103. stev.
V Ljubljani, v soboto 18. septembra 1880.
Letnik VIII.
meriti ae »prejtmajo io velja riBtopca vrsta:
i kr., če ae tiska lkrat,
I o	.
*• ti n «i »» * II
^ n ii n n 3 i. Pri večkratnem tiskanji •• ce -m primerno smanjia.
R ok o pla
se ne vračajo, netrankovan.
pisma se ne sprejemajo* N .ročnino prejema oprmvniitvi (idrrnistraoija) in ekspedinija na Unnajski cesti 6t. 16 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski n a r o fl.
Po poiti	prejemar velja :
Za ceio ieto	. . 10 ji. — kr
ta poileta	. . 5 _ |(
ta četrt leta	. , 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Zn ceio leto . . 8 ji. 40 kr «a poi leta . . 4 „ 20 „ za četrt ieta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več. na leto.
Vredniitvo je Poljanski nasip št. 48.
Izha|( po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Gospodarska beda.
Pri naših političnih bojih le preradi pozabimo na žaloBtno gospodarsko stanje, ki bolj ko kaj druzega teži naš narod. Edina tolažba pri tem nam je še ta, da drugodi tudi ni dosti bolje. Odkar je grozni denarni polom na Dunaji uničil, ali bolje, požrl toliko narodnega premoženja, še več pa škodoval s tem , da je uničil ves kredit, ne more si promft več na noge pomagati. Od vseh Btrani Be čujejo tožbe o pomanjkanji denarja in kredita, o slabi kupčiji in obrtniji, o pomanjkanji zaslužka itd. Najhuje tare nadloga tiste, ki imajo kaj nepremakljivega imenja, kajti ti se lahko primejo za to premoženje, in eksekutivne dražbe so na dnevnem redu; lože se umakne tisti, ki ima premoženje v gotovini, ker njemu se do živega ne more, ako denar utaji.
Sedanja vlada je sicer obljubila, da hoče gospodarstvo zboljšati; pa obljuba nam še ni zagotovilo, ker ne poznamo nje gospodarskega programa, in ne vemo, ali miBli vlada radikalno poprijeti se stvari, ali samo z malenkostnimi sredstvi nekaj krajcarjev prihraniti. Tam kjer se gre za stotine miljonov , ne zadostuje, prihraniti tu pa tam en par sto goldinarjev, treba je ali veliko prihraniti, ali pa poiskati novih zdatnih dohodkov, pa takih, da jih davkoplačevalci ne bodo čutili. Za drugo treba bi bilo povzdigniti obrtnijo in poiskati za trgovino novih, plodonosnih potov; v ta namen pa je treba velike ženijalnosti in ener-
žije, kakor je Bedanji vladi nikakor ue moremo pripisovati. Pač pa bi Be dalo avstrijsko go spodarstvo uravnati po prvi poti, po poti cenejše notranje uprave. Po federalističnem načelu morala bi se uprava nasloniti na cenejše avtouomne organe, število državnih uradnikov pa zdatno zmanjšati; davke bi lahko pobirali župani in tako bi odpadlo veliko število dav-karskih uradnikov; shajalo bi se lahko brez okrajnih glavarstev, ter bi 8e ta posel zopet izročil okrajnim sodnijam; pri viš h sodnijah bi se tudi lahko število izvrBtuo plačanih uradnikov nekoliko skrčilo; telegraf bi pod dobr m vodstvom labko državi dobiček donašal, namesto da mora še na vrh plačevati; tudi pri pošti in drugih uradih bi se lahko marsikaj preustrojilo, da bi se uradovalo ceneje; starim uradnikom naj bi se ne dovolila pokojnina, dokler bo še čvrBti, kajti dostikrat prevzemo taki potem še veliko težavnejše službe iu mladim ljudem kruh pojedo, sami pa na dve Btrani plačo vlečejo, država pa mora tudi na dve strani plačevati, namreč vpokojenemu uradniku pokojnino, njegovemu nasledniku pa redno plačo.
Vendar mi vidimo pri sedajni vladi toliko cincanja in obotavljanja, da jej ne moremo pripisovati tiste eneržije, ki bi bila za radikalno premembo v notranji upravi potrebna.
Da Be vrnemo od Bplošnih avstrijskih razmer do naših slovenskih nazaj, povdarjamo v prvi vrsti, da nas največ tlači pomanjkanje denarja in kredita. Žalostno je slišati, da Bosed
pri BOBedu nema 5 gl. kredita, in da mu gre včasih vse posestvo na boben, ker v celi vasi ni mogel dobiti borih 10 ali 20 gld. na poBodo. Tako Be naš narod iz svojih Btarodavnih ognjišč preganja, in mi to gledamo križem rok in ne vemo pomoči! Nikdar ni istina, da bi se tu pomagati ne moglo. Kar en sam ne premore, doseglo se bo združenimi močmi. V vsaki vasi, ali vsaj v vsakem okraji slovenske domovine naj bi se osnovala ena posojilnica, da bi bili kmetovalci oderuhov rešeni in da bi v domači kasi lahko dobili nekaj goldinarjev v najhujši potrebi. Pisalo se je o tem že dosti, naj se prične že enkrat z dejanjem I O nemo-gočnosti ni treba govoriti, saj ni treba, da bi taka kaBa precej premogla več tisočev, saj pravi pregovor, da iz malega izraste veliko.
Omenjamo pa precej, da nikakor ne odobravamo, če take posojilnice precej začno ode-ruštvo uganjati in zahtevajo za posojila po 7 8 in 10 procentov. Na TirolBkem plačujejo take posoj lnice po 3 in 4 procentov, ter posojujejo na 4 ali 5 procentov. Več kmet tudi plačati ne more; ako se više obresti zahtevajo, postane tudi posojilnica njegov pogin, namesto da bi bila dobrotnica. Treba je nekoliko bra-toljubja pri takih ustanovah, Bicer postanejo goli špekulativni zavodi.
