Trst film festival se je predstavil Trgovski dom v Gorici najprimernejši sedež za EZTS Primorski Razmislek 1 v v ob casi rujne vitovske Dušan Udovič Tudi ob tako pomembni obletnici, kot jo je včeraj slavila Kmečka zveza, se je umestno vprašati, ali se je splačalo vložiti toliko truda in energij v ta zahtevni projekt, ki traja že ves povojni čas. Morda bomo odgovoru prišli najbliže ob čaši rujne vitovske s Krasa, dehteče malvazi-je z Brega ali značajne črnine z Lajnarjev in Piščancev. Zraven se ne bo zameril domač pršut, medtem ko je izvrstnih sirov na izbiro kar nekaj. Z medom ali brez njega, vsekakor domačega, kraškega, z Brega ali mestne okolice. Morda s Kolonkovca, kjer se še vedno najde takšna zelenjava, da z industrijsko nima kaj opraviti. V kombinaciji z oljem breških paštnov postane nenadkriljiva, pravo doživetje. Zadnja tehnična iznajdba je mlekomat, avtomatska črpalka, ki je razdaljo med kravo in potrošnikom skrajšala na minimum. Že tak strnjen prelet naše kmetijske proizvodnje pove, da se je še kako splačalo. Glejmo ob obletnici svetlo plat medalje, za pritožbe in kritike je vedno čas. Kmetje s Tržaškega so v dolgi zgodovini bojev za zemljo in lasten obstanek ubrali edino možno pot. Po obsegu je to kmetijstvo resda ostalo skromno, a njegova kakovost je zmogla poleteti visoko, z njo pa tudi ugled in dobro ime naših kmetijskih podjetnikov, ki si jih niti pogosto objestni mestni človek ne upa več soditi po »umazanih čevljih«. Dejstvo je, da se danes mesto s številnimi svojimi inštitucijami in javnimi lokali ponaša s tolikšno kakovostjo, vrhunski domač pridelek je postal iskano in čislano blago. V ozadju vsega tega stoji pri-slovična pridnost in velika vztrajnost kmetov, da niso podlegli pritiskom in zaprekam, ki so jih v znatni meri deležni tudi danes. Nekoč, pred šestdesetimi leti, so se odločili postaviti na noge Kmečko zvezo, svojo organizacijo, takšno, da bo znala odločno zagovarjati in braniti njihove interese, takrat predvsem zemljo, ki je bila dolga leta na brezobzirnem udaru. Zveza je z leti postala za mnoge kmete nezamenljiva opora, po potrebi bojevit sindikat, odvetnik za obrambo pred uničujočo birokracijo in gluhostjo oblasti, dejavnik povezovanja, rasti in strokovnega izpopolnjevanja. Se je nazadnje splačalo? Že zaradi tu navedenga lahko ocenimo, da če danes zveze ne bi bilo, bi si jo nujno morali izmisliti. Želimo si lahko le njenega nadaljnjega razvoja in še veliko uspehov v prihodnosti. dnevnik SOBOTA, 16. JANUARJA 2010 Št. 13 (19.720) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € kmečka zveza - Na tržaški Trgovinski zbornici obeležili 60-letnico ustanovitve Jubilejni rojstni dan s Srcem v prgišču zemlje V krogu številnih gostov predstavili knjigo o zgodovini KZ potres na haitiju - Panameriška zdravstvena organizacija Mrtvih naj bi bilo od 50 do 100 tisoč, 2 milijona ljudi potrebuje nujno pomoč PORT-AU-PRINCE - Po podatkih Panameriške zdravstvene organizacije (PAHO) naj bi torkov katastrofalni potres na Haitiju zahteval med 50.000 in 100.000 življenj, dva milijona najbolj prizadetih pa potre- buje nujno pomoč. Medtem pomoč dejansko prihaja iz vsega sveta, a z velikimi težavami, saj so na Haitiju odpovedale tudi prevozne infrastrukture. Ob tem se širi nevarnost epidemij, med obupanim prebivalstvom pa se pojavlja tudi nevarnost izgredov. Prav zaradi tega sosednje države z ZDA na čelu pošiljajo na območje tudi oborožene sile, da bi skrbele za javno varnost. Na 13. strani TRST - Temeljna vloga Kmečke zveze pri ohranjanju kmetijstva in pri prizadevanjih kmetov za ohranjanje površin v tržaški pokrajini od povojnih let do danes in tudi v prihodnosti je bila v ospredju na predstavitvi dvojezične knjige Srce v prgišču zemlje, ki je bila včeraj v glavni dvorani Trgovinske zbornice. Knjigo je uredil Boris Pangerc in so jo izdali ob 60. obletnici ustanovitve stanovske organizacije, o katere vlogi in o jubilejnem zborniku so govorili Franc Fabec, Antonio Paoletti, Dušan Udovič, Drago Štoka, Rudi Pavšič, Giuseppe Po-litti (CIA) in Boris Pangerc. Na 7. strani V Celovcu protestni shod proti deželni vladi Na 3. strani Letošnji Agriest za obujanje kmečke kulture Na 4. strani Na Goriškem več prekrškov v tovornem prometu Na 14. strani Gorica: dodaten denar za slovenske jasli Na 15. strani Goriško mladino ogroža odvisnost od iger na srečo Na 16. strani kosovo Črna gora vzpostavila redne odnose PODGORICA - Črna gora in Kosovo sta včeraj vzpostavila diplomatske odnose. Pisma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov sta si izmenjala zunanja ministra obeh držav, črnogorski Milan Ročen in kosovski Skender Hiseni, je sporočila vlada v Podgorici. Srbija je zaradi tega ostro protestirala in svojega veleposlanika v Podgorici poklicala na konzultacije v Beograd. Srbsko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da vzpostavitev diplomatskih odnosov Podgorice s Prištino ogroža regionalno stabilnost. Na 13. strani kultura - Včeraj v tržaškem Kulturnem domu SSG predstavilo letošnjo uvodno premiero Uh, ljubezen TRST - V tržaškem Kulturnem domu so včeraj predstavili uvodno premiero »Uh, ljubezen. Začnimo znova (s tremi)«, ki bo na velikem odru zaživela v četrtek. Trilogijo Če-hovovih enodejank »z iskrivo, groteskno in erotično hudomušnostjo« je režiral toskanski režiser Paolo Ma-gelli. Tako režiser kot scenograf Lorenzo Banci sta se zelo pohvalno izrekla o igralcih in osebju Slovenskega stalnega gledališča, igralca Lara Komar in Danijel Malalan pa sta spregovorila tudi o svojem osebnem doživljanju večmesečne krize. Na 12. strani 2 Sobota, 16. januarja 2010 ALPE-JADRAN turizem - V 15 zdraviliščih kljub krizi za odstotek več gostov Slovenska naravna zdravilišča lani dosegla spodbudne rezultate Med tujci po številu na prvem mestu Italijani, po številu nočitev pa Avstrijci Terme 3000 v Moravskih toplicah so med gosti zelo priljubljene PODČETRTEK - V 15 slovenskih naravnih zdravilišč je bilo lani za odstotek več gostov kot leta 2008, za enak odstotek pa so lani porasle tudi nočitve gostov. V zadnjih mesecih leta 2009 pa se je obisk tujih gostov bolj povečeval kot domačih, kar je dober obet tudi za začetek leta 2010, so včeraj sporočili iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, v kateri so Terme Čatež, Dobrna, Dolenjske Toplice, Lendava, Olimia, Šmarješke Toplice, Topolšica, Zreče, Ptuj in Radenci, Istrabenz Turizem Portorož, Terme 3000 Moravske Toplice, Zdravilišče Rogaška, Talaso Strunjan in Zdravilišče Laško. Razmerje med domačimi in tujimi gosti se je lani nagnilo bolj v korist domačih gostov, predvsem pri nočitvah, saj so domači gosti ustvarili 61 odstotkov nočitev, medtem ko so pri prihodih gostov nekoliko večji delež zabeležili tuji gostje. Največ tujih gostov je v Slovenijo prišlo iz Italije, teh je bilo 87.200, sledijo gostje iz Avstrije, ki so še lansko jeseni zaostajali za rezultati iz leta 2008, na tretjem mestu so gostje iz Hrvaške, pri ka- terih pa je zabeležen 20-odstotni upad, kot tudi pri gostih iz Nemčije, katerih število se je zmanjšalo za 11 odstotkov. Lani je prišlo za 36 odstotkov več gostov iz Srbije, ponovno pa je opazen tudi porast nizozemskih gostov, čeških in predvsem ruskih gostov, katerih doba bivanja je povprečno preko 10 dni. Pri nočitvah so gostje iz Avstrije lani ponovno osvojili prvo mesto s 305.800 zabeleženimi nočitvami, kar je za dva odstotka manj kot leta 2008, sledijo jim gostje iz Italije 300.500, na tretje mesto so se že prebili gostje iz Rusije ter tako prehiteli Nemce s 86.700 nočitvami in Hrvate z 72.500 nočitvami. Še vedno je kar precejšnja razlika med gosti iz Nizozemske, ki so lani v Sloveniji zabeležili 46.700 nočitev, in gosti iz Srbije, ki so dosegli 26.400 nočitev. Gostje iz Nizozemske beležijo nadpovprečno dolgo dobo bivanja, in sicer 5,6 dneva in so tako presegli tudi nemške goste, ki v povprečju bivajo 4,8 dneva. Ob zelo intenzivnih trženjskih aktivnostih in naporih posameznih zdravilišč, tudi z iskanjem novih trgov, kot tudi s številnimi akcijami vodstva slovenskih zdravilišč pričakujejo, da bo- do tudi letos zabeležili pozitivne rezultate poslovanje in utrdili svoje turistične proizvode. (STA) -/ Režiser Franci Končan prejel zlati znak za zasluge za Avstrijo LJUBLJANA - Avstrijski veleposlanik v Sloveniji Erwin Kubesch je včeraj v svoji rezidenci režiserju Franciju Kon-čanu izročil zlati znak za zasluge za Republiko Avstrijo na področju odrske umetnosti in več desetletij dolgo sodelovanje z mladinskimi gledališčniki na južnem Koroškem.Kot je navedeno v utemeljitvi odlikovanja, se je Končan že v mladih letih zapisal gledališču in med drugim postal strokovni sodelavec pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Pri 20 letih je začel režirati v svojem domačem kraju Horjul, v katerem je ustvaril prek 40 del. Svoje znanje je izpopolnjeval pri uglednih gledališč-nikih. Leta 1978 je prvič sodeloval z gledališko skupino Oder Mladje (Junge Bühne) z avstrijske Koroške, ki je delovala v okviru Koroške dijaške zveze (Kärntner Studentenverband). Kot strokovni svetovalec za najrazličnejše gledališke dejavnosti v Krščanski kulturni zvezi, ki je hkrati krovna organizacija mladih gledališčnikov različnih krajevnih združenj, je bil povezan s številnimi kulturnimi združenji na podeželju, še posebej z ljubiteljskimi gle-dališčniki na južnem Koroškem. Za najboljša dela je prejel mnoga priznanja. Leta 2003 so mu za njegovo vsestransko delo na področju odrskega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem podelili Tischlerjevo nagrado, poimenovano po dr. Jošku Tischlerju. ljubljana - Namesto Karla Erjavca DIVAČA - Načrt za Center varne in športne vožnje Ministrski kandidat DeSUS Domačini odločno proti je član poslanske skupine dirkališču pod Vremščico Domačini gradnji dirkališča pod Vremščico nasprotujejo LJUBLJANA - Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) je izbrala kandidata za novega ministra za okolje in prostor, je pojasnil generalni sekretar stranke Ljubo Jasnič. Potrdil je, da je kandidat član poslanske skupine DeSUS, da pa bo ime znano po razrešitvi sedanjega ministra za okolje Karla Erjavca. "Mi smo postopek v stranki končali," je dejal Jasnič in pojasnil, da bo o Erjavčevi razrešitvi najprej odločal DZ, zatem pa bo predsednik vlade Borut Pahor zahteval ime kandidata za novega ministra za okolje. "V kolikšnem času se bo to zgodilo, pa je odvisno od premiera," je poudaril Jasnič. Na vprašanje, ali je kandidat član poslanske skupine, je Jasnič odgovoril pritrdilno. Kot je pojasnil, je izbranega kandidata obravnavala kadrovska komisija stranke, v torek ali sredo ga bo obravnaval še izvršni odbor DeSUS in ga nato posredoval premieru. Kot je znano, je premier Pahor minuli teden napovedal, da bo na podlagi predloga računskega sodišča DZ predlagal razrešitev ministra za okolje Erjavca. Obenem je stranko DeSUS pozval, naj predloži ime kandidata za novega ministra. Iz DeSUS so sporočili, da imajo nekaj kandidatov, najresnejši, pa tudi edini, ki so ga predstavili, pa je slovenjgraški župan in poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar. Erjavec je sicer kot svojo naslednico že predlagal klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj, ki pa je to možnost zavrnila. "Možno je, da je kadrovska komisija sklenila, da sem kandidat, vendar o tem ne vem nič," pa je povedal Zano- Glavni kandidat za novega ministra za okolje naj bi bil slovenjegraški župan in poslanec Matjaž Zanoškar (levo), ki bi tako tudi sprostil poslansko mesto za Karla Erjavca (spodaj) škar. Na vprašanje, ali je pripravljen na prevzem morebitne funkcije okoljske-ga ministra, je odgovoril, da v tem trenutku ne more reči ne da ne ne. "Dogovorili smo se, da bo narejen bolj širok kadrovski pristop in da bo stranka dobila tudi druge kandidate. Zelo bi me presenetilo, da bi se osredotočili samo na moje ime. Res sem v kadrovskem postopku, sem pa prosil, naj se pridruži še več imen. Mi je pa popolnoma jasno, da stranka želi, da bi jaz to prevzel, da bi rešil vse ostale probleme," je povedal. "V tem trenutku imam skoraj več argumentov, da rečem ne tej kandidaturi," je dejal in pojasnil, da ga iz stranke včeraj o tem niso nič vprašali. (STA) DIVAČA - Poročali smo že, da načrtuje družba GH Trust iz Ljubljane ob letališču Gabrk pod Vremščico gradnjo Centra varne in športne vožnje. Pred časom so pripravili že četrto predstavitev v zadnjih treh mesecih, tokrat v prostorih občine Divača, župan pa je nanjo povabil tudi predstavnike Agrarne skupnosti (AS) Dolnje Ležeče, čeprav so člani že povedali, da dirkališča pod Vremščico nočejo. »Mi izgradnji centra kot takega ne nasprotujemo, ideja je dobra,« je povedal predsednik David Bogdan, »vendar ni primerna za ta prostor. Ni nepristranske študije vplivov na okolje, ne vemo, kakšne vrste tekem bodo in koliko na leto, koliko obiskovalcev je pričakovati, zato je projekt obsojen na propad. Zupan naj raje svojo energijo vloži drugam.« Domačini imajo slabe izkušnje že z letališčem, smo slišali. »Razen hrupa in težave z dostopom do svojih parcel od njega nimamo nič, čeprav nam je bilo predstavljeno kot razvojna priložnost,« je povedal Rajko Sila. »Nizki preleti letal čez hiše, oviran dostop do lastniških parcel. Tudi asfalt so postavili na zasebna zemljišča.« Kot smo še slišali, tudi krajani Gradišča, Brežca in Gorič izgradnje ne podpirajo. Dušan Papež iz družbe GH Trust je poudaril, da projekta ne bi eksplicitno zavrnil, ker to lahko pomeni zamujeno priložnost. »Zadevo je potrebno bolj pretehtat. Da stoji zemljišče tako neizkoriščeno, je narodnogospodarska škoda. Ne priporočam nagle odločitve, zato se bomo še pogovarjali.« Krajani pa so vztrajali - ni študije vplivov na okolje, ni jasno, kakšne vrste tekem bodo in koliko na leto. Poznavalec avtomoto športa ter komentator dirk formule 1 in motociklizma Niko Mihelič je povedal, da je število prireditev in ljudi odvisno od sožitja z ljudmi. »Ponekod po svetu so taki objekti odprtega tipa, drugod zaprtega. Če bi delali študije o tem, bi preveč stale. To je točno tako, kot če bi nekdo želel postaviti Kobilarno Lipica, pa je tam še ne bi bilo.« Zupan Matija Potokar je prepričan, da je naložba okolju prijazna in bo prinesla nova delovna mesta. »Ze-lim, da se projekt realizira, ker je občina podhranjena z infrastrukturo za šport, to bo priložnost za izgradnjo gasilskega doma in tudi nov zdravstveni dom. Občina bo lahko v primeru dogovora z investitorjem komunalno komunalno uredila območje, postavila prehode za pešce v Dolnjih Ležečah, pločnik med vasjo in Divačo.« Center varne in športne vožnje naj bi se raztezal na 70 hektarjih, lastnik večine zemljišč (cca 53 hektarjev) pa je agrarna skupnost. »Ni denarja, za katerega bi zemljo prodali, v občini Divača pa je veliko bolj primernih lokacij za to, ena ob avtocesti Divača - Sežana.« Papež je odgovoril, da je center možno postaviti tudi drugje, vendar »je omenjena lokacija v Naturi 2000, zaradi česar so potrebni posebni varstveni ukrepi, v bližini leži kraška jama, prežeta pa je tudi z daljnovodi, pod katerimi ni dovoljena gradnja. Teren tudi visi.« Je pa obljubil, da jo bodo bolj natančno preučili. V AS Dolnje Ležeče pričakujejo, da o izgradnji centra na Gabrku ne bodo več govorili. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki policije in Kraškega letalskega centra Gabrk, ki pa se do načrta niso opredeljevali. Smo pa med povabljenimi pogrešali predstavnike Parka Škocjanske jame (PŠJ), saj sodi območje pod Vremščico v vplivno območje parka. Zato smo jih za stališče pobarali mi. »PŠJ še nikoli do sedaj ni bil vabljen na nobeno razpravo, naše stališče pa je, da bi tovrstni poseg vplival na kvaliteto svetovne dediščine, zato ni primeren. Poleg tega so taki posegi neprimerni tudi z vidika varstva narave, kulturne dediščine kot tudi z okoljskega in doživljajskega vidika. Poslanstvo PŠJ je, da ohranja ugodno stanje svetovne dediščine, pa tudi območja Človek in biosfera in Ramsarske lokalitete, kar so to mednarodno priznane in zelo pomembne kategorije varstva na vseh ravneh. Hkrati pa ščiti tudi interes domačinov, ki po naših informacijah posegu nasprotujejo.« Irena Cunja Družba HG Trust vztraja pri lokaciji LJUBLJANA - Družba HG Trust je družba za razvoj investicijskih projektov v okviru gradbenega holdinga GH Holding Ljubljana, ki so ga ustavila podjetja Kraški zidar Sežana, Pomgrad iz Murske Sobote in Konstruktor iz Maribora. Investitor v projekt pa naj bi bila družba S2 iz Ljubljane, katere glavna dejavnost je gradnja stanovanjskih projektov. Solastnik in direktor Sandi Sušnik je povedal: »Z občino Divača na projektu sodelujemo že leto dni. Lokacija je zaradi klime in prostorske lege idealna. Imamo podporo občine, prometnega in šolskega ministrstva in čas bi že bil, da v državi pridemo do tovrstne dejavnosti.« Na vprašanje, kaj meni o lokaciji pri Povirju, je Sušnik povedal, da so si to lokacijo ogledali šele pred kratkim in da bodo gotovo pregledali tudi druge lokacije, če Gabrk ne bo uspel. »Je pa res, da je Gabrk najdlje, saj smo tam že opravili geodetske meritve in naredili projekte.« Napovedal, je, da bodo na lokaciji še vztrajali. (I.C.) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 16. januarja 2010 3 koroška - Zaostritev položaja v deželni politiki Protesti proti vladni koaliciji so se preselil na celovške ulice Na protestnem shodu več sto ljudi zahtevalo predčasne deželne volitve CELOVEC - Neznosno stanje v koroški vladni koaliciji po razkolu znotraj desničarskega tabora, afere okoli Hypo banke in - kot nameček - očitek predsedniku (nove) svobodnjaške stranke na Koroškem (FPK) Uweju Scheuchu, da naj bi prejel podkupnino, za marsikoga na Koroškem pomeni, da je mera polna. To prav gotovo velja za Zelene, ki so včeraj sredi Celovca pripravili protestni pohod od deželne vlade skozi mesto do poslopja deželnega zbora. Več sto udeležencev shoda je pri tem odločno zahtevalo predčasne volitve. Zahtevi so se pridružili tudi socialdemokrati (SPÖ), čeprav se je stranka po napovedi predsednika Ro-hra v začetku tedna, da bo odstopil, znašla v hudi notranji krizi in mrzlično išče novo vodstvo. Zeleni poudarjajo, da trenutna situacija na Koroškem presega meje znosnega in med drugim zahtevajo takojšen odstop deželnega glavarja Ger-harda Dörflerja, njegovega namestnika Uweja Scheucha in deželnega svetnika Haralda Doberniga (vsi FPK, prej BZÖ) ter tudi predsednika koroške ljudske stranke, deželnega svetnika Josef Mar-tinza, ki je z BZÖ oz. FPK pred niti letom dni sklenil vladno koalicijo in je v očeh Zelenih sokriv za nevzdržno stanje na Koroškem. Kot je znano, je v začetku tedna Uwe Scheuch še zaostril napetost tudi znotraj koalicije, potem ko je bil soočen z očitkom korupcije. Vseavstrijski politični tednik News je namreč v svoji najnovejši izdaji razkril, da je Scheuch nekemu vele investitorju iz Rusije omenil pripravljenost, da mu v primeru investicije na Koroškem zagotovi avstrijsko državljanstvo. Pri tem je predsednik FPK po poročanju tednika News zahteval znatno denarno darilo stranki - pet do deset odstotkov provizije investicijske vsote. Po mnenju pravnikov je že samo ponujanje avstrijskega državljanstva v zameno za podporo neki politični stranki kaznivo dejanje, za katerega je predvideno do pet let zapora. Predsednik ljudske stranke, deželni svetnik Josef Martinz, je na tiskovni konferenci v četrtek zahteval takojšnjo preučitev zadeve in napovedal, da bo ÖVP še počakala, kaj se bo zgodilo na današnjem deželnem kongresu BZÖ oz. FPK v Celovcu ter v ponede-ljak na izredni seji deželnega predsedstva dokončno odločila, ali bo ostala v koaliciji ali iz nje izstopila. Ivan Lukan Protestniki so se zbrali pred poslopjem deželne vlade, na celovških ulicah pa se jim je pridružilo še več sto ljudi lukan zagreb - Jadranka Kosor ob obletnici v Vukovarju Na Hrvaškem svečano proslavili obletnico mednarodnega priznanja ZAGREB - Na Hrvaškem so včeraj obeležili 18. obletnico mednarodnega priznanja in se spomnili 15. januarja 1992, ko je novo državo priznalo takratnih 12 članic Evropske skupnosti. Premierka Jadranka Kosor je obiskala Vukovar in odkrila obnovljeni križ v starem mestnem jedru, državljanom pa je čestital tudi novoizvoljeni predsednik Ivo Josipovic. Kot je ob obisku Vukovarja spomnila Kosorjeva, je 15. januar 1998 pomemben datum tudi zato, ker je Hrvaška takrat ponovno prevzela nadzor nad mestom. Omenjeni kamniti križ, ki je največji in najstarejši v Vukovarju, so postavili leta 1805 v upanju, da bo zavaroval vernike pred kugo in takratnimi boleznimi. Skozi leta je križ postal priljubljeno zbirališče Vukovarčanov, leta 1996 pa so ga zrušile takratne lokalne srbske oblasti. Za njegovo obnovo je hrvaška vlada prispevala približno 90.000 evrov. "Naša prizadevanja pred 18 leti in naš cilj danes je država, ki trdno spoštuje ustavna načela, na katerih temelji njena samostojnosti in suverenost," pa je Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je bila včeraj na svečanosti v Vukovarju med drugim zapisal Josipovic, ki bo 18. februarja tudi uradno zaprisegel kot novi hrvaški predsednik. Ob tem je dodal, da je Evropska unija edina pot za resnično potrditev sodobne hrvaške države in zrelosti njene demokracije v mednarodnih odnosih. Predsednik sabora Luka Be-bic je hrvaškim državljanom ob enem iz- slovenija - Včeraj popoldne z magnitudo 3,7 Žarišče je bilo pri Postojni, tla pa so se stresla tudi v Trstu med najbolj pomembnih datumov v njihovi zgodovini čestital že v četrtek. Hrvaška je bil v času mednarodnega priznanja v vojni s takratno jugoslovansko vojsko in srbskimi paravojaškimi enotami, polno suverenost nad svojim mejami pa je dosegla v začetku leta 1998 po mirni reintegraciji vzhodne Slavonije vključno z Vukovarjem, ki je simbol hrvaškega trpljenja v vojni za neodvisnost. Hrvaška in Slovenija sta se medsebojno priznali 26. junija 1991, prva mednarodno priznana država, ki je priznala Hrvaško, pa je bila Islandija 19. decembra 1991. Hrvaška je 22. maja 1992 postala tudi polnopravna članica Združenih narodov. Korošec Platzer novi generalni tajnik DS Alpe-Jadran CELOVEC - Korošec Wolfgang Platzer, sodelavec urada koroške deželne vlade, je novi vodja deželnega biroja, s tem pa tudi generalni tajnik Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Zatrjuje, da je prevzel odgovornosti v želji, da bo delovna skupnost tudi naprej vršila delo v prid krepitvi alpsko-jadranske miselnosti. Platzer je na položaju generalnega sekretarja DS Alpe-Ja-dran nasledil Hellwiga Valentina, ki je s koncem leta 2009 šel v pokoj. (I.L.) Jutri v oddaji Na obisku tudi o kiparju iz Špetra Albinu Stulinu KOPER - V jutrišnji TV oddaji Na obisku boste lahko spremljali štiri reportaže o ljubiteljski kulturi. Tudi tokrat so s kamero in mikrofonom obiskali rojake v sosednjih državah. V Italiji so posneli pri delu kiparja Albina Stulina, ki živi v Špetru, v Benečiji. V Pulju pa že osem let deluje Slovensko kulturno društvo, v katero je včlanjenih kar 400 Slovencev. Delček njihovega delovanja je zabeležila tudi koprska ekipa. Sredi Kopra že 35 let deluje Pedagoška fakulteta. Nad umetniškimi programi se študenti, predvsem pa študentke, tako navdušujejo, da se z njimi ukvarjajo tudi v svojem prostem času. Na koncu oddaje bodo zapeli pevci in pevke mešanega pevskega zbora Marezige. Že več kot deset let prepevajo religiozne in ljudske pesmi, pri tem pa v petje vpeljujejo za cel razred otrok, ki bodo nadaljevali njihovo delo. Oddajo Na obisku pripravlja Branka Preden, na sporedu pa bo jutri ob 10.50 na prvem programu TV Slovenija in v torek ob 18.uri na TV Koper-Capodistria. Ljudje in zemlja KOPER - V tokratni primorski oddaji Ljudje in zemlja se bodo posvetili krizi v eni največjih in najstarejših kmetijskih zadrug v Sloveniji, v kmetijski zadrugi Vipava. Pogledali so tudi, kakšne so tradicionalne koline na bistriškem. Gledalci bodo tudi lahko izvedeli, zakaj se v Boljuncu dekleta obmetavajo z jabolki. TV ekipa je obiskala tudi žegnanje konj pred strunjansko cerkvijo, na dvorcu Zemono pa so posneli vinske podložnike, ki so se svoji Karolini zahvalili za enoletno kraljevanje. Oddaja Ljudje in zemlja bo jutri opoldne na sporedu RTV SLO1, ob 18. uri pa na koprski TV. POSTOJNA -Seizmografi slovenske državne mreže potresnih opazovalnic so v Postojni ob 15.21 zabeležili močan potresni sunek. Zarišče potresa je bilo 40 kilometrov jugozahodno od Ljubljane, v okolici Postojne, so sporočili iz Urada za seiz-mologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,7. Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju je bila pete stopnje po evropski potresni lestvici(EMS). Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci južne, zahodne in osrednje Slovenije, pa tudi v Trstu so se tla nekoliko stresla.. Po besedah seizmologa Matjaža Godca Slovenija leži na območju, kjer so zmerne potresne aktivnosti običajne. Vsako leto zabeležijo približno 40 potresnih sunkov, ki jih ljudje čutijo in mnogo takšnih, ki jih ne. Vnaprej se potresnih sunkov ne da napovedati, ker je zakon narave nepredvidljiv, je še dejal Godec. Potres ni povzročil škode, pa tudi poškodovanih ni bilo. m Naturalia b'io trgovina z jestvinami, sadjem in zelenjavo ISKRENA ZAHVALA za uspelo otvoritev nove trgovine. Križ 340, na pokrajinski cesti tel. 040 220409 URNIK: od torka do sobote od 9.00 do 19.00 zaprto ob nedeljah in ponedeljkih 4 Sobota, 16. januarja 2010 GOSPODARSTVO kmetijstvo - Predstavitev 45. izvedbe sejma na sedežu Dežele FJK v Vidmu Na sejmu Agriest poseben paviljon za deželno kmetijstvo Violino: Preprečiti zaton kmečke kulture - Sejem bo od 22. do 25. februarja v Vidmu VIDEM - Z zemlje na mizo - pod tem geslom bo od 22. do 25. februarja na videmskem sejmišču potekal tradicionalni agroživilski sejem Agriest, ki bo letos doživel 45. izvedbo in na katerem prireditelji - videmsko-goriška sejemska družba Udine e Gorizia fiere - pričakujejo približno 40 tisoč obiskovalcev iz širšega alpsko-jadranskega območja. Sponsor sejemske prireditve je deželna zveza zadružnih bank BCC, doslej pa je prijavljeno okrog 250 razstavljalcev z okrog tisoč blagovnimi znamkami, katerim je treba prišteti še 50 razstavljacev v deželnem paviljonu agencije ERSA. Prav to sejemsko udeležbo je včeraj v Vidmu predstavil deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino. Odločitev deželne uprave, da bo letos na sejmu uredila enega od paviljonov v celoti, je Violino utemeljil z željo, da bi zapolnili vrzel nezadostnega vedenja o vrednotah in bistvu kmečke kulture na eni strani, na drugi pa o temeljnih načelih zdrave prehrane. V paviljonu, katerega režijo je prevzela deželna agencija za kmetijstvo ERSA, bodo na ogled temeljni elementi kmečke kulture, pregled organizacij in institucij, ki delujejo na kmetijskem področju in v podporo kmetovalcev, s čimer skrbijo za pospeševanje zdravega kmetiojstva, sposobnega proizvajanja pristnih izdelkov. Predvsem pa - kot je poudaril Violino, kakvostnih. Kakovost je namreč bistveni instrument za relansiranje ruralnega sektorja, ključni element naše družbe, saj omogoča valorizacijo in zaščito ozemlja, hkrati pa nam jamči naravno in popolno prehrano, je zagotovil odbornik. »Deficit poznavanja kmetijstva obstaja tako v Italiji kot v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je v preteklosti živelo od kmetijstva kar 40 odstotkov prebivalstva, danes pa le še dva odstotka,« je povedal Violino. Zato želi Dežela zdaj družine in mlade spet približati kmetijstvu kot panogi, pa tudi kot viru zdrave prehrane. Na sejmu Agriest bodo v ta namen organizirani vodeni ogledi za družine, šolske otroke in študente. Letošnji Agriest bo torej še bolj poudarjeno kot doslej izložba za deželno kmetijstvo, neke vrste dom deželnih kmetov s pregledom kmečke kulture, ki se obnavlja tudi v moderni družbi, je poudaril generalni direktor agencije ERSA Mirko Bellini, medtem ko je predsednik videm-sko-goriške sejemske družbe Sergio Za-nirato napovedal sejem v številkah. O podpori kmetijskega sektorja s strani deželnega kreditnega sistema pa je govoril predstavnik deželne federacije zadružnih bank Luciano Sartoretti. Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino (drugi z leve) na predstavitvi sejma Agriest napovedi - Confindustria Videmski industrijci za letos pričakujejo zagon gospodarske rasti VIDEM - Tako kot se je že pokazalo proti koncu leta 2009, se gospodarska rast v videmski pokrajini počasi pobira z dna, tako da lahko letos pričakujemo nov zagon, ki pa bo počasen, predvsem pa ga bo spremljalo nadaljevanje krize na področju zaposlenosti. Tako je predsednik videmske Confindustrie Adriano Luci - na tradicionalnem srečanju z novinarji ob začetku leta - ocenil preteklo gospodarsko leto in perspektive za 2010. »Gospodarski zagon ne bo zajel vseh, zadeval bo le podjetja, ki so vlagala v raziskovanje, izobraževanje in inovativnost,« je opozoril Luci. »Na področju gibanja zaposlenosti naši podatki kažejo na stabilnost in to je že pozitivno,« je nadaljeval predsednik videmskih industrijcev, ki je sicer ocenil, da je bilo leto 2009 v videmski pokrajini »leto najbolj akutnega in najdaljšega upadanja industrijske proizvodnje od povojnega časa naprej«. Kljub temu so se perspektive v lanskem zadnjem četrtletju izboljšale in pri zadnjih napovedih se je trend obrnil na pozitivno stran, kot izhaja iz konjunkturne raziskave na vzorcu 50 videmskih podjetij. Pri predvidevanjih za prvo polovico letošnjega leta je 16 podjetij več pozitivnih od tistih, ki so še vedno črnogleda, razlika pa se poveča na +42, ko je govor o perpspektivah za drugo polovico leta 2010. podjetja - Sklep nadzornikov po večmesečnih ugibanjih Nova zamenjava v vrhu Istrabenza Tomaž Berločnik namesto Bogdana Topiča KOPER - Nadzorniki Istrabenza so na četrtkovi deset ur trajajoči seji za novega predsednika uprave potrdili dosedanjega prokurista Tomaža Berločnika. Dosedanji prvi mož Istrabenza Bogdan Topič je z mesta predsednika uprave odstopil. Delo Topičeve uprave so nadzorniki sicer ocenili pozitivno. »Nadzorni svet je ocenil, da je uprava uspešno izpeljala pogajanja z bankami, kar je bila njena glavna naloga,« je po končani seji pojasnil predsednik nadzornega sveta Janez Grošelj. O tretjem članu uprave nadzorni svet po njegovih besedah ni razpravljal. Topič, ki je dan prej na novinarski konferenci obširno pojasnjeval, da se mu ne zdi verjetno, da mu banke ali lastniki ne bi zaupale, svojega odstopa ni želel komentirati. Sejo je približno na polovici zapustil član nadzornega sveta Zoran Bo-škovič, ki razlogov za predčasni odhod tudi ni želel komentirati. Nadzorni svet je Berločnika, ki je neuradno sicer veljal za novega kandidata v vrhu uprave Istrabenza, izvolil s polnim mandatom šestih let. Za člana uprave je nadzorni svet, prav tako s šestletnim mandatom, imenoval dosedanjega člana uprave Rudija Grbca, o tretjem članu uprave pa nadzorniki - tako Grošelj - niso razpravljali. Berločnik, sicer tudi član nadzornega sveta Petrola, je po končani seji potrdil, da bo med njegovimi prednostnimi nalogami izpeljava načrta finančnega prestrukturiranja oziroma programa prisilne poravnave, tako kot ga je za letošnje leto zastavila Topičeva uprava. Uprava si bo po njegovih besedah še naprej prizadevala za dosego dogovora o prostovoljni poravnavi. »Upam, da bo dogovor o prostovoljni poravnavi zdaj bolj verjeten,« je še dejal. Bogdan Topič je krmilo Istraben-za, ki ima še vedno za skoraj pol milijarde evrov dolgov, prevzel maja lani, ko je nasledil Igorja Bavčarja. Ugibanja o Topičevi razrešitvi so se pojavljala več mesecev, z njegovim delom pa naj ne bi bili zadovoljni predvsem v Petrolu, sicer največjem posamičnem lastniku Istrabenza. Topič je to na sredini novinarski konferenci zanikal in dejal, da ne čuti nezaupanja Petrola do njegove uprave, sodelovanje s prvim možem Pe-trola Aleksandrom Svetelškom pa je označil kot normalno. Topič je še napovedal, da bo Istrabenz moral v skladu z načrtom letos poplačati za 19 odstotkov oziroma nekaj manj kot 90 milijonov od 462 milijonov evrov priznanih terjatev. Katera podjetja bodo prišla na vrsto za prodajo že letos, ni želel razkriti. Je pa potrdil, da je Instalacija, ki ima v lasti skladišča goriva na Srminu, med bolj likvidnimi naložbami, in da bodo verjetno najprej na vrsti najbolj likvidne naložbe. Kot največji uspeh v času, odkar je bil v vrhu Istrabenza, Topič - kot je dejal v sredo - šteje izglasovanje prisilne poravnave, največji neuspeh pa vidi v propadu dogovora o prostovoljni poravnavi. (STA) podjetja Marina Portorož kljub krizi ugodno posluje PORTOROŽ - Nadzorni svet Marine Portorož se je seznanil z ocenami poslovanja družbe v lanskem letu in z napovedmi za letošnje leto. Lanski čisti poslovni izid bo ob neupoštevanju prodaje delnic Term Čatež leta 2008 za 3% višji od doseženega leto prej, za letošnje leto pa napovedujejo 4% boljši rezultat od ocenjenega za leto 2009. Nadzorni svet je potrdil predlog uprave o vložitvi stvarnega vložka za povečanje osnovnega kapitala sestrske družbe Turistično podjetje Portorož. Nadzorniki so tudi potrdili načrt investicij za letošnje leto. V prvih devetih mesecih lani so v Marini Portorož zabeležili 1,5 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo in ustvarili šest milijonov evrov prihodkov iz poslovanja oziroma 6% manj kot v enakem obdobju 2008. Nižje prihodke gre pripisati slabšemu izkupičku sejma Internautica in izpadu dohodka zaradi prenove restavracije Marina. ■ EVRO 1,4374 $ -0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1 S. januarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 1S.1. 