i dobivate
naroda
^NARAVNOST NA DOM ^	nedHj in praznikov)
CITAJTŽ7 ^ ^vaš~zanima
GLAS
' n«t slovmMh delavcev y Ameriki. -
Reentered « Seeond CImms Matter September 25tb 1W at the Post Offiee at New fork. N. under Art of Confess of March Srd, I87t.
x„. !><i _ Stow — VOLUME LITI. — LETNIK LITI.
Tel: CHelsea 3-1242
A WAR HALF WON..; IS NOT A VICTORY !
NEW YORK. TUESDAY, FEBRUARY (>, 1945 — TOREK, <>. FEBRUARJA 11)45
75 MILJ OB ODRI
Prva belorusko armada je dospela do Odre vzhodno od Berlina na 75 milj dolgi fronti in ko je zavzela Zellin, je oddaljena od Berlina se 33 milj.
Berlin poroča, da so Rusi prekoračili Odro severozapa-dno od K ust ri na, ki je zadnja trdnjava na najkrajši poti do Berlina, da so pričeli novo o-IVuzivo, ki je prešla čez Odro južno «kI Vratislave ter bodo skušali vdariti proti severu skozi Pomorit* do Stettina oh Baltiku.
Rusi .so vrt-raj napredovali * milj, z;»vzeli nad HX> krajev v Branihorski in so ise približali devetim mostovom čez < >-dro. /ail »i I i so močno zagYozdo med trdnjavama Kustrinon.. ki leži od vzhodnem -bregu Odre, in KVankfnrtom ob za pad nem •bregu Odre, in F rank fu rtom i ob zapaduem bregu (Hire. Raz-j dalja meti Kustrinom i ni Frankfnrtom je 1(> milj.
Ko je dospela prva beloruska armada maršala Zukova dt> Odre, je napredovala, v dnevih 280 milj, ko je pričela svoje prodiranje iz Prage, vzhodnega prodmsotja Varšave.
Moskva jKiioča tudi o drugih pridobitvah v Vzhodni Pritsi-Ji* kjer je tretja beloi-uska ar-mada generala Cornijahovske-g;a, ki oblega Koenigsberg, očisti Ul kvadratnih milj j>ol-otoka Kamlanda sevei'ozapa--dno od Koenig«<herga in da je bil en nemški ]x»lk uničen in o4 tankov razbitih, ko so Nemcu pričeli s protiofenzivo. Zapit njenih pa je bilo 30 tankov in topov na trnkih.
Xa Madžarskem so Rnsi napadli proti zapadu na 21 milj dolgi fronti in ofenziva je namenjena proti Szekesfeher-varju, *i2 milj jugozapadno od Budimpešte, katero mesto so Rusi izgubili v nemški proti-ofenzivi. Med mesti, ki so jih Rnsi zopet zavzeli, sta: Sero-gvles, 0 milj jugovzhodno od jSzokegfohorvarja in Szilasbal-has, 2C milj proti juigtt.
V Budimpešti so Rusi zopet zavzeli 16 ulic.
Moskva šo ni potrdila berlinskega poročila o novi ruski ofenzivi južno od Vratislave. Berlin pravi, daje maršal Ko-nev z močnimi tančnimi in in-fanterijskimi oddelki napedel na obeh straneh Bricga, '2'.i milju jugovzhodno od Vratislave. Berlin poroča, da so po 24-nrnih vročih )>ojih Rusi postavili dve močni oporišči ob zapaduem foro«ii Odre med Briegom in Oh lanom, 10 milj severozapadno.
Moskovsko polnočno poroČi-lo naznanja, da je bilo mnogo nemških čet potisnjenih proti Odri in da so bile uničene. Nad "000 Nemcev je bilo ubitih in l.iOO ujetih.
Ko so Rusi zavzeli schaumburg ter železniško 'križišče Oortz, je postal Kastrin
K AKO JE BILO REZENIH 3700 A MEHIKANCEV IZ UJETNIŠTVA
Pred ttunto Tomaso ujetni-ško taborišče jo pripeljal a-meriški tank s 75-milimeter-skim topom in belo zvezdo na st rani.
Voznik je pognal tank do vrat, za katerimi je bilo okoli ."»700 mož, žena in otrok.
"( ►dpiUaJ" je zapovedal poveljnik tanka.
Nikdo ni odprl vrata.
"Odprite, drugače vseeno pridemo/' je zaklical povelj-nik. Nobenega odgovora.
Znotraj pa so se pričeli o-gla&ati glasovi, najprej plahi, j nato vodno glasnejši; v njih je ' tul strah in upanje.. Ujetniki so spoznali, da zunaj vrat ni bil japonski, temveč ameriški glas. Pa vrata se niso odprla.
"Vozi naprej!" ukaže poveljnik tanka, "in ne kriiči prej, dokler ti ni treba in dokler nisi sotov, da so Japonci."
Tank so je zaletel v vrata. Vrata za škriplje jo, se razpo-čijo in z vale na tla.
Ujet ni k i, plah i h pogl odo v, negotovi, kaj >o godi, priči 10 prihajati iz poslopja. V pol-
mraku so vendar opazili, da je ameriški tank. In kakor iz enega samega grla so pričeli veselo .kričati, pozdravljati in se zahvaljevati.
Nekateri Amorikanci niso mogli verjeti, rla je prišla rešitev.
V gorenjem nadstropju nekega poslopja je stal japonski poveljnik taborišča, polkovnik llajaši, pripravljen, da se bori. Toda takoj je bil pripravljen podati se, pod pogojem, da lahko varno gre skozi vrata.
Poveljnik tanka je IlajaŠi-jevemu odposlaneu odgovoril: "Povej mu, da ni nobenih pogojev; dam mu samo Še deset minut.''
Japnski poveljnik je ostal trden. Oddelki prve ameriške kavalerijske divizije pa so pri-drvili v poslopje in pričeli so se boji od sobe do sobe. Nekateri ameriški ujetniki so zaje-1 ti skupaj z japonskimi vojaki.
General MacArtlmr je sporočil, da noben ameriški ujetnik ni lul ifbit, četudi jih je bilo nekaj ranjenih.
JAPONCI ODREZANI
V IVImNIL.1 Gen- Douglas Mac Arthur
je uradno sporočil, da je Manila padla ob 6.30 zjutraj v torek 6. februcrja in da je bilo osvobojenih okoli 5000 vojnih ujetnikov in internirancev.
nemški generali bi se podali
Kot port m" a vojni poročevalec Curt Rioss iz Pariza, je prejel dovolj zanesljivih pričevanj, da so vodilni nemški generali pripravljeni skončati vojno čimprej, prodno bo Nem-jčija trpela kako večje opustošenje.
Iz Nemčije prihajajo skozi nevtralne dežele, kot sta Portugalska in Švedska, mirovne tipalke in to j^ tudi znano Ilil-lorju in propagandnemu ministru (roebbelsji. Nemški generali in največji industrijalci ^.o pripravljeni f prejet i brezpogojno predaj^ ako je njim izročena vrhovna oblast nad Nemčijo.
Potovanja za zabavo morajo prestati
Washington. — Vojaški in za vojno važni promet je zdaj na svojem višku — intenzivirano premikanje čet v dnevih, ki so pred nami, utegne kritično preobložiti železniške in avtobusne proge, ako civilisti ne o mejo svojih potovanj. A-meri kanci, »ai*g£em ste, da se odpovejte, kr«*
potovanjem. "Potovanja za zabave morajo počakati. —OWI.I
Med osvobojenimi ujetniki je okoli 4000 Amerikanoev in Angležev, ostali pa pripadajo različnim drugim narodom. -Nad 800 ujetnikov je bilo o-svobojenih, ko je :J7. infant--rija naskočila Bilihid kaznil-nieo sredi Manile ter j« la vrata kaznilnice.
Ko je general Mae.Artlmr u-radno naznanil padec- Man!le, je obljulhil še več vdareev na sovražnika in <la je nje - »»v končni <*ilj—Taponska.
Kolikor Japoncev je Še o-stalo v kakem okraju Manile, so obkoljeni in bodo iztrebi jeni.
Danes je bilo sporočeno, da se je južno od Manile spustila na tla ameriška 11. zračna divizija, ki je po .T> milj dolgem prodiranju od juga ilo-spela v Manilo.
Japonci so hoteli razbiti zvezo med severnim in južnim delom Manile in so razstrelili
Quezon in A vala mostova, i •>-da dva mostova sta še ostala.
Japonci se iz Manile umikajo na Corrcgidor.
V	južnem delu mesta, onstran Pasiga, se Japonci še drže nekaterih krajih in se hranijo po nekaterih histdi,
razbj-j toda general MacArtlmr je sporočil: "Kmalu bodo uničeni."
V	ujetniškem taboriščn Santo Tom a so so bili osvobojeni tudi "bataanski angeli", ki so skrbeli za ameriške ranjence v skrajno krvavih bojih zadnjih dni na Bataanu. To so a-meriške in filipinske vojaške bolničarke, ki so bile vse osvobojene.