Blagostanje slovenskega naroda dalo bi se še na vtč načinov povzdigniti, pa rojakom domačinom so večidel roke vezane, ker ima pri sedanji centralistični sistemi le dunajska vlada vso moč v pesteh, deželni zbor kranjski
---Lil MLUT-
Rostovski metropolit Dimitrij Taptalo.
Obraz iz ruske cerkvene povesti.
Po liostomarovu spisal J. S t e k 1 a s a.
Med važnimi ruskimi povestniškimi oso-bami XVII. veka se ne sme pozabiti duhovnik, ki je živel in delal za svoj narod proti koncu tega veka ; pa tudi zato, ker njegovo delovanje ni važno samo za tisto dobo, nego za sledeče čase, kajti ruski narod ga je ohranil do dandanes v pobožnem spominu.
Sv. Dimidrij (po rodu Malorus) zavzimlje eno najboij bleščečih mest v krogu kijevskih učenjakov , ki so širili po ruski zemlji po Petru Mogili začeto prosveto. On se je rodil v mesticu Makorovi, 50 vrst od Kijeva, na desnem bregu Dnjepra, meseca decembra, I. 1651. Njegov oče je bil kazaški stotnik po imenu Sava Grigorevič Tuptalo, mati se je pa zvala Marija; otrok je bil pri sv. krstu imenovan Danilo.*) Ko je bil malo narastel, poslali so ga roditelji v Kijev na nauke. Oče Danilov je bil čuvar kirilovskega samostana in
*) Verjetno jc , da ja bila vojvodkinja Rad-zivildva njegova botra, kar on liasneje v svojem dnevniku spominja; to je bila žena Januša Rad-zivila, moldavska knjeginja , sestra ženi Timofeja Hmelnickega.
verjetno je, da je živel v Kijevu. Nadaren od prirode živim duhom in globokim čuvstvom, uda Be Danilo pobožnemu premišljavanju ter sklene celo postriči se. Žalostna osoda Malo-rusije je uplivala na to odloko: okoli sebe je videl mladeneč kri, solze, siromaštvo; ena beda je rodila drugo in ni bilo videti konca temu žalostnemu Btanju v tem kraju. Tudi nauki se niso mogli v Kijevu v pravem redu predavati, čisto naravno je bilo, predati se misli o minljivosti povestnega bogastva ter iskati pristanišča v mniškem življenju.
L. 1668 je bil postrižen Danilo v kijev-skem kirolskem samostanu po igumenu Mele-tiju Dziku ter imenovan Dimitrij.*) Čeravno še mlad, vendar je obrnil nase pozornost radi nenavadnega dara v govoru ; 25 let star je bil poBVtčen v gU3tinskem samostanu po Lazaru Baranoviču za duhovna. Od tega časa je začel Dimintrij potovati od samostana do samostana od kraja do kraja. Kjerkoli se je nastanil, tam je podučeval, in narod se je zbiral okoli njega
*) V Rostovu, v sobici Dimitrijev! so jc vzdr. zala do dandanes Blika, ki predočujc, kako mladi Danilo klečeč pred očetom in materjo, prosi za roditeljski blagoslov na vstop v Bamostan. Člani obitelji so naslikani v maloruskej obleki istega časa.
v trumah. Slava o novem, znamenitem pridigarju se je raznesla od mesta do mesta. Nadškof Lazar Branovič ga je poklical k sebi v Černigov, in Dimitrij je preživel dve leti kot pridigar pri Lazaru Branoviču. Odpravivši se v Litvo, da se pokloni čudotvornej sv. podobi, ki Be je nahajalo v Novodvorskem samostanu, bil je Dimitrij poklican za kratek čas kot pro-poveduik v Viino, a potem ga je pa nagovoril beloruski škof Feodozij Vasiljevič, da se preseli v Sluck. Dimitrij je pridgal tukaj v Pre-obraženskem Bamostanu. Ali koncem leta 1679 je umrl njegov pokrovitelj Feodozij , a kmalu za njim je skoučal drugi njegov prijatelj, za-štitnik Preobraženskega samostana Skočkevič. In ko je temu poslednjemu govoril še nad-grobno besedo, *) vrnil se je čez en mesec iz Slucka v svoje rojstno mesto. Mladega pro-povednika so neprenehoma zvali v razna mesta Malerusije. Ataman Samajlovič ga je nagovoril , da se naseli v Baturinju , a kasneje ga je po ujegovej priporočbi I. 1681 imenoval Lazaz Baranovič igumenom Maksakovskega samostana. Lazar, ki se je prav rad šalil, kakor je znano, rekel je Dimitriju v svojej ljubeznivosti : „Vi se imenujete Dimitrij in zavoljo
*) Za ta govor jo dobil, kakor sam pripo-veda, Sest vatlov dobrega liolandežkcga platna.
nema ekor n;č besede. Ako bi Slovenci svojo CBodo sami odločevati smeli, skrbeli bi že davno za dolenjsko železuico in se tako zdru žili z Bosno, kamor bi se lahko prodajali iz delki Blovenske industrije. Slovenci bi bili ludi nekoliko tržaške kupčije na-se potegnili; kajti sramota je reszauas,damejašimo 7 n a m o r j e, pa nemarno nobene b v o j e kupčijske ladije. Ali je treba iu naravno, da so nam Lahi iu Nemci v Trstu vso kupčijo prevzeli, iu da moramo mi iz četrte roka kupovati, kar bi lahko iz prve roke imeli?
Pokazali bomo še na diugo rauo, namreč kako ua spodnjem Štajarskem vse najboljše vinograde po dražbah Nemci kupujejo, naši Slovenci morajo pa kot viucarji služili iu za druge delati. Lahko bi se osnoval ua Sloven skem kak deuarui zavod , ki bi taka posestva kupoval, da ue bi prišla v roke tujcev.