14.1. ameriški dolar japonski jen 1,4374 130,76 1,4486 132,88 ruski rubel 42,5015 65,7000 9,8900 42,6730 danska krona 7,4420 7,4403 0,89050 švedska krona 10,1430 8,1430 10,1715 češka krona 25,947 1,4756 26,045 1,4788 estonska krona 15,6466 266,80 15,6466 267,40 poljski zlot 4,0399 4,0592 avstralski dolar 1,5547 1,9558 1,5591 romunski lev 4,1043 3,4528 4,1292 3,4528 latvijski lats 0,7085 2,5438 0,7087 2,5585 islandska krona 290,00 2,0900 290,00 hrvaška kuna 7,2890 7,2880 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1 S. januarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,2331 0,2512 0,3925 0,8962 libor (eur) 0,3975 0,6275 0,9381 1,2037 libor (chf) 0,105 0,2483 0,3383 0,6366 euribor (eur) 0,438 0,68 0,977 1,228 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.227,79 € -2s6,74 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1 S. januarja 2010 razprava - Včeraj v Trstu Magris in Cucchiani s svojima vizijama vzrokov in razvoja krize TRST - Gre za »krizo sistema« in ne za »krizo v sistemu«, zato se je je treba lotiti z drugačnim načinom gledanja na realnost: ne več z gospodarskimi »očali«, a kljub temu z ohranitvijo spodbujanja globalne rasti. Nekako v tem smislu je včeraj potekal pogovor med tržaškim književnikom Claudiom Ma-grisem in predsednikom zavarovalne družbe Allianz Spa To-masom Cucchianijem, ki ga je v Trstu organizirala fundacija Nordeset s sodelovanjdem lokalnega italijanskega dnevnika. Menedžer zavarovalništva je je opozoril, da je treba poiskati »novo normalnost, drugačno in manj opulentno od tiste, ki smo jo živeli doslej«, a je hkrati opozoril, da je gospodarska rast »potrebna za podpiranje razvoja populacij in za izboljšanje njihovega življenjskega standarda«. »S kapitalizmom se je to zgodilo, čeprav ni rešil vprašanja distribucije dohodka in odprave socialnih razlik, vendar alternative žal ni,« je ocenil Cucchiani. Magris, ki je odklonil etiketo »laičnega duhovnika«, pa je izrazil prepričanje, da »pisatelji in umetniki niso več sposobni razumeti bistva tistega, kar se dogaja«, vendar literatura lahko da svoj »posredni prispevek, in sicer razumevanje krize prek njenih odsevov v življenju«. Kot možnost je pisatelj navedel, da bi bil lahko vzrok krize prevlada anglosaškega ekonomskega modela, zasnovanega na financi, nad nem-škim-renskim, temelječim na industriji. Če je tako, lahko pričakujemo nov kapitalizem s poudarjeno socialno dimenzijo, vendar ne zaradi dobrosrčnosti, ampak preprosto zato, ker morajo številke ustrezati kosom kruha, je prepričan Magris. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,05 IMTCDCI IDr»DA C QA +0,31 +1 72 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,96 +0,69 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,83 157,63 -1,16 +0,41 TELEKOM SLOVENIJE 323,97 132,96 +0,79 +0,26 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 51,50 AERODROM LJUBLJANA 33,50 DELO PRODAJA - ctni -2,74 +1,52 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,99 -0,42 KOMPAS MTS - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 25,66 13,60 -8,80 -1,35 +1,27 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 246,01 188 80 -1,18 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 26,01 +0,43 -2,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1S. januarja 2010 -1,40 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,41 84,45 1893 -1,12 -1,41 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,53 1 26 +0,37 -1,16 -1 79 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,45 +0,00 EDISON ENEL ENI 1,12 4,09 1835 -2,61 -1,45 FIAT FINMECCANICA 10,67 -0,81 -1,57 FINMECCANICA GENERALI IFIL 11,17 18,86 -0,53 -0,74 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,11 1405 -2,65 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,8 -0,92 -0,90 -1 02 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,8 8,48 1 82 -1,80 -1 77 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,44 1342 -2,39 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,22 -0,96 -0,98 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,40 6,19 -0,87 -1,98 TENARIS TERNA 1,01 16,25 -1,27 -0,91 -1 42 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,94 0,16 1029 -0,06 -1 06 UNICREDIT 2,24 -2,18 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 77,95 $ -0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1 S. januarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.140,33 1.007,36 -0,15 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 2.158,21 +1,26 FIRS, Banjaluka - - ralav 1 ç SRX, Beograd RIFX Saraievo 302,57 1.795,65 +0,29 +0 16 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MRI 10, Skopje 2.772,46 +0,10 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.609,65 1.864,52 -0,94 +1,17 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 1.136,03 1.207,98 5.879,01 -1,08 +0,53 -1,83 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.461,22 3.951,06 2.684,49 -0,67 -1,61 -0,66 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.185,6 2.942,45 -1,12 -1 58 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.982,10 2.908,42 21.654,16 3.224,15 17.554,30 +0,68 -0,03 -0,28 +0,27 -0,17 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 16. januarja 2010 5 SLOVENIJA TA TEDEN Na slepem tiru petega koridorja Vojko Flegar Slovenija namerava še letos začeti z gradnjo drugega tira železniške proge med Koprom in Divačo, so te dni ljubljanskemu Dnevniku zagotovili iz prometnega ministrstva. »Ta proga se bo zagotovo začela graditi prva in to že letos, saj je v nasprotju s progo Diva-ča-Trst že umeščena v prostor in trenutno se izdeluje gradbeno dovoljenje.« Kaj bo s progo Trst-Divača, ki je predvidena s čezevropskim petim koridorjem, pa še ni jasno. Niti Italiji niti Sloveniji očitno ni (več) do gradnje, pri čemer se zdi, da Slovenija z opustitvijo projekta tvega več, saj ima Italija v »rezervi« tabeljski koridor, ki se navezuje na avstrijski železniški sistem proti Dunaju, ki bo s predvideno posodobitvijo proge med Celovcem in Gradcem po letu 2013 občutno bolj prepusten. V obeh primerih, ko bo drugi tir iz Kopra prišel do Divače in če bo morebiti do tja vendarle prišla po predvideni dragi ali kateri drugi trasi proga iz Trsta, pa bo slovenski del pete evropske blagovno-transportne železniške smeri še vedno izjemno »počasen« in nekonkurenčen (sicer daljšim) železniškim povezavam preko Avstrije in celo cestnemu transportu čez Slovenijo. Časovno in kakovostno, pa tudi cenovno. Predvidena naložba v drugi železniški tir od Kopra do Divače je manj kot desetina ocene skupnega zneska naložb v slovensko železniško infrastrukturo, da bi bila vsaj približno na »zeleni veji«. Devet milijard evrov je bila velikanska vsota že pred dvema letoma, ko se je zdelo, da je ni banke na svetu, ki bo še kdaj preverjala boniteto kreditojemalcev, danes, ko je celo vladni makroekonomski inštitut Umar priznal, da bo okrevanje slovenskega gospodarstva trajalo nekaj let, pa se zdi še veliko večja. Na drugi strani se je prav te dni zgodilo prvič, da so Slovenske železnice (SŽ), državni in za zdaj še vedno enotni sistem železniške infrastrukture in potniško-tovornega operaterja, poslale na prisilni dopust oziroma večmesečno čakanje večjo skupino zaposlenih. Osmino od skupno nekaj manj kot osem tisoč zaposlenih, pri čemer jih je največ iz poslovne enote tovorni promet, iz katere je začasno brez dela skoraj petsto oziroma četrtina zaposlenih. Doslej nepredstavljivi ukrep novega, v manj kot desetletju že sedmega vodstva SŽ, je država resda poskušala ublažiti s še eno sanacijsko injekcijo (pod pretvezo neplačanih subvencij na račun vzdrževanja javnih potniških linij bodo železnice iz proračuna dobile okroglo 40 milijonov evrov), s katero pa je pravzaprav samo preprečila likvidnostni infarkt, ki bi mu takoj sledila še insolventnost in stečaj. Bilančna izguba SŽ se je s tem zmanjšala za polovico, toda podjetje je tudi do vratu v dolgovih, ki so z več kot 800 milijoni evrov že skoraj dosegli vrednost sredstev (in drugega tira Koper-Divača). Davkoplačevalci bodo zato prevzeli tudi večji del bremen v nadaljevanju sanacijsko-reševalne operacije Slovenskih železnic, že druge v petih letih. Po sanacijskem načrtu, ki ga je izdelalo novo poslovodstvo, bi morala namreč država prevzeti del dolgov v višini 124 milijonov evrov, še 200 milijonov naj bi SŽ dobile z izdajo obveznic (za katere bo kot porok jamčila država), 102 milijona evrov pa železničarji pričakujejo od države, ker da je ta pred več kot dvajsetimi leti neupravičeno preusmerjala sredstva iz transporta v infrastrukturo. Davkoplačevalci nad takšnim reševanjem kajpak ne morejo biti navdušeni, toliko bolj, ker so načrti za razdelitev železnic na infrastrukturo in operaterja (ki bo moral bodisi sam bodisi s strateškim partnerjem, ki ga bo skoraj zanesljivo potreboval) še močno v povojih, zaradi česar ni jamstva, da bo ta sanacija tudi poslednja. Devet milijard evrov za drugi železniški tir od Kopra do Divačeje bila velikanska vsota že pred dvema letoma, ko se je zdelo, da je ni banke na svetu, ki bo še kdaj preverjala boniteto kreditojemalcev, danes, ko je celo vladni makroekonomski inštitut Umar priznal, da bo okrevanje slovenskega gospodarstva trajalo nekaj let, pa se zdi še veliko večja. Kako kritične so razmere v državnem železniškem podjetju pa po svoje priča tudi dejstvo, da vlada niti »svojemu« nadzornemu svetu ne zaupa več, ampak se premier Borut Pahor med mesečnimi obiski pri vodstvu železnic neposredno seznanja s stanjem, medtem ko prometni minister Patrick Vla-čič vodi usmerjevalni odbor, ki bo bdel nad potekom sanacije in hkrati z mednarodnim razpisom poiskal še svetovalca za reorganizacijo in prestrukturiranje železniške družbe. PISMA UREDNIŠTVU Še nekaj o padalcih Ko sem bral v PD, da je angleški dopisnik, gospod John Ear-le, napisal knjigo o padalcih, ki so se za časa vojne podali na partizansko Primorsko, sem se spomnil, da imam o tem shranjenih nekaj beležk, ki v knjigi Earla, katero sem prečital, delno niso omenjene. Seveda ne vem o vseh pošiljkah, ki so nam zavezniki iz zraka pošiljali v pomoč. Samo pri eni sem bil neposredni udeleženec od začetka do kraja. To je bila hrabra in neverjetna akcija. Borci prvega bataljona primorskega odreda smo pričakovali štirimotorno zavezniško letalo, ki bo odvrglo na Javorniku, severno od Nanosa, angleškega oficirja za zvezo in dva primorska Slovenca, radiotelegrafista. Da bi letalo lahko to storilo, smo pripravili nekaj kresov za označitev primernega mesta, ker to se je odvijalo v nočnih urah, brez radioveze. Zaslišali smo brnenje letala v daljavi in v kratkem je že krožilo nad nami. Odvrglo je svoje padalce in padala s kontejnerji. Ko smo z občudovanjem gledali padala, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Eno padalo je veter zanesel v bližnji gozd. Ko so druga padala pristala na zemlji smo ugotovili, da je to padalo nosilo angleškega oficirja. Takoj se je organizirala grupa borcev, ki smo hiteli v gozd, da ga poiščemo, ker ja nedaleč bila sovražna postojanka. Med nami je bilo tudi nekaj Furlanov, ki so se med seboj pogovarjali po svoje. Šele tedaj, ko je slišal slovensko govorico, se je angleški oficir javil. Padalo se je zapletlo v krošno smreke in on je obvisel, ne da bi si sam lahko pomagal. Rešili smo ga iz neprijetnega položaja. V sla- bi italijanščini nam je povedal, da ko je visel na smreki, se je potuhnil, misleč, da ima pod seboj sovražne vojake. Pojasnili smo mu, za kaj gre. Ko smo ga izročili štabu bataljona, smo zvedeli, da je to Neville Darewski, angleški major za zvezo. Zatem smo se odpravili pomagati tovarišem pri pobiranju orožja, razstreliva in druge opreme iz kontejnerjev, ter smo padala in prazne kontejnerje poskrili. Hiteli smo z delom, ker se je že danilo. Pričakovali smo, da bo sovražnik reagiral in prišel na »lice mesta«, kar se je tudi zgodilo. A mi smo bili tedaj že vsi na položajih, do borbe pa ni prišlo, ker se jim ni dalo v gozd. Kasneje, ko smo vsi bili v vrsti za hrano, sem opazil za mano majorja in mu ponudil svoje mesto. On je odklonil, češ, tudi on mora kot vsi drugi stati v koloni. Prepoznal me je in sva se malo pogovarjala. Povedal mi je da mu ni bilo vseeno viseti na smreki in se nasmehnil. Pokazal mi je, da se ni niti opraskal. Major Darewski je bil vesela in prijetna oseba. Drugi dan je prišla partizanska patrola, ki je njega in telegrafiste pospremila na višjo instanco. Zvedeli smo, da so med potjo padli v sovražnikovo zasedo in izgubili radiotelegrafsko opremo. Takoj potem, ko so se malo zbrali, so patrola in padalci jurišali na zasedo in pridobili nazaj izgubljeno. Govorilo se je, da Darewski pri jurišu ni bil zadnji. Majorja Darewskega sem srečal še enkrat. To je bilo na Kozjih stenah med septembrsko ofenzivo, ko smo se umikali v Trnovski gozd. Dal mi je prisrčen pozdrav. Briščik Alojz (bivši borec prvega bataljona primorskega odreda) ftlfi Pesmi, ki jih bomo peli, vam bodo všeč Spošt. gospod Miloš Pahor, prebrali smo Vaše pismo uredništvu v Primorskem dnevniku dne 12. januarja 2010 z naslovom »Kakšen smisel imajo naše glasbene ustanove?« Želimo povedati, da se z Vašimi razmišljanji strinjamo, saj v njih prepoznamo osnovna vodila našega društva. Odbor Slovenskega pevskega društva Krasje Slabe novice Slabe novice se na dnevnem tisku pojavljajo vsakodnevno že tako pogosto, da na srečo marsikatero spregledamo. Novi Matajur je v letošnji drugi številki objavil katastrofalno vest, ob kateri mi je najprej zastal dih, nato sem se milo razjokal. Kaj bo z nami? Hudobni brezsrčneži so namreč bivšim parlamentarcem ukinili brezplačne karte za vožnjo z vlakom in šest za-stonjskih letov, pa še cestnino bodo morali odslej plačevati kot vsi ostali smrtniki. Ubožci! Predlagam zato vsem tumejskim upokojencem, predvsem onim, ki mojstrsko upravljajo svoje bajne 600 everske pokojnine, da dosežejo konec meseca, samoobdavčitev za pomoč tem novim revežem. Z zbranim denarjem bi jim lahko kupili vozovnice in letalske karte, seveda brez povratka! Stojan Glavina SKLAD MITJA CUK SVETUJE Izgorevanje Nezadovoljstvo in nemir sta kaj kmalu spremljevalca življenja posameznika in njegove širše skupnosti. To je stres - neravnovesje med zahtevami do posameznika in njegovo sposobnostjo, da jih obvlada. Ko se človek zave, da jih ne bo sposoben uspešno obravnavati, nastane stres. Zahteve lahko postavlja sebi človek sam ali pa mu jih zastavlja okolje. Nenadna službena obveznost: nalogo, za katero si mislil, da imaš štirinajst dni časa, moraš nujno zaključiti do konca tedna in se zavedaš, da v takih razmerah ne boš dovolj natančen in uspešen. In vendar stres ne prihaja samo iz okolja, pač pa si ga povzroča človek sam, če ima do sebe prevelike zahteve in pričakovanja. Klasičen primer je športno udej-stvovanje, kjer posameznik od sebe zahteva vedno boljše in boljše rezultate. Včasih si tako zastavljamo cilje, ki so nam nedosegljivi in povzročamo sami sebi neprijetne in negativne občutke. Prepričanje, da brez pritiska ne moremo opraviti dela, da je pač ta nujno zlo, naj bi omejili, saj nas raziskovalci človeške storilnosti svarijo, da samo brez prevelikega stresa in z občasnim sproščanjem lahko spet uskladiščimo dovolj moči in energije za nove izzive. »Poklic« staršev nas že sam po sebi navaja na misel, da se prav oni morajo nenehno soočati sočasno z zunanjimi in osebnimi-notranjimi zahtevami. Delo z otroki in skrb zanje je zelo zahtevna naloga, za katero je potrebna neutrudnost. V zasedi je stres, če starši pričakujejo od sebe preveč. Ko se sprijaznijo, da nič ne bo perfektno, da ne bodo mogli vedno biti ob svojih otrocih, da ni nič hudega, če njihovi otroci spoznajo tudi katero od starševskih šibkosti ali vrzeli v znanju, se bo okolje sprostilo. Paziti nje treba namreč tudi na to, da starši, ki že od sebe pričakujejo preveč, ne počenjajo tega tudi v odnosu do svojih otrok, saj bi tako prenašali nanje še dodaten stres. Preveč stresa je lahko za človeka zelo negativno in nosi kar nekaj neljubih posledic. Človek se pod stresom začne odzivati na situacijo razdraženo, živčno, neprijazno in celo napadalno. Tako počutje in odzivanje se v družini kaj kmalu prenese na vse člane. Če se npr. oče po utrudljivem delovnem dnevu doma znese brez razloga nad otrokom, ki še ni napisal vseh nalog, tega problema na tak način zagotovo ne bo rešil uspešno. Lahko pa se celo zgodi, da je prav tako stresno počutje povod za konfliktno situacijo zaradi povsem nepomembnega razloga. Dolgotrajen stres lahko povzroča celo fizične posledice, medtem ko je po mnenju izvedencev stres v manjših količinah lahko spodbujevalec; imenujejo ga celo "dobri stres". Dolgotrajne in zelo močne stresne situacije vplivajo na nastanek glavobola, povzročajo nemirno spanje, črevesne motnje in marsikaj drugega. Človek se na splošno počuti nelagodno. Neugodje ga lahko vodi v depresijo, nezadovoljstvo, razočaranje, strah ali v sindrom izgorevanja. Takrat človeka preveva prepričanje, da ne bo več kos nobeni nalogi. Človek je utrujen, nima energije in izgublja zanimanje ter zavzetost za delo. V ničemer ne vidi več pravega smisla. Pomembno je zato, da pri sebi in v svojem ožjem okolju zavestno preprečujemo prevelik in preveč intenziven stres in si prizadevamo za tisto sproščenost, ki je potrebna za vedro življenje posameznika, družine in širše skupnosti. Vse ni odvisno od nas samih, vendar so nekatere strategije, s katerimi stres lahko preprečimo, že izdelane. Tri naj bi bile najbolj uspešne metode za preprečevanje: sproščanje, iskanjem objektivnega zornega kota in skrb za uresničevanje trenutkov, ko se imamo lepo. Že zavest, da nimamo nikoli dovolj časa za karkoli, nas potisne v stres. Včasih si v rokovnik natre-semo vse preveč nalog v prekratkem odmerku časa. Dolgoročnih ciljev ne moremo doseči, kakor si včasih domišljamo, v kratkem obdobju. Včasih pa celo drugi o nas menijo, da smo sposobni v zelo kratkem času opraviti stvari, ki bi zahtevale daljše obdobje. Zato je zelo pomembno, da se navadimo upravljati s časom, si ga vzeti dovolj za vsako posamezno nalogo in obveznost, ki je pred nami in da to navado raztegnemo tudi na svoje otroke. S tem bomo odpravili vsaj del stresa. Ena izmed napak, ki jo počenjamo in ki se rada ponavlja pri načrtovanju, je, da pozabimo v roke, ki jih načrtujemo za izvajanje nalog, vnesti tudi rezervni čas, se pravi nekaj več trajanja od predvidevanja za morebitne nepričakovane ovire. Podobno si tudi lahko omislimo strategijo, s katero prihranimo na času: med čakanjem v ambulanti prebiramo svojo knjigo, med otrokovo glasbeno urico obiščemo prijatelja itd. Prav tako moramo določiti, kaj je prioriteta. Nekatere stvari so nujne, druge pa lahko odložimo na kasnejši čas. Dovolj je, da si načrt napišemo in seveda ne pozabimo na planiranje nekaj več časa za vsako obvezo: z dvojnim učinkom. Tudi ko končamo delo pred načrtovanim rokom, so naši občutki boljši! Če pa zahteve pregosto posejemo v razpoložljivi čas, lahko postanejo prav te nov vir stresa. Včasih se nam zdi, da moramo vse storiti sami. Naučimo se razdeliti obveznosti tudi med družinske člane in sodelavce. Ali naj mati kuha, pere, lika, pospravlja, pometa, briše prah, nakupuje vse sama in se čedalje bolj pogreza v stres ali pa se take zadolžitve brez večjih težav lahko v družini porazdelijo? Odgovor je nadvse logičen, vendar v vsakdanji praksi ni vedno najbolj izbran. Nekateri tudi ne znajo reči ne. Matere vozijo na vsak način osebno otroke v šolo, k športu, glasbi in drugim dejavnostim, tudi če bi se tja lahko vozili sami z javnim prevozom. Ali: najprej se starši razjezijo nad neredom, ki so ga naredili otroci, potem pa hitijo sami pospravljati. Dobro bi bilo, da bi tako otroci kot najstniki začeli v življenju sprejemati nase odgovornost, saj jim ta ne bo mogla naenkrat priti v zavest, če se je ne bodo navzemali postopoma. Starši naj se naučijo tudi vzeti čas samo zase in se včasih izogniti početju, do katerega jim ni. Mnoge stresne zahteve prihajajo od zunaj, druge pa so sad lastnih stališč in prepričanj. Velikokrat je to že način, kako vrednotimo dano situacijo. Zjutraj preberemo dnevnik in smo že v stresu. Izvedenci priporočajo, naj se vsak zase skuša opredeliti za objektivno oceno situacije, saj to proti stresu najbolj pomaga. Pri tem moramo odkriti, kaj nam v dani situaciji povzroča stres, zaradi česa smo postali nejevoljni, dobili občutek strahu, kaj pričakujemo, ali so naša pričakovanja logična in sprejemljiva, ali je naša ocena situacije pravilna, ali drugi vedo, kaj mi pričakujemo, ali se moramo res ukvarjati z vrednotenjem situacije, kaj si naš sogovornik pričakuje od nas, kaj nam pomeni, da je situacija taka, kot je, in ni drugačna, kako bi bilo, če bi se nekaj spremenilo? Situacije, ki nam povzročajo stres, moramo natančno identificirati. Zlasti je pomembno, da ugotovimo, od kod prihajajo stresne zahteve in ali so za nas pomembne in lahko koristne. (jec) 6 Sobota, 16. januarja 2010 ITALIJA / politika - Predsednik republike na poimenovanju Univerze v Bariju po Aldu Moru Napolitano proti reformam, sprejetim z enostranskimi večinami Gasparri: Vladna večina prejela od volivcev mandat, da reforme izpelje tudi sama politika Berlusconi • H* • V in Fini ze kršila premirje RIM - Koordinator Ljudstva svobode in obrambni minister Ignazio La Russa se je včeraj pohvalno izrazil o četrtkovem delovnem kosilu, na katerem naj bi se premier Silvio Berlusconi in predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini, sicer soustanovitelja stranke, pobotala ali vsaj sklenila nekakšen pakt za tesnejše sodelovanje. Toda premirje je bilo v resnici kratkotrajno, saj je med vodilno desnosredinsko bodico včeraj spet prišlo do izmenjave polemičnih puščic. Kot poroča dnevnik La Repubbli-ca, se je Berlusconi včeraj potožil skoraj vsem tesnejšim sodelavcem, s katerimi se je srečal v okviru delovanja vlade ali stranke, češ da potrebuje pravo Jobovo potrpežljivost v odnosih s Fini-jem. »Jaz sem podjetnik in sem navajen, da odločam sam, kot se pač dela v svetu podjetništva,« naj bi povedal premier. »Gianfranco pa bi me rad prisilil, da bi se za vsako reč v nedogled pogajal z rezultatom, da bi na koncu ne odločili nič,« naj bi še dejal. Razvedelo se je, da je Fini Berlus-coniju v četrtek v resnici očital, da v vladi odloča vse sam ali kvečjemu skupno s Severno ligo. Na krožnik mu je med drugim vrgel, da je v intervjuju za časnik La Repubblica napovedal davčno reformo, ne da bi se posvetoval s sodelavci in z zavezniki. Kritično se je obregnil tudi ob ukrepe, ki jih vlada sprejema na področju sodstva, bodisi z metodološkega kot z vsebinskega vidika. Za Finija je namreč nesprejemljivo, da ukrepe iz dneva v dan diktira Ber-lusconijev odvetnik Niccolo Ghedini, brez neke širše vizije, glede zakonskega predloga za skrajšanje procesov pa se je vprašal, ali so vladni strokovnjaki sploh preverili, koliko je v skladu z ustavo. Berlusconi je včeraj sodelavcem zaupal, da ga takšne stvari ne zanimajo. »Gre za stare politične igrice, ki me dolgočasijo,« je dejal. A Fini mu ni ostal dolžan. Dejal je, da razlike med njim in premierjem obstajajo, in pristavil, da so razlike »sol političnega soočanja in dialektike«. Napolitano se rokuje z docenti Univerze v Bariju ansa BARI - »Reform ne bi smeli sprejemati z enostranskimi večinami.« Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko se je včeraj udeležil poimenovanja Univerze v Bariju po Aldu Moru. Napolitano je s tem odgovoril rektorju Corradu Pe-trocelliju, ki se je v svojem priložnostnem nagovoru zavzel za reformo univerze, ki bi preprečila beg možganov v tujino. Napolitano pa je v svojem odzivu problematiko očitno razširil, saj je govoril o reformah, ki so potrebne »tudi na področju univerze«. Po njegovih besedah bi jih morali načrtovati s pogledom, uperjenim v »daljšo perspektivo«, in ne »izhajajoč iz kon-tingentnih potreb, ki navadno izzovejo zlonosne spore«. Prav v tem smislu bi morali reforme po njegovem mnenju po možnosti sprejemati s konsenzom, ki presega meje trenutnih vladnih večin. Na predsednikove besede se je takoj odzval načelnik Ljudstva svobode v senatu Maurizio Gasparri. Napolitanu je pritegnil, da bi bilo dobro reforme sprejemati s čim širšim pristankom. Sicer pa je poudaril, da je vladna večina prejela od volivcev mandat, da uresniči reforme, kot so uvedba predsedniškega sistema, znižanje števila parlamentarcev, uvedba federalizma in posodobitev sodnega sistema, zaradi česar bo vladna večina to storila, če bo potrebno, tudi brez doprinosa opozicije. Sicer pa je Napolitano včeraj zelo pohvalno govoril o Aldu Moru, krščanskodemokratskem državniku, ki so ga Rdeče brigade umorile leta 1978. Dejal je, da je zapustil bogato dediščino, bodisi kot univerzitetni profesor bodisi kot politik. primer mills - V pričakovanju razsodbe kasacije Proces proti Berlusconiju zamrznjen do 27. februarja MILAN - V Milanu se je včeraj nadaljevalo sojenje premieru Silviu Berlusconiju, ki je obtožen podkupovanja britanskega odvetnika. Berlus-conija na sodišče ni bilo, njegovi odvetniki pa so zahtevali, da se dosedanja zaslišanja razveljavijo in se proces začne znova. Sicer pa so sodniki proces kmalu nato odložili do 27. februarja. Berlusconi je obtožen, da je s 400.000 evri pokupil britanskega odvetnika Davida Millsa, da je lažno pričal v dveh procesih sredi 90. let prejšnjega stoletja. Tako Berlusconi kot Mills obtožbe zanikata. Proces proti Berlusconiju je bil prekinjen oktobra 2008, potem ko je v veljavo stopil zakon, sprejet po Berlusconijevi zmagi na volitvah, ki je premieru zagotovil imuniteto pred sojenjem v obdobju, ko je na oblasti. Italijansko ustavno sodišče je oktobra lani zakon razveljavilo, s tem pa se je sojenje lahko nadaljevalo. Sojenje Millsu je medtem teklo ločeno in britanski odvetnik je bil obsojen na štiri leta zapora bodisi na prvostopenjskem kot na prizivnem procesu. Berlusconijevi odvetniki so včeraj zahtevali, naj sodniki razveljavijo vse akte postopka, ki se je zaključil z Millsovo obsodbo, a sodniki so zahtevo zavrnili, češ da bodo o veljavnosti aktov odločali za vsak primer posebej. Sodniki pa so sprejeli zahtevo Berlus-conijevih odvetnikov, naj se proces proti premieru odloži, dokler ne bo znana odločitev kasacijskega sodišča o procesu proti Millsu. Le-ta naj bi bila objavljena 25. februarja, zato so sodniki proces proti Berlusconiju odložili do 27. t. m. Strinjali so se, da bi odločitev vrhovnega sodišča lahko vplivala tudi na postopek proti Berlusconiju. Premierjev odvetnik Niccolo Ghedini je odložitev komentiral pozitivno. Gre pač za dragoceno pridobivanje časa, v katerem bi vlada in parlament lahko sprejela nove zakonske ukrepe za rešitev premiera. Niccolo Ghedini ansa DS uslužbencem začasno zaprla dostop na Facebook RIM - Na glavnem sedežu Demokratske stranke v Rimu so včeraj uslužbencem začasno onemogočili dostop na Facebook. Ko so zaposleni prišli zjutraj v službo, so opazili, da se ni bilo mogoče privezati z najpopularnejšim socialnim omrežjem. Zapora pa je trajala le nekaj ur, saj so se številni pritožili, češ da Face-book potrebujejo za opravljanje vsakdanjega dela. Protestom se je prdružil tudi državni sekretar Pierluigi Bersani, saj se je tudi on posluževal socialne spletne mreže med kampanjo na primarnih volitvah, podobno kot je sicer storil tudi njegov nasprotnik Dario Franceschini. Bivši socialisti že romajo v Hammamet HAMMAMET - V Hammametu pričakujejo ob 10. obletnici Bettina Craxija več kot 500 ljudi, ki naj bi konec tedna napolnili lokalne hotele. Ti bodo prišli s pomočjo poletov, ki jih prireja Fundacija Craxi, 250 bivših simpati-zerjev socialistične stranke PSI pa se je podalo na pot že včeraj. Med temi je bila tudi številna delegacija iz dežele Furlanije-julij-ske krajine, kot je povedal senator Ljudstva svobode Ferruccio Saro, ko je bil na poti za Tunizijo. Poudaril je med drugim, da je treba Craxijev lik ponovno ovrednotiti. Kasacija potrdila obsodbe pripadnikov klana Casalesi RIM - Prva kazenska sekcija kasacijskega sodišča je včeraj potrdila obsodbe, ki jih je junija 2008 izreklo porotno prizivno sodišče v Neaplju na t. i. procesu Spar-tacus proti pripadnikom klana Casalesi kampanijske camorre. Na procesu je 24 obtožencev bilo obsojenih na 16 dosmrtnih ječ oz. na kazni od 2 do 30 let zapora. Med drugimi so bili obsojeni šef klana Francesco Bidognetti, znan kot Cicciotto e Mezzanot-te, Francesco Schiavone, znan kot Sandokan, Walter Schiavone, Antonio Iovine, Giuseppe Cate-rino in Vincenzo Zagaria. Proces Spartacus je eden izmed najpomembnejših sodnih postopkov proti organiziranemu kriminalu. Preiskovanih je bilo več kot tisoč oseb, proces pa je trajal dolgih 12 let, saj se je začel julija 1998. Dokumentacija procesa je bila glavni vir informacij za roman Gomorra Roberta Saviana. makroekonomija - Podatki in predvidevanja Banke Italije Gospodarski zagon se je začel, a je počasen in z 2,6 milijona ljudi brez dela RIM - Po 15 mesecih recesije se italijansko gospodarstvo vrača k rasti, pa čeprav s skromnim ritmom, saj bo bruto domači proizvod (BDP) letos zrasel le za 0,7 odstotka. Predvidevanje prihaja iz Banke Italije, ki v najnovejšem ekonomskem listu govori o znakih zagona, a tudi o strukturnih slabostih, ki onemogočajo razmah osebne porabe. To so nizki dohodki in 2,6 milijona ljudi brez dela (vključeni so tudi delavci v režimu socialnih blažilcev in tisti, ki so nehali iskati delo). Dobra novica za Italijo, kot tudi za vse območje evra, je, da je BDP verjetno rastel že v zadnjih treh mesecih lanskega leta, pa čeprav manj kot poleti. Vendar bo Italija še naprej rasla po polževo, letos le za 0,7 odstotka, prihodnje leto pa je previdena 1-od-stotna rast BDP. Centralna banka sicer ne izključuje tudi višjo stopnjo rasti, saj je »negotovost še naprej zelo velika«. Ekonomska slika, ki jo je zarisala Banka Italije, izpostavlja rast izvoza, ki bi se morala skozi letošnje leto še pospešiti. Manj dobro je gibanje notranje komponente BDP, torej investicij in osebne porabe, kjer je gibanje še naprej zelo mlačno. Stopnja brezposelnosti je novembra znašala 8,3 odstotka, toda - opozarja Banka Italije - če brezposelnim prištejemo delavce v dopolnilni blagajni in tiste, ki so nehali iskati delo, pridemo na več kot 10 odstotkov. Na zmanjšano domačo porabo vpliva tudi »močno znižanje kupne moči« italijanskih družin, na kar je vplivala tudi brezposelnost, ugotavljajo analitiki centralne banke. Po krizi so namreč Italijani manj bogati, njihovo kupno moč pa je ošibilo tudi 15-letno obdobje stagnacije razpoložljivega dohodka, kar se ni zgodilo v ostalih državah evrskega območja. Učinki krize seveda niso prizanesli niti javnim financam. Po preglednicah Banke Italije se je lanski delež proračunskega primanjkljaja na BDP skoraj podvojil glede na leto 2008 in bo letos dosegel 5,3 odstotka, prihodnje leto pa bo vztrajal na ravni 5 odstotkov. Javni dolg se je lani po ocenah zvišal za okrog 10 odstotnih ročk 115,1 odstotka, letos naj bi se povzpel na 117,3 odstotka, prihodnje leto pa naj bi znašal 116,9 odstotka. unicredit - Dokapitalizacija Pooblaščeni upravitelj Alessandro Profumo kupil za 804.000 evrov delnic RIM - Prvi mož italijanske banke Unicredit Alessan-dro Profumo se je odločil osebno sodelovati pri dokapitali-zaciji svoje banke, ki se je začela v ponedeljek. Profumo je vpisal 506.000 novih delnic banke v skupni vrednosti 804.000 evrov. Profumo je imel že doslej v lasti delnice svoje banke v vrednosti 8,7 milijona evrov. Vsi pomembnejši Unicreditovi delničarji so že pred začetkom dokapitalizacije napovedali, da bodo sodelovali v postopku. Med njimi je tudi Dežela Sicilija z 0,5-odstotnim lastniškim deležem, je sporočil predsednik tamkajšnje vlade Raf-faele Lombardo. Unicredit bo z dokapitalizacijo zbrala 3,999 milijarde evrov svežega kapitala. Vpisovanje novih delnic bo trajalo do 29. januarja, za vsako je treba odšteti 1,589 evra. Z do-kapitalizacijo se bo italijanska banka uradno odpovedala državni pomoči Italije in Avstrije. Po končanem postopku bo začela s prestrukturiranjem poslovanja v Italiji, v okviru katerega je predvidena združitev Unicredita s hčerinskima bankama Banco di Roma in Banco di Sicilia. Delničarji Unicredita so zeleno luč za dokapitalizaci-jo prižgali sredi lanskega novembra, ko so sporočili, da se bo približno polovica zbranega kapitala stekla v Unicredi-tovo avstrijsko hči Bank Austria, ki je pristojna za poslovanje na območju vzhodne Evrope in pod katere okriljem posluje tudi slovenska banka Unicredit banka Slovenija. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sobota, 16. januarja 2010 APrimorski ~ dnevnik 7 kmečka zveza - Ob 60. obletnici ustanovitve so na Trgovinski zbornici predstavili knjigo Srce v prgišču zemlje Protagonisti novega razvoja kmetijstva v novem tisočletju Zbornik uredil Boris Pangerc - Ugledni gostje poudarili ključno vlogo KZ pri ohranjanju ozemlja in njegovem razvoju Temeljna vloga Kmečke zveze pri ohranjanju kmetijstva in sploh prizadevanjih kmetov za ohranjanje površin v tržaški pokrajini od povojnih let do danes, pa tudi v prihodnosti, je bila v ospredju na predstavitvi dvojezične knjige Srce v prgišču zemlje, ki je bila včeraj v glavni dvorani Trgovinske zbornice. Knjigo je uredil Boris Pan-gerc in so jo izdali ob 60-letnici ustanovitve stanovske organizacije. Delo so predstavili na okrogli rojstni dan Kmečke zveze, saj so jo ustanovili 15. januarja leta 1950 na Op-činah, jubilejnega srečanja pa so se udeležili mnogi ugledni gostje. Za glavno mizo so o knjigi, o vlogi Kmečke zveze (KZ) in o perspektivah za prihodnost govorili predsednik KZ Franc Fa-bec, predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, predsednik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze Rudi Pavšič, predsednik državne konfederacije kmetov CIA Giuseppe Polit-ti in sam Pangerc. Glavna ugotovitev je bila, da je bila vloga KZ vselej neprecenljiva ter da je kmetijstvo danes izredno kakovostno in ga je treba zato spodbujati. Pred nami so mnogi problemi, ki jih je treba skupaj reševati, in to v sodelovanju z javnimi institucijami in tudi slovenskimi kolegi. Meje namreč ni več in je nujno v tem smislu gledati na obdelavo zemlje v luči čezmejnega sodelovanja. Z novimi idejami in izkoriščanjem mnogih priložnosti, ki se ponujajo, pa bodo slovenski kmeti in slovenska narodna skupnost v Italiji lahko protagonist razvoja v novem tisočletju. Na srečanju, ki je potekalo dvojezično, je Fabec uvodoma poimensko pozdravil številne goste, od slovenskih izvoljenih predstavnikov do zastopnikov slovenskega ministrstva za kmetijstvo, slovenske kmetijsko-gozdarske zbornice in generalne konzulke v Trstu Vlaste Valenčič Pelikan. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k izdaji knjige in še posebej Paolettiju, ki se od nekdaj zavzema za razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini. Sam Paoletti je nato naglasil, da so združenja kmetov pooblastile Trgovinsko zbornico, da zastopa njihove interese. V tem smislu je poudaril, da je treba udejanjiti njihove zahteve po konkretnih ukrepih za razvoj kmetijstva in še zlasti vinogradništva, od ustanovitve pravnega sedeža za konzorcij za zaščito vina Prosecco DOC na Proseku do izdelave in financiranja globalnega načrta za obnovo brega ter poenostavitev birokracije. Zbornica je v obdobju 2001-2009 vložila dva milijona evrov v primarni sektor, je dodal, in še mu bo pomagala. Za pravice kmetov in milejšo birokracijo se je zavzel tudi Po-litti, ki je potrdil podporo CIA kmetijstvu (»v Italiji je dosti različnih kmetijstev«), ki je vezano na ozemlje in njegovo ovrednotenje ter spodbuja biotsko raznovrstnost. Da bo KZ še uspešno nadaljevala po poti, ki jo je začrtala pred 60 leti, je zaželel Udovič in poudaril trud, ki ga je vložila v vseh teh letih v ohranjanje kmetijstva. Zato je tudi postala ključna organizacija za slovenske kmete, kot to tudi podrobno pripoveduje Pangerčev zbornik. V njem je govor o dolgoletnih prizadevanjih za ohranjanje površine in kmetijstva, do katerih vrsto let v povojnem obdobju ni bilo posluha. Mesto se je nenehno širilo in kmetje niso vedeli, ali bodo lahko še naprej obdelovali zemljo. Pomembna vloga KZ je bila torej jasna, je povedal, in to velja še danes, ko so na Tržaškem še mnoge težave, pa naj se imenujejo nov občinski regulacijski načrt ali drugače. Sicer se je v primerjavi s preteklostjo marsikaj spremenilo in se danes krepi zavest, da zaznamuje lokalno kmetijstvo zelo visoka kakovost proizvodov. Brez dolgoletnega doprinosa KZ vse to ne bi bilo mogoče, je menil Udovič, zato je njena zgodovina istočasno pomemben del naše povojne zgodovine. Udovič je nenazadnje čestital KZ tudi v imenu Primorskega dnevnika, ki njeno delovanje spremlja od prvega dne. Da bi bili brez KZ v težavah, je soglašal Štoka in spomnil na razlastitve, zaradi katerih so v dolinski občini izgubili najbolj rodovitno zemljo, zapuščeno pa je tudi območje od Krasa do morja, ki so ga nekoč Slovenci obdelovali. Danes nas pesti kriza, je dodal, to pa bi lahko spodbudilo marsikoga, ki je iskal delo v tovarni, da začne obdelovati zemljo. Pavšič je poudaril, da je treba gledati v prihodnost, ker je mnogo pozitivnih izzivov. Zdajšnje težave so začasne in mora zato slovenska manjšina zasledovati razvoj, in to velja tako za kulturo in jezik kot za kmetijstvo. Vendar je treba za to imeti ideje in ponujati prave poti za razvoj, da postane ozemlje bogastvo in da privablja ljudi. Velika priložnost je brezmejnost, saj je mogoče deliti načrtovanje s Slovenijo. Deželna vlada zdaj pripravlja nov regulacijski načrt, je še naglasil Pavšič. Krovni organizaciji sta že predlagali, da se vanj vključi brezmejnost in na osnovi zaščitnega zakona tudi manjšino. Po predstavitvi je pogostitev z izbranimi domačimi dobrotami ponudila kmetija Andreja Miliča iz Zagradca. Aljoša Gašperlin Knjigo o zgodovini Kmečke zveze in našega kmetijstva so predstavili v veliki dvorani Trgovinske zbornice kroma intervju - Pogovor z avtorjem knjige Borisom Pangercem »Če nam bo uspelo ohraniti zemljo, se ne smemo bati za dejavnosti na njej« O vsebini knjige Srce v prgišču zemlje smo se ob robu predstavitve pogovorili z njenim avtorjem Borisom Pangercem. Kako je pravzaprav nastala zamisel o knjigi? Knjiga je morala izideti že ob 50. obletnici ustanovitve Kmečke Zveze. Ne vem natančno, kaj se je takrat zgodilo, toda iz tega ni bilo nič. Kmečka Zveza je vsekakor zdaj iskala nekoga, ki bi bil pripravljen urediti knjigo. Ko mi je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec to predlagal, sem ponudbo sprejel z navdušenjem. Povedal sem svojo zamisel o knjigi. S tem se je odbor strinjal in sem takoj začel z delom. Kako ste sestavili knjigo? Knjiga je zahtevala dobro leto trdega dela, ker sem moral zbirati gradivo, delo pa mi je precej olajšala sama Kmečka Zveza, ki je imela tudi že svoj arhiv. Predvsem pa sem se naslonil na knjigo Lucijana Volka Štirideset let Kmečke Zveze in potem naredil iz njegove knjige daljši povzetek. Na tej osnovi in v takem stilu sem nadaljeval in skušal prikazati najbolj odmevne in najpomembnejše stvari, ki so se dogajale iz leta v leto, tako da je tudi vsebina knjiga razdeljena po letih. Poleg tega je bilo treba seveda tudi ogromno iskati po Primorskih dnevnikih in raznih drugih časopisih v knjižnici. Knjiga je tako sestavljena, da govori tekst eno zgodbo, slike pa popolnoma neodvisno zgodbo, seveda vedno na kmečko temo. Pri tem mi je bil v veliko pomoč odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici - in predvsem Dragica Ule - na katerem sem prebil marsikatero uro. Kopal sem v tisti ogromen arhiv, ki je izjemno dragocen in bi bilo treba nekaj narediti, da se ohrani in da bodo tako imele tudi prihodnje generacije možnost pobirati informacije iz tistih virov. Knjiga je torej razdeljena na zgodovinski in na sodobni del. Poleg zgodovine sem namreč fiksiral tudi današnji trenutek in je v njej poglavje o današnjih dejavnostih, kot so oljkarstvo, živinoreja, čebelarstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo. O tem govorijo tudi protagonisti, se pravi predsedniki konzorcijev ali pa tisti, ki imajo v teh dejavnostih neko besedo. Vsako poročilo o njih se tako konča z intervjujem, npr. z Andrejem Boletom za vinarstvo, z Ele-no Parovel za oljkarstvo ali Walterjem Orlom za cvetličarstvo. Dalje je v knjigi še nekaj pričevanj, ki so se mi zdela zelo zanimiva in bi bilo škoda, da bi šla v pozabo. To so npr. vojna za radič, je napisal Dušan Udovič, o sinhrotronu je pisal Dušan Kalc, Zoran Sosič pa o vinogradništvu na Op-činah, ki je bilo nekoč zelo razvito. Nenazadnje smo tudi v poklon bivšim predsednikom in tajnikom na kratko zabeležili značilnosti vseh, ki so vodili Kmečko Zvezo ali so imeli do nje, recimo, poseben odnos, kot npr. dolgoletni predsednik državne zveze kmetov CIA Giuseppe Avoglio. V zadnjem delu so še podporniki in pa fotografija prvega in zadnjega odbora Kmečke zveze. Dejali ste, da sta v knjigi dve zgodbi, ena tekstovna in druga slikovna. Kaj pravi vsaka zgodba? Ti dve zgodbi sta veliki priči o tem, da če se ne bi Kmečka Zveza zavzemala s tako ljubezni- jo, s tako vztrajnostjo in takšno strokovnostjo tudi za našo slovensko zemljo, bi morda danes mi prebivali na razvalinah. Kakšna je torej prihodnost našega kmetijstva oziroma kakšno knjigo bi lahko napisali čez dvajset let? Glede na to, da se danes tudi precej mladih ukvarja s kmetijstvom in predvsem z vinogradništvom, oljkarstvom, ponekod tudi s čebelarstvom, so perspektive dobre. Škoda, da cvetličarstvo malo izumira, pa vendar je nekaj mladih, ki se s tem ukvarja. Vsi ti ljudje so željni strokovnosti in bo zato potrebno spodbujati, informirati in izobraževati, da ne bodo izgubili volje. Nasprotno, treba je postaviti temelje, da bodo tudi sami prenašali to svoje navdušenje in predanost naprej na bodoče generacije. Če nam bo namreč uspelo ohraniti zemljo, se nam ni treba bati za dejavnosti na njej. A.G. drevored d'annunzio - Z nožem nad karabinjerja Poskus umora S kolego sta raziskovala primer družinskega nasilja - Napadalca aretirali, ranjenec bo okreval v 10 dneh Na Drevoredu DAnnunzio v višini hišne številke 14 je včeraj okrog 12.30 prišlo do neprijetnega dogodka. Zaradi sodne preiskave v zvezi s primerom družinskega nasilja, sta se namreč načelnik karabinjerjev Massimiliano Indri in njegov kolega napotila na pogovor z 72-letno P.M.A., ki živi v stanovanjskem poslopju na omenjeni ulici. Agenta sta poizvedovala za dogodkom, ki ga je prijavila tam stanujoča 78-letna Tržačanka Z.E.: slednja je namreč prijavila svojega 54-letnega sina A.N. zaradi nasilnega obnašanja. Ko sta agenta pozvonila, sta se predstavila in ženska jima je odprla vrata. Vstopila sta v vežo stanovanjskega poslopja in se z dvigalom odpeljala do ženskinega stanovanja. Ko sta odprla vrata dvigala, pa ju je pričakal njen 42-letni sin Elio Velenik in ju napadel z nožem. Čeprav ranjena, sta se zaprla v dvigalo, medtem ko se je Velenik zatekel v stanovanje. Prihiteli so karabinjerji, ki so vdrli v stanovanje napadalca: aretirali so ga zaradi poskusa umora in ga odvedli v zapor. Načelnika so medtem odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ocenili, da bo okreval v 10 dneh. Starejša peška pod avtobus Nekaj pred 13. uro se je včeraj na križišču med Goldonijevim trgom in Ulico Mazzini pripetila hujša nesreča. Avtobus je s trga zavozil proti Ul. Mazzini, ko je 75-letna peška M.L. prečkala ulico. Nogo ji je zmečkalo pod velikimi kolesi. Na kraj dogodka je nemudoma prihitel rešilec, za njim pa še gasilci z žerjavom, saj so jih napačno obvestili, da ima gospa še vedno nogo vkleščeno pod kolesi. Medtem ko so se mestni redarji lotili potrebnih meritev, so ranjeno žensko pod šokom odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli z rumenim kodeksom. Nasilnež in razgrajač Agenti mobilnega oddelka tržaške kvesture so v četrtek pozno zvečer posegli v javnem lokalu v mestni periferiji. Osebje jih je namreč opozorilo, da je v lokal vstopil nasilnež in razgrajač, ki je napadel večernega animatorja (slednjega so morali odpeljati na zdravljenje v bolnišnico). Agenti so ugotovili, da gre za 32-letnega italijanskega državljana R.C., katerega dolžijo nasilnih dejanj in prepovedali so mu vstop v tržaško občino za vsaj tri leta. 8 Četrtek, 14. januarja 2010 TRST / tržaška pokrajina - Obisk v Miramarskem morskem parku Svetniki v kraljestvu brancinov in cipljev Pokrajinski komisiji sta spoznali delovanje v zaščitenem območju Z obzidja Miramarskega gradu je kdaj pa kdaj mogoče v pljuskajočem morju opaziti družinice brancinov ali cipljev, ki brezskrbno plavajo palec ali dva pod gladino. Ribolov je tam prepovedan, tudi hrupnih motorjev bark, ki povzročajo ribam velike težave pri njihovem podmorskem »sporazumevanju« ni slišati, odkar je bilo 120 hektarjev obsežno območje pred 24 leti vključeno v morski park. Brancini in ciplji so v njem dobili svoje pribežališče, miren domicil, ki ga delijo z drugimi stotimi vrstami rib in več kot 1.500 vrstami morske flore in favne, od alg in planktona do školjk in vseh sort mehkužcev. Miramarski morski park financirajo ministrstvo za okolje in nekatere krajevne uprave. Med temi je tržaška pokrajina najbolj radodarna. Njen letni prispevek znaša 72 tisoč evrov. Nič čudnega torej, če sta se predsednika pokrajinskih komisij za okolje in za šolstvo Zoran Sosič in Sandy Klun odločila za obisk pri ustanovi, da bi se člani komisij seznanili z njenim delovanjem. Miramarski morski park upravlja družba WWF oasi, je pojasnil direktor Maurizio Scotto. Park je razdeljen v dve coni. Prva sega do 200 metrov od obale (za skupnih 30 hektarjev površine), druga do 400 metrov od obale (za nadaljnjih 90 hektarjev). Osebje (120 stalno zaposlenih in več sezonsko) skrbi za številne dejavnosti, od tipično turističnih, do didaktičnih (na obali in s podmorskimi ogledi). Lani si je morski park ogledalo kakih 15 tisoč ljudi. Približno 7.500 je bilo učencev, dijakov in študentov, 5 tisoč ljudi si je ogledalo muzejsko središče v gradiču sredi Miramarskega parka, dva tisoč je sledilo podmorskim ogledom. Osebje morskega parka skrbi za čiščenje obale tudi izven zaščitenega območja (dvakrat ali trikrat tedensko, poleti tudi s pomočjo samih kopalcev), vodi laboratorije branja za učence, skrbi za koordinacijo obiskov (na primer v morskem parku in botaničnem parku Carsiana). Mnogo je projektov. Med te sodi tesnejše povezovanje s Krasom. V ta namen naj bi med nove turistične ponudbe vključili tudi sprehod z Miramarskega parka po stopničasti poti nekdanjih kontovelskih ribičev do Skdjanca in kontovelske Mlake. Na srečanju je Scotto omenil tudi nameravano gradnjo uplinjevalnika. Ta bi imel - z izlivom ohlajene vode, mešane z varekino - kvarne učinke na morsko okolje, je ocenil Vprašanje je aktualno in hudo pomembno. Odločili so se, da se bodo o njem strokovno pogovorili na novem srečanju, tokrat na pokrajini. M.K. Predstavitev delovanja miramarskega morskega parka pokrajinskim svetnikom kroma pokrajinski svet - Na zadnji seji skupščine Cela vrsta resolucij Številne dokumente svetnikov leve sredine je pokrajinska uprava osvojila brez razprave Tržaški pokrajinski svet se je na začetku četrtkove seje z minuto tišine počastil spomin žrtev katastrofalnega potresa na Haitiju. Na dnevnem redu so bile nato resolucije priložene k pokrajinskemu proračunu za leto 2010, medtem ko je bil sklep o uvedbi tipične in tradicionalne biološke hrane v šolska kosila in o pobudah za okoljsko vzgojo preložen, potem ko je svetnik Nacionalnega zavezništva Massimo Romita predlagal, naj znižajo delež biološke hrane v šolskih kosilih od 60 na 40 odstotkov. O številnih resolucijah svetniki sploh niso razpravljali, ker so jih pristojni odborniki kratkomalo osvojili. Tako bo pokrajinska uprava v letošnjem letu vzela v pretres možnost pristopa k vsedržavnemu združenju Mesto vina. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat se je obvezala, da bo preverila, ali bi lahko v načrt o kolesarski stezi od Moščenic do Drage vključili kolesarsko stezo ob pokrajinski cesti od Bazovice do Štivana. Prvi podpisnik te resolucije je bil svetnik Slovenske skupnosti Zoran Sosič. Bassa Poropatova je osvojila tudi drugo Sosičevo resolucijo, o postavitvi table, ki naj bi spominjala na usodo Aleksandrink, izseljenk, ki so zapustile svoje kraje, da bi pomagale družinam. Pokrajinska uprava se je obvezala, da bo »koordinirala izredno človeško bogastvo na kulturnem, umetniškem in znanstvenem področju, ki se nahaja na pokrajinskem območju,« kar naj bi storila v okviru tako imenovanega kulturnega okraja. Odbornik za prevoze Vittorio Zollia je osvojil resolucijo, ki poziva upravo, naj si prizadene za ohranitev neposredne železniške povezave med Trstom in Rimom. Uprava je prav tako osvojila resolucijo o pomoči zaposlenim v podjetjih v krizi s socialnimi blažilci in resolucijo o pozornosti do zaposlovanja, gospodarskega razvoja in promocije ozemlja. Pokrajinski odbor je nadalje osvojil resolucijo o podpori dejavnosti miramarskega morskega parka, seveda v okviru proračunskih razpoložljivosti, katere prvi podpisnik je bil svetnik Demokratske stranke Massimo Veronese. Poleg tega bo podprl festival o mladinski ustvarjalnosti, ki ga prirejajo v gledališču pri Sv. Ivanu, in načrte na področju raziskovanja in izobraževanja. Veronese je tudi predlagal financiranje šolskih izletov v kraje, ki so postali tragično znani zaradi etničnih čiščenj med vojno v nekdanji Jugoslaviji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je odbor osvojil. Obenem je odbornik Zollia osvojil resolucijo s pozivom o priznanju pravice do vode, kar dejansko pomeni, da morajo vodne vire upravljati javne institucije in ustanove, ne pa zasebna podjetja in družbe. Ob teh je pokrajinski svet odobril resolucijo o vključitvi predstavnice komisije za enake možnosti v komisijo, ki bo pripravila nove pravilnike pokrajinskega sveta. Resolucija je bila odobrena, potem ko so med razpravo delno spremenili. M.K. bandelli Morski park: kritike Dipiazzi Krinko dol! Tako je predsednik združenja Un'altra Trieste Franco Bandelli naslovil tiskovno konferenco, na kateri se je izkašljal nad delovanjem tržaške občinske uprave (in župana Roberta Dipiazze še posebej) v zadnjih mesecih. Pretveza za oster kritičen poseg je bila novica o morskem parku, ki ga bo venetski Jeso-lo spodnesel Trstu. Nekdanji odbornik Dipiazzo-ve uprave je obnovil petletno neuresničeno zgodbo tržaškega morskega parka. Začela se je januarja 2005, po propadu tržaške kandidature za expo 2008. V petih letih se je morski park idejno selil z barko-vljanskega nasipa na območje sedanje zelenjadne tržnice (občina je v ta namen odkupila zemljišče, kamor naj bi preselila tržnico, in plačala čednih milijon 100 tisoč evrov za zemljišče) ter od tam na nabrežje. Občinska uprava je medtem že razpisala natečaj za izbor maskote morskega parka. Letos se je zadeva kar nekajkrat zavrtela. Dipiazza se je zavzel za uplinjevalnik. Ko bi ga zgradili, bi bila prisotnost morskega parka vprašljiva. Zadnje mesece je bilo v središču pozornosti financiranje projekta. Tržaški deželni svetniki Ljudstva svobode Marini, Camber, To-noni in Bucci so sveto obljubljali, da bodo vložili amandma k deželnemu proračunu, da bi zagotovili potrebna sredstva, a o kakem popravku ni bilo doslej ne duha ne sluha. Deželna odbornica za finance Sandra Sa-vino je iztaknila med državnimi prihodki možen prispevek v višini milijona evrov. A za park bi jih potrebovali vsaj 49! Nazadnje je iz Veneta prispela novica, da je Jesolo že pripravljen na gradnjo morskega parka. Bandelli je naštel sedanje tržaške »težave«: industrijci protestirajo zaradi onesnaženih območij v industrijski coni, Dežela je izrekla kar 18 negativnih mnenj o občinskem regulacijskem načrtu, Trst je bil ob neposredno železniško povezavo z Rimom, nazadnje mu je Jesolo spodnesel morski park. Nič čudnega, da je Dipiazza v raziskavi o priljubljenosti italijanskih županov, ki jo je pred dnevi objavil ugledni gospodarski dnevnik Il Sole 24 Ore, zasedel neslavno 95. mesto (od skupnih 110), je ocenil Bandelli. M.K. zahodni kras - Obračun delovanja rajonskega sveta v letu 2009 Na 26 sejah 82 vprašanj Predsednik Bruno Rupel med opravljenimi deli izpostavil parkirišče na Proseku in center civilne zaščite v Križu Na prvi letošnji seji zahodnokra-škega rajonskega sveta je predsednik Bruno Rupel podal obračun delovanja v preteklem letu. Rajonski svet se je sestal 26-krat, kot leto prej. Dve seji sta potekali skupno z vzhodnokraškim rajonskim svetom, na njih so občinski tehniki orisali osnutek novega občinskega regulacijskega načrta, o katerem sta oba rajonska sveta izrekla negativno mnenje. Ene seje, konec lanskega januarja, pa se je udeležil občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ravida (orisal je občinski proračun). Rajonski svetniki so vložili 82 vprašanj, od teh 16 pisnih. Občinska uprava je posredovala 8 pisnih odgovorov, kar 80 odstotkov ustnih vprašanj pa je spodbudilo poseg občine. Poleg tega je bilo predstavljenih devet resolucij (5 jih je predstavil svetnik Stranke komunistične prenove Roberto Cattaruzza, štiri pa svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Villi). Občinska uprava se je odzvala le na tri resolucije. Rajonska skupščina je obravnavala 32 gradbenih dovoljenj. Za 19 je izdala pozitivno mnenje, za 13 negativno, eno dokumentacijo morajo še dopolniti. Od sedmih mnenj o pravilnikih, jih je bilo pet pozitivnih, eno negativno, eno pa bi morali še poglobiti. Od šestih sklepov jih je bilo pet pozitivno ocenjenih, eden pa negativno. Tudi v lanskem letu je rajonski svet sodeloval s krajevnimi društvi in organizacijami. Podprl je številne kulturne, športne in verske prireditve, in sicer s prispevki v skupni vrednosti 4.663,77 evra. V vsoti so vključene manifestacije, ki jih je svet priredil ob martinovanju in prižigu božičnih lučk na Proseku z zdravi-co praznikom na rajonskem sedežu. Rajonski svet se je pobliže ukvarjal z vprašanji čiščenja in vzdrževanja cest, pločnikov, zelenih površin in prometne signalizacije, čiščenjem odtočnih kanalov, vzdrževanjem pokopališč in odva-žanjem odpadkov. Rupel je opozoril tudi na nekatere boleče točke. Omenil je mazaške napi- se, požar v nekdanji nižji srednji šoli ob cesti med Križem in Nabrežino ter poletno zaprtje občinske izpostave, ki je trajalo kar 55 dni. Med opravljenimi deli je Rupel omenil na odprtje novega sedeža civilne zaščite v Križu, obnovo drugega dela Napoleonske ceste na Vejni, popravilo štir-ne v Križu, odprtje novega parkirišča na Proseku, obnovo strehe osnovne šole na Proseku in začetek del za novo parkirišče na Kontovelu. Predsednik Rupel se je obregnil tudi ob vprašanje morebitne ukinitve rajonov. V Trstu se to morda ne bo zgodilo, pač pa je govor o združevanju rajonov, o čemer naj bi sklepali v teku leta. Seje rajonskih svetov so javne. Na žalost pa jim občani ne sledijo, je potožil Rupel, ki je tudi omenil, koliko so sredstva javnega obveščanja poročala o rajonskem delovanju. Primorski dnevnik je objavil 58 člankov, Il Piccolo 28, poleg tega pa je tudi slovenska radijska in televizijska postaja pripravila nekaj prispevkov. M.K. sindikat - Stavka delavcev Acegas-Aps Včeraj kar dve nesreči pri delu Sindikalna predstavništva delavcev podjetja Acegas-Aps Fiadel in Fil-cem-FP-Cgil so za danes oklicala enourno stavko v zadnji izmeni v znak protesta zaradi nesreč pri delu v obratu v Ul. Orsera, v katerih sta bila včeraj dopoldne ranjena 24-letni Alessandro Pontello in Dolinčan Lorenzo Zupin, sicer odbornik športnega društva Breg ter spremljevalec članske nogometne ekipe Brega. Če je bil Zupin le lažje ranjen, je zadobil Pontello, ki je bil uslužbenec agencije za delo v najem, hude opekline na obrazu, rokah, kolenih in stegnih. Zaradi tega so ga urgentno peljali na specializirani oddelek bolnišnice v Padovi, kjer so zdravniki izrekli pridržano prognozo. Sindikat zato ostro protestira in zahteva konkretne ukrepe za povečanje varnosti pri delu, obenem pa je v tiskovni noti obtožil vodstvo družbe Ace-gas, da ni izvajalo ustrezne preventive in da ne spoštuje zakonodaje. Naraščanje števila nesreč pri delu je zaskrbljujoče, saj se je v zadnjem letu podvojilo, je še poudaril sindikat. Azade - okno v iranski svet V okviru šestega gledališkega festivala Caravanserragli - Sogni e rivo-luzioni, ki ga prireja kulturno društvo Fabbrica delle bucce v sodelovanju z univerzitetnim krožkom Crut, bo drevi ob 20.30 na sedežu glavne univerze, v stavbi H3 (Trg Evropa 1) zaživela brezplačna gledališka predstava Azade, neimenovanih avtorjev oziroma skupine Untitles. Gre za zelo aktualno zgodbo o iranski študentki v času nemirov, cenzure in Facebooka v Teheranu. Informacije in rezervacije so na voljo na tel. št. 349-2828175 ter na spletni strani www.fabbricabucce.it. / TRST Sobota, 16. januarja 2010 9 trst film festival - Predstavitev letošnje 21. izvedbe Osemdnevni filmski maraton na štartni liniji Nad 130 filmov in več uglednih gostov - Od 21. do 28. januarja v gledališču Miela in kinodvorani Ariston Ljubitelji filma, pozor! Prihodnji teden se v Trstu spet začenja tradicionalni osemdnevni filmski maraton - Trst film festival, ki beleži letos svojo že 21. izvedbo. Od 21. do 28. januarja bo na platnu gledališča Miela in kinodvorane Ariston zaživelo več kot 130 filmov - dolgometražnih oziroma kratkometražnih filmov in dokumentarcev. Bogata filmska ponudba bo obiskovalcem tudi letos postregla z raznolikim pregledom sedme umetnosti srednje in vzhodnoevropskih držav. Za nagrado se bo potegovalo letos 12 dolgometražnih filmov, med katerimi velja še enkrat omeniti slovenski film Slovenka Damjana Kozoleta (26. januaja ob 20. uri v Mieli) ob njem pa še filmski debi srbskega režiserja Vladimirja Paskaljeviča z Bavolja varoš (Hudičevo mesto, 23. januarja ob 20. uri v Mieli), Ordinary people (Navadni ljudje, 26. januarja ob 22.30 v Mieli) nadebudnega srbskega režiserja Vladimirja Perišiča in pa Swinki (Prašički, 22. januarja ob 20. uri v Mieli) o mladinski prostituciji Poljaka Roberta Glinskega. Pred samimi dolgometražci pa se bo zvrstilo 17 kratkometražnih filmov, med njimi tudi film tržaškega Slovenca Martina Turka Robutanje koruze (26. januarja ob 20. uri v Mieli, pred filmom Slovenka). Nedvomno velja omeniti tudi dejstvo, da so avtorji povečini mladi režiserji, ki so komaj končali oz. ravnokar končujejo filmske akademije. Program pa ponuja tudi 18 dokumentarcev, ki se bodo povečini lotili razmišljanja o zgodovinskih dogodkih preteklega stoletja. V tem okviru bo zaživelo dokumentarno ustvarjanje češke režiserke Helene Treštikove. Poklon Kezichu in Sgorlonu Festival se bo letos poklonil tržaškemu starosti filmskih kritikov, pisatelju in scenaristu Tulliu Kezichu. Na platnu bo zaživel dokumentarec Noi che abbiamo fat-to la dolcevita (27. januarja ob 19.30 v Ari-stonu). Prav tako niso pozabili furlanskega pisatelja Carla Sgorlona: poklonili se mu bodo s predvajanjem filma Prime di sere (28. januarja ob 15. uri v Aristonu). Grška filmografija Če smo lani lahko pokukali v sodobno grško filmsko produkcijo, bomo letos segli nekoliko bolj nazaj v čas, in sicer v osemdeseta leta. V goste bo prišel režiser Theo Anghelopoulos, ki bo predstavil svoja Ta-xidi sta Kythira (Potovanje v Kitero, 24. januarja ob 20. uri v Mieli) in I skoni tou chro-nou (Časovni prah, 25. januarja ob 20. uri v Mieli). V program pa se vključujejo še filmi Stavrosa Tornesa (Balamos), Pantelisa Voulgarisa (Petrina chronia), Tassosa Psar-rasa (To ergostasio) in Tonie Marketaki (Krystallines nychtes). Muri del suono Festival posveča veliko pozornosti tudi glasbi kot izrazu upora in velikih upih. Med bogato ponudbo glasbenih dokumentarcev velja omeniti poklon Krysztofu Komedi (25. januarja ob 16. uri v Mieli) in pa zabavni muzikal Stiljagi (Ruski čeveljčki, 23. januarja ob 22.30 v Mieli). Eastweek Ob samih filmih v tekmovanju naj omenimo sklop posvečen novim talentom - Eastweek. Gre za projekt, ki je namenjen filmskim akademijam vzhodne Evrope (med njimi ljubljanski AGRFT), v sklopu katerega bodo študenti sledili predavanjem s priznanimi izvedenci (Goran Paskaljevič in Krzysztof Zanussi) o režijskih tehnikah, igranju in scenariju. Študenti ljubljanske AGRFT bodo 23. januarja ob 17. uri v Mieli postregli s kratkimi filmi Kralj Matjaž Milana Urbajsa, Lov na race Roka Bičeka in Trst je naš Žige Virca. Zone di cinema Zone di cinema je okno v naš prostor. Letos ga bodo med drugimi »odprli« Slovenec Matjaž Ivanišin s filmom Šentilj-Spielfeld, mejni prehod, ki ga ni več (26. januarja ob 21.30 v Aristonu) ter Anja Medved in Nadja Velušček s filmom Trenutek reke (24. januarja ob 19.30 v Aristonu) oz. Jan Cvitkovič s filmom To je zemlja, brat moj (24. januarja ob 19.30 v Aristonu). Popoln program je na voljo na spletni strani www.triestefilmfestival.it. (sas) Direktorica festivala Annamaria Percavassi in veleposlanik CEI Gerhard Pfanzelter na včerajšnji uradni predstavitvi letošnjega Trst film festivala v hotelu Urban kroma trebče - Dolgo praznično obdobje Novoletni koncert domače godbe in božično petje v cerkvi Godbeno društvo Viktor Parma je tudi letos vaščanom in drugim prisotnim zaigralo v srečno leto 2010 kroma Naravoslovni didaktični center vabi V soboto, 16. in nedeljo, 17. januarja, bo odprt od 9. do 13. ure Naravoslovni didaktično center v Bazovici. Pravkar poteka do 3. februarja razstava »Nekoč je bila meja«, ki spada med iniciative društva »Le vie del Carso«. Na tej razstavi so na ogled panoji z informacijami, podatki in fotografijami o dvo-lastniških mejnih prehodov. Obenem se je razstava obogatila še z dokumenti in drugimi predmeti iz zbirke Doriano Baiz. Ogled je možen tudi ob delavnikih in sicer od 9.00 do 13.00 ure. Fotografske razstave o umobolnicah V prostorih Spazio Villas (Ul. Pastrovich 5A) bodo danes v sodelovanju kulturnega združenja Nadir Pro ob 18.30 odprli razstavo Leros fotografa Ale-xa Majolija. Gre za prvo razstavo na temo življenja v umobolnicah in dokumentira stanje ljudi v umobolnici v grškem Le-rosu. V dvorani Spazio Villas bo na ogled do 5. februarja, od 9. do 13. februarja pa v gledališču pri sv. Ivanu. V prostorih Spazio Rosa, v kulturnem parku pri sv. Ivanu, pa si bo mogoče od 29. januarja do 27. februarja ogledati fotografije Antonelle Pizzamiglio, od 6. februarja do 5. marca pa bo v Spazio Villas prostor za reportažo Marca Spanoja; od 30. januarja do 13. marca bodo dela vseh treh fotografov razstavljena v gledališču Miela. Koncert v Nabrežini Leto 2009 je že za nami, začelo se je novo leto in v Nabreži-no se ponovno vračajo koncerti in žurke. Ob 21.30 bo v Kavarni Gruden stopila na sceno skupina »Fandango«, ki izvaja koverje znanega pevca Liga-bua. Bend je nastal leta 2002 in dobil ime po pesmi »Balliamo sul mondo«. Skupina je v zadnjih letih nastopala v najrazličnejših lokalih in na prireditvah. Sestavljajo jo Dante (glas), Paolo Passador (bas), Andrea Bonfanti (bobni), Marco Loca-telli (kitara) in Tommy Beltra-me (kitara). Leta 2005 je sodelovala z Maxom Gelsijem (basist pevke Elise) in snemala CD-ploščo, ki jo je sam Ligabue pohvalil. Obeta se torej zanimiv koncert in nepozaben večer. Božični čas je ponekod podaljšan vse do svečnice. Vabljive jaslice pred cerkvijo so nam v Trebčah naznanjale bližajoče praznike že v začetku decembra. Vsestranske priprave pa je močno oviralo slabo vreme. Cerkvene obrede je po stari navadi opravljal naš gospod župnik Ivo Miklavc, ki je navzlic bolečemu gležnju vsakodnevno ma-ševal. Za božič je potem s skavti dospela tudi Betlehemska luč, ki naj nas razveseljuje, preganja temne plati našega življenja in nam daje poguma za prihodnost. Naši godci so prejšnjo soboto - kasneje kot sicer zaradi slabega vremena - izvedli svoj novoletni koncert v Ljudskem domu. Številnim prisotnim so člani godbe na pihala Parma zaigrali lep program, ki je zaobjemal slovenske pozdrave, razne zahtevne skladbe, lepe koračnice in v dokaz, da so tapravi »Trjeb'nske lidje« še trebensko himno. Navdušeni poslušalci so jih nagradili z burnim ploskanjem. V nedeljo je pri nas gostoval Pevski zbor od Sv. Miklavža na Dravskem polju. Prišli so iz štajerske dežele, kjer so dobri ljudje in dobri pevci. Zbor sestavlja devet mladih, ki jih vodi gospa Mirjam Brozina. Oblikovali so nedeljsko mašo z uvajanjem zvokov kitare in bobenčkov. Po maši so zapeli še nekaj božičnih napevov. Bili so zares izvrstni, prisotnim so posredovali veselo razpoloženje, v zameno pa so prejeli prisrčen sprejem in željo bodočega snidenja. V tretje gre rado, pravi pregovor. Jutri ob 10.45 po maši se v Trebčah obeta še tretji kakovostni božični koncert. V gosteh bodo tokrat imeli Portoroški zbor, ki ga vodi dirigentka mag. Sonja Mezgec; vsi, ki imajo radi petje, so prisrčno vabljeni v cerkev sv. Andreja v Trebčah. Praznovanje vaškega zavetnika v Borštu Jutri bodo v Borštu in Zabrežcu praznovali vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17. uri bo v vaški cerkvi slovesna sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik p. Rafko Ropret, na koru pa bo pel vaški cerkveni pevski zbor, ki ga vodi in na orgle spremlja Aleš Petaros. Ob 18.30 pa se bo v srenjski hiši začela kulturna prireditev, ki jo bo otvoril nastop Mepz Slovenec - Slavec, ki pod vodstvom Danijela Grbca združuje pevce in pevke iz Boršta in Ricmanj. Zbor, ob glasbeni spremljavi Maurizia Marchesicha in Nomos Ensembla, se bo za to priložnost predstavil izključno s pesmimi na besedilo pokojnega župnika in pesnika Alberta Miklavca, za glasbo pa sta poskrbela zamejska skladatelja Aljoša Tavčar in Maurizio Marchesich. V drugi točki sporeda bodo za smeh in dobro voljo poskrbeli člani gledališke skupine iz Šempetra z veseloigro v narečju Posebni gost prihaja, ki jo je napisal in režiral Dominik Hanžič. Kot se za vaški praznik spodobi, bo kulturnemu sporedu sledilo še prijetno druženje. štorje pri sežani - Komemoracija Poklon spominu Marjana Štoke V Štorjah pri Sežani se bodo danes ob 11. uri poklonili spominu Marjana Štoke, mladega partizana s Proseka, ki so ga 9. januarja 1944 Nemci obesili na obcestni drog v vasi. Mladi Prosečan se je septembra 1943, star komaj 15 let, pridružil partizanom, najprej Južnoprimorskega odreda, nato je prešel v vrste prvega bataljona Kosovelove brigade. 