Naročnina listu: ==
Celo leto	.	.	K	12 -
Pol leta	.	.	„	6’—
Četrt leta	.	.	„	3*—
Mesečno	.	.	„	1- -
Zunaj Avstrije : = Celo leto	.	.	K	17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 yinaijev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža" izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Neodvisen političen list za slovensko
Uredništvo in upravnišlvo: Maribor Koroška ulica S. = Telefon št. lin.
Sijajna zmaga na Kranjskem«
Kranjski liberalci, ki so vredni drugovi štajerskih liberalnih motovil, so zopet enkrat doživeli plačilo, kakoršno zaslužijo. V pondeljek, dne 1. t. m., so se s splošno skupino pričele tokratne kranjske deželnozborske volitve in so bili liberalci tepeni, da je joj ! Oddati je bilo 11 mandatov: enega v Ljubljani, 10 na deželi. V Ljubljani je prišlo do ožje volitve med liberalci in S. L. S., ha deželi je pa S.
L.	S. v vseh 10 okrajih zmagala s sijajnimi večinami. Čez 50.000 volilcev je oddalo svoje glasove S* L. S. Liberalci so spravili skupaj komaj 22.000 glasov in če jim prištejemo tudi okrog 4000 socialistov, ima S. L. S, še vedno dvakrat tako šjtevilno armado za sabo. kot združeni nasprotniki. To je vsekakor razveseljivo in moramo kranjskim somišljenikom samo čestitati. V pondeljek j,e govorilo ljudstvo v najširšem pomenu besede. V splošni skupini ima volilno pravico vsak1 polnoletni avstrijski državljan, ki prebiva eno leto v dotični občini. Besedo in odločilno premoč imajo (tedaj v tej skupini res široke ljudske masei- In te so se izrekle v ogromni večini, za S. L. S. 'Odobrile so njeno dosedanje delovanje, obsodile podli boj liberalcev, ji izrekle zaupnico in jo pozvale, naj nadaljuje s svojim dosedanjim delom.
Ta izid je tem pomembnejši' ! in ga moramo pozdravljati tem radostnejše, ker so si liberalci z letošnjimi volitvami delali veliko upov. iSe, pondeijkov „Slovenski Narod“ sanja o možnosti ožjih volitev v enem ali drugem okraju na deželi, a prišlo pa je do ožje volitve v — Ljubljani, v zadnji trdnjavi slovenskega liberalizma. Umevno, da je pri takem izidu maček v liberalnem taboru zelo hud in da je tolažba nad porazom zelo težka. Kdor je čital liberalne liste, je moral priti do uverjenja,, da je S. L. S. na Kranjskem dogospodarila. Se v sobotnem ,,„Slov. Narodu“ je bilo čitati, da je bila do zadnjih dni prejšnjega tedna liberalna večina na deželi sigurna. Sedaj pa tak debacle ! Edino skromen napredek v številu glasov tvori za liberalce svetal žarek, na katerega se obešajo. Toda tudi ta tolažba je precej šepava. Prirastek liberalnih glasov je deloma povzročen po volilni dolžnosti, ki je bila tokrat prvič v veljavi in deloma po nazadovanju socialdemokratov, ki so od 6000 glasov padli na 4000.
Volilni boj je bil jako živahen, lahko rečemo: vroč. Liberalci so napravili generalni naskok. Celih pet let, odkar je bila S. L* S. na krmilu, so lagali, obrekovali, rovarili in na vse mogoče druge načine
kradli našim možem čast in poštenje. Zladnje čase so pa naravnost podivjali in so bili njihovi nastopi — pravcate grde orgije surovosti. Trije dnevniki — soeialdemokratična wZarja“ se je povsem pridružila „Slov. Narodu“ in „Dnevu“ — so se dan za dnem kosah v sramotenju, napadanju jn blatenju naših voditeljev in naših naprav. 'Proti najblajgpnosnej^iim ustanovam so vprizorili podle gonje ne iz stvarnih razlogov, temveč radi strankarske strasti. Odpadnike so sprejemali z odprtimi rokami, samo če so jim pomagali metati otrovane pušice v naše pristaše. Kamilo Theimer, '„jvođiško Johaneo“* in še mnogo druge ogabne ropotije so navlekli svi javnost, samo da bi spravili poštene ljudi ob dobro ime in prišli sami do moči, a vse jim ni nič pomagalo. Strti in polomljeni leže liberalni upi na tleh, liberalni generali so pa blamirani do kosti. Blamaži se pridružuje ,pa še žalost za lepimi tisočaki, ki so jih razmetali za volitve. O jerum, jerum — bil je res pravi sodni dan!
Kakor se veselimo njihove;zmage, tako tudi želimo kranjskim somišljenikom, naj z; započeftim delom temeljito nadaljujejo in naj prihodnji torek, dne 0. t. in., ko volijo kmečke občine, vržejo liberalno sodrgo ob tla, ; da ji bo za vedno preminulo veselje), oglašati se s svojim bevskanjem in rjovenjem.
S, L. S. naprej do popolne zmage!
V	volilnem okraju : ljubljanska okolica je dobil kandidat S. L. S. Mihael D i m m i k 4626 glasov, liberalni kandidat A. Knez 1917, socijalni demokrat Anton Kristan 965 glasov, 82 glasov je bilo razcepljenih in 218 neveljavnih. Zfavsem je bilo oddanih 7590 veljavnih glasov. Zmagal je kandidat S.
L.	S. nad obema nasprotnikoma z večino 1744 glasov.
V| volilnem okraju: Radovljica—-Kranjskagora— Tržič je bilo oddanih 6855 veljavnih glasov. Kandidat S. L. S. Ivan P ib er je združil na-se 3900 glasov, liberalec A. Kržišnik 1654, socijalni demokrat Josip Pintar 1164 glasov, 47 glasov je bilo razcepljenih in 448 neveljavnih. Kjandidat S. L. S. je zmagal 'nad;1 liberalnim kandidatom < z večino 2336 glasov, i nad obema nasprotnima kandidatoma) I pa z večino 1172 glasov.
V	volilnem okraju: Kranj—Škofjaloka ' je bilo 7175 oddanih veljavnih glasov. Kiaindidat S. L. S, Evgen Jarc je dobil 5052 glasov, liberalni kandidat Fr. Dolenc 2044 glasov, razcepljenih jje bilo 79 in neveljavnih 157 glasov. ; Evgen Jarc je zmagal
liudsivo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od tl.—12. ure dopold.
nad nasprotnim liberalnim kandidatom z večino 3008 glasov.
V	volilnem okraju: Litija—Višnja gora—Rateče je bilo oddanih 7111 veljavnih glasov. Kandidat S.
L.	S. d r, Ivan Zajčje dobil 4642 glasov, liberalni kandidat Taufer 1425, socijalni demokrat Etb. Kristan 887 glasov, 175 glasov je bilo razcepljenih in 159 neveljavnih. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalnim kandidatom z večino 3217, nad obema nasprotnima kandidatoma pa z večino 2330. glasov.