Ko se je pričela vojna, je bilo na Filipinih 100 bolničark, mnoge so prišle na svobodo na različne načine, ona skupina s podmornico, <1 ruga skupina z mornariškim aeroplanom, v San Tomaso pa jih je bilo o-svobojenih G7.
ISNOTkVICTO*
EXTRA WAR BONDS
POLJAKI ŽE OSVAJAJO NEMŠKO ZEML JO OB ODRI IN NEISSI
Predsednik poliske vlade, ki je bila postavljena v Lublinu, Boleslav Bierut, je sinoči sporočirda je njegova vlada že pričela vključevati nemška ozemlja JLfiovo Poljsko, kakor je bilo dogovorjeno s. sovjetsko vlado, da si more Poljska razširiti svo^e meie do Odre in Neisse.	~	"
E K S T R A !
Slovenski poturica, Hitlerjev general in izvedenec v bezanju, Lothar Rendulič, odpoklican iz Norveške v Nemčijo.
Iiatlio iz Pariza javlja, tla jo nacijsko vodstv«> odpozval«* armenskega potnrieo, generala. H. (rude rja na, ki je dosed a-j bil glavni poveljnik nacij^kt* vojske na iztočni fronti, ker je srečno bežal z nacijsko vt»j>ko vse od Varšave do Franko-hroda ob Odri, oziroma <it» neposredno bližine Borolina.
Lothar Rendulič, ki je dose-daj bežal iz Suonie—na \or-vtški skrajni sever, se je tam na begu tako odlikoval, da je le malo manjkalo, da ga niso Ftusi vjeli. Da se v tem pogledu še bolj odlikuje, pozvali su ga naciji sedaj v Berolin, tla bode vodil ostanke njihove voj ske na begu iz Berolina proti Monakovu na Bavarskem, kjer bode prisostvoval pogrebu na-ciizmu. — Bravo poturica: Rendulič.
Poroča se tudi, da "general" Rapnik, druga slovenska poturica, še ni bežal iz . Ljubljano, da pa sedaj stanuje pri svojemu kolegu in izdajici Rozmanu, kateremu je baje Hitler ponudil posebno odlikovanje v obliki imenovanja ' * kranjskim papežem'
3. armada vdarila skozi črto
Ameriška tretja armada je včeraj vdarila naravnost skozi zapa-dni zid, je razbila najvažnejše prometno središee pred Priimom. kateremu se je približala na tri milje in proti nenavadno slabemu nemškemu odporu.
Goneial Omar X. Bradley, ki je prebil nemško obrambno črto v Normandiji, je zopet dobil pod svoje poveljstvo prvo ameriško armad v svoji 12. annadni skupini. Deveta a-
BOLGAR. KNEZ CIRIL JE BIL VSTRELJEN
ska postaja v Ankari je v petek zvečer sporočila, da
meriška armada pa je še vedno pod poveljstvom feldmarša-i	. , t -
Ui Montgomoo-ja, ki je prevzel poveljstvo nad prvo in de-^lfm; 1 ■ ■ "t, ^^ VStir -eto ameriško armado, ko je feldmaršal von Rundstedt s svo^Zlr -i	^Hi:
jo ofenzivo v Ardenih presekal Bradlevevo vojaško .kupino^^ B u"^ ^ t^T^ in je ostal samo še i^oljnik tretje ameriške armado.	^ ^ti
Kot pravi zaveznici glavni stan, so imeli Nemci od dne ministrski predsednik Bo-dan ^vozniškega vpada v Normandijo 1,_>(>0/K)0 vojakov ali 110 Filov in generala Nik<.la°Mi-
divizij.
Na ostali zapadni fronti bi jejo na severnem koncu iVonte na Ilolandskem samo boji mo<l kanadskimi in angleškimi ter nemškimi stražami.
tri nemške
divizije zajete
Ameriški tanki in francoske gorske čete so predel pri Kovinarju presekale na dvoje ter zajele tri nemške divizije v Vogezih južno od Strassiburga. Ameriški tanki 21. zbora generala Franka \V. MiLburna. so pridrvili južno od Kolmarja, Alt-	pa so vdarili sever-
no od MuehLhau-ena in sta obe armadi napredovali osem milj Predel,
po|iolnoma osamljen ob vzn.Kl-j Pmle1'	v katerem so Nemci nem bregu Odre. V Kustrinu,'0Poln°f;i ^manj-
ki ima 19,000 prebivalcev in........
leži ob izlivu Wart ho v Odro,
so trije mostovi čez Odro, pri Gortzu pa on most.
Pet milj južno od Go rt za so Rusi zavzeli Tirpitz, 36 milj vzhodno od Berlina, Reipzig, 4 milje proti jvzhodu in 38 milj od Berlina ter so blizu £etstvristnc vojaške ceste, ki pelje skozi Frankfnrt v jUtdhexr«
Kupite en "oxt^a ta teden!
bond
šan na 200 kvadratnih milj Ln skoro uničen ter je bila vsa nevarnost za Strassburg od juga odstranjena.	z
Na osrednji fronti, kjer je ameriška prva armada vdrla v Siegfriodovo črto, je infante-rija zasedla jez ob Roern ter obenem zavzela neko višino, ki obvlada drugo. Amerikanci se i»ore 13 milj v notranjost ?Cem-cije v Schnee in Eiffel pogorju ter so oddaljeni od Gemun-da in Schleidena, dveh močnih
hov.
Ti štirje so bili med 101 Bolgari, katere je ljudsko sodišče obsodilo na smrt v Sofiji; po-
1	• 1 leo tega jih je bilo tudi 27 ob-
trdnjav v zapaduem zidu, se	„ , , , ,	,
eno miljo. Poročila s We	0 tnl°	ZU Ce,°
naznanjajo, da je bila črtaj Pol troh
prebita med obema ni«stoma oWjcui na smrt%0 misk°dl" -!
na kraju, 28 milj od Bonna in	• +	, J.
Ifi mili	___bu:Sl11	med np
16 milj od važnega železniškega križišča Enskirehena.
Ko je prva armada razbijala drugo vrsto dvoine Sieg-frieilove črte, je tretja armada malo nižje proti jugu napredovala poldrugo miljo v tn-t rje no črto. Tretja armada je šest milj v notranjosti Nem-
čije in tri milje od Pruma, močne trdnjave v Siegfriedovi 144The Times'? ^'rti.	j naslednje:
V predelu okoli Kolmarja je 14 Malo je znanega o obrani
mi Dobri Basi lov in Ivan Ba-grianov, oba bivša ministrska predsednika; (iS bivših narodnih poslancev in 8 osebnih svetovalcev kralja Borisa.
Kako jo sestavljeno bolgarsko ljudsko sodišče in po katerih postavali sodi obtožence, ni znano, toda diplomatski poročevalec londonskega lista poroča o tem
Nemčije kot vojak in je trdno veroval v nemško zmago. Pro-fes'or Filov je hotel priti v zgodovino, mesto da 'bi učil iu je deloval za povečanje Bolgarske, ni hotel, da bi kdaj prišlo do sporazuma med balkanskimi državami in je bil najslabši .svetovalec kralja Borisa.
BoŠilov je bil zelo naklonjen Nemcem in je postal vojni minister, ko je bil profesor Filov imenovan za regenta, toda je rajši odstopil, kot pa bi popustil ruskenhi pritisku.
IJerriot je zdrav
Županski urad V Lvonu je podal sporočilo, da je prejel o d Mednarodnega Rdečega križa obvestilo, da je bivši francoski ministrski predsednik Edouard Her riot, in župan Lvona zdrav v nekem nemškem
koncentracijskem taborišču.
Kar je
T>.	.	- j pa moral "udano" odkloniti po
Menit je sporočil, da so(nasvetu Hitlerjevega prijateljski pooblaščenci prišli v lja, papeža Pij« in nacii-Oppeln ob Odri,-kjer bodo po-Ukega ministra inostranih del stavili krajevno poljsko ob-'ter bivšega agenta vinskih tr-last. "Po našem mnenju je govcev, "von" Kibentropa
treba na poljski zemlji posta-j -
viti poljske oblasti, ne glede' drzavama na mnenja, ki bodo mogoče iz-' ]*arodnostl-i-ažena na mednarodni konferenci," je rekel Bierut.
Bierut pravi, da je ruska vlada že odobrila, da Poljska razširi svojo oblast do Odre in Xeisse. Ministrski predsednik Osubka-Morawski je rekel, da je na moskovski konferenci Winston Churchill tudi pristal na to, da ima Poljska pravico zasesti več nemškega ozemlja proti zapadu.
Bierut je rekel, da njegova vlada še ni poslala svojih port bi a šč encev v \ zhodno P rušijo, ker se tam še vedno bijejo boji. Kakorhitro pa bo rdeča armada deželo očistila Nemcev, bodo šli poljski pooblaščenci tja in bodo postavili krajevno vlado. Bierut je rekel, da meja med Poljsko in Rusijo v Vzhodni Prusiji še ni
bila določena, da pa bo pri- Prispevajte svoji delež v fond .jateljsko urejena med obema za boj proti otroški paralizi.
in sicer na podlairi
Okoli Koeuigsberga žive večinoma Litvinci, vslod česar bo ta del dežele priključen sovjetski lit vinski republiki.
