JJuknjsko Novice i^Lujajo \siik pelfili ; ako : : jo ta (lan praznik, (imi iioi>rej, : : Cena jim jo za cclo leto (od ajnila do aprila) ;t K, za })ol leta l'ôO K. Nuroc.iiina za Nemčijo, Bosno in dnif^e evropske države znaša îi'ÔO K, za Ameriko -l'ûO K. List in ot^lasi se pliířnjojo iiaiii-ej, Vso dopise, naročiiiiio in oziiimila sprejema tiskarna J. Krajec nasi. Sijajna avstrijska manifestacija v Ljubljani. Slovenska ljudska stranka je liila od svojih prvih i)očtitkov izi'iizito patrljoticiia in diiiastična, Pod njeno /iiMlavo sc jc zbii'alo nase venio slovensko ljudstvo, ki je skozi stoletja zvesto spremljalo iiaso hahshnrško dinastijo skozi ncvaine viliarje, iz kojih je Avstrija koiiPiiu vedno izšla kot zmagovalka. Slovenskega ljudstva usoda in Življenje Je tako tesno zvezano z našo r;esai'sko hiSo, da vsak udarec, ki nemili) zatkiie cesarsko hišo, oheuti tudi naše ljudstvo v dno srca. (Jisto luiravno je torej, da je naše ljudstvo pod okiiljcni Slovenske ljudske stranke oh iiajhiijšeni udarcu naše cesarske hiše (Uilo otlkrito duška svoji Žalosti in oh enem tudi najhujši ohsodhi brezvestnih morilecv. Vsaka slovenska občina je oh tej priliki odkrito izražala cesai'ski hiši svojo sočutje in najzvestejŠo udanost. V nedeljo se je pa zbrala tudi v Ljubljani nad 4000 ljudi broječa miiožiea, ki je sijajno manilestirala, da slovenski narod najodločneje odklanja vsako /vezo z razgretimi vdesrhskiiiii sanjači in da itua naš tiarod svojo domovitio edino v Avstriji; v nedeljo je naše Ijtidstvo pii-tisnilo pečat ÍK(lajalsko sramote vsakenm, kdor v teh resnili urah ne (iuti z Avstrijo in za Avstrijo. Pi'i sv. maši zadušiiici, koje so se udeležili zhorovalei korporativno, so pošiljali vročo tnolitev na nebeški prestol, da ohrani Vsemogočni našo vladarsko hišo na čelu srečne in mogočne Avstrije. Zborovanje v „Unionu" jc otvoril v ginljivih in vznešenili besedah drž. poslanec Tovse. Vsa dvorana je bila oblečena v žalostno obleko in ljudstvo je z nepopisno žalostjo sledilo govornikom. Poslanec 1'ovŠe je pred vsem opozarjal, zakaj žaluje naše slovensko ljudstvo za rajnim prestolona- slednikom in njegovo so])rogo; v prestolo-nasledtiiku je videlo nase ljudstvo vladarja, ki smatra za svojo glavno bodočo nalogo, vladal i avstrijske narode v zna-tuenju križa. Z božjo pomočjo je hotel osrečiti avstrijske narode in jim ustvariti prijetno domovino. iCruta roka morilcev pa je nastavila na njega smrtno oj'ožje in nam ga ugrabila v Jiajhtpšib letih. Obupati vendar ne smemo! On, ki je Čuval Avstrijo skozi stoletja, bo s svojo Previd-jiostjo obrnil ta udarec na dobro. Solzno-giiijen je dal besedo našemu deželneinti glavarju dr. ňušteršiéu, Vihai-no pozdravljen povzame besedo dr. Šušteršie, ki pred vsem poda človeško sliko rajnili ži tev. Rajni prestolonaslednik in njegova zvesta sopi'oga nam nudita najlepši vzgled vzornega, .liogu udancga družinskega življenja. Ko. je šel rajni Ferdinatnl v Španski iMadrid, kjer je bilo takrat polno anaihistov, ga je spremljala do španske meje tudi njegova soproga. Tu se jo pa od njega poslovila; njena prva l)ot pa je bila v Lurd, kjer je molila k Materi božji, da čuva in Ščiti njenega d(direga moža. Oba sta obračala največjo pozornost vzgoji svojih ljubljenih otrok; krščanska vzgoja otrok jima je bil eden najlepših idejalov. Ko sta odhajala zadnjič od doma v Sai'ajevo, kjer ju je- čakala prokleta morilčeva roka, je rekla lieeika Zolija: „Ljubi starši, dokler hoste stran, bom vsak dan pri sv maši sprejela sv. obhajilo," Prestolonaslednik se ni nikdar sramoval očitno pokazati svoje versko pre|)ričanje, zato so ga pa Crtili svobodomiselni ťramasoni, zato so se zakleli tudi velesrbski svobodomiselci in ga ob.sodili na smrt. Kajni je v državi sovražil vsako nasilje, Njegov idejal je bil velika mogočna Avstrija, v koji so zadovoljni vsi narodi. Dobro je poznal hrvasko-slovensko zvestobo in se ni dal premotiti in preslepiti po brezvestnem nemško-sovinističnem časopisju, Kljub temu pa ga je umorila jugoslovanska izdajalska roka, boječ se, da 1)0 iAmlinand v resnici popravil krivice, katere so delali Jugoslovanom razni državni organi in Jugoslovane osrečil v Avstriji ter tako za vselej izpodmaknil tla za iiropa-gando velesrbskega popovstva. Kakor Pilat si sedaj umiva srbska vlada roke, češ, da nima ona nobene zveze z umorom. Krivda pa je preveč na dlani ; s krvjo so prišli do vlade s tem, da so na zverinski način umorili lastnega kralja; s krvjo liočejo tudi napj'ej razširiti svojo vlado. Bombe so vse iz vojaškega arzenala v Kragujevcu, srbsko časopisje je pred vladnimi očmi vedno najhujše Ščuvalo srbsko mladino na veleizdajniške afentate, kar vse dovolj označuje sokrivdo srbske vlade. Zato je pa največji škandal, da se dobe še celo na Slovenskem individuji, ki so odobravali to podlo dejanje. Naše delo mora biti tudi najostreje odijorno delo zoper one brezvestne elemente, ki so nioi'alno sokrivi vsega, kar se je zgodilo, lîoj, naš brezobzirnejSi boj zoper brezvestno časopisje, katero je delonui plačano iz Tïelgrada in katero pred očmi naših oblasti razdira kos za kosom, glavni temelj 1'eda in sreče in zvestobe, razdira moralično podlago naše svete vere. Kdor ne razuuie tega boja, ne s])ada meti nas, on je največji škodljivec našega naroda, on ni samo veleizdajalec pi'oti narodu in celi monarhiji, ampak on je tudi veleizdajalcc proti naši nai'odni bodočnosti. Na,š veliki prijatelj je unu'l, mi ostanemo in hočemo in moramo živeti, in, da si izvojujemo svoj prostor na solticu, bomo sedaj, ko nimamo veČ tega mogočnega zaščitnika, delali z dvojno in trojiio silo! Razviti hočemo staro našo bojno zastavo in gremo v bitko po starem geshi; „Vse za vc]'o, dom in cesarja! Ob svežem grobu prisegamo zvestobo spominu mrtvega, prisegamo zvestobo našemu presvitlenui vladarju! Ta zvestoba mu ni nikdar manjkala; in kadar bo naš cesar nas klical, da obračunimo s hudodelci, ki ao zakrivili sarajevsko katastrofo, takrat bodo ti takozvani „bratje Srbi" čutili pest slovenskega vojaka in prejeli zasluženo i»lačilo za svoje nečloveško dejanje. Poslanec i'ovše še povdarja, da ima vsak narod svoje narodno svetišče, kamor hodijo i)risegat, da hočejo po Jiaukih rajnkega Živeti in delovati. „Tvoj grob, Franc FerdiÈiand, bo za nas svetišče, kamor bomo liodili molit in prosit Boga, da ti bogato povrne, kar si storil za Avstrijo in naŠ narod, in