odnose se v dveh tednih ustavi njena proizvodnja in za zagotovitev teh delov bo potrebovala polletna pogajanja s tujino. Rezultat bi bil določena škoda za slovenska podjetja, ki pa se lahko orientirajo na zahod z relativno lahkoto, tisočkrat večja škoda za Crveno zastavo, ki je usmeritev proti ZDA poskuša-- la z izredno klavrnimi rezultati. Očitno je srbsko vodstvo izgubilo razsodnost in se je zavedlo, da bo miting v Sloveniji propadel in so bili prisiljeni k umiku. S tem pa so priznali, da vso mitingaško gonjo v resnici vodijo oni, da je srbsko vodstvo, ki mitingaše organizira, kadar pa je prisiljeno jih tudi ustavi. Priznali pa so tudi, da oni v resnici razbijajo Jugoslavijo. Slovenija je glede gospodarskih povezav najmanj ranljiva. Predvsem je že do sedaj povezava Slovenija-Srbija bila rahla zaradi že prejšnjih težav pa tudi zaradi nelikvidnosti srbskega gospodarstva. Ostale so povezave z BiH, Hrvaško in Makedonijo, predvsem pa možnost Zahoda, s katerim so odlični politični in gospodarski odnosi. Te stvari so bile jasne že 23. novembra, ko je na zasedanju predsednikov republiških in zvezne socialistične zveze bil zadnji poskus, da se zadeva omili in miting prepreči. Že takrat se je ustvaril tradicionalni odnos sil 4:4, in torej Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija na eni, Srbija, Vojvodina, Kosovo in Črna gora na drugi strani. Takrat je zastopnik Vojvodine zahteval od predsednika SZDL Slovenije Jožeta Smoleta, da mora pristati na štiri zahteve, potem pa mitinga ne bo. Te zahteve so bile: Smole se mora opravičiti srbskemu narodu za vse slovenske žalitve, Smole mora obsoditi Kučana za njegovo izjavo v Cankarjevem domu, Slovenija se mora opravičiti za podporo albanskim separatistom in iredentistom in zagotoviti, da jih ne bo več podpirala in končno Slovenija mora povedati, da se je pregrešila z ustavnimi amandmaji in jih mora spremeniti. Jasno je, da so to nesprejemljive zahteve in da na tej osnovi ni možen pogovor. Vse kaže, da so v Srbiji izgubili živce in da so žrtve lastne propagande. Morda so res mislili, da zadostuje grožnja z mitingom in slovenski narod bo vrgel svoje voditelje, katerim ne zaupa. Seveda je to popolna iluzija in slovenski voditelji (v konkretnem primeru Smole, Kučan in Stanovnik, katere žele zrušiti) uživajo največjo možno podporo in o tem problemu v Sloveniji ni nobenih kolebanj, ali bistvenih razlik. Včeraj so se razširile vesti, da bo danes v Beogradu ob 10. uri zjutraj veliki miting, na katerem bi moralo biti milijon ljudi. Kasneje so prišle tudi drugačne, mnogo bolj pomirjevalne vesti. Beograjski radio in TV sta namreč najprej najavila, da bodo miting organizirali Črnogorci, ki so se včeraj zbrali okrog avtobusne postaje, namenjeni na miting v Ljubljano. Kasneje je bilo rečeno, da bodo nekaj »srbovali« okrog železniške postaje, o mitingu pa ni bilo več nič rečeno. Kasnejše vesti govore o mitingu v Novem Sadu, pa več ne omenjajo Beograda. Sinoči pa so sklenili, da mitinga v Beogradu za sedaj ne bo. Iz vseh krajev Srbije prihajajo sedaj telegrami za telegrami, vsi so narejeni po istem vzorcu in vsi obsojajo nedemokratično slovensko vodstvo, ki je vrglo krinko z obraza, češ da se je poslužilo pendrekov proti Srbom, ki naj bi prišli s soljo in kruhom razložit svojim slovenskim bratom resnico, ki jo skrivajo njih že zgoraj omenjeni trije voditelji. Toda v telegramih so tudi tri drugačne note: zahtevajo, da zvezno predsedstvo zagotovi svobodo gibanja in mi- tingov po vsej Jugoslaviji, če pa tega ne zmore, naj odstopi. Še zlasti so ostri do Janeza Drnovška, za katerega se čuje več glasov z zahtevo po odstopu. Naslednja kritika je uperjena Markovičevi vladi in v njej tokrat še posebno ostro proti njenemu notranjemu ministru, srbskemu generalu Petru Gračani-nu. To pa je res velika novost. Peter Gračanin je predsedoval v Zagrebu sestanku vseh republiških notranjih ministrov. Takrat so izdali proglas, v katerem so v bistvu dali prav slovenskemu notranjemu ministru in slovenski pravni tezi, da mora prepoved mitinga, izrečena v eni republiki veljati za vso državo. Tako zahteva zakon in to je soglasni sklep vseh, tudi zveznega ministra, z izjemo srbskega in črnogorskega, ki sta odločno za mitinge povsod. Slovenci so torej zmagali. Mitingaška politika od sedaj ni več možna v Sloveniji, kar je logično, toda izredno pomembno je, da je onemogočena tudi v Hrvaški, BiH in Makedoniji, v Srbiji sami s sateliti vred pa se zlahka lahko prevesi proti sedanjemu vodstvu, če jo to vodstvo ne more več izvažati in preusmerjati proti drugim. Pa vendar bo današnji slovenski tisk oprezen in umerjeno informativen. Delo bo imelo glavni naslov: Miting prepovedan - V Srbiji razglasili blokado Slovenije. Glavni urednik Božo Kovač v uvodniku razglablja predvsem o enotnosti Jugoslavije in o dejstvu, da Jugoslavijo razbija Srbija, ne pa Slovenija, ki jo objektivno krepi. Srbsko vodstvo je s proglasom pozvalo prebivalstvo, da naj ne sodeluje s Slovenijo, naj z njo ne trguje in posluje. Tak poziv je v hudem nasprotju z interesi Jugoslavije in z odgovornostjo za njeno prihodnost. To pa naj bj tudi pomenilo, da je Slovenija nezaželena pri jugoslovanskem programu za zaustavitev izseljevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova, saj je bistvena lastnost tega programa, da sodelujejo pri njem vse republike. Ali je mogoče pričakovati, da bodo sodelovale druge republike, če bo imela Srbija diskrecijsko pravico, da izbira ali izloča posamezne republike? Če bodo srbska podjetja prekinila poslovne stike s slovenskimi, bodo uplahnili že tako šibki gospodarski tokovi, prav enotni trg pa je eno najpomembnejših veznih tkiv Jugoslavije. • Reakcije v Evropi Srbije kot »najštevilnejše, najmočnejše - pa tudi najmanj demokratične republike«. Avstrijski tisk je ocenil dogajanja v Jugoslaviji kot grožnjo v smislu razpada države in ugotovil, da so Titovi nasledniki soočeni s krizo, ki je krenila v strmoglavljenje dobesedno v nekaj urah. Bonski Die Welt navaja, da je »Ljubljana končala dosedanjo svobodo gibanja v Jugoslaviji« in de fac-to zaprla državno mejo pred »južnimi brati«. Časopis tudi pojasnjuje sedanji zaplet v Jugoslaviji s strahom Slovenije pred »invazijo Srbov«, v kateri je Ljubljana prepoznala »demonstracijo moči, za katero stoji Slobodan Miloševič«. Desničarski Frankfurter Allgemeine Zeitung pojasnjuje politično ozadje slovensko-srbskega spora in piše, da Slovenci »svoj nadaljnji obstanek v večnacionalni jugoslovanski skupnosti pogojujejo s tem, da jim iz beograjske centrale s silo, grožnjami in večinskimi odločitvami ne vsiljujejo politike, ki jo doživljajo kot neevropsko«. Francoska časopisa Figaro in Liberation pišeta, da je bila Slovenija preplašena zavoljo možnega krvavega spopada, do katerega bi lahko prišlo ob »manifestaciji srbskih nacionalistov v Ljubljan y da se je zaradi tega odzvala z uvedbo ukrep vključujejo omejitev gibanja in zbiranja. raišnji Z naslovom »Ljubljana je zmagala« je vče J 0 tržaški dnevnik II Piccolo na prvi strani Por° na odpovedanem pohodu Srbov in Črnogorce ,n Ljubljano ter o zaostritvi odnosov med Slovenj Srbijo. V Ljubljani je do predsinočnjim v'aclajj pii-petost, ozračje je bilo naelektreno, po odpove Q(j. tinga pa so si prebivalci Ljubljane in Sloven J jjjo dahnili. Bali so se namreč, da bi na mitingu F st do izgredov, kar bi lahko pomenilo tudi Prl če ji za razglasitev izrednih razmer v Sloveniji, P - Tudi ostali italijanski tisk posveča dogodkoi® Sloveniji in Jugoslaviji večjo pozornost, *jje-mnenje, ki izhaja iz člankov, objavljenih v h je re della Sera, La Stampa, La Repubblica, Pa J ' r pa, jugoslovanska federacija na začetku konca. = >ega kako bi lahko drugače tolmačili odločitev sr vodstva o prekinitvi vseh stikov s Sloveni) | • ^gj janski tisk pa se tudi sprašuje, kako bodo M*oričnil! iztrošili vso energijo, ki so si jo nabrali v ev • p pripravah na pohod na Ljubljano. Nemar r^iči zveznim telesom, ki naj. bi bila, kot meni M £0rrie-sokriva za slovenski separatizem, zaključuj re. (dd) IS Slovenije Izvršni svet je danes preveril, kako so r rgpove^, upravni organi zagotovili uresničitev P ALManova — :e) v palm__„?. bil zTa f.aprIi. ker tievnod°*zen za nj FF-«™ ^enti ?Zeju so d Nfl‘Z>asovVe>F stanju v ije' ( SbA0S2P0^°bilo ’ C««el kateri ", sama Pc niti z J® muzej, naPravo ]Tadn ki^iPozarn°3slu* S£2*“ Varovanje okolja - še premalo premikov na bolje KOPER — Če so doslej na vprašanja varovanja okolja opozarjali predvsem znanstveniki in strokovnjaki ter poročali o pojavih in vplivih onesnaženj, bi se zdaj moralo zgoditi nekaj novega. Postopoma bi morale vse odgovorne in za okolje zadolžene inštitucije začeti javnosti sporočati, kaj vse so naredile in dosegle, da se je v okolju ponovno vzpostavilo ravnovesje. Tako je menil Ado Butala, predsednik sveta za varstvo okolja pri obalni konferenci socialistične zveze že na neumski konferenci o zaščiti Jadrana in jih še zmeraj ponavlja, saj bi že res bil čas, da bi hitreje spreminjali odnos do okolja. »Seveda z omenjeno konferenco ravno zaradi teh stvari ne moremo biti v celoti zadovoljni. Odgovorni so nas prihajali pozdravljat in so nam želeli dobro delo... Namesto, da bi nam, ki se zavzemamo za okolje, poročali, kaj je bilo storjenega. Socialistična zveza ne more na nekakšni prostovoljni, ljubiteljski ravni doseči veliko konkretnih premikov, če svojih nalog ne opravijo profesionalne inštitucije - od vlad in drugih izvršnih organov do sodišč in organov represije...«, razlaga Ado Butala. V svetu za varstvo okolja pri obalni konferenci SZDL menijo, da se republiški organi obnašajo do takih vprašanj preveč površno, in celo, da gre pri dograjevanju infrastrukture na Obali s strani republike za nekakšen kolonialni odnos. Če se to ne bo kmalu in korenito spremenilo, bo Obala in Slovensko primorje kmalu postalo povsem osiromašeno. »Republiški izvršni svet je sicer govoril o tem, da bi naj za varovanje slovenskega morja namenili 60 milijonov dolarjev. Vemo pa, da je prav pri vseh infrastrukturnih objektih že doslej Obala ostajala brez republiške pomoči (cesta, bolnišnica, čistilne naprave itd.). Vsem našim zahtevam navkljub ni še nihče pristopil k reviziji srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov. Vsega, kar je zapisano v njih, ne smemo uresničiti, saj bi to pokopalo te obmorske kraje. Ena od nalog, za katero se bomo zavzeli, je, da ne bi širili obalne ceste med Koprom in Izolo. To je edini košček nepozidane obale, cesta pa bi dokončno razvrednotila ta prostor. Morali bi jo drugače speljati. Kako bo pri tem pomagala republika, pa bomo še videli...« Seveda vse le ni tako črno. Komisija za varstvo okolja pri skupščini skupnosti obalnih občin je kljub vsem pomanjkljivostim le našla nekaj primerov, ki kažejo, da se stvari nekoliko premikajo na bolje. Rekonstrukcija čistilne naprave v Lami (Dekani) je že prispevala, da se je zmanjšala količina težkih kovin v Rižani, pripravljajo pa novo naložbo, ki bo pripomogla, da bo v njihovih odpadnih vodah še manj strupenih snovi. Podobno si prizadevajo v Iplasu. Vse analize zadnjih mesecev kažejo, da onesnaževanja ne presegajo dovoljenih meja. Zato pa je veliko daljši spisek tistih organizacij, ki še niso uspele bistveno zmanjšati onesnaževalnih vplivov. Še zmeraj ni zagotovljen stalen vir, s pomočjo katerega naj bi stalno nadzirali kakovost morske vode. Tudi na cvetenje morja odgovorni v zimskih mesecih vse preradi pozabijo, pa čeprav so poleti polni obljub. Najhuje je to, da v obalnih občinah izredno počasi (ali pa sploh ne) uspejo dograjevati mestne čistilne naprave. Tudi privezov za čolne in marin je ob slovenski obali vse več. Ob tem pa ni vrste varovalnih ukrepov. Še zmeraj na primer niso prepovedali uporabe strupenih zaščitnih premazov za jahte itd. Nekoliko se izboljšuje položaj z varovanjem zraka. V izolskem Argu ne kurijo več z močno onesnažujočim premogom, tudi izolska Mehano in Oprema sta že dobili odločbo o takojšnji ureditvi kurišč, ki preveč onesnažujejo okolje, v Iplasovem tozdu AFK so zmanjšali izpuste v zrak, v Delamarisu so postavili lovilec hlapov pri kuhanju ribje maščobe, uredili so tudi čiščenje plinov iz ribje moke in pokrili lovilec maščob, tako da je bilo že avgusta pred Izolo opazno manj smradu. Skratka - nekaj se vendarle spreminja, vendar varstveniki okolja še zmeraj niso zadovoljni. BORIS ŠULIGOJ Zadnje srečanje na seminarju za ravnatelje nižjih srednjih šol Kako ustvariti sožitje v uradno in politično nenaklonjenem mestu? »Svet ni statičen« bi lahko - sicer precej banalno - citirali profesorja uporabne psihologije na Univerzi Trst Riccarda Luccia, ki je včeraj predaval na zaključnem srečanju izpopolnjevalnega seminarja za ravnatelje italijanskih in slovenskih srednjih šol v Trstu, ki ga je na liceju Prešeren priredilo Deželno šolsko skrbništvo. Toda niti Trst, ki se sicer z veliko težavo prilagaja spremembam v svetu, ni statičen, kot so dokazali prav nekateri italijanski ravnatelji. Osrednja tema tega zadnjega srečanja, na katerem sta predavala prof. Luccio in pisatelj Boris Pahor in katerega se je udeležil tudi deželni šolski skrbnik Ottaviano Čorbi, je bilo namreč sožitje v Trstu, ki si ga očitno ne želimo samo Slovenci, pač pa tudi številni Italijani. Poročili prof. Luccia, ki je znanstveno in prizadeto osvetlil procese grajenja osebne in nacionalne identitete, vpliv večjezičnega okolja zlasti na mlado osebnost ter ovire, ki jih ta srečuje v Trstu, ter prof. Pahorja, ki je italijanskim kolegom ponudil nekaj dragocenih izhodiščnih točk za spoznavanje slovenske kulture, sta predstavljali namreč neke vrste odskočno desko, katere so se pogumno poslužili tudi nekateri italijanski ravnatelji. Leti so po eni strani izrazili željo, da bi svoje dijake seznanjali s slovensko kulturo (in so zato prosili pomoč tudi svojih slovenskih kolegov in Luccieve nasvete), ugotavljali, da so med narodnostnima skupnostima v Trstu večkrat umetne pregrade, ki jih je kar težko podreti, ter poročali o svojih bolj ali manj uspešnih poskusih, da bi dijakom ponudili celovitejšo podobo Trsta ter jim spregovorili o Slovencih. Razprava je tako razodela tudi globoko nepoznavanje naše zgodovine in kulture (nekdo je slovenščino istovetil z nerazvitim krajevnim jezikom, tj. z neke vrste narečjem), a tudi pripravljenost k premeščanju nezaupljivosti. Posegi (zlasti ravnatelja nižje srednje šole Divisione Julia prof. Napolija in ravnateljice rojanske italijanske nižje srednje šole Vinci) so se osredotočili na Lucciev in Pahorjev predlog, da bi tržaško italijansko mladino naučili