Stav. 61 Posamezna .Uevilka 20 stotinR V Trstu« v neflftiio marca 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XIV! Itfiaja — izvzemSI ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkcga 3tev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se po&ljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopis! 9e ne vrtajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Q od i na. — Lastnik konsofcij Usta Edinosti. _ Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zaaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezne Številka v Trsta In okolic! po ?0 stotinli. — Oglasi a« račanaja c žlrokostl ene kolone (72 mmh — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po40stot* osmrtnice, zahvale, poslanice ln vabila po L 1.—, oglasi dena.nlh zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi' naročnina In reklamacije sc pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška Asiškega Stev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57, Država z dvema vladama Najbolj delavni in najbolj podjetni ljudje na Primorskem so fašisti. Brez sitelj državne oblasti civilni komisariat ali društvo fašistov. Mi nismo prav nič niisprotni, da izroči država svojo oblast fašistom, če si ji zdi to potrebno. Na vsak način moramo pa biti o tem obveš* čeni. Mi moramo vedeti. so=li veljavni državni zakoni aH pa sklepi fašistov. Radevolje se bomo obračali na organi* zacijo fašistov in prejemali od . nje na* vodila, ako verno, da so oni voditelji dr ave in ne vlada. Radi bomo pri fa* šistih vlagali prošnje za prirejanje sho* dov in veselic, ako vemo, tla je vlada odstopila njim pravico dovoljevanja. Mi hočemo vedeti, pri čem smo, in potem bomo napravili vse, kar hočete. Nujno rirjamo, da nam gospodje iz? rečete jasno besedo. Jugoslavija Iz ustavnega odbora BELGRAD. 10. Na današnji seji ustavnega odseka je bil sprejet člen 86., ki govori o začasni suspenziji državljan* skih pravic in o svobodi tiska za časa vojne, mobilizaciie in ustaje. Sprejet jo bil tudi člen 87. Oddelek VITI., ki govo*j ri o sodnrski oblasti, je bil soglasno! sprejet. V oddelku VII, pa je bil odklop njen prvi stavek člena 57., drugi stavki ; pa so odgodeni. Člen 58. jc bil odklos | njen. člen 59. in 60. pa sta bila sprejeta., Seja je bila končana ob 1A12. Prihodnja j seja bo v soboto ob 10. do-poldne. Po seii ustavnega odseka se je vršila sefa ožiega odbora, na kateri se jc razprav* ljalo o j lenih ustavnega načrta, ki do* slej še niso rešeni. Ministrska seja BELGRAD, 10. Včeraj se je vršila ministrska seja, na kateri se je razprav* ljalo o pogajanjih z muslimani. Pogaja* nja se bodo danes prekinila ter se nada* I i evala j utri. Narodni klub ln Radičevci BELGRAD, 10. Pred včerajšnjim je prišel v Belgrad dr. Šurmin, ki je prine* sel Radičev memorandum in načrt usta* vo seliačke repiibiike. Ta zveza med narodnim klubom in Radieevci je pov* zročila neugodno presenečenje v \lad* uih političnih krogih. Sporazum med strankami glede social* no i gospodarskih odredb BELGRAD, 10 Snoči se je med radi* kalci, demokrati, socialisti in zemijorad* niki dosedel sporazum, da se socialno^ gospodarske uredbe sprejmejo v usta* vo. Vlada je te odredbe sprejela »n s tem omogočila šc močnejše sodelovat nie socialistov in zemljo rtu! ni kov pri sklepanju ustave. Starosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza dr. Ivan Oražen umrl LJUBLJANA, 11. Danes ponoči je miri dr. Ivan Oražen, starosta Jugoslo* venskega Sokolskega Saveza in šef zdravstvenega odseka pri deželni vladi ca Slovenijo. ____ Steka Proglas Rječkega patriotskega saveza »Indificienter« ZAGREB, 10. Reška patriotična zve* 2a »Indificienter« je izdala nastopni pro* glas: Na seji reškega mestnega zastop= f>tva dne 22. februarja je načelnik za> časne reške vlade dr. Grossich, odgo* varjajoč na razne interpelacije, izjavil sledeče: »Č:m je vlada prevzela oblast, je javila svoje imenovanje v Rim ter Jc po zastopniku italijanske vlade kom. Castelliju podvzela pri generalu Ca vi* gliji potrebne korake za preporod mesta. Vlada je posredovanje kr. orožni* kov izrecno zahtevala S prihodom o-rožnikov se je notranji red v mestu zbolišal. Z veseljem morem ugotoviti! da ostanejo kr. orožniki, ki so znani ra* i di svoje nepristranosti, zmernosti in rodoljub j a, tudi v bodoče na Reki v službi reške vlade. V par dneh dobe orožniki trak na rokavu, kar bo ozna* njevalo njihovo posebno službo. Kar se tiče gospodarske preosnove, morem iz* javiti, da se je poslala generalu Cavi* gliji spomenica, v kateri se ponovno za« hteva glasovanje za priklopitcv Reke k Italiji ter naglasa, da more mesto sprc= je ti začasno neodvisnost edinole pod pogojem, da smatra Italija Reko za go* spodarsko k Italiji priključeno mesto, dalje da sodeluje reška luka za Italijo in z Italijo vzajemno z drugimi luka^ni v gornjem Jadranu za trgovski prospeh ».Naroda«. Spomenica opozarja italijam sko vlado na nepopravljivo škodo, ki br nastala za Italijo, ako bi zagospodaril nad Reko kak tuji narod, zlasti Jugo* sloveni. Ko jc bila spomenica predlo* žena, so rektorji odšli v Rim. V Ritmu so prejeli obljube in zagotovila. Izjav* ljam lahko, da dobimo v par tedifh po* sojilo za poravnanje one škode, ki le bila v decembru 1. 1. povzročena. Grof Caccia Dominioni je ob priliki svojega obiska prinesel s seboj miljon lir na ra* čun bodočega posojila. Rektor Rubinich mora biti vsak čas tu z denarjem. M a* da je šla k grofu Cacciji Dominioni ju kot posebnemu odposlancu italijanske vlade ter mu izjavila, da ne bo pod no* benim pogojem trpela, da bi se v reško zadevo vmešavala Jugoslavija. Grof Caccia Dominioni ji je zajamčiL da se to ne bo zgodilo, in je tudi v poslednjem času večkrat zagotovil, da ne pride do tega. Kar se tiče konstituante, lahko ^e* čem, da je v interesu vlade same. da se volitve pospešijo. Vsled višje sile se pa ne bodo mogle vršiti pred koncem mar* ca ali začetkom aprila.« To so izjave, ki iih je podal dr. Gross sich reškemu zastopstvu. Kaj naj pa pomenijo te izjave nadu* tega in otročiega drja Gross>cha? Kaj je z njimi rečeno? Njegove besede so naj gorostasne j ša žalitev in najkrepkej* ša klofuta .ki je sploh kedaj bila pri* slonjena kakemu kulturnemu narodu! Z njimi je povedano, da krši Italija da s no besedo, da smatra Italija rapallski sporazum za kos omotnega papirja. Z njimi je rečeno, da smatra Italija Reko za svojo luko in svojo last, da s tem gazi svojo lasno obljubo, ki jo je dala v Rapatlu in s katero je zajamčila za vse večne čase neodvisnost Reke. Z nii» mi je pokazano, da Italija, dasi ji je do* bro znano, da predstavlja začasna reška vlada samo smešno majhen del prebi* valstva, kljub temu ščiti in priznava to brezsramno vlado ter jo skuša ojačiti z najbolj umazanimi sredstvi. Z njimi je povedano, da ostanjo kr, orožniki na Reki, ako Italija dovoli, da se jim pri* pne v znak sramote trak na rokav. Ostali bodo tam kot priganjači italijan* skih fašistov, ki sta jih poslala na Reko italijanska vlada in italijanski kapitali* zem z nalogo, da potlačijo vsak svobo* den izraz reškega meščanstva. Te be* sede povejo brez ovinkov, da je grof Caccia Dominioni, ki ga, vsi' poznamo kot vzornega in plemenitega moža, mo* ra) proti svojemu prepričanju izročiti po nalogu italijanske vlade reški vladi, ki ni vlada, predujem miljon lir, da bo preskrbljena s sredstvi za propagando in v stanu plačati vsakemu rodoljubne* mu fašistu 50 lir na dan in tudi več. Brez te visoke mezde bi t? vrli ljudje ne megli p trovati od ranega jutra do pozne noči po barih »Audace«, *Ro* ma«, »Auscmia«, »S. Giorgio« in po tole* rančnih hišah. Brez teh razvedril bi se odpovedali neprijetnemu poslu, biti krv* niki in preganjalci častivrednega reške* ga meščanstva. S temi besedami je ^ re* čeno, da je dal grof Caccia Dominioni reški anarhiji zatrdila, ki so v absolut* nem nasprotstvu z rapallsko pogodbo, ter da je ta predstavnik Italije — sicer brez dvoma proti svoji volji — priznal nezakonito in od meščanstva prokleto reško anarhijo ter s tem priznanjem po* daljšal njen pogubonosen obstanek. Dr. Grossicheva izjava pove, da je oblju* bila italijanska vlada nadaJjno denarno nomoč, ki jo bo poslala na Reko po zlo* glasnem bogatincu Rubinidhu. S tem se krši svečana obljuba v rapallski pogodb bi, da se ne smeta niti Italija niti Jugo* slavij a pogajati z Reko brez obojestran= skega privoljenja. Iz teh trditev sledi jasno kot beli dan, da se skuša reškim beguncem in meščanom, ki ao prebivali na Reki pred izbruhom vojne in ki ima* jo vsled tega na podlagi mirovnih po* godb in mednarodnega prava pravico do opcije, preprečiti povratek v mesto. Iz teh trditev sledi tudi, da italijanski general in senator kralj evinse, zmagova* lec pri Vittoriju Venet« Enrico Cavi* glia ni prelomil samo nam dane besede, temveč s formalnimi obljubami, ki jih je