kjer homo črpali vsikdar novo navdušenje za velike tvoje zlate nauke, Franc Ferdinand, klicem Ti v imenu slovenskega ljudstva, slava ti, nevenljiva slava! Slava tudi Tvoji soprogi Zotiji! Mogočno zadoni nato po dvorani cesarska pesem, kot obnova bojne prisege, nato pa „Liepa naša domovina" kot nekaka hrvaško-slovenska himna. Z navdušenimi kliei „Živela Avstrija! Živel naš cesar!" se je končala veličastna manifestacija. Vidov dan. Na srbski Vidov dan, ko so Srbi jn-aznovali spomin svujo zntaj^e na Košovém, je izvršila hudodelska srbska roka zločin, katerega obsoja ne samo vsak pošten Avstrijec, ampak celi kulturni svet! Ravno na Vidov dan so hotele podle srbske duše izvršiti zahrbtno lopovščino nad avstrijskimi narodi, ravno Vidovemu dnevu so hoteli srbski izrodki dati sijaj z groznim atentatom ! Doslej se mi nismo zanimali za srbske praznike in njihova slavlja; Vidov dan je bil pri nas le malo poznan. Brezmejni srbski fanatizem jia je preskrbel tudi za to, da bo slovensko ljudstvo odslej vedelo. LISJEK. Togota, sieparstvo in ljubezen. (Dftljo.) Bilo je okolu božičiiili praznikov. V zadnji sobi Uihovi je gorela sveča pri postelji njegove bolne žene Vrške. Zraven postelje je tekla v eiiomer zibelka i)rvo-rojeiička. l'rh ga je bil silno vesel, čeŠ, krepak dečko je; ravno prav za njegovo posestvo. Cele ure je pj-esedel pii zi))elki sladko spečega korenjaka in z očividnim veseljem je delal v svoji glavi načrte ter mislil, kaj neki bo iz njegovega sinčka. Večkrat je zadovoljno zanmudjal: „No, zdaj vem, za koga trpim in kdo bo žel, kar jaz sejem!" Tudi ijolne žene ni i)ozabÍl Urh.Stregel ji je kakor zares pravi usmiljen mož. Kai' ga je pa sklelo v tijegovem srcu, ob, to imi jehilo veilno najhuje. Ohresti, obresti ! — Teh ni mogel zmagovati pri vsem svojem trudu. Pismo za pistimm je prihajalo v njegovo hišo, od krnja lepo vljudno opominjajoče, Ker pa Urh tii mogel tem vstreči, l)rišlo jti ludi marsikatero drzno žugajoče od jijiigovega „prijatelja", agenta banke. Urh je premišljeval noČ in dan, kje bi se doliih) ]iovo posojilo, da hi tem požrešnim Židom zamašil usta, toda vse nje- govo poskušanje in tuhtanje mu ni znalo pokazati i)rave poti. Je sicer eden, ki bi rad pomagal, pa tudi ima, njegov župnik, toda njemu se vklanjati, iini ne dopušča njegovo brezverstvo in njegova togota na vse, kai' diši po duluivnu. — Njegova žena je pač zapazila, kaj trpinči moža, toda razodel ji ni nikoli odkritosrčim svojih skrbi. Blagi, skrbni gospod župnik je vsak (lan neustrašeno zahajal v hišo ter pridno obiskoval bolnico. (.>i)azil je na Urbovem obi'azu, zlasti zadnje dni, grozne spremembe, da, videl je v njegovo dušo, kaj je vzrok temu spremenjenju, zlasti sedaj, ko je bil že popolnoma pobit. ■—■ lianka je začela naiiu'eč tožbo proti Urhu, Češ, obi'esti izostajajo vedno bolj, ako nočeš dali sam, bodo ti jih jia vzeli. — Kakor vemo, se je Vrh gospoila žiip-nika rail izogibal. In ravno danes se je mislil zopet skriti, ko ga vpi'aša gospod župnik iznenadno: „Urli, kaj ti je, da si tako prei)ade!i; si-li bolan V „.laz, jaz nisem bolan", in kri mu je Sinila v glavo. — (jos])od župnik ga gleda dolgo in rtisno In slednjič i)ristavi : „Urli, koliko hočeš denarjaV Pri meni ga dobiš!" „Hvala le))a", odgovori zaničljivo, ,.jaz ne rabim ilenarja!" „No, oprosti", pravi gospod župnik. „sein se pa enkrat zmotil. Mislil sem, da si v denarnih zadregah. Če nisi, je pa Še boljše." — Obrne se in hoče oditi. V Urliovi duši se je zdaj vzdignil boj mej njegovo ošahnostjo in silno potrebo. Urno hiti iz hiŠe za gospodom. Ves osramoten poprime za njegovo roko ter milo prosi: „(íospod, pomagajte mi!" „Pridi zvečer k meni !" odgovori gospod župnik. Urh je komaj čakal večera, lliulo mu je bih), da se mora i)red „farjem" vklanjati; toda sila kola lomi. Ko se je znu'ačilo, obleče se nekoliko čednejše ter gre proti župtiišču. Zdelo se nm je to tako težko, tako poniževalno zanj, ki se ni nikoli popřeje premagoval! Plaho je gledal okolu sebe, če ga kdo vidi. Prišel je do župiiikove sobe. Rahlo potrka. — Kmalu sta se zmenila in Uril je dobil denar. Vpraša še gospoda za obresti; kajti mislit ši je, da jo ho zopet zagazil z obrestnii. Toda usmiljeni gospod župnik no zaliteva nobenih obresti. — Ta dobrota iznenadi l-i'hajio-polnoma, pacle pred gospodom na kolena in se mu zahvali. — (Jospod župnik ga takoj vzdigne in ga pouči i'ekoč: „Ljubi Urh, ti si enkrat rekel meni, da te naj grem tožit k sodniji, ker si oskrunjeval nedeljski ] toči tek ; nisem prosil Boga, luij te kazinije, temveč prosil sem ga le, da bi se spreobrnil. Dragi moj, ti si pozabil moliti, ti meniš, da boš lahko brez Boga živel in torej si se začel cerkve ogibati. Pozabil si, da je delo brez blagoslova iz nebes ])razno. iloli in delaj zanaprej in skusil bodeŠ, da pojde vse drugače!" — S tako pj'epričevahiimi besedami nni je kazal Častitljiv gospod, kje naj začne, ako hoče dobro končati. 1'ač sleherni bi hvaležno sprejel take dobre nauke. Toda Urh! — On, dosedaj tih in miren, se zopet ošabno vzdigne in pi'emagan od svoje strasti brezverstva in t.ogote zarentači: „Gospod, tu imate denar nazaj ! Ne nuiram ne vašega denaija, ne vaših pridig. Hvala za vašo piijaznost!" Na to Urh odide. ■— IMrzel veter se je igral z drobnitii snegom, ko se je Vrh vračal iz župnišča. Žejen je bil in stopi v krčmo. — Gostilničar ga veselo pozdravi in reče: „Ih-h, ravno prav si doSel ! Glej, ravno Je po-vpj-aševal gosjiod v oni-lo sobi po tebi. — Urhu se je temno delalo pred očmi. Vedel je, kdT je ta go.s])od in zakaj ga išČe. Ni čuda, da so se mu noge v kolenih šibile, ko je zares zagledal svojega upnika tu. S posiljenim smehom se mu približa 1er se vsede k mizi agentu nasproti in mu reče: „Ste gotovo prišli po opravkih semkaj, gospod agent?" „Ha, po opravkih zvami, gospod 1'rh!" da pmiieiija Vidov dan Srbov tudi pai'olo /a hoiiihric atentate. Bos(îda Vidov dan bo ostala tudi nastîimi ljudstvu živo v siioininn, ki nc bo nikdar ])o/abil(j srbskili iiiofilccv in njihňvííga ozadja. Vidov dan ju satu imkopal še /.adiijí; siiiiiiatijc Avsti ije in njenih narodov, Vidov dan je zapečatil usodo incdsebojnet,^a razmerja za ne].)]'e-glediio vrsto let. Vidov tlan bodi tiatu v svariio, da bomo odslej večjo ]iozorno3t ohraěali na veksrbsko gibanje, katerega je ])nj)rcj In malokdo hotel viilcti. Krvavi «rbski praznik je tudi nas izmodril in