8. januarja 1944 je v Štorjah padel v nemški zasedo. Po strahotnem mučenju, med katerim mladi partizan ni izdal tovarišev, so ga dan pozneje obesili na brzojavni drog ob cesti. Na kraju njegove mučeniške smrti je Zveza združenj borcev iz Štorij leta 1972 postavila spomenik: kamnit steber s pretrgano vrvjo življenja mladega partizana. Ob tem spomeniku se bodo danes spomnili njegove mučeniške smrti. Komemoracijo prirejata domača Zveza združenj borcev in proseško-kontovelska sekcija Vse-državnega združenja partizanov ANPI. Govorila bo predstavnica VZPI-ANPI Kostanca Mikulus, zapel bo moški pevski zbor Vasilij Mirk, zaigrala proseška godba na pihala, prisotni pa bodo tudi predstavniki proseškega vrtca, ki nosi ime po Marjanu Štoki. 10 Sobota, 16. januarja 2010 TRST interreg italija-slovenija 2010-2012 - Projekt Trecorala Odkrivanje lepot morskega dna severnega Jadrana Zanimiv naravovarstveni projekt so predstavili včeraj na tržaški Postaji Rogers Podvodni svet severnega Jadrana bo po novem v središču mednarodnega projekta Trecorala (Grebeni in koraligen severnega Jadrana - Ovrednotenje in traj-nostno upravljanje v Tržaškem zalivu), ki sodi v okvir evropskega programa Interreg Italija-Slovenija 20102012. Zanimiv naravovarstveni projekt, ki je namenjen predvsem ribičem, upravnikom zadrug, ki se ukvarjajo z ribolovom, okoljevarstvenikom, turističnim podjetjem, združenjem potapljačev itn, so njegovi pobudniki predstavili na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci na Postaji Rogers, kjer je poleg predstavnikov občin Lignano Sabbiadoro, Marano in Gradež, v katerih se je porodila zamisel za omenjeni projekt, spregovorila še odgovorna za znanstveni del projekta Paola Del Negro iz Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno fiziko (OGS). Lignanski občinski odbornik za kulturo Grazia-no Bosello je uvodoma pohvalil projekt, za katerega je, kot je razložil, pobudo dala lokalna skupina zane-snjakov, ki si je zavihala rokave, združila moči in se lotila raziskovalnega projekta, v okviru katerega bo širša javnost lahko pobliže spoznala morsko dno severnega Jadrana, še posebej njegove grebene in koraligene. Dolgoročni projekt je po mnenju Bosella naposled uresničljiv, saj je vključen v mednarodni evropski program Interreg, o katerem je več spregovorila Paola Del Negro iz OGS-a, ki je spomnila, da pri projektu poleg omenjenih občin sodelujejo še Nacionalni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno fiziko, Univerza v Trstu, Univerza v Novi Gorici, Morska biološka postaja Piran in piranski Akvarij. Projekt predvideva biološko raziskovanje našega morskega dna in ohranjanje njegove biorazličnosti oz. heterogenosti, raziskovalci pa bodo spričo čedalje večjega onesnaževanja severnega Jadrana velik poudarek posvetili tudi temu problemu. Slovenski in italijanski raziskovalci bodo tako preučevali morsko dno, popisovali njegove značilnosti in posebnosti ter vse to fotografirali in posneli, je povedala Paola Del Negro, ki je na kratko predstavila tudi vse faze omenjenega projekta. Raziskovalci bodo sprva redno spremljali določena območja, podali njihovo geomorfološko analizo in naturalistični opis, cilj raziskovalnega projekta je postreči tudi s predlogi za ustrezno okolju prijazno upravljanje nekaterih gojitvenih dejavnosti, preučevali pa bodo tu- di ves morski živelj; tako ribe kot tudi rake in mehkužce. Po teh fazah se bodo lotili predlogov za razvoj turizma, v okviru katerega bi turisti z izkušenimi potapljači lahko spoznavali morsko dno severnega Jadrana, obiskovali tečaje pomorske biologije ... Za širšo javnost pa nameravajo pripraviti tudi seminarje in informativno gradivo, s pomočjo katerega bodo spoznali, da Tržaški zaliv in preostali del severnega Jadrana spadata med biotsko najbogatejša mediteranska območja. (sč) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 16. januarja 2010 MARCEL Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.07 - Luna vzide 8.12 in zatone ob 18.09. Jutri, NEDELJA, 17. januarja 2010 ANTON VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb raste, veter 21 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 61-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. [13 Lekarne Še danes, 16. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdrav- stvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Soul Kitchen«. CINECITY - 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«; 15.00, 18.10, 21.20 »Avatar-2D«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Io, loro e Lara«; 16.35, 18.25, 20.15, 22.00 »Il mondo dei re-plicanti«; 14.30, 18.45, 20.30 »Hachiko, il tuo migliore amico«; 16.20, 22.15 »Sherlock Holmes«; 14.40 »La princi-pessa e il ranocchio«. FELLINI - 15.30, 17.10 »Hachiko, il tuo migliore amico«; 18.30, 20.15, 22.00 »A Serious Man«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Io, loro e Lara«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »L'eleganza del riccio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Il mondo dei re-plicanti«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Scherlock Holmes« 12.10, 15.20, 18.30, 21.40 »Avatar 3D«; 13.00, 15.10, 17.20 »Divje mrhe«; 19.30, 21.50, 0.10 »Ljubezen, ločitev in nekaj vmes«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 19.30, 22.10 »Avatar-2D«; Dvorana 2: 16.20, 19.10, 22.00 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.25, 20.20, 22.20 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 15.30, 17.10 »La principessa e il ranocchio«; 18.30, 20.25, 22.20 »Sherlock Holmes«. SUPER - 16.30 »Arthur e la vendetta di MAltazard«; 18.00 »Dieci inverni«; 20.00 »Brothers«; 22.00 »A Serious Man«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Avatar-2D«; Dvorana 2: 15.50, 18.45, 21.45 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 15.45, 17.45, 20.10, 22.10 »Io, loro e Lara«; Dvorana 4: 16.00, 20.00, 22.00 »Soul Kitchen«; 18.00 »Il mondo dei re-plicanti«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Il riccio«; 22.00 »Sherlock Holmes«. H Šolske vesti UČITELJI DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik OV na dneve odprtih vrat v dneh: OŠ Na-brežina Virgil Šček 18. januarja ob 11. uri delavnica za bodoče prvošolčke; OŠ Salež Lojze Kokoravec - Gorazd - Zgonik 1. Maj 1945 26. januarja ob 8. uri in 28. januarja ob 14. uri; OŠ Šempolaj Stanislav Gruden 27. januarja ob 10. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri bo na sedežu v Ul. Caravaggio 4 informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v š.l. 2010/2011 obiskovali prvi razred osnovne šole na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi na informativni sestanek ob vpisih za š.l. 2010/11, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 17.00 uri na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Ob 18.00 se bo srečanje nadaljevalo s predstavitvijo osnovne šole Josipa Ribičiča in nižje srednje šole Ivana Cankarja. Otroški vrtec Jakoba Uk-marja vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat, ki bosta v ponedeljek, 18. in 25. januarja, od 11.00 do 12.00 v prostorih vrtca v Staroistr-ski cesti, 78. Otroški vrtec v Škednju vabi starše na informativni sestanek, ki bo v sredo, 20. januarja, ob 11.00 v prostorih vrtca na rebri De Marc-hi, 8. Otroci in starši pa lahko obiščejo vrtec v četrtek, 28. januarja, od 11.00 do 12.00 ob priliki dneva odprtih vrat. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat, ki bosta v ponedeljek, 25., in torek, 26. januarja, od 11.00 do 12.00 v prostorih vrtca v Ul. Frausin, 12. Osnovna šola Grbec- Ste-pančič vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih na rebri De Marchi, 8. VZGOJITELJICE DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA sporočamo datume dnevov odprtih vrat: OV Gabrovec v ponedeljek, 18. januarja, od 11. do 12. ure; OV vrtec Devin v torek, 19. januarja, od 11. do 12. ure; OV Nabrežina v sredo, 20. januarja, od 11. do 12. ure; OV Mav-hinje v četrtek, 21. januarja, od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Informativna srečanja se bodo odvijala po sledečem razporedu: OV Pal-čica Ricmanje - 20. januarja ob 16.30. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2010/2011. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 1. februarja 2010. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v sredo, 20. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Za informacije je na razpolago urad za šolstvo, tel. št. 040-2017370. UČITELJI OŠ FRANA MILČINSKEGA s Katinare, vabijo starše bodočih prvošolcev na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih v sredo, 20. januarja, ob 16.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše otrok, ki bodo obiskovali v naslednjem šolskem -/ letu prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.00 na sedežu Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah. Istega dne, ob 17.30 pa bo potekalo informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: 27. januarja ob 16.00 ter 4. februarja od 10.00 do 11.00; OV Štoka - Prosek: 16. februarja ob 16.00 ter 9. februarja od 11.30 do 12.30; OV Košuta - Križ: 26. januarja ob16.30 ter 2. februarja od 11.00 do 12.00; OV Fakin - Col: 28. januarja ob 16.00 ter 29. januarja od 10.15 do 11.15; OV Kralj - Trebče: 27. januarja ob 16.00 ter 27. januarja od 10.00 do 11.00; OV Vrabec - Bazovica: 26. januarja ob 16.00 ter 26. januarja od 11.00 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole, po sledečem razporedu: OŠ Bevk - Opčine: 1. februarja ob 17.00 ter 3. februarja od 8.30 do 9.30; OŠ Černigoj - Prosek: 1. februarja ob 15.00 ter 1. februarja od 9.00 do 10.00; OŠ Sirk - Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 26. januarja od 11.00 do 12.00; OŠ Gradnik - Col: 1. februarja ob 16.00 ter 2. februarja od 9.00 do 10.00; COŠ Tomažič - Trebče: 26. januarja ob 16.30 ter 1. februarja od 15.00 do 16.00; OŠ Trubar/Kajuh -Bazovica: 26. januarja ob 15.30 ter 27. januarja od 11.00 do 12.00. DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah z oddeljenimi razredi na Proseku sporoča, da bosta potekali informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v š.l. 2010/11 obiskovali prvi razred srednje šole, po naslednjem urniku: na Opčinah v torek, 26. januarja, ob 16.30 in na Proseku v sredo, 27. januarja ob 16.30. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Vallicula, 11) v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) pa v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. o Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramar-ski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Op-čine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst prireja, na pobudo častnega predsednika Zorka Hareja, božični vokalno-instrumentalni koncert GLEJ, ZVEZDICE BOŽJE SODELUJEJO Reotator: Aleksij Pregarc Sopranistka: Krisztina Nemeth Baritonist: Damjan Locatelli Mešani mladinski pevski zbor Trst - pripravila Aleksandra Pertot Priložnostni mešani zbor pevcev s Tržaškega Dude: Janez Jocif Violina: Marko Kodelja ČELO: Aleksander Sluga Orkester Arsatelier - SCGV E. Komel Vodi: Adi Danev Trst, stolnica sv. Justa, jutri, 17. januarja 2010, ob 16. uri / TRST Sobota, 16. januarja 2010 1 1 SKD JOŽE RAPOTEC s Prebenega vabi na PRAZNOVANJE SV. ANTONA Danes, 16. januarja • ob 16. uri v srenjs ki hiši odprtje pokušnje domačih vin • ob 18.00 v domači cerkvi slovesna sveta maša Jutri, 17. januarja v srenj ski hiši • od 16. ure nadaljevanje pokušnje vin • ob 19.30 nastop: Hrušiški fantje ter Vitorjo in Zmaga in nagrajevanje vin 'S S Izleti HU Osmice Ü3 Obvestila SKD SLOVENEC In 2upn||ska skupnost Iz Boršta In Zabrožca vabita NEDELJA, 17. JANUARJA, V BORŠT na praznovanje vaškega zavetnika SV. ANTONA: ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sv. maša ob 18.30 v srenjski hiši KULTURNA PRIREDITEV Nastopajo: MePZ Slovenec-Slavec ob spremljavi Nomos ensembla in Maurizia Marchesicha, dirigent Danijel Grbec gledališka skupina iz Šempetra z veseloigro v narečju Posebni gost prihaja, avtor in režiser Domen Hanžič KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za ogled razstave »Skrivnosti prepovedanega mesta« iz obdobja dinastije Ming, ki bo v soboto, 6. februarja, v muzeju Casa dei Carresi v Trevisu. Vse informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040-229586. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 64. Nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040-229439. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Turistične kmetije SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča, da bo nudilo svojim članom možnost za poravnavo letne članarine in zavarovalnine za leto 2010 v sledečih dneh: v torek, 19. januarja od 10.30 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20, 4. nadstropje in v ponedeljek, 25. januarja od 19.00 do 21.00 ure v Boljuncu. Člane vabimo, da čim prej poravnajo članarino, ker samo tako bodo na sprehodih in izletih zavarovani. BESEDNI RINGARAJA - Sc Melanie Klein prireja tečaj slovenščine za otroke iz vrtca in prve razrede osnovne šole. Tečaji prve in druge stopnje se bodo začeli danes, 16. januarja. Info na: 3207431637 (od 11. do 13.ure), info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org. FUNDACIJA ELIC vabi vašega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30; danes, 16. in 23. januarja »Znanost in igra«, 30. januarja »engleška delavnica«. Informacije na tel. št.: 040-55273, 320-0488202, 040-774586 ali 040-55273. SLOMEDIA.IT vabi v društvene prostore, Ul. Polonio 3, na Happy hour danes, 16. januarja, ob 19.30 družabnost s slovensko ljudsko skupino Volk Folk iz Ilirske Bistrice. Toplo vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin-Nabrežina, Zgonik in tepentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih št. 77 (Občina Zgonik), danes, 16. januarja, ob 15.30 tekmovanje v risanju, ter ob 16.30, predvajanje risanke Wall_e (v ital. jeziku, 98 min). Vstop prost. Vsi toplo vabljeni! AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v nedeljo, 17. januarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di iopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ZSSO na Opčinah. Tel. št.: 3475292058 (SK Brdina) ali 348-8012454 (Sabina). SC MELANIE KLEIN v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPZC obvešča, da so začeli tečaji za dojenčke s sledečim urnikom: skupina 0 - 12 mesecev ob petkih zjutraj, skupina 12 - 36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega prireja praznovanje sv. Antona s pokušnjo domačih vin. Danes, 16. januarja, ob 16. uri odprtje pokušnje, ob 18. uri slovesna sv. maša. V nedeljo, 17. januarja, od 16. ure dalje nadaljevanje pokušnje, ob 19.30 nastopajo Hrušiški fantje ter Vi-torio in Zmaga. Vabljeni! AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v gimkani, veljavno za 10. pokal Zadružne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. soboto, 23. januarja. Vpisovanje je možno na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, v ponedeljek, 18. januarja, od 20.00 do 21.00 ali telefonsko: 3475292058 (SK Brdina) ali pa 348-8012454 (Sabina). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. januarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na ogled filma o tragični usodi Angele Vode. Izdelala ga je RTV Slovenija in so ga slovesno predvajali ob lanskem Dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov. Predstavili ga bodo scenaristka Alenka Puhar, režiserka Maja Weiss in zgodovinar Renato Podberšič iz Študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane. Začetek ob 20.30. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel v ponedeljek, 18. januarja, in bo vsak ponedeljek in četrtek, od 20.30 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Prijave ob ponedeljkih od 18.00 do 19.00 na sedežu. Informacije dobite na spletni strani: www.onav.it. ali na tel. št. 334-7786980, email: trieste@onav.it. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 19. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria iz Trsta Onlus in Andos On-lus iz Tržiča s sodelovanjem storitvenim centrom volonterstva vabijo v skupino »Ponujam ti roko: samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe«. Prvo srečanje bo v torek, 19. januarja, ob 17. uri v storitvenem centru volonterstva (Centro servizi volontariato) v Trstu, Galleria Fenice 2, tretje nadstropje. Predvideno je 10 brezplačnih srečanj s psihologom. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 20. januarja: »Ujemi veter«; 22. januarja: »Tikaj, predelaj in oblikuj«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 21. januarja, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. S pravljico Šivilja in škarjice bo nastopala lutkovna skupina Ti-pitapi s Pedagoškega liceja A. M. Slomška. Toplo vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da je urnik vadbe naslednji: ob petkih od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00; ob torkih pa od 18.00 do 19.00, od 19.00 do 20.00 ter od 20.00 do 21.00. Za jutranjo vadbo ob ponedeljkih od 9.30 do 10.30 pa predhodno kličite na tel. št.: 040200620 ali 349-6483822. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini Rada Kocjan-čiča iz Doline. Srečanje bo v petek, 22. januarja, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. št. 334-7786980 (Luciano). SEKCIJA VZPI-ANPIEVALD ANTONČIČ - STOJAN IN SKD VESNA prirejata v petek, 22. januarja, ob 20. uri v Kulturnem domu Alberta Sirka srečanje na temo »Razmišljanje o Titu« in njegovi dediščini. Predava prof. Jože Pirjevec. Prisrčno vabljeni! SKUPINA 85 sporoča, da bo v petek, 22. januarja, v dvorani Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20 - 2. nadstropje), redni občni zbor članov s prvim sklicem ob 19.00, drugim ob 19.30. Po občnem zboru vabimo člane na zakusko ob 25-letnici delovanja Skupine 85. Zato prosimo člane, da se pol-noštevilno udeležijo občnega zbora in da potrdijo svojo prisotnost na tel. št. 040772545 ali 348-5289452. Dodatne informacije tudi na spletni strani www.gruppo85.org. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na tri srečanja posvečena poglobljenemu študiju Bachovih cvetlic z naslovom »V kino z dr. Bachom«, ki jih bo vodila psihologinja - psihoterapevtka dr. Lucija Lorenzi. Prvo srečanje bo v soboto, 23. januarja, v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu 66. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 347-4437922. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zoncola-nu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 23., 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v četrtek, 28. januarja, v dvorani KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: Pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov, odobritev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za leto 2009 ter včlanjevanje za leto 2010. PUSTNA POVORKA - Bi se rad udeležil povorke s pustnim vozom, a ne veš kako se lahko priključiš? V programu imamo štiri datume. Tel. št.: 347-9244140. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2009 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do ponedeljka, 1. februarja 2010. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabreži-ni 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Na-brežina 102, tel. 2017370. Prireditve SKD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca prirejajo v nedeljo, 17. januarja, praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sveta maša, ob 18.30 v Srenjski hiši kulturni program, sodelujeta MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec in gledališka skupina iz Šempetra z veselo igro »Posebni gost prihaja«, režiser Dominik Hanžič. SKUPINA 85 vabi v nedeljo, 17. januarja, ob 11. uri v gledališče Orazio Bobbio (La Contrada), Ul. Ghirlandaio 12, za predstavo »Cani, gatti, pulci e bambini« iz otroških besedil Fulvia Tomizze. Predstava je nastala ob podpori Pokrajine Trst v okviru niz pobud »Si accen-dono le luci«; premiera je bila 1. oktobra v gledališču bivše norišnice. Produkcija Skupine 85, avtorici Stella Rasman in Patrizia Vascotto, režija Giorgio Amo-deo. Igralca Giorgio Amodeo in Nikla Petruška Panizon. Na klavirju Livio Cecchelin. Blagajna od 10. ure dalje. V CERKVI SV. ANDREJA v Trebčah bo v nedeljo, 17. januarja, po sv. maši ob 10.45 koncert za božični čas v izvedbi Portoroškega zbora. Prisrčno vabljeni! KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124 vabi v petek, 22. januarja, ob 20.30 na »Multimedialno projekcijo starih slik in razglednic Škednja in Trsta«, ki jih je zbral, uredil in računalniško obdelal Giuseppe Valle. MEPZ RDEČA ZVEZDA DEVIN IN MEPZ IGO GRUDEN v sodelovanju z župnijsko skupnostjo sv. Mihaela v Zgoniku vabita na koncert, ki bo v župni cerkvi v Zgoniku v petek, 22. januarja, ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 16. revijo kraških pihalnih godb: Opčine-Prosvetni dom, 23. januarja, ob 20. uri, nastopajo GD Prosek, PO Ilirska Bistrica, Brkinska godba 2000; Sežana-Kosovelov dom, 30. januarja, ob 20. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ricmanje. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v Marijin dom na ogled muzikla »Moje pesmi, moje sanje«, v izvedbi OPZ Anton Martin Slomšek iz Bazovice. Priredba in režija Zdenka Kavčič Križmančič. Predstava bo v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri. Ob koncu predstave bogat srečolov. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Pinko Tomažič vabi v torek, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri - Stadion Gre-zar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v rižarni s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj cvet, v poklon žrtvam rižarne. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU išče najemnico/ka. Osebno prošnjo z delovnimi izkušnjami poslati: e-mail gabrovizza@gmail.com ali na sedež društva: Gabrovec 24 - 34010 Zgonik do vključno 25.01.2010 0 Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali za hišna opravila. Tel. št.: 040-213011. MLADEGA SIMPATIČNEGA KUŽKA majhne rasti podarimo resni osebi. Tel. št.: 340-6600709 (ob večernih urah). NA REPENTABRU na slovenski strani prodam zazidljivo zemljišče. Tel. 3395042252. PRODAJAM zazidljivo parcelo v bližini Sežane. Tel. št.: 338-7412320. PRODAM STANOVANJE na Opčinah 110 kv.m., v dobrem stanju, prvo nadstropje, dnevna soba, kuhinja, tri sobe, dve kopalnici, balkon, shramba, pokrito parkirno mesto, cena 230.000 evrov. Brez posrednikov. Tel. 349-7878267. PRODAM vino cabernet in vino za kis po ugodni ceni. Tel. 347-3203527. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju slovenščine, matematike in angleščine dijakom nižjih-srednjih in osnovnih šol. Tel. št.: 040-327053. ŠTUDENTKA POMAGA PRI UČENJU matematike, fizike in drugih predmetov. Tel. št. 320-2842698. ŠTUDENTKA pomaga pri učenju angleščine, italijanščine, slovenščine in drugih predmetov. Tel. 320-9772356. Prispevki V spomin na moža Giuliota daruje žena Luciana in družina 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah. V spomin na Giuliota darujeta Milja in Toni Gregori 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Pa-dričah. V spomin na Angelo Lukač por. Viller daruje Fabio Pečar z družino 20,00 evrov za MPZ Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na sošolko Nadjo Pahor por. Verri daruje Franko Vitez z družino 20,00 evrov za Marijin dom v Rojanu in 20,00 evrov KRD Rojanski Krpan. Namesto cvetja na grob Ladota Ukmar-ja darujeta Sergio in Wilma Ukmar 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. Ob dobrodelnem sejmu na večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu so prispevali 153,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo, Ul. Mazzini - Trst. V spomin na Lučko Benčina daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Ivana Čuka daruje Sonja Što-ka z družino 25,00 evrov za moški pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na dragega moža in očeta Giu-lia Paolija daruje Luciana z družino 100,00 evrov za SKD Primorsko. Namesto cvetja na grob pokojne Angele Tul. vd. Novak darujejo Pepe, Vilko in Rozina z družinami 50,00 evrov za Nonet Primorsko iz Mačkolj.Namesto cvetja na grob strica Ladota daruje Ne-da 50,00 evrov za KD Prosek - Konto-vel. 17.1.2007 17.1.2010 Katja Cossutta Zlata Katica, čas mineva, a naša velika žalost ostaja. Počivaj v miru med angeli. Tata, mami in Erich Spomnili se je bomo danes, 16.1., ob 17.00 v cerkvi na Kontovelu. Praznični Am fotoutripl ^ J! Okrašene ulice in" —' izložbe nas opozarjajo, ^ da se naglo bliža čas božičnih in novo- * letnih počitnic, m Zagotovo so to dnevi radosti, sprostitve, izletov1 ali zimovanj, spokojnega življenja v toplem objemu družine ali pa »nore« zabave. Vse kar boš zanimivega ali nenavadnega ujel v svoj objektiv, pošlji na spletno stran www.primorski.eu, tako da klikneš rubriko fotografije bralcev. Tvoje prispevke bomo rade volje objavili. 300 Četrtek, 14. januarja 2010 KULTURA / ssg - Včeraj predstavili »Uh, ljubezen. Začnimo znova (s tremi)«, uvodno premiero sezone 2010 »To je res čudovito gledališče, ki ima pred seboj svetlo prihodnost« Režiser in scenograf zelo zadovoljna z osebjem SSG - Lara Komar in Danijel Malalan o zadnjih »pestrih« mesecih izjava - Upravitelj Paolo Marchesi »Največje težave niso bile ekonomske narave« Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je med vzroki za svoj poletni odstop izpostavil potrebo po dolgoročni rešitvi finančnih težav Slovenskega stalnega gledališča. Prednjačila je zahteva, naj krajevne javne uprave tudi stvarno podprejo delovanje SSG in poskrbijo za redne stroške njegove dvorane (beri: tržaškega Kulturnega doma). V stavbi na Petronijevi ulici so včeraj predstavili letošnjo uvodno premiero, predstavitve pa sta se udeležila tudi Andrej Berdon in Paolo Marchesi, ki ju je skupščina Slovenskega stalnega gledališča pred dvema mesecema imenovala za izredna upravitelja tržaškega teatra. Marchesija smo vprašali, ali je ob razveseljivem dejstvu, da se bo abonmajska sezona vendarle začela, enako uspešno tudi iskanje strukturalnih rešitev. »Tako jaz kot odvetnik Berdon sva tehnika. Poverjen nama je bil mandat, da preučiva problematiko slovenskega gledališča. Mislim, da sva mu z nekoliko poguma in zdrave pameti dala nov zagon, to pa predvsem ob pomoči javnih institucij, ki so nama zagotovile določena sredstva, in vsega gledališkega osebja, ki je res sposobno.« Sredstva naj bi bila namenjena tako ponovnemu zagonu kot tudi poskusu rešitve kroničnega primanjkljaja. Po njegovih besedah bi obstoječa sredstva (z omejevanjem stroškov, a brez velikih odrekanj) omogočila tako uravnotežiti redne gledališke račune kot tudi nekoliko nadoknaditi primanjkljaj. »Gledališče lahko sedaj razpolaga s približno milijonom in osemsto tisoč evri bud-geta: viri so predvsem Dežela Furla-nija-Julijska krajina, ki je zagotovila 600.000 evrov iz državnih sredstev za slovensko manjšino ter 250.000 evrov iz lastnega strukturnega sklada. Občina Trst je zagotovila približno 180.000 evrov: 50.000 v gotovini, ostalo pa v obliki odpisa pasivnih obresti. Tu so nato še Pokrajina Trst s 30.000 evri, Republika Slovenija s približno 200.000 evri, drugi redni prihodki, člane gledališča pa skušamo spodbuditi tudi k izredni podpori. Z razpoložljivo vsoto (vanjo so všteti tudi stroški za dvorano Kulturnega doma) bi morali kriti stroške za program in osebje, morda pa bomo imeli tudi presežek, ki bi počasi pripomogel k saniranju strukturne neuravnoteženosti gledališča. Danes je predvsem pomembno maksimalno racionalizirati stroške in jih nadzirati.« O proračunu bo 21. januarja razpravljala skupščina SSG, kakšno pa bo finančno stanje SSG v prihodnje? »Najin mandat zapade 30. junija 2010, po tem datumu bodo člani Slovenskega stalnega gledališča ponovno imenovali svoje upravitelje. Zdi se mi, da smo z nekaj dobre volje dosegli nekatere pomembne rezultate, čeprav moram povedati, da največje težave niso bile ekonomske narave. Po mojem mnenju je bilo najtežje ponovno združiti kvalitetne sile tega gledališča, ki se je rušilo ... « (pd) Sooblikovalci včerajšnje predstavitve (s tolmačico Devano Jovan). Premiera predstave Uh, ljubezen bo prihodnji četrtek ob 20.30; ob 19. uri bo odprtje slikarske razstave Megi Pepeu, ki bo na ogled do 15. marca. kroma Predstava Uh, ljubezen, s katero Slovensko stalno gledališče stopa v sezono 2010, »je kot krhek, brušen kozarec: če ga preveč stisneš, se razbije«. Tako je uprizoritev trilogije Antona Pavloviča Čehova včeraj definiral režiser Paolo Magelli (daljši pogovor z njim smo objavili v včerajšnji izdaji). Na Če-hovove enodejanke se običajno gleda kot na drugorazredno literaturo, slovensko-itali-janska ekipa pa je skušala opustiti to inter-pretacijsko lahkotnost: enodejanke O škodljivosti tobaka, Snubač, Medved so pravi koncentrat avtorjevih eksistencialnih vprašanj in filozofskih tem, med katerimi izstopa ljubezen, ki predstavlja nekakšen alibi za življenje. Režiser je priznal, da mu je bila predstava med četrtkovo jutranjo vajo všeč, med večerno pa ne, ker se ob gledanju ni smejal. Njena intepretacijska nit je namreč zelo krhka, saj želi po eni strani razvedriti, po drugi pa ohraniti nekaj žalobnega. Ali mu je bila sinočnja predpremiera všeč, predvsem pa, ali bo ob četrtkovi premieri užival, nam tre- nutno ni dano vedeti ... »Tega običajno ne počnem, tokrat pa bi se rad javno zahvalil igralcem, ki so me prenašali tudi dvanajst ur dnevno. A tudi vsem, ki delajo v gledališču, v prvi vrsti izredno sposobnim tehnikom. To je res čudovito gledališče, ki ima pred seboj svetlo prihodnost.