Z ozirom na nekatere kraje, ki jih je Poljska' vzela CVho-slovaški, ko je Nemčija zasedla ('ehoslovaško, je Bierut rekel, da bo to vse prijateljsko urejeno med Poljsko in Čeho-slovaŠko. Kjer je prebivalstvo po večini poljsko, bo kraj prišel pod Poljsko, kjer pa so Cehi v večini, tedaj bodo kraji prišli pod Oehoslovaško.
Poljski kabinet je že imel svojo prvo sejo v Pragi, vzhodnem predmestju Varšave. In Biernt je pozneje izjavil, tla je Vanšava zopet glavno mesto Poljske in da bo v Varšavi poljska vlada izvrševala svojo oblast.
amerikanci v nemčiji
zajetih okoli 10,000 Nemcev.
treba je darovalcev KRVI!
Plazma RDEČEGA KRIŽA rešuje življenja sto In sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih je Se na tisoče darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da re&ite življenje.
bi kneza Cirila. Zagovarjal se je, da je po smrti svojega brata, katerega so ipo njegovem mnenju umorili Nemci, ko se je vračal iz Berchtesgadena, podedoval zvezo, kkate're se Bolgarska ni mogla odreči, ker je bilo v deželi 20 nemških divizij."
Drugi regent general Mihov je bil popolnoma na strani
Slika kaže, kako Amerikanci prodirajo dalje v Nemčijo.
•GLAS NAHODA"—NKW YORK
tuesday, february 6, 1945
USTANOVLJEN L. IBM
"GLAS NARODA"
___neiCT or THE PEOPLE")
Owned and PubliAed by Slovenic Publishing Company, (A Corporation) K rank Sakaer. PreoMent; Ignac H ode. Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. i'la«-« of business of the coporstloo and addresses of abore officers: _ 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y.
:: 52nd Y E A R ::
"Glas Naroda" Is Issued every day except Saturdays. Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $7.	Advertisement oa Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
f7.—; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA $2.~. ^tJlaoNaroda" Uhaja vsaki dan isvzemfii sobot, nedelj In praznikov.
-liLAS NARODA," 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242
Preostale velevlasti
Svojer-asiio smo v "Glasu Naroda" mnoaro pisali o ve-Jovlastib. katero- so priredite znano konferenco v palači Dumbarton Oaks v Washingtomi. In sedaj, koncem januarja, na-;stalo ji- vjimsauje—Ikollko velevlasti je še preostalo? Menda samo dve. Nekako smešno bi Ibilo imenovati Cliian^-Kai-St^kovo Kitaj-ko—velovlast. Tudi v Franciji so dogajajo dogodki, ki znaeijo, <la bode Francija postala del zapadno zvo-;;e evropskih držav. Anglija s svojimi dominiji bode preži— vda svetovno vojno "I.", kajti:
1.	"ruska vojska je storila glavno dolo pri tem, da je nemška vojska izguibila, svoje drOlnovje" (tako se je izrazil I'luireliiH dne 2*2. avgusta 1944);
2.	ameriške vojne in lend-lease potrebščine so redno prihajal«- v Anirlijo od leta 1940 nadalje, in
.'!. angleški dominiji so se 'liojevali na strani Anglije.
An lilija toraj vedno obstoji kljub skrajnemu nezadovoljstvu, ki vhuhi v Indiji in Burmi, in Adji4» vsemu sovraštvu napram Anirliji iihnI vsem pn*biviil?4vom Daljm-ija
Iztoka.
Sedanj«« "tali-«'«*, katero zavzema AmHija. |*a ne tio zji-O.offio /-a v«««tiM» «»l»^la!i tako. -iakorMije j«* Mnlnj, oziroma kakoršn«« s«» |«»\*zr«jrsli aiisrh*ški Tori ji. Ti ljudje ?4cu:iijo \/,po>taviti /A*\m{ monarhij«* v razjiih državah na I »a I kan m in
*	i >« - uda tudi na SpsiUkknn. I'ri vwin t**»st j«' |«a finaiM-ni »to-lozaj Aotclije |*»>lal tako izredno >l«b. da |xw(4>iia anjri* -km d I« .racija z iifkim .1. Mavnard Keyiu*«om na «Vlu, skirša pri nas, v Zjediiij«»niii državah dobiti |»osojilo v ziu»*4cu 1 ri i i m-m ]>et>to milijonov dolarjev- v svrlio natwive civilnih, oziroma nevojnih |M»tr««t**-iii, da «*» ihi ta način uredi skoraj vni-č« na trgovinska lialaiicw Anffiije. V Evropi zida Anglije
jc bodoče mule na zjforaj omenjeno zvezo »psdiio-evropskih držav, nko l**lo stale v isti obliki, katera je tamkaj preob-'•ulovala — pred vojno. Morda bo )»a A mrl i ju dobila novo vlado, ki Uxle sodelovala z Rusijo v vveh v|»rašanjWu na kar bode tudi prWlo <K> ustanovitve fetleraeije evropskih republik, med katerimi >>ode Aiurlija imela velik, toda nikakor
<	»d loči len vpliv.
•
Od zibeljke — do groba
Vsemu svetu je znano, da je domovina naciizma bila prvotno v Monakovu na Bavarskem, kjer mu je po rojstvu tekla zibeljka in kjer so naciji to rojstvo proslavili z prvim prolitjem krvi.
S»«daj, ko so sovjetske vojske že takorekoč v }>erolin»kili predmestjih, sta tudi Hitler in Goering premestila svojo o-m bno. tekom dolie naciizma ukradeno imovino, iz Wilhelm-stras.se v Beroliun, v znano hišo "Braun Haus'' v Monako-
*	« nt <ila>om istih vesti so naciji tudi vse vladine akte in o-stale spise prepeljali v Monakovo.
I*ol«tu: zgoraj navedenega, je pa še vse jx»lno drugih znakov, kateri vsi kažejo, in sicer prav jdsno — na to, da 1 odi- kraj, kjer je tekla zi'beljka naciizmu, postal tudi grob v>e.mu na«-ij>vkomu novemu socijalnemu re<lu, o katerem je 1 »»»lak Hitler tako iMrokoustno vsemu svetu pripovedoval, da bode trajal najmanj tisoč let.
Vodstvo nacijske vojske je dosedaj v prvi vrsti skiiielo vm to, da prepreči vjmui v Nemčijo od jngozapadne, južne in j>igoizto«*!ie strani — in sicer v večji meri. kakor pa o<l se-vi-riie. Onstran reke Bene, oziroma v bližini Strassburga, je g /dnato gorovje, dočim so dailje pi*oti jugu Alpe. katere • kot naravna obnamba raztezajo od južne Bavarske dalje proti jugu v Avstrijo; ono isto gorovje se potem razteza da-jje proti iztoku, oziroma preko severne Češke in Mg rave vse do Karpatskega gorovja.
T«hu reka l>unav tvori nekaka odprta vrata, <skozi ka-t !•«• /.um«»re vsaka vojska priti od iztoka do mest Dunaj iii Monakovo. Vsled tega je povsem naravno, da bodo naciji skušali braniti zgoraj omenjena gorovja vštevši Brenerstki pr a/, in tudi ravnino ob Duniavu, 'kajti Strassiburg, Bre-i • r d prelaz in tudi Budimpešta so pravi kaži pot vsaki \	katera nadaljuje svojo pot proti Monakovu in ba-
varskim goram.
Južno od Heverne^a morja in tudi od Baltika, je vse ozemlje ravno in je toraj dokaj ugodno za Ibojevamje v ve-1 kom pogledu. Sedaj, ko ostanki nemške vojslce še vedno i m že, seveda še ni znano, kje se tbode glad na in razca pana nemška vojaka ustavila in Obrala za zadnjo obrairibo. Toda prepričani smo, da bode »dobila svoj smrtni udarec ob — Dunayu, v bližini Monakova. Ztrjuje se tudi, da fcodo pora-eni naciji po zadnjem porasu, pričeli s ^eriljskim bojevanjem na Bavarskem in Tirolskem, toda to so najbrže le na-
<	ijske ielj«, Va<jti v gonh Tirolske in Bavarske je izdatno ! ižje najti in tudi nadzorovati zadnje nacijske tolpe, kakor
pa v gorovjih Jugoslavije vse od Dinara Pilanine dalje proti jujgoiztofcu.
Vse izigleda tako, 'kakor da je usoda namenila nacijem in njihovi norosti—konec baš v Monakovu, oziroma v mestu, od kjer se je ta norost in podivjanost pričela razširjati. General Ludendorff in milijonar Fritz Thvssen sta temu rojstvu nemške norosti knmioviala in pripravila potrebno zi-bel^jko z vsem denarjem kar ga je bilo na razpolago, — toda žrtve koncentracijskih taborišč bodo prve, ki bodo pljuvale na grob naciizma na Bavarskem.
KAJ NAM JE POVEDAL FUEHRER?
Za ONA napisal Donald Bell
J>an ipred dvanajsto obletni-
co nacističnega prevzemanja oblasti so naznanili nacisti, da ne bo nobene proslave in da ne bo nobenega Hitlerjevega govoia. Potem so pa kar naenkrat preklicali te izjave in napovedali, da ibo Hfttler govoril ob četrt na šest popoldne. Zakaj to kolebanje?