dal reški anarhiji, pogazil tudi — vre* den tekmec rapallskih podpisačev — opatijsko pogodbo. Dovolj žalostna je ugotovitev, da sta že prej enkrat dva italijanska generala na Reke prelomila dano besedo. To sta admiral Rainer, ki ni držal besede, dano ameriškemu, francoskemu, angleškemu in jugosloven* skemu poveljniku, in general Grazioli, ki je prelomil besedo,, dano francoske* mu generalu Savvju. Dr. ^ Grossicheve izjave končno pričajo, da hoče italijanska vlada pomagati reški anarhiji pri volitvah ,ki bodo razpisane, in molče odobrava sleparije pri sestavljanju vo* lilskih imenikov, v katere so vpisani kot volilci D'Annunzio, Tomaio, Priolo in drugi D'Annunzijevi častniki in čredni* ki ter vsak italijanski državljan, ki za to prosi. Na drugi strani se ne izpušoajo iz imenikov samo Star! reški naseljenci, temveč celo reški meščani, ki so bili vedno vpisani v volibkih imenikih. Ne na makiavelističen način, nel šu* tec Grossich in vredni mu drugovi od* krito mečejo blato italijanski vladi v ooraz m jo onesnažajo, kakor še nI bila nobena vlada onesnažen«. Dovolj je tega! Bodimo odkriti! Hoče^li italijanska vlada zanikati tr* ditve, ki izhajajo iz brloga sodrge, na^ zvane »začasna reška vladac? Hoče?li italijanska vlada pred svetom izjaviti, da se ne bo vtikala v roške no* tranje zadeve, da odpokliče svoje orož* nike ter pozove zavezniške velevlasti, naj zasedejo Reko z meozavc-zniski m i oddelki? Če pa vlada tega ne naredi, -potem kličemo italijanski narod, oni narod, čigar poštenost in lojalnost sta nam zna* ni, naj opere ta madež in postavi na sra* motni kamen tiste može, ki ga danes vladajo. Kličemo jugoslovensko vlado, ki je sopodpisala rapallsko pogodbo, naj iz* vrši obvezo, ki jo je. svečano prevzela! Naj ona in njen nirod pekažeta, da zna* ta braniti svoje dostojanstvo za vsako ceno in proti vsakomur! Kličemo velike sile sporazuma ter sves čano in energično protestiramo proti ve* rolomstvu italijanske vlade, ki ga ic do* kazal Grossich. Pozivamo velevlasti, naj nemudoma« posredujejo, da Italija ne pogazi rapallskc pogodbe in si ne pri* svoji ostudne Bethmann * Hollvvegove krilatice, da so svečano sklenjeni spora* zumi »kos papirja«! Naj one zasedejo reško državo, da pride Reka do ustave, ki bo odgovarjala medniirodnemu ipra* vur, kaiti reški prebivalci so siti komedij in italijanske makiavelistične politike ter želijo in hočejo, da se vzpostavijo na Reki red, mir m dek>| Kličemo svetovni tisk, kličemo vse kulturne narode, naj nam pomagajo. Reka; je sramota za ves svet, ki se mora zbrisati, naj stane, kar hoče! Svet mora posredovati ker ni megoče, da bi .bil tako nitzko padel Zagreb, 1. marca 1921. — Za T,Rje* čki patriotski savez »Indeficienter« pred* sedniki: Cosimo Segnsn L r., prof. Bes njamin Grohovac L r^ Ruggero Gott* hardi 1. r. in tajniki: Ivan MayerhoId L r., David Marinić l r„ Miho Sestan 1. r. fofkoslovalka Češkoslovaški socialni demokrati in država PRAGA, 12. Izvršilni odbor čeŠkoslos vaške socialno demokratične stranke in parlamentarni k hib socialnih demokrat tov sta Izdala proglaa, v katerem se iz* raža željam da bi češkoslovaška vlada ostala slej ko prej pri politiki; ki ni in* terveneionistična- Dalje prav! proglas, da ie delavstvo f"-iP.ravlien<* braniti Če» škoslovaško repubHfco proti vsakemu napadu. OdnoSatt mcd češkoslovaško in Av< strijo PRAGA, 12. TajniStovu avstrijskega ministrstva za vna«]*? »ftdeve so se izro® čfle ratifikacijske listine brnskega spo^ razuma, ki je bil sklenjen lani med Ce* škoslovaško in Avstrijo in se tiče vpra* šanja narodnostnih manjšin. Danes je odšla na Dunaj češkoslovaška delegacija pod predsedstvom pooblaščenca Schu* sterja, da otvori češkoslovaško * avstrij* ska gospodarska pogajanja. Komisija za razmejitev med Moravsko in Avstrijo je svoje delo končala. Ogrska Vlada prepovedala shod socialnosdemo* ? kratske stranke BUDIMPEŠTA. 11. Policija je sporo* čila vodstvu ogrske socialno^demokra* tične stranke, da je prepovedan shod, ki ga je ta stranka sklicala v Budimpešto za dan 13. marca t. L ^ Rusija Proglas krenstadtekih revolucionarjev proti komunistom HELSINGSFORS, 12. Poročevalec tu* ske agencije »Union« jc dobil pr\i dve številki glasila kronstadtskih revolucionarjev od 6. in 8. marca. Glasilo se imenuje »Vesti in sporočila kronstadskih revolucionarjev«. V Številki od 8. mai^ ca pišejo revolucijonarci: »S svojo re* volucijo v mesecu oktobru 1. 1917. so de^ lavci in mornarji izvojevals svobodo. Mesto nje so dobili sužnjost, kakršni ni še bilo enake, in komunisti so odgovarjali delavcem in kmetom, ki so se puntali in zahtevali svobodo s tem, da so jih streljali na črez. Komunistična stranka jc prišla do oblasti vsled svoje ljubezni do delavcev, katerih koristi le nameravala braniti. Ko je ta stranka prišla na vlado, je smatrala za dovoljeno vsako sredstv o, s katerim bi se lahko obdržala na krmilu. Toda potrpežljivost proletarijata je pošla. Komunisti so začeli delavce moriti, samo da bi so o* hranili na vladi. Toda državljane je manj strah pA-ed smrtjo kakor pred strahovlado komunistov. Kronstadt jc začel tretjo revolucijo proti trolctnernu nasilju komunistov, ki je bolj okrutno kot tristolctno nasilje carizma. Treba je zlomiti policijski knut komunistiškega absolutizma.« Revoluciji je cilj reorganizacija sov jetov REVELJ. 12. Zadnje vesti, ki so pri* spele 3 finske meje, pravijo: Trdnjava Krasna Gorka se je predala dne 9, t. m. okoli petih popoldne. Mornarji so zasedli trdnjavo in so z uspehom odbili na* pade boljševikov. En dol posadke se je pridružil upornikom že v noči mod 9. in 10. marcem. Revolucionarci so nato na* padli in zavzeli Peterhof in Sergjcjevko. Prilikom teh bojev je prešlo k revo!ucio» narcem S000 boljši-viških vojakov. Vo j -ne ladje so bile blizu otoka Volny ter so obstreljevale trdnjavo Petropavlovsk. Trdnjava ni odgovarjala. Dne 10. marca zjutraj so se revolucionarci polastili o* kraja Gaicni v Petrogradu. V sedanjem hipu držijo baje gručo oboroženih de* lavcev in pohabljenih vojakov sledeče točke: admiralat, baltiško postajo, var* savsko postajo., carinarnice in druge dele mesta. Dne 10. marca po noči je bilo streljanje zelo slabo. V noči od če* rrtka do petka je- bil položaj neizpre* me njen. Govorilo se je, da so bolj Ševi ki Krasno Gorko zopet zavzeli, toda vse da je kazalo, da bo trdnjava takoj zopet padla v roke rcvoliicionarcem, V noči od 9. do 10. marca je bila iz Kronstadta razposlana sledeča brzojavka: »Komu* nisti imenujejo našo borbo za ustanovi* tev prave sovjetske vlade puiit. V resni* ci pa so oni pravi puntarji in ne mi. Delavci zahtevajo preuredbo sovjetov. Sedanja vlada s svojim krvavim pred; sednrkom paralizira voljo naroda za to, da bi se ohranila na krmilu, ter streljajo in strahujeio poštene delavce- Mi nismo sklenili a Finsko nobene pogodbe, niti da bi dobiti od nje vojaško pomoč niti da bi dobili pomoč v hrani. Imamo vse, kar je treba, da premagamo komuniste. Ako pa se bo borba nadaljevala, bomo najbrže prisiljeni iskati drugod pomoč za naše hrabre ranjence, za otroke in za civilno prebivalstvo. Kronstadtska po* sadka in kronstadtski delavci, osvobo* jeni izpod sramotnega jaaina komuni* stov, so pripravljeni se boriti do konca.« Kronstadt obstreljuje še vedno Petrom grad HELSINGSFORS, 11. Kronsta dske baterije so obstreljevale danes železnico v južnem delu Finskega zaliva. 2elez* niča, ki spaja Petrograd s Krasno Gor* ko, je bila poškodovana, HELSINGSFORS, 11. Po vesteh, ki pa so precej nejasne, Kronstadt še ved* no obstreljuje Petrograd. Železnica od Petrograda do finske meje je bila razde* jana. Petrograd pa je še vedno v rokah boljševikov. Vrenje v mestu je baje ve* liko, Kronstadtski mornarji so odbili tri boljševiške napade. Vesti lz Rusije nezanesljive. — Upor« niki so se skregali med seboj PARIZ, 12. Poročevalec »Echo de Pa* ris« javlja iz Stockholma: Vesti lz Petrograda uhajajo le zelo težko črez me« jo, ker je skrbno zaprta. Kronstadt&ke baterije so baje poškodovale trdnjavo Petropavlovsk in nekatera petrograjska predmestja, Med mornarji v Kronstadtu so se pojavila nesoglasja glede progra- ma Red v Petrogradu je bil vzpostavi ljen z nasilnimi sredstvi in delavci de« laj o po tvornicah pod pritiskam arozc» čih jim strojnic. Libava prosta luka RIGA, 11, Lotvinska vlada je skleni* la, da proglasi Libavo za prosto luko. Železnica, ki spaja Libavo z Rusijo, bo razširjena do širine ruskih železnic, tako da bo omogočen direkten tranzit. Londonska konferenca Turki zadovoljni z vrhovnim svetom PARIZ, 12. Poročevalec »Petit Jour* nala« javlja iz Londona, da je imel po* govor s predsednikom turškega odpo* sJanstva Bekir begom. Bekir beg jc iz* javil, da jc turško odposlanstvo zelo zadovoljno z uspehi pogajanj in da je vrhovnemu svetu hvaležno, ker je bil skozinskoz pravičen in Turkom narav* nost