ceniti slovensko kulturo (Luccio je govoril tudi o potrebi, da bi slovenski mladini nudili več možnosti za močnejšo identifikacijo z matičnim narodom, ki čedalje peša). Kako to storiti v mestu, ki je "uradno", in politično nenaklonjen medsebojnemu spoznava- da je treba začeti z odraslimi, ki pa že tako vraščeni v sistem, da sploh od- klanjajo vsako spremembo. Rešitev torej sploh ni preprosta, vendar - kot je bilo splošno mnenje - si ne smemo do- voliti vreči puško v koruzo. O večji občutljivosti do slovenske javnosti je pričalo tudi sožalje, ki-ga je šolski skrbnik Čorbi izrekel sorodnikom pokojnega prof. Josipa Tavčarja in vsej slovenski skupnosti, (bg) Na sliki (foto Magajna) od leve: koordinatorka seminarja DelTAgnese, prof. Pahor, šolski skrbnik Čorbi in prof. Luccio. Med prazniki ob dnevu republike Običajen množičen naval jugoslovanskih odjemalcev Velik dotok jugoslovanskih kupcev, ki so v zadnjem mesecu ob koncih tedna preplavili mestno središče, je tržaške trgovce privedel do prepričanja, da bo naval ob jugoslovanskem dnevu republike po možnosti še občutnejši. Zato je Združenje tržaških trgovcev tudi predlagalo, da bi ob tej priložnosti trgovine poslovale z nepretrganim urnikom. Predlog je v praksi osvojilo le malo trgovin, ki pa so vsekakor bile kos množičnemu prihodu kupcev z onstran meje. V zadnjih dveh dneh je bil namreč dotok jugoslovanskih odjemalcev zelo zaznaven, vendar pa ne rekorden. Nedvomno je tudi na nakupovalne izlete v Trst vplival razvoj dogodkov v Jugoslaviji, predvsem v zvezi s sicer odpovedanim srbskim mitingom v Ljubljani. Včeraj so v mesto prispeli avtomobili in avtobusi z registracijskimi tablicami iz vse Jugoslavije, tudi iz južnih republik, vendar pa sklepajo, da bi bilo posebno osebnih avtomobilov več, če ne bi bile tako na republiških mejah v Jugoslaviji kot na jugos-lovansko-italijanskih mejnih prehodih strožje kontrole kot običajno. O dovolj množičnem zgrinjanju jugoslovanskih kupcev v Furlanijo-Julij-sko krajino pa nedvomno pričajo podatki o vrstah na mejnih prehodih. Tiskovna agencija Tanjug, ki sicer trdi, da je ob letošnjem 29. novembru prišlo v Trst zanemarljivo število jugoslovanskih kupcev, na primer poroča o precejšnjih kolonah na mejnih prehodih. Tako za Fernetiče pravi, sta bili včeraj zjutraj dve koloni av mobilov, ki so na prehod meje m°r . čakati približno pol ure. Na Škofi] so se ustvarile tri kolone, čas čakanl pa se je glede na Fernetiče kar P°“v ^ jil. Najmanj uro pa so morali čak tudi avtomobilisti na Kozini, tier/’e.(L ob dveh kolonah osebnih avtomobi formirala tudi vrsta avtobusov, ki P so nekoliko hitreje prehajali mejo. Kot ponavadi je večji dotok oset,no. avtomobilov in avtobusov v mestu P vzročil težave v prometu, predvsem P v parkiranju, kajti v Trstu še ni ustre nih parkirišč. Tudi včeraj so se ju9 . lovanski kupci predvsem osredoto na trgovine v Terezijanski četrti _ nakupovali zelo raznovrstno mag ' Veliko dela so imele tudi menjalni ' vendar ne z dinarjem, ki pa je zabere. žil skoraj zgodovinski negativen kord. Uradna menjava dinarja ie.n ^ mreč zdrknila na 0,010, v menjalnic ^ pa so ga menjali nekoliko ugodneje sicer po 0,012. -.r. Praznični dnevi v Jugoslaviji so ^ stu prinesli veliko žlahtne valute prvi vrsti marke, dolarje in švicars franke, s katerimi pripotuje večina K goslovanskih odjemalcev. Težko bilo narediti že približen obračun vs te, ki so jo Jugoslovani v teh an porabili v Trstu. Vendar pa so trza trgovci, kljub morda še večjim Pr\a. kovanjem, nad izkupičkom več kot -dovoljni. Deželna študija za sanacijo tal pod Ribiškem naseljem Deželni odbor je na predlog odbornika za civilno zaščito Di Benedetta izdal dovoljenje za izvedbo podrobne geološke študije o nestabilnem območju, na katerem stoji Ribiško naselje v devinsko-nabrežinski občini. Po opozorilu krajevne občinske uprave je namreč pristojna služba deželne direkcije za civilno zaščito ugotovila, da se tla pod Ribiškim naseljem udirajo, v zadnjem letu še posebno občutno, kar se že močno in hudo pozna na zgradbah. Omeniti velja, da so oblasti zgradile to naselje istrskih beguncev konec petdesetih let na močvirnatem območju, ki so mu domačini pravili Bokadin. Vzroke za sedanjo nestabilnost tal pa je treba iskati tudi v dejstvu, da so območje prekrili z materialom različne narave in da je naselje bilo zgrajeno hkrati. Odbornik Di Benedetto je povedal, da bo raziskava potekala s pospešenim ritmom in da bodo na njegovi osnovi skušali čim prej sanirati geološko načeto območje. V zdravstvenem okraju bodo pričeli delati terminali Na sedežu devinsko-nabrežinske federacije PSI so se sestali občinska svetovalca Burger in Caldi, pokrajinski tajnik Perelli in predsednik KZE Jaco-po Rossini in razpravljali o zdravstvenem okraju s sedežem v Nabrežini. Burger in Caldi sta naglasila, da obstajajo po odprtju centra, ki je bilo marca, še vedno velike težave za občane, saj kompjuterski terminali še ne delujejo in je zato nemogoče izdajati upravnih dokumentov in morajo zato občani drugam. Tajnik Perelli je naglasil pomen strukture in dejal, da morajo usluge dobro delovati, zanje pa se je treba še posebno zanimati z upravnega gledišča in polemično dodal, da to tudi zato, ker sedanja občinska uprava slabo vodi občino. Predsednik KZE Rossini je dejal, da bodo povezave s terminali pričele delovati prihodnjega januarja. Cim prej bodo aktivirali tudi souprav-ni odbor, ki bo moral koordinirati delovanje okraja. KZE je že vprašala Občino Devin-Nabrežino, Občino Zgonik in rajonski svet za zahodni Kras. Upravni svet KZE bo v kratkem sprejel tudi pravilnik nove strukture. Pred dnevi se je sestala kulturna komisija PSI, sestanku je prisostvoval tudi pokrajinski tajnik Perelli. Obravnavali so vprašanje gledališča Verdi in problem ureditve mestnih muzejev. Govor je bil o muzeju Revoltella in drugih strukturah. Še ves mesec december v Kulturnem domu Bogata dokumentacija o zgodovini slovenskega športa na Tržaškem Slovenski šport je bil v teh dneh v središču naše pozornosti. Ob veliki slovesnosti, ki je bila pretekli petek v tržaškem Kulturnem domu, je 120. obletnico delovanja slovenskega športa v Trstu obeležila tudi lepa in pregledna razstava o slovenskem športu v Trstu, ki jo je pripravil Odsek za zgodovino pri NŠK v Trstu. »Dober mesec dni dela smo imeli z zbiranjem gradiva za to razstavo«, nam je v razgovoru povedal zgodovinar in sodelavec Odseka Aleksij Kalc, ki nam je naštel še imena drugih sodelavcev, udeleženih pri zbiranju gradiva za razstavo in ki so: Dragica Maver, Giuliana Gerdol, Sandi Volk in Daniela Rupel, medtem ko je bil zunanji sodelavec za vezne tekste pod fotografijami in dokumenti prof. Aldo Rupel. Razstava bo odprta še ves mesec december. Kako bi jo v kratkih besedah predstavili našim bralcem? »Razstava sama je nekakšno dopolnilo vsemu, kar je bilo napisanega in izrečenega ob tokratni pomembni obletnici. In ker je šport tisti, ki lahko, poleg glasbe, najbolj združuje meščane obeh narodnosti, so vsi vezni teksti dvojezični, kar predstavlja priložnost za vse, da si razstavo ogledajo.« Gradivo o športu in športni dejavnosti, s katerim Odsek za zgodovino pri NŠK razpolaga, je bil zelo obsežno. Izbrati je bilo treba zato najpomembnejše in najbolj značilne fotografije, dokumente in druge eksponate in jih predstaviti tako, da je razviden razvoj slovenskega športa od tistega daljnega leta 1869, ko se je rodila zamisel, da bi v Trstu ustanovili Južni Sokol, a oblasti tega niso dovolile do leta 1882, ko so se razmere v toliko spremenile, da je lahko Sokol resnično pričel s svojo dejavnostjo. »Tokratna razstava je prav gotovo ena najobsežnejših in največjih, ki jih je naš odsek pripravil. Obsega okrog 80 kvadratnih metrov raznih eksponatov, povečini slik, pa tudi arhivsko gradivo, ki smo ga dobili iz državnega arhiva v Trstu in še razne predmete, kot pokale in drugo, ki razstavo popestrijo.« Najstarejši eksponati na razstavi imajo seveda tudi ,, večjo vrednost, čeprav, je dejal naš sogovornik, imajo 0 , doma prav gotovo shranjenega še marsikaj gradiva, ka ga zgodovinske vrednosti se niti ne zavedajo. ^ Na razstavi je zelo podrobno obdelano obdobje obema vojnama, ko so fašistične oblasti prepovedale °®]rat. nost našim društvom in so mnoga od teh, na primer ta nj na mladinska društva, stopila v ilegalo in so si njihovi . pomagali tako, da so organizirali razne planinske po ali ilegalne tekme in tako nadaljevali z delom. Zelo zanimiv je tisti del razstave, ki obsega povojn obdobje na področju športa, tja nekje do leta 1952. »V prvih povojnih letih je bilo zelo bogato skupno de . vanje slovenskih in italijanskih športnikov, ki se ie,_ za,uCji političnih dogodkov v letu 1948, ohromilo, če ne ie si prekinilo, in tako za vrlo tudi slovensko športno dejav Eksponati za to obdobje so na tokratni razstavi prvič p stavljeni.« ,n Dva panoja sta namenjena Športnemu združenju Bor Zvezi slovenskih športnih društev v Italiji. ^ »Ustanovitev Športnega združenja Bor je bila za šport, predvsem pa za slovenski šport v našem mestu l ■ no pomembna. Športna društva v vsej okolici so se o Q la, ali pa so zrasla nova, prebivalstvo se je začelo Ponbstoj zavedati važnosti in pomena, ki ga ima šport za naš o _ in napredek na območju, kjer živimo. Kot je osrednj® F ^ slava nazorno pokazala, je bilo tudi združenje Bor ti®‘ > ^ je sprejelo v svoje roke prapor Sokola in s tem obljubi bo z njegovo tradicijo nadaljevalo.« . .fl Organizatorji razstave si sedaj samo želijo, da bi ogledalo čim več ljudi. Predvsem si jo lahko ogledajo^, no, ko je v Kulturnem domu kakšna prireditev ali Pr ^jtva va. Za šole pa bo razstava na ogled po dogovoru. v °,0de' šol se lahko po telefonu na štev. 733086 dogovorijo s jj, lavci Odseka za zgodovino, ki bode šolarjem in dij radi razstavo tudi obrazložili. (N. L.) Na pobudo Združenja književnikov Primorske Literarni večer v Saležu Občinska knjižnica v Saležu in Združenje književnikov Primorske sta nastala približno v istem času, letos spomladi. Daljna sorodnost obeh ustanov pa ima vsekakor stično točko v knjigi, kajti eni jo pišejo, druga pa jo ohranja in posreduje bralcem. Ob takšnih povezavah se je porodila misel, da bi Združenje književnikov Primorske med ustvarjalci z obeh strani meje sprožilo akcijo, da bi prispevali v knjižni fond novoustanovljene knjižnice. Akcija se je zaključila sredi novembra, na povabilo pa so se z eno ali več knjigami odzvali: Nevin BIRSA, Ivan ČRNIČ, Marij ČUK, Rafko DOLHAR, Franjo FRANČIČ, Jože JANEŽ, Danilo JAPELJ, Dušan JELINČIČ, Marija MISLEJ, Zlatka OBID-LOKA- Srečanje županov Včeraj sta se sestala novi milj-ski župan Jacopo Rossini in tržaški župan Richetti, ki je voščil svojemu kolegu uspeh pri delu. Oba župana sta naglasila tudi pomen, ki ga bo imelo sodelovanje med sosednjima občinskima upravama. TOS, Boris PAHOR, Boris PANGERC, Aleksander PERŠOLJA, Janez POV-ŠE, Aleksij PREGARC, Štefan REMIC, Stojan RŽEK, Vlado ŠAU, Jožek ŠTUCIN, David TERČON, France TOMŠIČ, Marjan TOMŠIČ, Sergej VERČ in Aldo ŽERJAL. Sveženj knjig pa je prispevala knjižnica France Bevk iz Nove Gorice. Bogastvo zbranega gradiva ni v količini, temveč v zavesti udeležencev akcije, da so s svojo gesto priznali knjižnici dragocenost njenega poslanstva sredi tržaškega Krasa, kjer je še kako pomembno, da se očuva in ohranja za prihodnji čas dan na dan ogrožena slovenska beseda. Mnoge knjige, ki so jih prispevali primorski avtorji, so podpisane ali nosijo posvetila. Akcija Združenja književnikov Primorske je sicer zaključena, vendar je samo po sebi razumljivo, da, kdor želi prispevati v knjižnično zbirko, to lahko vsak trenutek tudi stori, ali ob predaji ali kadarkoli. Uprava knjižnice in Združenje književnikov Primorske sta se dogovorila, da bo predaja knjig v petek, 1. decembra, ob 20. uri v Saležu. Izročitev knjig bo povezana z literarnim večerom, na katerega so bili Beličič, Marij pelj, Aleksij Pregare, David Terčon, Jolka Milič m Duško Jelinčič. Kulturni spored bo zaokrožil mešani zbor KD Rdeča zvezda, ki ga vodi u sporei Rdeča Marta VVerk-Volk. .postavimo Miklavža na knjigo! .knjigo ob Miklavža? .ali še najbolje KNJIŽNO DABH° v Miklavževo vrečo! vam jo napolni s posebnimi popusti od 10% do 50%! v Ul. sv. Frančiška 20, v TRS^ Nove reakcije na vladni predlog za zaščito Slovencev Maccanicov osnutek v ocenah SSk in nekaterih tržaških politikov te J^a. tržaškem in širšem političnem prizorišču se vrstijo Veri 6 na Maccanicov zakonski osnutek za zaščito Slo-p 'rev' ki ga je pred nedavnim odobrila italijanska vlada. .rročnjim je osnutek ocenil tržaški pokrajinski svet Dnlr' ln s^cer zlasti tiste njegove dele, ki zadevajo tržaško p. raltno. Včeraj pa je tiskovna agencija ADN-KRONOS iz osn a Rjavila daljši dopis, ki prinaša ocene Maccanicovega p ka nekaterih vidnih tržaških politikov. v k °^raiinski svet SSk je predsinočnjim odobril resolucijo, Po n!6ri ie zel° kritično ocenil vladno besedilo. To besedilo p. mnenju tržaške SSk »dejansko zmanjšuje stopnjo zaščite, IonaZa tržaško pokrajino jamčita Posebni statut priložen k So, inskemu memorandumu in Osimski sporazumi«. V re-qr ,ciji je nadalje poudarjeno, da z osnutkom prihaja do co r?69a omejevanja individualnih pravic, med temi pravita 0 rabe slovenščine v odnosih z oblastmi, ki je zajamče- vi , 6 *e po mednarodnih sporazumih, ampak tudi po usta-1 se je leta 1982 nedvoumno izreklo ustavno sodišče. ij0 ‘^^k,« je rečeno v resoluciji, »si bo prizadevala, da pride ril Premembe besedila v parlamentu, v nasprotnem primesi ?a *3° Prisiljena poseči na mednarodni ravni, da doseže sala VanJe mednarodnih dogovorov, ki jih je Italija podpi-iu Poleg tega resolucija omenja druge vidike življenja (j6j ala manjšine in ugotavlja, da je po eni strani pozitivno kon V°' ^a Je vlada končno sprejela osnutek zaščitnega za-p0, a ter s tem priznala obstoj manšinskega vprašanja in Po aza*a željo, da se to vprašanje reši. Po drugi strani pa je deVfl enlu tržaške SSk osnutek »omejevalen, tako kar za-?ad 0Zemijer na katerem se zaščita uveljavlja, kot tudi kar živliVa- P°samezna področja družbenega in gospodarskega d0J.Pia slovenske narodnostne skupnosti, saj ne vsebuje p0 ozemeljske in gospodarske zaščite, ki so temeljnega ®na za zagotovitev obstoja in razvoja manjšine«. Vp : lskovna agencija ADN-KRONOS v svojem dopisu pra-re'I Maccanicov osnutek v Trstu naletel na zelo različne g0v Cl!e' a da so si vsi edini v tem, da »se vsaj ponovno Pra ri<<> Nato navaja ocene, ki so jih podali tržaški župan 3io p° Mchetti (KD), poslanca Willer Bordon (KPI) in Ser-(Pgj.k-oloni (KD), deželni odbornik Gianfranco Carbone 1 ln senator Stojan Spetič (KPI). Po mnenju Richettija je »zakon sprejemljiv tak, kot je, čeprav bi bil potreben kak popravek«. Tako bi npr. po njegovem zakon moral natančneje opredeliti, na kak način naj bi zainteresirani občani Vzhodnega in Zahodnega Krasa zahtevali' od svojih občinskih izpostav dvojezične dokumente. Za Richettija je vsekakor pravilno, da se zaščita omeji na ti dve okrožji, ker bi »njena razširitev na ostala okrožja bila pretirana in bi postavljala problem priviligira-nih delovnih mest za dvojezične ljudi.