Toda v denarnih zadevah pri uas ni preveč rodoljubja, vsak le gleda, da sam sebe reši, druge pa prepušča njihovi osodi; ali bi mogli sicer mirnim srcem gledati, da si tujci zidajo pri nas „vile", domači ljudje pa se poganjajo po svetu? Ni zavist in uevošljivost, kar nam to v pero sili, radi privoščimo vsakemu narodu blagostanje, pa v srce nas mora vendar skleti, da bi bil Slovenec ua svoji zemlji hlapec pokoren tujemu gospodu.
Potreben bi bil Slovencem velik deuaren zavod, kjer bi domačin pomoč našel, iu kteri bi nas branil pred sovražuim navalom tujega kapitala. Žalibog je nezaupanje vsled propada bauke „Slovenije" toliko, da Be ui nadjati nobene inici;ative, iu da bomo še dolgo čisto pasivni ukiaujali se in robovali tujim podvzetnikom. Prosimo Boga , da nam pošlje bogatega moža, ki ne bo imel samo dosti denarja, ampak tudi Brce za narod, pamet za podvzetja in krepko voljo, pomagati revnemu Slovencu na noge! Ta naj nas reši iz sužnjosti tujega kapitala , iz revščine in fizične odvisnosti, iz apatije in boječnosti, iz rok oderuhov iu eksekutorjev 1
S to željo sklenemo ta članek in želimo, da bi slovenski rodoljubi na to važno stvar svojo pokornost obrnili.
Politični pregled.
Avstrijske deicle.
V Ljubljani 17. septembra.
V „Bohemio" ee piše, da vlada uikakor ue misli na to, povzdiguiti nemščino za državni jezik, ker tu ni treba posebne postave, ker si je nemščina sama žo toliko veljavo priborila, da se Bine kot državni jezik smatrati. Vlada hoče zato vse pri starem pustiti. — Mi s tem zadnjim stavkom nikakor nismo zadovoljni, kajti to je protipostavuo, če se vse pri starem pusti, ker §. 19 drž. osn. postav nam zagotovlja ravnopravnost, v dejanji pa se ta postava ne izvršuje; pri nas se še vse nemški uraduje, in šole so nemške, če misli tedaj vlada to pri starem pustiti, bomo odločuo protestirali.
Hrvaški ban Pejačevič je razvil svoj program, iz kterega posnamemo: Držati se hoče sedanje ogersko-hrvatske pogodbe kot postavne podlage ; odbijati hoče vse napade na hrvaško naroduost ; delati hoče na to, da se vojoa Krajina kmalo združi b Hrvatsko; ob-čiuam hoče bremena olajšati; preustrojiti hoče notranjo upravo in navaditi uradnike na strogo disciplino.
Banov govor je bil v deželnim zboru s pohvalo sprejet.
Cesar je prepotoval Galicijo in se podal v Bukovino, povsod slovesno sprejet.
Med češkimi in madjarskimi listi se plete razgovor, ua kaki podlagi bi se dalo doseči porazumljenje med obema narodoma. Ogerski levičnjaki, kot zakleti sovražniki nemških centralistov, stoje večidel ua straui Čehov, tei priporočajo zvezo z njimi. Ako bi se to zgodilo, potem je moč ustavovercev za zmirom uničena.
Vnanje «ri»vt.
Veliko senzacijo zbuja na Nemškem, da je Bizmark sam prevzel kupčijsko ministerstvo. On hoče vse gospodarske razmere na uovo podlago postaviti, Nemčijo hoče zapreti pred sosedi z visoko colnino, da bi s tem zvišal ceno domačih pridelkov in tako zagotovil kmetu in obrtniku više dohodke, obrtnijo hoče s tem braniti, da bo upeljal zopet obrtniške zadruge, (inuungen) ter omejil svobodo obrt-uije. Poleg tega rojijo mu še različne druge
idi je po glavj, s kterimi bo zdaj eksperimentirati začel; ali so vse njegove misli tudi srečne, to bo pokazala še le skušnja. Eno je gotovo, da ga judje že zdaj obsojajo, očitajo mu, da nič ne razume o gospodarstvu in da bo popolen fiaško naredil. Jeza teh ljudi je lahko umljiva, če se pomisli, da je sedanja gospodarska sistema državnih dolgov, svobodne kupčije in obrtnije, zidanja železnic na državne stroške, eproščenja kapitala od davka itd. največ judom, špekulaiuom, bankirjem, fubrikan-tom in takim ljudem v korist služila; če se pa vse preustroji po Bizmarkovih idejah, poti m bodo marsiktero teh dobrot zgubili.
Vojne Imrke evropskih sil so že zbrane pred Dulcignom iu general Seymour bo te dui turškemu poveljniku v mestu uazua-uil, naj preda Črnogorcem, kedar obrok preteče, začele bodo barke v mesto streljati, Črnogorci pa bodo od suhe zemlje naredili naskok na mesto; v ta namen stoji črnogorska vojska že na meji.
Vest, da se hoče rimiimski knez za kralja proglasiti, razgovarja se še veduo, ter dajejo listi knezu upanje, da bo to dosegel, med tem ko pri srbskem Milanu kažejo na. njegovo priprosto rodovino.
(■rki izjavljajo, da se nečejo zvezati ne b Srbi, ue z Bolgari. Če hočejo osamljeni ostati, bodo pa sami tepeni, ter ne bodo nič dosegli.
Izjave nemškega poslanca Variiliul-
lcrja postajajo sitne za nemško diplomacijo. Uradni listi dobili so toraj nalogo, atigmatizirati te izjave kot neresnične, ter Varubullerja kot nevedueža na sramotni oder postaviti. V Parizu so uaredile te izjave veliko senzacije, posebuo razkačen je bojda Waddington, in se hoče pri prvi priložnosti pred svetom opravičiti.
Izvirni dopisi.