Že po prvih treh stavkih, katere je izgovoril govornik na radiu, sem bil prepričan, da je to pravd Hutler. Poslušal sem njegov govor večkrat, da bi zadobil popolno gotovost, in mislim, da ne more biti nobenega dvoma o tem, da je bil zares pravi Hitler. Tudi nekateri begunci, ki >o ga poslušali, so bili tega mnenja. Bi i je Hitlerjev glas in njegova frazeologija — čisto drugačno oboje cxl onega, kar smo slišali na novega leta dan.
Takrat sem bil prepričan, da ni govoril pravi HStler, kajti if las je bil preveč civiliziran, nekako pre\ eč gojen. Dp-ne>* M-»u š*- l»olj pnepričan o tem, da «»1» novem leta m bil Jlitler tisti, ki je govoril. V tako kratkem roku se ne bi mogel nikdti tako ra<likaliio .-premenit kot se je ta llitl«*r od .'1L ilect'tiibra (ui do I. januarja.
I Xa žalost j«» treba tudi priznati, da je bil Hitler, pravi Jlitler, ki je govoril 30. januarja, v svoji najboljši formi — tako glede izgovora in naglasa ko4 »v pogh-du vsebine govora. To ni bil zlomljen duh, niti potrt in skrivi jen mož. Bil je zopet demagog velikega kova. Mi tukaj seveda ne moremo vedeti, da-li je dobil kakšno posebno injekcijo predno je stopil pred mikrofon, toda |k> mojem mnenju Hitlerjev preporod ni posledica zdravniške neg«p. Preporod pa je bil, kajti če pogledamo nazaj, vidimo, da je zadnjič govoril dne 20. junija, na dan tiistega takozvanega atentata na njegovo življenje. Govor, katerega so bili napovedali za 9. novembra, je bil preklican, tako da je mesto njega HimJmler prečital proklamacijo, o kateri trdi Goebbels, da je bila Hitlerjeva. Od tega dne naprej je bilo mnogo govoric o Hit lcrju, m Goebbels in Himmler sta brez dvoma vprizorila ob novem letu svojo malo igro da pomorita razburjene duhove.
Zdaj, komaj mesec dni pozneje, pa je pravi Hitler zopet na ipozorišču.
Kftko objaviti ta dejstva*
Najbolje se mi zdi, analizirati Hitlerjevo mentaliteto in politično vsebino njegovega zadnjega gotvora. Ta analiza nam bo pokazala mnogo — kako .se bo končala vojna in kaj nameravajo storiti Nemci po vt>jni.
Hitler je lam poleti in v jeseni najbrže živčno propadel in se duševno, popolnoma zrušil. Sprevidel je, da bo mogočna masma, katero je bil sezidal, popolnoma uničena. Jasno mu je postalo, da je polom blizu, njegova malodušnost se je prelevila v besnost in v divje obtoževanje vseh onih, ki so ga "zahrbtno isdali". V ciklu njegove duševne bolezni se je menjaval "furor teuto-nieus" z depresijami popolnega malodušja, tako da je bil nesposoben odločati, nezmožen ali pa nerazpolosen, da bi go-
voril svojemu narodu.
Zdaj se jo zopet popranil. Duševni povod ozdravljenja je dejstvo, da je prežvečil 'in p roba vil nemški poraz- V du-jm je že odpisal Berlin, se sprijaznil z mislijo na vojaški poraz an je že zmožen misliti na Nemčijo zasedeno od zavezniških armad. Skozi dolge mesce obupa in razočaranja se je bunil in upiral tej usodi, besnel je in obupa/val.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČlC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne.
Cena $2
Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
Irazglednik
PREINAČENE RAZMERE
'roda Hitler je radikalen politik in realist. Spoznal je, da ne more ničesar, in se jo »prilagodil tej misli. Ko pa je v svojih mislih in spoznanju e voliliral do tega, se je z besno odločnostjo postavil po robu. še vedno bomben -in uporen.
Precenil je vso izglede in možnosti rešitve — za samega sebe in za nacizem kot idejo in polit5čno stranko. Njegov zaključek je očividno ta, da so možnosti še -vedno dobre tudi v -lučaju, da lw> vojna izgubljena. Xi nemogoče, da bila trdnost njegovega govora v torek h* izvrstna produkcija dobrega israk-a. Hit ler je bil v«m!tn» čudovito «io l*-r igral«*c.
Navzlic temu f«i mislim, da io ni bila le igra. Prepričan: sem, da je IFttlor pripravljen na to, da se skrije v jiodzem-
zvalin in oinustošonih krajev Nemčija tudi no bo imela vojaške .sile, ki bi mogla nado-_ mostiti Reiclis-vvehr, s katero se je začelo po zadnji vojni.
Toda olienem je tudi ros, da Hitlei ne bo kot kajzor zapustil Neniči^' in svojega naroda. /Kajzor je pozabil pripraviti vse potrebno za slučaj poraza. Znif-njava v poraženi Nemčiji jhi vojni, dejstvo, da bo nemogoče polovili v-«* na ci-te in «ia im» (»slalo na -io ti-«*-«- bivših SS voj:ik«»v in u-r:»«ln:ki*\ «trank»* na pn»-?«-m.
:•» nudi vo|ikan<k»- tim» /it«—tr 7JI p'Mpnlrio
Tako j»- t«»r»-j dam— llltlei <»lH>ro/«-n z n«i\«>	In
novimi načrti. <»b "-i t*-b načrtov s«» najbrž«' ž • ja-ni morda jih deloma že izvaja To je br«*z dvoma pravi vit
lju in poštam- vodja pwltal j m	ostd.ne
ne-a gibanja. Njegov glas in»ti ro ka,z#*	i k
-il . p! ••«!
ka-
splošno držanj*-^ni bilo v skladu z dnšo človeka, ki se pripravlja na beg v Španijo ali Argentini jo ali Japonsko Morda bo poslal nekatere svo-jrh pobratimov a- druge dežele, da tam zerrade nove celice in torišča nacima v inozemstvu- Hitler sam pa bo ostal v Nemčiji. Hitler se ne bo predal britanskemu, ameriškemu ali, strahota vseh strahot, ruskemu generalu. Tudi na >sa monior ne bo mislil in če bo le ir>ogoee, se bo tudi iizognil smrti na bojnem polju.
Njegov cilj je, da ostane Fuehrer — vodja v tisti kaotični dobi zmešnjaiv in pre-, vratov, ki se mora roditi, po njegovem mnenjn, iz konca te vojne povsod v "Rvropi in ne le v Nemčiji sami.
Hitler bo torej stremel za tem, da po porazu prevzame zopet ti.«to staro nalogo, katero je izpolnjena} po prva .svetovni vojni. Takrat je posta* kot eden nepoznanih vojakov leta 1919 agent nemške vojaške miašine in organizator maščevalne vojne. Njegovi začetki so bili skromni, toda pozneje je zgradil najmogočnei šo vojaško silo »vse Evrope V sedanjem trenotkn so nje govi izgledi obenem boljši in slabši kot takrat. To je videti presenetljivo, pa ni. Nemčija bo mnogo manjša, ksmozgana bo in siromašna, mnogo bo ra-
lomoru.
Najemniki so dobili nazaj skoro $5 000 000
Washington. — OPA |H»n»-ča. da je bilo v preteklem lotu izplačano najemnikom nazaj skoro 5 miljonotv dolarj*-v na ]HxlIairt «lelovanja < »PA. Preko	jo bilo izpla-
čanih	najemnikom na
iiejKisredno intervencije OPA v slučajih, v katerih jo Šlo za
Položaj v Zjedinjenih državah se prav hitro spreminja, kajti čim večje in *K)ljše postaja število :hrezšteviluih strojev, katere se rabi pri izdelovanju vsakdanjih in tudi vojnih potroibščin, postaja tudi Ištevilo |>otrebnili delavcev manjše. Za sedaj se to v splo-šnosti še ne čuti, kajti vse tovarno obratujejo, !kar velja tudi o preniogovih rovih in ru-dnikih, toda. po vojni bode se-ved«i dinigavo. Da je položaj postal tak, kakoršen je sedaj, in da Ixxle po vojni mfrralo mnogo delavcev počivati, ni nihče odgovoren. Toda znano je vsemu prebivalstvu, da so »goraj omenjeni stroji in tovarne. lastnina maloštevilnih ljudi; in znano je tudi. da je vse blago, »katero se izdeluje v tovarnah, kakor tudi sile, ki gonijo stroje v tovarnah, dar narave, katerih jih je namenila vsem 'prebivalcem to ali one dežele, oziroma vsemu ljudstvu. Tako podjetništvo, ki last nje stroje in tovarne neve-doma in tiudi v mnogih shiča-jili nehote izkorišt-a ostale lju di. ki morajo delati za teden •ah ali HM'M'či»» plačn.