« Zelo zadovoljen z gledališkim osebjem je tudi scenograf Lorenzo Banci, ki je izdelal preprosto, a učinkovito sceno iz industrijskih modularnih elementov. Včerajšnjo konferenco je prvič vodil umetniški vodja Primož Bebler. Njegov predhodnik Marko Sosič je na predstavitvah rad prebiral odlomke iz svojega gledališkega dnevnika, Bebler je raje sestavil seznam stvari, ki bi jih bilo dobro pozabiti. Na primer to, da je evropsko uveljavljeni režiser moral čakati pred vrati na razplet krize SSG, a tudi pogoje, v katerih je scenograf ustvarjal tako impozantno scenografijo, težave pri izbiranju igralcev. Kako sta doživljala zadnje mesece, sta pojasnila tudi članica ansambla SSG Lara Komar in gostujoči igralec Danijel Malalan (ob njiju v igri nastopajo še Miriam Monica, Luka Cimprič, Rafael Vončina in Giuseppe Ni- več fotografij na WWW.primorski.eu codemo). Lara je obžalovala, da so dejavnost kriznega štaba, s katero so zaposleni v SSG skušali preprečiti njegovo zaprtje, naposled preglasili očitki, zamere, iskanje sovražnikov. K Magellijevemu projektu je pristopila (medtem je preostali del ansambla pozival k bojkotu, op. nov.), ker je želela biti del ustvarjalne kreativnosti ekipe, ki je s trudom in navdušenjem dokazala, da lahko ponovno »delamo gledališče«. Malalan je za krizo SSG uporabil prispodobo čebule: »lupljenje« je odkrivalo posamezne plasti krize (politika, različna gledanja v manjšini, spori v teatru), a leto 2009 se je navsezadnje zaključilo s »happy en-dom«, s silvestrsko predstavo SSG Art Export v ljubljanskem Cankarjevem domu. In nič ne de, če je to predstava o spletkah gledališkega sveta: prihodnji četrtek čaka SSG nova premiera. Vezna nit bo tokrat ljubezen. Primož Bebler je prepričan, da brez slednje, a tudi brez vere in upanja, ne moreš graditi teatra. Lara Komar je seznamu včeraj dodala še navdušenje. (pd) TOMIZZEV DUH Skladatelj predsednik Milan Rakovac Danes, 11. januarja 2010. leta želim na vroče za vas, ljubi moji, zapisati lastne emocije, zato ker imamo novega predsednika Republike: Ivo Josipovič je komponist (pravkar piše opero, posvečenu Johnu Lennonu!) in univerzitetni profesor in pravnik. Seveda, kot vedno, cio e, kot vedno, ko sem v zadregi, kako naj Slovencem v Italiji čim bolje razložim, za kaj gre na Hrvaškem, mi je v pomoč prijatelčj Ervin Hladnik Milharčič, novinar Dnevnika. I ta bot pak vero san šupera samega sebe; e ghe digo al bon Ervin, a bi ti hotel za mojo columno v Primorskem napisat kakšno vrstico; ET VOILA ICI - columna v columni: »Moj predsednik Dragi Rakovac. V nedeljo sem se zalotil, da z vznemirjenjem čakam na rezultat hrvaških predsedniških volitev. Kaj se vam je zgodilo? Leta 1991 sem sedel v Zagrebu in poslušal o razlikah med Slovenci in Hrvati. Takrat je bilo to moderno. 'No, v čem je razlika med slovenskim in hrvaškim političnim vodstvom?' me je vprašal znanec. Začel sem nekaj kompli-cirati o razliki v političnih kulturah in naletel na krohot. 'Trideset let,' dragi moj. 'To je vse.' V primerjavi s Franjom Tudmanom in Josipom Manoličem, ki sta govorila v pobožnem jeziku iz petdesetih let, so bili člani slovenske vlade ateistična postmoderna mularija. Zvenelo je nelogično. Hrvaška je država mest, Slovenija je naseljeno podeželje. Od Savudrije do Dubrovnika na eni strani in od Zagreba do Vukovarja so sama mesta. To bi moralo roditi moderno urbano kulturo. Hrvaška je bila dežela najbolj zanimivega popa in televizije, ki se jo je dalo gledati. Časopisi so bili zabavno čti-vo. Zagreb je iz Ljubljane bil videti kot prestolnica atonalne glasbe. Najbližje velemesto. Politična govorica pa kot da je prišla iz krajev, kjer zemljo obdelujejo z mo-tiko in krampom. Kdaj bo Hrvaška proizvedla politiko, ki se bo obnašala, kot da je v šolo hodila po pločniku? Priznal sem, da sem obupal. Kot patriot najprej nad svojimi. Izkazali so se za pobožne fante iz predmestja. Potem nad tvojimi. Nezanimivi in predvidljivi. V nedeljo pa sem potrpežljivo čakal, da preštejete glasove. Ne. Hrvati ne bodo izvolili nekdanjega člana KPH, ki je doktoriral iz prava s temo »Pravo o uhičenju i pritvoru u kaz-nenome procesnome pravu,« napisal Sambo da Camera in Tisoč lotosov in namerava kot predsednik zatreti korupcijo in napisati opero o Johnu Lennonu. Kako simpatično je živeti v zmoti. V nedeljo zvečer je Hrvaška bila videti kot Bob Dylan, ko je začel igrati na eletrično kitaro. To te mora veseliti. Politika je zanimiva in ima domišljijo. Zdaj v primerjavi s hrvaško slovenska politika izpade dolgočasna«. Hvala ti, dragi Ervin, ampak moram še razkriti bralcem tudi naše privatne e-maile, ti mi pišeš: »Ovo mi je padlo na pamet. Nadam se, da odgovara tvojim željama«. Odgovaram ti: »Ovo prelazi moje želje, ali ispunjava moje (urbane) iluzije«... E ancor' una roba, senti mulo, no vedo l'ora quando anche la politica croata diventera DOLGOČASNA ... Blistavi muzički kritičar i kolumnist Jutarnjeg lista Branko Pofuk piše: »Več na-godinu svijet bi mogao doživjeti praiz-vedbu opere jednog predsjednika«, pods-ječajuči čitatelje nadalje na prethodne sli-čne primjere upravo medu slavenskim na-rodima; kao što su bili predsjednik Češke, književnik Vaclav Havel, ili pak predsjednik poljske vlade (1919), skladatelj Igna-cy Jan Paderewski... Violinist svjetskog glasa Rachlin ustvrduj e- kompozitor predsjednik države, fenomenalno!, a čestitke ša-lje i dirigent Gergijev; wow, what a day! Vero lip dan za Lipu našu! A razdragani i obzirno mudri Ivo Josipovič kao izabrani predsjednik - dužnost preuzima 18. veljače (februara) - bez uste-zanja probranim rječima eksklamira svoj politički i životni credo; precizan u sadr-žaju, besprijekorne rečenice, možda po-malo mesijanski etične misli - za nas ko-ji smo slušali u dva mandata nadmene i historioidne fraze Franje Tudmana, a onda još u dva mandata slavonske dosjetke (doduše, često spasonosne za našu sliku u svijetu, kao i domače mentalno zdravlje!) / SVET Sobota, 16. januarja 2010 1 3 potres na haitiju - Po podatkih Panameriške zdravstvene organizacije (PAHO) Mrtvih od 50 do 100 tisoč, 2 milijona ljudi potrebuje pomoč Težavno dostavljanje mednarodne pomoči - Ameriški vojaki bodo skrbeli tudi za javno varnost PORT-AU-PRINCE/NEW YORK/WASHINGTON/ŽENEVA -Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je napovedal, da bo kmalu obiskal Haiti, ki ga je v torek prizadel katastrofalen potres sedme stopnje po Richterjevi lestvici. Po podatkih Panameriške zdravstvene organizacije (PAHO) naj bi zahteval med 50.000 in 100.000 življenj, dva milijona najbolj prizadetih pa potrebuje nujno pomoč. Po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa je potres zahteval med 45.000 do 50.000 smrtnih žrtev, nujno pomoč v hrani in vodi za preživetje pa potrebuje tretjina od devetih milijonov prebivalcev te revne otoške države. Po zadnjih podatkih ZN je v potresu umrlo tudi 37 članov osebja ZN. Od skupno 12.000, kolikor jih v državi dela v različnih misijah ZN, pa jih 330 še vedno pogrešajo. Po ocenah ZN, ki so včeraj začeli sestavljati seznam potreb prebivalstva, je brez domov ostalo 300.000 ljudi, dva milijona pa jih potrebuje nujno pomoč v hrani in vodi. Vsaka deseta hiša v prestolnici je uničena. "Ljudje ne morejo kuhati, nimajo plina, nimajo vode in nimajo kje pripraviti hrane," je v Ženevi povedala tiskovna predstavnica Svetovnega programa za prehrano Emilia Casella. Ljudem so skušali dostaviti hrano, a so prizadevanja kot kaplja v ocean, je dodala. V glavnem skladišču v Port-au-Princeu ima program 6000 ton pomoči v hrani. Skladišče je bilo poškodovano v potresu, a ni bilo izropano, kot so sprva sporočili njihovi lokalni sodelavci, tako da je velika večina hrane še vedno tam, je še povedala Emilia Ca-sella. Poleg tega se na Haitiju pojavlja nevarnost epidemij. Ban Ki Moon, ki je včeraj napovedal skorajšnji obisk Haitija, je pojasnil, da želi z obiskom izraziti solidarnost z ljudmi Haitija, pa tudi osebjem ZN, želi pa tudi osebno oceniti razmere. Povedal je še, da je več kot 50 odstotkov poslopij v prestolnici in v drugih najbolj prizadetih območjih uničeno ali poškodovano. Napovedal je še, da bodo ZN na mednarodno skupnost naslovili poziv za zagotovitev nujne pomoči v vrednosti 550 milijonov ameriških dolarjev za potrebe po vodi, hrani in zatočišču. Doslej je ZN kakih 20 držav, inštitucij in podjetij obljubilo pomoč v višini 268,5 milijona dolarjev. Desno: ljudje brskajo po razvalinah v Port-au-Princeu; spodaj: z letali prihaja humanitarna pomoč ansa Ameriški admiral Mike Mullen, načelnik skupnega poveljstva, pa je napovedal, da bi do ponedeljka na Haiti lahko prišlo tudi do okoli 10.000 ameriških vojakov, da bi pomagali pri razdeljevanju pomoči in preprečevanju morebitnih izgredov med obupanim prebivalstvom. Na skupni novinarski konferenci v Pentagonu je obrambni minister Robert Gates še poudaril, da je glavni cilj čimprejšnja razdelitev pomoči, da se ljudje iz obupa ne bi obrnili k nasilju. Medtem so s Haitija sporočili, da je prispela ameriška letalonosilka Carl Vinson z 19 helikopterji na krovu, ki bodo nujno pomoč dostavljali v najbolj prizadeto prestolnico Port-au-Prince. ZDA, ki so obljubile za sto milijonov pomoči, pa so s helikopterjem včeraj tudi razdelile prvo pomoč. Iz Bele hiše pa so sporočili, da se je ameriški predsednik Barack Obama po večdnevnih prizadevanjih včeraj končno uspel po telefonu pogovarjati s predsednikom Haitija Renejem Prevalom. Zaradi motenj v komunikacijskih povezavah mu je šele včeraj uspelo vzpostaviti telefonsko povezavo, Prevalu pa je ponudil popolno podporo tako pri pomoči žrtvam potresa kot tudi pri dolgoročni obnovi. Preval se mu je zahvalil za pomoč in mu potrdil, da že prihaja v državo tako iz ZDA kot tudi od drugod. (STA) Sarkozy in Obama bosta organizirala konferenco za Haiti PARIZ - Ameriški predsednik Barack Obama in francoski predsednik Nicolas Sarkozy bosta skupaj z Brazilijo, Kanado in drugimi državami organizirala mednarodno konferenco o obnovi Haitija, so v četrtek sporočili iz francoske predsedniške palače. Odločitev o konferenci sta Oba-ma in Sarkozy sprejela med telefonskim pogovorom v četrtek zvečer. Kot so še navedli v francoski predsedniški palači, se bo Sarkozy v prihodnjih dneh pogovarjal z brazilskim predsednikom Luizom Inaciom Lula da Silvo in kanadskim premierom Stephenom Harperjem. Sicer pa sta se Sarkozy in Obama v četrtkovem pogovoru dogovorila za tesno sodelovanje in okrepitev prizadevanj na Haitiju, da bi rešili življenja žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Med žrtvami tudi Italijanka, 21 Italijanov pa še pogrešajo RIM - S Haitija je včeraj prispela vest, da je med žrtvami potresa tudi 70-letna italijanska državljanka Gigliola Martino por. Vi-tello, sicer rojena v Port-au-Princeu. Gre za prvo ugotovljeno italijansko žrtev. Zunanji minister Franco Frattini je sinoči sporočil, da so predstavniki italijanskih oblasti na razdejanem otoku do včeraj prišli v stik s 176 tam živečimi italijanskimi državljani, medtem ko jih 21 še pogrešajo. Frattini je včeraj tudi pozval Italijane na Haitiju, naj se zberejo v prostorih italijanskega konzulata, ki redno deluje, saj pripravljajo njihovo evakuacijo. Zunanji minister je naposled napovedal, da bo v najkrajšem času iz Italije vzletelo tretje letalo s humanitarno pomočjo za potresence. balkan - Srbija protestirala Črna gora in Kosovo včeraj vzpostavila diplomatske odnose PODGORICA - Črna gora in Kosovo sta včeraj vzpostavila diplomatske odnose. Pisma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov sta si izmenjala zunanja ministra obeh držav, črnogorski Milan Ročen in kosovski Skender Hise-ni, je sporočila vlada v Podgorici. Črna gora je neodvisnost Kosova priznala že 9. oktobra 2008, diplomatske odnose pa sta državi uradno vzpostavili šele včeraj. Črnogorski zunanji minister Ročen je pri tem izpostavil, da imajo odnosi med državama pred seboj dobro prihodnost in napovedal hitro uresničitev skupnih evropskih in evroatlantskih ciljev. Ročen je opozoril tudi na položaj pripadnikov črnogorske skupnosti na Kosovu in izrazil pričakovanje, da bo njihov status urejen tudi pravno. Hiseni pa mu je pri tem zagotovil, da imajo na Kosovu razumevanje za potrebe črnogorske skupnosti v državi. V Črni gori je okoli 16.000 črnogorskih beguncev iz Kosova, za katere si uradna Podgorica prizadeva, da bi se lahko vrnili na svoje domove. Prav tako si v Črni gori prizadevajo, da bi na Kosovu priznali obstoj črnogorske manjšine. Srbija je zaradi vzpostavitve diplomatskih odnosov med Črno goro in Kosovom ostro protestirala in svojega veleposlanika v Podgorici poklicala na konzultacije v Beograd. Srbsko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost zapisalo, da vzpostavitev diplomatskih odnosov Podgori-ce s Prištino ogroža regionalno stabilnost. (STA) evropska unija Barroso brani Želevo, najšibkejši člen svoje ekipe BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj stopil v bran bolgarski kandidatki za evropsko komisarko Rumjani Želevi, potem ko so evropski socialisti zahtevali umik njene kandidature. Po zaslišanjih 22 kandidatov za komisarje je Bolgarka najšibkejši člen Barrosove druge ekipe, ostre kritike pa so si prislužili še trije kandidati. Barroso je v odgovoru na pismo predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzeka podprl Želevo v primeru obeh pomislekov, ki ju je izrazil Bu-zek v imenu evropskih poslancev. Prvi se nanaša na ustreznost njene izjave o interesih, drugi pa na kritike, da je bil njen nastop na zaslišanju preslab. Končno oceno pripravljenosti vseh komisarskih kandidatov naj bi evropski poslanci predstavili prihodnji torek, ko naj bi bilo tudi znano, ali in katere zamenjave bodo zahtevali od Barrosa. Glasovanje o celotni novi komisiji je predvideno za 26. januar, vendar se lahko v primeru nadaljnjih zapletov preloži. rusija - Pristanek Reforma sodišča za človekove pravice mogoča MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je včeraj ratificiral Protokol 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, kar bo omogočilo že dolgo pričakovano reformo Evropskega sodišča za človekove pravice. Duma je protokol ratificirala z veliko večino - za je bilo 392 poslancev, le 56 pa jih je bilo proti. Rusija je bila zadnja izmed 47 držav članic Sveta Evrope, ki še ni ratificirala omenjenega protokola. Leta 2006 so ratifikacijo protokola v dumi enkrat že zavrnili, ker naj bi bila določila iz protokola v nasprotju z interesi Rusije, pa tudi z zasnovami reforme ruskega pravosodnega sistema. Ker pa je Svet Evrope nato privolil v dopolnila, so Ruski poslanci nasprotovanje umaknili. To je pojasnil tudi predsednik dume Boris Grizlov, ko je v četrtek napovedal današnjo ratifikacijo v dumi. (STA) dalnji vzhod - Napetost Severna Koreja • v • ■ • • južni sosedi grozi s »sveto vojno« SEUL - Severna Koreja je včeraj zagrozila, da bo prekinila dialog s svojo južno sosedo in proti njej sprožila "povračilno sveto vojno", potem ko so južnokorejski mediji poročali, da naj bi Južna Koreja za primer nemirov v severni sosedi pripravila poseben načrt. V izjavi je nacionalna komisija za obrambo, najvišji državni organ, ki ga vodi severnokorejski voditelj Kim Jong Il, poudarila, da je namen omenjenega načrta strmoglavljenje režima v Pjongjangu. Južnokorejski časniki so poročali, da načrt vsebuje ravnanje v primeru petih scenarijev v severni sosedi, med katerimi so državni udar, revolucija, vojaški napad od zunaj ali smrt Kim Jong Ila. Tiskovni predstavnik južnokorejskega ministrstva za združitev Chun Hae-sung je že izrazil globoko obžalovanje zaradi retorike severne sosede, ki je posledica nepreverjenih medijskih poročil. Po poročanju medijev naj bi Seul z ZDA v primeru težav v Pjongjangu tudi že pripravil načrte za vojaško akcijo. Južno-korejsko obrambno ministrstvo doslej teh načrtov ni želelo komentirati. Do groženj Pjongjanga prihaja potem, ko je v zadnjih mesecih omilil retoriko do Seula in so se odnosi med državama otoplili, pa tudi le dan po tem, ko je Pjongjang predlagal Seu-lu pogovore za obnovo skupnih programov na področju turizma. Pred tem pa je včeraj južnokorejsko obrambno ministrstvo sporočilo, da je Rdeči križ v Pjongjangu sporočil, da bodo sprejeli 10.000 ton pomoči v hrani, ki jo je ponudil Seul. (STA) 1 4 Sobota, 16. januarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu gorica - Prometna policija podala obračun dela v lanskem letu V tovornem prometu naraslo število prekrškov Lani manj smrtnih nesreč - Prepolovilo se je število glob zaradi vožnje pod vplivom alkohola V lanskem letu je strmo naraslo število prekrškov prometnega zakonika, ki so jih zagrešili vozniki tovornih vozil. »Nedvomno gre za posledico porasta prometa, saj smo na hitri cesti med Gorico in Vilešem od avgusta do decembra beležili skoraj trideset odstotkov tovornjakov več,« pojasnjuje pokrajinski poveljnik prometne policije Gianluca Ro-miti, ki je včeraj podal obračun dela v lanskem letu. »Tovorni promet se je zelo povečal, potem ko so odprli nov avtocestni odsek čez Rebrnice, sicer pa v prihodnjih letih pričakujemo dodaten porast, do katerega bo prišlo predvsem po dograditvi avtocestne povezave med Gorico in Vilešem. Med kršilci prometnega zakonika so bili predvsem vozniki iz Poljske, Romunije in Bolgarije, ki so se med drugim v Italijo pripeljali z najbolj dotrajanimi tovornjaki,« pravi Romiti in pojasnjuje, da so tovornjaki v Sloveniji povsem primerljivi italijanskim, saj so v glavnem novi in odgovarjajo vsem prometnim in varnostnim predpisom. Drugače je s tovornjaki z vzhoda, ki so večinoma starejši, njihovi vozniki pa pogosto kršijo predpise o urnikih dela in počitka. Lani so prometni policisti v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za infrastrukture in promet opravili šestdeset poostrenih nadzorov z uporabo premičnih naprav za tehnične preglede tovornjakov, skupno pa so naložili 2.075 glob, medtem ko so leta 2008 kaznovali 982 voznikov. 452 glob je lani zadevalo kršitve urnikov dela in počitka, 547 je bilo kazni zaradi neprimernega delovanja naprav za merjenje delovnega urnika, 573 pa zaradi pretežkih tovorov. Iz številk je očitno, da se je skupno število prekrškov skoraj podvojilo, vsekakor pa Romiti opozarja, da tovornjaki na hitri cesti Gorica-Vileš in na avtocesti Vileš-Sesljan niso povzročili niti ene prometne nesreče. Kljub temu poveljnik prometne policije poudarja, da bodo še naprej skrbno nadzorovali prehod tovornih vozil, za kar se spričo konkurence z vzhoda zavzemajo tudi goriška združenja av-toprevoznikov. Protiutež za porast prekrškov v tovornem prometu je znižanje števila glob vinjenih voznikov. »V lanskem letu smo opravili 25.348 testov stopnje alkohola v krvi, glede na leto prej pa se je število vinjenih voznikov skorajda prepolovilo,« pravi Romiti in razlaga, da so vozniki goriške pokrajine očitno postali bolj vestni, saj jih vedno nižje število sede za volan, potem ko so pregloboko pogledali v kozarec. Da bi preprečili nesreče ob koncih tedna, so prometni policisti opravili 4.333 testov alkohola v krvi in odvzeli 126 vozniških dovoljenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola, 11 pa zaradi mamil in pomirjeval. Zaradi prehitre vožnje so kaznovali 3.030 voznikov in odvzeli 365 vozniških dovoljenj, vsega skupaj pa je bilo prekrškov prometnega zakonika 13.493. Skupno so odvzeli 809 vozniških dovoljenj in zasegli 398 vozil. Romiti je po drugi strani zadovoljen, ker se je lani znižalo število prometnih nesreč. »Posredovali smo zaradi 600 nesreč, kar je za 23 odstotkov manj kot leta 2008. Smrtnih nesreč je bilo deset, 316 s poškodovanimi osebami, 274 pa z gmotno škodo. Da se je znižalo število voznikov, ki sedejo za volan v vinjenem stanju, potrjuje tudi podatek o prometnih nesreč, ki so jih povzročile vinjene osebe. Na 600 prometnih nesreč so jih samo 45 oz. 6,47 Prometna policija med nadzorom prometa na hitri cesti Gorica-Vileš bumbaca odstotkov povzročili vozniki v vinjenem stanju. Spomniti je namreč treba, da smo leta 2008 posredovali za 782 nesreči, vinjenih voznikov pa je bilo takrat kar 86 oz. 9,19 odstotkov,« razlaga Romiti in poudarja, da se je povečalo število nesreč, v katerih so se poškodovali pešci ali kolesarji. »Lani so v prometnih nesrečah umrli štirje pešci in dva kolesarja, zato pa je treba nujno povečati nivo prometne kulture med avtomobilisti in sploh med vsemi, ki se podajo na ceste,« poudarja Romiti in opozarja, da so lani aretirali osem oseb zaradi kraj in tihotapljenja avtomobilov, po drugi strani pa se je zelo povečalo število neplačanih zavarovanj. »Sodnim oblastem smo lani prijavili 40 oseb, ki so imele neveljavne dokumente; med temi jih je bilo dvajset, ki so vozila avtomobil z zapadlim oz. ponarejenim zavarovanjem,« pravi Romi-ti in zaključuje, da je bilo tudi lani sodelovanje s slovensko policijo zgledno. (dr) nova gorica Pešci najbolj ogroženi v zimskem času Tako kot po celotni Sloveniji tudi na območju novogoriške policijske uprave med 11. in 31. januarjem poteka preventivna akcija »Bodi preViden«. Njen cilj je opozarjanje pešcev in voznikov na problematiko pešcev v cestnem prometu. V okviru akcije so preventivne aktivnosti namenjene osveščanju pešcev, da morajo tudi sami čim bolje poskrbeti za lastno varnost v prometu z nošenjem svetlih oblačil z odsevnimi površinami, represivne aktivnosti pa so usmerjene v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo. Na območju policijske uprave Nova Gorica se je v letu 2009 zgodilo 1.137 prometnih nesreč, kar je za 44 manj kot v letu 2008. Lani je v prometnih nesrečah ugasnilo življenje enega pešca (leta 2008 sta umrla dva), hudo telesno poškodovanih je bilo 10 pešcev, lažje telesno poškodovanih pa 21 pešcev. Za posledicami prometnih nesreč je v minulem letu umrlo 11 oseb (leta 2008 pa 15). Z novogoriške policijske uprave so sporočili še, da datum omenjene preventivne akcije ni naključen, saj so v zimskem času pešci zaradi zmanjšane vidljivosti v jutranjem in večernem času, pa tudi zaradi pogostih pojavov megle, dežja in snega, še bolj ogroženi. V sklopu akcije bodo policisti v osnovnih šolah, vrtcih in domovih za upokojence najmlajšim in najstarejšim svetovali glede hoje v prometu, uporabe kresničk in drugih odsevnih materialov, ki zagotavljajo večjo varnost pešcev, vozniki pa bodo deležni poostrenega nadzora s poudarkom na doslednem upoštevanju cestnoprometnih predpisov. (nn) Nov direktor pri Romoliju Nov direktor zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, ki je bil imenovan v četrtek, se je včeraj srečal z goriškim županom Ettorejem Ro-molijem. Pogovorila sta se o goriškem zdravstvu in o ukrepih, ki so potrebni, da bi se raven storitev še dodatno izboljšala. V prihodnjih tednih se bo Cortiula udeležil srečanja ožjega odbora županov, potem pa njihove konference. Mihelj prevzel Perlo Vodenje največjega Hitovega igral-niško-zabaviščnega centra Perla je včeraj prevzel Vasja Mihelj, dosedanji direktor Hitovega hotela Maestral v Črni Gori. Tega bo odslej vodil dosedanji pomočnik direktorja igralništva in turizma v novogori-škem hotelu Park Danjel Mlečnik. Dobri poslovni rezultati in številne nagrade, ki jih je Maestral dobil med Mihljevim vodenjem, so novo vodstvo Hita prepričali, da mu je zaupalo vodenje Perle. Ta sicer ne dosega zastavljenih načrtov. Igral-niško zabaviščne centre družbe Hit je lani do oktobra obiskalo 1,1 milijona ljudi, kar pomeni skoraj desetino manj kot leto prej. V času Mihljevega vodenja je največjo Hi-tovo investicijo v tujini, hotel Maestral, obiskalo 90.000 gostov, lani pa je hotel, ki ima tudi veliko igralnico, ustvaril za 19,6 milijona evrov bruto realizacije, od tega 13,3 milijona evrov od iger na srečo, ostalo pa iz naslova gostinstva. Na juriš - In the Mood V ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 bo v veliki dvorani gulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici gostoval priznani dekliški zbor Carmina Slovenica iz Maribora s koncertnim projektom »Na juriš - In the Mood. Od koračnic do swinga«. Pod mentorstvom dirigentke Karmine Šilec bodo pevke predstavile številke skladbe, ki so nastale v letih vojnega trpljenja, nasilja, junaštev in upanja in prihajajočo svobodo. Na harmoniko jih bo spremljal Janez Dovč. Rezervacije vstopnic so možne v jutranjih urah na tel. 0481531445 ali po e-pošti na naslov in-fo@kclbratuz.org. Modena City Ramblers V občinskem gledališču v Tržiču bo danes ob 20.45 nastopila italijanska »combat folk« skupina Modena City Ramblers. Zaigrali bodo največje uspešnice iz svoje petnajstletne zgodovine. gorica - Marca International desk v konferenčnem centru v Ulici Alviano V središču mednarodne scene O razvoju jadransko-balkanskega območja bodo razpravljali ministri dvanajstih držav - Med italijanskimi predstavniki Frattini, Tajani, Castelli in Urso Gorica bo marca v središču mednarodne scene. Evropske reflektorje bo nanjo priklical forum International desk, ki se ga bodo udeležili ministri in drugi visoki predstavniki dvanajstih držav, med katerimi bodo italijanski zunanji minister Franco Frattini, podpredsednik Evropske komisije ter komisar za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani, podtajnik na ministrstvu za infrastrukture in transport Roberto Castelli in podtajnik za gospodarski razvoj Adolfo Urso. Z dvodnevnim dogodkom, ki bo potekal 8. in 9. marca in bo namenjen razvoju na območju Jadrana in Balkana, bodo tudi predali namenu konferenčni center v Ulici Alviano, ki so ga z evropskim denarjem zgradili ravno za tovrstne dogodke. O prihodnosti jadransko-balkanskih držav se bodo ob italijanskih predstavnikih soočili delegati iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije, Albanije, Romunije, Bolgarije, Grčije in Turčije. Ob njih bodo prisotni predstavniki Evropske Unije, dežele FJK (predsednik Renzo Tondo in odbornica Federica Se-ganti) in drugih ustanov, kot sta Informest in Finest. Skupno bo sodelovalo okrog 250 delegatov, razprave pa bosta vodila direktor revije Limes Lucio Caracciolo in direktor šole MIB Vladimir Nanut. »Ton-dova obljuba, da bo postala Gorica center mednarodne politike dežele FJK, se danes uresničuje,« je povedal župan Ettore Romoli, ki je poudaril tudi pomen uporabe konferenčnega centra. Le-ta je namenjen prirejanju mednarodnih zasedanj, gosti pa lahko do 28 delegacij in do 100 delegatov. 80 odstotkov denarja za izgradnjo središča, ki danes sameva, je prispevala EU. Preostali delež 4 milijonov 100 tisoč evrov je zagotovila Trgovinska zbornica iz Goriškega sklada. (Ale) Zgoraj Franco Frattini, desno goriški konferenčni center bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 16. januarja 2010 15 gorica-nova gorica - Manjšinski predstavniki pri županu Brulcu Trgovski dom najbolj primeren sedež za EZTS Nekateri pomisleki v zvezi z ustanavljanjem organizacije ostajajo, s predlogom o sedežu pa vsi soglašajo Trgovski dom je najprimernejši sedež, ki bi ga v Gorici lahko namenili Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS). S tem soglašajo predstavniki slovenske manjšine, ki so se včeraj zjutraj na novo-goriškem županstvu sestali z županom Mirkom Brulcem, podžupanjo Darinko Kozinc, predsednikom komisije za mednarodne odnose pri novo-goriški občini Stojanom Ščuko ter zunanjim sodelavcem občine Nova Gorica in bivšim konzulom RS v Trstu Jo-žetom Šušmeljem. Srečanje je priredila novogoriška občina, zato da bi manjšinskim zastopnikom podrobneje predstavila namen združenja treh občin v projekt EZTS in vzrok, zaradi katerega je predlagala Trgovski dom za sedež medobčinske ustanove. V zvezi s tem je namreč v prejšnjih tednih prišlo do polemik s strani nekaterih predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, vse pa kaže, da so se duhovi nekoliko pomirili. »Županu Brulcu se zahvaljujem za naprezanje v smislu sodelovanja med Gorico in Novo Gorico in predvsem za briljantno idejo, da bi sedež EZTS-ja postal Trgovski dom,« je povedal predsednik SKGZ za Goriško Livio Semo-lič, po katerem bi sedež medobčinske ustanove v Trgovskem domu ne kršil, pač pa sprožil pozitivno dinamiko pri udejanjanju 19. člena zaščitnega zako- gorica - EZTS V sredo javno srečanje Prvo javno srečanje v zvezi z EZTS-jem pa bo v sredo, 20. januarja, ob 18. uri v dvorani goriškega občinskega sveta. Srečanje z izvedenci Giorgiom Tes-sarolom, Sandro Sodini in Giu-seppejem Paonejem prirejajo opozicijske svetniške skupine. V razpravo bo uvedel svetnika Foruma za Gorico Marko Marinčič, moderator pa bo načelnik skupine Demokratske stranke Federico Por-telli. Srečanje bo namenjeno občanom, pa tudi informiranju občinskih svetnikov samih, ki bodo v četrtek, 21. januarja, glasovali o statutu in konvenciji EZTS-ja. Istega dne bo o ustanovitvi organizacije odločal tudi novogoriški mestni svet, šempetrska občina pa bo zaradi županove bolezni preložila odločitev občinskega sveta na kasnejši termin. na. »Problema prostorske stiske gotovo ne bo. S tem korakom bomo lahko le uresničevali glavno vlogo te stavbe, ki je simbol združevanja med Slovenci in Italijani. Paradoksalno bi bilo, če bi v tem trenutku slovenska manjšina delovala zaviralno; prepričan sem, da bomo vsi enotno podprli to pobudo.« Z ustanovitvijo neprofitne organizacije s statusom pravne osebe javnega prava med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom soglaša tudi pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj. »Pozitivna se mi zdi tudi izbira Trgovskega doma. Menim, da bi morali že od vsega začetka urediti sedež EZTS-ja v poslopju na Verdijevem korzu; začasnemu sedežu v stavbi Informesta bi se bilo bolje izogniti,« je podčrtal Bandelj, ki pa nasprotuje predlogu, da bi Trgovski dom dobil tudi italijanski naziv. Pokrajinska odbornica Mara Černic je povedala, da se ji tako ustanovitev EZTS-ja kot uporaba Trgovskega doma zdita pozitivni pobudi, obžalovala pa je, da niso bili predstavniki slovenske manjšine predhodno vključeni v razpravo. »Če bi bili z načrti treh občin pravočasno seznanjeni, bi se izognili nesporazumom in polemikam,« je ocenila Černičeva in nadaljevala: »Brulc verjetno ni hotel ali ni mogel že prej seznaniti slovenske manjšine s temi vprašanji. Župan seveda suvereno odloča o tem, kako želi voditi politiko svoje občine, dejstvo pa je, da imamo v goriškem občinskem svetu Slovenci svoje predstavnike, ki bi morali biti obveščeni o načrtu EZTS-ja in Trgovskega doma.« Pokrajinski odbornik in občinski svetnik Marko Marinčič je povedal, da je leva sredina v goriškem občinskem svetu razočarana, ker jo je goriška občinska uprava izključila iz postopka za EZTS, po drugi strani pa je izrazil bojazen, da ne gre pri vsem tem za »politično igrico desne sredine, ki ne teži k sodelovanju in rezultatom, pač pa želi le dokazati, da je nekaj naredila«. »Pozitivno pa se mi zdi, da je novogo-riška občina čutila potrebo, da je vprašanje EZTS poglobila z manjšino,« je ocenil Marinčič, ki v predlogu Trgovskega doma ne vidi razloga za vznemirjanje, ni pa prepričan, da je EZTS pravo sredstvo čezmejnega sodelovanja na medobčinski ravni. »Na srečanju v Novi Gorici smo se vsi prepričali o pomenu izbire Trgovskega doma kot sedeža EZTS,« je povedal občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch in pristavil: »Poskrbeti je vsekakor treba, da postane EZTS sredstvo načrtovanja skupne bodočnosti za dobrobit prebivalcev vseh treh občin.« Waltritsch je še omenil, da pozdravlja DS ustanovitev medobčinske organizacije kot nadgradnjo ozračja, ki ga je med Gorico in Novo Gorico ustvarila Brancatijeva uprava. Z včerajšnjega sestanka na novogoriškem županstvu bumbaca Srečanja na novogoriški občini so se ne nazadnje udeležili tudi pokrajinski tajnik SSk za Goriško Julijan Čavdek, predstavnik slovenske kon-zulte pri goriški občini Damijan Paulin ter občinska svetnika SSk Silvan Primosig in Božidar Tabaj. »Srečanje z novogoriškim županom je bilo pozitivno in menim, da bi bilo koristno, če bi jih pogosteje prirejali. Ustanovitev EZTS podpiramo in soglašamo s tem, da bo njegov sedež v Trgovskem domu. Moramo pa biti pozorni do ravnanja desnosredinske uprave, saj je dokaj nenavadno, da je Ro-moli predlog Trgovskega doma tako zlahka osvojil,« je povedal Tabaj. Z izidom včerajšnjega sestanka so bili zadovoljni tudi novogoriški sogovorniki. »Politika naše občine zelo upošteva slovensko skupnost v Italiji, s katero skušamo sodelovati. Menim, da so bili pomanjkanje časa, zaključek leta in druge aktivnosti uprave vzrok, zaradi katerega manjšine nismo seznanili z našim - sicer dobronamernim - predlogom postavitve sedeža EZTS-ja v Trgovski dom,« je povedal Stojan Ščuka in nadaljeval: »Ker je to sprožilo reakcijo v manjšini, smo ocenili, da je bilo treba zadevo razčistiti. Župan je predlagal razgovor, ob zaključku katerega so se vsi strinjali s tem, da je EZTS za Trgovski dom priložnost.