I« liOgaea, 15. sept. V torek 7. dne t. m. imeli smo tukaj vesel dan. O 3/i7. uri zjutraj naznanil je pok možuarjev v Doljnem Logacu, da se je z brzovlakom pripeljal pre-blagorodni gospod dež. predsednik A. Winkler.
tega želim vam ue samo igumeustvo, nego tudi mitro. Naj dobi tedaj D initrij mitro." Sledeče leto je postal Dimitrij Baturinskim igumeuom. Ali prebivanje v Baturinu mu ni šlo prav po duši; v sledečem letu je namreč popustil igu-meostvo ter odšel v Kijevo - pečersko Lavro, kjer je b.l z veseljem sprejet od arh maudrita Barlaama Jasinskega. Tukaj je začel D.mitrij sestavljati življenje svetnikov — Zitii Minej-svete Legende. Leto delo je bil začel že Peter Mogila, ali ga ni bil dogotovil. čez dve leti najdemo Dimitrija iznovič kot igumeua samostana Nikolajevskega v Baturinju. Ne znamo, kako ga je zadel pad Saniajloviča, ali hudega vpliva vse to ni imelo nanj. Naslednik Samoj-lovičev Mazepa je bil tudi prijazen Dimitriju. Svršivši polovico svojih Minej postal je D.mitrij v Moskva Makarjevske Minej, *) izvesti), da je on napisal uovo delo ter prosil dozvole za tisek od patriarha Joakina , ali ker dozvo-Ijenja dolgo ni dobil, oddal je svoje duue v tisek v Kijevo-pečersko Lavro, pod nadzorom arhimandrita Barlaama. Patrijarh, sesnavši to, je bil jako nezadovoljen, prepiral b , zahteval da se neka mesta v tisku popravijo ter zabra-nil dalje tiskati brez njegovega dozvolje-
*) Posodil jih je iz Moskvo Gizel, ki jo mislil pisati, Milici, ali ui dospel.
nja ; vendar pa se je Dimitrij vmaknil dalnjemu preganjanju. On se je podal skupaj z Mazepo v Moskvo ravno v času največih zmešnjav pri padu čarovne Sofije (1. 1689) ter vspei pridobiti zase Joakimu , ki mu je podelil blagoslov pri njegovem podvzetju. Povrativši se Dimitrij v svojo domovino živel je večidel v Baturiuu ter se trudil pri svojem delu. Naslednik Joa-kimov, patrijarh Adrian se ni protivil uiti naj-manje proti tisku, nego je celo, postavivši na kijevsko raetropolijo pečerskega arhimandrita Barlaama, njega prosil, da sodelju pri tiskanju Dimitrijevih Minej;
L. 1692 je Dimitrij zopet popustil igumeustvo, da si mogel izključljivo baviti s pisanjem svojih Minej; ali 1. 1694 so ga zopet prisilili da prevzame igumenstvo v gluhovskem samostanu, a 1. 1697 ga je poklical naslednik Lazara Branoviča, Ivan Maksimovič v Černigov, ter ga imenoval arhimandritom Eleckega samostana. Povrh svojih minej pa je BeBtavljal in govoril Dimitrij tudi mnogo pridig. Čez dve leti bo ga prestavili v Novgorod - Severskij Spaskij samostan in tukaj je on 1. 1706 svršil tri četvrti svojih minej ter jih natiskal v Lavri; kmalu na za tem pa ga je nepričakovana osoda daleč premaknila. Peter veliki je iskal vrednega duhovna za nameščenje stolice Bibir-
skega mitropolita ter naložil kijevskemu me-tropolitu Barlaamu, da mu pošlje v Moskvo takega arhimadrita, ki bi bil sposoben za to mesto. V februarju 1. 1701 je prišel Dimitrij na carsko zapoved v Moskvo, a 23. marca je bil povzdignjeu na čast uadškofovsko.
Ali Dimitrij btar že petdeset let, je bi slabega zdravja; težko bi mu bilo potovati v dalek nepozuat in divji svet. On je obolel. Peter seznavši to, je prišel sam k njemu ter rekel, da je Dimitrij bolj žalosten nego bolan ; potem pa je zahteval, da mu pove iskreno uzrok svoje žalosti. „Mene" pravi Dimitrij „hočejo poslati v pust kraj, ki bi bil škodljiv mojemu zdravju , a sem dolžen — dokončati „Življenje svetnikov." -- „Ostani v Moskvi" rekel mu je na to Peter.
Dimitrij je ostal v Moskvi, zbližal se in sprijateljil s svojim zemljakom Štefanom Ja-vorskim, ki je bil čuvar patrijarhovega prestola, ter nadaljeval svoje Minei.
V januarju 1. 1702, po smrti rostovskiga metropolita Josafa, je naznačil Petra Dimitrija za ItoBtov. Leto je bilo zadnje prebivalište Di-mitrijevo. Prispevši v svojo škofijo, odredil je precej v stolnej cerkvi mesto za svoj grob ter rekel: „To je pokoj moj, tukaj se bom vselil za veke-"
Koj na kolodvoru , kjer se je pridružil njegovemu spremstvu tukajšnji gospod okrajni glavar, pozdravili so ga navdušeno v velikem številu zbrani doljuilogaški občani se streljanjem in živijoklici in sprejel ga je slovesno ondotni občinski zastop z požarno brambo, ktere pevski zbor je zapel dve slovenski pesmi.
Pozneje pričelo se je pregledovanje gojzda doljnelogaške občine.
Med tem se je pripravljal Gornji Logac za dostojni sprejem tolikanj ljubljeuega gospoda ; žalibog, da je vest o tem visocem prihodu prišla tako pozno, drugače bil bi sprejem veliko slovesniši. Sicer pa moram priznati, da v tako pičlo odmerjenem času storilo se je, kar je bilo mogoče. V sredi vasi čez veliko cesto napravil se je lep slavolok z napisoma: ,,Dobro došli" ! in ,,Slava gospodu deželnemu predsedniku !' Na grajski strehi plapolala je navadua cesarska zastava, farovž, zvonika farne in podružniške cerkve na Tabru kakor tudi hiši ob cesti lepotičile so deloma cesarske, deloma narodne zastave. Pri slavoloku čakal je gornjelogaški občiuski zastop in šolska mladina se svojo zastavo.