via«'.i j«- V|M»klieal:i !»;»-M- ml;nl«'iii«'-e v	«la ln;»-
iuj«» ii;i-«» *'«»ii!oviiio in vl:id;t ;«• !>t«»»'-a-ii«» tudi ilahi ita raz. {h»i:i^«» «•\oraj v«-- d«-nar. j« '»i! )M»trt4»en z;i nakup «»troj»*v. ki "«» |M»tr»-lnii za i z* le l«»va n j«-v«»jnih |M»tr*-l»^«"-iii. Ta denar j»--«*v«-«la IjiuUki tlenar. katereira j«' Ijud-tVo draur«* v«»lj«> tlalo na ia/.|H»ia^«» vladi v *rl»liki na kii|m»vanja vojnih Im»imi«»v, ta ko da m> tovarn«* in >tr«»ji, ta korekot- javna, oziroma ljn«l->ka last.
p.» vojni pa vlada ne Innle v«*«"- kti|H>vala vojnih |M>tn*lh š«*-in. in ko pridejo naši vojaki zo|m*1 domov. ihmio ti vojaki, kakor tudi mno^obrojni delavci. iskali delo. kateri-ga pa nikakor ne 4»ode toliko, kakor -o-daj. Xa milijone ljudi btxle začasno ostalo brez prihodkov, ako se že sedaj ne ukrene v-e.
ji so seveda cenejši, kakor delavci in tudi ue *'gredo" na štrajk. Po vojni hode v prodajalnah dovolj jestviu in vsakovrstnega blaga, toda tedenskih ali mesečnih plač bode mnogo manj, tako da bode tudi kupovanje mnogo manjše.
Hadio postaje so te dni poročale, <la stii Rusija in R11-munska v Bukaroštu ravnoJkar podpisali pogodbo, glasom katero mora Rumunska takoj odposlali v Husijo "raznotero blago na račun vojne odškodnine'', ikakor to določa sov jet-
sko-rumnnsko premirje . . . ★
44 Mirror" v New Yorku pravi, <la morajo na-si vojaki v Belgiji zmrzovati ker jo tam zapadel a.Iolwvk isneg — in vprašuje: ''('emu naša vlada no naroi'-i milijon parov ru škili Škornjev po — land-lease uzorn ?" . . .
.	kar je potrebno, <la 1mm1«» to-
■nrrvisoke zahteve, kjer io ■
» \ a
OPA
pozive in obtožbe za trojno o«l
. ...rne in vsa m notni podjetja naslovila posestnikom <#bratovaUl. Ljtl4,j, b^lo tudi
po vojni ra«li delali — ako im>-de delo na raz]>olago. t«nla mnoga |>o«ljetja ne imhio imela mnogo naročil, tako da tudi dela ne l»ode v izobilju. Stro-
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
ško<lniiio. Vs^ga skupaj je bilo predanih sodiščem sirom dežele a.411 obtožb radi najemnin v teku leta 1944.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
Ponarejeni kuponi odmerkov za bencin iznašajo pol odstotka
Washington. — Price Administrator Chester Bowles je	*** poUadn. narodu«.
,	!	Postati juieiigki dritayljan.
naznanil, da je bilo vposlanih (V rioTen»im» Cena m centov
3 in en četrt miljona ponare- BMte Knjigami Slovenic
jenih kuponov odmerkov ^ polishing Co., 216 West 18th benem - za 11 nuljonov gal- g^ ^ York
lonnv bencina — uvenlnemuj — uradu in njegovim centrom.I katere jo ustanovila adminis-j ■t iacija za cene, v teku dveh mescev, v katerih so bilo pregledani vsi porabljeni kuponi. G. Bofuics je poudaril, da iznaša ta količina manj kot ipol odstotka bencina, katerega so poralwli v tej dobi civilni an* tomobilitisti.
35 centov komad — 3 za $1 —
*	Brv«« ot Spring
Time of Bluaauaa (Cvmri <M|
*	Po Jmuto Kolo
*	S|«vaJ Milk« Moj« Orphan Waits
*	LN klo na rrtn
Oj. Marilka. r«ntljaj
*	Harvi«-a
kapeta^«
*	Uaj.|.> Polka <V na tu]m
*	Slovenian Dih« V« Oda Polka
*	Židana maivli Vea*»ll bratci
*	Ohio VaUey Sylrla Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptlfica ta mala
*	Zve«|pl sem neknj Ko ptičira ta mala
*	Helena Polka Slovenska Polka
*	Pojdi t menoj I-H.l s planine
*	Barbara Polka
«sr*ZYEZEK 10 SLO-VENSKUI PESMI za piano-iiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje tlekle je še mlada Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
2 IS W. 18th Street New York 11. N. T.
NOVA IZDAJA ' Hammondov 8VITOTII ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ^ bo tako po-trefani, da merate slediti da-nažnjhn poročilom. *
Zemljevidi ao ▼ bamJL Osna 60 emtaw Naro&te pri: "O LASU X£RODA'\ 216 Weit I8tb Straet, New York 11. ». T.
45-letno preiskušnjo
I M \
Ameriška Bratska
Zveza Eiy, Minnesota
:: AMERICAN FRATERNAL UNION ::
ki ima
25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacij* je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnini. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesreeam in smrti.
Ako jo (lrnStvo A. It. Z. v vn>i naselbini, vprašajte krajevnega tajnika m pojasnila. Cv ne. pišite na Klavni urad. Ely. Minnesota.
*
— NEW ion
TUESDAY, FEBRUARY 6, 1945
vstanovljen l un
STOJAN PREBIČEVIČ O JUGOSLAVUr
*4 Sew Statesman and Sa- jfe^topal kot zakonit zastop-
nik snpstva. Toda še pred o-
tion" v Ixmdonu j© due 27. januarja prinesel el a nek iz-ixxi peresa Stojana Pribiee-viea, angle-ameriškega po-nn evalea v Belgradu, v katerem je opisan sedanji položaj v Jugoslaviji. SAN6 pristaša v prevodu glasni del toga poročila.
Mirko 0. Kuhel, tajnik.
1*0 osrnih mesecih, ka sem jipreživel v Bosni, Dalmaciji, Srbiji in Belgradu, smatram, da lahko izrečem slede-čo sodbo o sedanjem položaju v Jugoslaviji:
Najbolj važno je dejstvo, da -o partizani bili zmožni upe-ljati zdravo in dostojno vlado, kateri >c ni treba podajati ^ civilno vojno, anrpak ki posveča vse svoje sile za dosego popolne mobilizacije za l»orbo proti s-ovraznikn. Ta fakt no izvira samo radi močne vojaške sile maršala Tita — njegova vojska danes šteje f>00 tisoč vojakov' — temveč tudi rail i čvrste (politične discipline Narodne osvobodilne fronte in velikega zaupanja, ki ga'so se predali Rusom, da bi ne ta uživa po vsej deželi. Moje premišljeno mnenje je, da h Narodna osvobodilna fronta.čevih cdinic so je potikal po ob tem času dobila pri svobo gozdovih, nevedoč proti komu
svobod itvijo Srbije je TOo in»el pod orožjem šestkrat toliko Srbov kot -pa Mihajlovič. Pri svobodnih volitvah izven Si bije, bi okrog 4 mil jo nov prebivalcev sigurno oddalo o-gionmo večino Titu, medtem ko ba celo v »Srbiji sami okrog 2 in pol miljona ljudi oddalo več kot polovico glasov za Narodno osvobodilno fronto. Tit o ima več zaslom.be med kmeti v vaseh kot pa med meščani, — toda Jugoslavija je 80 (wlstokov kmečka.
Nepničakovan prihod partizanov in Rusov zadnjo jesen v Srbijo je našel Mihajloviča nepripravljenega. Mesca oktobra je pobegnil z malim oddelkom v Bosni jo in od tam v neverno Dalmacijo; torej ne v It niti jo, kot .je bilo nekod po-ročano. Mod svojimi cd in i cam j v Srbiji je s tem napravil veliko zmešnjavo- Nekateri nje-govii poveljniki v Si bi ji — Kose rovio, Ivalabič itd. — so se nadalje borili proti partizanom in celo proti Rusom. Drugi, n. pr. Pilot ič in Stankovi?,
eI pa<11 i v partizanske roke. To-»i'da neki drugi del Mibajlovu-
poslani v borbo proti partizanom.	j
N*ikoii ni bilo poročano, da | bi katera Mihajlovdčeva edi-nica napadala nemške položaje v borbi za osvoboditev Srbije. Nekateri dokasi v Bel gradu sedaj jasno dokazujejo, da se je Mihajlovičeva podtalna organizacija v Srbiji zelo opirala na vlado kvizlinga Xe-diča. Obratno pa je ta -vzdrževala potom svoje tajne poli ieje skrivno vojaško zvezo z nemiškimi oblastmi. Zadej za tem razmerjem se je skrivala politična ideja, da kadar bi namreč Ajigloži in Amerikan-ci invadirali £*rbijo, bi Nodi? oddaT svojo administracijo Mihajloviču. kateri bi se <po-
teden dni kasneje Nemci založiti Miihajlovičev glavni stan z 3,500 puškami. Po izjavi partizanov je Mihajlovič izdajalec in sovražnik naroda. Po .izjavi njegovih slodilcev pa je le velik nerodnež in Hamlet. Naj bo tako ali tako, ne preostaja mu več nobene organi zaeije.