« (Ale) gorica - Za slovenske jasli v Ulici Rocca Z dežele dodaten denar Občinska uprava bo 52.000 evrovprejela za nakup notranje opreme Dežela FJK je v prejšnjih dneh dodelila goriški občini dodaten prispevek za slovenske jasli v Ulici Rocca. Uprava Furlanije-Julijske krajine bo odštela 52.000 evrov, s katerimi bo goriška občina nabavila opremo za novo slovensko vzgojno ustanovo v severni mestni četrti. Goriška občinska odbornica Silvana Romano je pojasnila, da so goriški tehnični uradi že pred časom vložili prošnjo po prispevku za opremo jasli, v sredo pa so dobili pozitiven odgovor. Goriška občinska odbornica za šolstvo je potrdila, da se bodo gradbena dela v Ulici Rocca, v katera bodo vložili približno 300.000 evrov (260.000 jih je zagotovila dežela), kmalu začela. V prihodnjih dneh naj bi tehnični uradi dali zeleno luč za začetek del podjetju Clocchiatti To-bia iz Povoletta, ki je novembra zmagal javno dražbo za izbiro izvajalca del. Skorajšnje odprtje grad- Poslopje v Ulici Rocca bumbaca bišča pa še ne pomeni, da bo vzgojna ustanova s slovenskim učnim jezikom začela delovati na začetku šolskega leta 2010-2011; po gradbenih delih, ki naj bi trajala sedem mesecev, bo namreč treba poslopje tudi opremiti in kolavdirati , zato je po besedah funkcionarke Manuele Salvadei in odbornice Romanove nekoliko bolj realistična napoved, da bodo jasli začele delovati januarja 2011. »Naša želja je, da bi ustanova v Ulici Rocca začela čim prej delovati, saj imamo v jaslih prostorsko stisko oz. visoko število prošenj. Če nam do septembra ne bo uspelo vsega izpeljati, bomo odprtje preseli na januar,« je povedala Romanova. O upravljanju slovenskih jasli je od-bornica povedala, da trenutno še niso sprejeli nikakršnega sklepa, poudarila pa je, da se bo o tem pogovorila z goriško občinsko konzulto za slovensko manjšino. V jaslih s slovenskim učnim jezikom naj bi bilo prostora za nekaj več kot dvajset otrok, starih od 12 do 36 mesecev; po zadnjih napovedih naj bi jih lahko sprejeli 22, najvišje možno število bo vsekakor 28. (Ale) gorica Parkomati: podžupan odgovarja kritikam »Če bi se tajnik Slovenske skupnosti postavil v stik z mano ali pa s poveljnikom mestnih redarjev, bi mu pojasnila, zakaj je prišlo do izbrisa slovenščine s parkomatov; toda on je raje preko medijev napadel občinsko upravo in se lotil dvigovanja napetosti z izkrivljeno polemiko, ki nikakor ne spada v današnji čas.« S temi besedami se je včeraj goriški podžupan Fabio Gentile odzval na kritike pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Julijana Čavdka, ki je v četrtek občino obtožil, da je z izbrisom slovenščine bolj ali manj namerno zmanjšala raven zaščite slovenske narodne skupnosti v Gorici. Gentile je že v četrtek pojasnil, da je pri namestitvi dvanajstih novih parkomatov napako zagrešila družba Solari, včeraj pa je to ponovno potrdil. »Predstavniki videmskega podjetja so nam pojasnili, da so naprave za plačevanje parkirnin opremljene z jezikom države, v kateri jih postavijo; v našem primeru gre za italijanščino. Poleg tega so opremljene še z jeziki, ki so bolj razširjeni na mednarodni ravni, zaradi tega pa na novih parko-matih ni slovenščine. Ko so nam tako odgovorili, smo jih pozvali, da naj vsekakor poskrbijo še za namestitev slovenskih napisov na nove goriške parkomate,« pojasnjuje Gentile in med drugim opozarja, da v sosednji Novi Gorici ni italijanskih napisov na parkomatih. »Ko smo pred enim letom prevzeli upravljanje parkomatov, smo poskrbeli, da smo nanje nalepili obvestila o brezplačnem parkiranju ob nedeljah in praznikih tudi v slovenskem jeziku, saj jih dotlej ni bilo. Zaradi tega mi ni jasno, zakaj bi se zdaj odločili za nameren izbris slovenščine, če smo pred enim letom poskrbeli za nove slovenske napise,« pravi Gentile in ob vsem povedanem upa, da se bo tajnik Slovenske skupnosti na enak način angažiral za plačevanje glob s strani voznikov iz Slovenije. »Številni vozniki iz Slovenije ne plačajo parkirnine, potem pa niti globe, zaradi česar goriška občina izgubi kar nekaj denarja. Mogoče bi lahko Slovenska skupnost zavzela stališče tudi glede te zadeve,« poudarja Gentile. V zvezi z namestitvijo novih goriških parkomatov, na katerih je francoščina zamenjala slovenščino, nam je včeraj posredoval tiskovno sporočilo Božo Predalič, predsednik odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu pri strokovnem svetu SDS. »Goriške oblasti kršijo načela dobrososedskih odnosov in sprejete mednarodne obveznosti, zato pozivamo upravo mesta Gorica, da v celoti spoštuje določila leta 2001 sprejetega zakona o zaščiti slovenske jezikovne skupnosti v Italiji,« poudarja Predalič in nadaljuje: »Odbor za Slovence v zamejstvu in po svetu pri strokovnem svetu SDS obsoja ravnanje goriške mestne uprave, ki v mestu Gorica iz uporabe izloča parkirne avtomate z večjezičnimi napisi, med katerimi je bila tudi slovenščina in jih nadomešča z novimi, na katerih ni slovenskih napisov. Takšno ravnanje kaže na negativen odnos goriških mestnih oblasti do slovenske narodne manjšine in do slovenskega jezika ter hkrati krši načela dobroso-sedskih odnosov. Mestno upravo mesta Gorica zato pozivamo, da v celoti spoštuje določila leta 2001 sprejetega zakona o zaščiti slovenske jezikovne skupnosti v Italiji in da v bodoče ravna v skladu z vsemi obveznostmi, ki jih je Italija sprejela z mednarodnimi pogodbami, kot sta Londonski in Osim-ski sporazum.« Predalič poudarja, da pri strokovnem svetu SDS pričakujejo, da »bo goriška mestna uprava stanje sanirala in da bo v bodoče ravnala v duhu zaščite in sodelovanja s slovensko narodno manjšino ter v duhu dobrososedskih odnosov.« 1 6 Sobota, 16. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Raziskava agencije ANSA v eni izmed goriških višjih srednjih šol Goriško mladino ogroža odvisnost od iger na srečo 53,6% dijakov igralo v casinoju, med njimi več deklet - 6,7% jih obiskuje slovenske igralnice večkrat tedensko Mladi v Gorici so zaradi bližine novogoriških igralnic mnogo bolj izpostavljeni grožnji odvisnosti od iger na srečo kot njihovi vrstniki drugod po Italiji. Nekateri obiskujejo casinoje tudi večkrat tedensko (6,7 odstotka), včasih pa v nekaj urah potrošijo tudi celih 100 evrov (16,7 odstotka). Dvorezni mikavnosti igralnic so podvržena predvsem dekleta, ki pogosteje igrajo v ca-sinoju kot njihovi vrstniki. To so podatki, ki izhajajo iz študije, ki jo je tiskovna agencija ANSA opravila na 55 dijakih ene izmed goriških višjih srednjih šol. Odgovori v anketah potrjujejo teorijo, po kateri se z višanjem koncentracije ponudbe iger na srečo in možnosti igranja viša tudi nevarnost odvisnosti. Kar 54,5 odstotka višješolskih dijakov, ki so odgovarjali na anonimno anketo, je v letu 2009 igralo igre na srečo, več kot polovica (53,6 odstotka) izmed njih pa je že igrala v casinoju. Odstotek dijakov, ki so že igrali v igralnicah ali igralnih salonih, je višji pri dekletih (57,1 odstotka), hazardne igre nasploh pa bolj pritegnejo moške (66,6 odstotka). Primerjava med rezultati ankete in študijami, ki so bile opravljene na državni ravni, kaže, da se mladi v Gorici pogosteje kot drugje slučajno soočijo z igrami na srečo. Dva goriška dijaka na tri sta v anketi odgovorila, da sta začela igrati naključno, v drugih italijanskih deželah pa se je to zgodilo le 52 odstotkom mladih. Ena petina anketirancev v Gorici je začela igrati, ker je posnemala prijatelja, 13,3 odstotka pa se je za hazard odločilo zaradi potrebe po denarju. Enajst odstotkov goriških anketirancev je priznalo, da posveča igri (npr. na spletu) več kot uro na dan. Ob igrah na internetu in v igralnicah se mnogi mladi posvečajo loterijam , kot sta »Gratta e vinci« (lani je igralo dve tretjini anketirancev) in Superenalotto (v letu 2009 je igralo več kot pol dijakov). Priljubljeni so tudi avtomati New Slot, ki jih je preizkusilo 36,7 odstotkov goriških dijakov (italijansko povprečje je 18 odstotkov). Čez 16 odstotkov mladih Goriča-nov ni v družinskem krogu nikoli povedalo, da je vložilo denar, ki ga je v večini primerov dobilo od staršev za vsakdanje potrebe, vložilo v igre na srečo. Mladi Go-ričani porabijo za igre na srečo okrog 30 evrov mesečno, italijansko povprečje pa je deset evrov. Anketa agencije ANSA ne nazadnje svetuje »zdravilo« proti odvisnosti od iger na srečo, in sicer branje. 65,4 odstotka mladih Goričanov, ki berejo veliko knjig, niso igre na srečo v letu 2009 nikoli zapeljale. gorica Brezplačni tečaj furlanščine Na sedežu furlanskega filo-loškega društva v Ulici Bellini v Gorici se bo februarja pričel začetni tečaj furlanščine. Prirejajo ga s podporo deželne agencije za furlanski jezik Arlef, na njem pa bo mogoče spoznati slovnico in fonetiko, hkrati pa tudi zgodovino in ljudske običaje furlanskega naroda. Obiskovanje tečaja je prosto in brezplačno, za vpis pa ni potrebno predhodno znanje furlanskega jezika. Tečaj bo potekal na sedežu filološkega društva; skupno bo trajal 24 ur, tako da bo dvanajst lekcij po dve uri. Srečanja bodo potekala ob ponedeljkih med 18. in 20. uro, začetek je predviden za 8. februar. Za informacije in vpisovanja je na voljo sedež furlanskega filološkega društva v Ulici Bellini (tel. 0481 533849; naslov elektronske pošte (gorizia@filo-logicafriulana.it). V novogoriške igralnice zahaja mnogo mladih Goričanov izlet - Tudi letos so se odpravili na ogled božičnih tržnic Sovodenjci na Bavarskem Na pobudo kulturnega društva Sovodnje so obiskali Nürnberg, Bamberg in Rothenburg Božični čas je za vse čas praznikov, daril in lepih trenutkov. Za Sovodenjce in za vse prijatelje kulturnega društva Sovodnje pa je ta tudi čas že tradicionalnega izleta na božične tržnice. Skupina izletnikov se je zbrala že šesto leto zapored, tokrat pa so si ogledali mesta severne Bavarske v božičnem sijaju. Letošnji izlet je bil nekoliko daljši, saj je trajal tri dni, med katerimi so obiskali srednjeveška mesta Nürnberg, Bamberg in Rothenburg. Ko so v nedeljo, 6. decembra, odpotovali izpred sovodenjskega kulturnega doma proti Nürnbergu, avtobus žal ni bil poln. Zaradi zdravstvenih težav se letos nekaj zvestih izletnikov ni moglo odpraviti na pot, druščina sedemintridesetih udeležencev pa je bila kot vedno izredno vesela. Ob odhodu je izletnike čakalo presenečenje, saj je jih je Miklavž obdaril s piškoti in rdečimi kapicami. Pot do cilja je bila kot predvideno kar dolga, toda smešnice, tombola in številni prigrizki so izletnikom krajšali čas na avtobusu. V Nürnberg so prispeli v zgodnjem popoldnevu in se takoj razpršili po mestu. Nenaklonjeno vreme jim ni dovolilo, da bi se sprehajali med božičnimi tržnicami, tako da so se številni zatekli v pivovarne ali v muzej starih igrač, ki predstavlja s svojimi punčkami, hiškami in vlakci pravi biser. Naslednjega dne so zgodaj zjutraj odpotovali proti Bambergu. Po enourni vožnji so dospeli v univerzitetno mesto, ki zaradi svojega srednjeveškega središča spada v Unescov seznam svetovne dediščine človeštva. V Bambergu je So-vodenjce čakalo presenečenje: zaradi goste megle, ki je trajala skoraj do poldne, ni bilo mogoče uživati v celoti barv in arhitekture znamenitosti mesta. Izletnike so vsekakor prevzele občinska palača, ki dobesedno visi na reki, barvane hiške vzdolž brega, imenovane male Benetke in dimljeno pivo, ki po mnenju večine ima okus po tirolskem »specku«. Pot je izletnike nato vodila v Rothenburg. Mesto je bilo za izredno presenečenje. Tržnice, izložbe, okrašene ulice, vse je prispevalo k izrednemu božičnemu vzdušju. Mesto so si ogledali skupaj z vodičko, ki jim je opisala njegovo zgodovino in skrivnosti v italijanskem jeziku, čeprav so se z Sovodenjski izletniki v Rothenburgu njo pogovarjali kar v hrvaščini. Njeni starši so bili namreč hrvaškega rodu in so se izselili zaradi iskanja zaposlitve v Nemčijo, kjer se je ona poročila z Japoncem. Pozno popoldne so Sovodenjci izredno zadovoljni in pozitivno presenečeni nad Rothemburgom stopili na avtobus in se podali v hotel v Nurnbergu. Zvečer so se vsi skupaj odpravili na večerjo v pivovarno v središču mesta. Ob »krieglu« dobrega nemškega piva in okusni pečenki so preživeli prijeten večer, s katerim so zaključili pester in izredno lep dan. Zadnji dan se je začel z vodenim ogledom Nurnberga. Avtobus je izletnike peljal vzdolž obzidja mesta vse do grada, ki stoji na gričku nad mestnim središčem. Od tu jih je vodička spremljala do hiše Al-brechta Durerja in nato do glavnega trga, kjer stojijo božične tržnice. Tu so se razšli in vsakdo je lahko preživel še zadnje ure v mestu in si tako ogledal tržnice, muzeje, cerkve in pivovarne. V zgodnjih popoldanskih urah, so se spet srečali pri avtobusu in odpotovali proti domu. S prihodom domov se je zaključil izlet in s tem prvi del sezone kulturnega društva Sovodnje. renče - Opekarna Zadovoljni kljub nižji prodaji Prodaja Goriških opekarn je bila lani nižja za 10 odstotkov, od tega na domačem trgu za skoraj 18 odstotkov. Glede na padec gradbenih del so z doseženimi prodajnimi rezultati zadovoljni; še posebej to velja za program kritine, kjer je dosežena prodaja za kar 11 odstotkov višja od leta 2008. Po besedah direktorja Goriških opekarn Jožefa Stibilja je bil poglavitni cilj poslovanja v letu 2009 usmerjen v zagotavljanje likvidnosti poslovanja in doseganje čim boljšega poslovnega rezultata. Z ukrepi za povečevanje prodaje, zniževanje vseh vrst zalog in terjatev, zniževanje stroškov ter omejevanje ostalih odlivov so uspeli celotne obveznosti znižati za okrog en milijon evrov ter preko celega leta zagotavljati dobro plačilno sposobnost. Zadovoljni so s prodajo zidnih blokov, ki so jo v lanskem letu povečali in 24-odstotni delež na domačem trgu v letu 2008 lani povečali na 27 odstotkov. Kar za 70 odstotkov pa se je povečala prodaja v Italijo, ki tako v celotni strukturi že dosega 16 odstotkov. Kljub vsem težavam so uspeli zmanjšati zaloge glede na leto poprej. V letošnjem letu v Goriških opekarnah načrtujejo za 30 odstotkov večjo proizvodnjo od lanske, od katere bo 58 odstotkov zidnih blokov in 42 odstotkov strešne kritine. Surovine imajo na glinoko-pu Okroglica dovolj, lani so uspeli pridobiti tudi koncesijo za njeno izkoriščanje do leta 2022. Kljub temu da so morali v lanskem letu skrajšati delovni čas zaposlenih, za kar so pridobili tudi državno subvencijo, ki so jo prelili v plače delavcev, pa zaposlenih niso odpuščali. V letu 2009 so število zaposlenih zmanjšali z 91 na 80, vendar izključno s predčasnim upokojevanjem, ukinitvijo zaposlitev za določen čas ter nenadomešča-njem delavcev. Tako jim je uspelo primerljive stroške dela znižati kar za četrtino. (sta) V Novi Gorici konec drsalne sezone Pokrito zimsko drsališče med Goriško knjižnico Franceta Bevka in novogoriškim gledališčem, ki je zaživela 10. decembra, je prejšnji konec tedna še zadnjič nudilo drsalne užitke pretežno otrokom in mladini. Kot so povedali v baru Center, kjer so drsališče ves ta čas vzdrževali in izposojali drsalke, je bil obisk nekoliko slabši kot pred enim letom, zato pa so zabeležili več drsanja željnih obiskovalcev iz sosednje Gorice. Na 25 metrov dolgi in deset metrov široki ledeni ploskvi v mesecu dni ni prišlo do nobene nesreče, največ obiskovalcev pa so imeli ob sobotah in nedeljah. Dodatnega spremljevalnega programa letos ni bilo, vsak, ki je za 1,50 evrov za neomejen čas najel par drsalk, pa je dobil brezplačno skodelico čaja. Na vprašanje, ali bodo naslednjo leto sredi decembra znova uredili drsališče, so v baru Center povedali, da je to odvisno od občine. Na novogoriški občini, kjer so za ureditev drsališča letos namenili slabih dvajset tisoč evrov, so pojasnili, da je bil letošnji obisk nekoliko slabši predvsem zaradi slabega vremena, sicer pa so načeloma pripravljeni tudi prihodnje leto poskrbeti za to, da bodo Novogoriča-ni in okoliški prebivalci v prazničnem času sredi mesta lahko uživali na ledu. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 16. januarja 2010 17 gorica - Oljka, SSk in DS sprašujejo župana Kaj bo v kasarnah? V občinskem proračunu in triletnem načrtu javnih del o prenovi poslopij ni ne duha ne sluha Kaj bo v kasarnah na Trgu Batti-sti in v ulici Duca D'Aosta, ki jih bo konjeniška brigada Pozzuolo del Friuli izpraznila in nato prodala? Tako se sprašujejo načelnik in podnačelnik svetniške skupine Oljke Federico Portelli in Silvan Primosig ter občinska tajnika Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in Slovenske skupnosti Julijan Čavdek. Po njihovih besedah v proračunu in triletnem planu javnih del, ki jih je pripravila uprava župana Ettoreja Ro-molija in o katerih bo v kratkem razpravljal občinski svet, o prodaji kasarn in o projektih za prenovo praznih poslopij ni ne duha ne sluha. »Ničesar ni mogoče izvedeti niti v zvezi z načrtom o odprtju jasli za vojake brigade Poz-zuolo, ki ga je napovedala odbornica Silvana Romano in ki bi bile odprte tudi zunanjim uporabnikom. V meglo je zavita tudi prihodnost drugih opuščenih kasarn. Pred enim letom so podtajnika na ministrstvu za obrambo Giuseppe-ja Cossigo naslovili prošnjo za uporabo kasarne Pecorari v Ločniku, odgovora pa na občini niso še prejeli. Podobno velja tudi za kasarno na Sabotinu, v kateri bi lahko uredili muzej,« pravijo Por-telli, Primosig, Cingolani in Čavdek in poudarjajo, da bi morali upravitelji sprožiti razpravo v zvezi z namemb- Kasarna v Ulici Duca dAosta bumbaca nostjo opuščenih kasarn, ne pa polemizirati v zvezi s prisotnostjo brigade Pozzuolo v Gorici. Župan Romoli je namreč včeraj opozoril, da je v mestu preveč pesimistov, ki so bili prepričani, da bo brigada Pozzuolo zapustila mesto. Do tega, kot je v četrtek pojasnil vrhovni po- veljnik italijanske vojske Giuseppe Va-lotto, ne bo prišlo, nad čemer izražajo zadovoljstvo tudi Portelli, Primosig, Cingolani in Čavdek. Po njihovih besedah je prisotnost brigade za mesto pomembna, sploh pa gre za petsto družin, ki so se dobro vključile v mestno življenje. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ČU: v soboto, 16. januarja, ob 20.45 predstava »Carrozze di III classe in coda. Storie e musiche erranti di viaggiatori fuori campo«; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481790470). U Kino Gledališče V KULTURNEM DOMU V GORICI bo prva predstava abonmaja komičnega gledališča Komigo 2010 v ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30, in sicer Ženske&moški.com v priredbi Špas teatra iz Mengeša; informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 048133288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. CTA (»Centro Teatro Animazione e Figure«) iz Gorice prireja v sklopu niza Zimski popoldnevi v sodelovanju s knjigarno LEG srečanja z naslovom Zimske zgodbe: danes, 16. januarja, ob 16.30 v prostorih knjigarne na Korzu Verdi 67 v Gorici bo na programu »Il gigante egoista« Oscarja Wildeja. Vstop je prost, potrebna pa je predhodna najava na tel. 0481537280 (urad CTA v Ul. Cappuccini 19/2 v Gorici); informacije na www.ctagorizia.it. NIZ VESELOIGER ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH: v nedeljo, 17. januarja, ob 17. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastop Kulturno umetniškega društva - igralske skupine Drežnica z igro Darija Foja Še tat ne more pošteno krasti. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 18. januarja, ob 21. uri predstava »Ben Hur«, igrajo Paolo Triestino, Nicola Pistoia, Elisabetta De Vito; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 17. januarja, ob 16. uri gledališka predstava za otroke med 5 in 11. letom starosti »Sto-ria di una gabbianella e del gatto che le insegno a volare« v izvedbi mladinskega odseka gledališke skupine La Piccionaia iz Vicenze; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽI- DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 18.15 - 21.15 »Avatar«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Io, loro e Lara«. Dvorana 3: 16.00 - 21.30 »Il riccio«; 18.00 - 19.50 »Hachiko - A dog's story«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Avatar«. Dvorana 2: 15.50 - 18.45 - 21.45 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 15.45 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Io, loro e Lara«. Dvorana 4: 16.00 - 20.00 - 22.00 »Soul Kitchen«; 18.00 »Il mondo dei replicanti«. Dvorana 5: 17.30 -19.50 »Il riccio«; 22.00 »Sherlock Holmes«. fi Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Fašizem in Slovenci, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane; do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. ~M Koncerti ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gori-zia classica«: danes, 16. januarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Fabrizia Romana; vstop prost. MEPZ IZ ŠTANDREŽA bo nastopil z božičnim koncertom v nedeljo, 17. januarja, ob 18. uri v cerkvi Sv. Andreja v Štandrežu. KONCERTNA SEZONA kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 29. januarja, ob 20.45 bo koncert ensembla Alterquartet; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, www.lipizer.it. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI Primorski dnevnik išče raznašalca za območje Dola Telefon: 0481-533382 - GORICA 040-7786300 - TRST sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo Ivan Trinko sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Grabizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Župančič v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, med 8.15 in 9.30; Fran Erjavec v Štandrežu v sredo, 3. februarja, med 8.45 in 10.15; Josip Abram v Pevmi v sredo, 27. januarja, med 8.45 in 10.15; Alojz Gradnik v Števerjanu v četrtek, 28. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, med 8.30 in 10. uro. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Oton Župančič v Gorici v sredo, 20. januarja, ob 18.30; Fran Erjavec v Štan-drežu v sredo, 3. februarja, ob 17.30; Josip Abram v Pevmi v ponedeljek, 25. januarja, ob 15. uri; Alojz Gradnik v Števerjanu v torek, 26. januarja, ob 16.30; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovensko osnovno šolo, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v četrtek, 11. februarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 21. januarja, med 10.45 in 11.30; v Ul. Max Fa-biani v Gorici v sredo, 3. februarja, med 10.30 in 11.30; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 5. februarja, med 10.30 in 11.30; v Krminu v torek, 2. februarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Brolo v Gorici v ponedeljek, 25. januarja, ob 16.30; v Ul. Max Fa-biani v Gorici v sredo, 27. januarja, ob 16. uri; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, ob 16. uri; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, ob 15.30; v Števerjanu v sredo, 3. februarja, ob 16. uri; v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovenski vrtec, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v sredo, 10. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisovali bodo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. ROK ZA VPIS V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL še ni bil uradno sporočen; po neuradnih informacijah naj bi bil odložen na marec. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bo uradni rok nemudoma sporočen. RAVNATELJI osnovnih in nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice su-plentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB sporoča, da bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 16. uri informativno srečanje za starše, ki nameravajo vpisati otroka v prvi letnik slovenskega vrtca v Romjanu; potekalo bo v prostorih vrtca v Ulici Fratelli Cervi v Ronkah. M Izleti Jj Obvestila mocrazia della Terra«. V nedeljo, 17. januarja, ob 11. uri bo potekal laboratorij za otroke med 7. in 11. letom starosti o znanstveniku Edisonu. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo v torek, 19. januarja, ob 19. uri predstavitev fizičnega in spletnega arhiva video umetnost v slovenskem prostoru - Postaja DIVA. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 3201817913. PRODAM dva meseca stare lovske pse pasme »breton espaniel«. Tel. št. 0481-882421. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalnici in dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža. Cena 140.000,00 evrov. Tel. št. 328-8872507. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, 1200 kv m ca. z - ali tudi brez - odobrenim gradbenim načrtom za dve stanovanji, vsako po 200 kv m ca. prodajam v občini Doberdob; tel. 335-5379810. Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. Prispevki UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v Venzone, Gemono in San Daniele v soboto, 6. marca, na dan žena; informacije in vpisovanje po tel. 048178000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš). Ob 10. obletnici smrti dragega moža in očeta Marja Lakoviča darujejo žena Milica ter sinovi David, Dimitri in Danjel 100 evrov za društvo krvodajalcev iz Doberdoba. Pogrebi KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pu-starje, ki bi radi sodelovali na sovo-denjski povorki, naj se do sobote, 23. januarja, prijavijo po tel. 3387956855 (Erika). SPDG obvešča, da bo avtobus v nedeljo, 17. januarja, odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred Espomego (Ul. della Barca v Gorici). Priporoča se točnost. V STARI CERKVICI V SELCAH so do nedelje, 17. januarja, v popoldanskih urah (od 14.30 do 17. ure) na ogled premikajoče se jaslice, ki jih družina Gon iz Ronk postavlja že od leta 1981. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 21. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 16. januarja, ob 16. uri bo Giuseppe De Marco predstavil svojo knjigo »Buen vivir. Per una nuova de- DANES V GORICI: 9.00, Rossana Mi-ceu iz splone bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 10.30, Elisa Go- deas na pokopališču. DANES V VILEŠU: 11.00, Elena Gerin vd. Billiato (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 25/a ERG - Ul. Aquileia 35 FOLJAN-REDIPULJA TOTAL - Ul. Pietro Micca 15 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 1 8 Sobota, 16. januarja 2010 trst - Jutri v stolnici sv. Justa Božični koncert v organizaciji ZCPZ Prve besede ene od najbolj priljubljenih božičnih pesmi, Glej zvezdice božje so tudi naslov izvirnega programa letošnjega božičnega koncerta, ki ga Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta prireja v stolnici sv. Justa. Pevski popoldan se vsako leto predstavlja v novi preobleki s programi, ki skušajo vrednotiti predvsem slovensko literaturo in krajevne izvajalce. Zborovodja in skladatelj Adi Da-nev spada med uglednejše tržaške glasbene ustvarjalce, ki so se z vidnimi poklicnimi dosežki uveljavili v širšem, mednarodnem prostoru in ima sploh posebno mesto v naši skupnosti, odkar se je po upokojitvi začel angažirati za širitev pevske kulture tudi v domačih, ljubiteljskih krogih. Z izdajo knjige, pisanjem skladb, vodenjem seminarjev, delom s krajevnimi zborovskimi sestavi in solopevci se Danev trudi za utrjevanje prave zavesti o umetniški vrednosti pevske dejavnosti na osnovi svojih prestižnih izkušenj s protagonisti mednarodnih opernih scen. Letos bo Danev protagonist tradicionalnega dogodka ne samo kot zborovodja, temveč v večstranski vlogi skladatelja, aranžerja, izvajalca in avtorja zamisli. Projekt je nastal na pobudo častnega predsednika ZCPZ Zorka Hareja, program koncer- ta pa je v celoti sestavil Danev, ki je upošteval slovensko in mednarodno literaturo in je glasovom mladih in odraslih pevcev ter solistov dodal še podporo instrumentalne skupine. Med glasbenimi točkami bo program dopolnila še beseda recitatorja Aleksija Pregarca. Pomembno vlogo bo imel Mešani mladinski zbor Trst, ki je na poseben način povezan z zborovodjo in skladateljem zaradi pogostih izvedb njegovih del in zaradi sodelovanj pri projektih, ki vrednotijo Danevovo skladateljsko žilico. Zborovodkinja Aleksandra Pertot je s svojimi pevci pripravila program skladb Zorka Hareja, Aleksandra Vo-dopivca in samega Daneva oz. Ivana Kranjčeva. Kot solista bosta nastopila sopra-nistka Krisztina Nemeth in baritonist Damjan Locatelli, priložnostni zbor pa bo okrepil zborovsko zasedbo pri skladbah Hectora Berlioza in Georga Frie-dricha Handla. Za instrumentalno spremljavo in izvedbo uvodne točke je zadolžen goriški orkester Arsatelier. Solista bosta violončelist Aleksander Sluga in violinist Marko Kodelja. Pri krstni izvedbi pastorale pa bo nastopil dudar Janez Jocif. Koncert se bo pričel ob 16. uri. (ROP) rim - Gledališče Eliseo Poklon kritiku Tulliu Kezichu Kulturno združenje Artisti Riuniti s sodelovanjem tržaškega gledališča La Contrada prireja večer posvečen znanemu tržaškemu filmskemu kritiku in avtorju Tulliu Kezichu, ki nas je pred nekaj meseci zapustil. Jutri ob 20.45 bo v gledališču Eliseo v Rimu prireditev z naslovom »Una festa per Tullio. Kezich autore di teatro -Praznik za Tullia. Kezich gledališki avtor«, namenjeno prijateljem in bivšim sodelavcem pokojnega novinarja. Na odru Elisea se bodo s prebiranjem odlomkov vrstili umetniki, ki so z njim sodelovali, med katerimi tudi Ariella Reggio (na sliki), ki bo prebrala nekatere odlomke iz dela Italo Svevo genero letterario, ki ga je Kezich napisal izrecno zanjo. V spo- min na dolgo Kezichevo kariero se bodo srečanja udeležili tudi nekateri slavni gledališčniki, kot so Massimo Dapporto, Antonello Fassari, Alessandra Levantesi, Maurizio Scaparro in Luciano Virgilio. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Rossetti Danes, 16. januarja ob 16.00 in ob 20.30 / Astrid Lindgren: »Pippi Calzelunghe«. Režija in koreografije: Fabrizio Angelini. / Ponovitve: v nedeljo, 17. januarja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Danes, 16. januarja ob 20.30 / George Bernard Shaw: »La professione della si-gnora Warren«. Režija: Marco Bernardi. Nastopajo: Patrizia Milani, Carlo Simoni in Andrea Castelli. / Ponovitve: v nedeljo, 17. in v torek, 19. ob 16.30, od srede, 20. do sobote, 23. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. januarja ob 16.30. Jutri, 17. januarja ob 11.00 / Pod sklopom, "Ti povem eno zgodbo": »Cani, gatti e bambini«. V ponedeljek, 18. januarja ob 17.30 / Pod sklopom, "Ti povem eno zgodbo": »Delitto all/isola delle capre« nastopa gledališče A Leggio. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 26. januarja ob 20.45 / Luca Zingaretti: »La sirena«. / Ponovitve: v sredo, 27. januarja ob 20.45. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 18. januarja ob 20.30 / v okviru »Komigo 2010«, Špasteater predstavlja komedijo »Ženske&mo-ški.com«. Režija: Boris Kobal. V torek, 2. februarja ob 20.30 / v okviru »Komigo 2010« Avtor in igralec Andrej Rozman - Roza: »Passion de Prescheren«. Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481.33288. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 4. februarja ob 20.00 / »Duohtar pod mus«. PIRAN Gledališče Tartini Danes, 16. januarja ob 11.00 / Dim Zupan in Zvone Šedlbauer: »Deklica za ogledalom«. Režija: Yulia Rochina; nastopajo: Maruška Kink, tina Vrbenjak, Mirel Knez, Aljaž Tepina in Brane Grubar. LJUBLJANA SNG drama Veliki oder V petek, 22. januarja ob 20.00 / Thomas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. Danes, 16. januarja ob 19.30 / BernardMarie Koltès: »Roberto Zucco«. / Ponovitve: v sredo, 20. januarja ob 20.00 V sredo, 20. januarja ob 11.00 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V četrtek, 21. januarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha« V soboto, 23. januarja ob 11.00 / Christopher Marlowe: »Edvard in drugi«. / ob 20.00 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. Mala drama Danes, 16. januarja ob 20.00 in ob 21.45 / Julijan Barnes: »Prerekanja«. / Ponovitve: v sredo, 20. jaunarja ob 19.30. V torek, 19. januarja ob 20.00 in ob 21.30 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V četrtek, 21. januarja ob 17.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II / Igra«. V petek, 22. januarja ob 17.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 23. januarja ob 17.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V torek, 19. januarja ob 16.00 in ob 19.30 / Stein, Bock, Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 20. januarja ob 19.30 / Bra-nislav Nušic: »Gospa ministrica«. V četrtek, 21. januarja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: v petek, 22. ob 19.30, od ponedeljka, 25. do srede, 27. ob 19.30 ter v petek, 29.in v soboto 30 januarja ob 19.30. V soboto, 23. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v četrtek, 28. januarja ob 11.00. Mala scena V petek, 22. januarja ob 18.00 / Peter Rezman: »Skok iz kože«. / Ponovitve: v ponedeljek, 25. ob 20.00 in v soboto, 30. januarja ob 19.30. V ponedeljek, 8. januarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. / Ponovitve: v četrtek, 28. januarja ob 20.00. V sredo, 20. januarja ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V petek, 22. jauarja ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00 in v sredo, 27. januaraja ob 18.00. Šentjakobsko gledališče Danes, 16. januarja ob 18.00 / M. Grgic: »Zbudi se Katka« (komedija), režija: Boris Kobal / Ponovitve: v petek, 22. januarja ob 19.30. V četrtek, 21. januarjka ob 19.30 / Woody Allen: »Bog« (komedija), režija: Gašper Tič. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 22. januarja ob 20.30 / G. Donizetti: »Maria Stuarda«. / Ponovitve: v soboto, 23. ob 17.00, v nedeljo, 24. ob 16.00, od torka, 26. do petka, 29. ob 20.30 ter v soboto, 30. januarja ob 16.00. PRIREDITVE Dvorana Victor de Sabata V četrtek, 21. januarja ob 18.00 / »Ma-dama non spero altro regno«. Nastopa Sara Alzetta. TRŽIČ Občinsko Gledališče Danes, 16. januarja ob 20.45 / Nastopajo: Modena City Ramblers, Bruno Cappagli, Anna Sacchetti. V četrtek, 21. januarja ob 20.45 / »Flor de fado«. Nastopajo: Mafalda Arnauth, Luis Guerrero - portugalska kitara, Antonio Neto - akustična kitara, Fernando Costa - akustični bas. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 18. januarja, ob 20.30 / v sklopu koncertne sezone bo koncert priznanega dekliškega zbora Carmina Slovenica iz Maribora s koncertnim projektom »Na juriš - In the Mood. Od koračnic do swinga«; informacije in rezervacija vstopnic v jutranjih urah (tel. 0481-531445 in info@kclbratuz.org). RONKE Rock Club(ul. Tamburin) V četrtek, 21. januarja ob 20.00 / »Fu-neral nation tour«. Nastopajo: Marduk, Vader, Mistic Scum in Sinhate. _SLOVENIJA_ SEŽANA MC Podlaga Danes, 16. januarja ob 22.30 / Nastopata skupini: »Trdoživi« (hard - core / punk) in Sensation« (crossover). PIRAN Gledališče Tartini V soboto, 23. januarja ob 19.30 / »Senca tvojega psa«. Nastopajo: Branko Završan - vokal; Uroš Rakovec - kitara; Žiga Golob - kontrabas in Kru-noslav Levačič - bobni. V sredo, 27. januarja ob 20.00 / Nastopa: Gwen Huges. Nastopajo še: Mirko Cisilino - trobenta; Marko Črnec - klaviature; Marco Steffe - kitara in vokal; Giovanni Toffoloni - bas; Tomi Purich - bobni, bandleader ter člani Big band Grosuplje - brass sekcija. V soboto, 30. januarja ob 17.00 / »Muca copatarica«. Nastopa Plesni Teater Ljubljana. Režija: Petra Pikalo. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 16. januarja ob 19.00 Gallusova dvorana / Jacques Offenbach: »Renske nimfe«. Režiser: Manfred Schweig-kofler; dirigent: Marko Gašperšič. Solisti: Martina Zadro, Urška Žižek, Elena Dobravec, Mirjam Kalin, Branko Robinšak, Ivan Andres Arnšek, Jože vi-dic, Saša Čarno, Slavko Sekulic. Nastopajo tudi solisti, operni in baletni zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V ponedeljek, 18. januarja ob 20.00 Linhartova dvorana / Alfred de Musset: »Lorenzaccio«. Koreografija: Jochen Ulrich; glasba: Aleksander Balanescu. V torek, 19. januarja ob 19.30 Sloven- ska filharmonija / Nastopata Ian Bo-stridge - tenor in Julius Drake - klavir. Hala Tivoli V ponedeljek, 25. januarja ob 21.00 / Nastopa Michael Bolton. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: do 10. februarja 2010 je na ogled razstava Tanje Kralj »Mandale«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 18. ure. Umetniška galerija S. Giusto (ul. Con-ti št.1): do 13. januarja je na ogled razstava novejših del na papirju Jasne Merku. Urnik: od ponedeljka do petka od 18.00 do 20.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do konca januarja je na ogled razstava mozaikov »Kraški in istrski motivi« Megi Uršič Calzi. Možnost ogleda v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: v četrtek, 14. januarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Razstavo bosta predstavila Iztok Durjava in Jože Dežman, za glasbeni poklon bo poskrbel MePZ Lojze Bratuž; na ogled bo do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Dante Fornasir, ingegnere. Cervignano del Friuli 1882-1958«; do 30. januarja. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in -/ 18.30, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah zaprto. Galerija Kulturnega doma: do 29. januarja je na ogled fotografska razstava Ivana Šprajca pod naslovom: »Kultura Majev«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: je na ogled razstava del 7. mednarodnega fotografskega srečanja »Castrumfoto 09 - Podobe tradicije«. Svoja dela, nastala na srečanju, ki je potekalo v Ajdovščini in njeni okolici med 11. in 14. junijem, predstavljajo fotografinje in fotografi iz Italije, Avstrije in Slovenije: Sara Occhipinti, Enzo Te-deschi, Branko Lenart, Špela Volčič, Martina Kofol, Leo Caharija, Primož Brecelj, Andrej Perko in Damjan Vidic. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Mala galerija): Do 17. januarja je na ogled fotografska razstava Rajka Bizjaka pod naslovom: Zvezdni prah - inkarnacije«. Cankarjev dom (Prvo preddverje): je na ogled razstava članov Društva oblikovalcev Slovenje, pod naslovom: »Oblikovanje za branje«. Ogled je možen do 2. februarja. Cankarjev dom (Mala galerija): V sredo, 20. januarja bo otvoritev fotografske razstave Petara Dabaca pod naslovom: »Pisma Maji«. Ogled bo možen do nedelje, 14. februarja. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Kino Šiška: v sredo, 20. januarja ob 19.00 bo otvoritev fotografski projekt: »Otroci Evrope (Children of Europe)«. V projektu sodelujejo fotografi Jure Breceljnik in Petro Giodani. w 307 Sobota, 16. januarja 2010 RUBRIKE Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik alpsko smučanje - 46. Zlata lisica na mariborskem pohorju Ob Tini Maze tudi 16-letna Novogoričanka Mazejeva brani lansko zmago - Ana Bucik (SK Gorica) nasledila Jureta Franka superkombinacija - Američan še ni za staro šaro V Wengnu najhitrejši Bode Miller Od Slovencev do točk le Šporn MARIBOR - Na 46. Zlati lisici, tekmovanju alpskih smučark za svetovni pokal na mariborskem Pohorju, bo danes Tina Maze branila veleslalomsko zmago, veliko pa pričakuje tudi od jutrišnjega slaloma. Mazejeva je bila še včeraj na treningu v Maria Almu v Avstriji in se ni udeležila novinarske konference ostale slovenske reprezentance. Ta je bila potem, ko so ostale Slovenke preizkusile pohorsko strmino. »Odločili smo se, da naša ekipa ostane še en dan v Avstriji zaradi treninga. Mislim, da je bilo prav, da sem ostala. Občutki so boljši in imela sem že solidne zavoje. Zato sem zelo zadovoljna z današnjim (včerajšnjim op. ur.) treningom. Mariborsko Pohorje dobro poznam, večkrat sem tam že smučala. Želim si, da bi ponovila dobre vožnje, s katerimi sem bila doslej zelo visoko, čeprav danes na progi nisem vadila. Pomemben pa bo jutrišnji ogled podlage, zavojev in postavitve,« je med potjo v štajersko prestolnico povedala Mazejeva, ki je bila na Zlati lisici prva leta 2005 in 2009, leta 2002 pa je bila druga. (STA) ANA BUCIK - Smučarski klub Gorica se po dolgih letih vrača v svetovni smučarski pokal. Odkar je barve goriškega smučanja zastopal legendarni Jure Franko in je veliko generacij goriških smučarjev zaman skušalo doseči njegove rezultate, je zdaj »prišel čas, da vam spet ponudimo spektakel v samem svetovnem pokalu. Dočakali smo trenutek, v katerega smo goriški smučarji verjeli,« so včeraj sporočili iz novogoriške-ga smučarskega kluba, ki se zadnja leta ponaša predvsem z obetavnimi uspehi 16-let-ne Novogoričanke Ane Bucik. Prav po njeni zaslugi bo Goriška na najvišji, svetovni ravni alpskega smučanja ponovno lahko navijala za »svojega oz. svojo«. Ta konec tedna se bo namreč na tradicionalni, letos 46. Zlati lisici, tekmi svetovnega pokala za smučarke na mariborskem Pohorju, pridružila peterici slovenskih smučark kot najmlajša med njimi in »uresničila svoje, kakor tudi sanje vseh v Smučarskem klubu Gorica,« je ob tem, za novogoriško smučanje še enem zgodovinskem dogodku povedal predsednik kluba in tudi Anin oče, Marko Bucik. (tb) WENGEN - Ameriški alpski smučar Bode Miller (na posnetku ANSA) je v finalu včerajšnje tretje superkombinacije svetovnega pokala v Wengnu ubranil vodstvo s prve proge in vpisal svojo prvo zmago v tej sezoni. V cilju je ugnal Švicarja. Carlo Janka (+0,37) je bil drugi, Silvan Zur-briggen (+0,42) pa tretji. Od četverice Slovencev je točke osvojil Andrej Šporn s 17. mestom (+2,95).Gre za najboljšo uvrstitev Slovenca v tej disciplini v svetovnem pokalu to zimo. Šporn je bil sicer po smuku četrti. Andrej Jerman, ki je bil na smukaškem treningu na progi Lauberhorn odličen, je tokrat razočaral s končnim 32. mestom (+5,14) ter znova ni osvojil točk v tej disciplini. Andrej Križaj in Gašper Markič sta odstopila na drugi progi. Na prvi progi, kombinacijskem smuku, je bil Križaj 39., Markič pa 53. Južni Ti-rolec Christof Innerhofer je osvojil 10. mesto. Ameriški zvezdnik Miller je osvojil sploh prvo zmago v svetovnem pokalu po osvojenem prvem mestu na smuku marca 2008 v Kvitfjellu in to po tem, ko je že resno razmišljal, da bi smuči postavil v kot. Skupno je 32-letni zvezdnik v svetovnem pokalu zbral že 32 zmag. Miller je v Wengnu dokazal, da še ni za v staro šaro. Na prvi progi, superkom-binacijskemu smuku, je bil najhitrejši, tudi ko je zamenjal smukaške za slalomske smuči, pa se je najbolje znašel in ubranil vodstvo ter premagal lanskega zmagovalca te preizkušnje švicarskega zvezdnika Janko. Klasični smuk v Wengnu Millerju sicer zelo leži, lani je prav na zahtevni progi Lauberhorn osvojil drugo mesto, leta 2008 in 2007 pa je zmagal. coni - Po katastrofalnem potresu Enominutni molk za žrtve na Haitiju RIM - Italijanski olimpijski komite CONI je sporočil, da se bodo ta konec tedna vsi športniki z enominutnim molkom spomnili na številne žrtve katastrofalnega potresa na Haitiju. Predsednik Gianni Petrucci je obenem obljubil finančno pomoč za popotresno obnovo. RALI DAKAR - Na vzdržljivostnem reliju Dakar so dirkači včeraj opravili s 13., predzadnjo etapo. V skupnem seštevku je v vodstvu med avtomobilisti ostal Španec Carlos Sainz (Volkswagen), a se mu je so-tekmovalec v ekipi Katarec Nasser Al-At-tiyah približal na manj kot tri minute zaostanka. Reli se bo v danes končal v Buenos Airesu. Etapna zmaga na 13. etapi, 368 km dolgi preizkušnji od San Rafaela do Santa Rose, je šla v roke najboljšemu vozniku BMW-ja Francozu Stephanu Peter-hanslu. A dogajanje je zasenčil spor v ekipi Volkswagna. Sainz je imel pred današnjo etapo pet minut naskoka pred Katar-cem, ta pa ga je danes premagal, končal na drugem mestu in prednost zmanjšal le na dve minuti in 48 sekund. Toda španski dirkač ga je po etapi obtožil, da je med prehitevanjem enega od motociklistov katarski voznik trčil vanj, nato pa ga še ne-športno zadrževal za sabo. Nasprotno pa je Al-Attiyah menil, da je za incident kriv Sainz, ker se ni pravočasno umaknil. Pri motociklistih je bilo bolj mirno. Norvežan Pal Ullevalseter (KTM) je slavil etapno zmago, ki ga je potisnila sna skupno drugo mesto. V skupnem seštevku je trdno v vodstvu Francoz Cyril Despres (KTM). AFRIŠKI POKAL - Izid: Slonokoščena obala - Gana 3:1. DRŽAVNI POKAL - Včeraj so določili datume četrtfinalnih tekem nogometnega državnega pokala: Fiorentina -Lazio (20.1.), Roma - Catania (26.1.), Milan - Udinese (27.1.), Inter - Juventus (28.1.). Pri Interju niso bili zadovoljni, saj bodo na San Siru igrali le dan za Milanovo tekmo, potem ko bo - tako pravijo - igrišče pokvarjeno. TENIS - Peta nosilka teniškega turnirja WTA v Sydneyju z nagradnim skladom 600.000 dolarjev Rusinja Jelena De-mentjeva je v finalu zlahka s 6:3 in 6:2 premagala prvo nosilko Američanko Sereno Williams. Slednja je tako izgubila le tri dni pred začetkom prvega letošnjega turnirja za grand slam, odprtega prvenstva Avstralije, na katerem bo branila naslov. BIATLON - Švedske biatlonke Elisabeth Hôgberg, Anna Carin Olofsson-Zidek, Anna Maria Nilsson in Helena Jonsson so zmagovalke včerajšnje štafet-ne preizkušnje svetovnega pokala v Ruh-poldingu. Druge so bile Rusinje, tretje pa Norvežanke. Slovenke zaradi Bolezni Teje Gregorin niso nastopile. košarka - A1 -liga Sani Bečirovič še za peti italijanski klub Podpisal je pogodbo z milanskim prvoligašem AJ LJUBLJANA - Nekdanji košarkar Union Olimpije Sani Bečirovič, ki je ljubljanski klub zapustil pred dnevi, se podaja na Apeninski polotok, kjer bo igral za AJ Milano. Za 28-letnega branilca je to že peti italijanski klub, oziroma deseti v karieri. AJ Milano je izpadel iz evrolige, v državnem prvenstvu pa je ta čas na tretjem mestu. V tej sezoni evrolige je za Union Olimpijo zbiral 12,9 točke in 3,3 podaje na tekmo, v ligi NLB pa 12,9 točke in 3,9 podaje na tekmo. Tržaški Acegas Aps gosti Fidenzo Tržaški AcegasAps bo jutri gostil ekipo Siram iz Fiden-ze, ki ima trenutno enako število točk kot Tržačani (10). Kljub finančnim težavam, je emilijsko društvo naposled sestavilo dovolj solidno ekipo, ki je predvsem na domačem igrišču, kjer je dosegla vseh pet dosedanjih zmag, precej nevarna. Aduta sta Goričan Patrick Nanut (bek, 193 cm, skoraj 17 točk na tekmo) in Furlanetto (197 cm, bek, skoraj 10 točk na tekmo), pod košem pa razpolaga ekipa kar s tremi igralci: to so Marchet-ti (center, 206 cm), Lorenzetto (203 cm, center) in Magro (208 cm, krilo-center). Med mlajšimi se tačas uveljavljata natura-lizirani Srb Marko Mičevič (letnik 1989) in Bonacini (20 let, 190 cm, organizator igre, na zadnji tekmi je dosegel 18 točk). Prav ta teden pa je društvo od Castelfiorentina najelo še mladega Lotticija (letnik 1991, 192 cm, bek). AcegasAps si seveda ne more privoščiti novih spodrsljajev, obenem se pa mora maščevati za poraz iz prvega dela (84:73). Prerdvidoma bosta odsotna ali ne bosta mogla dati običajnega doprinosa poškodovana Marisi in Cigliani, kljub temu pa ima ekipa dovolj kakovostnih igralcev, da lahko brez večjih naprezanj zmaga. Napoved za zmago: AcegasAps 70%, Siram 30%. Marko Oblak nogomet - A in B-liga Pri Udineseju in Triestini trepetajo MILAN NAPADA, INTER SE BRANI - V prejšnjem krogu je padla odločitev, da bo letošnji »scudetto« znova romal v lombardsko prestolnico, saj sta ostala v igri za naslov le še Milan in Inter. Inter ima trenutno osem točk prednosti pred mestnim tekmecem, a Milan mora odigrati še zaostalo srečanje. Veliko več o tem, kdo bo italijanski prvak, bomo zvedeli čez teden dni, ko je na sporedu mestni derbi, do takrat pa je cilj Milana zmanjšati zaostanek za Mourinhovimi varovanci. In v tem krogu se črnorde-čim ponuja ta možnost, saj imajo nekoliko lažji spored. Inter bo že drevi (ob 20.45) igral v gosteh proti Bariju trenerja Venture. Za mnoge je bil Bari med kandidati za izpad, vendar odlična igra je moštvu iz Apulije omogočila, da se je kmalu zasidral v zlati sredini lestvice in ima zdaj kar 12 točk prednosti nad 18. uvrščeno Catanio. Milan bo igral šele jutri, ko bo že vedel za izid mestnega tekmeca. Siena se po samih sedmih dneh vrača na San Siro. Proti Interju se je Malesanijevemu moštvu najprej zmaga in nato točka izmuznila v sodnikovem podaljšku; bomo videli, če bodo Toskanci tokrat uspešnejši. BOJ ZA TRETJE MESTO - Po zadnjih neuspešnih nastopih Juventusa se je vnel hud boj za preostali mesti v ligi prvakov med petimi ekipami, ki lahko ciljajo vsaj na četrto mesto. Sicer med tednom je Napoli gladko izgubil v italijanskem pokalu, a v prvenstvu je od Maz-zarrijevega prihoda še nepremagan. Jutri bo v večernih urah na San Paolu gostil Palermo, ki ima le tri točke manj na lestvici in je ravno tako pozitivno občutil zamenjavo na klopi in prihod Delia Rossija. Trener Juventusa Ciro Ferrara si je po zmagi v pokalu nekoliko oddahnil, čeprav bi nov poraz (stara dama igra jutri v Veroni proti trdoživemu Chievu) znova vnel govorice o možni zamenjavi trenerja. Najbolj se govori o Hiddinku, selektorju ruske reprezentance, ki pa se ni ravno izkazala na dodatnih kvalifikacijah za SP, ko jo je mala Slovenija izločila. Brez osmih igralcev, med drugim napadalcev Iaquinte, Tre-zegueta in Amaurija, bo Ferrara moral nujno zaupati Del Pie-ru in mlademu Immobileju. Na zmago računata tudi Roma in Fiorentina, ki gostita Genoo oziroma Bologno. PRI UDINESEJU TREPETAJO - Za Udinese je v prvenstvu kot cilj ostal le obstanek v ligi. De Biasijeve varovance čaka v tem krogu trdo delo, saj odhajajo v Parmo. De Biasi mora čim prej urediti obrambo, ki zadnje čase prejema preveliko število zadetkov. Zlasti Zapata je doslej nekoliko razočaral. FANTANOGOMET - Vratar Mrchetti (Cagliari) ima dobre možnosti, da zaključi tekmo nepremagan, v obrambi je prava četverica Chiellini (Juventus), Kroldrup in Felipe (oba Fiorentina) ter Astori (Cagliari), na sredini bi lahko zaupali Donatiju (Bari), Ekdalu (Siena) in Perrotti (Roma). V napadu je Maccarone (Siena) v izredni formi, Del Piero (Juventus) je med tednom dosegel prva dva gola na uradnih tekmah, Floccari pa v Laziovem dresu ni še razočaral. NOGOMETNE STAVE - Sicer nekoliko bolj tvegano, a zato tudi donosnejše, je staviti na neodločen izid med Barijem in Interjem, ki je vreden kar 3,30. Bari bi pred domačo publiko znal presenetiti. Drugače lahko stavite na zmage Cagliarija (1,80), Fiorentine (1,50), Milana (1,25) in Sampdorie (1,75), ter na vsaj dva dosežena gola na tekmah Cagliari - Li-vorno (1,35), Chievo - Juventus (1,34) in Milan - Siena (1,20). V B-ligi je skoraj vsaka napoved tvegana; kljub zadnjim neuspehom je Triestina v prednosti (2,00) nad Mantovo (4,00). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Cagliari -Livorno 3:1, (ob 20.45) Bari - Inter 1:1, jutri (ob 15.00) Atalanta - Lazio 1:1, Chievo - Juventus 1:2, Fiorentina - Bologna 2:0, Milan - Siena 4:1, Parma - Udinese 2:2, Roma - Genoa 2:1, Sampdoria - Catania 1:0, (ob 20.45) Napoli - Palermo 2:1. TRIESTINA - V četrtek je Triestina predstavila prvo okrepitev zimskega prestopnega roka, Cristiana Pasqua-ta. Mladi napadalec bi lahko krstni nastop opravil že danes, saj ima trener Somma kar nekaj težav z napadalci in številne poškodovane igralce. Nikoli kot tokrat je težko napovedovati začetno postavo Triestine. Somma je med tednom preizkušal skoraj vse igralce in tudi razne vrste postavitev. Bolj verjetno je, da bosta tokrat Godeas in Della Rocca igrala skupaj, kar pomeni, da se bo trener Triestine odpovedal utečenemu 4-2-3-1. Mantova ima na lestvici pet točk manj od Trža-čanov in v boju za obstanek nujno potrebuje točke. Varovanci trenerja Serene niso več tista ekipa, ki je nekaj let zapored naskakovala napredovanje v A-ligo. Predsednik Lo-ri je znižal ekonomsko podporo društvu in tudi cilji so trenutno drugačni. Večina igralcev je že dosegla višek kariere in zdaj začenjajo kazati znake starosti. Kljub temu lahko Locatelli, Spinale in Carrus še presenetijo, tako da bodo morali igrati Tržačani zelo pazljivo. (I.F.) Verjetna postava Triestine: Agazzi, DAmbrosio, Cot-tafava, Brosio, Sabato, Gorgone, Pani, Cossu, Testini, Della Rocca, Godeas. Sodil bo Celi iz Campobassa, v prvem delu se je tekma zaključila 0:0. / 2 0 Sobota, 16. januarja 2010 SPORT odbojka - Drevi v Trstu deželni derbi Televita 2010 proti Lavrenčičevemu VBU Goričan igra v Vidmu na centru - V postavo se kot libero vrača A. Peterlin Korektor Corazza nima več težav s kolenom in bo danes lahko igral kroma V tržaški športni palači se danes ob 20.00 obeta zanimivo srečanje med Televito Trieste vol-leyem 2010 in VBU-jem. Deželni derbi B2-lige bo za obe ekipi izjemno pomemben: Televita 2010 bi z zmago in vsemi razpoložljivimi točkami (in ob porazu Sisleya Treviso) prešla na varno mesto na lestvici. Tačas je še »odeta« v rdečo barvo, torej bi v primeru, da bi se prvenstvo zaključilo zdaj, izpadla iz B2-lige. Prav tako je današnje srečanje izjemnega pomena za VBU, ki je ta teden na 12. mestu z 9 točkami. V primeru zmage bi Videmčani prekosili Televito 2010 in torej zapustil spodnji del lestvice. »Rdeče« cone izpada se vsekakor niti s tremi točkami ne bi izognili, kljub temu pa bi ekipa, ki je doslej zbrala le tri zmage (zmagala je proti Si-sleyu, Metalsider Trentu in Loreggi) in devet porazov, nekoliko zadihala. Pri VBU-ju igra tudi letos slovenski napadalec Luka Lavrenčič. Videmski klub je bil po lanskem izpadu ponovno vključen v B2-ligo. Luka meni, da je igralski kader v primerjavi z lanskim vsekakor soliden, »ekipi pa manjkata karakter in motivacija.« Začetek sezone je bil dober, v prvenstvu (cilj je le obstanek v ligi) pa se ni izšlo vse po načrtih: »Zvrstile so se številne poškodbe ključnih igralcev, kar je bržkone vplivalo na našo predstavo. Začeli smo z zmago proti Loreggi in osvojili točko proti Sarmoli, nato pa smo presenetili še proti Trentu. Po tisti zmagi pa so se začele težave. Opažam, da nimamo kontinuitete: zaradi poškodb in odločitev trenerja igramo vsako tekmo z drugačno postavo. Nismo še popolnoma uigrani,« je povedal Lavrenčič, ki je na začetku sezone igral na korektorju, po saniranju poškodbe pa igra na centru. »Konec novembra sem si na tre- ningu poškodoval ramo in zato miroval skoraj mesec dni. Zdaj igram na centru; izmenično se vrstim z Vidottom, drugi bloker pa je Ruggero, saj je standardni center Menegazzo (lani je igral v B1-ligi pri Bibioneju) poškodovan.« Tekmo proti Televiti 2010 pripravlja VBU že dva tedna. Najbrž se bo tržaški trener Paolo Cola odločil za naslednjo postavo: podajal bo Tržačan Paron, korektor bo Iaccarino, na krilu bosta igrala Guglione in Celeddoni, na centru pa Ruggero in Vidotto ali Lavrenčič. »Tačas igramo z mlado postavo, starejši igralci pa so na klopi. Ker trener večkrat spreminja postavo, v bistvu ne vem, ali bom jutri (danes op.a.) igral ali ne,« je še dodal Lavrenčič. V postavi Televite bo najbrž danes nekaj novosti. Vse kaže, da bo Ambrož Peterlin spet na razpolago trenerju Drasiču. Igral naj bi v vlogi libera, na krilu pa bo kot v prejšnjih krogih igral Vasilij Kante. Christian Corazza je saniral poškodbo kolena, tako da bo lahko spet stoodstoten v napadu. Odsoten bo torej samo Vatovaz. (V.S.) balinanje - Deželna C-liga Ali se bosta v dodatni tekmi za obstanek srečala Gaja in Portuale? Danes se bo končal redni del balinarskega prvenstva deželne C-lige. Usoda gropajsko-padriške Gaje je bila zapečatena že krog pred koncem, po današnjih srečanjih B skupine pa bomo dobili njenega nasprotnika, s katerim se bo pomerila za obstanek v ligi. Veliko možnosti je, da se bo z Gajo srečal prav Portuale, ki se je kljub temu, da se je vedno trdno držal drugega ali tretjega mesta po zadnjih negativnih rezultatih znašel v nevarnih vodah. Danes proti prvou-vrščeni Villaraspi (srečanje bo odigral ob 15. uri v Ronkah) potrebuje točko. V primeru neuspeha bi se lahko kar tri ekipe znašle na repu z istim številom točk, kar bi zaradi slabšega izkupička v medsebojnih srečanjih obsodilo »prista-niščnike« na zadnje mesto. Gajevci se bodo danes pri Bri-ščikih ob 15. uri pomerili z mlado ekipo iz Moimacca. (Z.S.) HOKEJ NA ROLERJIH - A1-LIGA Polet ZKB Kwins v Milanu za točke Poletovce (7 točk na lestvici) čaka drevi gostovanje v Milanu. Ekipa Milano 24 Quanta, ki ima 16 točk in zaseda mesta na sredini lestvice, ni nepremagljiv nasprotnik. »Povrh tega bo pri Milanu odsoten prvi strelec moštva Zani, tako da se da iztrgati kako točko,« je prepričan Samo Kakorovec, ki do včeraj zaradi poškodbe vratu še ni vedel, če bo danes lahko stopil na igrišče. Odsoten bo tudi poškodovani Cavalieri. MLADINSKI NOGOMET V Doberdobu »Rad igram nogomet« Doberdobska Mladost bo danes in jutri gostila mladinski turnir dvoranskega nogometa »Rad igram nogomet«, na katerem bodo nastopali nogometaši ekip U10 in U8. Poleg združenih ekip Adrie Mladosti So-vodenj bodo nastopile še Vipava, Tolmin, Nova Gorica, Idrija, Brda, Primorje Ajdovščina, Bilje, Vodice in Bovec. Tekme bodo v telovadnici v Doberdobu. Danes (od 9.00 do 17.00) bodo najprej na vrsti ekipe U10, jutri (od 10.00 do 16.00) pa bodo na vrsti še mlajši U8. fabio gombač Odrasli smo pri Boru Fabio Gom-bač je pri Boru že od malih nog. Trgovski agent društva Farco je na štadionu prvega maja bil najprej kot igralec, še danes pa je redno kot športni delavec in gledalec. Pri Svetem Ivanu se je že kot otrok začel ukvarjati s košarko. Tu je igral v vseh mladinskih kategorijah od minibasketa do promocijske lige. Sredi sedemdesetih let so za razvoj odbojkarske sekcije potrebovali nekaj igralcev za člansko ekipo, zato pa so izbrali nekaj košarkarjev, med katerimi je bil tudi Gombač. Z odbojko se je za tem ukvarjal do petintridesetega leta starosti, ob številnih sezonah v D-ligi pa sta bili največji zadoščenji napredovanje in nato nastopanje med C-ligaši. Ob igralski poti pa je že zelo zgodaj začel svojo odborniško pot, ki je v glavnem bila v okviru odbojke, privedla pa ga je tudi do vloge blagajničarja celega društva. Ob tem pa je bil dve leti tudi načelnik ping-ponga - seveda zmeraj pri svetoivanskem društvu. Košarki se je ponovno približal, ko se je z njo začel ukvarjat njegov sin Davor. Sledil je njegovim tekmam in tudi postal spremljevalec mladinskih ekip, v katerih je igral. Ob tem pa seveda še naprej sledi tudi drugim Borovim članskim ekipam. (M.O.) FABIOVE NAPOVEDI: Jadran Qubik caffe - NBU zmaga Jadran +3 (prva tekma -12) Ronchi - Bor Radenska zmaga Bor +6 (+2) Galetti Latisana - Breg zmaga Breg +3 (-10) Kontovel - Villesse zmaga Kontovel +10 (+1) košarka - V državni C-ligi Jadran v okrnjeni postavi V dvomu K. Ferfoglia, Slavec in Vitez - Proti dvometrašu Vecchietu brez Marušiča - Z nasprotniki tudi bivši A-ligaš Fazzi Sašo Malalana (na posnetku) in ostale Jadranovce čaka jutri težka, a vse prej kot nemogoča preizkušnja kroma Jadran Qubik cafle bo jutri ob 18.00 v prvem krogu povratnega dela prvenstva gostil ekipo GSA Nuovo Basket Udine, s katero je septembra izgubil uvodno prvenstveno srečanje. V telovadnici openske Polisportive bodo tokrat delili pravico kar trije sodniki: Pouldis in Scarso iz Padove in Nadalutti iz Vidma. Izmed treh je Scarso letos že prinašal srečo Jadranu, saj je sodil na tekmi proti Virtusu, ki so jo Grbčevi varovanci zmagali po podaljšku. Ja-dranovi jutrišnji nasprotniki so po taktirko Ti-ziana Lorenzona nanizali kar tri zaporedna napredovanja, s katerimi so iz promocijskega prvenstva prišli vse do državne lige. Med »žrtvami« napredovanj je bil tudi Breg, ki je pred dvema letoma proti Videmčanom izgubil četrtfinale za napredovanje v deželno C-li-go. Od ekipe, ki je lani zmagala deželno prvenstvo, je sicer ostalo bolj malo igralcev: na Ja-dranovi uvodni tekmi v Vidmu je bil najboljši strelec nov prihod, triintridesetletni Marco Malfante, ki je tedaj tudi dosegel najboljši izkupiček te sezone (23 pik). Jadranovci pa se ga bodo morali paziti, saj je po obdobju »krize« na zadnjih treh tekmah spet stopnjeval formo. Jadran mu kot nasprotnik še posebno leži: v zadnjih treh srečanjih proti združeni ekipi je zbral kar 69 pik! Septembra se je dobro odrezal tudi osemnajstletni bek Mastrangelo, ki je v prvi polovici sezone imel odlično 72% realizacijo pri metu za dve točki! Tako dosega dobrih 12 pik na srečanje, temu pa dodaja še skoraj tri pridobljene žoge in asistenco. Glavni adut ekipe pa je nedvomno postavni center Davide Vecchiet (14 pik, 9 skokov in 50% izza črte treh točk), ki je lani igral v Rožacu v višji amaterski B-ligi, pred tem pa je bil med najboljšimi igralci Gorice, ko je ta še igrala v B1-ligi. Trenerju Grbcu bo 205 cm visoki center gotovo povzročal precej preglavic, tudi na račun napovedane odsotnosti Mattea Marušiča, ki so mu za dva kroga prepovedali igranje po izključitvi v Pordenonu. Pod košem se bodo z njim in krilom Manzonom (7 pik in 6 skokov) morali kosati le Peter Franco, Alen Semec in Saša Malalan. Tudi Daniel Zaccaria, ki bi lahko Jadranu priskočil na pomoč, je med tednom miroval zaradi bolečin v kolku. Ob njem pa so manjkali tudi Kristjan Ferfoglia, Christian Slavec in Alex Vitez. Med zunanjimi igralci solidno igrajo beki Giannotta in Bullara ter playmakerja To-mat in De Simon, ki skupno dosegajo dobrih 30 pik na srečanje. Minuli teden so v Vidmu registrirali tudi bivšega A-ligaša Fazzija, ki je na prvem srečanju z novim dresom proti Virtu-su odigral precej medlo srečanje. Ne smemo pa pozabiti, da je lani prav z Virtusom Jadranu nasul kar 29 točk! (M.O.) deželna c-liga - Oboji v gosteh Bor Radenska za obstanek Breg za mesta pod vrhom Brežani proti Gnjezdi - Pri Boru Pilat in Zannini - Kontovel favorit V prvem krogu povratnega dela deželnega prvenstva C-lige bosta tako Bor Radenska (6 točk) kot Breg (18) nocoj ob 20.30 igrala v gosteh. Svetoivan-čane čaka v Romjanu pomembna tekma v boju za obstanek, Brežane pa v La-tisani ravno tako važen dvoboj proti konkurentu za visoke položaje. Bosinijeva Latisana (20) je v prvem delu prvenstva dosegla zmago več kot Krašovčevi fantje, v Dolini je plenila z 81:91. Za sabo ima sicer dva zaporedna poraza, vendar gre vseeno za izjemno solidno postavo. Na zunanjih položajih so nosilci žepni play-maker Celotto, brata Maran in kapetan Morettuzzo, pod košema pa je moštvo odlično pokrito, saj se tu kretajo izkušeni Andrej Gnjezda (več let pri Jadranu), Franco in Tosoratti. Bregovo vodstvo je med tednom vneto iskalo okrepitev na položaju organizatorja igre ali vsaj mladega igralca, ki bi podaljšal spisek razpoložljivih mož, vendar do sinoči novic iz Doline ni bilo. Drevi (sodnika Spessot iz Gradišča ob Soči in Pellica-ni iz Ronk) bo zasedba nepopolna zaradi odsotnosti kaznovanega Haskiča in obolelega Zerialija (gripa), v zameno pa se vrača Sechet. Bor Radenska se bo na tujem pomeril z ekipo iz Ronk (10), ki je tako kot najprej Murovi in nato Zovattovi varovanci v prvi polovici prvenstva bridko razočarala. Igra ronške peterke (ki jo je Bor na Prvem maju ugnal s 73:71) sloni na trojici zunanjih igralcev Car-lin-Spangaro-Varesano, odločilen pa zna biti še orjaški center Dreas. Tako kot Borova uprava so tudi tokratni nasprotniki med tednom v celoti izkoristili zimski prestopni rok, saj sta se vrnila - po eni sezoni v D-ligi - dolgolet- ESp Borov kapetan Niko Štokelj kroma na člana ekipe, krilna košarkarja Pell-izzon in Bosio. Tudi Borov trener Zo-vatto bi moral že drevi razpolagati z novima prihodoma Marcom Pilatom in Matteo Zaninijem. Fantje so med tednom trenirali kompletni, le Andrej Šu-šteršič se je ubadal z mišičnimi težavami, vendar bi moral biti naposled na razpolago, tako kot predvidoma tudi vsi soigralci. Sodnika na tekmi bosta Trom-bin in Degano iz Červinjana. V D-ligi se bo Kontovel (18) pri Briščikih ob 20. uri (sodnika Sabadin in Vatta) pomeril z Villessami (8), tokrat kot nesporni favorit za nov uspeh. Zmaga Sokola PROMOCIJSKA LIGA - Sinoči: Sokol - Bor Art Group 84:81 (Umek 31, Oblak 21). / ŠPORT Četrtek, 14. januarja 2010 21 nogomet - Večina ekip naših društev na domačem igrišču Pri Juventini pričakujejo reakcijo Kras Koimpex gosti solidni Azzanese - Vesna odločno na zmago Elitna liga Kras Koimpex (31 točk) - Azzanese (23) Pri Krasu so se dobro pripravili na jutrišnjo domačo tekmo proti Azzaneseju, ki je četrti na lestvici. Trener Alessandro Musolino bo imel nekaj težav s postavo, saj sta odsotna diskvalificirana Sessi in Pa-ravan ter poškodovani Vigliani, ki bo moral mirovati še vsaj dva tedna. V prvem delu: Azzanese - Kras 1:2. Sodnik: Palum-bo iz Tržiča. Promocijska liga Sovodnje (9) - Buttrio (26) Sovodenjci bodo skušali presenetiti solidni Buttrio. »Ta teden smo dobro trenirali in fantje so motivirani. Škoda, da bo zaradi kazni odsoten Eros Kogoj,« je dejal predsednik Zdravko Kuštrin. V prvem delu: Buttrio - Sovodnje 0:2. Sodnik: Marini iz Trsta. Juventina (28) - Gemonese (22) Po nedeljskem porazu proti San Da-nieleju so se nogometaši Juventine in trener pogovorili in analizirali storjene napake. »Pričakujem reakcijo in seveda zmago proti ekipi iz Humina, ki je sicer solidna in nevarna,« je dejal športni vodja Gi-no Vinti. Trener Tomizza ne bo imel na razpolago diskvalificiranega Pantusa. Pod vprašajem pa je nastop Kovica, ki je med tednom zbolel za gripo. V prvem delu: Gemonese - Juventina 2:0. Sodnik: Laz-zaroni iz Vidma. Centro Sedia (10) - Vesna (28) Vesna bo skušala v gosteh iztrgati vse tri točke. Tokrat bo odsoten kaznovani Bi-balo. Degrassija muči lažja poškodba, vseeno pa naj bi stisnil zobe in igral od začetka. V prvem delu: Vesna - Centro Sedia 2:1. Sodnik: Andreetta iz Vidma. 1. amaterska liga Primorec (22) - Mariano (11) »Tokrat bo treba zmagati,« je dejal športni vodja Franko Milkovič. Trener //I i îBéss» m- Zvezni igralec Primorja Matteo Pipan je letos dosegel že 9 golov kroma Sciarrone ne bo imel težav s postavo. Disciplinska komisija pa je do 12. februarja kaznovala pomožnega trenerja Duška Švaba. V prvem delu: Mariano - Primorec 0:2. Sodnik: Mazzocut iz Pordenona. 