V	volilnem okraju: Vrhnika—Logatec—Idrija— Cerknica je bilo oddanih 7984 veljavnih glasov. Od teh je združil na-se kandidat‘!S. L. S. A m (to n K o-b i 4958 glasov, nasprotni kandidat Fr* Majdič je dobil 1984, socijalni demokrat Ivan Straus 105(3 glasov, razcepljenih je bilo 39;, neveljavnih pa 232 glasov. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalnim kandidatom z večino 3024 glasov, nad obema nasprotnima kandidatoma pa z večino 1971 glasov.
V	volilnem okraju: Kamnik—Brdo je bilo ; oddanih 6471 veljavnih glasov. Kandidat S. L. S. Iv. Lavrenčič je dobil 4846 glasov, liberalec Slokar 1529, razcepljenih je bilo 96 in nevjeljavnih 179 glasov. S, L. S. je zmagala nad-'liberalnim kandidatom s 3317 glasovi večine.
V	volilnem okraju: Postojna)— Senožeče—Ilirst-ka Bistrica—Vipava—Lož je bilo oddanih 8877 veljavnih glasov. Kjandidat S. L. S. dr. Vladimir Pegan je dobil 5480 glasov, liberalni ' kandidat Gašpari 3106 glasov, razcepljenih je bilo 291 in neveljavnih 444 glasov. Večina S. L. S. nad liberalnim kandidatom znaša 2374 glasov.
V	volilnem okraju:	Novo mdsto—Crnomelji—
Metlika je bilo oddanih 7243 veljavnih glasov. Od teh je dobil kandidat S. L. S. Alojzij Mihel-č i č 5331 glasov, kandidat liberalcev Amai Škerlj 980, drugi liberalec Josip Fleischmann 792, razcepljenih je bilo 140 in neveljavnih 137 glasov. 5S. L. S. ima nad obema liberalnima kandidatoma ' večino 3559 glasov.
V	1 volilnem okraju :	Kočevje—Velike Lašče—
Ribnica—Žužemberg je bilo oddanih 6746 veljavnih glasov. Kandidat S. L. S. Franc J a k 1 i č je dobil 5487 glasov, liberalec Andolšek 983, razcepljenih je bilo 276 in neveljavnih 291 glasov. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalcem z večino 4504 glasov.
V	volilnem okraju:	Krško—Kosit an j evi ca—Mo-
kronog—Trebnje je bilo oddanih 8128 veljavnih glasov, od teh je dobil kandidat S. L, SL Ivan HI a-
PODLISTEK.
Staro gorski:
V žaru juga « « ,
(Dalje.)
V Opatijo!
Pavel Pavlovič je segel po smodki, jo prižgal In se »zajgledal !yj kolobarčke! modrega Itobakovegat (Rmia, ki je plul proti stropu in se raztezal v miegleno tančico. In v duši so se mu, vzbudili davni spomini, -Sinje morje se je razprostrlo pred njim in na morju plove, čolnič. ' Belo jadro1 blesti v večernem solneu. Ziblje se na valovih 1 lahno; ' vznemirjenega morja. V čolnu sedi mladec, z veščo roko vodi jadro. A še nekdo je v čolnu — mlada dekljica, črnih oči, belih lic in ustnic rdečih, kakor br(elskvin cvet na vrtu Frankopanskega gradu na Trsatu.
,„Glej, Pavel!“ vskljkne deklica in pokaže z roko tja v daljavo. „(Kakor Tili j e.“
In res, Tam zunaj, na. odprtem morju so se podili valovi, zaganjaj e se drug v drugega, spreminjajoč se v majhne, bele pene, kakor v cvetove. In te bele pene so bile videti, kakor da je na tej zeleno-modri planjavi vzcvetelo tisoče lilij, belih kakor belo krilo mladega dekleta.
„(Morje je vznemirjeno, (Sofija“, odgovori mlad mož. „Široko prihaja*“
„Oh, kako je to lepo“, je vzdihnila Zofija,
Goste oblake dima je spuščal Pavel Pavlovič proti stropu in kimal z glavo.
„Krasno, zares — je zamrmral, kakor da se vozi v čolnu po morju. Crne oči Zofije so mu zrle iz dima nasproti, kakor takrat, (ko sta mu, kakor dve zvezdi, sijajni in blesteči, prodrli v du,šo lin ostavili tam svoj lesk, takrat na plesu abiturijentov na Sušaku, v plesni dvorani „Continentala,“'
Takrat jo je vzljubil.
Vzljubil jo je z vsem ognjem mlade svoje duše, njo, Zofijo, hčerko profesorja Medaniča na Reki, — Slovenca, ki je ■ služboval med brati Hrvati v hrvaški Reki. Tako je vzljubil Hrvat Pavel Pavlovič Slovenko Zofijo.
In ko je poletel prvič z< njo s čolničem po morskih valovih, s čolnom z belim jadrom kakor golob, in ji je vetrič božal laske, jo je objel in pogubil na rdeče ustne in ona se ga. je oklenila vsa srečna, šepetajoča njegovo ime:
„Pavel — moj Pavel!“
Kako lepo je zvenela iz teh nežnih ust Slovenke hrvaška govorica in on ji je zopet odgovarjal. — slovenski. Skupaj sta prepevala slovenske in hrvaške pesmi . . .
Tako jima je cvetela pomlad v rožnem cvetu in vsa srečna sta ■ mislila, da bo tako vedno, vedno . . . Sanjala sta sladek sen ljubezni in ves sveit se jima je zdel neskončno lep, ustvarjen, da poveča njeno srečo . . .
Pavel Pavlovič je vzdihnil:
(„(Kakor sen pomladne noči je prihajala k meni, bela kakor lilija, z nasmehom žarnih lic budeče se zore . . . (Zatonila je! Cez varljiv horizont te ljubezni je Šel oblak, obdan z : brezskrbno perspektivo bodočnosti in iz sanjave, mehke Zofije je postala prak tična, računajoča ženska. Obrnila se je od mene in vzela, Nemca, (ker ji je nudil boljšo eksistenco, kakor jaz, ubogi pravnik. Storila je, kakor dela večina, ki smatra zakon za neke vrste kupčijo, ki jim je cilj brezskrbno in brezdelno življenje in uživanje."
Prevaran v svojih nadah in ranjen v svojem idealnem čustvu je zapustil rodno mesto, svojo drago Reko, zapustil ljubljeno morje. Sprva je čutil v tujini osamljenost, nekako tesnobo, ki se poiašča človeka, ko živi prve dni med ljudmi, ki jih ne pozna in jih ni še nikdar videl. Tisto zaupnost, tiste iskrenost, ki spremlja človeka, v rodnem kraju in se mu smehlja iz vsakega ogla, je nadomestila hladnost
in rezerviranost. Srečaval je tuje obraze, ki so imeli komaj pogled zanj, ali pa ga motrili z nekako radovednostjo. Ali ta osamljenost in tesnoba se Je že kmalu spremenila v neko tiho zadovoljnost, v nekako slasti podobno čustvo, ki mu je odpiralo pogled v svet, kjer ni več cvetja, nego kipeči in dozorevajoči sad, kjer ni breztelesnih stvorov, nego realna bitja, pehajoča se za vsakdanjim kruhom.