iCe obstaja <še kaka opozicija proti Titu, se zdi neorganizirana in mrtva.-Tvorijo jo drdomia velesTbski Mihajlovi-čevi, Nodičevi in Ljotičevi so potnikli, deloma Ijaidje, ki so se naveličali vojne in katerim ni všeč popolna partizanska mobilizacija protii Nemcem ter večinoma oni ljudje, ki so bili za časa okupacije tri leta
tem ponudil anglo-ameriški > P®1, podvriseni bavbavski .so-
dnih volitvah pod nadzorstvom livedza vozniško komisijo najmanj 70 odstotkov jugoslovanskih glasov. Važna točka pri tem je. da ho Tito najbrž dobil večino glasov od vseh jugoslovanskih narodov: Srbov < Vnogorcov, Macodoncov, Hrvatov in Slovencev. Ker je Till to TTrvat, MHiajlovič pa Srb
bi se boril. Zopet drugi dol jo bil razpuščoti in eetniki so se skrivaj vrnili na svoje domove. Srečal sem Mihajlovičeve oficirje, ki so se avgusta in septembra priglasili za boj proti N'P-mcem in ki so ob po-vratku v Belgrad na skrivnem plakali: ko se je nemška o 1 >0rožena sila (Wehrmach t) jo slednji seveda dolgo časa'umikala »z Srbije, so oni bili
komandi na razpolago. Ko so pa partizani in Rusi uničili NVdičovo adminristracjo, se je Mihajlovčeva podtalna organizacija razsula. (Sedaj je sod-nijsko dokazano, da je Nedi čeva posebna polne i ja zapirala komunritse na podlagi "črne knjige", ki so 111*1 jo predložili gest a po ve i ali pa "Miihajlovičev glavni stan. Vasi v ne-
doljube. Ko pa je mesca de [ ■vembra to spoznanje postalo očiividno, je Tito proglasil po-miloščenje. Članstvo v MTiliaj-lovičevi skupini ni bilo kaz-njivo dejanje, temveč le ose-1 be, iki so bdle naravnost krive sodelovanja s sovražnikom, s kvizlingi ali z osebami, odgovorne za navadne zločine, so bile obsojene na smrt ali na prisilno delo. Bel-grajsko »šepetanje, ki ga iiazivajo 4'radio tete M i le ve", je zadnjega ok-' tobra .postavilo 60,000 kot ste-' vilo bel grajskih ljudi, ki so jih partizani zaprli. Dejansko pa so prve štiri tedne part i-! zanske oblasti zaprle komaj 5,000 bel grajski h ljudi izmed skupnega prebivalstva 300 tisoč. Izmed teh je 105 bilo vstreljenih, okrog 2,000 je bilo izpuščenih, ostali pa s*o bili pridnžani za nadaljno preis j kavo al!i pa obsojeni na .prisil-' 110 delo.	j
Edina organizirana politi-' čna stranka v osvobojeni Ju-j uroslaviji je komunistična. To'
je bila trotja največja stranka'sejali odborov osvobodilne
vražnikov i in kvizlingovski propagandi o "rdeči noivarno-stiTipičen vzgled je Belgrad. Ob osvobojen ju zadnjega oktobra je morda R0 odstotkov ljudi bilo proti partizanom. Ves teden so civilisti niso pokazali na ulicah. Nato .-o so pričeli odpirati trgi, potom trgovino; polagoma so se; v edinih svobodnih ivolitvah 1
Angleško-Slovenski
Izšel je novi angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. danjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je
Naročite jo pri:	*
, KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
pr.čel kazati tudi ženske v:leta 1921. Tisto leto
.10 bila
posredni bližini mesta — kot krauliih in vzl-ic raznim govo-
Komudraž in druge — so bile (r»od oblastjo četniko\\ katerim
ricam o množičnem morenju.
on te.
Jugoslaviji je precej pro-
prepovedana in od tedaj njena pagande za "junaško jugoslo ljudska moč ni bila nikoli pre-Unusko komunistično stran trajni" partizani niso izkušena na legalni način. 1 ko", o kateri se gOvori, d
je bilo dovoljeno poljubno po-	taki zavratni morilci.
tovati som ter tja iz Belgra-<la, ki ;ie bil pod nemško kontrolo. V rokah imam izjave očividcev — visokih četniških častnikov — da je 1(>. septem-bia 1044, ko so jo ruska vojska že nahajala v Srbiji, imel Mihajlovič sestanek z Heri Staorkorjem. glavnim svetovalcem Neubaclierja, kn jo bil Ribbontropov pooblaščenec v Bol ara du, in sicer v vasi Ba-do\ inci. blizu ftahca — zapad-no od Bolgrada — ter da so
Po dveh mesecih se jo nasprot-
Drugih 7 političnih strank, so bilo legalne pred vojno, je
stranke *m1 največjega do naj manjšega pristopili v Narodno osvobodilno gibanje, so so voditelji drugih strank nn*d sa-nvzeepili leta 1041. Neka-
bo
HELP WANTED
DELAVKE ISCEJO
HELP WANTED
The War Man Power Commission has ruled that na one in this area now employed in essential activity nay transfer to another job without statement of availability.
Š I V A L K E
SINGKR IN
11»
st IK UK
ZA KOŽI "HE
l/.VRSTNE DKI.AVSKF. HAZMKRK I m UtltA PLAČA — ST.\!.\(I DELO
wl utli) toy mfc. coup. •ji h 1*1 »sox st. x. y. c. ___la-'-Ti
FINISHERS
I Z V K Ž It A X K l/.VRSTNE OKLAVSKE UAZMKUK I m »lilt A ri.A«*A — STA I.XI > URIjO
r» i >xi v TKi»xr
A I. I C K O It «» v A	X. IXC.
T*.", FIFTH AVE..	X. Y. C.
(."»"►tli Street»	(25—27»
FLOOR GIRLS
trimmers — handsewers
ritxi teden — višek plače
I »OSTI I XADI'RXEfJ A OKI.A JERRY HUH'SE -1» W. .Pith ST.	X. Y. C
(2:1—-Jl»>
GIRLS—YOUNG WOMEN
«22.00 per week to start Piece work after two weeks
EASY WORK — NO EXPERIENCE PI.EASAXT KURROI'XI>IX(iS AMERICAN PEARI. & BEAD CO. , llt-ol STEIN WAY ST. ASTORIA. L.I. r	<25—
Cm I R L S u<;ht factory work
PI.EASA XT SI" It ROF XI »I X(: s
TIME Vi for OVERTIME fi I* It U I' It o i> i* c T S 123 WEST 2»th ST.	X. Y. C.
< 24—30 •
DEKLE
HTfcNA DELAVKA
PRIJAZEN* dom JK1RRA PLAČA
•kimte:
ESiilanade 7-7294
!»o (i. uri zvere-r.
(24—26»
H It* H SCHOOL and COIXRGE (.RADIATES TO TRAIN AS TELLERS OR CLERKS in SUBSTANTIAL FIRMS
EXCELLENT OPPORTCXITY FOR
ADVANCEMENT Part or Full Time. Your Fee Paid. Apply: WILMAN AC.ENCY 11 JOHN ST.	N. Y. C.
(24—30)
ft I V A L K E
IZVEŽBANE XA ŽENSKA KRILA Nuj višje plaee. — Izvrstno »lelnvske m zmore. — Svetlohna tovaiiui. L I Z A SPORTSWEAR 14.'tl RiM-kanay Parkway B'klyn
(22—28)
ŽENSKE
SREDNJE STAROSTI aH STAREJŠE ZA f I S T 1 T I URADE
ZA DELNI <~'AS I k»h ra plaj4i. stabio <Wo.
Vprašajte: CLEAXIXO COMPANY 2P. W. :Jlst ST.	X. T. C.
(BMT or 0th Ave. subway.» __(24—26)
ALL AROCXD EXPERIENCED OIRLS F*OR
BIXDERY COLLATORS
TABLE WORK; COOP PAY PLEASANT WORKING CONDITIONS STEADY DAILY BINDERY. 227 E. 45th ST. N. Y. C.	(24— ra>>
>lvo skroilo za morda 50 od jrnzpalo. Modtom ko so ola-stotkov. Po bodo iparfizani na-!m noKakonito komtnilstiono daljovali svoji>. naniore in so ravnali svojo^a naoola: "Xo-bonoi^a liiasoovanja, razon na<l fašisti", todaj y.najo pridobiti nakolnjonost v or in o lM^lsrraj-skoa^a prebivalstva. Ko jo šo v Bolarradii bilo 80 (»dstotkov ljudi proti partizanom, jo že bila oo i vidna slabotnost opozicijo. Xikakoi^a po>knsa ni bilo, da lii maso demonstriral« proti Titu, nikakih skupnih protestov, niti eneira nanisa na stenah: T*>li ^ Titom!'To je važna svedoeba o mestu, ki je prosiulo radi svojesra uporniškega značaja.