ujiamo, da bo tudi vlado. I/Axstno slovensko politično in Šolsko časopisje jc leta in leta delalo prikrito propagando za Si bijo. To časopisje je objavljalo članke, ki so tendencijozno agitirali za Srbijo in hvalili „srbske brate" kot najboljše ljudi lui svetu ter vabili naše ]iust.olovce tjekaj. Liberalno časopisje je videlo v srbskem naiodn in v srbski narodni veri svoj inijlepsi idejal. Del libti-]'alnega časo]iisja je poročal vsako ma-lííhkost iz Srbije tako točno in s takim ognjem, da je bila javint tajnost, da je direktno plačan iz Srbije. Dan na dan se jc naše Ijiulstvo zastrupljalo po liberalnem časo])Ísju, osobito pa se jo po tem časopisju vcei)ljal naši mladini nek tuj velesrbsko-svohodomiselni duh. To časopisje je imelo lu'ozoren namen, vzgojiti na Slovenskem srhske sanjače in piistoloveže. Ton, v katerem je pisalo to časopisje, ni bil več slovenski, ampak bil je ton srbske poulične druhali, ki mora pred vsem podivjati našo mladino in jo prî-liraviti za velesrbskc satijarije. Naše pošteno Časo|Hsje je piimeroma veliko pi'emaîo razkrinkovalo ta liberalen toti, ker nihče na velesrbsko propagando nič držal ni; odslej pa bo dolžnost pred vsem našega katoliškega časopisja, da bo razgabilo vsako liheraliio nakano, na ka-korseidioli način zastrupljali našo mladino s tujim revohicijonarnim svohodoitdselstvom. Seilaj vidimo, da so očitki, katere je že večkrat doslej „Slovenec" liheralneiini časopisju v spomin poklical, resni in zaslužijo vso pozornost. Doslej se je od naše strani samo očitalo in ljudje so tako očitanje le smatrali kot neko nagajivost; Vidov dan pa je tudi nas streznil, da odslej ne bomo samo na take tn-slovenskc izbrnlie odgovarjali z nagajivimi očitanji, amiiak z metlo. Naša dolžnost je, zatreti vsako kal lilteralnega časopisja, ki hoče osobito našo mladino zapeljati na tuja nevarna pota. „Oh, nemogoče mi je zdaj!'' „NetnogoČo gor, nemogoče dol, pri meni si vzel na posodo! -laz iuo]'am denar dohiti od tebe, naj velja kar hoče. Jaz nisem svoj gospodar; tudi jaz itioi'ain živeti in svoj posel opravljati z dobičkom. Če sedaj niî plačaš, bo šlo tvoje tn)vo ]>os]opje za jiolovično ceno v židovske roke!^' „Strašno!"/.arjovc Urb. „Take obresti in sedaj še kapital izplačati — nemogoče!" „Šani si kriv", odgovori agent. „Jaz sem ti dal pogodim, pisano jjred očmi; lahko bi jo prečital, iia si bil i)renemaren !" — Smrtne težave so skoraj obdajale ubogega Urha. Zdaj so bile njegove misli na njegovem lepem stanovanju, ki postane žrtva židovskega slc]iarstva, — zdaj zopet pri bohii ženi, — zdaj zojiet [H'i gos})odu župniku, pri kat<'rem je tako lahkomiselno pustil ponujeni denar, -— zdaj zojjet pj'i novoi'ojenčkii, ki končno nc bode nič imel ! — Sleilnjiii zaječi : „Jaz si ne morem po-iin^gati !■' „O, še je pomoč, dragi; čeiini so vam va.ši gozdiV Ali ne poznate sekij'iiV Posekajte, jirodajte in stvar je pri kraju in denar je tu !*' ..Ivaj, moje lepe. gozde Židom v roke?" zavpije Trb. ,J)a, ali j)a hišo int kant! Izvolite, kaj vam je ljubše?" — C[)aljû sludi.) Vidov dan nas je zmodril, da bomo z veliko večjo vnemo ščitili zlasti šolsko ndadiiio pivd libc]-alnim okuževanjem. Odslej 1)0 treba postopati pač veliko sti'ožje. Řolske oblasti so doslej veliko ju'emalo pazile, kako čitivo naša mbnJina dobiva v 1'oke. Časopisje, ki piše le v srbsko-pouliČnem toini, vendar ne more biti primerno berilo za naso mladino! liolj kot doslej bo treba pa tudi i)azitî na vzgojitelje naše mladine, ki sami či'pajo svoje mišljenje iz takega i'ev(dverskega časojjisja in tiai'avno tudi oîi'okom boljšega mišljenja ne morejo dati, .-Vli naj slovenski stariši izročajo še vedno svoje otroke na milost iti nemilost Ijtideni, ki so se iio šolah navzeli najhujšega svobodotitiselslva iii z njim zdntžeiiega revolucijonarnega tuišljenja? Šolske oblasti torej pozor! Vzemite veliko itietlo iti pometite smrdljivo smetje, ki oku-žiije našo mladino z naeljotialističnitni saiijai-ijami in revolueijoiiarnitii svobodo-miselstvom, Pokažimo, da ne trpimo Jiied naitii niti sence izdajalstva! Vidov dan l)odi pa tudi 1'esett opomin merodajnim krogom, ki so doslej le mii'no i)ripuščali luijveČje svoboíiomiselne izbruhe, kata tako početje pripelje. V katolišketii mišljenju se ne morejo roditi zločini Vidovega dne, pač pa jih rodi brezvestno revolucijotiarno svobodo ti t iselstvo ! Po sarajevskem umoru. Nesrečni prestolonaslednikovi otroci. Med potovaiijem prestolonaslednika so bili otroci na gradu ( ■hlumec. Ko je došel tjekaj brzojav o strašni nesreči, si ni upal nihče nesreče otrokom povedati, l'o]K)ldan je dospela na grad tudi teta otrok. 1 'A letna jire-stolonaslediiikova hči jo jc takoj vprašala; „Teta, kaj ti je? Zakaj si tako žalostna?" Groiiea seje trudila, da bi odgovorilaz mirnim glasom: „Otroci, danes sem dobila brzojavko iz Sarajeva, da sta pajia in mama nenadoma težko obolela. Pojdite v eerkev in molite za svoje starše !" Treinitek so strmeli nbogi otroci v teto kakor nemi. Potem pa so udarili v preti'esujoči jok in med potoki solza so burno spraševali : „Obolela? Zakaj, kako? [n ravno oba naenkrat?" (-iroiiea, ki je sedaj tndi sama začela jokati, se je branila otrok, kolikor ji je bilo mogoče. ,lokaje so šH vsi v cerkev in otroci so vroče molili za svoje ljube starše. Zvečer je imel (hiliovni vzgojitelj dr. Stojanowsiíy težavno nalogo, otrokom jio-vedati resnico. Sprva je začel, češ, da je dobil brzojavko, da je staiišeni vedno hujše. Nenadoma je duhovnika princezinja Zotija prekinila s pretresljivim vsklikom: „Mrtva sta? Kaj ne, mrtva sta? Jaz vem že vse!" je vpila nesrečna princezinja, in oba mlajša bi'ata, dvanajsth;tni princ Maks in desetletni princ Ernst sta jokala s stistro ; vsi trije so bili kakor brezumni, iz sosedne sobe so i>rihiteli sorodniki, vsem na Čeiu teta Jlenrieta, ki je padla ob pogledu na obupane, jokajoče otroke v nezavest. Zunaj pred vrati so stali služabniki in hiSinje ter vili roke in iliteli in jokali, t'clo noč so se" trudili strici in tete, da bi potolažili vsled bolesti brezumne oti'oke. Řele proti jutru so zaspali vsled utrujenosti. Novi sokrivci. Pet orožnikov je pripeljalo v Sarajevo dijaka Aleksatuira SiariČa, ki je kriv soudeležbe pri atentatu. Aretirani so tudi dijaki líraiiko Milakovič, Josip ]\Ii-hikoviČ in Slavo Vrinjanin, katere je IVitici]) obdolžil. V zapoju je tudi dijak Dane Ilič, ki je obdolžen