naklonjen. Kako je bil Grkom in Turkom vsiljen sporazum o vzhodnem vpru&mju PARIZ, 12. O sporazumu med Grki in Turki piše list »Oeuvre« sledeče: Re* šitev vzhodnega vprašanja je bila Gr* kom in Turkom spretno vsiljena na z ud* nji seji londonske konference. Ta rc* šitev bo predložena grški in turški dr* žavni skupščini. Lloyd Gcorge je Guna* risu dokazal, da je treba da se Grki za* dovoljijo s tem, kar jim nudi konferen* ca, ker bi sicer mogli izgubiti vse. Grof Sforza in Briand Hta se s svoje strani ponovno posvetovala z Bekir begom in mu prijateljski dokazovala, da bo Tur* ška imela velikansko korist, ako spre j* me predloge konference. NemčUa Državftozborska komisija za zunanjo zadeve proti Von Simonsu BEROLI>,, 11, Komisija za zunanje zadeve jc danes nadaljevala razpravo o londonskih pogajanjih. Stinnes je silno napadal zunanjo politiko vlade, kateri je očital, da nima nobenega stalnega načrta. To dokazuje dejstvo, da jc v London poslala odposlanstvo brez jas* nih navodil Simons je Stinncsu na dol* go odgovarjal. Večinski socialist Brit* sche je obsojal nezadostne predpriprav ve za londonsko konferneo. Samo de* mokrat Hausmann je zagovarjal politiko ministra za zunanje stvari Bavarski minister Kahr pravi, da bodo Nemci plačali BERGLI NT, 12. Član bavarsko vlade Kahr je rekel na nekem shodu ljudske stranke, da bo Nemčija plačala do zad* njega vinarja, toda hoče, da se mora z n«o pravično postopati. Nova pruska vlada se sesta\i po veliki noči BEROLIN, 12. Zdi se, da bo sedanja vlada, ki je naznanila svoj odstop, vsled težkoč za sestavo nove vlade ostac la, na krmilu do po veliki noči Centrum, demokrat je in večinski socialisti so za to, da Simons ostani v vladi, dočim ga stranke dcsnlcc hudo napadajo. Avstrija Sočutje avstrijskega državnega zbora za Nemčijo DUNAJ, 11. Ob začetku včerajšnje seje državnega zbora jo predsednik Weisskirchner izrazil sočutje Avstrije z Nemčijo v teh dnevih njene žalosti. Rekel jc, da mu je žal, ker zavezniki niso hoteli videti dobro voljo nemškega ljudstva ter so s tem oddaljili dan zo* petnega zbratenja narodov. Ne bi bili vredni spoštovanja in simpatij naših bivših sovražnikov, ki so nam jih ska* zaiž s tem, da so povabili v London kan* celarja Mayerja, ako bi jim hoteli pla* čati z brezbarvnim molkom. Upam in želim — jc zaključil \Veisskirchner — da se bo našla pot do rešhvo. Državni zbor je sprejel Weiss.kirchnerjev go» vor s splošnim odobravanjem. Kancelar Mayr o ciljih svojega poto^ vanja v London PARIZ, 11. Avstrijski kancelar ie prišel danes ob 10'35 v Pariz ter je opol* dne odpotoval v London. Ob svojem odhodu xl Pariza je izjavil: Gremo v London z miroljubnimi nameni prosit dolgotrajne kredite, ki nam bodo do# volili, da začnemo zopet delatL Nočemo bfti prosjaki pred Evropo, temveč ho« čemo živeti od svojega dela. 2elimo pa dobiti pomoč, da se nam bo mogoče po* praviti. _ Francija Francozi nervozni, ker Nemčija zastaja s plačili PARIZ, 12. Včeraj se je pod pie*fee J- »EUiT\ U»Tc V Tr^iu, dne 13. marca 1921 Sporazum med Francozi in Turki gfede Cilicije PARIZ, 12. Agencija Havas poroča iz Londona: Briand je s turškim odpo* članstvom sklenil sporazum za čimprej« šnjo izpraznitev Cilicije. »Pei.it Pari* 6ien« trdi, da je ta sporazum popoln in da ga bo Bekir beg podpisal v Parizu začetkom prihodnjega tedna. Vlada proti takojšnjemu skrajšanju vojaške službe PARIZ, 12. Senat je včeraj sprejel zakonski načrt za nabiranje novincev letnika 1921. Med razpravo je Barthou odgovarjal raznim govornikom ter je rekel, da je za sedaj organizacija arma* de zelo slaba, toda njen duh je zelo dober. Armada ostaja zvesta sebi in zmagi. Minister je v načelu priznal potre= bo skrajšanja vojaške službe, toda za sedaj je proti temu in mora odkloniti predloge, ki so bili stavljeni v tem zmi* slu, _____ Ana HI* Zakon o 50 Z pridržka od nemškega blaga 9prejet v prvem čitanju LONDON, 12. Dolnja zbornica je snoči sprejela v prvem čitanju zakon o 5G% pridržka od nemškega blaga, ki se proda na Angleškem. Drugo čitanje na* črta bo v ponedeljek. Koliko mož ima Anglija pod orožjem LONDQN, 12. Listi objavljajo števil* ke, ki se nanašajo na proračun vojnega ministrstva. Skupni stroški znašajo 106315.000 funtov in so štirikrat večji kaikor pred vojno. Porazdelba čet je sies deča: Doma 140.00« J mož, naselbine 9000 mož, 18.000 v Egiptu, 6000 moz v Palestini in 77.000 mož v Mezopotamiji. Znižanje diskontai LONDON, 12. Angleško zakladno ministrstvo je znižalo diskont na 6%. Amerika Kriza na ameriških železnicah NE\V YORK, 11. Vodilni krogi v upravi ameriških železnic pravijo, da bo treba znižati plače železničarjev, ako se hoče odvrniti bankrot. To bi r dovolilo, da bi se znižale tudi tarife. Nekatere družbe so že znižale plače nekvalificiran nih železničarjev in v kratkem jih bodo znižale tudi drugim. Spor med Costarico in Panamo pride pred Zvezo narodov PERPIGNAN, 11. Španski lisii ob* javljajo sledečo vest iz Paname: So« vražnosti med costariškimi in panam? skimi četami so prenehali. To se je zgo* dilo vsled posredovanja Zedinjenih dr* žav. Nasprotnika ostaneta na svojih položajih. Spor bo predložen Zvezi na* rodov, Sestava nove vlade poverjcika Mairn MADRID, 12. Sestava nove vlade je bila poverjena M auri. Listi pravijo, da bo Maure vlado sprejel le ped pogojem, da bi ga podpirala vse monarhistične stranke. Liberalci menijo, da Maura mora sprejeti vlado, in mu zagotavljajo svojo pomoč za hitro rešitev socialnih vprašanj. Misli se, du bodo tudi kata* lanske stranke opustile svojo pokrajin* sko politiko in podpirale M auro. Pred novimi svetovnimi zipletlfa!! Zadnja pariška konferenca, ki se je vršila koncem januarja t. L, je določila višino vojne odškodnine, katero naj Nemci plačajo zaveznikom. To je bil sklep zahtevajoče stranke, kii je nato določila drugo konferenco, na kateri naj bi Nemci podpisali plačilne obvez* nosti. Ta konferenca je bila londonska konference, ki se je končala « prelo* mora med obema nasprotnima* strani kama. Vsota, ki so jo zahtevali zavezniki, pa tudi druge zahteve na račun vojne odškodnine so bile take, da jc vsakdo predvideval, da se bodo Nemci takrat foo'i i^vr«1' Vot T>0 •"'I je bilo vkljub vsemu temu pričakovati, da oosta ooe stranki v ia/al^o da pride do sporazuma. Zakaj v interesu entente, pa tudi Nemcev je bil miren sporazum. Prišlo pa jo drugače. Do sporazuma ni? prišlo po krivdi obeh strank, ali pravzaprav vsled izpremembe politike Anglije in Nemčije. S tega stalisća je ta spor zelo zanimiv. Nastane namreč vprašanje: iz katerega vzroka so An* gleži izpremenili svojo miroljubno, če* tudi le navidezno miroljubno politiko? Drugo vprašanje, ki ni nič manj zani« mivo pa je: rz kakšnih vzrokov sO;Nemr ci izzvali najnovejši spor brez strahu za posledice? Nemci so postavili pretiranim zante* vam zaveznikov tako nizke ponudbe nasproti, da so morali biti z gotovostjo pripravljeni na prelom. In še tisto, kar so ponujali, hočejo plačati le pod po gojem, da jim ostane Šlezija brez ljud* skega glasovanja. Prisilne odredbe, ki stopile v veljavo, so po zatrdilu Nem« cev prekršile določbe versaillske po* godbe, a v istem času zahtevajo oni od zaveznikov, da Ie*ti prelomijo ob ve* ze napram zaveznici Poljski. Odkod na=> enkrat ta pogum in nepopustljivost Nemcev? Res, da se je ogromna večina nemške javnosti izrekla proti sprejemu onih za* htev, in je bil torej dr. Simons v tem oziru krit. Tudi po prelomu se ni nem? ški odpor prav nič irpognil, nasprotno pridobil je na sili. Vendar pa morajo nemški vodilni krogi s hladnim razu* mom promatrati stvar ne oziraje se na čustva, ki vladajo v javnosti, ki bi se v slučaju potrebe dala tudi potolažit!, posebno pri tako discipliniranemu ljucL stvu, kot jc nemško. Prelom je bil torej predviden,, Nemci so hoteli, da pride do takega konca. Kako to? Ali se je morda svetovni Jyo loža j za Nemce obrnil na boljše? Vse raže, da je temu tako. Amerika se je po \Vikonovem odhodu vedno bolj Gtk tujila evropskim zadevam, tudi so zna* na nesporazumljenja med njo in Anglijo, nesporazumljenja, ki so politične* ga in gospodarskega značaja. Nemci sc od ie stkani nimajo bogve česa^ bati, morda jih celo podpirajo ameri&^i ka^ pitalisti in politiki, ki stoje za kulisa* ini. Dasi ne moremo tega z gotovostjo trditi, vendar bi ne bila taka domneva popolnoma neutemeljena. Med zavez« niki igra Italija bolj posredovalno, miroljubno vlogo, četudi je sicer solidarna z zavezniki. Toda italijanske koristi n1* so nikakor istovetne z angleškimi in francoskimi. Dalje ima Anglija težave z Irj»ko in k temu se druži Še strašna brezposelnost, ki je deloma posledica dosedanje politike napram Nemcem. Morda hočejo Nemci izigrati javno mnenje prijateljskih in nevtralnih držav proti temu nasilnemu dejanju Francije Jn Anglije ter si pridobili simpatije 6veta, ki je po navadi na strani tlače* nih. In končno je tukaj se Rusija. Zve* zani ž njo bi bili Nemci že sedaj velika nevarnost za vse sovražnike. To bi bili morda razlogi, da so Nemci prekinili pregovore s svojim! sovražni* ti. Oni itak nič ne tvegajo. Če bi 5© do* pa 5« narastlo tM ftftOO. V I^tAlIani jo danej poleg katolikov 2046 pravoslavnih; poleg Slovencev in Srbchrvaicv 760 drugih Slovanov (med temi največ Čehov), 175 Italijanov, 65 Meinrov, 13 Romunov 'm 3 ArnavtL Prejeti fn zahteve Nemcev ▼ Jeloeaa Tirolu. Kakor srno že javili, so jc vršilo v Bocnu na južnem Tirolskem veliko ■zborovanje županov in ze-stepnikov nemških občin Italiji priključenega cz_-ml;a. Zastopanih je bilo 192 občin. Pred vsem 6o protestirali proti nasiljem fašistov in so sklenili resolucijo, v kateri naslajajo, fcako da tuji elementi kršijo mir in red na način, kakor ga nlsc še doživeli do&edaf. Po!eg državnih oblastev se siavlja organizacija, ki je izven zakona, ki vrši tu..! silja na mirnih državljanih tn na avtouoiunih oblast v ih. Zato peziva resolucija vlado, naj z vse-1 mi sredstvi skrbi za vzdrževanje miru in reda in za vršenje zakonov. Glede razdelitve okrožij zahteva druga rcsolucija eno edino skupno volilno okrožje za vse priključeno nemško ozemlje, ker to no odgovarja samo narodnostnim, zgodovinskim, gospodarskim in zemljepisnim razmeram, ampak tudi trdna soglasni volji prebivalstva. Najodločneje se izreka resolucija proti temu, da bi se trentinske stranko dotaknile- svobode nemških sop!*mcnja-• kov in da bi posedalo v razmere, ki naj jih uredi izključno le prizadeto ozemlje skupno z italijansko vlado. Vprašanje razdelitve volilnih okrožij — ta ko sahteva rttoltidja — naj ce reži na načm, ki bo odgovarjal opravičecire koristim in svobodni volji prizadetega prebivalstva, tako, da bo vse nemško in ladincko czsnslje zurožetrs v eno okrožje. Resolucija ce iliacuje vrhu ts^a aa opetovaste načelnika sedanje vj&de, da e-e odločitev giedc razmejitve priključenega czem!ja odloži do tedaj, k d bodo mogli poslanci dežele v parlamentu raspravljati o tem vpraganju. Protestirali so tudi preti cirivičnemu načina, kako đeždni komisar cr. Conci opravlja dežele, posebno pa kako ses.tu.vija deželni proračua. « >'iiro!er« Zaključuje svoje obširne poročilo o tem zborovanju: vsi zborovalci sc bili prepričani, da vlada nikakor ne bo mogla pre-zkaii teh soglasnih z-htev prebivalstva. karalo, da so jih upanja prevarala, im£u jo vsak čas priliko obnoviti pogajanja. Zasedba novih pokrajin in druge prisil* nc odredbe pa ne bodo prinesle zavez* n?kom nobene praktične koristi, pač pa le škodo. Iz tega stališča so Nemci dobri račtmarji in ni misliti, da bi se dali kar tako ociganiti. Toda tudi postopanje Angležev, ki so se postavili brez pridržkov na francosko straji, je zagonetno na prvi pogled. An^ gleži so bili vedno tisti, ki so tirali na videz politiko miru, sporazuma in pra* vičnosti. Pred nekaterimi tedni še bi se zdela izprememba te zvite politike ne* kaj nemogočega. Odkod ta preokret? Ali ni morda najnovejši pohod zapadnih armad v najbogatejše industrialne nem* ške kraje v zvezi z najnovejšimi doc godki v Rusiji. Vse vesti iz Rusije pri* čajo, da se nahaja sovjetska vlada, ta silni strah Anglije, v resnih stiskah. Zato se čuti Anglija zopet tako močno, da zamore javno sleči plašč lažnjive} miroljubnosti in pravičnosti ter nasto? piti odkrite z nasiljem. V interesu en* ten te je Uidi, da se izvrši ljudsko glaso* vanje v Sleziji v prilog Poljski. Zato je dobro imeti Nemčijo v šahu za vse mo* rebitne slučaje. Karkoli bodi, eno je gotovo: Naino* vej si pohod do zob oboroženih armad nam dokazuje, da se bojno trzracje v Evropi nikakor ni zjasnilo. Vojne v Ru* siji in Aziji trajajo dalje, a v Evropi se po dveletnem premirju še vedno čuje grozilno rožljanje sablje. Militarizem zopet vstaja in grozi vsemu svetu z no* včmS spopadi. Da bi se Nemci z orožjem v roki uprli zasedbi, na to ni misliti. Vendar pa ni izključeno, da se utegne izcimM Iz tega kaka vstaja po irskem vzorcu. Najnovejši nssilni korak entente, pred* vsem Anglije, ima namen stisniti Nemce ob tla, korakati črez nie protii Rusi i i ter tudi to deželo zasužniiti angleškemu gospodstvu. Tako bi bilo gospodovanje angleškega plemena nad vsem takozva* nim starim svetom, to je nad Evropo, Azijo in Afriko dovršeno dejstvo, i^e upoštevamo, da je novi svet, t. j. obe Ameriki povečini tudi v rokah anglo* saških narodov, bi imeli potem vesolino nadvladje tega plemena na zemeljski obli. Politt&te vesti Hont&fci Rol&nd o Dunaja. Svetovno znani francoski pi&ateij in veiik nasprotnik sodobnega inv perializma Romain Roland jc imel nedavno v Parizu govor, v katerem je proslavlja] 150-letnico Beethovena. Ker je Beethoven preživel velik del svojega življenja na Dunaj*1, je govoril Romain Roland tudi o Dunaju in cbžtioval njegovo nc-sa-ečno usodo Dunajski župan Neum&nn je poslal r-kaleJju zahvalno pis:n>> in pristavil katalog raz-»iavc, ki jo je priredijo v čast Bee-thovenn nedavno merto Dunaj. Romain Roland je cdgOTCrii s sledečim pisanjem: »Zelo mi jc Slo k srcu, da ste mi poslali ijubezaivo pisanje čn prusiavili katalog VaSe Beethovnove razstave. Prijatelj dr. Ferriere ki si te ogledal razstavo, nii jc Ao poročal, kako je bila zanimiva. V?.ekakcr tem gojil otroiko ljubezen za Vaše velike ciože. Beethoven je bal prija-talj mojega živ'jenja, moja epora in moj veditelj v vseh težkih bolestnih urah mojega nolianja. Ono silno in oživljafočo luč, katero sem prejel od nj«»-ga, «eni te potrudil sporočiti drugim. Vaše mesto mi je drago in postalo mi je £o bolj, odkar je nesrečno, Njegova nesreča kruta in tako nesorazmerno velika, da mise! fla njegovo zlo srečo večkrat potare. Da goji Dunaj kljub vsemu trpljenju in vsei bedi vero v umetnort in kulturo duha, je namen je in spričevalo njegove moieiju stare ple-menitostl in g'as.ee opomin nehvaležni Evropi, da so zmagovalci mnogo, mnogo pcejeli od Dunaja.« Slčvenci In Nemci. Zanimivo i«, kake je končal popia prebivalcev v Jugoslaviji kar so tiče ttevil-nega ra^meija med Slovenci in med NemcL Ta popis je popolnoma pebil germanske bajke o velikem Številu Nemcev v Juge sla vije, posebno med Slo vene L Mesto M a« bor «o zahtev ab Nemci zase, a dan&& &o iiaiteli taca samo 6454 izmed 30.700 prebivalcev, Slovencev pa jc 2AJ245. Ljubljana ima 53.072 prebivalcev, med temi Nemcev samo 1690, tedaj 5000 maci kot L 1910. Domače prebivalstvo Prepričajte se, ee je pri županstvu že izložen voliini imenik in javite nam rok, ki je določen za reklamacije. Volilni imeniki so izloženi, kolikor nam je desedaj javljeno v naslednjih občinah: Stan je j, od 6. t m., Dekani, oil 8. t m., Materija, od 7. t. m, Avče, od 6. t. js. Cas za reklamacije j« v Štanjelu do 20. t is«, v Dekanih do 22. t. v Mac teriji do 21. t in^ v Avčah do 2U. t. m. Volile i, preglejte imenike, če ste vpisani; če niste, rekla; m i r a j t e svoj v p i s*« Politično društvo »Edinost« v Trstu, ___ D&m&ie vesli Mfc&ni ▼ pfi^loivk Pitjoli *2>o ia pri^b-ujemo: Ko as jc odločevala. naSa pribodajost, ssse v Jugoslaviji prepirali r? žive in mrtve, kakor da bi bil uzi dem te urejen. To jo žalostno pcg'avjc v naSi najaovejit z^jdovLi!. Ml emo priSli tako pod Haitjaiiski klobuk. Sedaj gre za to, da &e mi prilagodimo tera Tiucmerain, V največji nevarnosti bo naša narodccst. Imela, bo velike ker je so- j vrainik močaa. Da v i^ra. boju zmagaiiio in režimo' kar ju mogočo, jc predvsem potrebno, da smo edi- | ni. Vsaka cepitev jtr naroden ^reh, ki sc bo bridko maSCcvak V ta naiccn potrebujemo enotnega gla-cilrt. Tc jo ffciaj naša zvesta čuvaiica »Edinost.]'. Lahko ji damo pohvalno spričevalo, da irvrSujc to naioge izborno. Naročnikov ima lepo število. Mi iatemo tu le eno reč ptcd očmi, da ci ohranimo svcaje narodne pravic*. Poleg te£a glavae^a name- i na n?^ velja tudi ta, du ostanemo moralno zdrav: narod- Kaj bi nam pomajtilo, ako bi bili narodno zavedni Slovenci« obenem pa moralno propadli ljudje. Tuda ne srbimo, da srno Slovenci katoličani; odpadnika eo le izjeme. Nai materni jezik in katoliška vera et& na£a zaklade. Ker smo vsi I® ena stranka in imamo skupno glasilo, zato glejmo, da drug drugega ne žalimo, da &e zatajujemo, da svoje osebne nazore podredimo ceJokupnosti, da ne hvalimo, kar drugi graja it obsoja. To velja tudi o verskih rečeh in kar v zveš z njimi. Sodbo v takih rečeh preputšiiao cerkvi, U (e v tem meru-dajna. Tu omenjani eno reč, o kateri se v & Edinosti« rečkrafc bere £n oetuloo odohruje in tudi pospešuje, da r* ne naravnost. Mislim na ples in na razne prireditve, s ki-ierkaa so sdruženi tudi plesi. Tako emo bč-aii, da bo nas v pc*taem času vabili na plesne ve&čke. Rairi dopisniki omenjajo razne kulturne prireddtve, e katerinu so združeni tudi plesi kot vaba za "mladino. V najnovejšem času je neki depiznik imenoval ples »zabelo« za mladin *ke prireditve. In tako mvslljo potem ljudje, da ni mogoča pcStena zabava brez plesa, da se mora vsaka eama na &ebd tha tako kulturna pr-reditev :Jaheliti « plesno zabelo, sicer je jed nevžitna in pusta. Ce je tema tai.o drugje, ei mislijo drugi, za-ka? bi bilo pri nas drugače? Ali emt> mi slab§i, bo'4 nazadajalki? Mi moramo s časom napredovati. To je eedif Ca&dern^. Mladim »e mora privoščili veselje! nauk« radi poslušajo, pose- bno mladi ljudje. Ne bom razpravljal tukaj o plesu. Kdor so hoče o n;'em bolj natanko poučili, naj bere slovensko knjižico, ki je iiila že v HI. izdaji Ples. I. TuL Zalciilo in izdalo jo je upra\Trižtvo ^Družinskega prijatelja-: v Trstu. Morda se še dobil Kdor prebere to knjižico, bo debli o plesu dru^ jfe pojme in ne bo imenoval plesa zabelo. Ko ct bi bilo med nami pijančevanja in plesa, bi bili ml kulturno vzoren nared. Pijančevanje in ples ;e na-Sa poglavitna rana na narodnem telesu, čim manj bo tega, tem boljše za nas, čim več, tem .iiiestini^ «e pa za italijanske službo božjo m*.lo zmemjo. Od vseh udeležnikov, ki so v| šetitjukobelti cerkvi v nedeijo, je gotovo tričclrt Slovencev. Vsakdo se lahko sam prepriča, če opazuje udeležbo pri obeli službah ocrijlh. Itljiaru imajo zjutraj tnašo s pridigo ob 8. ture. Večkrat so komaj klopi zasedene, ko stopi duhovnik na prižoico in mvd tnni je golovo ena tretjina naših žensk, ki| ostanejo pri deveti službi božji « slovensko pridigo. Pri naši pridigi je gotevo dvakrat do trikrat več ljudi kot pH italijanski. Popoldanski službi božji se pa. niti primerjati ne morete med seboj. MoJa žena gre včasih k ita'ijs4i?kim večerrJcam, Icadar prej nima čas^a. Večkrat jo vprašam, koliko Hudi je bilo. Ko duhovnik stopi na prižnico jih jc včasih kemaj 15—20 in Se m» d temi polo.ico S'o-venk. potem s-b jih nabere za blagoslov o^oli 50. Pri naši popcldanski službi božji pa jih je vsaj desetkrat več. Kdor nočo verjeti, ima vsako nedeljo priložnost, da se o tem prepriča! To velja o im, ki bi hoteli odpraviti slovensko službo božjo iz, naše cerkve. Prosečanii Danes 13. m?rc? ob 13 uri bode pet-) najsti redni občni zber »Godbenega društva na Prošeku*. Vaša doiž«o?t je, da pridete vsi iau «e vpišete bodbei kot delujoči ali podporni člani. Vpo-števajte koliko lepih ure vam jc to društvo -povzročilo v petnajstih letih s svojimi koncerti. I-jjralo jc na ja\-neni trgu lepe naredne in operne komad"; tudi pri cerkvenih slavnostih ni zaos+alo. Marsikdo je prihajal ob božičnih praznikih v božji hram. kot bi bil angažiran. Kdo Ge ni radoval, ko je slišal v domači cerkvi lep ubrani »Hajdrihov* rac-! ftant zbor s spremijevanjetn domače godb s? Prijatelji! Danes to društvo potrebuje denarja za nabavo ks-oja. Apeliramo na va^u Pomagajte, da ee ta kulturna trdnjava tudi v tem BpocolnL Brea setve, ni žetve! — Dajte, so vam d^o! Dra vabljeni na se- 1 Iti ae vrši v sredo, dno 15. t. m., ob 16 v mest'i ljudski in melčanski šoli v ulici Mazzuii. — Tr \ 12. a: ar ca 1921. — Komisar Fionc. OruStven« vesti Kolesarko društvo * Balkan ', sklicujo za v ^rv do 16. t. ni. važno izredno odborevo sejo, na tero «« nujno vabljeni vsi odborniki in po možno^ i tudi člani. Naj nihče ne manjka, je njo važnog ra /vadna! — Predsednik. Pevsko dru5tvo «Slava « pri Sv. M. Magdalen! spodnji, vabi vse tvoje člane na redni občni zter. ki se bo vršil v četrtek, dno 17. t. m. ob 8. mi zvr čer v novih druitvenih prostorih. Iz tržaškega živllevtl? Bomba na projf. Pred včerajšnjim popoltlnc naSel \itez Desderi na železniški progi pri Sv. An. dreju ročno bomho »-Sipi. '. Bomba je prišla . tli slučajno ki se izključuje atentat. Tatovi v manulakturni ti^oviui. Preteklo noč . . vdrli neznani tatovi v ulici Ribcr£o it. 35, men^v fakturno tigovino, ki je last Karla Kattalana. h trgovine «0 odnesli za 15.0C0 Hr rainovrstnega p arila in tkanin. Lastnik je naznanil tatvino policijskemu komisariatu v ulici Sanita. Zaplenjena kokciaa ali iz motela t hotel. Prr . itva kljub teinu no pezna. Sicer bi mu niVdar .i^ Sinila v glavo misel, da bodo sloventki župani - 1 času pomnjenja narave« drveli v Oglej in prept. vali tam »Te De um« ia satvega veselja, da c.u h:« gubiU domovino. Tvojiia obsodba* Pred vojaSkim sodiščem to r ji zagovarja1! vojaki, ki so v oktobru pretočenega ta ob .priliki nekoga plesu streljali v Bii^ u pul. Grgarju na ljudi iu so pri tem usmrtili nekega kmeia. Obsodba sc glarila za dva vojaka na tri leta, za tri vojake pa na dve leti, in »cer na tn način, da jun bo ta kazen Štela le tedaj, če »e tu dejanje ie kdaj poriovi. Zdaj pa pgolejmo drug.1 obsodbo. D-m kmeta tta £la po njivah nabirat svi-oec in druge malenkosti in ničvrednosti, ki so cxi vojne ostale, in ph loži na vsak korak- Bila sta zaprta in ka dovana na dolgo dobo brez enak ..laj-gave, ki bi bila tu bolj na mestu, kot pri slučajih, kjer je padla človeška žrtev. PODLISTEK TUJINEC (80) — Aii hoče« 5 njim, ki ga *jubI3 fe ki ta ljubi... tudi v AmeriLo? Mada jc pogledala caioij rebe. potem k nebu, kekoi- da cd tam pričakajo pcmoči v*, svet a, a potem v Stanka, ta, prestraidla «e I« plamena v njegovih o čeli. Na tc et jc a laliaim kiikcsa prislonila k maten m gledali lort ujeta ptica. A, ko je Stanke videl na njenem čelu velike kaplje *« i« ćctc> ova- dilo tudi t jtaa ter oroe'.o 9 ledenimi kapljami. In ko j« videt, da je prarbaiii, ie zbral ves razum in izpre^ovora kolikor Je le mogel mirneje: _ Čujte mt ^ iu ne plašite sc me kot blazneža. Poveaa vse, kar moreni v tem hipu,.. Vidim, da nd tu ci obstanka, ker ie same v»o tuje in ker sem jaz tucj vsakomur, rerun tu-le — nji- T" va vedno nesrečna, vendar hočejo, naj žBwa tu. kjer bova tupnea oba hi ne «aroo iaz. In poča*i bova imala edino-lo tiato, fear je najinega: na eni Strani jas ia ona, a aa drugi v« ostali »veti No, ga orno razumeli io «0 <* gI«Jali začude« no, oe vedoč, kaj bi odgovorili oa njegove be-sedv. Mada +0 h fflanjo bala, ker še kolikor- tohko raaumeta, bi aa. boteJ. To je slutila že včeraj, - endar jo občutila, da bi bila prav srečna le teda|, č« bi ovtala tu, ky«r aU: na Konalu v mestu aH Rifeki; 0 tako lepšo? — je rekla ona. — Ah, tako? Torej nočeš?.,. Dubrovnik, aH jaz: Lzbiraj — jc zakiical, izpustivši njeno roko, a v cčeh mu je zaplamtel hujši ogenj. — Pustiva to zo driigikrat. čemu treba iti,., če danes? — AH pa bi Sla z menoj kasneje?... Obljubi mi pri svoji sn moji ljubezni, ker na vrak način morava ali v Ameriko, ali kam drugam, samo ni mcZ-ao več... PrisežiJ F.ečif In gledal fc je. kakor bi jih hotel skozi svoje oči dati košček svoje duše sn svojih čutstev. _ Ali, ko si že kupil dvorec... in kaj bi fiama rc-kls ... Čudilo bi se vse mesto ... In tu so tudi moji... Oče, mati, sestra... Cemu naj bi jih zapustila brez nobene potrebe — Stanko moj? Akc bi imeli ti svojo hišo in svojo rodbino — eh — tem!... .Mi tako... brez nikakc potrebe? ... _ Vem!... Tebi ni potrebno, ali je meni,.. Torej jas... nisem tebi nič... nič ti nt moja sreča? In hotel je vikrikniti, zaplakati, ugrizniti v svojo toke. da bi ohladil avojo bol, ki mu je neusmiljeno zvijala dušo. Vendar ae jo od nekod dvignil pogaženi poao» oiegov, ko je vide!, kako stariši In sestra hvaleč no gledajo Mado, pak Je rekel zopet z nekim grdim izražanjem, kakor ga grize svoje lastne besede: — Ti imaš morda prav... io ni dobro, če M »c prenaglili... Počutim se nekoliko slabo in silno nemiren sera. pak grem v svoje stanovanje, da se odpočijem. Pa pridem jutri... in govorili bomo o vaaml... Ne tes, da bo tako najbolje? In ko ie tako govoril so se prikazale na njegovem obrazu neke nove, grdo in zlobne črte, kakor pri slabotnem človeku, Id muli na maščevanje j i prevaro. — Dobro, Stank ">, pojdi in od očij se, a jutu i pridi t — so rekli Matko, Mara in Pavla, drug za drugim. Samo Mada in Stanko sta si gledala molče v oii. kakor da hočeta dušo izpiti drug drugemu. A Mada. kakor da je nekaj zagledala v njegovih očeh, je rekla naglo: — Ne — ostani tui.,. t^idi pri na-s je prc&toraJ — Pri vas ni prostora — je odgovoril, ne bi prikrival zlobnesti svojih bes.ed. Jaz se najbolje oc> poč jem tam ... a do jutri ni daleč. Z Bogomf fee en divji stisek ruke Madi in dolg pogl- d, dragim pa je le mahiiil s čepico, k-;kor da te jim roga — tn odšel je _ Kaj, ali jc uo b-m vide! več7 — jc vprašal samega sebe, ko je odpiral vrata vrta in jc ajtvo-ue! zvonec v trtju. Jn ni vide l, kako sc je Mada iztrgala iz materl-nih rok in odšla za njim, da bi mu še nekaj povedala, marveč je zaprl vrata ter je, stopajoč hitro po »trmi ulici, odgcvoril sam sebi: Nikdarl XIII. Spomlad na dubrovaški zemlji se jc razmahnila? kakor se dogaja v tistih 'krajih, kjer je tudi zima podobna pomladil Drevje ae je pokrilo s perjem, vrti so rc napolnili s cvetjem, pa tudi stari zidovi so okitili ž njiio svoje razpoklint. Saj so bili že 7-adnji dnevi maj« in ponehali so že davno spom'adni viharji, ki trgali dežne oblake in morske valove. No, zafco p» je bil sedaj vonjavi in tt>pli maj še lepši: ivad Dur brovnikom je sijalo teplo solne«, a kopno in rocrjQ sta pošiljala, kako? v povračilo, svoje vonj« k nebu. H V Trsfu, dne 13. mate* 1921. »EDINOST« Stran 1IL Uar!« fe v najlepfi dob! Trla pevka Roralka Kofal, doma 4z Droboćirlkm pri Sv. Luciji. Nasad-d}c je bila v trialki mestai bolnišnici. Gosiikg ađćveiiska Omladini* jc imela preteklo sodeljc svoj občni zbor; a tem te Je društvo mova eSivelc, itvolil sc jc odbor, delo Jc razdeljeno v 2>osaineznc oddelke, važni so dramatični, Sporhio-4elovadai in prosvetni odseki; od teh pričakuje omladina največ e. Minulo nedeljo nam fe priredilo šolsko vodstvo 2 Tiu&nr.l ma'čki rea krasno vipelo veselico. Vsi nastopi, deklamacije, igre, posebne pa dvosp^v mlado mamice s hčerko, kakor tudi pevska toćka »Miifea iz misnice* to sc proizvajalo nepriakovano dobro. Hvaležni snio g. voditelju Praprclniku in gdč. učiteljicam,- da so uam pokazali, koliko spos^bacsii je v na5ih otrocih. Tako zabavo nam bodo vedno dobrodož-le. Le proč aapeLo politiko; saj smo ravno v naši vasi doživeli ž o mnogo gorja in krivic. — Lc v elogi Je moči Vesti iz Mdtraafske XXIV, redni cbćni zbor let druživa * Sokol v Idriji. Dne 19, 2. t. I. sc je zbralo članstvo- v prostorih delavskega bralnega društva, da pregleda, oziroma čuje o delovanju druitva »Sokol- v prt,-teklero letu. Občni zber Je otvorii namesto odiile^a atiroste br. Julija Novaka in podstaroste br. Roberta Kec-de najstarejši odbornik br. Ivan Ferjautič. V tvoj ca iskrenem pozdravu Je izraoal posebno veselje nad v.eazvcdnc veiifcj udeležbo-. Sfominjal se jc tudi v preteklem letu umrlih č*anov in sicer: br. Andreja Primožiča in Nan-dela Peternida. S pcivotn, na; janst- o s'.edi pazno pcro^ilom pc^amczaih eijenariev, zaključi svoj nagovor, tajnižkvga poročila, br. Mirca Lapajneta, posnamem?^ da fe imel odber v preteklem letu 13 redni!: in. 4 i zredne -eje, kjtr jo razmotri »al iskoče društveno zadeve. Društvo šteje koncem leta 257 člana/. Veselice ni bilo %-ssIed razmer nehene. Blagajnik br. Jorip Šibenik, poroča, da jo imelo druStvo v preteklem letu U.52385 lir prejemkov tj 11.372'4,1 lii- izdatkov. V kreditni zadrugi v Idriji jc t^Lctženih 1.263'32 lir in v kreditni banki v Ljubljani T7.723 'erem Od pregkdovaicev računov so bdli računi odobreni. Tehnično delo v društvu je votli! naCelni':: br. Leopold Pi^k s poaacčjo pozo^je navedenega va61-'.ijtkoga izbora. Povprečni obisk telovadbe je btl n* slednji: članov ie telovadilo na uro povprečno 26, članic 22, moSkega. naraščaja 31, ženskega nara-Jč*ja 32, dečkov 66, deklic 37. Skupno je telovadilo v 413 slučajih 15.163 eseb, povprečno 37 na uro. Število telovadcev znaša koncem leta 305, Telovadili so člani m članice po trikrat, moški naraščaj in dečki po dvakrat na teden, ženski naraSčaj m deklice pa ta teden dvakrat, drugi teden enkrat in vsled tega, ker sicer ni bilo telovadnice. Vaditelj« ski zbor jc £tel začetkom leta 6 članov, 2 članfei in je imej 13 rednih in 3 izredne seje. Med letom da zapustila zbor člana br. Julij Novak Ln Fran Šinkovec. Tako šteje vaditeljaki zbor koncem leia 4 člane in 2 članici. Društvo je priredilo 3 javne nastope in 3 pesi lete, in sicer dne 12. svečana javni nastop v dvorani hotela Didič, kjer jc nastopilo pri prostih vajah 20 č'anov in 14 članic. Dne 20. rožnika je bil na starem Šolskem trgu naraščajev dan, kjer je nastopilo 51 deklic z vajami s praporci, 59 dečkov s prostimi vajami, 12 najmanjših dečkov z vajami s palicami, 40 telovadcev moškega naraščaja s skupinami za V. vse^sokolski zlet v Pragi. Kcnečno pa je izvedlo 20 deklic 5 vaj z okra^ šonimi obroči. Poleg navedenih vaj je nastopil ves naraščaj svoji staroitt ppmerao na orodju in z igrami. Dne 15. velikega srpana je nastopilo- 35 članov i» 22 članic e prostimi vajami za izlet v Prago leta. 1920. In 16 članic z vajami s kiji Dalje je nastopilo 5 vrst članov in 3 vrste članic na orodju, ra zaključno točko pa. jo nastopila ena vrsta na vi-soki bradlji. Peš izlet »e je vržil dne 16. vel travna v Koževaik, ki se ga je udeležilo nad 100 dečkov in deklic z vaditelji is mnogobrojnim občinstvom. Dne 23. veL travna jo bil izlet črez Belo. Idrijski lov. na KoSevrik; udeležba 20 članov in 16 članic. Dno 30. vel. travna je bdi nameravan pešrziet čes Raspotje skezi K anemijo v Spodnjo- Idrijo, ki smo ^a pa vsled deževnega vremena morali prekiniti ze na Razpotju. I -leta ve je udeležilo 21 članov, 20 članic is nad 100 -dečkov in deklic. Pri vseh pcS-rzletih je nastopal trobentaškl abc-r 8 članov. Iz poročila knjižničarja br. Stanka Ferjančiča posnamemo, da Jo Stcla članska knjižnica k-cneem leta 542 knjig. Nato že podajo poročita br. predsedniki posameznih odstkov in sicer: br. Vinko Zaletel v skrbno sestavljenem poročilu za naraščajev odsek, ki je štel 4 člane in 2 članici. Odsek jc imel 10 rednih sej, kjer se je razmotrivalo, kako napraviti mladino telesno zdravo in krepko ter jo vzgojiti duševno in nravstveno kar najbolje. Za povzdi^ duševne inobrazbe je uvedel odsek otroški starosti primerna predavanja, deklamacije, priredil pa ji tudi mladinsko igro, pri kateri je sodeloval edino narašča! vseh starosti. Ustanovil je tudi prec.^ popolno mladinsko knjižnico, o kateri Sc govorimo. Za narašča« jo bilo troje predavanj in sicers 1. Naraščajnika pozdravljeni v aokolskesn krogu, 2. O lepem vedenju, 3. O redu in snagi. Poleg predavanj so se vršili sa mladež. Id še ne zna čitati, pravljični popoldnevi. Dne 19. Ln 20. rožnika Jo priredil odsek sporazumno z vaditeljskim odbo rca ^Naraščajev dan*, ki jc bil prva -taka prireditev idrijskega Sokola. Namen tega dneva je bil, pokazati starUem. kako se pri Sokolu vzgajajo njihovi otroci, zdraven pa tudi, dobiti gmotna sredstva za ustanovitev dobre mladinske knjižnice, ki jo je mladina *elo pogrešala. Namen ie bil dosežen že z Ribičič - Grbčevo mladinsko igro »V kra Ijestvu palčkov«, katero je mladina uprizorila tako sigurno, da jo je morala ra splošno željo občinstva Ponoviti. Drugega dne dopoldne je govoril podsta rosta br. Robert Kenda »tarišem in mladini, nato pa. fe nara&čaj vizcrno dekianoiral razne deklam-cijc. Popodne istega dne te je vršila javna nara-ščajeva telovadba vseh oddelkov v nalašč sa ta dan napravi-enih telovadnih krojih. Prireditev je bil v moralnem in gmctiiom cziru nad vse pričakovanje uspela- Mladinska knjižnica šteje koncem leta 261 knjig, ki so bile pregledane in potrjene za mladino po strokovnjaku. NaraŠčajnikov jc bilo koncem leta 251 : 55 moškega naraščaja, 42 žensko ga naraščaja, 111 dečkov in 43 deklic. Iz poročila predsednika izobraževalnega odseka, br. Frana Tavzesa posnamemo, da Je priredil odsek 22 predavanj, ki se jih je udeležilo povprečno 50 bratov in sester. Predsednik gospodarskega odseka, br. Ivan Fer jančič. poroča, da zn*2a vrednost telovadnega orodja in ostalega društvenega inventarja 3.360 lir. V odbor so bili z vzklikom voljeni naslednji bratje? dr. Karel Firjevec za starosto, Jcsip Seljak za pedstarasto. Fran Krčnik za načelnika in sestra Terezka Lupajnetova za načelnice. Odborniki »o bratjAlej .ij Kavčič, Mirko Lapajnc, Avgust Lapuh, Josip Šebenik in sestre: Poldka Ferfančičeva, Fanči Kendoi-a, Rczalija Tavzesova in Ivanka Žon-tova. Namestnika sta brata Fran Štravs sni in Vin concij Šmid ter sestri Anica Vončicova in Tončka Lazavjeva. Računska pregledoval ca sla brata Janko Turk La Josip Grilc. Praporščak je br. Mirko Rup-tiik, njegov 'aamestnik pa brat Anton. Mehorič. V odsek ca naraščaj «£> se volili bratje ln sestre: Janko Dežela, Alojzij Kavčič, Fran Krčnik, Vinko Zaletel, Zdenka Bloudekorra, Fanči Ketidova, To-raezka Lapajnctova fn Roz&lija Tavzesova. V iza-braževaluem odseku so: br, dr. Andrej Buda l, br. dr. Milan Papež, br. Fran Tavzes. str. Krem K en Jeva in str. Zdenka Krapčeva. V gospodarskem odseku ®o bratje: Ivan Ferjau-čič, Josip Seljak in Valentin Vidmar. Po končanem dnevnem redu ac je fcr, sta ros v a zahvalil v toplih besedah za tako številno udeležuo in za pozornost, s katero eo sledili bratje in sesiic poročilom, ter je zaključil občni zbor. Iz poročila se da sklepati, da je bilo delo našega Sokola v preteklem letu smotreno in v vsakem cziru uspešno. NAZNANJAM »lavnemu občinstvu, da a«m p^lcgj delavnice odprla tudi salon za {zgotovljene sio-eke obleke in letne plašče ter raznovrstne ob-1 leke. Priporočam se za obilen obisk, A. Mer-molja Rkg5»atvu sa popovija- aic vtakovrrtnih moikih klobukov po nizki cena. FOTOGRAF ANTON JERKIC, JRST, ulica Romaj (poštna ulica) 24, Gorice, Ccrso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim sorojakem. |35j PRODAJO SE lepi odpadli jelenovi rogovi 75 cm dolgi. Pojasnila daje: J. M. Radchovavas 31. pri; št. Petru na Krasu. 355 ŽGANJE na drebno in debelo, posebno pristen divovec, dobile v žganjami, ulica Trento 18, Fran Szolik, lastnik. 331 VILA NA PROŠEKU se proda, ali da v najem. Naslov pove upravništvo. 383 DRVA za kurivo so naprodaj. Padriče št. 28. 382 SPALNE SOBE, omare s 4 predali, svtile postelje, mizice, vzmeti, iimnice, te prodajo. Campo Bel-vedere 1, Semolich. 373 POROČNA SOBA in nova kuhinja se po ugodni ceni predaste. Vi«. Boccacio 7, pritličje, desno. 372 POSESTVO NA PRODAJ! Enonadstropna hiša z vrtom, njivami ia gospodarskim poslopjem. Lov £a ribarstvo za 5 Ist. Letovišče. Leži v prijaznem osestecu na Dolenjskem. Ponudbo pod »Zmeroa cena« na An. ®av, Dr. Beseljak, Ljubljana. 371 ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah le Partot, via S. Franc e«c& 15, II. 388 LJUBLJANSKI vozič po najnižja ceni proda Gulič, Settelontane 23. - 375 POSESTNIK VODNE 2AGE !n stanovanjskih poslopij cb isti v zelo prometnem kraju ob železnic! »prejme v avrho boljšega izrabljanja vodne moči kot družabnika kakega praktično izvežbane«« mojstra (kovaškega, mizarskega, ali kaj sličnega), ki razpolaga s potrebnim orodjem, fcn če rnogočn a kakimi stroji. Ponudbe ped ^Vodna moč« nu upravništvo, 339 Popravljanji m čiMej liualnlh strojev kofilrchiih blagajn izvršuje epecijaii&i MARINO MATTULICH, Via Cardue« 12, IV. aadstropJeJ Prode*® trakove, oglfes papir, gegale, tablicc la drage potrebščin* ter nov« la rabljene pi^dae stroge prvoTfsioih zn&mk. KONCESIJO *a jtga3s|arno kaipim okolic L Naslon p: i upravništvu. ^^ Begunci! Po=6Stva, grajščine, vi?e, premogokop, hotele, gostilne {»s trgovine v Sloveniji prodaja pisarna nepremičnin Zaoorski9 MarS« ker« Bavarska ulica 3. 216 U Mariboru na prodaj! Velika trgovska hiša v sredini mesu*, z velikimi prostori, pripravaimi za velcj trgovino ali banka, proda se tudi četo zaloga, sedajne trgovine. Stanovanje štirimi sobami in kuhinjo ic takoj pr€ • sto. Električna napeljava. 12 posestev v okolici različne veliko« sti, s hišami in inventarjem od 150.000 do 2 In poi milijona kron. Vile in 8taiw>j vanjske hiše s prostim stanovanjem, od 120.000 do 1 milijona kron, »e rodi eej litve takoj proda. — Pojasnila daj« Prometna pisarn« »Havlik«, Maiibcr3 Slovenska ulica 6, Tel. 132, ali pa kdo? se zanima z naakup posestev in drugo naj naroči od zgoraj imenovane pisarno list, »Prometni Vestnik« v katerem so ti objekti vsakikrat natančno opisani. Zid odgovor naj se priloži znamka al3 itnej sek za požtnino. (225 Nizn linlo. Stari dobro znani senmji v Št. Petru na Krasu za konje, govejo živino fn razno kramarsko blago so se zopet otvorili. 1. semenj bo 17. marca t L 2. 18. aprila. 3. v ponedeljek po sv-Rešnjem Telesu. 4. 9. avgusta. 5. v Četrtek po rožnovenski nedelji. Ker je za kupce in prodajalce vso stransko preskrbljeno, nadejati se živahne kupčije, 2 6 Semenjski odbor, USNJAT OTROŠKI VOZIČEK »koral nov. prodam. Via Lorecso Ghi&erii, pritličje 6, Trata S. 398 MODERNA eolidnc, »oba aioaletao iprrp^&vo, kup-! ijena aa zadnji razstavi v.eorcev, »« proda radi odhoda Via Lorenzo Ghilberti 6, pritličje, vrt-ta 5. 399 UČITELJ poučuje otroka ljudske Sole. Cene prav zmerne. Pojasnila: Kavaraa Spcrf, Ijv-dskA vrt, od 6 - 7 tire zvečei?- , GOSPODIČNA faučeaa v trgovini meiancga blaga išče službe. Ponudbe pod »Zanesljiva« na uprav- nistvo, ~ " 380 UBIRALEC in popra vi jalee glaaovlrjev in harmonijev Andrej P*ča?, Trst, nL Ccroneo V. 333. ŠTEDILNIKE za. vzidanj©, vbbŽ;« TclikostU aolidaio demač© delo. Izdeluje ki po dogovoru tudi postavlja. Izdelorno delo. Ob vsakem vremenu, v mra* tu in vročini, so se morali reveži ukvar* fati. To delo rudarjem ni bilo všeč. Vsak je šel rajši v jamo. Tam je več zasitil in bil zavarovan vsaj pred mrazom. Za? to so le nejevoljno in včasih tudi za ka* zen delali pri vretenu. Sedaj pa je voda sama vodo premagata. Omislili so si tudi novo žgalnieo. Za* Čeli so žgati kamenje v zidanih pečeh, ne več v glinastih loncih. Izkopano ka? menje so dajali v železne posode ter »primešal* '/»aven nekaj neugašenega apna. Žveplo se je združilo z apnom v fips in živo srebro se je kemično pri do* ivalo. 1'udi ga pri tem ni veliko iz* puhtelo kakor pri prejšnjih napravah. A ko je topiln'ca napredovala, so *a čis {sto. Zato se je bolj splačalo napravljati lc živo srebro. Zlasti pa zato, ker so na 1 Holandskem in v Benetkah znašli nov m cenejši način za pridobivanje cino* bra. Nastala je tako velika konkurenca. Idrijski cinober bi bil pri še tako nizkih cenah napravlja! rudniku le zgu* bo. Nekaj let so ga še delali, a leta 1742. so kar opustili izdelovanje cinobra. Dandanes niti ne vemo, po kakem potu in s kakimi sredstvi »o naprav^ali ta* krat cinober. Tudi nam ni znano, kako so zamogH na Holandskem po taki nizki ceni razpečavati svoje izdelke. Vsaka tvrdka ima navadno svojo skrivnost v proizvajanju, zato jo skrbno ohranjuje za se, kolikor časa lc more. Tako tudi dandanes v Idriji pridelamo veliko cif nobra raznih barv, a na kateri način se to doseže, v kaki obliki se dela, koliko odstotkov te ali one snovi se primeša, to je tudi nam skrivnost. To vedo Ie do* tični uradniki, ki so pa zapriseženi, da ničesar ne izdajo. Pridejo tujci obiskat nas rudnik, dobe dovoljenje si ogledati jamo in žgalnico, vse se jim razkaže in razloži, a tam, kjer se prideluje cinober, so vrata zaprta, ne tujec ne doma&n ne ve, kako se napravi. To je in ostane skrivnost rudnika. Leta 1730. so menili, da !je nas rudnik svojo nalogo dovršiL ©Ruda je že vsa izkopana*, je So cd mt do ust Prišli! so namreč do kamenja, ki ni imelo nič rude _taubes Geetcm — in taka plast gluhega kamenja je segala daleč na okrog. Kaj bo sedaj ? Ako i\jdmik ne da več živega srebra, tedad izgine Idrija s površju. Saj sc čita o več rudnikih, da so pred stoletji dajali lep dobiček, ko pa ni bilo ve£ kovine itz zemlje, so morali opustiti neplodno kopanje ki vrtanje in rudarji so zapustili kraj. In razpadle so hiše, podrle se razne stavbe in shram* be, zar je velo in sprhnelo je orodje, s Čar soma [je zaraslo grmovje in drevje kraj, kjer je bilo pred toliko leti živahno gi* banjo. In dandanes se ne ve več za kraj, kjer jo bilo prej toliko življenja. »Preti enaka usoda tudi Idriji?« so se strahoma povpraševali de&vd in pazniki, m unad* niki so ugibali, kako bi se odpomoglo preteči nevarnosti Pošiljali so razna po* ročila in nasvete Hofkamri na Dunaju in res se jim jc posrečilo pregovoriti vi* soko gospodo, da je 1736. dovolila nove prispevke za Idrijo. Do sedaj je bil naj* daljši jarek le 90 sežndev globok, e> vse je kazalo, da v globini mora biti se do* sti rude. Tudi so začeli razširjati rove na vse strani Rov »v. Antona n. pr., ki je bil najbolj razsežnl *Pcdago§ki leto; is«, XVIII. (Z begato pedagoško in kulturno - histerično vsebino.) — Članarina anaša # dinarjev. ZA NARODNI OBRAMBNI SKLAD — Nabrano v Trstu: Mladina pri Sv. Jakobu, III. izkaz, L 175'—, Kraljevi kričači ▼ Kona. društvu, Rajan, L 63'—, Gostilničar Jože L 50'—, Olga in Mirko Premčar L 10'— in Din. 40'—, Na Po-reščisi pri Sv. Vitalu nabrali Ante Rttoša in Katica Varih z drvigimi mej župljani L 400'—, Satane-Pasjak vkup L 324'—V št Petru na Krasu je nabrala gdč. Gržina na zabavi 5. 3. v veaeli družbi v gostilni g. K&nalca L 300'—, Skopo - Krajnavas, I. tzkaz, L 123'—. — Skupno z do danes objavljenim L 16 344'— in Din. 40'— £6 „DUNAV Splošna Zavarovalna delniška Družba Požar, Življenje, Prenosi, Steklo, Tatvina h tiskovni sklad »Etifnosti" Na ženitovanju g. Antona Križmančič i2 Bazovice p. d. Lukov, nabrano L 114. Darovali so: po L 10: Ženin Tone, ker je dobil ženo po svoji vofji, Ivankin oče, ker sta pcročenca zadovoljna, sin Jože, ker je plesal, starešina Jože, ker je dobro spal, gospa starešinova, L 6: P epi, ženinov brat, ker je plesal eno uro, po L 5: nevesta Ivanka, ženinov brat Miha, ženinov brat Jože, Anton gluhonem, nevestin stric, Granduč Anton, Andrej šker-lavaj, sprevodnik in Mahnič Nino, po L 3: kume Cile Frane, velika Mama in Micka kovačeva, po L 2: Francelj Počkaj, hči Zorka, Rožica, ženinova sestra, Franc Lahov, Slope, Angela Počkaj, Harmonikar Angelj. po L 1: starešinov sin Ferdinad in Maricka -kovačeva. Skupno L 114. Josip Vremec, Općine, L 10, X. Y. L 4, Milan Znidcršič, Prestranek L 11, Kume L 5, Ob priliki krsta Zorana Parovel nabrano v Boljuncu L 76, V občini Col nad Vipavo nabrano pri nedmcnovaufn L 200, V Sežani nabrala gdč. Ivanka Cok iz Lo- Čast nam je opozoriti vse one gg. zavarovance, na katere se je doslej raztezal delokrog ljubljanskega zastopstva, da „Dunav" slejkoprej posluje v Julijski Benečiji kot zavarovalnica in da je za vsako vplačilo, doplačilo, novo zavarovanje, odškodovanje itd. slav, občinstvu na razpolago generalno zastopstvo v Trstu, ul. V. Bellini 9, Iščejo se dobri zastopniki. 055) E«t* uioeft v mu patrebitia. hant£3 daUvnica s« popravUacic. Stral u iifafiji te prsH Bfnftl 62«id Seldel & Neumann In »Singer* Gast & Gasser Tvcdka ustanovljen L 1»T3 FRAHCESCO BEDHftRf Trst, ul Campanila lila se gostilna, restavracija alt hotel v već j eni mestu Slovenije v najem ali nakup. Po« nudbe pod »R/61« na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana. (221) Za direktno dobavljanje Izbornega, čistega ali baker vsebujočega, naj-Izdatnejšega in najbolj ekonomičnega ! ŽVEPLA SUKNI {M 54 obrnite se samo na zastopnike P. ftecco & Nipoti, Rovinj Dr, G. MANZINI je odprl svoj ambulatorlj v Ajdovščini v bližini Jochmannovega mlina in 211 sprejema vsak dan od ^ do 12 Povečanja od 10 1. naprej samo v foisMnem zauodu SflGUERRE Corso Viltorlo Emomicle ll 39 Slovenija svojemu pe&roka. .Tožef Stritar je ob- r;erja !nej prodniki pok. Urjule Merlak L haja! dne 5. t. m. 85-lelnico svojega rojstva. Ob tej priliki 30 »c ga spomnili časopisi z dolgimi članki, dciolna vlada za Slovenijo pa um Je sklenila dati ča&Lco darilo v znesku 10.000 jugoslovcnskih kron. Poleg tega bo naprosila ministrstvo za presveto, da mu to da dosmrtno častno pokojnino. Ljubljani, da je belgrajsLo vojno ministrstvo v sporazumu s trgovskim ministrstvom v zmisJu oklepa ekonomsko - financijskoga komiteja ministrstev z 40. Do sedaj nabranih L 39.770*35. V danainejm izkazu L 460. Skupno L 40.230'33. DAROVI — Mesto venca prerano umrli Milki Flaper daruje M. Forcessta L 10 za sirote Udovič. D^nar hrani uprava. VELIKO SKLADIŠČE 8L0B0K89 dežnikov, beHi? In pisanih* 2epulh robcev, možkSh nogavic Utt, K. (H, M m 11 1 mi 24. l! j Ha »jprcjizacIJsKe kemisile za tuden od 13. do 19. marca 1921. (Preščipne se štev. 1. živilske izkaznice) Na odmerek: Testenine: 40 dkg po 2'50 lir kg; Riž: 30 dkg po 2'20 lir kg; Če&ki sladkor v kockah: 15 ui:C po 9 — itr'kg. Posestniki ubožniškili izkaznic imajo pravico samo do nakupu sladkorja. Gospodarsivo Uvozna carina v Jnć->slavifi. V februarju fe imel fugoslovcnski ministrski svet sejo, na kateri jc ponovno razpravljal o uvozni carint. Por a! je trgovske zbornicc naj podajo svoje strokovnjaško mnenje. Potem šele bo finančni minister o stvari končno\ eljavno odločil. V Jugoslaviji so izvozne caiine oproičenl pred-meti prosti tudi davka na poslovnno obrt. Na seji gospodarsko - finančnega od soka ministrov v Bcl-gradu j»e je dolrčilo, da se predmeti, ki so oproščeni izvozne carine, oproste tudi davka na alcvno obrt. Pogoji ia izv«; ovsa iz Jugoslavije. Iz Ljubljane! poročajo: J u gosi o vensko ministrstvo trgovino in industrije »poroča trgovski in obrtniški zbornici v, dne 17. m. m. določilo za izvoz dovoljenih 80C0 vagonov ovsa sledeče pogoje: X. Izvoznik mora predvsem prijaviti vsako količino mrsa, ki fo želi Izvoziti, vojnemu ministrstvu. Od te rano-žinc zadrži vojno ministrstvo 10% lastno potrebo. Obenem določi vojno ministrstvo, kie se imajo te količine j oddati. Izvozniku se plača takoj po cddaji določc- , nega odstotka ovsa protivrednost 72 dinarjev za 100 kg, ki odgovarja povprečni tržni ceni zadnjega j pc-lletja. Na pedlagi potrdi'a, U katerega je rarvid- : no, da se je določeni odstotek oddal, odpre-mijo i [ugoslovanska carinska oblastva oves prr,ti plača- j nju 10 dinarjev izvozne carine za luO kilogram^', j dalje plaćanju prometnega davka in osiguranju valute. Znižanje prevozne cene Iz Anglije v Jugoslavijo.; Ju^oslovenska trgovska agencija v Londonu sporo- • ča, da eo angleška brodarska druitva znatno znižala cene za prevo j blaga v Solun, Gruž, Reko in j Trst. DcsJej se je računalo za prevoz blaga iz Anglije v Sobin 160 šilingov za tono, medtem ko se r.ctiaj računa za isto pot saino 90 do 100 šilingov. Za ostala >ri pristauiica je znašala prej prevozni-1 na 137 šilingov, sedaj pa samo 92'50 šilingov za to-j r*.c». Parniki v imenovana pristanišča odhajajo iz i Anglije vsakih 8 dni. Trgovinika statistika Jugcslavije. Iz Ljubljane pifiejo: Po dcsedanjih statističnih podatkih sc je lz*.x^ziio v 1. 1920 it- Jugoslavije blaga v vrednosti 1.300 iaiijoncv dinarjev. Lanski uvgt: v Jugoslavijo | te še ni natančno določil. Po raznih podatkih jc fantki uvoz trikrat večji od izvoza, torej se Jo; uvozilo- približno za 3.900 mi'jone v dinarjev. * Načrt odredb« o devi/ah In valutah v Jagoslavi;! Iz Belgrada poročajo: Načrt odredbe, Iu jo je iz- j delalo ministrstvo* za trgovino in industrijo o devi- . zali in valutah, je ožji finančni odbor mhv<»trstva i «a trgo'.Lno izprc&iemi Jc v nekaterih nebistvenih j točkah. Naredba sre predloži finančnemu ininisitr-atvu, da }o prouči, nato pa sc odpoSlje v odobrenje ministrskemu avetu. ."* Nora papirnica v JugOiJavijL V ICrapini ss jc ustanovila tvornica za izdelovanje rotacijskega in drugega tiskarskega papirja. Glavjiica novega pod-felja znaSa 200 miljonov jugoi-lov. l^ron. Novi premogokopi v Dalmaciji. Družba Adria-Tjckslt je Lzsltdilu v Dalmaciji velika IcžiSča dobrega premega. Jugc*loven*ka uiftži; za Ne tičijo, h Delgraaa •avljajo da je jugos.'ovcnska vlada izvos masti v Ncmčiio dovrlila. Čeftkoslcvaika gospodarska politika. Čcškov'o-vaski trgovski ntinistor Hclovec jc informiral ča-j o londonskih pogajanjih, ki so doved'a doi nakupa 75C0 vagonov pienične moke za 2.400.000 ifuntov fiterlingov. ki jih bo kreditirala angleška' vlada prMi 8% obrcstiin. Cežkoalovaika je po'eg tega dobila 2750'vagonov holandske, 1500 Jujžoslo-; venske in 1000 vagonov ameriike moke. Amerika In T ranCija sta ponudili Češkoslov&ik! ve'ike kre-dito. Minister -se je obenem pogajal « nekim an-fic^idm bančnim konzorcijem ra posojilo za železnico in paroplovbo. Dobil je ugodno ponudbo proti S% in 24-letno amortizacijo. Nemlko posojilo Češkoslovaški. Dresdenska ban-iUi je posod;la češkoslovaški sladkorni komisiji 20, miljonov mark. To ja prvi slučaj po vojni, daj ccrrška banka nudi posojilo ČeSkoslovaSkl. Gespoda^ki polo?af na Holcndskem. Iz rafnlh delov Holardske prihajajo poročila o zapiranju to-j vira. TaVno so zaprli znano kakao tovarno Van, Houten. Vrle se posvetovanja, kako bi te odpo! mog'o krizi. Cene nadajo ba Angleškem in sicer tako brani Lvkcr robi, vsled Česar so znižane delavcem plače, j Švicarski tečaji 2J1VEVA, 11. Lira 21767, marka 943, avstr. krona 1*175, a«gL funt 23 616, fr. frank 42'35, dolar 59023, Mim L18©.— ,nzaU?epeCC UM | B gkg zimske Kože « W l^i (belic :n rumenic). Kupujem tudi fcofe lisic, vlfier, dihujev itd. po najvišjih cenah. Za večje množine pridem osebno na lice mesta. Pišite tako) na D* WiNDSPACtf, Trst, V. Cesar« BatSUti (Stadion) it. 10v či. nisistroph Velika zaloga 80 tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv, Martlrl štev. 21 Zaloga uL sv. Lucija 3 £n o!, đel Fabbri 10 Velika zaloga spalnih In jedila!h eob, LuhlnisKcga pohiStva kakor tući drjgft predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. ILjulillansKdHrsdltnisMa i ^edružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Pc dragice: m, Hercilje, Saiita, WM. Mailfio? Ptii. Ufl^ka zmte 3 59.908.000. teserva H 45.8S8JM Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v Urah na Za na odpoved vezane vloge pSača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in da]e v najem varnostne celice. T>! 5». Tv-18. Blaeaina le odprta od 9-13 sekupisle;J pa najvKjih cenah.? Ustrojenle, izdelovanje in barvanje se . izvršuje z jamstvom. IrosviGi IMm M. al. Satiai 32 M JOSIP STDUCKE Tr«t, vojsS Via Nuava-3. Caiarlna. Vel ka isbe^ra vaakovrtituega bia^a za rnoako inSenake. B;ag» za auKtije, žamet, ba hant, s ilo, »tRir.in tar raznih prodmetov za okras oblek. Vse po snižan h konkurenčnih cenah. Trgovsko • tli mm«Trstu registrovaaa zzčt. z ncoine^enin: JajiiBlvoin ul. Pler Luigi da Palestrhis št. f, 1, n. surejcoia nmllm M 11 Sslje. Msvsdsc vlege obrestuje po 4 'i*0!*, m\le m datira. Trgovcem otvirja tekoče Čekovne rsSunc. - Pc?o]a hranilne pu§?ce r^ do^n. - Rer.tn! daye!i p'gčuje iz svojega. Omse f^oaojrte po najugodnejši'.! pogojih na vknjižbe, na oseono pccoštvo, rui zzsltvt vrednostnih listi:*. Uradno uro vsak dan Izvzemal aodefj (n praznikov od d do i* Krojaška obrt z delavnico, salonom, kuhinjo in m »to isolmco na najprometnejšem kraju | Ljubljane se takoj proda. — Santo pu I smeno pod »K 62« na An. zav. Ur. H es i seljak, Ljubljana. - (220} ODLIKOVANI ZAVOD ZA VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO^ ^ "ISZrnTfST H, GERMANI*, trst, Nasad! v Redipul]! pri Ronhih. - Semena za vrtove l:nr;c vseh vrst. — Sadni čebul ček. - Sadna drevesa, sadike ,agod in špa.gijcu Maline, kresno grozdjice (ribez). Trtne sadike za namizno grozdje. Pošiljat ve v tu- In inozemstvo. Ceniki zastonj. 170 Vte it- 1 DUO L1VI MINZI-Trst SMassa ^aria - Vsa Mslcafaton it. 7 pohiStva Velika izbera spalnih in ^^fitiH so*, kakor tudi p*Sdtm^iH Proračuni In projekti 9". HBflCEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vlttorio Emanuele HI. 24,1. iprajtRia o