V vsakdanji borbi življenja za obstoj, ki je malone absorbiral vse njegove duševne sile, se mu je zdelo, da se drugače sploh ni moglo zgoditi, kakor se je zgodilo. Kaj tisti sanjavi ideali ? So, kakor lata morgana, ki izgine na mah, kakor hitro se ji človek približa. Življenje je življenje, nikak sen, nego gola in trpka resnica, sprva sicer vabljivo smehljajoča, a kakor hitro je storjen resen, samostojen korak, se odgrne oni ledeni, grozeČe-resni obraz sfinge, ki plaši mnogokaterega bojazljivca.
In če postane mož hladen, preračjunajoč trgovec, ki velja vendar za manj (praktičnega in bolj i-dealnega, nego ženska, zakaj bi potem zamerili Še njim, in jih motili v njihovih računih?!
Pavel Pavlovič ni zameril Zbfiji. Njegov odgovor, ako se je je spomnil, je bil enostaven:
„Ženska je!“
Resnica. Kaj bi z njim, s komaj absolviramim pravnikom? Kdo bo čakal, da si ustanovi primerno eksistenco in pri tem zamotal ugodnejšo, gotovejšo partijo ?	\
Ljubezni se mu hoče, a še sam nima kruha —• Ha — Kakor bi kruh in ljubezen spadala v eden in isti koš?! Pač. Pri onih,1 preračunjajočih ljudeh, pri teh je ljubezen kruh. S svinčnikom v roki, in s hladnim srcem računajo dobiček, 'ki jim ga prinese ljubezen — kupčija, s katero trguje toliko ljudi, dasi se boje to priznati. In kdo bi verj/el, kako spretno ume računati na videz povsem) nedolžno, zunanje 'tako šibko in nežno bitje.
(Dalje prih.)
d n i k 4956 glasov, kandidat liberalcev 'Mat. Kožar 1292, drugi liberalec Fr. Zupančič 1808 glasov, razcepljenih je bilo 72 in neveljavnih 113 glasov. Kandidat S. L. S. je nad obema liberalcema zmagal s 1856 glasovi večine.
V Ljubljani, ki voli enega poslanca iz splošne skupine, je kandidat S, L. S. I v! an ■ K r e Ig a r svojega protikandidata, liberalca Tjurka, prvikrat potisnil'V ožjo volitev. Kregar je dobil 1526, liberalec Turk 2684, socijalni demokrat Kristan 842, Nemec Brandt 444 glasov. Neveljavnih je bilo 78 in pa praznih glasovnic 130, Ožja volitev se vrši v soboto, dne 6. t. m.
Kandidatje S. L. S. so dobili v splošni skupini, vštevši Ljubljano, 50.904 glasov, liberalni kandidatje, vštevši Ljubljano, 22.148; glasov, socijalni de-mokratje 40iHO glasov. Nad vsemi združenimi nan sprotniki je zmagala tedaj S. L. S. z ogromno večino. Njena večina nad liberalci je 28.710 glasov,
Zaka) je postal Dr. Kukovec tako vnet-popravkar ?
Celje, 2. dec. 1913.
Naši liberalci se niso mogli dovolj načuditi — „plodovitosti“ svojega voditelja vi sestavljanju popravkov v zadnjem času. Ugibalo se je sem'1 in tje, a pravega vzroka dolgo niso mogli dobiti. Posebno so ugibali liberalni posojilničarji, ker so se poročila v vašem listu nanašala na belo dr. Kukovca pri — posojilnici v Šoštanju. Liberalni posojilničarji so zadnje čase precej nervozni, ker vedo, da izgubijo lepe stotisoče pri 'Glavni, lepe stotisoče pri pivovarni v Žalcu,-tudi je Še negotovo, če in koliko dobijo nazaj od trgovsko-obrtne zadruge v Gorici, ker1 so izgubili lepe tisočake pri liberalni tiskarni v Celju itd. Vsa nevolja liberalcev pa se obrača na dr. Kukovca, kateri je . „spretno“ vodil liberalno tiskarno in kateri ni brez krivde pri razmerah pri Glavni, Tr-govsko-obrtni in žalski pivovarni, ker je že od leta 1905 odbornik liberalne Zadružne zveze in je v i sejah menda morda — spal, kajti on kot mož, ki zna vse kritikovati in vse boljše razume, kakor drugi, bi moral svariti liberalne posojilnice pred nalaganjem v špekulativne zavode, ker sita veljali Glavna in Tr govsko-obrtna že pred 40 leti v Ljubljani in Godci kot zavoda, ki špekulirata na debelo in.so o „dobrem stanju“ žalske ; pivovarne že čivkali vrabci na strehi. On pa ni nastopil v odboru, ni odstopil, če ni mogel ničesar doseči, temveč on — nezmotljivi politik in jedini narodnjak s— je tako „dobro“ ‘ poznal položaj liberalne gospodarske organizacije, da je vse svoje moči napel in iztrgal gospodarsko organizacijo starinom in zavladal z dr. Božičem v,njej. Vsak liberalec mora torej pripisovati dr. Kukovcu sokrivdo na žalostnih razmerah v liberalnih posojilnicah in to store mnogi tudi v obilni meri. Paine samo, da zabavljajo proti zvezi in dr. Kukovcu, da se vse kadi, ampak nastal je pravcat beg iz i— zveze. Cela vrsta liberalnih posojilnic išče sprejema pri nemšid zvezi v Gradcu, dve posojilnici:	v Trbovljah in v
Šmarju, katerim bodo sledile še druge, sta izstopili in gresta pod državno revizijo. ITa beg iz liberalne organizacije je napravil iz dr. Kukovca tako vnetega popravkarja.
S svojimi popravki pa dr. Kukovec ni potolažil liberalnih ' posojilničarjev, ampak je nevolja v teh krogih še večja, kot pred — popravki., Jeze se, da se dr. Kukovec še celo postavlja v „|Slov. i Narodu“ s svojimi popravki, v katerih je nagromadenlih toliko neresnic, da je vloga dr.1 Kukovca pri šoštanjski posojilnici postala — še bolj čudna, kot prej. Evo nekaj cvetk iz duševnih proizvodov Popravkarja! ;Že vsak odvetniški pisar ve, da je intabulacija 1100.000 K združena s precejšnjimi stroški, saj se mora plačati za kolek na dolžno pismo in za pristojbino nad 600 K, dr. Kukovec pa popravlja, da so bili stroški malenkostni, saj lahko računa liberalni advokat za delo pri tako velikem znesku po tarifu mnogo in dr. Kukovec je ravno popravljal, da je po tarifu računal, njemu se pa i zde ti stroški majhni in ne pove, kdo je bil tako moder, da je dal na hišo, ki je stala
245.000	K, a imela intabuliranega dolga 242.000 K, intabulirati še 100.000! K, ne pove tudi, kateri odvetnik je to storil in koliko je računal. V Št. Juriju ob južni železnici je., javno znano, kar se razvidi tudi :z bilance, da ima tamošnja i liberalna mlekarna nad '50 tisoč kron dolga, dr. Kukovec pa pusti po „’Slov. Narodu“ izjavljati, da. je mlekarna zvezi le 20*000 K dolžna, o drugem molči in ne pove, da je ostalih Še nad 30.000 K dolžna; drugim liberalinim posojilnicam. Zelo razkačeni pa so liberalni posojilničarji! zaradi tega, ker piše dr. Kukovec, da sta državna revizorja iz Dunaja pregledala, posojilnico v Šoštanju in nista imela povoda glede računa dr. Kukovca o znesku nad 30.000 K kaj .omeniti. Koliko je pa resnice na tem? Ko je vaš list o tem računu poročal, se je iz-vedelo iz krogov, ki imajo zveze z voditelji liberalne gospodarske organizacije, da. sta državna revizorja v svojem poročilu izjavila, da so manjkali računi — glede hiše na Dunaju; nista se mogla spodiikati na’đ računi dr. Kukovca, ker jih nista videla,, a,dr.. Kukovec pa se kljub temu, da potolaži liberalne no-sojilničarje, sklicuje na državne revizorje. Hilf was helfen kann ! — misli. dr. Kukovec.