Miistorijo o Miha jlo»vivn jo bilo mogore razkrinkati lo po osvobojonju Bel^rada. Sedaj je na roki sodnajska evidenea, da so nekateri ^fihajlovieevi
Š i v a 1 k e
Iivežbane ali Učenke
Izvrstne delavke razmere Visoka 7>la<\*i Stalno delo REBEC UNDIE CO.
S5 VARET ST.	BROOKLYN
• I*rlpravno do BMT B'riway B'lrtyn Uue Flushing Ave. Station all Brood-way Trolleys.)
<28—2»)
ŽENE — DEKLETA
ZA ZAVIJATI ŽIVILA
IZ VEŽ BAN OST NI -POTREBNA Veti ko Podjotje K in Zavijanje Živil«, Plačano porttnIce; stalno aiuiho: "Orcjup" aavaravalaino; Praaniki plahni: Bol ni Ako podporo; Nadurno delo; Premijo aa ponortio delo; Avtomatični povlitkl CELI ALI DELNI ČA8 Jutranji, Popoldanski In Večerni čas na Bupoloieujo <KTAKRR MAID CO.
•• — mk m. kn n. t.
(22-28)
BINDERY Hoole niunbers and earbon collators,
«*X[M»riifi<-e<l: ;ilx>vo wnle: st<«a«lv. Also TABLE WORKERS, inexi^ri-
eint^l and experienced, 40 hour \v*H»k.
•1 days, Htead.v. Apply: I. BAKER PRINTING CO 4S NEW CHAMBER ST., N. Y. C.
(IRT—Brooklyn Bridge Station* Call: RE 2-44W	(20 :i_M
Opozorite fie druse, ki ne titajo HG. N." na te oglafie. — Mogoče ba komu vstreženo.
CROCHET BEADERS
IZVEŽBANE DELO V TOVARNI NA TEDENSKI PODLAGI SIRECI EMBROIDERY »»7 W. :t8fh ST.	N. Y. C.
(Tentn Floor) __(23—29)
SHOES
PACKERS ON SLIPPERS
MACHINE OPERATORS and TABLE GIRL S STEADY — GOOD PAY HOLIDAY CASCALS «44 BROADWAY	N. Y. C.
(24- i
i .poveljniki imeli dogovore 7. j Xemci in so. n- pr. vzdrževali i ivoj stan r Vavarni Takovo i na Teraziji v Belgradu za <~a-| sa nemške okupacijo. Xa ro-jkah jo tudi dokaz, da so nekateri Mihajlovioovci )*ili u-smreeni v taborišču Banjica b&zu Belirrada. Pravilno raz-lairanje vsoira tegra ]>a jo, da je Mlliajlovir imel v Srbiji dvojne sinrpatioarjo: kolalw ratorjo z Nen*ci in pristno ro-
ARTISTS
PRVOVRSTNE. IZVEŽBANE V ROBNEM SLIKANJI* NA VZORČENE Gl'MBE BARSHAK. 1026 — 6th AVE. X. Y. C. (.*Wtli — .S!»th ST.»
( (24—26)
COUNTER-GIRL
WANTED 615 WEST 57th ST.
New York City
(24—2«)
FINGERWAVER
ALL-ROUND OPERATOR
HAIR DYE. AND PERMANENT
W A V E Mnst Im» perfect, for hijrh class clientele Apply : C. L E O N C E
!» E. 33rd ST., N. Y. C.
(24—20)
TYPIST - CLERK
$100 PER MONTH $110 — automatic increase in three months.
STEADY VWBK EXCELLENT OPPOBTLNITY
POST WAR FITCRE CONGENIAL SI RROUNDINOS
MUZAK CORP.
W W. 54th ST.	N. Y. C.
(25—31)
FINISHERS
NA ŽE.fSKIH OBLEKAH Vrsta • $16.75 in višje ft I V A L K E nn ŽENSKIH OBLEKAH Vrsta $T,.73 St-silno delo — Visoke plnfv Notranja dHavnh-a SA1*PHIRE I»I>ESS CO. 1(M WEST 27th ST.	N. Y. C. _ ' (23—27)
CAFETERIA WORKERS
Tl*DI
SLI ŽKINJE hi ŽENSKE za ClSTITI
POLNI aU DELNI ČLAS Dobre delavske razmere. S tain o. Vprašajte: MR. VAN Dl'YNE 3DO RIVERSIDE DRIVE, N. Y. c.
Pokllttte: MOnutnent 2-SW» __(2&—31)
ua
J^i je samo lota 1JM-1 izirubila 1<» tisor svojih rlanov na vojnih poljanah, toda niti en-oga no sta koniuiistirni sistem vlado ali <"lovoško «lnr/bo. osnvih nu-M'cih nisotn videl niti slišal ne rnejra politionejya ucsla. s katerinr hi si« aahtovalo k(»miiT nizom, ali zasledil on sani poizkus kolektivizacije privatnih kmetij, trgovine ali tmvareii-Frazii enotne propagande jo:
kvizlinirom, a nekateri so so oprijeli pasivnosti napram napadalcem-. Narodna osvol»odil-
dilne vlade, kajti glavni bo-iee za narodno osvobojenje je zelo indiivdiuali-tieni kmet Samo naprave, ki jih je lasto-vala ]>rod vo jno monarh i st iona država, kot n. pr. državni mo-
teri so odšli v 'inozemstno, nekateri so pristoj»ili v ^fihajlo vičevc* vrsto, dru^i v partizansko, nekater so se približali,Federalna, deinokratiena .Tn-
Pfo^lavija. Opetovano je bilo naarlašano, da privatna lastni na in iniciativa ostanet tudi na fronta poti vodstvom ko-jpod režimom Narodno osvo1m»-mnnistične stranke dobiva svojo ponkoe v glavnem iz volilno mase teh se« hi ni h starih strank, ki so brez voditeljev-Xol>ene možnosti ni, da bi bile staro, razkroditirano strankarsko nuišine vpost;i»vljene v o-svobodilni fronti. Večina v o-svobodilni fronti so ne-komn-nisti. toda zaeasno so prizna ni kot neformalne "demokratične skupine" in no kot organizirane politieno stranke. Razlike med strankami na po vsem novi podlagi so skoraj morajo poroditi v Narodni o-svobodilnr fronti po koneani vojni. Xarodna osvobodilna fronta bo šla pred volilce kot ena organizacija in kakršnokoli razliko se bodo pojavilo v mišljenju, bodo razrešene na
nopol tohaka. vžigalic, .petro-leja. soli, nekaterih rudnikov itd., in ziiplenjeiio premoženje obsojenih narodnih izdajalcev zna ostati državna lastnina pod ivlado osvolK>dilne fronte. Zunanji kapital bo zopet do pu^een, totla najbrž ]»o<l iu»vi-mi pogodbami in koncesijami.
Nolieno ev'ideiu4e ni <> kaki protivei^ki ,propauandi v Jn-•ijoslnviji. Bradati srbski pra vi;slavni duhovniki so izkazali /a tako razvedrilno In niko za borbt'iio partiz:uisko ni(»ralo. da so širi med Srhi pregovor: Kna brada .jo k«»I hriuada. Partiizan>ko stališeo napram veti — pravoslavni, katoliški, protestantovski, turški ali judovski — je loriti-v cerkve (vere) od državo (poli ti ke). Srl»<ki praivoslavni naiKkof Josip v Belirradu. ki se jo bal ponižanja, jo dobil ea>tne obiske od mnogih vi-o kili oficirji*v Narodno osvi»1m> diine vojsko.
SANS.
Ameriški Odbor za Pomor Ju«roslaviji
ŽENSKO BELO Help Wanted (Female)
ŽENSKO DELO Help Wanted (Female)
HAIRDRESSER
ALI. AItOl\TD OPERATOR Doltru plani. d<J>re ure. Prijetne delavske razmere. Stalno. Vprašajte:
ANN RICHARDS REAI'TY SALON r»7 VV. r»Ttli ST. N. Y. C. EL 5-7A44_(24—2CO
MANICURIST
IZVRSTNA PI.AČA, PRIJETNE DELAVSKE I^VZMERE STALNO 120« AVE. J
NA 8-8326
lilti »OKLYN
(24—30)
BINDERY
WIRE STITCHERS, CHAIN FEEDERS. SEWERS on N. 3. It, or 18 SMYTH; also BOX GIRLS
dooil pay; steady work. — Apply: PRACTICAL BOOKBIXDINi: CO. 21 »7 W. 25th ST.	N. Y. C.
(2(5—2S l
Aiuericam Committee l'ort Yugoslav Relief, kateri deluje pod pokroviteljstvom War Re-liefa Fomla Američanov Ju-1 žno-Slovaikske«ra porekla, j«- o-snoval v mnogih velikih me->tih svoje ameriški* odbori' za pomoč Jugoslaviji.
Dotirni odhori bodo delovali iakljitčno na onem polju a-nieriiško.ira naroda, kamor no s»»žejo naši jugoslovanski odbori. ali koder ne hi mogli v-sjM'ti tako, kakor morejo A-mi. To pa ne pomeni, da ne bi naši otlbori mocrli sodelovati v mnosrih -hWajih z a-merrškimi in tinko pripomoči do več j earn vspeha našega re--i
liefa. Zato priporiH-anio tiaš,». 11 mi narinln. da išiV koder mori' tako sodelovanje, pa bilo pri nabiranju inaterijala ali tonila.