Ko je vzvišeni gospod prihajal, začeli so pokati možnarji na Tabru. Ob '/4i. uri prišel je gospod deželni predsednik k slavoloku, kjer ga je s kratkim nagovorom pozdravil g. župan v imenu zbranega občinskega zastopa iu cele gornjelogaške občine ter mu ob enem naznanil, da ga je občinski zastop v z n a m n j e viso cega spoštovanja enoglasno izvolil svojega častnega uda. Potem je učenka Franja Rihar s kratkim govorom v imenu šolske mladine častitala g. dežel, predsedniku ter mu podarila šopek, kojega je g. dež. predsednik tudi prijazno sprejel in na to od vsih spremljan se podal v grajsko dvorišče, kjer mu je g. okrajni glavar predstavil zbrane c. k uradnike.
Ko si je g. dež. predsedn k nekoliko ogledal uradne sobe, predstavil te mu je še cerkveni zastop in ga pozdravil v imenu cele lo gaške fare. Med obedom so doljni- in gornji logaški pevci združeni pevali cesarsko in druge narodne pesmi na grajskem dvorišči; seveda možnarji med tem niso prejenjali oznanjevat bivauje visocega gosta.
«črr*

Po dokončanem obedu obiskal je g. dež. predsednik tudi farno cerkev in šolo, pri kteri priliki pozdravljali so ga zvonovi s pritrkavanjem ; potem je bilo zopet pregledovanje gojzda gornje logaške občine in na to verni-tev iz Ilakeka v Ljubljano. Ko je zvečer po 9. uri naznanil pok možuarjev v Doljnem Lo-gacu, da je prišel brzovlak, ki je vozil g. dež. predsednika v Ljubljano, pri kteri priliki so še enkrat pozdravili doljnilogaški občani vele-častitega gospoda z živ joklici in mu na čast vas razsvetlili; odgovarjali so tudi gornjelogaški možnarji iu bila je tudi cerkovska vas lepo razsvitljena.
Vtis, ki ga je pri nas naredil vzvišeni gospod dtželni predsednik, naj naznanim le s temi besedami, s kojimi izrečem toplo željo vsih Logačanov: „Bog ga nam ohrani muo gaja leta!"
Tudi 50rojstni dan presv. cesarja smo pri nas dostojno slavili. Na predvečer zapalili smo ua bližnjem griču velikanski kres, pri kojem je zapela šolska mladina navdušeno vse kitice cesarske pesmi; med posammmi kiticami pa so bobneli možnarji. Kmali potem zagledali smo požarno brambo z vrhniško godbo se pomikati iz Doljnega Logaca v Gornji Logac, kjer so se za nekaj časa ustavili pred gradom. Na praznik sam pa je bila slovesna sv. maša, pri kteri se je pela dr. Benz-eva
bil logaški stolp zdaj naj lepši v celem logaškem okraju. Slava za to vrlim Logačanom, ki so se pri dandanašnjem splošnem denarnem pomanjkanju tako darežljive pokazali, da so pri nabiranju po hišah in dvakratnem cerkvenem darovanju dajali zdatne prostovoljne darove, akoravno so morali že po konkurentnem potu sebi pripadni del odšteti. Pokazali so s tem, da jim je veliko ležeče na lepoti hiše božje.
Slava pa tudi preč. g. župniku M. Mar-kič u; kajti pri silnem nasprotovanju, ki se je godilo in večkratnih obravnavah, in pri groznem primanjkleju, ki ga je p> kazalo začeto delo, gre hvala sosebno njihovi neustra-šenosti in veliki potrpežljivosti, da je farni zvonik dobil enkrat svojo streho.
Naj še dostavim, da z žalostjo beremo po deželi o zažigalcih „Slovenca", ki ga smatramo za prvi slovenski list; le škoda, da ni dnevnik, ker ga ljudstvo vrlo rado prebiral Tako početje je vsakako znamenje slabosti, ali celó surovosti. Kaj bi taki stordi se „Slovenčevim" »agovornikom ? In je še varno iti v čitalnico?*)
Od Štirsa.c lueje, 15. sept. (Za-žigatev „Slovenca". Ceciljanstvo.) — Ilencej vendar, mili „Slovenec", kaj si pa včinil, da so te zasmodili in raztrgali? Stari pisalci pripovedujejo, da tica fénix v arabskih puščavah živi celó do 600 let. Kedar se jej pa koncc
maša v „F.". Bili so navzoči vsi c. kr. urad-j življenja bliža, si napravi gnjezdo iz mire, u ki, občinski zastop iu požarna bramba iz I kadil in drugih dišav, ter gre v njo in se
čez nekaj časa spremeni v pepel. Iz tega pepela pa se zopet prerodi v poprejšnjega, pomlajenega in še bolj čvrstega tiča.
Enaka osoda je menda tudi Tebi odme-njena. Ako vsa znamenja ne goljufajo, moraš
Doljnega Logaca.
Po dokončani daritvi sv. maše ča3titali so gosp. okr. glavarju kot cesarjevemu namestniku c. k. uradniki, oba občinska zastopa in farno duhovenstvo s prošujo, naj se naznani to častitanje na više mesto, kar se je tudi zgodilo. Veselo sem zapazil pri tej priliki, da je gosp. ckr. glavar v prav gladki in lepi slo-veuščini odgovarjal na posamezna voščila.