:„]S|traži“! je vsa javnost, tudi liberalni posojil-ničarjd, 'hvaležna, da je to objavila o dr. Kukovcu,
kateri pa je jv svoji smelosti popravljal vsak dopis. Ce se je izvedelo marsikaj, kar je dalo povod tem popravkom liberalnega voditelja in so prišle razne „skrivnosti“ iz kroga liberalnih posojilničarjev na dan, pa se naj zahvali dr. Kukovec raznim odbornikom Narodne stranke, kateri so o raznih prilikah t,preglasno“ dajali duška svoji nevolji proti dr* Kukovcu in njegovemu postopanju v zadevi posojilnice v Šoštanju, Sicer je to postopanje odbornikov liberalne stranke umljivo; marsikdo bi rad zaslužil lepe denarce, a so pa tudi — razni kandidati za prestol voditelja.
Na Balkanu.
Avstrija in Rusija.
Rusija in Balkanska zveza.
Duna j, dne 2. decembra. Med Rusijo, Crno-goro in Srbijo je bila sklenjena v zvezi z Balkansko zvezo spomladi 1912 vojaška konvencija.
„Neue , Freie Presse“ poroča k, sklepu vojaške konvencije med Rusijo, Srbijo,. Bol(gar|sko in Crno-goro : Pogodba stoji v zvezi z možnostjo konflikta na podlagi srbsko-bolgarske zveze ter se obrača v prvi vrsti proti Avstriji. Zatrjuje se, da vsebuje pogodba določila glede števila čet, ki jih morajo zavezniki postaviti na bojišče, in glede časa za operacije. Rusija je prevzela dolžnost, da sporoči zaveznikom. yse vojaške informacije, ki bodo '.dospele pred ruski generalni štab. Tudi je obljubila, da bo podpirala Balkansko zvezo z denarjem in vojnim materijalom. Pozneje so se določile tudi podrobnosti vojne ,z Avstro-Ogrsko. Konvencija se bavi tudi z Rumiunsko. Med Rusijo in Srbijo je bila sklenjena še pred letom 1908 vojaška konvencija ter se je ta konvencija leta 1912 samo še razširila na ostale države Balk, zveze.
Nova razkritja z Balkana.
„Daily Telegraph“ prinaša nova razkritja z Balkana. Car Ferdinand bolgarski je sklenil dne 2Ö. januarja 1913 z Avstrijo tajno pogodbo, ki je Bolgarski zasigurala pomoč Avstrije v slučaju konflikta z Grško in Srbijo. Naslanjajoč se na to pogodbo, je Bolgarska prelomila dne 28. junija, vzlic protestu ministrskega predsednika dir. Damewia zvezno pogodbo in pričela vojno. Rusija lin Francoska sta nato pozvali Rumunsko, da naj poseže vmes. Avstrijski pos'janjk v Bukarešti, princ Fürstenberg, je za|to izjavil, da bi bila Avstrija primorana, napasti Ru-rnunijo, če vpade ta na bolgarsko ozemlje. Bolgarska vlada se je nato obrnila na Francosko, Rusijo in na Nemčije in nemška vlada je odgovorila, da ne odobrava postopanja svoje zaveznice Avstrije. Cesar Viljem je nato tudi osebno brzojavil kralju Karolu in mu razjasnil, da stoji Nemčija popolnoma na strani Rumunske. Nemški cesar Viljem je ob enem obvestil avstrijsko vlado, da bi Nemčija ne smatrala, da je dan slučaj casus foederis, če bi posegla Avstrija v balkansko vojno in izzvala tako tudi vojno z Rusijo. Nato je rumunska vojska prekoračila bolgarsko mejo, ne da bi se bila ozirala na avstrijske grožnje.
jMalinov o vzrokih bolgarske nesreče.
Vodja demokratov, ’nekdanji minister Malinov, je imel v nedeljo, dne 30. t. m., v, Sofiji veliko zborovanje, na katerem je izvajal:	Nesrečo Bolgarske
je zakrivila cela vrsta napak voditeljev vlade. Glavna napaka je bila sklenitev pogodbe s Srbijo in Grško. On sam je kot svoječasni ministrski predsednik predlog, da naj se sklene v svrho razdelitve Macedonie zveza z Grško, takoj odločno'; odklonil. Radi tega je tudi pozneje na srbski predlog - glede zveze odgovoril, da Bolgarska nikdar ne more privoliti v delitev vilajeta Skoplje. Zavrača tudi trditve, da bi odbil avstrijski predlog glede razdelitve Srbije in izjavlja ob enem, da Avstrija nikdar ni stavila (sličnega predloga. :
Car Ferdinand.1
Car Ferdinand se je vrnil dne 30. novembra nazaj v < Sofijo.
*
$ $
Dunajski krogi so baje kralju Ferdinandu nasvetovali, naj se. pobota z Rusijo, ker ,bi bil 'drugače ogrožen njegov prestol in obstoj dinastije same. Car Ferdinand je baje pripravljen potovati v Peterburg in prositi ruskega carja za ' oproščenje in zopetno naklonjenost.
Albanija.
V Valoni se je slavila v petek obletnica neodvisnosti Albanije ; na slovesen način. Mesto je bilo v zaistavah.. Po noči so mesto iluminirali. Po mestu so napravljeni slavoloki s podobami Skander bega in Kemal bega.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 2. dec.
Danes je imela zbornica mirno sejo. Nadaljevala je debato o osebno-dohodninjskem zakonu. Kot prvi. kontra-govornik se je oglasil k besedi rusinski poslanec dr. Zahakiewicz, ki je v triurnem obstruk-cijskem govoru branil Rusine, češ, da niso nasprotniki službene pragmatike.
Posjlanec B i š e k je zahteval, da se štatuira-jo vsi oni izdatki, ki so potrebni kmetijstvu pri . pridobivanju dohodkov, za postojanke, ki se naj odštejejo. Gotovo bi bilo pravično, če bi .se potom zakona
določilo, da bi bili dohodki iz kmatjijstva, če tvorijo edini dohodek kmeta, prosti osebnojdohodninskega davka. Končno stavi resolucijski predlog, da se s-prejme v izvršilno naredbo določilo, glasom katerega bi se ne smelo nadlegovati z osebnoidohodniinskimi davki onih kmetov, ki dobivajo svoje dohodke le izključno od kmetijstva, če namreč znaša čisti kata-stralni dohodek manj kakor 500 K.