sokrivdo. Žln-činec, ki je imel nalogo, vreči na prestolonaslednika tretjo bombo, katero so našli na tleh, je bil <-ii'al)eš, katerega so že tndi prijeli, (iraheš l)i moi'al vreči svojo bomlio, če bi se J'ritici[iov napad ne bil posrečil, (Jrabeš je priznal, da ni vi'gel bombe, dasi je stal le pet korakov proČ od prestolonaslednika, ker mu je močno hilo srce in ker uni ni vest napada iiri-pustila. Dve bombi Še manjkata. Eno ima 11.) letni dijak Vazo Cubrolovié iz Gradiške. Cubrolović je pobegnil. Več detektivov ga zasleduje. Prestolonaslednik že pred pol letom v nevarnosti. Pred pol letom je zvedela iiiomoSka policija, da namerava iirestolo-naslednika ustreliti srbski visokosolec Stan-kovié. Takrat so aretirali skoro vseh 50 srbskih dijakov, ki v Inomostu študirajo, vendar dokazati niso mogli nobenemu ničesar, Priznali so pa, da je prestolonaslednik v Srbiji sila osovražen in da se že dijaki v gimnaziji iiCe delati bombe. Povzročitelj umora prestolonaslednika. Kakor poročajo nekateri listi, je povzročitelj bombne zarote proti prestolonasledniku Franmi Ferdinandu major v srbskem generalnem štabu, Jlilaii l'ribičević, ki je leta l'j09 sestavil statut za zrevo-liicijoniranje jugoslovanskih dežel v monarhiji, Mihin PribiČević je bil prvotno avstro-ogrski častnik, a je pozneje izstopil iz avstrijske armade in vstopil v srbsko vojsko iz nacionalnega navdušenja. Brat Milana 1'ribičeviéa je Svetozar PribiČević, glavni nnulnik zagrebškega „Srbobrana"' duševni vodja hrvatsko-srbske koalicije v hrvatskem saboru. Nekateri pa poročajo, da grejo uiti zarote celo do srbskega generala Jankoviča, ki je predsednik srbske „Narodne Obrane". Srbske časnikarje iz Bosne izgnali. Vladni' komisar je srbskim časnikarjem, ki sodelujejo i)ri sarajevskih listih, uradno naznanil, da bodo izgnani iz Hai'ajeva in da morajo mesto v 24. urah zapustiti. Nadalje so 200 oseb trajno iz lîosiie izgnali. Izgnanci so vsi pristaši veliko-srbske misli. Nova odkritja o zaroti. Vri budimpeštanski policiji se je prijavil hrvatski dijak Orčak, ki je izjavil, da pozna vse niti velikosrbske zarote. Načelnik detektivov je (Jrčaka natančno izprašal. Glavna točka zarote daje bila, usmrtiti nadvojvodo Fj'aiic. Ferdinanda. Denar za organizacijo so dali srbski trgovci in deloma tudi vbida. Orčak jc natančno opisal načrte srbske zarotniške organizacije in vse člane organizacije v liosni, Zagrebu, na SiiŠaku in v drugih jugoslovanskih mestih. Preiskave na Dunaju. Koncem iire-teklega tedna so se vršile na Dunaju preiskave med jugoslovanskim dijaštvoni. Zasliševanju med slovenskimi dijaki je bil predmet njihova zveza s srednješolskim dijaštvom v Ljubljani. 1'red vsem so se vi-šile preiskave v srbskih akad. društvih „Šiniiadija" in „Zora", ki so v zvezi z jugoslovansko nacionalistično organizacijo med dijaštvom. Aretiran je bil tudi nek jurist iz Kranjske. Našli in zaplenili so mnogo rokopisov in obširno tajno korespondenco. Nemškega cesarja ozir. njegovega brata Henrika ni biio na sprevod. Kakor se čtije, sta nemški cesar A^iljem in pritie Henrik odpovedala svoj piihod na Dunaj na podlagi dejstva, da je policija na Dunaju odkrila obširen anarhistični komplot, naperjen proti cesarju Viljenu!, ozir. princu Henriku, ter opozorila Iterolinsko vlado, da odklanja vso odgovornost, če bi {;esar Viljem ali iirinc Henrik vkljiib tej opo-zoritvi prišla na Jlunaj, Dunajska policija je aretirala nekatere mednai'odne anarhiste, ki so iirispeli na Dunaj. Prestolonaslednikova dedščina. Vamli ]iresiolouaslednikovih otrok bo grof Thun, Otroci podedujejo posestva K'onopišt, Ohlii-mec, Artstatteii in zavarovalnino. Premoženje, ki je je zapustil pokojni nadvojvoda, znaša sicer čez 20 milijonov, toda vse to ])rcinoženje razven dveh milijonov, je naloženo v posestvih, ki pa so upravljena silno razkošno in ne nosijo dosti dobička, Kapital je torej mrtvo naložen. Zato je cesar dovolil otrokom dedno apanažo, da bodo lahko živeli kakor do sedaj. Isto se je zavezal baje naslednik Kari Franc, Demonstracije na Dunaju. V četrtek so bile po mrtvaškem sprevodu velike [irotisrbske demonstracije, ki so trajale do 1. ure zjutraj. Dmiionstrantje so zažgali srbsko zastavo. Policija jc energično nastopila. Gospodarstvo. Podbiranje in skrajševanje zelenih mladik v vinogradu. Kakor je ti'ti nujno potreba [»raviliie spomladnc režnje, da se ji da i)rava oblika in da se ji nareže potreben iilodonosen les, tako je tudi potrebna poletna režnja, to je podb ir an j e (mandanje) in skrajševanje zelenili mladik, S tem delom se na trti odstranijo vse nepotrebne mladike in sc upliva zlasti na razvoj onih mladik, ki jih rabimo za lirihodnje leto, tako, da se doseže med rodečimi mladikami na šparonu in mladikami na rezniku, ki jih rabimo za drugo leto, pravo ravnotežje. S iiodbiranjem in ski'ajše vanj eni se odpravi [»revelika gošča med trtami, pri kateri trpi grozdje v cvctju (ker se ne oplodi in se osijjlje) in v zoritvi (ker gnije). V hudi goŠČi se poleg tega močneje razvijajo razni trtni škodljivci, zlasti glivice, in se obsenčena zemlja nezadostno segreva. Podbiranje in skrajševanje mladik je tedaj zelo potrebno delo, ampak pretirano in nerazumno izvršeno trti škoiliije. Na vsak način se mora paziti, da se pusti trti dovolj zelenja, da zamore s koreninami zavzeto hrano prebaviti in zadostno asimilirati, i'odbiranje (mandanje) se vrŠi navadno že koncem meseca maja, kakor hitro se na trti zadostno razloči zarod, i'ri njem se potrgajo zlasti vse ]iej)otrebiii; mladike na starem lesu, to je take, ki nimajo 'Zaroda in ki jih nc rabimo za znižanje morebiti previsokega starega lesa. Na reznikih (ščapih) in šparonih odstranimo ini tem podhiranjn k večjem samo one mladike, Id .so tii'oz /iii-odn in ki dolnjo nepotrebno goščo, zlasti torej tam, kjer rastejo dve mladiki iz enega očesa, nerodovitno od obeh. Vse druge mladike iz glavnih očes pustimo rasti, ker mora trta, kako]' že rečeno, imeti primei'no množino zelenja, da ne optiSa. Skrajševanje (zašči-povanje) mladik pa je naj!)olje izvršiti še-le po cvctju. Pri tem zaščipnemo najprvo vse mladike na šparonu nad tretjim do šestim, navailno nad četrtim listom nad zadnjim (najvišjim) grozdom. S tem bomo dosegli, da se rašča teh mladik ustavi in da se bode ne samo grozdje bolj debelilo, temveč dosežemo tudi, da se mladike na rezniku (ščapii), ki jih rabimo za spomladno režnjo, bolj krepko razvijejo. .