Dovolite, da omenim še 1(5. dan velikega srpana, koji dan je tudi pok možnarjev med slovesnim pritrkovanjem zvonov naznanjal neko znamenitost — in sicer to, da je farne strehe stolp dobil zopet svojo zares že silno potrebno streho, ki mu jo je požgal ovi veliki požar I. 1876 — streho s kuprom pokrito in tako okusno izdelano, da izvedenci pravijo, da bi
*) Zarad tega bodite brez Bkrbi. Zvedeli smo pač, da so mnogi sklonili, ne več zahajati v čitalnico (posebno duhovni in kmetiški rnožj^), dokler znani ,.gadjo" tam smejo po svojem razsajati, ali zagotovim Vam, da ta „glorija" jo že precdj pri kraji in da bo nazadnje prišel gostilničar z metlo nad nje, kakor je prišel že marsikteri, komur so goste odganjali. Zatoraj le pridite brez vse skrbi, dr. V. še ni nobenega snedel in ga tudi ue bo, če Bog da. Sežgal pa „Slovenca" ni on, marveč Davorin Jenko, znani skladatelj „isa-preja", ki je prišel z Beligrada — pa ne nalašč sežigat „Slovenca." Morda mu bo žal za to.
Vredn.
Tukaj je on dovršil svoj mnogoletni trud , Življenje Svetnikov", ki je bilo natiskano] popolnoma 1. 1705 v tiskarni Kijevskopeč^rske Lavre. Po svojem običaju je govoril Dimitrij tudi v Rostovu svoje pridige; v Rostovu so ga, kakor v Malorusiji obljubili ter dohajali od vseh straui poslušat ga. Ali v veliko ruskem kraju ga je čakalo mnogo dela. Dimitrij, upo-znavši se z velikoruskim svečenstvom, preplašil seje skrajne njegove nevednosti in pomanjkanja prave pobožnosti. „Neposleni duhovni1'
—	govori on v svojej poslanici k svečenikom
—	so tako leni, da ne hodijo k ubogim bolnikom previdit jih s sv. zakramenti, nego k bogatim vendar gredo, siromaki pa morajo
umirati brez svetotajstev.--Dogodilo se
je nam na potu v Jaroslavl, da smo se podali v bližnjo vas k duhovnu , kterega smo vprašali: „Kje imaš ti žive Kristusove tajne ?" Pop ni razumel mojega vprašanja. Jaz sem vprašal: „Kje je telo Kristusovo?" — Pop zopet ni zapopadel mojih besedi. Tedaj ga vpraša eden od mojih duhovnov: „Kje je za-pas (hrana)?" Tedaj vzame pop neopran kelih v roke ter pokaže tako v nebrigi shranjeno veliko svetotajstvo .... To je strašno, nebo in zemlja se mora prepasti radi tega. Prečasite
Kristusove tajne drži svečenik nc v cerkvi na oltarju, nego pri sebi med različnimi mrčesi, s kterimi on in njegovi domači žive in počivajo." Du bi take zlorabe odstranil, spisal je Dimitrij nekoliko poslanic duhovnom s podukom, kako se imajo ponašati ter videl tudi potrebo, da se položi temelj književnoj pro-sveti. On je odprl v Rostovu duhovno učilišče ali seminar, ki se je delil na tri razrede ter ime! za Dimitrija do 200 učencev. On je vzdržal to učilišče iz svojih lastuih dohodkov, zanimal se zanj z veliko ljubeznijo, sam se osvedočeval o vspeliu učenikov, skrbel za njihovo nravnost in pobožnost; a po leti jih je zbiral okoli sebe na svojem zamestnem dvorcu, tumačil jim sam mesta iz sv. pisma, občeval ž njimi neobično krotko, po očetovsko ter je bil od vseh obljubljen. To je bil prvi primer velikanskih seminarov. Zarad obče nevednosti pa je težilo velikorusko zemljo še eno drugo zlo — namreč razkol; pa tudi proti temu zlu boriti se, si je smatral Dimitrij za dolžnost. On je napisal obširno delo proti razkolu. — „Raziskovanje razkola v krščanskej veri," a ko je Peter izdal ukaz o tem , da morajo vsi brado briti, to je napisal Dimitrij razpravo o I britju brade, v kterem je dokazoval, da bri-
janje brade ni greh. Sam Dimitrij pripoveda, kako sta dva nestora Velikorusa vstavila arhie-reja pri izlazu iz cerkve posle Blužbe božje ter ga popraševala: kako on misli? Ona sta pripravna raje položiti giavo na plob, da jima se odseka, nego da dasta brado obriti. — A kaj zopet zraste, — vpraša jih Dimitrij — brada ali glava? — Brada, sta mu rekla. Tedaj vama je bolje dati brado, nego glavo; brada bode zrastla tolikokrat, kolikorkrat se bode obrila, a odsekana glava se nemore nič več b telesom spojiti, razun — pri vstajenju mrtvih! — Dimitrij je govoril bradoljubiteljem, da se oni brez uzroka boje briti brado, misleči, da bi tako mogli nagrditi obraz in spodobo božjo ; dokazivaje jim , da obraz in spodoba božja ni v telesu, ne v vidnem obrazu človeškem, nego v duši njegovej. Peter Veliki je našel v rostovskem metropolitu podpornika pri svojih novih rt f irmah. Dimitrij v svojej velikej pobožnosti ni mogel razumeti, zakaj se Veli-korusi tako trdoborno bore proti brijanju brade, kajti on se je rodil v Malorusiji, kjer so Ka-zaki že davno brili brade in kjer je ta običaj bil vsenaroden.	(Dalje prih.)