« Bordon je tako-le povedal: »Menim, da je ta vladni ukrep res važen kot spodbuda k razpravi o vprašanju manjšine, toda ne prinaša nič novega in po mojem je absolutno nezadosten, ker jemlje na znanje in potrjuje že obstoječe stanje. Po mojem pa je glavna stvar neka druga. Nova dogajanja na evropskem Vzhodu, porušenje Berlinskega zidu, odprtje carinskih zapornic leta 1993 nas ne morejo najti zaposlene s takšnimi "drobnarijami". Današnja zaskrbljenost zaradi delovnih mest, ki naj bi bila privilegij dvojezičnih, je simptom, da smo še daleč od "kulture sožitja", ki je resnična stvar, za katero se moramo boriti.« Za Colonija je Maccanicov predlog »zadostno razčlenjen in upošteva različne situacije na teritoriju, ker v mestih Trst in Gorica ne uvaja umetnih dvojezičnih mehanizmov ali rezerviranih delovnih mest«. Po njegovem gre v bistvu za »racionalizacijo dejanskega stanja, ki ne bi smela sprožiti revanšitičnih procesov ali groženj«. Carbone meni, da so »kritike, ki dežujejo na Maccanicov predlog, nekaj fiziološkega za določen ambient, v katerem se kritizira kateri koli ukrep, ki zadeva Slovence. Meni pa se ta zakon zdi uravnovešen,« je dejal Carbone in pristavil, da v osnutku je implicite predvideno štetje manjšine, »čemur smo mi kot stranka proti«. Po mnenju Spetiča »smo s tem zakonom daleč poti zaščitno ravnijo, predvideno v letih hladne vojne. Zdaj (v členu 19) skušajo celo spremeniti mednarodne dogovore izpred 35 let in ratificirane v italijanskem parlamentu«. Spetič pa je pristavil, da je »pripravljen na tvoren dialog za dosego častnega dogovora. Toda zakon mora vsaj zagotoviti zaščito od Trbiža do Milj, se pravi na pasu s strnjenim slovenskim življem. Na tej osnovi je razprava mogoča,« je zaključil. 0 razstavljenih delih je spregovoril Jože Pirjevec Poetika Zorana Mušiča od sinoči v Galeriji TK Za razstavo najbolj znanega slovenskega umetnika Zorana Mušiča, ki so jo sinoči otvorili v galeriji Tržaške knjigarne, je vladalo res veliko zanimanje. Sinoči se je v galerijskih prostorih zbrala kar majhna množica obiskovalcev -tudi takih, ki običajno ne obiskujejo galerije - ki so si prišli ogledat razstavljena dela (gre v glavnem za grafike v različnih tehnikah in za dve olji). Kot najavljeno umetnika, ki je letos praznoval 80. leto starosti, iz zdravstvenih razlogov hi bilo, zato pa so v galeriji predvajali 20-minutni film, ki ga je za tretjo mrežo RAI pripravila Ivana Suhadolc. O Mušičevih delih pa je spregovoril prof. Jože Pirjevec, ki je omenil umetnikove stike s Černigojem in ugotavljal, da je bil Mušičev vpliv na tržaško ustvarjalnost večji, kot si predstavljamo. Omenil je tudi njegovo edinstveno življenjsko pot, ki ga je iz uboštva pripeljala na »elizejske poljane«. Kljub temu, je dejal Pirjevec, pa je Mušič ostal zvest svojim likovnim in življenjskim izhodiščem ter z velikim čutom za materijo in njeno prvinskost upodabljal svet, iz katerega izhaja. Na sliki (foto Magajna); posnetek s sinočnje otvoritve. Edinstven likovni trenutek za vzgojo prizadetih otrok Z današnjim odprtjem ob 17. uri, se v sejni dvorani novega sedeža Hranilnice in posojilnice na Opčinah začenja enkratna likovna razstava, h kateri je na pobudo organizatorjev Sklada Mitje Čuka pristopilo petdeset likovnih ustvarjalcev iz zamejstva, Slovenije in Furlanije. Poglavitni namen razstave je predvsem humanitarnega značaja, razstavljena dela, ki so jih priznani in manj priznani umetniki dali na razpolago openski ustanovi, bodo danes ponudili na licitaciji. Izkupiček bo namenjen odkupu stavbe na Proseški ulici, v kateri je Sklad uredil sedež in vzgojno središče predvsem za strokovno pomoč prizadetim otrokom. Tej plemeniti akciji so naklonjeno prisluhnili člani Društva zamejskih likovnikov, nato pa še člani Furlanskega društva naivcev in dijaki učiteljišča A. M. Slomšek. Zamisel je že dolgo tlela, ni je bilo tako lahko uresničiti. razveseljivo pa je bilo nato dejstvo, da so se k pobudi pridružili tudi nekateri italijanski umetniki. Odziv je bil takojšen in zadovoljil, tako da je sedaj zbranih več kot 70 del. Obenem je en-kratnost dogodka v tem, da združuje od najbolj znanih do manj znanih imen, da ponuja razstava široko in raznoliko izbiro, od akvarela, jedkanice, olja do grafike, skulpture, lepljenke. Pa še dejstvo, da se v njem prepletata velikodušna skrb za prizadetega otroka in likovni umetniški izraz, (dam) Sklep z zadnje seje devinsko-nabrežinskega sveta Slovenska zbora iz Devina bosta od Občine odkupila svoj sedež Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin so postali lastniki poslopja v središču Devina, ki so ga pred nedavnim popolnoma prenovili in si v njem iz ruševin rastlinjaka uredili dostojen sedež. Devinsko-nabrežinski občinski svet je namreč na seji, na kateri se je zbral v torek, z večino glasov sklenil, da poslopje, ki je bilo doslej občinsko, proda zadrugi Grmada-Devin, ki so jo člani zborov ustanovili prav z namenom, da bi lahko odkupili stavbo. V ta namen so tudi dobili pomemben prispevek iz Sklada za Trst. Za prodajo poslopja so na torkovi seji glasovali svetovalci SSk, KD, neodvisni Tuta, Certo in Baici ter komunist Iskra, ostali svetovalci KPI in PSI pa so se vzdržali. V razpravi sta komunista Depan-gher in Širca povedala, da se ne moreta strinjati s prodajo, ker je KPI načelno proti odtujevanju občinskega premoženja in ker bi dvoranica Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin morala biti na razpolago vsem krajevnim kulturnim in političnim organizacijam oziroma dejavnostim. Podobno stališče je zavzel tudi socialist Burger in pristavil, da zbora že zdaj razpolagata s stavbo v Devinu, čeprav je občiska last. Predstavnik SSk Brecelj pa je poudaril, da ne gre za prodajo občinskega poslopja kateremu koli privatniku, ampak zadrugi zborov, ki opravljata pomembno kulturno poslanstvo in brez udarniškega dela katerih, bi namesto čedno urejene stavbe v središču Devina še danes stale razvaline. Župan Brezigar je natančneje osvetlil kupo-pro-dajno pogodbo in omenil, da se je zadruga Grmada-Devin pisno obvezala, da bo dajala svoje prostore na razpolago tudi drugim društvom s sedežem v Devinu. Župan Brezigar je na začetku seje občinskemu svetu posredoval nekaj pomembnih sporočil. Povedal je, da se po sklenitvi pogodbe s podjetjem ACEGA napeljava plina v občini nadaljuje s pospešenim ritmom. Da bi natančneje ugotovili število bodočih uporabnikov, pa občinskaa uprava skupno s podjetjem ACEGA vabi vse občane, ki so zainteresirani, da vložijo prošnje za priključitev na plinsko omrežje. Podčrtati velja, da te prošnje niso prava naročila. Napisati jih je treba na obrazcih, ki so na županstvu v Nabrežini, vložiti pa jih je mogoče vsako soboto od 9. do 12.30, in sicer najpozneje do 11. februarja 1990. Župan je nadalje na začetku seje povedal, da je prejel od svetovalca Norberta Ouadrac-cija sporočilo, da izstopa iz svetovalske skupine MSI (katere je sicer doslej bil edini predstavnik) in se ima za neodvisnega. Devinsko-nabrežinski občinski svet je na torkovi seji obravnaval še vrsto drugih vprašanj. Ob nasprotovanju svetovalcev KPI je odobril načrt za gradnjo razglednega stolpa na vrhu Grmade, ki je delo arh. Danila Antonija. Kot je povedal svetovalec Vocci, so komunisti proti temu načrtu, ker bi uprava morala izdelati načrt za upravljanje okolja v celotni občini, preden bi izvajala posamezne posege. Njegovim izvajanjem pa je repliciral odbornik za okolje Tuta, in sicer rekoč, da je občinska uprava obrazložila svoj program posegov v okolje v celotni občini, že ko je poverila arh. Antoniju izdelavo načrta. Med zadnjimi točkami na dnevnem redu je bila izvolitev dveh predstavnikov v soupravni odbor socialno-zdrav-stvenega okraja v Nabrežini. Občinska uprava je predlagala dva kandidata, in sicer dr. Vido Legišo-Ušaj ter Sergia Bressanija, KPI pa je ob podpori PSI kandidirala svojega svetovalca Depangherja. Po volitvah je župan proglasil za izvoljena prva dva kanidata, komunisti pa so ta izid kontestirali, ker naj bi volitve ne potekale po pravilnem postopku. ■ V tržiško bolnišnico so včeraj popoldne sprejeli na zdravljenje 24-letno Anastasio Koršič iz Ul. Damiano Chiesa 91. Dekle se je nekaj pred 15. uro z avtom peljala proti Tržiču, ko je pri Štiva-nu iz še nepojasnjenih razlogov zapeljala s ceste in udarila ob skale, pri čemer je avto odbilo in prevrnilo na streho. Na kraj nesreče je takoj prihitel reši-lec iz Tržiča, ki je ranjenko zapeljal v bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da se je udarila v prsni koš in da bo okrevala v desetih dneh. Izvide nesreče je opravila prometna policija. Združenje aktivistov in invalidov NOB proslavilo 29. november Z zaskrbljenostjo nad razpleti v Jugoslaviji ^dilner,®1^6. aktivistov in invalidov narodnoosvo-6rho prrfi °-*a na Tržaškem je v sredo priredilo in-■ 6va sf.S.av° v počastitev 29. novembra, rojstnega , 2a . balistične federativne republike Jugoslavi- t’obalt,0'kraPškL°|nost je imel° žen gosteh predsednika °v- Marifl8^6 ^veze združenj borcev NOV iz Kopra ,.6tlj borce ikrama in podpredsednika Zveze zdru-i.y°ranic v Slovenije tov. Lada-Damjana Poharja. ■ ■ Po1- .na sedežu Odseka za zgodovino NŠK v 1, ^etroni ■ U uusena za zgouovmo rssiv v ar je samMia za to priložnost polno zasedena, z eraciip potrdilo, zlasti v teh dneh, navezanost j9pdovins^aktivistov, invalidov in borcev NOB na Ncu m'J\u na en- avn°jske sklepe 29. novembra 1943 v j arinimi r' razočaranje in zaskrbljenost nad dra-Sl°veni..azPleti sedanjega dogajanja v Jugoslaviji bn'Let°šnii na dm9i strani. v 11 PrazničrfraZnik SFRJ zaradi tega žal ne more rri Matični s,° deležen, kot je bil še leta nazaj tako rtm . je v ov®niji kot med Slovenci izven njenih jn kil Jože v°dnem pozdravu prisotnim in gostom WaPcj°v NnRten v imenu Združenja aktivistov in Itai °. zaskrhn na Tržaškem in pri tem izrazil glo-OgTii had lenost, ki vlada tudi med Slovenci v tlim ia v j,it,an,ilmi razmerami in nad razvojem dola Potenri°S aViji *n Sloveniji, ki mu v tem tre-Ža) .iitično voh111^ Pritisk°v na slovensko državno videti m - Sfvo ter na slovenski narod v celoti, Oata mish?0brega- . 10 Abram i,a v sv°jem izvajanju navezal tov. ' 1 se je s preprosto, jasno in pošteno besedo ozrl na vzroke sedanjega dramatičnega stanja v Jugoslaviji in Sloveniji. V času ko skoraj vse države vzhodne Evrope razbijajo spone tako imenovanega realnega socializma in njegovih degeneracij, ko si nezadržno utirajo pota zahteve po svobodni, humani in pluralistični človeški skupnosti, ko se rušijo zidovi blokovskih antagonizmov, ko vstaja zarja trdnejšega sodelovanja in miru v svetu s perspektivo Evrope enakopravnih narodov, odraža sedanje dogajanje v Jugoslaviji - je dejal Mario Abram, - nepojmljivo zaostajanje za tem razvojem, ki grozi, da izloči Jugoslavijo iz evropskega konteksta. Danes se v Jugoslaviji in v Sloveniji bije velika bitka med dvema nasprotujočima se konceptoma, na eni strani za tako Jugoslavijo, kakršna je nastala na temeljih AVNOJA kot država enakopravnih in suverenih narodov in republik, na drugi za Jugoslavijo prevlade večjega naroda nad manjšimi, za prevlado centralizma in hegemonije, kar je bil in ostaja tudi osnovni cilj mitingaških pohodov. Jasno je - je dejal tov. Abram - da smo za avnojsko Jugoslavijo, za državo, v kateri naj izginejo monopoli in se uveljavi ljudska volja prek konkurence idej, gospodarstva itd. Danes - je dejal govornik - bi nam še kako bil potreben osnovni koncept Osvobodilne fronte kot izraz najširših interesov vseh plasti slovenskega naroda. Utrjevati moramo, kar nam je v jugoslovanski državi resnično skupnega, vendar edino le po poti demokratičnega dogovarjanja, ne pa mitingaških siljenj metod in konceptov, ki so nesprejemljivi za suverenost slovenskega naroda v okviru Jugoslavije. Po izvajanju tov. Abrama se je razvila odkrita in mestoma tudi čustveno motivirana razprava, v kateri sta se prepletala trezna realnost in optimizem, da se v matični državi slovenskega naroda ne bi zgodilo nič dramatično nepopravljivega in da bi razum prevladal nad nacionalistično nestrpnostjo. V imenu pokrajinskega združenja ANPI je spregovoril tajnik Dušan Košuta, v imenu Združenja političnih preganjancev pa Srečko Colja. Predno je spregovoril tov. Mario Abram je podpredsednik ZZB Slovenije tov. Lado Pohar s primernimi besedami izročil predsedniku Združenja aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem, Srečku Colji, plaketo »4. julij« Zveze združenj borcev Jugoslavije, ki mu je bila uradno podeljena že pred dvema mesecema, ki pa je takrat ni mogel osebno prevzeti, članica odbora Združenja Anica Udovič pa je izročila priznanje Osvobodilne fronte s kolajno nekdanjima aktivistoma OF Santu Carliju iz Gropade in Žiti Gabrieli-Gabrovec, ki bi jo tudi morala prejeti v času podeljevanja teh priznanj. Za uvod in za zaključek tega srečanja oz. proslave 29. novembra je Oskar Kjuder, stari partizanski borec, zaigral na svojo harmoniko nekaj partizanskih in ljudskih melodij, Stane Raztresen pa je povedal manj znan esej iz literarne zapuščine Andreja Budala, (jk) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Stanislav Širca Pogreb bo danes, 1. decembra, ob 13. uri iz goriške bolnišnice sv. Janeza od Boga v mavhinjsko cerkev. Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene. Žalujoči svojci Mavhinje, 1. decembra 1989 Ob smrti Stanka Širce izreka de-vinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti globoko občuteno sožalje prizadeti družini. 1. 12. 1977 1. 12. 