Poslanec dr. V er s toy (še k je polemiziral s poročevalcem dr. Lichtom, ki je trdil, da je vzrok rabule med davčnimi oblastmi in kmečkim ljudstvom, ker store davčne oblasti svojo dolžnost. (Viharni u-govor pri Slovencih.) Dr. : V e r s t o V !š e k je rekel, da -se iz malega kmeta ne da nič več iztisnili. Govoril je nato o razmerah na Spodnjem Štajerskem in ostro ožigosal postopanje davčnih uradnikov pri ob-dačenju kmečkih posestev. Ti uradniki se ne morejo uživeti v razmere na deželi, kep često niso dovolj zmožni slovenščine, da, v narodnem oziru so še celo nestrpni. Slovenci bodo glasovali le za one določbe, ki bi zadele le v resnici premožne kroge.
Za dr. VerstovŠekom sla govorila še poslanca Teltschik in Sever, nakar je prešla zbornica k nujnemu predlogu 1 za učiteljstvo. 'Po govoru poslanca Hillebranda in Schreiterja, je bila seja zaključena.
Prihodnja seja jutri. Potem bo radi gališkega dež. zbora pavza do 11. t. m.
Delegacije.
Dunaj, dne 1. decembra. Danes se je vršila plenarna seja ogrske delegacije, katere so se u-deležili tudi opozicijonalni delegati. Začetkom seje je grof Mihael Karolyi1 odgovarjal na osebne napade grofa Tisze, nakar sie je oglasil k poslovniku grof Apponyi, ki je ostro napadal predsedstvo, peš, da. takoj odvzame vsakemu besedo, če le izpragovori besedo „Panama.“
Grof Hadik je energično protestiral prot,i vpo-rabi parlamentarne straže v delegacijah, kar pomeni kršenje imunitetne pravice delegatov. Zahteva Še natančnega pojasnila, na podlagi katere določbe je bila nastavljena parlamentarna straža in če se bo vporabljala ista tudi pri skupni seji z faystr i j sko delegacijo.
Baron Lang izraža prepričanje, da straži ne bo treba posredovati. Ce pride do skupne sejp z (avstrijsko delegacijo, se bo o vprašanju ogrske parlamentarne straže Še posebej razpravljalo.
Nato je bila plenarna seja ob pol Štirih popoldne prekinjena.
V	popoldanski seji je grof Apponyi razmotrival o pravnem stališču ,delegacij. Kij j üb temu, da ni pristaš nagodbe jjz leta 1867, mora vendar konšitatirati, da imajo delegacije pravice, kakor jih nima noben odsek. V 'zakonu ni nobene točke, ki bi dovoljevala parlamentarno stražo.
Grof Khüen je branil postopanje predsednika, nakar je predsednik zaključil debato o tem perečem vprašanju.
Prihodnja seja ogrske delegacije v torek, dne
9.	t. m., z dnevnim redom : Proračun zunanjega ministrstva.
*
* *
V	vojaškem odseku ogrske delegacije se je vršila včeraj, *2. t. m., razprava o morn, ekspozeju. Poveljnik mornarice, admiral Haus, je povdarjal, da je treba, vojno mornarico polagoma izpopolniti, ker so vojne ladije tipa ^Monarch“ že zastarele in so postale za slučaj vojske nerabne. V interesu Avstrije je, da ohrani Število 16 linijskih ladij, 12 križark, 24 torpedovk, '72 torpednih čolnov,) 12 'podmorskih čolnov in 8 monitorjev, kar čisto nič ne presega mornariškega načrta njegovega prednika, bivšega admirala grofa Montecuccolija. Končno je odsek sprejel mornariški budget v celoti in v podrobnostih.
*
m	*
V	včerajšnji seji bosanskega odseka avstrijske delegacije je odgovarjal zastopnik [vojnega ministrstva na vprašanje delegata dr. Korošca glede vojaških pošt in brzojavov v Bosni in Hjercegovlini. Zastopnik vojnega ministrstva je izvajaj, da sta se pošta, in brzojav ' v Bosni in /Hercegovini temeljito preustrojili. Ce pa kljub temu izkazujeta deficit, ni to po njegovem mnenju nič čudnega, ker se to tudi v gospodarsko krepkih deželah pojavlja. Pošta in brzojav v Bosni in Hercegovini tudi nista zaostali. Po njegovem mnenju se mora v deželi, v kateri je gospodarski in kulturelni napredek Še le v razvoju, vaporabili ves preostanek za izpopolnitev ; in povzdigo pošte in brzojava. Hvalil je tudi na vse pretege u-
' radništvo in vse uslužbence vojaških pošt in brzojavov, vsled česar prebivalstvo z zaupanjem zre v vojaško poštno in brzojavno upravo.
Tudi pododsek brambnega odseka je imel včeraj sejo.
Na Hrvaškem ustava. — Skerlecz kan.
V	nedeljo je posebna izdaja ,„Narodnih Novih“ priobčila cesarjevo lastnoročno pismo z dne 27. novembra;, š katerim se odstavlja kraljevski komisar baron Jvan Skerlecz od svoje komisarijatske funkcije in izreka ob enem njegovo imenovanje' zal' bana Hrvaške, Slavonije in Dalmacije.
Cesarjevo lastnoročno pismo slove:
„Ljubi baron ’Skerlecz! Na predlog Mojega o-grskega minjistrskega predsednika |Vas oproščam funkcije hrvaško-slavonskegai komjisarjja in imenujem za bana Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. Dunaj, 27. novembra 1913. Franc Jožef m. p. Tlisza m. p.“
Ob enem priobčujejo uradne „Narodne Nov.“ odlok barona Skerlecza z dne 27.. novembra t. L, ki odpravlja dosedanje preventivne odredbe proti časopisju in nalaga, da se morajo časopisom svoječasno zahtevane kavcije zopet vrniti. ,U:radni list priobčuje dalje tudi razglas, ki dovoljuje zopet zborovalno syo-bodo, — Včeraj, dne 2. t, m., .e bil bovi' ban baron Skerlecz že zaprisežen.
Gališki deželni zbor.
Nedeljska uradna '„Wiener Zeitung“ priobčuje cesarski patent, ki sklicuje gališki deželni zbor za dne 5. dec. k zasedanju.
Francosko.
Pariz, dne 2. decembra. Danes zvečer je de-misioniral francoski kabinet. Po izidu glasovanja v zbornici je bilo vsakomur jasno, da bo kabinet podal ostavko in kmalu nato je šel ministrski predsednik Barthou k predsedniku republike ter mu je naznanil demisijo celega kabineta. Demisija je bila sprejeta. Padec ministrstva je posledica glasovanja o zakonu glede obdačenja rent. Za vladno predlogo je glasovalo 265 poslancev, proti vladi pa 290. Vladna predloga je torej padla. Glasovanje se je vršilo v silnem hrušču. Kot naslednik Barthou-a se imenujeta Briand ali Millerand, kot bodoči finančni minister Cochery.