iz lastnega pepela enako fenix-u v novi moči prerojen, čvrsteji izuatati in nad 600 let živeti, kajti veruj mi, da ne enega med mnogimi nisem Bližal odobravati čudno taktiko mladičev „Naroda", pač pa Bem čul marsiktero britko čez nje. Ako tako dalje pojde, se morajo po-Btarani mlad či vpepeliti, da nikdar več ne izuatanejo, oni Tebi jamo kopljejo, a sami se že vanjo prekucujejo. Ni se toraj čuditi, da je „antipatija" do „Narodovcev" z dnevom večja, tudi pri onih, koji bo dosihdob z njimi simpatizirali. Ti pa v posesti simpatije slehernega rodoljuba, akoravno sežgan, enako fenixu iz lastnega pepela ustajaš, se vidoma okrepu-ješ, ne zmenč Be za pik podrepne muhe. Ko Ti ravno te vrstice pišem , me čudni čuti obhajajo, misle na vse „afere", koje so Be v teku enega leta med nami peščico Slovencev, tedaj v lastnem taboru — v veliko tugo nam samim in občo radost našim nasprotnikom pripetile. Nečem Ti jih ponavljati ter hudo kri vročiti, a nekaj mi je na Brci, čeBar zamolčati ne morem. —
Znano Ti je, vrli „Slovenec"! koliko črnila se je o Bvojem času potratilo, koliko žolča po nepotrebnem razlilo zarad ceciljanskega petja. Sem rekel: po nepotrebnem, kajti oni „ravs" in „kavs" „Naroda" contra „Brencelj" bi se bil bolje med štirimi stenami v dvorani kne-zoškofijske palače izboril in mislilo nas je mnogo o tej prevnžni, strogo cerkveni Btvari svoje mnenje izjaviti pri prihodnjem občnem zboru cecilijanskem. Ali glej I Zbor je napo vedan na 13. dan septembra. Drznem te vljudo zaprositi', ljubi , Slovenec" 1 blagovoli vprašati ceciljanaki odbor, recte predsednika: Zakaj je odmenil občni zbor ravno na 13. dan Bep-tembra? Morda zavoljo tega, ker je pondeljek in na ta dan, koj po nedelji, sleherni tudi še tako oddaljen duhoven od štirske ali hrvatske meje do devete ure lahko z enim skokom v Ljubljano skoči ? Morda zavolj tega, ker je ta teden pobv. slad. imenu Marije, tedaj celi teden odpuBtki za verne in se duhovnik brezozi-roma na svoje ovčice lahko oddalji ter se njim samim odpustke deliti pusti? Ali zavoljo tega, ker je k v a t e r n i teden , v kojem se duhovnu najbolje spodobi krog kolovratiti? Ali pa je morda vzrok kje drugje iskati? Vsa ta vprašanja „sine ira et studio" stavi-j slavnemu odboru ciciljanatva v pomiBlek.
Antiquisitor.
Domače novice.
V Ljubljani, 18. septembra (Srednje in ljudske šole) v Ljubljani so se pričele včeraj, v četrtek pa je bila slovesna sv. maša v stolni cerkvi. Na gimnaziji je vsega Bkup 646 učencev, v prvi razred Be jih je sprejelo 152, namreč 95 v slovenski, a 57 v nemški oddelek. Za prvega se jih je oglasilo še veliko več, pa vodja ni vseh sprejel, posebno z gorenjske strani ne, ker se je v Kranji letos zopet pričela gimnazija. Zoper to gimnazijo pa rujejo nemškutarji, v dunajski list „N. Fr. Presse" piše namreč nekdo z Radolice, da duhovščina vnema ljudi posebno za-njo zato, da bi gorenjski sinovi ne hodili v nemške šole na Koroiko. To pač ni res, saj tudi kranjska gimnazija ni slovenska, kakor tudi večina profesorjev ne, nemščine Be toraj tudi v Kranji uči več nego je potrebno in koristno, saj Bkušnja uči, da dijaki, ki pridejo Bte šole, med vsemi jeziki znajo najbolje nemškega , ki je materinščini vedno na poti in jo preraste kakor plevel žito.
(Ponočno razgrajanje) S starega trga nam je došla pritožba, da je v rožnih ulicah skoro vsako noč veliko razgrajanje; posebno na voglu, kjer je neka gostilnica, je ponočno upitje in rujovenje veliko. Sosedje toraj mislijo, da bi bilo dobro, če bi se Bem ter tje tudi tam pokazal kak policaj in pregledal tam shajajočo se zanimivo družbo.
(Godba) bo jutri zvečer v spodnjih prostorih čitalnice ljubljanske, godla bo družba gosp. Mayerja. Prihodnji četrtek pa bo tu ob isti godbi „sokolski večer."
(„Brencelj" ŠC. 8.) pride dobro osoljen in zabeljen danes na svitlo. Blaga ima toliko in tako raznovrstnega, da ga bodo bralci gotovo veseli in tudi lahko pogrešali podobe, ktere ta pot ni na zadnji strani.
(Svojim volilcem) poroča državni poslanec notranjskih kmetiških občin, gosp. Adolf Obreza o svojem in državnega zbora delovanji v posebni dve poli obsegajoči knjigi, ktera je v ličnem tisku prišla ravnokar v Blaznikovi tiskarni na svitlo in se bo razposlala volilcem. Gospod poslanec pravi v vvodu, da je Bkonca mislil sklicati shod volilcev in poročati jim ustmeno, a ta pot se mu je zdel nepripraven posebno zavoljo volilcev, zato se je odločil za poročilo v drobni knjižci, ktero lahko vsak volilec priležno bere. Poročilo obsega važnejše poBebno našo domovino zadevajoče reči, ki so se obravnavale v zbornici, in je prav razložno, lahko umljivo, da bo vsak volilec knjižice gotovo veBel. Gosp Obreza je dozdaj prvi slovenski poslanec, ki je račun o svojem delovanji tiskan podal, naj bi ga drugi posnemali! — O mikavni knjižici bomo že še nadrobneje spregovorili.
Razne reči.