1989 Dr. Angelo Kukanja Vedno se te spominjajo tvoja žena, sorodniki in prijatelji Trst, 1. decembra 1989 Pod pokroviteljstvom ZSKD in Občine Dolina KD Valentin Vodnik - KD Fran Venturini - KD Primorsko PD Slovenec - KD France Prešeren Ponižani in razžaljeni Pesmi zatiranih narodov MePZ ROŽ iz Šentjakoba na Koroškem Zborovodja Lajko Milisavljevič Režiser Marjan Šticker Jutri, 2. decembra, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. ENEL OBVEŠČA da bo prekinil dobavo električne energije zaradi popravil, v nedeljo 3 decembra, od 6.00 do 9.30 v sledečih krajih: OBČINA DOLINA: Boršt, Zabrežec, Jezero, Hrvati, Draga, Gročana, Pesek. Iz varnostnih razlogov je treba ravnati z električnimi napeljavami in aparati kot da bi bili pod električno napeljavo. ENEL si pridržuje pravico, da ponovno vzpostavi električni tok predčasno brez predhodnega obvestila. Tržaška knjigarna obvešča svoje cenjene stranke, da bo v ponedeljek, 4. decembra, poslovala po običajnem urniku. _________gledališča_____________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989-90 Tržaški Te-atro Slabile sporoča, da je danes zadnji dan za vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Nocoj ob 20.30 (red prost) bo ponovitev predstave gledališča Teatro di Roma z Goldonijevim delom UNA DELLE UL-TIME SERE Dl CARNOVALE. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju: odrezek št. 4. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 5. do 10. decembra bo il Piccolo Teatro iz Milana predstavil delo Itala Sveva LA RIGENERAZIONE. Režija En-rico D'Amato. V abonmaju: odrezek št. 3B. Abonenti, ki so odrezek že uporabili imajo 50-odstotni popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Danes ob 18. uri bo v Mali dvorani gledališča Verdi srečanje z znano pevko Magdo Olivero o operi ADRIANA LAN-COUVREUR. Jutri, 2. t. m., ob 20. uri (red A) bo v gledališču Verdi premiera opere F. Cilee ADRIANA LANCOUVREUR. Režiser Alberto Fassini, dirigent Daniel Oren. V ponedeljek ob 18. uri bo v Mali dvorani gledališča Verdi v okviru VIDEO REVIJE na sporedu SEVILJSKI BRIVEC. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA V soboto, 9. decembra, ob 20.30 premierska predstava STORIE D'AMORE. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Laura Tavanti, Ariella Reggio, Carlo Montagna, Mimmo Lo Vecchio. Predstava je v abonmaju. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. kino ARISTON - 17.00, 22.00 L'attimo fuggen- te, i. R. VViliams. EXCELSIOR - Ciklus »Alpe Adria Ci-nema«: 15.00 Mala pljačka vlaka, 17.00 Ritam zločina, 19.00 Rani snijeg u Miinchenu, 21.00 Die Nacht des Marders, 22.45 Der Siebente Kontinent. EXCELSIOR AZZURRA - Ciklus »Alpe Adria Cinema«: 15.15 Film di anima-zione della Zagreb Film, 17.15 Film di animazione di Guido Manuli e Osvaldo Cavandoli, 20.45 Nostos - II ritorno, 22.30 Selezione di medio e cortometraggi croati. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Fratelli d’I-talia, i. Massimo Boldi, Sabrina Salerno, Jerry Cala. NAZIONALE II - 16.30, 22.10 Non guar-darmi, non ti sento, kom., i. Gene VVilder, Richard Pryor. NAZIONALE III - 16.30, 22.10 II cavallo e mio, porn., □ D NAZIONALE IV - 16.20, 22.10 Senza in-dizio, kom., i. Michael Caine. GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Black Rain - Pioggia sporca, dram., i. Michael Douglas. MIGNON - 16.00, 22.15 Indiana Jones e 1'ultima crociata, pust., i. Sean Conne-ry, Harrison Ford. EDEN - 14.30, 22.00 Folli notti di piace- re, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Batman, i. Jack Nicholson, Kirn Basinger, Michael Ke-aton. LUMIERE - 16.00, 22.00 In una notte di chiaro di luna. ALCIONE - 17.00, 22.15 Rosalie va a fare la spesa, r. Percy Adlon. RADIO - 15.30, 21.30 Brucia sesso bru-cia, porn., DO Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom DO koncerti Svet slovenskih organizacij vabi v ponedeljek, 4. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na koncertno izvedbo opere Ubalda Vrabca TOLMINSKI PUNTARJI. Prodaja vstopnic v Kulturnem domu od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta. Societš dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 4. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil AMADEUS PIANO TRIO. Musič Club Tor Cucherna Nocoj ob 22.30 večer s pevko Anno LAUVERGNAC. Na klavir jo bo spremljal Franco Vallisneri. včeraj-danes Danes, PETEK, 1. decembra 1989 BOŽENA Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.58 - Luna vzide ob 10.21 in zatone ob 18.45. Jutri, SOBOTA, 2. decembra 1989 TIHOMIR PLIMOVANJE DANES: ob 4.13 najnižja -3 cm, ob 9.52 najvišja 42 cm, ob 17.06 najnižja -52 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1031,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 27-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvia Tuniz, Federica Basile, Alessandro Jurman, Nicole Per-sich, Elisa Tamai, Andrea Grillo, Alexan-dra Cilia, Tania Sinigoi. UMRLI SO: 91-letna Čarobna Dane-lon, 78-letna Ida Riccobon, 90-letni Sal-vatore Cretella, 48-letna Carmela Vinci vd. Mattiello, 57-letna Edda Zanetti por. Millotti, 65-letni Luciano Haipel, 82-let-na Viola Vallon por. Cuscito, 88-Ietna Emilia Giraldi, 86-letna Clara Škerlj, 85-letni Narciso Moratto. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. novembra, do sobote, 2. decembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti Bi radi preživeli z nami najdaljšo noč v letu? V Zagrebu ali Varaždinu za 198.000 lir ali v Moskvi ali Leningradu za 1.320.000 lir. Za informacije tel. na št. 200150 od 19. do 21. ure. Bližajo se prazniki! Parfum je lepo darilo za vsakogar. Naše cene so: OPIUM 50ml 56.000 lir JAZZ 100ml 46.000 lir TRUSSARDI 50ml 34.000 lir (za moške) Parfumerija 'KOZMETIKA 90' Opčine - Narodna ul. 118 KD Rdeča zvezda in Združenje književnikov Primorske vabita na Literarni večer primorskih književnikov Danes, 1. decembra, ob 20. uri v občinski knjižnici v Saležu. Nastopil bo domači mešani pevski zbor Rdeča zvezda. Ob tej priložnosti bodo knjige darovali občinski knjižnici. Vabljeni! SKLAD MITJA ČUK vabi danes, 1. decembra, ob 17. uri na odprtje razstave z licitacijo v dobrodelne namene Pomagajmo otrokom v sejno dvorano Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 2 Dela 50 umetnikov bosta predstavila prof. Milko Rener in g. Claudio Martelli. SKD Igo Gruden in Občina Devin-Nabrežina organizirata večerni šanson Vrtnica na klavirju v izvedbi Svetlane Makarovič V torek, 5. decembra, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni! razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, prireja jutri, 2. decembra, ob 18.30 tradicionalno VESELO MIKLAVŽEVANJE. Angelčki bodo zabavna darilca za klu-bovce in vse prijatelje pripravljali že ob 18. uri. Vabljeni v velikem številu. SKD Vigred prireja jutri, 2. decembra, ob 19. uri v prostorih osnovne šole MIKLAVŽEVANJE z nastopom dramske skupine in otroškega zborčka. KD Kraški dom priredi MIKLAVŽEV SEJEM KNJIGE v Bubničevem domu v Repnu s sledečim urnikom: jutri, 2. decembra, od 15. do 16. ure in v nedeljo, 3. decembra, od 10. do 13. ure. Ob tej priliki bo v nedeljo, 3. decembra, ob 11. uri lutkovna predstava KAM LETIJO BALONČKI. Vabljeni otroci in starši. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Opčine - Prosvetni dom, MIKLAVŽEV SEJEM bo odprt od jutri, 2., do torka, 5. decembra, od 16. do 20. ure, v nedeljo, od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Knjiga: najprimernejše darilo za vaše drage. SK Brdina - Miklavž bo prinesel v Prosvetni dom RABLJENO SMUČARSKO OPREMO. Čakal vas bo od jutri, 2., do torka, 5. decembra, od 16. do 20. ure, v nedeljo, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Pridite tudi na predstavitev smučarske opreme, ki bo v torek, 5. decembra, ob 17. uri. Predavali bodo tehniki Alpine in Elana. KD Vesna prireja v nedeljo, 3. decembra, ob 17.30 v Domu A. Sirka v Križu PRAZNOVANJE 40-LETNICE MPZ VESNA. Sodeluje tudi dekliški zbor Vesna. KD Primorsko - Mačkolje ter Združenje književnikov Primorske vabita ob Prešernovem rojstnem dnevu na LITERARNI VEČER, ki bo v nedeljo, 3. decembra, ob 17. uri v Srenjski hiši v Mač-koljah. Sodelujejo: Nevin Birsa, Ines Cer-gol - Tavčar, Stojan Ržek, Rafko Dolhar, Edelman Jurinčič, Aldo Žerjal, Franci Černigoj in Boris Pangerc. Pel bo oktet Škofije. KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita ob priliki sv. Miklavža na otroško zabavo SVETLANINO COPRNIŠČE, ki bo v torek, 5. decembra, ob 14.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopila bo Svetlana Makarovič. Društvo slovenskih izobražencev vabi člane in prijatelje na tržaško predstavo opere Ubalda Vrabca TOLMINSKI PUNTARJI, ki bo v ponedeljek, 4. decembra, v Kulturnem domu v Trstu. Na ta dan zato odpade običajni tedenski sestanek društva. V nedeljo, 3. decembra, ob 17. uri bo v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah ansambel Zvezde priredil KONCERT Z DIA PROGRAMOM o pravkar zaključeni turneji po Kanadi in ZDA. Prisrčno vabljeni! KD I. Grbec - Skedenj vabi vse otroke danes, 1. decembra, ob 17. uri na MIKLAVŽEVO RAZSTAVO KNJIG in veselo popoldne z animacijo. KD Rdeča zvezda prireja MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM. Obiščite ga lahko v občinski knjižnici v Saležu v nedeljo, 3. decembra, od 14. do 16. ure, v ponedeljek, 4. decembra od 16.30 do 19. ure in v torek, 5. decembra od 15. do 18. ure. Učenci osnovne šole Finžgar in malčki otroškega vrtca iz Barkovelj vabijo na MIKLAVŽEVANJE, ki bo v barkovljan-skem društvu v Ul. Cerreto 12 v torek, 5. t. m., točno ob 15. uri. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava ZORANA MUŠIČA - slike in grafike. V razstavni dvorani Ljudske knjižnice - Ul. Teatro Romano 7 - je na ogled do 16. decembra razstava ilustracij za otroke PIERA VENTURE. Urnik: ponedeljek, četrtek, petek 16.00-18.00, torek, sreda in sobota 10.00-12.00. V galeriji Al Bastione - Ul. Venezian 15 - bodo jutri, 2. t. m., ob 18. url odprli razstavo LUCIANA CRIVELLARIJA. V muzeju Sartorio je do 21. januarja 1990 na ogled razstava o ruskih baletih Diaghileva. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o čarobnih svetilkah. razna obvestila šolske vesti Ravnateljstvo liceja France Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih danes, 1. decembra, od 18. ure dalje za razrede: 1. a, 1. b, 2. c, 3. a, 4. b, 1. klasični licej, 2. klasični licej in 3. klasični licej; od 19.30 dalje za: 2. a, 2. b, 5. b, 4. a in 5. višjo gimnazijo; v ponedeljek, 4. decembra, od 18. ure dalje za; 3. b, 3. c, 5. a in 4. višjo gimnazijo. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo in pedagoškim licejem vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo v torek, 5. decembra, ob 18. uri. Vedno vam na razpolago PELLICCERIA CERV0 TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah Novopečeni doktorici SUZANI ŠKABAR iskreno čestita KD Kraški dom Srečni mamici Morana in Kristt®n sta rodili novorojenčka D AN JELA . MARKA. ŠD Polet jima čestita m vse naj, naj. mali oglasi Sekcija KPI občine Dolina vabi vse svoje člane na zborovanje komunistov občine Dolina, ki bo danes, 1. decembra, ob 20. uri v dvorani KD V. Vodnik v Dolini na temo: DISKUSIJA V CENTRALNEM KOMITEJU O REFORMAH, KI JIH JE PREDLOŽIL TOV. OCCHET-TO, DRŽAVNI TAJNIK KPI TER O DOKUMENTU, KI GA JE VOLIL CENTRALNI KOMITE. Otvoril bo tov. Boris Kocjančič, sekretar sekcije KPI Dolina, poročilo bo podal tov. Nico Costa, pokrajinski sekretar KPI. SKD Vigred prireja TEČAJ STANDARDNIH IN LATINSKOAMERIŠKIH PLESOV TER ROCK AND ROLLA za odrasle pod vodstvom Davida Poljška. Za informacije in vpisovanja tel. na št. 201102 od 19. do 21. ure. SKD Tabor - Opčine, SILVESTROVANJE 89, ples z ansamblom Fantje s Krasa... med domačimi rožcami. Rezervacije v društvenem baru od danes popoldne, 1. decembra, dalje. Mladinska skupina Pinko Tomažič organizira 6. LOV NA ZAKLAD, prva nagrada teden zimo vanj a v kraju Alleghe. Zbirališče in vpisovanje v nedeljo, 3. decembra, od 9.30 do 10. ure v Bazovici pri kalu. Informacije od 21. do 23. na tel. št. 226446. Galerija Kraške umetne obrti BOR -Nabrežina sporoča, da je odprta BOŽIČNA RAZSTAVA tudi ob nedeljah za ves december od 11. do 18. ure. Sekcije KPI na vzhodnem Krasu vabijo člane na AKTIV, ki se bo vršil jutri, 2. decembra, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z začetkom ob 20. uri na temo: ' Partijsko življenje". BERTO TONKIČ je v Doberdobu najj. žaški cesti odprl osmico, kjer nudi prigrizek in domačo pijačo. . . a RIBARNICA CERKVENIK na Kozin 25, tel. (003866) 81258 obvešča, da n dnevno veliko izbiro svežih mor rib, školjk in rakov. Odprto sak dan od 8. do 11. ure in od 13. do 17- ur nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za sk se priporočamo! za IŠČEM v najem skladišče, primern g Silvestrovo praznovanje. Tel. yl od 20. ure dalje. za. ČREVA IN VSE potrebne začimbe za ^ kol nudi kmetijska trgovina pri ^ Ul. mučenikov v Doberdobu. SpreJ ^ tudi naročila za semenski krompir-(0481) 78072. „e. TRGOVSKA FIRMA import-export s ? dežem v Trstu zaposli računovodji večletno prakso. Pogoji: znanje » ^ čno uvozno-izvoznega poslovanja • čunovodstvu in bankah. Interesenti o pošljejo curriculum vitae na UP Im Primorskega dnevnika, Ul. Monte 6, 34137 Trst, pod šifro ' Rex'. ve. PEKA - VAJENCA z dobro voljo m m seljem do tega poklica takoj zaP ^ pekarna Jerman, Ul. Garibaldi Romjan - Ronke. Tel. (0481) 77710b-PRVOVRSTEN ansambel ponuja sv ^ usluge za Silvestrovo. Igranje zvrsti glasbe po želji. Dogovore^^ ge informacije po tel. obedov. j8. SLAŠČIČARNA zaposli izkušeno pro^j j alko in pomočnico v laboratoriju. 213055. «95, PRODAM motor cagiva aletta °r°77«Q. letnik '85, v dobrem stanju. Tel- 321 PRODAM ford escort cl, letnik 19°'-bro opremljen. Tel. 228628. k0. PRODAM mercedes 190, bele barve, raj nov. Tel. na št. 229486 v popol skih urah. za POTREBUJEMO čistilko, domačinko. ^ čiščenje poslovnih prostorov. B>sa yj upravo Primorskega dnevnika, _ Montecchi 6, 34137 Trst, pod Suro mačinka". , .„mo. HRASTOVA drva za kurjavo prodaja Tel. na št. 421508 po 20. uri. c za ŠOFERJA z vozniškim dovoljenjern a_ zimski čas zaposli Petrolchimica a ^ tiča, Domjo št. 145. Predstaviti 16. do 18. ure. .. -mer DIPLOMIRANI inženir agronomije, ■> j. sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogra tvo išče zaposlitev. Tel. (003865) ,g DAJEM v najem dva boksa za Tel. 228390. aHaia' VIKEND za počitnice na deželi mo v Savinjski dolini, len 882395. ... «; nu- ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji žel]1. “ j. dimo vsakovrstno pomoč tudi yza mernimi stroji, nudimo tudi sem vfSt travnike, gredice in nasade vse . ter rož in dreves, urejamo tudi 0t?FJvSeh nudimo montiranje toplih gred -pel. vrst po najugodnejših cenam (0481) 884161 v večernih urah. prirni RAZVESELITE vaše najmlajše z d‘ - na darili Walt Disney, ki.so v' gjgfocA Opčinah v parfumeriji KU^ 90. 