2. amaterska liga Zarja Gaja (20) - Begliano (20) Pri Zarji Gaji bo jutri odsoten kaznovani Zocco, poškodovani Martin Grgič ter Bernobi, Franco in Ivo Križmančič. Pod vprašajem bo nastop Bečaja, ki še ni popolnoma okreval. V prvem delu: Beglia-no - Zarja Gaja 3:2. Primorje (19) - S. Andrea (20) Proseško Primorje bo zaradi številnih kaznovanih v precejšnjih težavah. Odsotni bodo Siccardi (2. kroga), Pulitano (4. kroge), Zidarich in Ferro (po 1. krog kazni). »Vseeno smo ta teden dobro trenirali in to tekmo bo treba zmagati,« je dejal predsednik Roberto Zuppin. V prvem delu: S. Andrea - Primorje 3:7. Breg (17) - Opicina (18) Brežani bodo jutri gostili Opicino, ki ima točko več na lestvici. Odsoten bo diskvalificirani Mauro Bursich. V prvem delu: Opicina - Breg 1:3. 3. amaterska liga Mladost (14) - Terzo (29) Trener Kravos proti prvouvrščene-mu Terzu ne bo imel na razpolago kaznovanega Bense ter poškodovanih Bres-sana, Zottija in Carlosa Zorzina. V prvem delu: Terzo - Mladost 4:1. maja peterin Čustveno vezana na Juventino Pripadnice ženskega spola so v odborih nogometnih društev še vedno prava redkost. Maja Pelerin je nekako izjema. Standrka ima v dosedanjem odboru Juventine, skupaj s podpredsednikom Brunom Paviom, najdaljši odborniški staž. »V odbor sem bila prvič izvoljena leta 1987 in odtlej neprekinjeno pomagam Juven-tini. Od leta 1998 sem blagajničarka. Po pravici povedano sem na štandre-ško društvo zelo navezana, saj sem si z očetom (tudi on je bil odbornik) že zelo mlada ogledala večino domačih tekem,« se spominja Peterinova, ki je kot glavna tajnica zaposlena na slovenski večstopenjski šoli v Gorici, pomaga pa tudi Slovenskemu šolskemu sindikatu in sindikatu UIL. Maja ima za seboj pestro športno pot. Po splošni telovadbi si je najprej obula kotalke in tekmovala pri kotalkarski sekciji štandreškega društva Oton Župančič. Nato je igrala odbojko pri Domu, združeni ekipi Dom Agorest v ženski C2-ligi ter ženski ekipi Vala. Maja pa rada tudi brca nogometno žogo. »Z žensko ekipo Štandrež nastopamo na raznih poletnih turnirjih že 20 let,« je še dodala Maja, ki obenem smuča pri SPDG (lani je bila zamejska prvakinja v svoji kategoriji). 18-letna hči Ni-kol in 9-letni sin Kevin stopata po mamini poti. Oba sta aktivna športnika in oba igrata nogomet. MAJINA NAPOVED: Kras - Azzanese 1 (3:1) Sovodnje - Buttrio 2 (0:2) Juventina - Gemonese 1 (2:0) Centro Sedia - Vesna 2 (0:2) Primorec - Mariano X (1:1) Zarja Gaja - Begliano 1 (1:0) Breg - Opicina 1 (2:1) Primorje - S. Andrea 1 (2:1) Mladost - Terzo 2 (0:3) simon komjanc odbojka - V moški in ženski deželni C in D-ligi Pri Olympii z najdaljšim stažem Pri goriški Olympii je Simon Komjanc gotovo odbornik z najdaljšim stažem. Dolgo je bil tudi predsednik društva, zdaj je njegov podpredsednik, poleg tega pa piše zapisnik na tekmah članskih in pokrajinskih prvenstev. V Olympiinem odboru je že od začetka sedemdesetih let, še prej pa je bil odbojkar. »Ko sem se odločil, da ne bom več igral, sem društvu začel pomagati kot odbornik in še vedno vztrajam.« Simon je sicer uspešen vinogradnik in je tudi predsednik združenja Vinoteka števerjanski griči, ki skrbi za promocijo teritorija in se ukvarja predvsem z vprašanji, ki zadevajo vinogradništvo. Zelo aktiven pa je tudi na drugih področjih, na primer v Slovenskem katoliško prosvetnem društvu Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana, je pa tudi član združenja lovcev. (T.G.) SIMONOVE NAPOVEDI Soča Zadružna banka Doberdob - Buia 3:2 S. Giovanni - Sloga 3:1 Fincantieri - Val Imsa 0:3 Ferro Alluminio - Olympia Fer Style 2:3 Bor/Breg Kmečka banka - Tar-cento 3:1 Sloga List - Talmassons 1:3 Buia - Kontovel 3:2 Govolley Kmečka banka - Az-zano X 3:1 V deželnih odbojkarskih prvenstvih je ta vikend na sporedu dvanajsti krog, kar pomeni, da se bo čez samo teden dni zaključil prvi del prvenstva in bo že čas za prve obračune. Pred ostalimi bo zadnjo tekmo prvega dela odigral Val Imsa, ki je v C-ligi naša najvišje postavljena ekipa in bo v naslednjem krogu prost. Valovce čaka danes pokrajinski derbi s tržiškim Fincantierijem, ki ima v svojih vrstah več izkušenih igralcev, tako da zna biti neugoden nasprotnik. Trener Makuc bo moral vsekakor igrati s spremenjeno postavo, saj si je tolkač Stefano Faganel poškodoval koleno in bo moral počivati vsaj dva meseca. Boleti ga je začelo že po derbiju s Slogo, po pregledu pri specialistu pa je včeraj opravil še magnetno resonanco. Z valovci bo tako mogoče danes igral tudi Aljoša Orel, ki je pripravljen svojemu matičnemu društvu priskočiti na pomoč, saj Povšič po poškodbi še vedno ni okreval, Margeta zaradi službenih obveznosti ni, Florenin pa v bistvu sploh ne trenira. Dobre možnosti, da izboljša svoj položaj na lestvici ima goriška Olympia Fer Style, ki bo gostovala v Trstu pri Ferru Al-luminiu. Izkušeni Tržačani imajo le dve točki več od Jerončičevih varovancev, ki jih je v zadnjem tednu z dvema zmagama (v prejšnjem krogu proti Basilianu in v zaostali tekmi proti Sočanom) na lestvici prehitel Cus (ima enako točk, a zmago več). Hlede in soigralci, ki bodo nastopili v popolni postavi, morajo zato odločno ciljati na zmago, saj se morajo čim prej oddaljiti od nevarnih mest na lestvici. V isti ligi se bo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje pomerila s četrtouvrščeno Buio, proti kateri bo morala pokazati veliko več kot v četrtek na srečanju proti Cusu, če se ji bo hotela ena- Tolkač Soče Gregor Testen. Soča bo nocoj v Sovodnjah gostila Buio kroma kovredno upirati oziroma celo osvojiti kako točko. Še težja bo naloga slogašev, ki bodo v gosteh igrali proti S. Giovanniju. Njihovi izkušeni nasprotniki so bili lani, sicer z drugačno postavo, finalisti končnice za napredovanje, letos so trenutno na 3. mestu, izgubili pa so samo dvakrat. Peterlinovi varovanci seveda ne bodo vnaprej vrgli puške v koruzo, možnosti, da bi si priborili nove točke, pa so danes za Slogo res minimalne. V ženski C-ligi bosta obe naši ekipi igrali na domačih tleh. Slogašice, ki so v četrtek osvojile pomembne tri točke v boju za obstanek proti Tarcentu, bodo gostile Talmassons, za katerega igra tudi Martina Coretti. Sloga List se je s furlansko ekipo pomerila tudi v deželnem pokalu in potegnila krajši konec. Tudi danes je favorit Talmassons. Domači šport Danes Sobota, 16. januarja 2010 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Latisani: Galetti - Breg; 20.40 v Romjanu: Pall. Ronchi - Bor Radenska D-LIGA - 20.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel -Villesse PROMOCIJSKA LIGA - 18.00 v Romjanu: Amatori Isontini - Dom UNDER 13 - 16.30 v Trstu, 1. maj: Bor NLB - Salesiani Don Bosco ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 20.00 v Trstu, Palatrieste: Televita TS Volley 2010 - VBU Videm MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, ex Suvich: FerroAlluminio - Olympia Fer Style; 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Buia; 20.00 v San Giovanniju al Natisone: PAV Natisonia - Sloga; 20.00 v Tržiču: Fincantieri - Val Imsa ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Sloga List -Talmassons; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Tarcento ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Buii: Buia - Kontovel; 20.30 v Gorici, center Špacapana: Govolley Kmečka banka - Azzano 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.30 v Repnu: Sloga Barich - Altura; 20.30 v Dolini: Breg Alta Informatica - OMA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.30 na Proseku: Kontovel - Poggi 2000 UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu: Bor Kinemax - S.Andrea; 20.30 v Trstu, Ul. Macelli: Triestina -Breg UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Nabrežini: Sokol -OMA B UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Sovodnjah: Soča -Staranzano; 17.30 v Krminu: Omega - Olympia Bandelli Rože Fiori NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni - Juventina; 17.30 na Opčinah: Opicina - Kras BALINANJE DEŽELNA C-LIGA - 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Gaja - Moimacco HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 21.00 v Milanu: Milano 24 Quanta -Polet ZKB Kwins Jutri Aljoša Orel na pomoč Valu? Poškodovani številni valovci - Pomembne tekme v boju za obstanek za Olympio, Bor Breg in Govolley Nedelja, 17. januarja 2010 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex -Azzanese PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Buttrio; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Gemonese; 14.30 v San Giovanniju al Natisone: Centro Sedia - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Mariano 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Begliano; 14.30 v Dolini: Breg - Opicina; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - San'Andrea San Vito 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Terzo KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 na Opčinah: Jadran Qubik Caffè - GSA Udine UNDER 17 MOŠKI - 11.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Jadran ZKB UNDER 13 - 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Breg; 9.30 v Trstu, Ul. Locchi: Pall. Trieste -Kontovel ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - Bor ZKB - Poggi OMA UNDER 18 MOŠKI - 10.30 v San Vitu: Favria - Sloga Tabor; 11.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Terpin - Cordenons UNDER 16 MOŠKI - 15.30 na Opčinah: Sloga Tabor - Eurogroup; 16.00 v Pordenonu: Volley Pordenone - Olympia Hlede UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu: Bor Kinemax - Altura A; 11.00 v Sovodnjah: Soča - Fincantieri □ Obvestila Bor/Breg Kmečka banka pa bo skušal prvič letos slaviti dvakrat zapored. Po zmagi proti Volleybasu cilja na tri točke tudi danes proti Tarcentu, saj si v boju za obstanek ne more privoščiti porazov proti neposrednim tekmecem. V ženski D-ligi bi rade odbojkarice Govolleya Kmečka banka po osvojeni točki v zaostalem srečanju proti Alturi prišle do svoje tretje zmage. Današnji nasprotnik Azzano X, ki ima le štiri točke več, je gotovo v njihovem dometu, še posebno zdaj, ko se počasi vrača v formo tudi Giulia Bressan. Kontovelke pa se odpravljajo na gostovanje v Buio. Domača ekipa je na lestvici trenutno peta in ima samo tri točke manj od Bukavčeve in soigralk, ki se bodo morale zato potruditi, če bodo hotele še podaljšati svojo zmagovito serijo. (T.G.) SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zoncolanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 23., 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da bo seja deželne odbojkarske komisije v torek 19. januarja ob 20.30 ne sedežu AŠD Sokol v Nabrežini. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v gimkani, veljavno za 10. pokal Zadružne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v soboto, 23. januarja. Vpisovanje je možno na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, v ponedeljek, 18. januarja, od 20.00 do 21.00 ali telefonsko: 347-5292058 (SK Brdina) ali pa 3488012454 (Sabina). AŠD SK BRDINA organizira ob priliki smučarskih tečajev v nedeljo, 17. januarja, avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. št.: 347-5292058 (SK Brdina) ali 348-8012454 (Sabina). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ Bor prireja božično akademijo danes ob 15. uri na Stadionu 1.maja. Vabljeni! AO SPDT obvešča, da bo plezalna stena v športnem centru Zarja v Bazovici odprta spet od 11. januarja dalje s sledečim urnikom: ponedeljek: 19:00 - 21:00; torek: 20:00 - 22:00; sreda: 10:00 - 12:00 in 20:00 - 22:00; četrtek: 20:00 - 22:00; petek: 20:30 - 22:30. Informacije po telefonu: 3408597787 (Goran) ali na www.spdt.org/stenca/dettaglionews/id/256. 22 Sobota, 16. januarja 2010 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti V teh dneh so v slovenskem gledališču uprizorili Strindbergovo predstavo Oče: »Glavni vlogi sta bili v rokah gospoda Borštnika in gospe Danilove. Gospod Borštnik je združil v tej igri, ki je polna za-gonetkov, vso svojo umetnost, da je mogel predstavljati in karakterizirati ritmojstra, ki vsebuje vsa različna nasprotujoča si čustva kakor jezo in dvom, bes-nost in moško energijo. Pri vsem tem pa je bilo treba premišljene igre in mimike, da se pogodi težko vlogo zblaznelega moža, kar se je gospodu Borštniku divno posrečilo, za kar mu je tudi mnogoštevilno občinstvo izkazalo koncem vsakega dejanja zasluženo priznanje. Gospa Danilova je predstavljala vlogo Lavre s hladnostjo in potrebno umirjenostjo, ter je izborno pogodila kontrast med sovraštvom do moža ter zadržano in pritajeno strastjo. In končno slišimo napram njenemu umirajočemu možu prijazne besede kar tvori lepo spremembo s prejšnjo igro. Gospa Germekova je je bila prav dobra v vlogi sta- re dojilke Marijane in je s tem pokazala, da ima mnogo sposobnosti, da koristi našemu odru, ker je pravilno interpretirala svojo igro! Tudi manjše vloge doktorja in pastorja so bile precej dobro izvršene, počastiti treba gospoda Rajnerja in Štoko. Le eno okolnost je treba zopet povdariti, da je dvorana zelo neakustična in, da se včasih celi stavki izgubljajo na odru, tako, da občinstvo sploh ničesar ne sliši. Priporočali bi to zlasti gospodu Rajnerju, ki ima sicer močan glas, toda je v mirni igri le pretih, kar bi na drugem odru morda ne škodilo.« V Sokolovi dvorani so priredili predavanje profesorja Merharja o Prešernu in ilirski ideji: »Gospod predavatelj je plastično in na zanimiv način opisal zgodovino ilirizma, počenši od rimskih časov pa do Prešernove dobe. Izlasti nam je razložil vzroke, iz katerih Prešeren ni bil prijazen ilirskemu gibanju, ki sta ga s posebno vnemo propagirala Stanko Vraz in Ljudevit Gaj.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V teh dneh se je v Ljudskem domu v ulici Madonnina vršil prvi kongres avtonomne tržaške federacije KPI. Kongres je odprl Gastone Millo, nakar je spregovoril poslanec Vidali, ki je poudaril, da je treba čimbolj okrepiti dejavnost federacije v okviru KPI in vezi med Slovenci in Italijani, ki so bili vedno združeni v borbi proti nacionalizmu. »KPI se bo borila za čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele, za napredek v državi in za mednarodno pomirjenje, ker so v Italiji še na delu vojnohujskaške in nazadnjaške sile, ki nočejo miru. Za Vidalijem je na kratko spregovorila v slovenščini Marija Bernetič in dejala, da nudi sedanji položaj možnost krepitve naprednega gibanja. Kongres je pretresel politična, socialna in gospodarska vprašanja in naloge ter poudaril zahtevo po spremembi socialne in gospodarske strukture. Vsa ta vprašanja pa je treba povezati s plemenitimi napori za ohranitev trajnega miru. Zatem je omenila rasistično gonjo ter bor- bo za osvoboditev, v kateri je mnogo prispevalo tudi tukajšnje slovensko prebivalstvo. Poudarila je tudi borbo KPI za pravice slovenskega ljudstva za časa fašizma in dejala, da KPI nadaljuje borbo za spoštovanje ustave in mednarodnih dogovorov. Povedala je, da se je tudi na tem kongresu razpravljalo o glavnih problemih slovenske manjšine in za zaščito njenih pravic. Izmed navzočih predstavnikov strank je pozdravil kongres samo profesor Medani, tajnik PSI. Poudaril je potrebo enotnih nastopov in postavil vprašanja, ki se tičejo delavstva in naprednih sil za rešitev gospodarske krize, za ustanovitev avtonomne dežele, za integralno prosto cono. PSI je jasno določil politiko demokratične alternative in se ne odreka avtonomnim stališčem in poti v socializem z demokratičnimi metodami, vendar bo vedno sodeloval s KPI v zaščito delavskih interesov. Zatem je tajnik federacije Paolo Sema prebral dve uri in pol dolgo poročilo dosedanjega odbora.« FILMI PO TV Torek, 19. januarja, Rete 4, ob 21.10 Il miglio verde Režija: Frank Darabont Igrata: Tom Hanks in Michael Clarke Duncan Po istoimenskem romanu Stephena Kinga je ameriški režiser Darabont posnel film, katerega dogajanje je postavljeno v državno kaznilnico Cold Mountain, kjer je dolgo služboval je-tniški stražar Paul Edgecomb. Med drugim so pazniku zaupali tudi nalogo, da pospremi na smrt obsojene zapornike do celice smrti po z zelenim linolejem prekriti in eno miljo dolgi poti. Med njegovimi najbolj zanimivimi varovanci je John Coffey, ogromni temnopolti zapornik, obtožen nasilnega umora dveh deklic. Čeprav Coffeyeva velikost in fizična moč izpričujeta grobost, je njegovo obnašanje popolnoma v nasprotju z videzom. Za preprostim in otroško naivnim obrazom tiči smrtni strah pred temo, poleg tega pa se zdi, kot da bi imel preroško, skorajda nadnaravno moč. Ko ga Ed-gecomb bolje spozna, si ne more kaj, da se ne bi začel spraševati, ali je nežni orjak res zagrešil srhljiva umora ali gre v resnici le za pomoto. Sreda, 20. januarja, Sky cinema 1, ob 21. uri The Millionaire Režija: Danny Boyle Igrata: Dev Patel in Anil Kapoor 18-letni Malik, sirota iz indijskega sluma, se na kvizu Lepo je biti milijonar znajde pred zadnjim vprašanjem, toda preden je lahko odgovoril, ga odpeljejo na zaslišanje. Policija ga osumi goljufije, zato prične fant pripovedovati svojo slikovito življenjsko zgodbo o bratski ljubezni in težavah, o neuslišani ljubezni, ki ji je vedno zvesto sledil, in o nemogočih življenjskih razmerah ter usodah revnih ljudi, ki kljub neenakosti v družbi nikoli ne obupajo nad življenjem. Film je prejel zlati globus za najboljši film, režijo, scenarij in glasbo ter kar 10 nominacij za oskarja. Četrtek, 21. januarja, Rete 4, ob 23.30 Lettere da Iwo Jima Režija: Clint Eastwood Igrata: Ken Watanabe in Kazunari Ninomiya Pred enainšestdesetimi leti sta se ameriška ^//iavw in japonska vojska spopadli na Iwo Jimi. Nekaj desetletij kasneje so našli več sto pisem v pusti otoški zemlji. Tako so možje, ki so se borili na otoku, in izjemni general, ki jih je vodil, dobili obraze in glasove. Film režiserja Clinta Eastwooda pripoveduje zgodbo o resničnem japonskem generalu Tadamichiju Kuribayashiju. Kuribayashi je vodil japonske vojake, ki so se v legendarni bitki na otoku Iwo Jima 40 dni borili proti Američanom. Film je japonski pogled na znamenito bitko - ameriški pogled je prav tako Clint Eastwood predstavil v filmu Zastave naših očetov. Četrtek, 21. januarja, Rete 4, ob 00.20 Assassini nati - Natural born killers Režija: Oliver Stone Igrajo: Woody Harrelson, Juliette Lewis, Robert Downey in Tommy Lee Jones Film Oliverja Stona, ki so ga prepovedali v ZDA, je zaradi krutosti zgodbe dvignil kar precej prahu. Mickey in Mallory sta zaznamovana z burno preteklostjo, ki je potekala v znamenju revščine, neizobraženosti in nasilja. Preplet nasilja, ki ga doživljata že vse življenje, in nasilja, ki jima ga redno servirajo mediji in ki ga ne moreta ustrezno miselno predelati, se prelevi v vzorec, po katerem se ravnata, ko se odzivata na svoje okolje. Šele občutek obžalovanja, ko Mickey po nesreči ubije indijanskega šamana, ki jima ponudi prenočišče, jima omogoči, da razumeta, da umor ni edina možna rešitev življenjskih težav. Leto zatem, ko ju zaprejo, si novinar Gale izbori dovoljenje za intervju z Mickeyem. Ta prizna, da je nasilje vtkano v njegovo bistvo, saj je nasilje »demon«, ki ga lahko utiša samo ljubezen. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV FOTO ARHIV PD TEZA OVOJNINE GLAVNO MESTO ARMENIJE KRAJ PRI NOVI GORICI LATINSKI VEZNIK SOL SOLITRASTE KISUNE ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN VASICA PRI REPNU AKTIVIST NOB, ZLASTI OBVEŠČEVALEC ITALIJANSKI RENESANČNI PESNIK (PIETRO) VNETJE PRSNIH BRADAVIC EVR. VELETOK NAČIN KOM-PONIRANJA MREŽASTA TKANINA SESTAVIL LAKO KARTOTEČNI LISTEK RUSKI POLITIK (VLADIMIR) SUMLJIVA, NEČEDNA ZADEVA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK GORA NAD KOBARIDOM JUUUS ERVING NOGOMETNI KLUB IZ TERNIJA NOETOVA BARKA JAZ, TI, ... ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA ZDRAVILIŠČE IN PRIZORIŠČE Fl V BELGIJI KOSILO V STARI GRČIJI DEBELO ČREVO INDIJSKI FILOZOF HLAPLJIVA TEKOČINA PREDSEDNIK ZSSDI (JURE) REKA NA ČEŠKEM IN V NEMČIJI KAZ. ZAIMEK OTIS REDDING RAVEL KODRIC PLOŠČA IZ CEMENTA IN AZBESTA RISALNA DEŠČICA RIM. IME BOGINJE LETE VOZ Z RAVNO NAKLADALNO PLOSKVIJO SPODNJI DEL POSODE GRŠKI MATEMATIK NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK INDIJSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER AŠKERČEVA PESEM HRVAŠKI PARLAMENT AMERIŠKI MI-KROBIOLOG (JONAS) NABI IVAN BERI PRIMORSKI DNEVNIK PUŠČAVNIKI, SAMOTARJI PISNO POROČILO DELOVA PRILOGA ALOJZ REBULA GOROVJE NA SUMATRI OSEBJE, NAMEŠČENCI USTANOVE AROMAT1Č-NA RASTUNA REDKO ŽENSKO IME POJEDINA OB SLOVESU, NA MATURI DOLGOREPA PAPIGA SMUČARSKO SREDIŠČE NA ŠVEDSKEM GRŠKA MUZA LJUBEZENSKEGA PESNIŠTVA LEV IVANOV GORA PRI LJUBLJANSKEM BARJU GIBANJE ZRAKA PORTUGALSKA REKA AMERIŠKI GLASBENIK IN KITARIST (PETER) TRMASTA ŽIVAL DEL VODOVODA IME VEČ SLOV. KRAJEV RIMSKI NARAVOSLOVEC UMRLI ITAL. RADIJSKI ŠPORTNI KOMENTATOR STAROGRŠKO BRENKALO ZORMANOVA JUNAKINJA AM. IGRALEC (WARREN) SL HOKEJIST ZUPANČIČ LOJZE ABRAM KEMIJSKI ZNAK ZA IRIDIJ ITALO SVEVO MARTIN ESSUN GRŠKA PRESTOLNICA ANTON VODNIK DRŽAVNI SOCIALIZEM IZBRANA DRUŽBA OBALA, PRIMORJE, ZLASTI JADRANSKO STRANSKA STRUGA REKE SLOVARČEK - ALVA = portugalska reka * AMERI = italijanski Športni komentator (Enrico) • BARISAN = gorski venec na Sumatri • ERANOS = skupno kosilo v stari Grčiji • REFELA = ameriški glasbenik 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ■ ■ 10 11 12 13 14 VODORAVNO: 1. mesto v Sloveniji, ob Dravi; 5. ljubljanski nadškof (Franc); 6. pokrajina v Grčiji; 7. tisoč kilogramov; 8. španska igralka Sastre; 9. Kjuder Oskar; 10. pokrajina in gorovj e v Saudski Arabij i ob Rdečem morju; 13. madžarski šahovski velemojster (Peter); 14. kis. NAVPIČNO: 1. postavna ročica pri avtomobilu; 2. človek z značilnim organom za voh; 3. mesto v FJK (originalno); 4. slovenski bal etni plesalec in koreograf (Metod); 11. vzdevek ame j iške-ga predsednika Eisen-howerja; 12. slovenski publicist, prvi urednik Slovenca (Andrej). (lako) VZPOREDNIK / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. januarja 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Lupo Alberto -Strašila 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nan.: 8 Semplici regole 6.30 Aktualno: Unomattina Weekend 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai 10.35 16.55 Vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 17.00, 0.35 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Le amiche del sabato 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Resničnostni show: Ballando con le Stelle 0.45 Aktualno: Cinematografo 1.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattino in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: ApriRai 11.35 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Nan.: La casa nella prateria 16.25 Nan.: Giardini e misteri 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Primeval 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Risanke Disney 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Close to Home 21.50 Nan.: Law & Order 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Nočni dnevnik 23.35 Dok.: Tg2 Dossier ^ Rai Tre 6.30 Aktualno: Fuori orario. Cose (mai) viste 7.00 Risanke 8.10 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Tgr I nostri soldi 11.15 Aktualno: Tgr EstOvest, sledi Tgr Levante 11.45 Aktualno: Tgr Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr BellItalia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 Deželni dnevni, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Dnevnik L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.10 Šport: Odbojka, A1 liga, Tonno Callipo Vibo Valentia - RpaLuigi-Bacchi.it Perugia 18.10 Šport: 90° minuto - Nogomet, B liga 18.55 Vremenska napoved 19.00 23.25 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Il piacere della sco-perta 23.45 Dok.: Correva l'anno - Incontri fa-tali 0.35 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Nan.: Nonno Felice 8.10 Nan.: Tequila & Bonetti 9.00 Nan.: Lagardere 11.00 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne vesti 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Poirot 16.45 Nan.: Monk 17.40 Aktualno: Pianeta mare 18.00 Dok.: Correndo per il mondo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 23.20 Nan.: The Unit 0.10 Šport: Guida al campionato 0.40 Dok.: Storie di confine 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.30 Aktualno: Dietro le quinte »Cate- rina e le sue figlie 3« 9.35 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.30 Film: Una vita quasi perfetta (kom., ZDA, '02, r. S. Herek, i. A. Jolie, E. Burns, T. Shalhoub) 11.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 14.00 Resničnostni show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. M. Hunziker in E. Greggio) 21.10 Resničnostni show: Io canto (v. G. Scotti) 0.00 Variete: Mai dire Grande Fratello 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 Nan.: Selvaggi 7.00 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.35 Aktualno: Tv moda 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Til Death - Per tutta la vita 14.00 Film: Batman (fant., ZDA, '89, r. T. Burton, i. M. Keaton, J. Nicholson) 15.50 16.30 18.30 19.00 19.35 21.10 23.00 1.30 17.30, 20.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Il mio grasso grosso amico Albert (kom., ZDA, '04, r. J. Zwick, i. K. Thompson, K. Pratt) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Scooby-Doo (kom., ZDA, '02, r. R. Gosnell, i. S.M. Gellar, F. Prinze) Nan.: Merlin Nan.: Moonlight Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Šport: Volley Time 9.30 Rotocalco ADNKronos - leto 2010 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 12.45 14.00 14.10 14.40 17.00 19.10 20.00 20.05 20.30 21.00 22.35 23.35 16.00 Dnevnik - kratke vesti Dok.: BOrgo Italia 2010 Passione sport Dokumentarci o naravi Aktualno: Hard Trek Risanke Glasb.: Musica, che passione! Športe vesti Aktualno: Dai nostri archivi Deželni dnevnik Film: Collisione zero - Crash point zero (akc., '00, r. J. Wynorski, i. T. Williams) Variete: Colori di montagna Aktualno: Stoa' LA 6.00 7.30 10.10 10.45 12.00 12.30 13.00 14.05 16.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.30 1.45 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End Dok.: La 7 Doc - Cacciatori di te-sori perduti Nan.: L'ispettore Tibbs Aktualno: InnovatiOn Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Detective extralarge - Bersa-glio mobile (det., It./ZDA, '90, i. B. Spencer, P.M. Thomas) Film: Tono blu (akc., ZDA, '83, i. R. Scheider, W. Oates) Nan.: Stargate SG-1 0.45 Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia Film: Gli innamorati (kom., It., '55) (t Slovenija 1 6.15 Kulutra, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.20 Križ Kraž 9.00 Film: Kino Kekec (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 21.50 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.15 Nad.: Foylova vojna (pon.) 15.55 17.20 Sobotno popoldne 15.55 O živalih in ljudeh - oddaja Tv Maribor 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 17.15 Ozare 17.20 Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 18.00 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Film: Srečno Kekec (pon.) 21.25 Ars 360 22.20 Hri-Bar 23.25 Nad.: Usodna nesreča 0.20 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 16.01.1992 (pon.) 0.45 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal {p Slovenija 2 6.30 1.35 Zabavni infokanal 7.15 Skozi čas 7.25 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 16.01.1992 7.50 Polemika (pon.) 8.55 Saporo: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, prenos 10.40 13.40 Maribor: SP v alpskem smučanju za Zlato lisico, veleslalom (Ž), prenos 12.20 Wengen: SP v alpskem smučanju, smuk (M), prenos 15.00 SP v nordijskem smučanju: Smučarski tek 10 km (Ž) klasično 15.55 Manchester: Nogometna tekma Manchester United - Burnley, prenos 17.55 SP v nordijskem smučanju: Smučarski tek 15 km (M) klasično 20.00 Izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbenik 2010, zaključmo večer 22.15 Bleščica, oddaja o modi 22.45 Alpe-Donava-Jadran 23.15 Film: Ljubim te, pravijo vsi (pon.) 0.55 Tranzistor (pon.) 12.10 Dnevni program 12.25 SP V AS: Wengen: smuk (M), prenos 13.55 SP V AS: Maribor: veleslalom (Ž), 2. vožnja prenos 14.50 Kino premiere 15.00 Potopisi 15.30 Ciak junior 16.00 23.50 Vsedanes Aktualnost 16.30 Arhivski posnetki 17.25 Globus 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Vzhod - zahod 20.00 Glasbeni kokteil 20.30 Film: Sanchez 22.35 Glasb. odd.: In orbita 23.05 Trendovska odd.: »Q« 0.35 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 12.00 0.00 Videostrani 17.00 Hrana in vino (pon.) 18.00 Kultura: Predstava Leticija in lu- štrek (pon.) 18.30 Videofronta (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Monitor 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Primorski tednik 21.30 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 22.30 Sodobna umetnost (pon.) 23.00 Veliko platno RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.10 Koncert nagrajencev 7. mednarodnega harmonikarskega natečaja Fisa ...Armonie ; 11.10 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska, vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45-12.00 Osebnost Primorske 2009; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Najlepša viža meseca; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor 1. programa; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 14.50 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Ar-sov sobotni večer; 19.00 Georges Bizet: Carmen; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 16. januarja 2010 RUBRIKE jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1020 C Danes se bo v višjih slojih zadrževal precej suh zrak, v nižjih plasteh pa bo pihal severovzhodnik, ki bo nekoliko močnejši ob Jadranu. Jutri nas bo oplazila atlantska fronta, a že proti večeru bo « spet dotekal bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.48 Dolžina dneva 9.07 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.12 in zatone ob 18.09 Nad vzhodno Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa ciklonsko območje z vremensko fronto. Z vzhodnikom v nižinah k nam priteka precej hladen in dokaj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Pri najbolj občutljivih se bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave, manj pogoste bodo na Primorskem. i zrak. r** MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 10,0 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.51 najnižje -6 cm, ob 10.11 najvišje 35 cm, ob 17.07 najnižje -54 cm. Jutri: 0.02 najvišje 33 cm, ob 5.26 najnižje -6 cm, ob 10.40 najvišje 29 cm, ob 17.32 najnižje -50 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................230 Piancavallo..........100 Vogel..................90 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........70 Zoncolan..............70 Krvavec................75 Trbiž...................80 Cerkno................90 Na Žlebeh ...........200 Rogla..................65 Mokrine...............40 Mariborsko Pohorje . .50 Podklošter............65 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . . .80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona MARIBOR O-2/1 PTUJ O M. SOBOTA O-2/1 ZAGREB -1/1 O -1/1 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do zmerno oblačno vreme. Le na Trbiškem, po kotlinah se bo zjutraj pojavljala nizka oblačnost. V spodnji nižini in na vzhodnem pasu bo pihala zmerna burja, ki pa bo močnejša ob morju zlasti dopoldne. Na Primorskem in v gorah bo precej jasno, drugod po nižinah oblačno in megleno. Burja bo na Primorskem popoldne oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne okoli 0, na Primorskem od 5 do 8 stopinj C. Cxnob fci-S GRADEC -2/0 ^ TOLMEČ O -3/3 TRBIŽ O -5/0 O -7/-1 KRANJSKA G. VIDEM O -3/5 O PORDENON 2/4 ČEDAD O -2/4 O N. GORICA CELOVEC O -3/-1 TRŽIČ -3/0 O KRANJ o LJUBLJANA -1/0 POSTOJNA O-3/1 KOČEVJE G «O _ O mO -3/-1 S. GRADEC CELJE -2/0 O <£p> N. MESTO -2/1 O ____ MARIBOR O-2/0 PTUJ O M. SOBOTA O-2/0 ZAGREB -2/1 O -N REKA 1/6 _ O ČRNOMELJ (NAPOVED ZA JUTRp \ Dopoldne bo povsod oblačno, popoldne pa se bo iz Kar- Jutri bo oblačno, dopoldne bo v notranjosti prehodno rahlo nije začelo jasniti. Čez dan bo lahko na Kraški planoti padla snežilo. V ponedeljek bo delno jasno, ponekod po nižinah kakšna snežinka. Pihali bodo šibki vetrovi spremenljive bo zjutraj megla.