—	V Trstu je bil od 4. do 13. Bept. misijon pri bv. novem Antonu. Vodil ga je č. g. Doljak ter imel vsak dan tri govore, in Bi-cer v slovenskem jeziku. Vdeleževalo Be ga je mnogo ljudstva, ker je bila velika cerkev vselej polna, ter jih pri sklepu mnogo notri ni moglo. Obhajanih je bilo blizo 7000. Čast. g. Doljak sam se je izrazil pri zadnjem govoru, da je bil eden najlepših misijonov, ktere je do zdaj imei, hvalil ljudstvo zarad lepega in in spodobnega obnašanja. Bog daj obilnega sadu.
—	O smrti roparja Guzeja. Potrjuje Be vest, da ao žandarji ustrelili v Jelicah pri Kozjem glasovitega spodnještajarskega roparja Guzeja. Leta 1878 je bil Guzej všel iz ječe v Rogatcu, ter se od tega časa klatil po spodnjem Štajarskem. Ker ga niso mogli vjeti, postal je vedno bolj predrzen. Lani 12. rožnika je ustrelil občinskega briča v Šenčurju in od tega časa so se ga ljudje bali, ter si niso upali, izdati g8, čeravno je bilo 150 gld. razpisanih na njegovo glavo. Nazadnje je že kar pri belem dnevi hodil po vaseh. Nedavno se je s svojo ljubico v kočiji vozil po toplicah. Ko so šli za njim, je všel v gojzd. Nosil je tudi ponarejene brade. V Jelcah se je skrival pri nekem krčmarju. Ko so žandarji to zvedeli, so hišo obstopili, in Guzej je moral v klet bežati. Od tod je neprenehoma na žandarje streljal, žandarji pa na njega. Ranil je dva žandarja. Slednjič je prišlo še več žandarjev in streljali so na Guzeja tako, da je imel pet krogelj v sebi, ko se je na tla zgrudil. Še malo prej je žandarje strašil, naj ga puste, ker on ima še 100 strelov za nje; „podal se pa ne bom, raje umrjem", pristavil je še. Tega straha
so tedaj Bpodnji Štajarci rešeni. Pripoveduje pa Be, da ni Guzej vsega naredil, kar so mu podtikali, ampak da so drugi lumpi na njegovo ime kradli in ropali, in potem raztrosili vestr da je Guzej to naredil.
—	Zdravilo zoper griz steklega psa. Če je koga stekel pes vgriznil, priporoča mu nekdo ta le pomoček: Nemudoma naj se poda v potno kopelj (Schwitzbad), ter naj se dobro prepoti tako dolgo, da potenje samo preneha. Ako je bil tisti dan vgriznjen, pomaga že enokratno prepotenje; ako je bil pa vgriznjen že pred 24 urami , treba se je pre-potiti večkrat. Na deželi, kjer nemajo takih kopelj, naj se vsede vgriznjeni brez vsake obleke na stol z ratrganim sedalom, potem Be ogrne z rjuhami, pod Btol pa se postavi skle-dica b špiritom in ta špirit se zažge; ta go~ reči špirit ga bo tako ogrel, da se bo začel potiti, in v tem stanji naj OBtane tako dolgo, da potenje samo od Bebe neha.
—	Slavofobija. Dunajčani, ki nam očitajo malenkostno in strastno sovraštvo do Nemcev, hodijo nam z jako grdim izgledom naprej. Ker je tam menda nek Čeh odprl krčmo „pri Crnihori'', pravi „W. Tagblatt", da je ta krčma posvečena vsem nosorezcem I Isti list se buduje, da godejo nekteri orglarji invalidi tudi češko pesem „kde domov moj." Ali se spodobi za tako velik narod, kakor je nemški , da se ustraši pred nedolžno slovansko pesmico?
—	Zasuta vas. Pri Osijah na Koroškem so se vtrgali oblaki', gromadna voda je odneBla seboj velik del hriba, valeč pred sabo cele skale, in posula je vas Steindorf. V desetih minutah je bilo vse podrto in uničeno. K sreči so se ljudje še za časa rešili. Beda je velika, polje je za dolgo časa pokončano.
—	Maščevanja kočijaža. V Ameriki se je zaljubila hči nekega bogatina v domačega kočijaža, ter se z njim skrivč poročila. Očetu pa to ni bilo všeč, preganjal je svojega zeta z vsem sovraštvom. Ko bo prišle pa volitve, kandidiral je oni bogatin , njegov zet pa je naščuval vse kočijaže, strežaje , izvoščike in take ljudi, da bo se tej kandidaturi zopersta-vili, in bogatin ni bil voljen. Tako se je maščeval kočijaž, ki je pozneje poBtal samostojen izvoščik. Pri nas bi kaj tacega ne bilo mogoče, ker nemarno občne volilne pravice.
—	Tuja konkurenca. Severoameri-kanske države so prodale v enem letu do sedemdeset miljonov hektolitrov pšenice v Evropo. K tem pride pa še Kanada, ki ima sama toliko polja , ko Francija , Anglija , Holandija in Belgija skupaj. Konkurirajo pa z nami še Avstralija, južna Amerika in izhodna Indija. Ker tam žito prej dozori, pripeljejo ga lahko že mesca maja na trg, pri nas pa dozori še le koncem julija. V teh deželah imajo malo stroškov za državne dolgove, za vojaščino in upravo, in vsled manjših davkov lahko tudi žito boljši kup dajo. Namesto da bi Avstrija žito prodajala, mora se še sama boriti s konkurenco tujega žita. Kako bi se tu pomagalo? Na Angležkem in Francozkem so znižali gruntni davek, spoznavajoči, da mora pri teh davkih kmečki stan konec vzeti. Najbrž bo tudi Avstrija prisiljena, preustrojiti davkarsko postavo na korist kmetovalcem.
Telegrallčne denarne rene 16. septembra.
Papirna motu 72 67 — ftreberna renta 73 75 — Zlata renta 88 60 — 18601etno driavno oosojilo 131 76
Bankine akcije 835 — Kreditne akcije 186--Londnn
118.25— — Ces. kr. cekini 6.67. — 20-frankov 9 41.
J. likovi aslednik v Ljubljani.
Idajatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap.