Kritiški glasovi. Ugodna rešitev prizivoT t zadevi kvinkrenij. Ker je upravno sodišče ugodno rešilo zadevo kvinkvenij nekega moravskega učitelja dne 3. grudna 1. 1898., je dobilo v Avstriji veo učiteljev zaostale kvinkvenije, na Moravskem so dobili več 1000 gld., na Slovenskem je nam tudi znanih več takih slučajev, n. pr. učitelj Br. na Pl. na Št. je dobil črez 400 gld., J. L. v K. blizo 280 gld. in v najnovejšem casu je dobil S. P. v T. za dve leti zaostalo peto kvinkvenijo, kar se je vse šele potora rekurza ugodno rešilo. Slednji slučaj je bil omenjen v 8. štev. t. 1. našega lista. »Statistische Monatshefte'1 so prinesle članek dr. Badenija »Schulpflicht und Schulbesuch in Oesterreich", iz katerega posnaraemo: Nad 30 let že imarao zakon o splošni dolžnosti šolskega obiskovanja; po tern zakonu m o r a vsak otrok obiskovati šolo. V resnici pa je v 1. 1894/95. med 3,872.965 otroki, obvezanimi obiskovati šolo, bilo 392.863 otrok, ki sploh niso nobene šole obiskovali. Med temi jih je bilo največ v Galiciji; v I s t r i jih je bilo 17.653! Razen teh izkazanih otrok, ki ne obiskujejo šole, je pa po zatrjevanju »Stat. Monatsh." v Galiciji še kakih 300.000 drugih otrok, ki ne hodijo v nobeno šolo, pa so bili iz uradnih izkazov kar na kratko izpuščeni. Na Kranjskem je bilo 1896/97. Ieta 3394 o t r o k , ki niso obiskovali nobene šole, in sicer radi tega, ker so bile šole preoddaljene. Glanek v uradnem razglasilu ,Stat. Monatshefte" kaže, da je šolski obisk najboljši tam, koder imajo klerikalci najmanj vpliva, najslabši pa tam, koder imajo klerikalci moč v rokah. Kakžna bi bila šola, če bi jo dobili klerikalci v roke, to se tudi vidi iz citiranega članka. V njem je glede ekspozitur in šol za silo rečeno doslovno: »Večina (takih šol) se nahaja v alpskih deželah, na Štajerskem, na Kranjskem in v Primorju, a vodijo jih duhovniki, ki se po poročilu c. kr. deželnega šolskega sveta goriško-gradiščanskega čisto nic ne trudijo, da bi dosegli dober šolski obisk in dobre učne uspehe". Menda ni treba pisati ktemu posebnega koraentarjal Ta fakt je gotovo žalosten, in ga raora obsojati vsakdo, kdor je prijatelj ljudskega napredka, tega neizogibnega predhodnika Ijudske svobode.