-Vko pa nimamo na rezniku vsaj dveh krepkih mladik, bi ne mogli spomladi šitarona narezati, V takem slučaju pustimo prvo, najbližje staremu lesu stoječo niîa-diko na šparonu miskrajšano, da nam dá liotreben les za napravo šparona v pri-bodnjetn letu. Enako kakor na šiiaronu, zaščipnemo tudi na starem lesu vse mladike, ki jih ne rabimo za režnjo v prihodnjem letu, torej zlasti vse one poganjke iz starega lesa, ki smo jiU pri podbiranjn zaradi tega pustili, ker so imele zarod. Neskrajšano pustimo le ono mladiko, ki jo rabimo zato, da že iirevisoko trto znižamo. Mladike na rezniku (ščapu, i'oguČu itd.), ki jih rabimo za na[>ravo šjiarona in reziiika v drugem letu, ne smemo skrajšati koj po cvetju, temveč še-le v jeseni, najbolje takrat, ko že rašča ponehuje, to je, kadar se začne grozdje mehčati, pri nas navadno {lo Mali maši. Te mladike skrajšamo približno za eno t retjino, to se pi'avi : ena tretjina njih dolžine se odreže. To krajšanje ima namen, da ustavi raščo uila-dike in iiospeši zoritev lesa. 01) enem ])a, da pride več zraka in solnca med ti'le, kar pospešuje tudi zoritev grozdja iti zabranjuje njega giiilolio., Iz enakega vzroka obirajo nekateri vinogradniki listje, stoječe okoli grozdja, zlasti na šparonih. To pa ni pravilno, kajti Ke oskttbiiiio trti liste, ne more iire-bavljati tiriiiie, zavzetLi iz korenin, in ne jcni^ti iz iiraka |ioti'c;bnili liranil, vsled česar ostam; j^rozdju drobno iii kislo ter malo sočno. Odvzeti se smejo brez škode le iiajspodiiejši, drobni, kakor tndi vsi rjavi ali blatni listi, ki trii nié ne koristijo, vse zdrave liste pti je iieobliodno treba trti ]>ustiti. Da pride več zraka in soliica do f^rozdjii, obei'enio lahko pi'i mladikah na šiitironih ttidi vse zalistnike; bolje je, da jili samo zaščipnjenio /a iirviin ali drugim listom. Na vsak naein pa moramo zalist-nike samo zašeipovali na vseh onih mladikah, ki jih rabimo za dnigo leto. Čc pustimo zalistnike rasti, postane mladika bolj debela, kratka, košata in drolunib oees, Će jih pa gladko stran odtrgamo, ranimo lahko giavna očesa in vzamemo tudi trti možnost, da se po toei obraste, ne da bi odj^nala glavna očesa. Zaščiiiovanje zalist-nikov se vrši zgodaj, da se preveč ne odebelijo, tedaj najbolje pri vsaki vežnji. Kdor tndi poleti trto pravilno oskrbuje, ta doseže sorazmerno raŠL^o in redovitost v vitiogradu, kar mu gotovo ves trud mnogokrat povrne. B. Skalický. Hlajenje in spravljanje mleka. 6e hočeino imše dohodke iz mlekarstva povzdigniti, moramo imeti dobro mleko na prodaj. Dobi'o, okusno in zdravo inleko vsak rad kupuje in ga tudi rad i)lača, saj je navsezadnje inlcko še zmeraj najcenejša pijača. Slabega jnhika se pa vsak boji in ga tndi za iiizko ceno ne mara. Vň nas se itdeko v poletnem řasu kvari, ker ga tu in ta]n ))n;malo hladimo in spravljamo v slabe prostore. Če smo pri tem še lu^snažni, se še hitreje pokažejo ]'azne napake. Vilasti sedaj v poletni vročini moramo paziti, da vse storimo, kar treba, da se iideko bolje drži. Naši hlevi so v poletnem Čas» radi soparni, Dajmo jili ětíz noč odpîi'ati in hladiti, pa dnevu pa imejtiio zi'aenike odprte, da se ne nabira zatinhel, soparen zrak. l'rî molži jc treba tudi snage in velike .snage. Vimena je treba skrbno umivati in dobro obrisati s sulio, snažno cunjo. Največje snage je treba tudi pri vsi mlečni [)osodi. Mleko naj se dobi'o precedi skozi sjiažno, po Vsakem ])]'ecejatijn skrbno oprano cedilo. Mleko ima po molži skoraj životno tojiloto. Ako ga ne shladimo, se nam začne hitro kisati, ker se pri toploti tiste glivice, ki povzročajo kisanje, hitro množe. Dajmo ga torej po Juolži takoj dobro shladiti. Hladimo ga s tem, da ga dajemo v plitve latviee in postavimo v hladno shrambo. Oe je treba mleko hitro shladiti, kadar ga naprej pošljemo, naj se shladi v iiu'zli vodi. Naj se vzame skať vode in iiaj se mlečna posoda noter postavi. Pri takem hlajenju mora ostati posoda odjjrta, da se mleko ne zaduši, da ne dobi slabega okusa. — Mlečna shramiia bodi hladna, zi'aČna in snažna. Pri nas se to še sem in tja pogreša. Allečno shrambo je Čez noč dobro zračiti in hladiti. Vsako leto jo je treba preheliti. Zaradi tega mora imeti gladko onmtane stene, tla pa tlakana, najbolje iz Cementa, ker se taka tla najlažje snažijo. V taki shraiidii ne smemo spravljati stvari, ki rade gnijejo in plesnijo. Moka, žito, jajca, knih, se lahko sjiravlja notri, ostankov jedil, špelia, prekajene svinjine itd. pa ne. Ako bomo na vse to pazili, potem Ijo tudi ndeko boljše ne le za prodajo v svežem stanju, ampak tudi za napravo "ilcčniii izdelkov. Itobrman. Gospodarske drobtine. Gnojenje ajdi z umetnimi gnojili. Tega gnojenja so se naši gospodarji že močno IJ'Jlu'ijeli. Dokaz tenni je pridno naročanje 'Udniuskega superfosfata, ki se po dose-'lanjih izkušnjah posebno dobro sponasa 1'i'i ajdi. Tudi letos je naročenih že veČ ^'agonov pri kmetijski podi'užnici novo-"leski. Ker je gnojilo že došlo, opozarjamo nanj vse naročnike, da ga pridejo iskat. Oddaja se ob ])ondeljkih in četrtkih dopo-ludne na novomeškem kolodvoru. Kmetijski tečaj za ljudske učitelje se vrši na (irnni od 20. julija do 22. avg., torej celih pet tednov. V tečaj je spi'ejetili 25 učiteljev iz Ki'aiijskega, ki bodo imoli na Ormu vso oskrbo. Tečaj jn'ireja c. ky. naučno ministrstvo s tem namenom, da se usposobijo učitelji /a vodstvo kinetijsko-nadaljevalnih tečajev za kinetsko mladino. To je sedaj di'ugi tečaj te vrste, ker se je 1. 1911 vršil lui Ornnt že en tak tečaj za ljudske učitelje. Palež na grozdju. Letos najdemo čestokrat jagode, ki so belo kosmate, kakor bi bile poraščene z belimi voščenimi nitkami. Marsikdo misli, da je to trtna plesen (oidium). Od te bolezni napadeno grozdje pa zgleda, kot; bi bilo potrošeno z belim prahom. Bolezen pa, ki jo imamo v mislih je prava peronospora, (palež), ki napada letos tudi grozdje. Da se obvarujemo velike škode, jiriporočamo našim vinogradnikom po.škropiti ne le listje, temveč tudi grozdje z nmdro galico. Tudi ga-lično žveplo, ki ga je letos oddajala kmetijska družba, vsebuje ztiileto galico. 8 takim žvejilom pokončujemo ob enem tudi peronosporo na grozdju. Politični pregled. v Bosni ostane pri starem. Skupni miuisterski svet je sklenil, da ostane v Dosni razveli par izjem vse pri starem. Namerava se ])a podržaviti vse bosenske šole in dijake obleči v uniformo, da jih bo lažje nadzirati, Protiavstrijska črnogorska demonstracija. V Cetinju se jc pred kratkim vršil ])rotestni shod zoper protisrbske demonstracije v ïiosni. Zborovalci so hoteli s silo pred avstrijsko poslaništvo, a jih policija ni pustila. Predsednik meiiikar.ske republike je postal zopet po soglasni volitvi Huerta. Turčija se iiribližuje Rusiji. Listi poročajo, da se ruskih cesarskih vaj udeleži tudi turški Enver pasa, kar bi gotovo precej iiomenjalo. Albanske anarhije še vedno ni konec. Razni voditelji Al!)ancev vedno ponujajo knezovo krono po svetu. Od veČ stranij so došli v Drač prostovoljci, ki pa nimajo nikakega pravega vrhovnega vodstva. Nemški in avstrijski prostovoljci so se celo med seboj do krvavega zbili. V okolici Derverija so vstaši napadli katoličane, kojih 800 je pobegnilo v gozde. Knez ^\'ied v Draču vse drugo dela, samo vlada ne, krone pa vendar brez zahteve velevlasti noče odložiti. Dopisi. Iz Valtevasi. Na praznik sv, Petra in Pavla je imelo društvo „Sveta vojska" občni zbor. Ob tej priliki je tudi predaval ])atei- Pavel iz Novega mesta, za kar mu bodi izrečena še enkrat srčini hvala. Društvo je bilo letos ustanovljeno in ima okrog 80 udov; za sedanje razmere je to prav veliko. Seveda je veliko takih, ki jim sveta vojska kar ne gre v glavo. 7ai te se pameten človek Še ne zmeni ; upajmo pa, da se bodo tudi ti s časom spreobrnili, če prej ne, pa, ko se bodo v jamo zvrnili. Vac ki so dobre volje najvljudneje prosimo, podpirajte ta dnistva, ker imajo največje in najtežavnejše delo, — ljudi navaditi na zmernost. Št. Peter. l\Iinulo nedeljo je priredilo izobraževalno di-uštvo shod. Pater Ata-luizij Ausser iz Novega mesta je vzneseno govoril o SOOletnici ustoličenja zadnjega slovenskega vojvode na Koroškem. Solze so zalesketale poslušalcem v očeh, ko je predavanje tiižno izvenelo : ni ga več med živimi onega, ob čigar pogledu so se zlasti nam zatiranim Slo- vencem rodile nade v lepšo bodočnost. Domači župnik je obširneje govoi'il o krvavi Žaloigri v Sarajevem. Vidno ginjeno je na to navzoče obilno občinstvo soglasno izreklo svoj stud nad grozodejstvom po-živinjene srbske i'oke ter dala duška svoji udanosti in iiotrtosti v primerni koiidiilen-čni izjavi, ki se je odposlala na pristojno mesto. Iz Podgorja. Letos smo imeli že nekoliko stise in smo se bali, da bo še dalje trajala. Pa k sreči je prišel vendar dež, ki pa ni bil brez nesreče. Ćrni hudourni oblaki so se zbrali 4. julija v soboto, začelo jc grmeli in treskati in toČa je padala po Gorjancih in je segla tudi nekoliko po njivah in vinogradih. Veinlar, hvala Bogu, ne bo še prevelike škode, le trtju bo nekoliko škodovalo. Isto popoldne je tudi treščilo v kozolec s petimi štanti -Janeza Bartola iz ('erovca. Bilo je notri precej krme, ki je vsa zgorela, Ža-libog je bil zavarovan, kakor navadno pri nas, za malo svoto 80 K ■—- Drugi dan v nedeljo pa je padla s Črešnje .Ana Jur-šič i/, Dolža in dobila tako hude poškodbe, da je čez nekaj ur tnnrla. Zapušča svojemu možu precej otrok, ki so teni večji reveži, ker so pred leti tudi možu odrezali nogo. — Po naroČilu deželnega odbora je pred křatkim prišel semkaj kupovat vino za deželno vinarsko zadrugo g, Josip (Jotič iz Ljubljane. Vendar je mogel kupiti le ]nalo, ker naŠe dolenjsko vino lani in letos nic kaj ne gre naprej. iz Doberniča. Pri nas je zelo veliko zanitiianje za napravo kapnic in gnojnih jam. Popolnoma dovršenih kapnic je sedaj trideset, precej jih je pa še v delu in popravljenih ter na novo oprendjenili z zraven pripadajočimi čistilniki. J'ri prejšnjih kap-nicah je bilo precej nesnage, kakor gnila slama, morda še celo kakšna podgana, ki se je privlekla po nesnažnem žlebu v vodnjak; sedaj ho vse to izključeno. Prav iskrena hvala slav. dež. odljoru, ki nam gre tako na roko, in izpodbuja ljudi k napredku. — Kakor kapnice, se grade tudi gnojne jame in tlakajo dvorišča. Pj'cj se je raztresala gnojnica po raznih potih, ker ni vedel kmet, da je tudi to izborno gnojilo za razno zelenjad, ki skoro na-domestuje draga nmetna gnojila. Prav tako! Naj ljudje spoznajo, da je gnojnica skoro zastonj in vendar celo bolja kot umetna gnojila: Ker sama umetna gnojila Bodo le tovarni dobiček nosila. tyC boš })a z gnojnico polje polil, Bodeš sebi dobiček dobil. Pleterje pri Št. Jerneju. Kartuzijanski samostan v Pleterjab, mogočno in prekrasno zgradbo, so začeli pidiajati tudi oddaljeni Delikranjci v svrho gospodarskega poduka. Tako se je v nedeljo, 28. junija, pripeljalo več gospodarjev iz Črnomaljske okolice v ta krasni samostan, ki se lahko zôve „dika in ponos vojvodine Kranjske", da si ogledajo gospodarske naj)rave v blevili, na polju in v vhiogradili. Posebno jim je ugajala napredna živiiioreja, ki je v Beli-krajini še močno zaostala, in umno kletarstvo. Vrnili so se polni navdušenja za gospodarsko povzdigo svojih domačij in hvaležnostjo do dobrih kartuzijanov, ki so jim drage volje razkazali vse zanimivosti samostana, jih gostoljubno pogostili ter povabili na bodoči obisk v svrho gospodarske izobraííbe. 'Pudi podučni izleti mogočno vplivajo na ljudstvo in mu budijo kmečko zavest in veselje do obdelovanja rodne grude, zlasti, ako se mu nudi prilika, gredoč obiskati kako božjo pot, kakor se je to zgodilo k lurškemu svetišču poleg Pleterjev. }lorac „dulce et utile" (kar je lepo iti koristno), veleva in v te,m smislu naj hodijo naši I'ouiarji lui božjo pot in mladina luij se navaja na pogostne izlete v gospodarske in gospodinske zavode, kai' se pri ■ sedanjem Železničnem ]H'ometu z iiuilimi stroški in \'elikim dobičkom lahko izvrši. Priden, zdrav vajenec se takoj sprejme v knjigoveznico pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. — Ozira se le na domačine: novomeške ali iz bližnje okolice. DomaČe in tuje novice. Hosta Rasen. Odborová doba je že davno potekla in zatorej se vabijo vsi posestniki Rasna v nedeljo ob 11. uri dop. v mestno dvorano k volitvi novega odbora, novega jiaznika. Ker je treba še v drugih važtiih stvareh sklepati, prosi se obilne udeležbe. Umrla je v Kostanjevici v soboto zvečer soproga g. Lavoslava Buč^irja Tida Bučar, komaj v letu svoje starosti. Bila je že poprej enkrat operirana; pri oni operaciji pa se baje ni vse gladko posrečilo, tako, da se je začelo gnojiti. V soboto so poskusili še enkrat z operacijo, ki se pa žalibog ni obnesla, osobito, ker je bila že prepozna. Nesrečna pijača. Dne 5. t. m. je skočil v Krko 2(iletni paznik fin. straže v Novem mestu. Po polnoči je še v kavarni napisal listič, češ, da gre prostovoljno v smrt, ne da bi bil na tem kdo kriv; na novotiieškem mostu je pa slekel uniformo in skočil v Krko, odkoder so ga še-le 7. t. m, potegnili. Briiiar je bil poprej trgovski jiomočnik, koji posel pa je vsled udanosti k i)ijači moral pustiti in se podal v lin. službo. Prišel pa je iz dežja pod kap, ker se mu je tukaj nudila še večja prilika za pijačo. Nesreče. Franc Horvat je delal pri lesni tovarni v Uogu. 7. t, ni. se je pa nanj podrla sklartnica, da je bil z lesom podsut in je dobil več ran na glavi in na nogah. — Janez Ziipančič, učenec ljudske šole v Vavti vasi, je padel z obcestne ograje ter si zlomil desno roko v podlebtjii. — Franc Gruden, učenec ljudske šole v Škocjanu, je padel s črešnje tako nesrečno, da si je zlomil obe roke. Vsi trije so bili prepeljani v kandijsko bolnišnico, Soistvo. IX. izvestje knzšk. privatne gimnazije v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano o šol. letn 1913/14. To poročilo objavlja spis: „Začetna poglavja iz slovenske srednješolske slovnice" izpod peresa pi'of, dr. Antona Breznik, ki želi, da bi jih slovenski tiloiogi vsestransko prerešetavali, predno se natisne celotna slovnica. Želeti je, da bi se slovničarji zedinili vsaj v bistvenih stvareh in priredili praktično slovnico, — Učiteljski zbor šteje 18 profesorjev, med njimi polovico doktorjev. —- Koncem leta je bilo dijakov 342, razvun 1 vsi Slovenci. Med njimi je nekako tretjina Dolenjcev, Od-ličnjakov je 8,5, nesposobnih je .32, večinoma v prvi in drugi Soli, od četrte do osme so vsi sposolini. Katera gimnazija na Slovenskem se more ponašati s takim uspehom ? Izvestje je vseskozi slovensko. In pri drugih gimnazijali V Taka je narodnost v teoriji in v praksi, pri psovaiiih nazadnjakih resničen napredek, pri slavljenih naprednjakili staro nemškutarjenje. 400.000 zlatnikov iz Carigrada pi'ejme kdor naroči izborno turško srečko ter pri ži'ebanju dne 1. avgusta zadene glavni dobitek. Ker vsaka srečka mora zadeti, s čennir je v najugodnejšem slučaju zajamčeiui povračljivost večjega dela kupnine, v srečnem slučaju pa dana možnost, jiriti na lahek način do velikega bogastva, potem se moi'a priznati, da ponuini nakup turške srečke v istini najnedolžnejšo in najcenejšo loterijo, — Poj.asnila daje glasom današnega oglasa za „Slovensko Stražo" g. Valentin Uibančič, r.jiibljana 3. Sokolski izlet v Ljubljani se bižkone ne bo vršil. Deželna vlada je pritožbo baje odbila. „Narodne igre" je začela izdajati Sloveiiska Straža. 1'rvi zve/ek je ravnokar izšel in obsega: „VmcSČenje Valiikiv" za gorotanskcga kneza in vojvodo jiri Gosjíé Sveti na KoroSkeni okoli leta (JiiO. po Ivr. rojstvu s stanKsloveiiskiiii i)oganskiiii obrednim praznikom, — in „Stempiliar". /<^0-doviiiski igrokaz v trdi dejanjili. V])i'izoritev obeli iger je dovoljena, ako se kiií»í pi'vega zvezka vsaj 12 izvodov. „Zločin v Sarajevu". 1'od tem naslo-voiii izide pj'ihodtije diii lična knjižica z dvcitia krasnima slikania, porabnima tndi za okvir, in nad HO drugimi slikami, ki bo obsegala poleg natančnega o|iisa tni-giCiiega dogodka v Sarajevu tudi natant'eiL življenjepis iiokojnega prestolonaslednika in njegove jdemenite gos])e soproge. Opisane in pojasnjene bodo poljiidno tudi vse ])o-gret)!ie slovesnosti od Sarajeva do gi'obnice pokojnih iieiirečnili žrtev v gradu Art-stiitttin. Cena lic'no «preniljeni knjižiei bo 70 vin. za izvod, po pošti SO vin. Pri večjih naročilili da založništvo do 100 izvodov iia vsakih 10 po e]i pi'osti izvod, nad 100 pa iia vsakih 20 ])o tri proste izvode. — Naročila sprejema Katoliška bnkvarna v Ljubljani. — Dobiva se tudi lU'i J. Krajec nasi, in 1'rlj. Horvatu v Novem mestu. Belokranjski - vestnik. - iz Sinjega vrtia ob Kolpi. ;30. junija ponoči ob četrt 11, uri, ko je vse sjialo, je iz neznanoga vzroka začelo goreti v skednju posestnika 1'avla Madi'oJiič, Jia Daljnili Njivah, h. Št. ii, ])ol uro od Sinjega v]'ha, Že ob tričctrt 11. uri so bili gasilci iz Sinjega v]'ha, (lorice iji Kncžcvasi z brizgalnami na licu mesta, toda požar so mogli le omejiti,-rešiti pa nič. Nad 30 gospodarskih poslo])ij jo bilo v plameini in pogorelo s krmo, živežem, denarjem, obieko, poliistvom, poljskim orodjem, sploh z vsem, kar je spadalo zraven. O.sem go-S]i0(iarjev z družinami na Št. ], 2, 4, 9, 10, ] 1 in 11) je rešilo ie golo življenje. Na št. 2 sta zgoi'cla tudi dva vola, tri kravo in dva ])rešiča. ňkodo, ki se coni nad 50.000 kron, poki'iva le mala zava-i'ovahiina, morda ]iiti íiOOO K. 1'smiljena srca, na pomoč! Vsak najmanjši dar za bedne pogorelce sprejme najlivaleŽJiejše žujmi urad na Sinjem vrhu ob Kolpi, posta Vinica, Uelokranjsko. , Iz Dragatuša. Izlet. 24. junij je bil za našo šolsko mladino daii vesolja. Napravila je pod vodstvom učiteljstva izlet v Novo mesto po belokr. železnici. Do Ùrnomlja so peš korakali. V Novem mestu so si ogledali vse zaiiimivo.sli, kakoi-: bolnico usni, bratov v Kandiji, žensko bolnico, kapitolj, KrajČovo tiskarno, frančiškanski samostan, kmetijsko šolo na Gi'inu ter obedovali v znani gostilni pii „Štombiirji". izlet ostane uaši iidadini gotovo v trajnem spominu. Iz Črnomlja. Z novo žtdeznieo dobimo tudi vedno kaj tujcev ali izletnikov; tako so nas dtie 25. junija počastile s svojim obiskom gojenke iz zavoda šolskih sester v Hmilielu pri Novem mostu. Napravile so se na božjo pot k Trejii Faram pri Metliki ter ondi prisostvovale službi božji svojega župnika g. Stefana Trskana, Nazaj grede so se ustavile v (Jriiomlji in v Lack-norjevem liotelu obedovale. Nato so si ogledale mesto in bližnjo okolico, ki s svojo krasno lego, z vinogradi ob boku kočevskili liriljov proti Maverlu, Bistrici, Tančigori, Stražnemvrhu, liodinam, nudi očai'ajoč pogled z mnogovrstnimi zidanicami in vmes sc dvigajofiiiii kapelami in cerkvami, da so tujec kai' ne more nagledati tiinogobrojnih (torkvic po razsežnlb vinskih goric.ah, ki ])ričajo o globoki vernosti belokr. preliivalstva. Le škoda, da zunanji svet in donuiči umetniki le premalo ])0ZMaj0 in vsaj z ]'azglednicami ali v „Dom in Svetu" razkažejo narodu divno lepoto belokraiijskil) goric od Semiča do Taiičogoro. Po razgledti v okolici, kjer so se gojenke zabavale s petjem in se okrasile s evetjeti! in zelenjem, razvrstile so se ])0 glavnem trgti v vi'slo in red ter korakale po trgu med radovednim meščanstvom pojoč: „l'o jezeru" in „Liepa naša domovina" čez novi most n;td DobliČico v Loko -in se od oniiot vj'nile v župno cerkev k iietim lita-nijam, nakar so odkorakale v vzornem redu na kolodvor nazaj, gotovo z iojiimi spomini na Oriiomelj, kjer jih še pričakujemo z veseljem vsaj pi'iho(inje leto in jih bomo še bolj gostoljubtio sprejeli. Tako jo pi'av! Naj sjtoznava ndadina lepoto našo mile domovine in vočki'at prireja take podin';no zabavne izlete pod vodstvom svojili učiteljev in predpostavijenib. Ali Id ne iiilo prav, da se tudi Ti, črnomaljska ndadina, ob takili ])rilikah, ko te obiščejo tuji gosli tvoje vrste, tudi Ti]iokažeš svojo mladinsko oduŠevljenost ter se podaš naproti v narodnih nošah in imkažeš ob teh prilikah svoje „kolo", „zelenega -Ilirija", „kolédníee", kresnice" itil., da jirivabimo čim več tujcev v naše mesto. — Jûij praviš k teiini, črnomaljska mladina, kaj vi, belokranjski rodoljubi —? Črnomelj. Umrl je v petek, 3. t. m., nenadoma, od srčno kapi zadet, nas okrajni zdravnik dr. Jos, Skočir. J)il jo blaga duša, veren človek, a vedno Ijolj *l)oieiicn. Ljudje so ga radi imeli in ga z zaupanjem klicali k bolnikom. Želeti bi bilo, da pride zopet kak dober zdravnik. Shajal bi dobro. Sploh je z zdravniki naš konec slabo preskrbljen, tako, da ljudje pravijo, da kdor zboli, naj ali sam ozdravi, ali uiiirje. Semič. Dne 12. julija bo na A^iiijem vrliu shod mladeničev semiške dekanije. Ob polu 11. uri bo slovesna služba božja, pop(ddne pa zborovanje pred cerkvijo, v cerkvi litanije in li koncu igra, ki jo ])ri-redi Izobraževalno društvo. Pri sprejemu udeležencev in med odmori bo igrala godba Izobraževalnega društva. Marijine družbo se udeložo z zastavami. Pridite pa tudi vsi drugi verni fantje; na tem shodu boste poživili in utrdili svojo versko zavest. Vabilo. v nedeljo, dne 12. t. m. ob II. uri do-poludne bo v mestni dvorani sestaneh posestnihou gozda Rasna pri katerem se bo volil: 1, Nov odbor, in 2. nov paznik. — 3. Razni nasveti. Ivan Jakše, CÍ t. Ě. Ijkgajuik. Ameriški novičar. Iz Klkins \V. Va. so poroča, da je umrla dne 18. junija neka Amalija liras, ki se je pred lo leti priselila v Amei'iko. Najbrž si je nadela izmišljeno ime. Bila je baje doma iz Št. Ruperta na Jíoíenj-skem, odšla v Trst in od tam v Ameriko. Iz Trsta je doliivala pisma z gornjim naslovom. Stara je bila 32 let. — V Oi'ossu Kaiu je 10. junija umrl .Josip Kmet, doma od j\lii'iie na Dolenjskem, Star je bil 21 let in šc-le nekaj mesecev ]ioi'očen, — V Red iùigleu Ala. jo skala pobila rojaka Josipa LampiČ. .— l.)ne 11. junija je umrla v Pittsburghii Pa. Marija Colarič, joj. Vo-deiiičar, ki je bila doma v vasi Cerov log blizu ňt. -Jerneja na Dol. Zapustila je šest otrok. — V di'žavi Colorado traja že d(jlgo štrajk. V Puelthi so je osnoval odbor, ki ptjilldra slovenske štrajkai'je, med katerimi je okoli 70 slovenskih družin in okrog ">0 samcev. — V tialplitoiiu Pa. je umrl TiO letni Ivan Ribič, doma iz liajhenbui'ga ob Savi. rtrgal se je nad njim kamen ter ga smrtno pobil. Dne 20. jiiniia se jo v New Vorkn ]ioročil Alojzij Šknlj, knjigovodja pri tvi'dki Frank Sakser z Anico Gregorin iz Brook- lina. — Dne l-i. junija se je jioročil rojak Jlartin Lukežič s Frančiško Adamič v Leadvillc Ool. — V -lolietu so bili poročeni; Pavel Dolinšek z Marijo 1'evec in -lohri Božič s Franco I'etaii. Til je unnl 25 letni mladenič Peter Miklavčič vsled solnčarice. Posredovanje dela. Ponikve. ličc se liliipcc, veši iie!a pri konjih i[i ijoljskťř" iIoIh. Kje, se i/.vc|iri tirailništvii „l'oi. >'oviii", I Kovačija. I v glavnem mestu Dolenjske, v Novem me.slu, kjer ni zdaj nobenega kovaća, dam podpisani z 1. avgustom t. 1. ali pa pozneje kovailjo v najem. Kovftiijii obstoji iz (ivtík jirostorov, tako lin kc zmiioro tiiili v iîîni.skuiii ûitsii kyuje jicid strolio ijodku-viiti, S kovnOijû pjiojeuo jo kovníovo Htunuviiojo. Viirasanju sprcjciiiii Jože Bele, liisiii jioseRtnik v Novem ni<;»(u št. tiO— ;Sii/iiiinilo. Potiliisaiii vljudno nMiiaiijam, da sciii dobil koweíiijo xti dimnikarsko obrt za, BovomcSlfi okraj ter stnřnem isto izvrševati B 1. julijem t, 1. Priiiaroiujc.ii! lia niijtO]>lcje Blaviieniii oliéinptvii iz Kiiiidijc iti Novega nieeta ter okolice v blnsoliolno iin vinoL'raii s hraiiiotii Natimčiieje izvé pri Antonu Bradač, Gor. Mraševo št. 7., župnije ýmilud jiri Novem mestu. 59-3-2 Pojasnilo. Podpisana vljudno iiHKoarjáta Blavnctnu olH'instvii iz Kandije in okolice, da iïvrèujotii, kakor do Bcdaj, tndi niiihdjc iusjireniuiijeno (limilikîirskîi opravila in sicer v celotn okraju naiega okr. jtlavarstva ter no tojiio iiriporoi'iijHtfi v velwícnjeno naklonjenost tudi v boíJoíc. — Vmc niorebitue nasproine trditve so kažnjivo, kei so povsom i/iniiljenc. tHliènini epoštovtinjeii) Viljem in Franc Bernard, dininikarřka mojstra. NOVOMKSTO, 3. julija lííli. (iî-3-l Mlin v najem!! Knežji gozdarski urad v Soteski odda v najem na i)oniidbo ali Íi(;itacijskiin potoni jiiliii v Soteski s kletjo, svinjakom in štalo od 15, julija naprej na več let. Mlin ima tri kamne in ene stope. Dražba bo na licu mesta 12, julija popoldan ob 3. uri. ^ Olfons Oblah - Nouomesto | priporoča svojo M bogato zalogo specerije, galanterije in črevljev. (ihivna zaloga trŽa.Škega dvozvRzdncga pntrolpja ter jiMUhietju nljn M znamka „Minerva". — Zahtevajte vzorce od riža, kave ittl, katere pošljem Ril ffl IVA žeijo prav rad -franko in poštnine prosto. [Jjj M Najnižje ccne! Točim postrežba! M M Na drobno in debelo! csi,,! U îiïSiîil VD'a-tedo s:a.dQti t 400.000 in 200.000 frankov znašajo giavni dobitki turških srečk. 6 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje 1. avgusta. 475.000 oziroma 375.000 kron, ozlr. frankov in lir ^íuašajo vsakoletni glavni dobitki skupine 5 oziroma 3 izbornih sreČk. 13 oziroma 9 žrebanj vsako leto! rrihodnje žrebanje 1. avgusta. Mesečni obrok od K 4*— naprej. — íía cenjene naročnike določene so nagrade in premije! Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo" Valentin Urbančič, Ljubljana 3. «..3.1 Popolnoma varno naložen denar. HeiNtlNffJft ie POSOJfLNtOâ za Kandijo in okolico, reg*. /adr. z iieoni. zavezo V lastnem domu v Kandiji ^^ aprejciiia liranîhie vlof^e od vaaccf^a, Ěe je njon mi ali ne, ter obfcatuje po 1-0-13 na leto brez odbitka rentnega davka, katcrej^a nania iz Bvoje^ra jilaèlije. 9