'fr' DRUŽINA išče za otroka varuško s ^ žaškega z vozniškim dovoljenje 575198 v večernih urah. kv in, ODDAM V NAJEM vinograd, ' v kontovelskem bregu. Tel. 215 ajei» MLADA tričlanska družina išče v stanovanje, srednje velikosti, fel-ali v neposredni bližini mes 281521. s ......... i • >rski dnevnik Izkoristite ugodno priložnost in y tite telefonsko številko 77966 LlLfc: LeieiUIlSKU SLfcIVlinv \ Q H Trstu in 535723 v Gorici med o. 12. uro, naslednji dan boste ze V jeli PRIMORSKI DNEVNIK trs' 9,1°° 825 10* 190 203 ll,2°® 9.8 „ o,oi° menjalnica FIXING BANKOVCI ____TUJE VALUTE____ MILAN TRST Ameriški dolar.... 1318,900 1305.— Nemška marka...... 736,750 732.— Francoski frank... 216,130 214.— Holandski florint ... 652,600 649,— Belgijski frank... 35,081 34,500 Funt šterling.... 2065,500 2040,— Irski šterling .. 1948,500 1925.— Danska krona...... 189,820 187,- Grška drahma...... 8,057 7,600 Kanadski dolar.... 1131,200 1090,— 30. H- FIXING TUJE VALUTE MILAN Japonski jen ............ -S Švicarski frank..... “a 598 Avstrijski šiling... ^ 'Lj Norveška krona...... *~'30o Švedska krona ...... 8 457 Portugalski eskudo • «^436 Španska peseta ..... . '05O Avstralski dolar.... lu 1 Jugoslov. dinar ... l49g,l00 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA „.0'67°3l Tele*■ ■ 4l1'6’1 Agencija °ojan Agencija Car zvokov in ritma kitar Pata Methenyja (foto Waltritsch) Melodični zvoki kitar Pata Methenyja (na sliki) so v sredo zvečer očarali se i*10 3 000 oseb, ki so se zbrale na koncertu v Vidmu. Odlični glasbeniki, ki .yavljajo Pat Metheny Group, so v dveurnem programu osrečili prisotne z toičnim izvajanjem jazza, južnoameriških ritmov in melodičnega elektron-*ega rocka, ki so sestavni del Methenyjevih melodij. Ameriški kitarist je z aw rn.° tehniko zaigral na več kot deset različnih kitar, tako električnih kot Kustičnih, ki so mu jih tehniki skrbno uglašali za kulisami, v V Vidmu smo poslušali v glavnem skladbe iz zadnjih Methenyjevih al-jhtnov Stili lite (odlično so zaigrali skladbo Last traln Home) in Letter from Poleg Methenyja so vsi člani njegove skupine pokazali odlično uigra-sl h *n visoko tehnično sposobnost. Lyle Mays je na klaviaturah izvrstno čla 11 9lashenim igram Methenijevih kitar, omeniti pa velja tudi vse druge Po 1 sltuPine " kontrabasista Stevea Rodbyja, bobnarja Paula VVertlca, še lih • ^6i pa južnoameriška člana PMG - Brazilca Armanda Marcala pri tolka-je .ln Argentinca Pedra Aznarja, ki se je pojavljal ob tolkalih, istočasno pa ‘Udi spremljal nekatere skladbe z zanimivimi glasovnimi efekti. (aw) __________ Ženska in njena stvarnost_breda Pahor Madžarski ženski veter prenove V politično vrenje, ki je v zadnjem času zajelo večji del vzhodnoevropskih držav, so se seveda vključile tudi ženske. Njihov pristop do prenovitvenih teženj je opazen tako na osebni ravni kot tudi v porajanju novih izključno ženskih formacij. S. tem se praktično ponovno potrjuje že dokazana resnica, da so ženske iz objektivnih in subjektivnih razlogov, ki jih narekuje njihov položaj v družbi in družini, vselej zagovornice korenitih prenov. Med posameznimi državami seveda obstajajo ogromne razlike, zato jih je treba obravnavati ločeno. Glede specifično ženskega vprašanja je mogoče dogajanje z vsebinskega vidika še najbolj razvejano na Madžarskem. Kot v večini drugih vzhodnoevrosp-kih držav so do začetka letošnjega leta delovale ženske organizacije v okviru vladajoče stranke in uradne sindikalne organizacije. Njihovo delovanje je bilo seveda strogo vezano na vladno politiko, kar se je odražalo s precej uradnim, papirnatim odnosom do položaja žensk. Januarja letos pa je stopil v veljavo nov zakon o združenjih, ki daje veliko več možnosti organiziranja kot v preteklosti. To možnost snovanja novih formacij so v veliki meri izkoristile tudi ženske, ki so se organizirale na raznih ravneh. Najprej so se pravno prijavile na sodišču intelektualke in podjetnice; sledile so jim zagovornice enakih možnosti med državljani obeh spolov. Nato so se povezale ženske, ki imajo zelo številčne družine. Posebne ženske skupine oziroma sekcije so nastale tudi v okviru novih političnih strank, ki so pravzaprav znanilke velikih sprememb. Posebne ženske sekcije že obstajajo pri Socialdemokratski stranki, Stranki malih lastnikov, Ljudski stranki, Federaciji svobodnih demokratov, pri mladinski federaciji Fidesz in pri avtonomnih sindikatih Delavske solidarnosti. , Med naštetimi so ženske še najbolj aktivne pri obeh federacijah. Mladinka federacija Fidesz je, recimo, pred kakšnim mesecem organizirala uspešno protestno manifestacijo proti gradnji elektrarne na Donavi pri kraju Na-gymarcs. Članice Federacije svobodnih demokratov pa so konec septembra z uspelo akcijo opozorile na boleč pojav obubožanja in družbene emargi-nacije žensk. V nov tok dogajanja so se vključile tudi ženske, ki so prej delovale v okviru vladnih sindikatov in ljudske fronte. Junija je namreč nastalo Vsedržavno združenje žensk, v katerega se je vključilo kar 32 organizacij in nad 500 posameznic. Na zgornji sliki: mladi pristašici Federacije svobodnih demokratov. Vprašanje prostovoljne prekinitve nosečnosti je zadnje čase postalo nekakšno stalno jabolko spora, istočasno pa eno izmed meril o pristopu »oblasti« do položaja žensk. Na Madžarskem so pravico do zakonito in v javnih zdravstvenih strukturah opravljenih posegih uzakonili že leta 1956. Od takrat so zakon večkrat spremenili, zadnje zakonsko besedilo s tem v zvezi je začelo veljati prvega januarja letos. V skladu z novimi zakonskimi predpisi smejo nosečnice prekiniti nosečnost v prvih 12 tednih, mladoletnice pa v prvih osmih. Splave lahko opravljajo izključno v bolnišnicah, v katerih pa zdravstveno m pomožno osebje nima možnosti, da bi se zatekalo k pravici do oporekanja iz moralnih razlogov. Vendar poseg ni brezplačen, saj morajo ženske plačati 2.000 forintov, kar je približno četrtina povprečne plače. Zakon med sprejemljive razloge za prekinitev nosečnosti uvršča zdravstvene, evgenične, etične in družbene vzroke. Prošnjo mora podpisati ženska in pridati mnenje zdravnika. Prošnjo mladoletnic mora podpisati tudi vsaj eden od staršev. Zadnje čase se na Madžarskem pojavljajo ponovne zahteve po spremembi zakona, češ da je preliberalen. današn * ii televizijski in radijski sporedi ■ RAI 1 9.40 čktualno: Uno mat lO -jr, , an.: Santa Barbara l0 4n jutranji dnevnik lj Variete: Ci vediamo 12-05 y,reme to dnevnik Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in 8$ j?nevnik in tribuna l4_2o (-.Vtoika: Fantastico Bis glasbeni variete: Tam , ®m Village (vodi Carlo 15.00 TeH583,™1 16.00 x ®dmk: L Aguilone 17,55 j finska oddaja: Big! 18.05 m Parlamenta in vesti anizanki: Santa Barba-a- 19.10 E' proibito bal-1940 9re 20,3q plteanah in dnevnik rijtoh Arni (dram., ZDA er°l' ,r- Vincent McEve-r, y< i- Jenny Agutter, 22.10 & Newman) ^anizanka: Alfred Hit- 22.40 n ock Presenta dnevnik, nato Nočni 23.20 p Ck O.io KilSiival Ulmske glasbe Nočni dnevnik - iz par- 0,i5 Rat^eilta ka; Mezzanotte e č^o,q„„T,„a { RAI 2 | ^ RAI 3 28* RTV Ljubljana 1 TV Koper 7.00 Otroški variete: Pata-trac, nato risanke 8.30 Nanizanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke senza 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Rubrika: Diogenes 14.00 Nan.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 15.50 (Non) Entrate in guesta časa 16.25 Nanizanka: Simpatiche canaglie 17.00 Vesti - iz parlamenta 17.10 Videocomic in šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 TV film: Affari di fami-glia (r. Marcello Fonda-to, zadnji del) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Oddaja o aktualnostih: Diogenes 23.30 Dnevnik, vreme in horoskop 23.50 Film: Beckett e il suo re (zgod., VB 1964, r. Peter Glennville, i. Richard Burton, Peter 0'Toole) 12.00 Gledališka predstava: La governante (Vitalia-no Brancati, r.-i. Giorgio Albertazzi, i. Anna Proclemer, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lattuada) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Aladi-nova svetilka 15.30 Film: La bionda e l'av-venturiero (kom., ZDA 1931, r. Roy Del Ruth, i. James Cagney) 16.55 Odprti prostor 17.15 Nanizanki: I mostri - Un inguilino ingombrante, 17.45 Vita da strega - II lavoro di Samanta 18.10 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: Chi l'ha visto? 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Telefono giallo, vmes dnevnik 23.00 Oddaja o Mihailu Gorbačovu 24.00 Dnevnik - v kiosku 0.10 Dok.: Pred 20 leti 10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 izobraževalna oddaja Kakovost med zmožnostmi in hotenjem, 11.20 nadaljevanka Domovina (E. Reitz, 3. del) 12.30 Circummusica 14.00 Dnevnik 15.55 Žarišče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Tednik (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic - Cesarjev slavček, 18.30 nanizanka Pika Nogavička (11. del) 19.05 Risanka in TV Okno 19.17 Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Žarišče 20.35 Dokumentarna oddaja: Po stopinjah (VB) 21.30 Nanizanka: Ulice San Francisca (ZDA, i. Michael Douglas, Karl Mal-den, 5. del) 22.20 Dnevnik in vreme 22.50 Pogledi 0.10 Film: Flashdance (glas., ZDA 1983, r. Adrian Lyne, i. Jennifer Beals, Michael Nouri) 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: Masters 1989 (pon.) 15.30 TVD Novice 15.45 Tenis: Masters 1989 (pon.) 17.15 Košarka - tekma prvenstva NBA 18.15 Wrestling Spotlight (vodi Dan Peterson) 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji 20.30 Tenis: Masters 1989 (posnetki) 22.00 TVD Novice 22.15 Rubrika: Sottocanestro 23.00 Tenis: Masters 1989 (prenos iz New Yorka) RTV Ljubljana 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.55 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Iz koncertnih dvoran: Bartok kvartet 21.30 Skupščinska kronika 22.00 Greentown Jazz Band RETE 4 ITALIA 1 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Gosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.00 L'e-redita dei Guldenburg, 17.00 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Nanizanka: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Cuori d'acciaio 20.30 TV film: Il coro (dok., ZDA 1989, r. Rob Epstein in Jeffrey Friedman) 22.20 Rubrika o filmu: Ciak 23.10 Aktualno: Money 23.40 Film: El Cochecito (kom., Šp. 1960, r. Marco Ferreri, i. Jose Isbert, Pedro Porcel) 1.20 Film: Dieci piccoli Indiani (krim., VB 1966, r. George Pollock, i. Leo Genn, Shirley Eaton) 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otr.oddaja: Bim bum bam 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina - Guai d’amore, 20.30 Classe di ferro, 22.00 Valentina 22.30 Rubrika: Calciomania 23.40 Košarka NBA 1.10 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 2.10 Deejay Television Pasiones, 17.00 Cuore di pietra 18.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.35 Film: A noi piace Flint (pust., ZDA 1967, r. Gor-don Douglas, i. James Coburn, Lee Cobb) 22.30 Šport: Forza Italia 24.00 Variete: Sportacus 0.30 Nanizanka: I classici del-lerotismo 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Salerno, ora X (vojni, ZDA 1946, r. Lewis Milestone, i. Dana An-drews) TELEFRIULI TMC ODEON 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Film: Ouincas berro d'a-gua (dram., Braz. 1984, r. VValter Avancini, i. Paulo Gracindo, Stenio Garcia) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Tre ragazze di Bro-adway (kom., ZDA 1953, r. Stanley Donen, i. Deb-bie Reynolds, Bob Fosse) 11.30 Nanizanka: Sguadra Segreta 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Quei 36 gradim, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nad.: LapiovraM 22.00 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Il grande te-atro del West 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.15 Rubrika: Il salotto di Franca, nato (1.15) News TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Cecilijanka 89: MePZ Oton Župančič iz Štandreža (vodi Miran Rustja); 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba: nagrajenci 7. tekmovanja mladih violinistov v Farri; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puz-zle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba. Upravo konzorcija za Prevalo prepustiti Gorski skupnosti Že dalj časa je v teku razprava o načrtu dežele, da združi v eno samo upravno enoto konzorcije, ki delujejo v pokrajini. Predlog je naletel na odločno nasprotovanje številnih krajevnih ustanov in strokovnih združenj. Proti takemu načrtu se je izrekla celo Pokrajina. O vprašanju je bil govor na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Šte-verjanu, kjer so nato izglasovali (soglasno) resolucijo, ki pojasnjuje stališče občine in razloge, ki govore za to, da se uprava konzorcija za melioracije območja Prevale poveri Briški gorski skupnosti. Briška gorska skupnost se je že pred leti izrekla proti nameravani združitvi, oziroma poenotenju konzorcijev. Predlagala pa je tudi, da bi ji poverili upravljanje konzorcija za Prevalo. Za tako rešitev govore številni razlogi: Konzorcij za melioracije Prevale je primer zase. V njem so včlanjeni lastniki zemljišč, ki so tuji državljani. Teritorij, ki ga zadevajo melioracije se razprostira ob in na meji, nahaja pa se v celoti na območju Briške gorske skupnosti. Eden od pomislekov, ki so podlaga za nasprotovanje rešitvi, za katero se zavzema Dežela, je v naravi konzorcija samega. Na Prevali gre za primer odvodnjavanja, oziroma izsuševanja, medtem ko so ostali konzorciji bili ustanovljeni za namakanje. Tudi prispevki, ki jih lastniki ze- mljišč plačujejo so različni. Nižji so za območje Prevale. Bi ob združitvi, oziroma poenotenju poenotili tudi višino prispevkov? In še vprašanje večje ali manjše oddaljenosti uprave konzorcija, to je uradov. Krmin je prebivalcem jugoslo- vanskega območja Brd veliko bližji od Gorice ali drugega kraja. Podobno resolucijo kakor v Štever-janu so pred kratkim odobrili tudi v občinskih svetih nekaterih drugih občin, ki sodijo v območje Briške gorske skupnosti. Odobrili obračun Občine Stranke opozicije obtožujejo večino nesposobnosti Včeraj se je na izredni seji sestal goriški občinski svet, da bi v predvidenem roku (do 30. novembra) odobril občinski proračun za leto 1988. Točka je bila že na dnevnem redu torkove seje, ki pa se je tako zavlekla, da niso mogli odobriti obračuna in nekaterih drugih nujnih točk in je bila včeraj potrebna dodatna seja. Občinski svet je odobril proračun, s tem v zvezi pa so stranke opozicije objavile skupno sporočilo, s katerim kritizirajo večino. Načelniki KPI, PSDI, Zelene liste, PLI in MSI ugotavljajo, da je odobritev obračuna v zadnjem trenutku znak nesposobnosti uprave in večine, ki jo podpira. Pri tem poudarjajo, da sta včeraj edino prisotnost in čut odgovornosti svetovalcev opozicije omogočili odobritev obračuna. Svetovalcev večine je namreč bilo premalo za sklepčnost občinskega sveta. Ko ne bi opozicija zagotovila sklepčnosti - kar pa je po mnenju podpisnikov skupne izjave naloga politične večine -, bi ne bili mogli odobriti obračuna in bi to pomenilo neizbežno krizo s komisarsko upravo na Občini. Občinski svet je tudi odobril sporno obnovo pogodb z uršulinkami in zavodom Nostra Signora. Proti sklepoma, s katerima Občina dodeljuje javna sredstva za delovanje dveh zasebnih konfesionalnih šol, je bilo kot vsako leto precej pomislekov iz vrst laičnih sil in levice. Svetovalca KPI Marzio Lamberti in Liliana Ardit sta te dni s pismom županu odstopila iz občinske svetovalske komisije za gospodarska vprašanja (Lamberti) in komisije za socialno oskrbo (Arditova). Oba se pritožujeta zaradi nedelovanja komisij: prva je že eno leto brez koordinatorja, druga, ki je prav tako brez koordinatorja, pa se ni več sestala že celi dve leti. Samo še danes in jutri razstava del F. Monaia Obsega slike, ki so nastale v zadnjih dvajsetih letih Zanimanje za razstavo slik znanega goriškega umetnika Fulvia Monaia, ki je samo še danes in jutri odprta v Kulturnem domu, je preseglo krajevni, goriški okvir. Te dni, zlasti pa ob koncu prejšnjega tedna, so v Kulturnem domu sprejeli kar nekaj skupin obiskovalcev iz Vidma in drugih krajev. Prišli so izrecno na ogled razstave, mimogrede pa so lahko spoznali še dragoceno vlogo na področju kultur- Invalid iz Števerjana protestiral na Deželi Za neobičajno obliko protesta se je včeraj dopoldne odločil 62-letni civilni invalid Eugenio Marega iz Števerjana. Na sedežu deželnega odbora v Trstu se je usedel sredi vhoda v notranje dvorišče in je nameraval v takem položaju vztrajati dokler ga ne bi sprejel predsednik Biasutti. Marega je časnikarjem izročil list, kjer je v skopih obrisih obrazložil razloge protesta. Je namreč civilni (delovni) invalid z nizko pokojnino. Leta 1961 je v prometni nesreči izgubil nogo. Pokojnina je nizka, po njegovem neustrezna stopnji invalidnosti. To je eden od razlogov, ki so ga napotili v Trst, potem ko je svoj problem skušal obrazložiti in rešiti na raznih uradih, vendar brez uspeha. Marega trdi tudi, da je država posredno odgovorna za njegovo stanje invalidnosti. Odtod zahtevek, da se mu prizna višja pokojnina. Včerajšnji protest je trajal kakih dvajset minut, nakar je Marego sprejela deželna odbornica Mattiolijeva, ki je obljubila, da se bo pozanimala za zadevo. Marega pa je napovedal, da bo spet protestiral, če pozitivnega odgovora ne bo. Na sliki (foto Križmančič): Marega med včerajšnjim protestom. Konzorcij CAFO prvič posloval brez deficita Glavna skupščina vodovodnega konzorcija CAFO je na zadnji seji odobrila obračun poslovanja v lanskem letu, ki se je prvič zaključilo brez primanjkljaja. Finančni račun izkazuje namreč pribitek v znesku 10,2 milijona lir. Takšen rezultat poslovanja je posledica skrbnejšega upravljanja, točnejše poravnave računov in predvsem dobička, ki ga je ustanova imela od prodaje plina. Konzorcij skrbi namreč za oskrbo s pitno vodo na območju petnajstih občin na Goriškem ter za oskrbo z zemeljskim plinom na območju šestih občin. Medtem ko stroški za dobavo vode še zmeraj presegajo izkupiček prodaje, je poslovni učinek glede oskrbe s plinom ravno obraten. Dohodek od prodaje plina je presegel pričakovanja in tako je bilo mogoče poslovanje ustanove zaključiti z manjšim pribitkom. Prva ugodna posledica takega stanja zadeva predvsem občine, članice konzorcija, ki so doslej že vrsto let skrbele za pokrivanje precej visokega primanjkljaja. Lani je namreč predvideni primanjkljaj znašal sto milijonov lir. Za prihodnje leto, to je za poslova- nje v letu 1990 pa občinam ne bo treba več kriti tega bremena. Če se bo tak ugoden potek obratovanja - pogoji menda so - nadaljeval tudi v bodoče, bo ustanova lahko tudi bolj smelo zastavila razvojni načrt, tako za razširitev plinskega omrežja, kakor tudi za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, ki je sicer že v teku. Višji dohodek pričakujejo predvsem od prodaje zemeljskega plina, saj v zadnjem času urejajo številne nove priključke na omrežje v raznih krajih. Dobava vode bo, kot se zdi, še lep čas deficitarna predvsem zaradi velikih stroškov za električno energijo, zaradi blokiranih cen vode in zaradi precejšnjih izgub na omrežju. Zaradi dotrajanosti namreč prihaja do pogostih okvar na ceveh. Položaj naj bi se izboljšal v naslednji fazi rekonstrukcije, ko bo celotno omrežje nadzoroval elektronski sistem in bo na ta način mogoče v zelo kratkem času evidentirati okvare in seveda hitro ukrepati za njih odpravljanje. Glavna skupščina je odobrila tudi popravke k finančnemu načrtu za tekoče leto. Naročnike, bralce in oglaševalce obveščamo, da smo te dni namestili telelax tudi v goriš-kem uredništvu. Naša številka telefaxa je 532958 Naši telefonski številki pa sta 533382 in 535723. Od danes v Ul. della Barca tradicionalni sejem Agricola Združenje Coldiretti pripravlja posvetovanje na temo "Mladi v kmetijstvu", .................;in Na razstavišču v Ulici della Barca bodo danes dopoldne odprli tradicionalni sejem kmetijskih strojev in opreme Agricola 89. Slovesnosti, ki bo ob 11. uri, se bo predvidoma udeležil deželni odbornik za kmetijstvo, Ivano Benvenuti. Razstavljale!, v glavnem gre za operaterje iz goriške pokrajine in Furlanije Julijske krajine, so zasedli dva razstavna paviljona. Predstavljajo v glavnem kmetijske stroje, opremo za vinogradništvo in kletarstvo, za čebelarjenje, vrtnarstvo in vrtičkarstvo. Poleg proizvajalcev in trgovcev velja opozoriti na prisotnost raznih deželnih in drugih institucij, tako ustanov ESA in ERSA, deželnega centra za vinogradništvo, pokrajinskega konzorcija čebelarjev itd. Jutri in v nedeljo bosta v konferenčni dvorani dva strokovna posveta. v nedeljo dopoldne pa bo v istih prostorih 8. mednarodni posvet čebelarskih strokovnjakov. Razpravljali bodo o paši čebel. Sejem bo odprt do ponedeljka, 4. t. m. Ekologija človeškega telesa Krožek Natura nadaljuje s ciklusom zanimivih in poučnih predavanj o okolju, zdravi prehrani in nasploh o skrbi za zdravo in udobno počutje. Danes, 1. decembra, ob 20.30 bo v javnem večnamenskem socialnem centru v Ulici Baiamonti predavala Mercedes Deotto Salimei in sicer o ekologiji človeškega telesa. razna obvestila Družba se dobi danes, 1. decembra, ob 19.30 na Placuti. Miklavževanje bo v ponedeljek, 4. decembra, ob 18. uri v občinski dvorani v Selcah. Prireja ga društvo Jadro. SMReKK vabi v torek, 5. decembra, ob 20.30 na okroglo mizo na temo Zunanja podoba dvojezičnega mesta. Večer bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. nih izmenjav, ki jo opravlja naš Ku turni dom. Kulturnega dom. Živahen obisk pričakujejo tudi danes in jutri. Kakor smo že ob odprtju razstave poročali, so na razstavi predstavljena dela, ki so nastala v zadnjih dvajseti letih. _ . Razstavo so kritiki dobro sprejeli-Profesor Joško Vetrih pa je o razstav Ijenih delih napisal, da so to pejsazi. ki so nastali na podlagi spominov i vtisov iz otroštva. Vtisov na istrske krajino. "Ker se Monai predaja te® meglenim, vendar svežim impresija® spomina in jih prenaša v mehke in ne žne podobe, ki na platnu odražajo nje govo notranje vzdušje, njegov pristop do krajine ni nikoli rezek in to tudi tistih trenutkih, ko bi mu lahko notra nje napetosti narave o trdile čopič- N ta način oblike in barve, ki jih Monai nosi v sebi in ki so sestavni del njego vega notranjega originalnega pogleo na svet, se v njegovih slikah spajajo sugestivne in harmonične kompiz®1! ' očiščene že vsake povezave z nepos redno realnostjo." Ogled razstave je mogoč še danes 1 jutri od 10. do 12. ure in od 17. do ure. Na sliki: eno od razstavljenih del- kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Indio«. VERDI 17.15-22.00 »Lattimo fuggente«- VITTORIA 17.30-22.00 »La signora e D bestia«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič Q TEATRO COMUNALE - OBČINSK GLEDALIŠČE 17.30-22.00 »Le avve® re del Barone di Munchhausen«. ENCELSIOR Danes zaprto. Jutri: l8-00' 22.00 »Arma letale II.«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi - Raštel 52 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - Ul. Prvega maja 94 -790338. pogrebi Danes ob 12.45 (zaprtje krste) Stan Sirca iz bolnišnice Janeza od ®°9aH'!.cca-vin, ob 13.15 Aladina Furioso por- " Ion iz splošne bolnišnice v Gradbče- PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 * Ul Celoletna Mesečna 192.000 20.000 ČASOPIS DECEMBRA BREZPLAČNO NA DOM VSEM TISTIM, KI SE PRVIČ NAROČIJO NA lilm 'si prednaročniki prejau EV Marjuče Offizie □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. Predstavitev zbornika in zbirke Založništva tržaškega tiska Letošnji Jadranski koledar je resnično »jadranski« Knjižne izdaje na pohodu, tako bi ort!) ° Poimenovali zadnji mesec dela ti v Ka' Ki pri Založništvu tržaškega s,ska skrbi za izdajo in širjenje sloven-e in italijanske knjige pri nas. Po [J °?°ciji slovenske besede in kulture Pijanski javnosti v paviljonu na Bor-g em trgu v Trstu, po sodelovanju na liflS °Venskem knjižnem sejmu v Ljub-J ni' Po nadvse uspešni predstavitvi revodov slovenskih knjig v novi »ita-Janski« zbirki Est Libris v Milanu, je 0 a vžeraj na sedežu Založništva in v rpn ^ knjižnici Damir Feigel na spo-k , Predstavitev zbornika Jadranski oiedar iggo in knjig istoimenske lia' ne z»*rke. Poleg zbornika sestav-2a^° kojižno zbirko Jadranski koledar jj.P^hodnje leto še knjige Sto najlep-„ kmečkih hiš na Slovenskem Iva-Sedeja, Pogledi Alda Rupla, in Stari gringo Carlosa Fuenteja in namizni koledar. Predstavitve na sedežu ZTT so se poleg vodje Knjižnih izdaj Marka Kravosa udeležili urednik Miran Košuta, ki je tudi uredil zbornik, Ivan Sedej, Aldo Rupel in predstavnik ljubljanskega podjetja ADIT Bogdan Petrič. Košuta je naglasil, da je letošnja izdaja Jadranskega koledarja, pa čeprav nosi letnico 1990, tako rekoč jubilejna, saj je prvi tovrstni zbornik-koledar izšel leta 1945 pri takratni Gregorčičevi založbi, predhodnici Založbe tržaškega tiska. Jadranski koledar daje s svojimi članki in drugimi prispevki tudi letos vpogled v politično, socialno, gospodarsko, kulturno in sploh vsakršno ustvarjalno stvarnost Slovencev v Italiji, v primerjavi s prejšnjimi leti pa prinaša vsaj dve novosti. Prva je formalna: koledarski del je tokrat oddeljen od običajnega zbornika in vključen v koledar v namiznem formatu, za katerega je dal zamisel Lojze Abram. Druga novost je vsebinska. Jadranski koledar se skuša tako rekoč približati »jadranskosti«, skuša pritegniti pozornost na širše jadransko zaledje, in to predvsem s članki o življenju v Istri in s cvetnikom sodobnega leposlovnega ustvarjanja v Istri. Z vključitvijo tega leposlovnega dela Jadranski koledar nadaljuje s svojo bogato literarno tradicijo, kar je v prostoru, v katerem imajo književniki še vedno premalo možnosti za objavljanje svojih besedil, še kako pomembno. Uvodniku Klavdija Palčiča sledi že utečena rubrika Pregledi in mnenja, v kateri so zapisi o zamejskem gospodarstvu, glasbi, gledališču in tisku. Med drugimi prispevki je treba posebej omeniti intervju predsednika CK ZKS Milana Kučana, s katerim se je pogovarjal Vojmir Tavčar. Ob statističnem pregledu slovenskega šolstva v Italiji je tudi članek Janka Malleja o šolskih razmerah na Koroškem. Jadranski koledar 1990 se je spomnil na tri pomembne obletnice: prihodnje leto bo minilo 60 let od ustrelitve bazoviških junakov, zadnje dni oktobra bomo proslavili 100-letnico rojstva pisatelja Franceta Bevka (o njem piše Ciril Zlobec), prihodnje leto pa bo svetoivanski slikar Milko Bambič praznoval svojo 85-letnico. Prav Bambič je prispeval sliko za naslovno stran: akvarel Broadcasting iz leta 1926. Hudomušno novost (tako jo je ocenil urednik Košuta) predstavljajo v letošnjem koledarju vinjete Borisa Ko- bala in Diega Kolariča, katerih protagonist je »vsesplošni zamejec« Jadranko. Miran Košuta je omenil tudi »hibo« letošnjega Jadranskega koledarja. »Morali bi bolje pokriti goriško in beneško področje, kar pa nam kljub naporom letos ni uspelo,« je dejal. Za njim sta imela besedo avtorja dveh knjig, ki sta vključeni v zbirko Jadranskega koledarja. Ivan Sedej, pisec knjige Sto naj lepših kmečkih hiš na Slovenskem, je omenil, da je ZTT izdalo knjigo skupno s Prešernovo družbo, ki je že pred leti z zanimivo domoznansko serijo, v kateri so izšla že dela Sto najlepših umetniških slik, Sto travniških rastlin in druge, začela predstavljati slovenske zaklade. Dejal ■ je, da je sam posegel na področje slovenskega kmečkega stavbarstva in izbral sto hiš, ki morda niso najlepše, a so gotovo najbolj značilne. Knjiga želi predstaviti bralcu to svojevrstno bogastvo, ki pa ga je vedno manj, in to predvsem v Prekmurju, kjer zob časa hitreje spodjeda tako imenovano panonsko arhitekturo lesenih slamnato kritih hiš, medtem ko kraški kamen uporneje kljubuje vsem vremenskim in drugim neprilikam. Knjiga Pogledi Alda Rupla je izšla v sklopi zbirke Črno na belem. Avtor je povedal, da se v njej »prvič daje v pretres« bralcem, pa čeprav je doslej že izdal nekaj knjig, ki pa so bile strokovno usmerjene na področje telesne kulture. Knjiga je razdeljena v tri sklope (Pogledi z vrhov, Pogledi v stroko, Pogledi s križiščem), skozi katere se prepletajo avtorjeve misli in pogledi na naravo telo in politiko. Predstavnik podjetja ADIT Bogdan Petrič je spregovoril o romanu Stari gringo Carlosa Fuenteja. To je eno najboljših del tega latinskoameriškega špansko pišočega avtorja, ki je pri nas še razmeroma neznan. Roman označuje nenavaden stil pisanja, prav tako nenavadna pa je tudi zgodba o Mehikancu, ki je bil dvakrat ustreljen. V Sloveniji bo v zbirko Jadranskega koledarja namesto Sedejeve knjige, ki je v matici že poznana; vključen priročnik Iz morja v ponev Marjuče Offi-zie. V kompletu bodo knjige Jadranskega koledarja z zbornikom stale vsega le 38.000 lir, kar je za 750 strani zanimivega in pestrega branja resnično malo. Tudi z ekonomskega vidika je skratka Jadranski koledar kar se da vabljiv. M. K. Košuta, Rupel, Kravos in Sedej (z leve) na predstavitvi knjig JK Na srečanju Alpe Jadran Kinema filmi Brandauerja, Enyedijeve in Grlica Trst prepojen s srednjeevropsko filmsko kulturo AlnpVa uradna izdaja filmskih srečanj vejl Jadran Kinema je že povsem zaži-te Projekcije raznih sekcij in sporedov cije °narodne in večjezične manifesta-Trs, >>v osrčju Evrope« in s sedežem v skih Se vrstijo s polno paro v več film-CeijiProstorih: v obeh dvoranah kina Ex-vse *°r predvajajo od jutra do poznega Pekti 8Vne predstave, od filmov retros-vs6l \e hrvaškega filma do novitet iz v°ljo QeŽe* A Jr v Goethe Institutu so na dalCo Za bolj izbirčne ali dovzetne gle-deo j P°sebni pregledi filmskih šol, vi-vod a splošno eksperimentalnih proiz-Poteija-V °bnovljeni kavarni S. Marco pa Sfečatv v Pritajeno mondenem vzdušju ga prj]a z avtorji in protagonisti filmske- u9otou° tek topografskih oznak pa lahko oSno >m°, *e v tej začetni fazi, nekaj določa'“ značilnosti in prvin, ki svojsko recJitv'0 Posebni šarm te edinstvene pri-Zifoort . bi poudarili predvsem večje-še pr„. .Prisotnih del in avtorjev v Trstu, ^zlifrvk ydualno specifiko in bogatost ki SQ kinematografij in filmskih šol, Ta skzraz srednjeevropskega prostora. obfntiijPtP imenovalec smo še posebej ga ve/.„ °b gledanju prvih del iz glavne-eelsi0r rne9a sporeda v kinodvorani Ex- *°dije?^ s? namreč zadonele različne me-tjo naš ,.še’ ki polnijo s svojo barvitos-Biansvj , ii evropski »skupni dom«: ger-in rej:,.onus otvoritvenega filma igralca Georg cjrla Karla Marie Brandauerja, 'ser, Nemec-, madžarsko mehko prigovarjanje čmo-belega Moje 20. stoletje rež. Ildiko’ Enyedi; južnoslovanska muzikaličnost hrvaških del iz retrospektive in tudi novosti, npr. Grličev Djavolji raj. Čeprav se omenjeni filmi močno razlikujejo po proizvodni namembnosti in vizualni govorici, ti elementi niso dovolj diskriminantni, da nam ne bi dopuščali njih vzporednega gledanja in izpostavljanja pod skupni okvir. Režijski debut kozmopolitskega zvezdnika Brandauerja (ki nastopa enako profesionalno tako v evropskih avtorskih produkcijah kot v hollywoodskih kolosa-lih) je sicer lociran v bavarski prestolnici in povzema eno od najbolj značilnih občih mest lokalne kulture in nemške zgodovine nasploh - miinchensko pivnico, kjer sta se uveljavila nacistični mit in aparat; zato zavzame njegov film samo- Klaus Maria Brandauer v filmu Georg Elser, Nemec dej no širše razsežnosti. Brandauer je sestavil značilno zgodbo o neznačilnem Nemcu, v kateri predstavlja z nemalo narciznosti, a obenem z dokajšnjo psihološko ostrino predvidljivo thriller-kroni-ko o neuspelem atentatu na Hitlerja, ki ga izvede med vsesplošno vojno pro-na-cistično evforijo atipični Nemec Georg Elser. Tudi prvenec 34-letne Ildiko' Enyedi, dobitnik canneške nagrade za debitante Camera d'Or, je kljub očitnim madžarskim koreninam povsem kozmopolitsko ubran in ambiciozno skuša povzeti dogajanje, podobe in mode enega celega stoletja. Rahlo surrealistična pravljica o dveh sestrah-dvojčkah (šarmantna golju-finja Dora in naivna anarhistka Lili) obide s časovno in prostorsko prožnostjo Edisonove elektrike vse prestolnice 20. stoletja in preko Dorinih in Lilinih neštetih razmerij skuša prikazati, kakšen bi lahko bil novi vek. Končno: Djavolji raj hrvatskega veterana Rajka Grlica (v Trstu so na ogled tudi njegove uspešnice Bravo maestro, Samo jednom se ljubi, V raljama života in Za sreču je potrebno troje), ki je prejel prvo nagrado na letošnjem Tokijskem festivalu, je ravno tako močno stilizirana zgodba. Grlič je pričujoči idilično-realis-tični izrez iz zadnjega leta 2. svet. vojne realiziral v mešani jugo-angleški koprodukciji, z mednarodnimi zvezdniki (Tom Conti, Rod Steiger, idr.) in z angleško sinhronizacijo. Kljub mednarodnemu Ta nezaupljivi in agresivni Jadran ; ° 0,vorjtev filmskega srečanja dežel Alpe-Qvstriiskf S svoi° prisotnostjo počastil tudi znani Pr?d n eri n ,^ra^ec Klaus Maria Brandauer, ki je 9°v režii,Žnim Postal tudi filmski režiser. Prav nje-Schland {?■ prvenec Georg Elser, elner aus Deut-n° UVedei S0. 9a P^č predvajali v Italiji, je urad-n°sti de#ejVA i ,c*nevno izložbo filmske ustvarjal-sPrQvn n Alpe-Jadran. Njegov prihod je v torek ae okvari n no9e številne časnikarje, tudi take, ki se netn snreiJZ S kinematografijo in ki so ob otvoritve-Takoj r,nmu napolnili palačo Pokrajine Trst. uspei„ sprejemu mi je po zaslugi Eve Fornaza-'buhovosti 0Slav,,, Brandauerju, ki je znan po svoji tv°je fiimeln P°. tem' tla maltretira časnikarje in 0 sicer načrt k°'ege, nekaj vprašanj. Organizatorji enco. xer J°yOM y boju za obstanek proti moštvu V košarkarski D ligi so namreč do-odigrali že devet kol in z jutrišnji-1 Pari bo mimo točno tretjina tega, £■1 spodnji del lestvice, zelo izena-®ne9a prvenstva. Borovci so doslej .gojili le dve točki (proti Intermug-Pnx lutrišnji Borov tekmec, tržiški zb Pa ie bil nekoliko uspešnejši, D r®J je namreč osem točk, zadnji v ri6vSntem kolu, kar v gosteh proti go-v skemu Arteju. »Odslej utegne biti dn 0 ?aPravljanje točk, predvsem na rnačih tleh, usodno. Ne smemo na-Več Pozabiti, da letos izpadejo iz lige .i 1 štiri ekipe in porazi na domačih tleh Proti neposrednemu nasprotniku dr, O stanek so še hujši, ker bomo v Bjgem delu igrali v gosteh pri teh kj®r 9otovo ne bo lahko,« je še Naši so se za jutrišnjo tekmo vestno [ *Pravili. Vsi si seveda še kako želijo i saj se zavedajo, da položaj na kflyVlcl ni rožnat in da bo treba še ko izkoristiti niz domačih tekem Proti neposrednim tekmecem za ob- . LcrvmcLcm uu 'anek v ligi (jutri proti POM, 16. t. m Sotl Arteju iz Gorice, 23. t. m. proti Anteju di Piave). v,v..teh tekmah bodo morali naši njižiti šest točk, da bi potem lahko 'nrneje »zadihali«. bn ■ .a bor Radenska - POM Tržič p intri, ob 18.30, v telovadnici Doma rvatti na Proseku, (bi) Borovec Fabrlzio Korošec PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM Našima dvema predstavnikoma v promocijski ligi na Tržaškem se ponuja lepa priložnost, da osvojita poln izkupiček. Kontovelci bodo gostili v Repnu skromno peterko CUS, cicibonaši pa bodo v soboto ob 17. uri doma igrali proti Libertasu. NA GORIŠKEM Domovci bodo težko preizkušnjo v gosteh pri prvouvrščeni ekipi Igc iz Starancana odigrali šele v torek ob 20. uri. Spremenbo urnika so sporočili sinoči. Po prejšnjem koledarju naj bi bila namreč tekma že jutri. Igralci iz Štarancana so po treh kolih že sami na vrhu lestvice, saj so še edino nepremagano moštvo. Toda v prejšnjem kolu so se morali pošteno potruditi, da so strli upor igralcev Edere. V torkovem srečanju so igralci Staranzana nesporni favoriti. S to ekipo namreč nastopa tudi strelec Nanut, ki je še v lanski sezoni nastopal z belo-rdečimi. Srečanje bo v občinski telovadnici v Štarancanu ob 20.00. (af) DRŽAVNI MLADINCI ARTE - BOR RADENSKA 79:82 (44:37, 74:74) BOR RADENSKA: Kocman 4 (2:2), Škerk 14 (6:7), Bajc 6, Nardini 4 2:2 , Gobbi, Arena 27 (3:7), Pertot 1 (1:1), Smotlak 10 (0:1), Paulina 16 (2:2). PM: Arte Gorica 5:17, Bor Radenska 16:24; PON: Arena (40), Paulina (42). Borovci so v Gorici veliko tvegali. Na igrišče so stopili nemotivirano in so bili že pred tekmo gotovi zmage. Skozi cel prvi del srečanja sta si ekipi bili enakovredni. Polčas pa je domačinom uspelo zaključiti s prednostjo sedmih točk. V 12. min drugega polčasa so Goričani prednost povečali do 14 točk (69:55). Odtlej so se borovci opogumili in zaostrili obrambo, kar je doprineslo svoje sadove, poleg tega so redno polnili nasprotnikov koš. Tako so naši najprej izenačili (71:71) in nato so še povedli (74:71). Domačinom je nakaj sekund pred koncem uspelo zadeti trojko, k sreči pa niso zadeli dodatnega prostega meta. V podaljšku je našim uspelo prevladati šele v zadnjih sekundah, ko je Škrk zadel koš in dodaten prosti met. (U. A.) V rokometni C ligi Krasovke opravile krstni nastop 27:4 Calzi, DVIDin - KRAS 2itt®AS: N. Bizjak 1, V. Bizjak, Calzi, 1 M6r/ c°lja, Ferluga, Gregori 2, Jagodič ' Purič, Ukmar, tekrn ^rasove rokometašice se je pričela naše °Valna sezona' Letos je prvič, da cer 19ra^e nastopajo v prvenstvu in si-Ust ^ C ligi, kajti Krasova ekipa je bila Prve v^ena 1® Pred slabim letom dni. V lay ^ kolu je Kras v tržaški športni pa-Sflfl. 19ral s Cividinom. Prav gotovo že kj reyultat potrjuje premoč domačink, lig4g?.imajo za seboj že veliko število Prvem" nast°POv in večletno prakso. V zbral P°ičasu so se krasovke le s težavo igrj§,e' saj sta jim krstni nastop in tuje V z ? Povzročala kar precej preglavic. Prebit so naše zaključevale akcije Preši«10 *n nePremišljeno in je zato žoga tako i tak°i v roke nasprotnicam, ki so ke, ^ ? v prvih minutah kopičile zadet-rale nQrugem polčasu pa so krasovke ig-Ve( ePrimerno bolje, nasprotnicam niso Zenski°PNŠčale številnih prodorov v kaneta .Prostor ter so tudi same zaključile je v V, s??rh akcij. Treba je poudariti, da so Se ašlh vrstah precej novih igralk, ki Pred spoprijele z rokometom le krstgj n ai tedni in zato je bil njihov no hv=iS toP ue glede na rezultat resnič-Pr,h 7reden- kn rjr^dnja tekma bo v soboto v Zgoni-Pričetv moštvu Pasta Jollv iz Trevisa s 6tk°m ob 19. uri. (Tanja) Nogometno,prvenstvo za višje srednje šole Dijaki Stefana v 2. kolu V ponedeljek Se je končal prvi krog letošnjega nogometnega prvenstva za dijake višjih srednjih šol na Tržaškem. Med štirinajstimi udeleženci sta tudi slovenski Trgovski tehnični zavod Žiga Zois in Zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan. Zaradi časovne stiske se igra po sistemu neposrednega izločanja. Dijaki Žiga Zoisa so se srečali z italijansko šolo Geometri in izgubili s 3:1. Omeniti moramo, da so trgovci dobro pričeli, saj so po prvem polčasu vodili z 1:0, a v nadaljevanju je prišla do izraza moč objektivno boljšega nasprotnika. STEFAN - DANTE 4:1 (2:1) JOŽEF STEFAN: Gasparini, Cris-sani, Esposito, Dazzara, Mauri, Zupin, R. Renčelj, Vrše, Bandi, Emili (Vremec), Majevski (Savi), Kalc, M. Renčelj in Kalc. Dijaki našega strokovnega zavoda so imeli pri žrebu nekoliko sreče, saj so naleteli na licej Dante Alighieri, ki bržkone ne spada med boljše. Vsekakor pa moramo povedati, da je enajsterica Stefana zaigrala zelo dobro in s prikazano igro prijetno presenetila. Naši dijaki so povedli že v 6. minuti z lepim prodorom Bandija. Nasprotniki so potem izenačili po dvomljivi naj strožji kazni, ko je tekla 17. minuta srečanja. Nogometaše Jožefa Stefana gol ni potrl, nasprotno, igrali so še bolj zagrizeno in odločno, saj je Vrše po enkratni solo akciji dosegel v 29. minuti drugi zadetek za lastno ekipo. Do konca polčasa se rezultat ni več spremenil. V nadaljevanju je bila premoč slovenskih dijakov več kot očitna. Omeniti moramo, da je Vremec zamenjal Emilija, Savi pa Majevskega. Praktično so igrali na polovici nasprotnika in v 76. minuti povečali prednost z neubranljivim prostim strelom Vršeta. Samo minuto kasneje se je Bandi drugič vpisal v listo strelcev in s tem tudi postavil končni izid. Z nekoliko bolj prisebno igro bi lahko zastopniki Stefana dosegli še kak zadetek. V drugem nastopu se bo naš zavod Jožef Stefan spoprijel s povsem drugačnim nasprotnikom, šolo Oberdan (v prvem kolu je bila prosta), ki je lani osvojila drugo mesto za zavodom Galvani. OSTALI IZIDI 1. KOLA: Da Vinci -Nordio 18:0, D'Aosta - Petrarca 3:2, Carli - Sandrinelli 2:0, Volta - Galilei 4:2. G. FURLANIČ Pri Shinkai Karate klubu začeli novo sezono Vse večje zanimanje Pri Shinkai Karate klub se je z navdušenjem pričela nova sezona. Iz leta v leto se med zamejskimi Slovenci zanimanje za veščino karateja veča. Kot naravno posledico beležimo, da je naraslo število članov; začetniki so raznih starostnih skupin - od šestletnega otroka pa do štiridesetletnika. Velik uspeh ima sekcija otrok, ki so jo pri Shinkai klubu uvedli lani. Sekcija za jogo je zadobila velik odmev, tako da je število tečajnikov preraslo vsako pričakovanje. Približno mesec dni se odvija na Proseku predšolska telovadba za cicibane: v glavnem telovadijo otroci iz Proseka in okolice. Večina članov kluba pa se uri že nekaj let v karateju: mnogo je takih, ki resno trenirajo ter so prisotni na raznih seminarjih, tekmovanjih in treningih. V letošnji sezoni so v sklopu utrjevanja stikov z društvi z onstran meje, v sklopu vse večje povezave z klubi iz Koroške in stremenja po rasti kvalitete in tehničnega nivoja društva, sodelovali pri raznih pobudah. Prejšnji mesec se je odvijal karate seminar v organizaciji karate kluba Črnuče; povabljeni so bili razni krožki za karate iz Slovenije, Avstrije in Italije; trening sta skupno vodila Sergij Stoka, trener našega kluba, ter Tone Ančnik, vodja tamkajšnjega kluba. Po opravljenem seminarju so se trenerji sestali in se dogovorili, da se zopet dobijo na seminarju tradicionalnega karateja v Benetkah. Žal se člani ljubljanskega kluba niso mogli prijaviti; koroški atleti pa so imeli pravo smolo, saj so zaradi prometa na mejnem prehodu zamudili vlak za Benetke. 17., 18. in 19. so dopotovali le kadri in člani Shinkai karate kluba in KK Sežana. Tridnevni seminar v Benetkah so vodili največji italijanski mojstri stila shotokan: M. Marangoni, D. Bofelli, Loris Zannin, O. Michielan, G. For-menton in pa gora našega stila uč. Ta-iji Kaše, 8. dan. Srečanje s takim karizmatičnim učiteljem je že samo po sebi dogodek; ob njem doživljaš moč karateja, dojemaš notranjo energijo mojstra, ki vežba karate že od mladih let, za katerega karate ni le šport temveč način življenja; zaveš se svojih pomanjkljivosti, obenem pa dobiš energijo, da napreduješ. Poleg treningov so organizatorji poskrbeli za prijetno vzdušje in za dru- žaben večer. Benetke same pa so mesto, ki vzdražijo pri vsakemu prijetne občutke in dobro počutje. V sklopu tega seminarja je naš trener Štoka izvedel, da smo na pragu velike nepričakovane spremembe: najvišji reprezentant stila shotokan v Italiji, uč. Shiral, je zapustil zvezo karateja F.I.TA.K. Ostajamo torej brez zveze, ki bi predstavljala vse stile karateja; počakati moramo, da uč. Shirai in pa ostali vaditelji tradicionalnega karateja ustanovijo novo zvezo, v katero se bomo lahko vključili. Seveda je vsako čakanje nekonstruktivno - zabranjena so vsakovrstna tekmovanja, ustavljeni so posebni tečaji za trenerje, veliko je zmede. Upajmo, da se bo taka situacija rešila v najkrajšem času. Naj povemo še, da so se pred nedavnim člani udeležili Tradicionalnega pionirskega turnirja od dnevu Republike v Postojni. V konkurenci petnajstih društev so se člani našega kluba lepo postavili. Tekmovanje je bilo zelo zahtevno, saj so morali tekmovalci izvajati le obvezne kate; za mlajše pionirje je tekmoval Vojko Zotti; v skupini starejših pionirk pa sta nastopali Ksenija Žotti in Monica Cossutta. Slednji sta uspešno nastopili v prvem krogu; v drugem krogu se je število nastopajočih znižalo na 16, med katerimi sta še tekmovali naši članici: rezultati so bili zelo dobri, saj so se njihove ocene oddaljile od ostalih le za par pičlih desetink točk, ki pa niso dopustile vstop v tretji.krog tekmovanja (finale). Naj povemo, da so v tretjem krogu nastopali le pionirji, ki so izvajali zahtevne kate, ki so po našem mnenju neprimerne za karateiste s tako kratko pripravljalno dobo (govorimo o belih in o rumenih pasovih, ki so izvajali mojstrske kate). Cilj turnirja pa je bilo športno druženje mlade generacije: v sklopu tega so organizatorji poskrbeli za skupen ogled Postojnske jame in pa za družabno kosilo. Med družabnostjo so naši karateisti navezali nove stike z društvi iz raznih predelov Slovenije in Jugoslavije; dobili so vabila, da se udeležijo raznih turnirjev - že za naslednji mesec sta organizirani dve tekmovanji: 9. 12. v Zagrebu in 23. 12. v Trbovljah. Upajmo, da bodo naši uspešno nastopali! (r. m.) Člani našega kluba so bili na tridnevnem seminarju v Benetkah EDOARDO FURLANI s.r.i. Milano 25 - Tel. 040/62200 w/o°/ec za čiščenj6 Prostornino žokljo 250 litrov Nastavitev na 5. višinah Delovna širina 75 cm 4-taktni motor 3,5 HP Ogrodje iz vlakeen°Sm0lnQtih ^°r°rne žage STIHI Sfr°ji ZQ ^zevanje grmičevja STIHI - kompresorji iFlllil - zastopnik HONDA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH naše šesterke v mladinskih prvenstvih UNDER 16 MOŠKI Tekno Progres, ki je v 2. kolu počival, je še naprej nepremagan, kar velja zdaj edinole še za Prato in vodilni ACLI Ronchi, za slogaše pa je konkurenca malo prehuda, kar pa jim bo omogočilo, da si naberejo več koristnih izkušenj za prihodnjo sezono. IZIDI 3. KOLA: Sloga - Tekno Progres 0:3, Pallavolo TS - ASFJR 0:3, ACLI Ronchi -Maniago 3:0, VBU - II Pozzo 3:0, Corno - Vivil 2:3. LESTVICA: ACLI Ronchi 6, Tekno Progres, Prata, VBU, ASFJR Čedad in Pallavolo TS 4, Maniago in Vivil 2, Como, II Pozzo in Sloga 0. NA GORIŠKEM UNDER 18 ŽENSKE SKUPINA A Derbi kola je bil tokrat v Moši, kjer je domača ekipa z zmago v neposredni tekmi na lestvici prehitela San Lui-gi. Agorest je gladko zmagal v gosteh in je zdaj v zlati sredini. IZIDI 6. KOLA: S. Luigi - Farra 0:3, Mossa - Fresco Discount 3:0, Libertas Gorizia - Agorest 0:3. Zaostala tekma 5. kola: Mossa - Farra 3:1. LESTVICA: Mossa 10, Farra in Fresco Discount 8, Agorest 6, Libertas Gorizia in S. Luigi 2. SKUPINA B V Sovodnjah so sočanke dosegle pomembno zmago proti prvouvrščeni ekipi ACLI Ronchi. Srečanje je bilo izenačeno, od časa do časa pa je prišla do izraza realna moč Rončank. Soča je pokazala voljo do zmage, posebno v tie-breaku. IZIDI 6. KOLA: Soča Gostilna Devetak - ACLI Ronchi 3:2, Azzurra - Vil-lacher Bier n.o., Torriana ni igrala. LESTVICA: ACLI Ronchi 8, Soča Gostilna Devetak 6, Torriana in Vil-lacher Bier 4, Azzurra 0. UNDER 18 MOŠKI V prvem kolu povratnega dela sta obe slovenski ekipi gladko zmagali. Glympia na lestvici vodi, Soča pa ji sledi s 4 točkami zaostanka. IZIDI 6. KOLA: Libertas Turriaco -S. Luigi 2:3, Glympia - Armonia e sa-lute 3:0, Soča Sobema - ACLI Ronchi 3:0. LESTVICA: 01ympia 12, Soča Sobema 8, S. Luigi 6, Armonia e salute in ACLI Ronchi 4, Turriaco 2. UNDER 13 ŽENSKE Po tretji tekmi je položaj na razpredelnici še vedno nespremenjen. Na prvem mestu je Sagrado, ki nasprotnikom še ni prepustil seta. Tudi v tem kolu je 01ympia prišla na svoj račun, medtem ko sta Agorest in Soča poražena zapustila igrišče. IZIDI 3. KOLA: Intrepida - Agorest 2:1, Pro Romans - Pieris 2:1, 01ympia -Torriana 2:1, Ronchi - Soča 2:1, Sagrado - Staranzano 3:0. LESTVICA: Sagrado 9, Iptrepida in 01ympia 7, Agorest in AČLI Ronchi 5, Torriana 4, Pro Romans in Soča 2, Pieris 1, Staranzano 0. (MJ) NA TRŽAŠKEM UNDER 18 MOŠKI V prvem od dveh dvobojev za naslov prvaka (ostale ekipe so objektivno bolj šibke) so slogaši tesno premagali Inter, tako da bo o končnem zmagovalcu odločala povratna tekma. Za Drasičeve fante predstavlja uspeh vsekakor lepo zadoščenje, če vemo, da sestavljajo Inter letos najboljši igralci vseh mestnih društev. Borovci so izgubili tudi z ekipo Pallavolo TS in se jim verjetno kaj več obeta v povratnem delu, ko bodo že nekoliko bolj izkušeni. IZIDI 3. KOLA: Pallavolo TS - Bor 3:1, DLF - Volley Club 1:3, Sloga - Inter 1904 3:2. LESTVICA: Sloga 6, Inter in Volley Club 4, Pallavolo TS in DLF 2, Bor 0. UNDER18 ŽENSKE Premoč slogašic in borovk je v tem prvenstvu nesporna, v medsebojnem srečanju pa so vzhodne Kraševke gladko zmagale, povrhu pa so borovke po poti izgubile še en niz (proti OMA), tako da si Sloga Koimpex v povratnem delu prvenstva lahko le sama zapravi naslov prvaka. IZIDI 9. KOLA: Sloga Koimpex -Prevenire 3:0, Breg Agrar - Club Altu-ra 3:0, CUS - Julia 3:0, Kontovel -OMA 0:3, Bor Friulexport ni igral. LESTVICA PO PRVEM DELU: Sloga Koimpex 16, Bor Friulexport 14, CUS 12, OMA 10, Breg Agrar 8, Kontovel Electronic Shop 6, Club Altura 4, Prevenire 2, Julia 0. UNDER 16 ŽENSKE SKUPINA A IZIDI 1. KOLA: Zaule Rabuiese -Prima Scuola 3:1, Sloga Sagor - Ricre-atori A 3:0. SKUPINA B IZIDI 1. KOLA: Bor Friulexport -Ricreatori B 3:0, L’Arcobaleno - Club Altura 0:3, OMA - Kontovel 3:0. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch petek, 1. decembra 1989 Po neverjetni odločitvi javnega tožilca Terorist Mario Tuti oproščen vsake obtožbe FIRENCE — Po nekaj več kot dveurnem procesu so sodniki popolnoma oprostili fašističnega terorista Maria Tutija, ki je bil obtožen atentata na vlak »Freccia del Sud«. Do atentata je prišlo v noči na 13. april 1975 v kraju Incisa Valdarno v Toskani. Samo vrsta srečnih okoliščin je preprečila, da bi se vlak iztiril in zgrmel v reko Arno. Atentator (ali atentatorji) so razstrelili skoraj meter tira. Na vlaku je tisto noč potovalo 886 potnikov. Proces proti Tutiju je bil prekinjen pred desetimi leti z namenom, da preiskovalci najdejo še dodatne dokaze o Tutijevi vpletenosti v atentat. Včeraj je celoten sodni postopek zavzel nove, skorajda neverjetne okvire. Javni tožilec, Pier Lu-igi Vigna, je namreč predlagal popolno oprostitev Tutija zaradi po- manjkanja dokazov. Svoj predlog pa je pozneje utemeljil s celo vrsto razlag, domnev in dokazov. Vigno so takoj podprli Tutijevi branilci, ki so ugotavljali, da je pričevanje obtoženčevega političnega somišljenika, Maura Mennuccija premalo za dokončno obsodbo. Vigna je menil tudi, da ne more nihče dokazati, da je Tuti načrtoval, izpeljal ali kakorkoli sodeloval pri atentatu na vlak Freccia del Sud ali na dru- ril 1975 trden alibi, saj trdi, da je tisto noč prebil v študentskem domu v Riminiju. Grotesknost tega procesa pa potrjuje tudi poseg odvetnika, ki je branil interese zasebne stranke, ki je predlagal, naj Tuti... plača vsaj odškodnino železnici. Začasna prekinitev sovražnosti v San Salvadorju Gverilci skušajo s prepričevanjem pridobiti Salvadorce na svojo stran SAN SALVADOR — Gverilci Fronte Farabundo Marti so včeraj proglasili nekajurno premirje v stanovanjskih četrt eh San Salvadorja Escalon in San Benito, da bi tako omogočili evakuacijo vseh tujcev, ki tam živijo. V teh dveh četrteh živi večina tujih diplomatskih predstavnikov. Vest o tej kratki prekinitvi sovražnosti je posredovala tajna gverilska radijska postaja, ki je poleg tega poročala, da so se predstavniki gibanja Farabundo Marti pogovarjali s številnimi prebivalci salvadorske prestolnice in jim razložili cilje njihovega boja. O tem je govoril eden od gverilskih komandantov Gutierrez, ki je še povedal, da so imeli stike tudi z nekaterimi gospodarstveniki in visokimi predstavniki vladajoče stranke Arena. Po mnenju Gutierreza so prebivalci San Salvadorja razumeli, da se gverilci borijo predvsem za izboljšanje pogojev salvadorskega ljudstva, istočasno pa je gverilski poveljnik še povedal, da za zdaj nikakor ne nameravajo zapustiti dveh najbogatejših stanovanjskih četrti v San Salvadorju. Dagoberto Gutierrez je drugače po poklicu odvetnik, na začetku sedemdesetih let pa je bil tudi poslanec v salvadorski skupščini kot član Nacionalistične demokratične zveze. Toda že ob koncu sedemdesetih let je z javnim političnim delovanjem prenehal in se priključil gverili, s katero se bori že dobrih devet let. Danes svetovni dan boja proti aidsu ŽENEVA — S sloganom »Aids in mladi« se bodo danes povsod po svetu spomnili te hude bolezni, ki iz dneva v dan zahteva več žrtev. Svetovna zdravstvena organizacija za drugi svetovni dan, ki naj bi bil posvečen boju proti tej bolezni, ni slučajno postavila v prvi plan prav mladih. Od približno 600.000 obolelih in pet milijonov okuženih jih je namreč dobra polovica mlajših od 30 let. Za to strašno bolezen svet še ne pozna ustreznega zdravila, še naprej pa ostaja ta bolezen najbolj razširjena med narkomani. Statistični podatki pa kažejo, da tudi ostali vzroki razširjanja te bolezni ostajajo še naprej v veljavi. V boj proti aidsu povsod po svetu vlagajo velikanska sredstva, velik pomen pa pripisujejo tudi ustrezni informiranosti prebivalstva, ki bi moralo po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije del bremena za preventivo prevzeti tudi na svoja ramena. Božične jedi in slaščice bodo dražje peneče se vino pa bo teklo v potokih BOLOGNA — December je mesec velikih, bolj ali manj koristnih in tradicionalnih izdatkov in obče znano je, da so trinajste plače kot nalašč za to, da jih z lažjim srcem zapravimo. K nerazsodnemu zapravljanju pa nas nemara pripravijo tudi statistike, ki odločilno vplivajo na decembrsko seganje v žep. Potrošniška zadruga Conad, ki ima sedež v Emiliji-Romagni je letos med prvimi pripravila napovedi o tem, kako se bodo tik pred prazniki cene nekaterih tradicionalnih živil dvignile. Kaže pa, da bodo Italijani za božič pokupili približo 16 odstotkov živil več kot so jih ob isti priložnosti lani. Letos pa bodo kupovali pametneje, saj bodo menda kupovali prehrambne izdelke boljše kakovosti, izbirali pa bodo predvsem za domače izdelke. Božično trošenje pa menda ne bo imelo negativnih inflacijskih posledic, saj so proizvajalci tipičnih božičnih živil odločili, da jih bodo prodajali s P pustom. V bistvu bodo za »panehon odšteli iste denarce, čeprav je np° , cena bistveno višja od lanske. Con računa tudi, da bodo Italijani ‘e pojedli nič manj kot 41 tisoč ton »P nettona« proti lanskim 28 tisoč. Ob letošnjem božiču bo 'italijanski vino- živelj vse vprek pil le peneče se Statistika Conad namreč pravi, da Italijani vse bolj odrekajo drag ^ uvoženim likerjem in se ponovno P vajajo na »domačo kapljico«. K sl kemu požirku pa se seveda prJJ . tudi košček mandolata, ki ga ^odo,nij tos, čeprav po višjih cenah, Pt°uk0 kake 3 odstotke več kot lani. Neko slabše pa bo šel v prodajo losos, k / resnici na ljubo prej luksus kot fra cija, medtem ko bo znatno nan vpraševanje po najkakovos' parmezanu. aslo polnejšem kraše- Na sliki (AP): decembrsko o, ne izložbe že vabijo in skomina)o- Picassova »Pierrettina poroka« na dražbi ni potolkla rekorda Za Picassovo sliko »Pierrettina poroka«, ki Jo je mojster naslikal leta 1905, so na dražbi v Parizu včeraj zjutraj iztržili kar 300 milijonov francoskih frankov (66 milijard lir). Kljub tej astronomski vsoti, ki jo je za to Picassovo mojstrovino odštel neki japonski trgovec z umetninami, pa rekordne cene niso dosegli. Pred dražbo so namreč napovedovali, da bodo za sliko iztržili vsaj 400 milijonov francoskih frankov (približno 88 milijard lir), vendar pa se te optimistične napovedi niso uresničile. Kljub temu da rekord ni bil potolčen, pa slikarjeva hčerka Paloma ni pokazala posebnega razočaranja (Telefoto AP) »Reykjaviški sindrom« pred sredozemskim srečanjem Bush in Gorbačov jutri na Malti WASHINGTON — V pričakovanju sredozemskega srečanja med Bushem in Gorbačovom v vodah Malte je Zahod že pod vplivom »reykjaviškega sindroma«, neke vrste strahu, da bi Gorbačov presenetil svojega sogovornika z razorožitvenimi predlogi, ki bi jih bilo težko zavrniti, a prav tako težko sprejeti brez predhodnega posvetovanja z zavezniki in brez podrobne analize vseh morebitnih posledic. Ameriški predsednik Bush je že kategorično izjavil, da bodo vsak sklep odložili za formalni vrh, ki bo v Was-hingtonu prihodnje leto. Gorbačov se do sedaj ni razjasnil, ker pa je na lastni koži doživel neuspeh v Reykjavi-ku, je malo verjetno, da bo Busha presenetil s kakimi revolucionarnimi razorožitvenimi predlogi. Nedvomno bosta državnika v vodah Malte jutri in v nedeljo spregovorila tudi o razorožitvenih vprašanjih. Z različnih zornih kotov in izhodišč navsezadnje oba potrebujeta znižanje vojaških izdatkov. Maja je Bush predlagal 10-odstotno zmanjšanje sil ZDA in SZ v Evropi. Washington pa bi bil pripravljen na še večja klestenja, ker krvavo potrebuje kisika za svoj državni primanjkljaj. Glede strateških jedrskih raket Bush upa, da bo v roku šestih mesecev dosegel sporazum o 50-odstotnem zmanjšanju, ker se je Gorbačov septembra odpovedal povezavi med strateškimi raketami in vojno zvezd. Sovjetski voditelj je po neuspehih glede militarizacije vesolja ugotovil, da bo to pobudo izničil ameriški kongres. SDI bo po vsej verjetnosti v zgodovino prešla kot finančno in praktično neuresničljivi Reaganov sen. Samo po sebi umevno tudi Gorbačov potrebuje razorožitvene uspehe. Prisotnost sovjetskih divizij v državah Vzhodne Evrope je v bistvu postala prava cokla. Že sedaj je SZ enostransko umaknila 500 tisoč mož, 5.000 tankov, 8.500 topov in 800 letal. Proračun sovjetskega obrambnega ministrstva pa se je letos znižal za 15,6 odstotka. Gorbačov načrtuje še dodatna klestenja, a je pri tem naletel na izredne težave. Kam s tisoči odvečnih oficirjev, ki so nesposobni za civilno službo, upokojitev smatrajo kot neke vrste kazen. Prav tako ima precejšnje težave s preustrojem vojne industrije v civilno proizvodnjo. V Leningradu so bile zaradi tega že stavke, ker so do sedaj imeli delavci v vojni industriji večje mezde in druge ugodnosti. Razorožitvenih procesov Gorbačov ne sme torej pospešiti, če ne bo predhodno imel zahodnih gospodarskih jamstev, da bodo zahodni partnerji pomagali pri preus-troju vojne industrije. Glede razorožitvenih vprašanj si torej z Malte ne moremo pričakovati eklatantnih rezultatov. Povsem drugače pa je glede regionalnih žar'SCp?r(mt tosti in sedanjih dogajanj v b prika Bližnji vzhod in Latinska Am vega bosta nedvomno glavni term „P aSla vprašanja. Tu pa ima še največ na glavi washingtonska admini ,g. ja, ki aktivno podpira Izrael in P =0ti ša za komuniste vse, ki se bonj gospodarskim in družbenim kn ni-v Latinski Ameriki. Pri tem >9ra re]a-karagovska in kubanska porno je tivno vlogo. Povsem drugačno *j0ga-vprašanje Evrope. Prav zaradi y t0 jan j na Vzhodu je Bush pny° t»o srečanje s pripombo, da Malta ^ g0 nova Jalta. To se nedvomno ^ ^s. zgodilo, saj so sedanja dogajanj gpjra tvu likvidirala Jalto. To Pa z