Proti vojaške revolte v ; Alzaciji.
V	francosko-nemškem 1 obmejnem mestecu Sa-
verne (Zabern), kjer se nahaja močna vojaška garnizija, je nasvetoval poročnik Foršther v instrukcij-ski uri rekrutom, naj se nikar. ne družijo s civilisti, posebno pa ne s ; francoskimi prebivalci mesta. 'Med drugim se je Forstner izrazil:	„jCe vam pride pod
roke kak 1 „'waickes“ (pruska psovka zq( loitarinske Francoze), ga pošjteno premlatite, ali pa kar naravnost pobite.1“
Ves dogodek je prišel v javnost, ’ nakar se je francoskega prebivalstva, ki je v < mestu v veliki večini, polastilo silno ogorčenje. (, Izbruhnile so takoj demonstracije, ki jih je pa policija ’ kmalu u dušila, Že par dni je bilo sedaj popolnoma mirnoj. Dne ; 29. novembra se je poročnik Forstner sprehajal z nekaterimi |tovariši po mestu Srečala /ga je skupina francoskih rokodelskih pomočnikov in ; nekdo je zaklical: „Glej, Wackeslieutenant!“ Forstner je takoj ves divji potegnil za sabljo in skočil za fantom, ki ije izgovoril imenovane besede. Ostali oficirji so šli'med tem v vojašnico, alarmirali so posadko in poslalii večje število patrulj po mestu, ki so z nasajenimi bajoneti preganjali prebivalstvo In aretirali -vsakogar, kogar so našli na ulici. Kako brezvestno in naravnost neumno je bilo postopanje vojaštva, priča najbolj dejstvo, da so bili med drugimi aretirani j tudi : ' predsednik sodišča, višji državni pravdnik, dva sodnika in več uglednih državnih uradnikov in ' meščanov. Oficirji so zaprli vse aretirane osebe, ki jih, je bilo nad 300, v kleti za premog v vojašnici, kjer so morali vsi ostati do drugega dne opoldne, ko sol jih. izpustili.
Demonstracije so se dne 3(h novembra dopoldne zopet ponovile. Na povelje nekega, poročnika je neka patrulja aretirala več meščanov, češ, da 'so ti zasmehovali čast pruskih oficirjev. Civilne oblasti se sicer trudijo, da bi pomirile ljudstvo, a ne, morejo proti šovinizmu nemških oficirjev: prav ničesar doseči.
'Elzaško-Eotarinski poslanci so že dne 29. nov. vložili v berolinskem državnem zboru ostro interpelacijo radi dogodkov v Savernu, na katero je Vojni minister Falkenheim takoj odgovoril in zagovarjal poročnika Forstnerja, češ, da ni mislil tako hudo. Obljubil pa je, da hoče odrediti '■ strogo preiskavo. Umevno je, da- je francosko časopisje 'takoj pograbi' lo vso stvar in afero sdno zapletlo. Nemška vlada je radi tega sedaj prisiljena, posvetiti vsej aferi večjo pozornost in vojni minister j,e bil že poklican k ce--sarju v Don au -Usehi nge n, da mu natančno poroča, o protivojaških izgredih v Savernu.
V	pondeljek po noči je prišlo do novih izgredov. Položaf postaja zelo resen in kritičen.
Raznoterosti.
Iz učiteljske službe. Učiteljska- suplentinja v Olimju Irena Film je imenovana za stalno učiteljico 1 štolam. — Provizorična učiteljica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu' Marija Šalamun je imenovana za stalno učiteljico istotam. — V stalni pokoj je stopil nadučitelj na Blagovni Jakob Stante. — Na lastno prošnjo je premeščena stalna učiteljica Ema Sorec iz Sv. Vida pri, Ptuju v Sele. — Na trirazrednici v Kostrivnici, drugi plačilni razred, je razpisano mesto učitelja ; prošnje do 25. dec.
Iz poštne službe. Ivana Singer je imenovana za pdštno oficijamtinjot v Šoštanju, -'trgovec; Jakob Dernač. v Artičah je imenovan za poštnega ekspedi-jenta istotam.
„Kres.“1 ; 'Slovensko katoliško j 'izobraževalno društvo „Kres“ v Gradcu vabi na Miklavžev večer, ki ga priredi v soboto, dne 6. t. Em., v dvorani restavracije ■ „'Goldener Stern“, Gradec, Sparbersbac,li-gasse 65. Spored: 1. Tambur,an je. 2. Petje moškega zbora. 3. Petje mešanega zbora. 4. Šaljivi pozdrav g. Spešič. 5. Mož in žena. Šaljiv dvospev. Pojeta gosp. Lužnik in gospodična Turkuš. 6. Krojač in Čevljar. Komičen dvospev. Pojeta gospod Spefeič 1 in gospod Erenkovič. 7. Nastop Miklavža in razdelitev daril. 8.
Prosta zabava s šaljivo pošto in šaljivimi nastopi in med drugim: Der ; Bauernschreck. Zlačetek ob 8. uri zv/ečer. Vstopnima 50 vinarjev, v predprodaj 40 vinarjev. Predprodaja v „Kresu. ^ K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Iz dež. kmetijske šole v St. Jusriju ob južni železnici. Demonstracije razstreljevanja z din anionom in rigolanja s pomočjo .Gerstlnove vinte. Razstreljevanje z dinamonom je obudilo mnogo zanimanja in od (razni‘h strani se nas je napro|silq, da bi se isto zopet pokazalo. Globoko Obdelovanje zemlje (rigolanje) igra dandanes splo(h veliko vlogo ne samo v vinogradih, temveč tudi za sadno drevje, za hmelj, da, tudi -za polje. To težavno delo se deloma olajša z dinamonom, včasih še pa bolje, temeljitejše in mnogo ceneje s plugi, posebno v zvezi z Gerstl-novo vinto. /Tozadevnemu zanimanju se bode vstreg-
lo.v četrtek, dne 11, decembra, z demonstracijami, ki se bodo začele na kmetijski šoli ob eni pri popoldne in sicer le pri lepem -vremenu. Udeleži se lahko se-i veda vsak, ki se za to zanima. — Ravnateljstvo.
Blamaže kranjskih liberalcev pri dežellnozbor-skih volitvah so v polni meri deležni -tudi naši liberalci. Naši liberalci so verjeli širokoustnim bahari-jam svojih kranjskih bratcev in so z velikim upanjem pričakovati, kako bo strt „(klerikalni zmaj“ na Kranjskem, Ce prav so dejstva (že ponovno dokazar la, da ošabnežem okrog ljubljanskih liberalnih žur-nalov ne gre verjeti, so šli naši liberalci vendar zopet na lim in so zlasti v pvojih ekstrarstiiberlih že krepko pili na — medvedovo kožo. Bilo je tudi tako očarujoče, udajati se iluzijam: ' na, Goriškem se je začelo, -tam smo že zmagali, zdaj pride na vrsto še Kranjska, a potem, potem — ,bomo pometli s -temi presnetimi „klerikalci“ še pri nas na Štajerskem. Kj;e imate tako trdo liberalno 'dušo, da bi pri takih mislih ne vriskala? A sedaj ta poraz! Od vseh lepih upov ni ostalo drugega, kot zavest, da so bili neusmiljeno potegnjeni fn pa — nesmrtna blamaža. Liberalci: v tolažbo si zakrožite ono znano: „Es wär’ zu schön gewesen, es hat nicht sollen sein!“
Iz Angleške v Amieriko v itreh in pol dneh. iV •Blacksodu na severno-zahodnjem Irskem bodo zgradili novo pristanišče, da napravijo najhitrojA* zvezo med Evropo in Ameriko. Parniki bi vozdi med luko Blacksod in Halifaìxom v Severni Ameriki in bi rabili za svojo vožnjo samo tri in pol dni. Podjetni Angleži upajo, da bodo na to novo vozno proga zvabili velik del prometa s potniki in blagom, ki se sedaj Še koncentrira v raznih pristaniščih Nemčije in pa Holandske.
Starost zemlje. O starosti zemlje se že dolgo časa prepirajo fiziki in geologi. Geologi trde, da Je naša zemlja stara najmanj 300 milijonov let, fiziki pa ji priznajo k večjemu 20 do 30 milijonov let. Zadnjo besedo v item sporu je zaenkrat izgovoril sloviti geolog Strit, ki pravi, da je zemlja stara največ 240 milijonov let.
ättaj er «ko.
Maribor. V c. kr. moški kaznilnici so bile od zadnjega novembra do dne 2. decembra;1 tridnevne duhovne i vaje ' v proslavo 1 Konstantinovega jubileja katoliške cerkve. Pridige je imel profesor'dr. Josip Hohnjiec, ki je govoril o pomenu križa za katoliško cerkev in posameznega Človeka.
Maribor. Tekoči teden smo imeli porotno zasedanje, ki pa je bilo danes .že končano. Prvi je sedel na porotni! klopi 281etni Janez Habjanič, doma iz Lubstove v ptujskem okraju, obtožen požiga. Storil je svoje dejanje v jezi in obupu nad nesrečnim zakonom. Bil je oproščen. — Drugi je stal pred porotniki 171etni |R. Wodiak, obtožen tatvine. Ukradel je svoji stari materi na Pesnici dve hranilni knjigi in dvignil 500 K, katere je po večini zapravil* Dobil je eno leto. — Tretji slučaj se je tikal Simona Drobniča iz Ptuja. Obtožen je bil radi uboja na Jakobu Unuku iz Brstja. Radi zaslišanja novih prič je bila razprava preložena. — Danes zadnji dan se je zagovarjal Karl Kumpuš iz Sobote radi uboja. Ker so bili porotniki mnenja, da je izvršil svoje dejanje v polni pijanosti, je dobil samo tri mesece navadnega zapora.
Maribor. Brezverska „Freie Schule* je dobila veliko korajžo do nas Mariborčanov. 'Vsake' toliko časa pošlje na nas kakšnega svojih lemiserjev, ki bi naj nas prepariral za njene protiverske! namene. Prihodnji petek, dne 5, t. m., bo razkladal pri Göt-zu svoje svobodomiselne modrosti profesor Hörtnagel iz Dunaja. Da izgleda bolj nedolžno,_ se razglaša kot tema predavanja „Kinderschutz in Österreich.“’ | O-pozarjamo ljudi, da ne gredo na fe brezverske limanice. Naj bo na zunaj in na videz namen še najboljši, v resnici se gre „Freie Schule“ vedno samo za protiverske težnje, za laizacijo Šole,. Križ in vse kar na križ spominja — iz šole! to je njena parola. V znamenje protesta proti tem 1 okuževalcem 1 javnosti priredi katoliški „Volksbund“ prihodnji torek, dne 9. t. m., zborovanje.
Sv. Jakob v Slovenskih goricali. V nedeljo, dne 14. t. m-., popoldne po večernicah, ima naše slovensko katoliško izobraževalno društvo 1 vT prostorih gospoda Peklarja svoj občni zbor. 'Govorit pride g. Fr. Žebot iz Maribora.	l
Slov. Bistrica. Tukajšnje izobraževalno društvo j,© storilo v nedeljo, dne. 23. novembra, lepo delo
usmiljenja: priredilo je gledališko predstavo „,(Repo-štev“ v prid šolski kuhinji okoliške Šole. V imenu, u-bogih otrók društvu prisrčna zahvala). Kakor vse naše prireditve, je dosegla tudi ta popolen vspeh. Ig* ralo se je dobro in sé je naš gospod organist izkazal za dobrega režiserja. Trudil se je veliko, pa le trud ni bil zvstonj. Mladeniči igralci so dobro rešili svojo nalogo. Vsi brez izjeme zaslužijo pohvalo. Le naprej po začrtani poti, vedno višje! [Iskrena hvala vsem blagim srcem, ki so darovala razno pecivo, ki se je vse razpečalo v prid uboge! šolske 1 mladine : gospej Anki Pinterjevi, gospej Krulčevi, gospodični Smehovi, Jerovšek itd. Vsem: Bog plačaj! Prireditev je počastilo1 vse tukajšnje slovensko učiteljstvo, kakor tudi vse naše narodne družine, seveda tudi kmečko ljudstvo. Ce hoče $e kdo kaj darovati za u-bogo šolsko slovensko mladino, naj pošlje ali prinese v kaplanljo. Vsak dar se hvaležno sprejme.
Slov. Bistrica. Na prihodnjo nedeljo, dne 7. t. m., naznanjeni okrožni zadružni shod se preloži na poznejši čas. Kdaj se bo vršil, se bo že še pravočasno naznanilo.
Dobje pri Planini. V nedeljo, dne 7. ,t. m., pride popoldne i ob vsakem vremenu, točno po večernicah v šolo v Dobje veličastni Miklavž v spremstvu an-geljev in parklja. Izpraševal bo mladino molitve in nekoliko iz učnih predmetov, 'o Slovencih in Slovanih sploh. Poslušal bo deklamacije in petje šolske mladine ter ženskega pevskega zbora. Ob zvokih na novo ustanovljenega osemčEanega orkestra bo obdaroval otroke in odrasle s primernimi darovi. Prireditev ima vzgojni, poučni in zabavni namen ter bo nudila pričujočim obilo dušnega užitka,
Brežice. Minulo nedeljo je naše izobraževalno društvo imelo svojo Konstantinovo slavnost, ki je izborno uspela. Po slavnostnem govoru častitega gospoda kaplana Špindlerja ! se je vršila proslava sv. križa s Silvin Sardenkovo deklamacijo ’ ter živo sliko, nato pa so društvenice vpkizorile istega pesnika „Skrivnostno zaroko“, ki se je posebno posrečila. A nekaj posebnega za nas je bila priložnost,: ■ da smo od odličnega 1 gospoda-pevca ' slišali krasne odlomke iz P. Hugolin Sattnerjevega' oratorija1 „/Vnebovzetje Marijino“, od mlade pevke pa lep samospev, Slom-šek-Lampetovo „Pri zibeli.“ Radi česar moramo pri nas skoro vedno tožiti — je premalo zanimanje občinstva, slab obisk.
Loka .pri Žusmu. Na praznik, dne 8. t. m., ob pol tretji uri popoldne, se vrši v Doki pri Žusmu, v hiši gospoda Florijana Gajšeka zborovanje Slovenske kmečke zvezek na katerem govorita gospoda, državni’ ,in deželni poslanec dr. Fran Jankovič in u-rednib Franjo Žebot. Kmetje, obrtniki, delavci in vsi drugi našit pristaši iz domače f in sosednih župnij, pridite v obilnem številu!
St. Jurij ob južni železnici. Naša liberalna mlekarna ima nad 50.000 K dolga; 20.000 K je,dolžna liberalni zvezi v Celju, odtali Znesek pa naši liberalni posojilnici, povsod pa mora plačevati 7% obresti. 'Za konkurz konsumnega društva si je pridobila zasluge ista oseba, ki jp povzročila najbolj slan bo stanje liberalne mlekarne. Več o tem se lahko izve pri okrožnem sodišču v Celju.
Dobrna. Cesarska slavnost na Dobrni dne 2. t. m. se je kaj slovesno obhajala, ' Že na predvečer je slovesno pritrkovanje zvonov in grom/ topičev naznanil prebivalstvu, da se dne 2. decembra obhaja 651etnica vladanja našega presvetega cesarja. Žup^ nišče je bilo na predvečer lepo razsvetljeno. Dne 2. decembra pa Ije bila slavnostna pridiga o vzglednem verskem' življenju Habsburžanov, 'osobito našega presvitlega (jubilarja. Po slovesni asistirani sv. maši je častiti gospod župnik blagoslovil in na zastavo šolarjev pripel dva traka: rudečega z aapisom: ,„jV trajni spomin 651efnega1 vladanja njih veličanstva Franca Jožefa I.“ in zelenega z napisom:	„Kon-
stantinov jubilej 1913.“ Nato se je zapela zahvalna in cesarska pesem. Tudi otroci so bili pri sv. maši in so nas očarali z lepim petjem. Zastopan je bil oW činski odbor, krajni šolski svet, 'učiteljstvo toplice, požarna hramba in mnogo vernega ljudstva. Tla slavnost je pač bila ena najlepših na Dobrni.
Koroško,
Dr. Brejc — veleposestnik in veleindustrijec ! „Slovencu“ poročajo iz Celovca:	Dne 22. novembra
t. 1. je kupil na javni ’dražbi ’ posestvo Grueserhof Conte Veita pri Brezah gospod dr. J. Brejc. Po Svoji dobroti je prišel gospod dr, Brejc v obveznosti in se je moral varovati škode s tem, da je prevzel posestvo po ceni sodnijske cenitve. Posestvo obstoja, iz večjega, gospodarstva, ki ima Veljko travnikov in gozda, najvažnejši del pa je rudokop na talk (Speckstein). Tega se je doslej produciralo letnih okroglo 150 vagonov. Ta pridelek se rabi v papirnih tovarnah kot primes, ki dela papir neprozoren in gladek in je tem, več vreden, ker se nahaja v Evropi sploh le na nekaterih mestih. 'Želimo novemu posestniku, da se mu posreči spraviti to lepo posestvo na tisto višino in renta,biliteto, katero je očividno tukaj doseči z smotrenim delom in gospodarsko razumnostjo.
Listnica uredništva.
Gospa Mici Joštov a, Celovec: Naročnina poravnana do 1. nov.
Učenca
is pošteno rodbine, s primerit šolsko izobrazbo sprejme Vinko Pustovrh, Celje, Narodm dom.	209
XXXXXXXXXX
01
O
A
äj*
>'i
03 © _ >ü S >03 >
3
O
« ID
Z. s
>3
«O
•O g
01»
ES
c>
<p
ö
<p
o
’S M» o *2 (D
i^lä
o ^ >
>	. h cS« #
■a S*“
Ö
- XI ffl
■S '3-
<J —* i—I
-m m *a
g £ a
št3«
>a|
« o §*§ © tao.H
>	o
01
>
M
"S
09 N
>o ^
2 o
0 13
.2- e>o C o
Oh ja
s rt es ja
a «j w o
S-J
-*->
CO
O
D-i
Na NajYiSle dovolilo njegovega oes, ^ in kralj, apostolskega Veličanstva
42. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
Ta loterija v denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
22. Januarja 1914. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Danajn, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kopce srečk brezplačno. — Srečke
se dopoŠiljajo poštnine prosto.
C. kr. gener&lne ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
najceneiši klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : PlHh
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor» Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, tmgarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Strokovna izpeljava StrGlOVOdOV po najnižjih cenah.
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-soiiinični hiši na Ringu.
Takoj 54? dobra gostilna
v Gornji savinski dolini starejši pošt~ni ženski aii zakonskima ki opravljata krojaško obrt. Pod „Takoj 23 npravništvo tega lista.
n»
to sta
2 tesno
se skladajoča pojma!
Radi tega ravno se pravi : Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava.
Kdor ga še ne pozna, pogreša najboljše.
■1 em 164/25.647
T
rjovina s špecerijo in z deželnimi pridelki :
Franc Kolenc
Celje» Narodni dom.
Razpošilja pravi ruski čaj 1 kg po K 4 50
in višje.
Kupuje oves, fižol, suhe gobe in druge pridelke. Ima veliko zalogo pristne domače slivovke, brinjevca in konjaka.
Sprejme zdravega učenca poštenih starišev z dobrim šolskim spričevalom.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega mater jala Fabriksgasse 17 (bliza frančišk. cerkve). Telefon št. 188
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena m najboljšimi stroji, s lastnim električnim obratom, najnovejilmi črk «m S In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskar.
sko stroko spadajoča dela kakor i časnike, knjige, broSnre, stenske ln druge koledarje.
Za viž. župniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, nradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske In druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnica, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd.,
plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — . Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modornimi okvirji po jako nizkih cenah.
00000
Vsa naročila se izvršijo ceno in točno.
00000
Spodnještajerski ljudska posejilnica v Maritai!
registrai. utop
V
Hrnnilnp olnns 86 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo : navadi« mo 4 V«%, proti trimesečni odpovedi po 4*/*%- Obresti se IH umiliti Viuyc pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsace&a Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganja po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
PflSflÌÌl(LSBbilÉìf!ÌD le 01anom in sr0611 na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po SV*0/#, na vknjižbo in I uaujlllkiilMilljbJU p0r0gtv0 p0 5Vt«/ij in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vrednoetnitrpapirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje BaBaaaBeaaeaBaeateaeaBaiM ra vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. BSS0Psssas@s@Esasa@aBaHBwa
HnftfinP UPR 80 Tsa^° sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in- vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V lil ulili« Ul 6 „adnih urah se sprejema in isplačnje denar.
Pojasnili se dajejo	Ä^-PtoW« M tu« H «mino domači hranilni nabiralniki.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).

Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: L. KEMPERLE.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.