V niestilh. koder ^o bili o-snovjtni taki odbori, bodo «»«1 čjtsa do časa prii*i>i"'ene v«'»ti v listih o njihovem delovanju. Mi priporočamo našim aktivnim voditeljem, da .-topijo v zvezo s predstavniki rešenih i»H»orov, kjerkoli izveste za nje: namen tega je, la se bolj vspešno deluje v organizacijah. katerih namen je aktivna pomoč Jugoslaviji.
— XX USA.
KUPITE EN "EXTHA" BONO DANES
BINDER Y
EXPERIENCED WOKK ON GREET ING CARD (MACHINE).
STEADY WORK, GOOD PAY Apply: THOMPSON BINDERY 22!» VV. l!Kt-h ST.	N. Y C.
< 2t»- -2S»
SHAMPOO OIRLS
n—«, CLOSED SATURDAYS STEADY WORK, PLEASANT WORKING CONDITIONS Apply: !*rj MADISON AVE.
X. Y. C.
(24—28)
KUPITE CN "EXTRA" BONO DANE«
PRESSERS and FLOOR GIRLS
IZVEŽBANE NA ŽENSKE i BLCZE
Vprašajte:
MAYFAIR MANUFACTURING 141 W. .Mtth ST.	X. Y. C.
(near 7th Ave. subway.)
(24—2«»
FLOOR GIRLS
CTT and fold linens
PLEASANT SURROUNDINGS
EASY WORK H. W. BAKER LINEN CO. 315 CHURCH ST.	N. Y. C.
(24—2ti)
BINDERY WORKERS
EXPERIENCED TABLE WORKERS
AND- STITCHERS LEARNERS ALSO. 40 n<-ur \v**ek. 1 V& for overt i im\ Sternly \vti<. Pleasant ffitrtfins iiHiilit iiHis. p,»st war. Apply: WAVERLY BINDERY
W. 41 »th ST. Phone CH 4-282» N. Y. C.	( —)
GIRLS
PAINT DOLL EYES ii O O D SALARY* STEADY JOB BLOCK DOLL COMPANY 217 GRAND ST. N. Y. C. _ (26- I'M
He pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danea Slovenskemu Pomožnemu Odboru.
1840 W. 22nd Place, Chicago, HL
Pošiljaftve živeža na lend-lease
programu čez 7 mil j ar d
funtov v 1944
Washington. — War Food Administration poroča, da znašajo pošiljatvo živeža na ra-čnn lend-lease programa, skupaj z di ugi mi poljedelski ni i proizvodi, ki so "bile vkrcano v toku lota 1944. ysesra skupaj 7 miljard 272 mil.ionov funtov. Lota 194.°» jo bilo poslanih 11 miljard 4SS niiljo-nov funtov.
Zmrznjena jajca na prodaj
Washington. — War Food Administration ponuja vsom konzumontom in prodajalcom zmnznjonili jaj:c pribli/.no 10 miljonov funtov' toga hlaga. k i so nahaja na sovorovzhotlu in v Detroitn, Mich. Zaboji so po 30 funtov k kovinskih ali "fiber" škatljah in veljajo 32 centov fnnt V kovinastih in 31 in pol centov v "fiber*' škatljah. Ponudbe so morajo glasiti na "lot" in biti naslovljene na: Sales Branch, Office of Supply, Commodity Credit Corporation, War Food Administration, Washington, D. C.
Prodaja slanine in olja za kuho zopet odprta
Washington. — OPA naznanja. da >i* jo prodaja slanino in olja y.a kuho zopet začela 2*2. januarja. !>oločeno je zanjo po dve rdeči znamki na 1'unt. Prodajo surovega masla in margarine pa so to ne tiče.
Poziv tvrdkam. da prenehajo zapostavljati Črnce
Washington- — The Pr^si-dcnt*s Committee on Fair Employment Practice je poeval Carter Carburetor Cor]>oration in Wagner Electric Corporation, obe \ St. Louis, Mo., da prenehati z odklanjanjem sposobnih ženskih moči orne polti, zaradi njihove rase. Poročilo prihaja iz nrada g. Malcolm Ross, chairman omenjenega komiteja.
Čuvajte se nepremišljenega govoren j a — posebno zdaj
Washington. — Zdaj ko se na tisoče vojakov vrača od onstran morja ua dopust, moča visakdo posebno paziti na to kaj govori. Vsak drobec vojaških informacij, pa naj so zdi tako malenkosten, utegne biti važen.	—OWI.
- "„-. liJflb:
8953535353482353532348539123232323532323232323482348232323482348
*> > uniUA- — NEW TORB
. TTESDAY, FEBTtTABY 6, 1943
USTANOVLJEN L. 18»

Spisal: J. F. MALOGRAJSKI
(<H)
Kar lotiti so ni mogel od gomile, ki je krila zi mske o-stanke njegovega, dragega očeta in sploh ne od kraja, -ki
t«ko živo opominjal na J>lii*žena otroška leta. Saj je kot « t rok tudi on sem gori prihajal, som ga je vodila majhne-t-a mati \ cerkev, sem je pozneje tudi sam rad prihajal. Xa \>e sreene ure tedanjih dni se je spomnil in neko domotožje m.' ua je lotevalo oh teli spominih . . . Potegnila je sapa, za-"uštelo je v vrhovih košatih lip, njemu pa je bilo, kakor bi trn bil nagovoril kdo izmed njegovih ljubih znaneev iz mladostnih let. -Vli, kolikrat se je mudil pod temi lipami in vlekel vas«- vonj dišeeega evet.ia. hladil in k repeal se v hladni senei, |K»slušiil brnenje pridnih čebelic, ki so poletav.de s
•	•vet« na evet, divil se petju ptičev, ki so imeli tu svoje domovanje. (1 lepa leta žarne mladosti! Tedaj je bila sama >re-'•a, samo veselje! Zdaj so mu spomini na vso to si-eeo budili ie otoži.ost v sreu! Rogjit je hi], a prave zadovoljnosti v prsih ni bilo! ...
Pokleknil je in dotaknil se s eelom prsti, ki j,. počivala
prsih njegovega oeeta, potem .je prijel Anieo za roko in
JO Odvzel. Alolee .ta stopala z grin, nizdol, vlopljena vsak v svoje misli . . .
I Vi Še* Ki do voza <ta se nsedh, zopet, hie je poeil in voz .:<■ zdrdr« . n ŠIu j,- dalje in dalje, v kraje, katerih Anica ni .znala k^or hi >anjala. >e ji je zdelo. Frai.ee Mlakar pa -je tedaj sele. ko j,- bil na pokopali^u. prav zavedel „aro-;na syo,e^, rajnega o<Vla. Bilo mu je v" veliko tolažbo, da .zpoim lahso njegovo željo ter poravna na ta način deloma .o kar mu je bil kot sin ostal dolžan. Auiea je memla čutila ljubezen strieevo. Xič več je niso plašile neprijetne misli /. ». .akim koprnenjem .e je stisnila k njemu, kako,- j,, -iskala nekdaj k svoji mamiei in pozneje k svojemu dedkn...
IVili Korenu j,- bilo nekaj ča-a p., Anienem odhodu vse
........... Xavtulili -O >e bili d^klh-e tako, da jim jo je rnanj-
Z,laJ l"'Vsod. Najbolj j,, je ]>ogrešal Xejee.' Verjeti mogel, kako je bilo mogoče. da se j,- brez njega odpeljala
>vH-	poghHlala ga ni, ko je odhajala! Prav
•<akor h, mu bila hotela pokazati, da je ona poglej vse kaj drugrira nesro on' Žalil,, ga je male, to, toda takoj hi ji bil odpustil, ee h, so bila hotela vrniti. Bilo mu je tako dolgčas - «'J.\I, da -e Je večkrat razjokal. Odkar se j, bila preselila K "J""- J" h,! l**"»»il nn druge otroke in skoro vedno sta - sama mala. Zato zdaj ni vedel, kam hi se dejal. Da bode •-»•z nekaj dni že lairlje prenašal izgubo, ki -a ie bila zadela «la e«s polagoniii zaeeli rane njegovemu mlademu sreu teirii n, slutil. Premalo je še poznal življenje. In zaradi tega' t- jokal in nolnme besede ira njso iw»gle potolažiti.
.Njegovemu očetu pa nekatere druge stvari pri tem ni<o bile pra v. Prepozno je -pomnil, da bi hi j moral Franceta •■prašati Še to in ono. Zlasti pa hi hi] moral zvedeti, o,l kod je hi 1 prišel in kam se vrača
Saj pravim, no." se jo jezil. "Komaj se pokaže, pa odfivi Zopet, kakor ptič! Ali hi se ne bil pomudil lahko tedni dni v svojem rojenem kraju? Ali šinilo mu je v glavo.
•	i:, mora takoj nazaj in šel je! Pa kaj bi se čudi!! Zadosti j« . da je Mlakar!"
xvi.
IVaiiee Mlakar je 1»i 1 tistikrat, ko mu je bilo došlo ono l.do pismo, radi katerega se je njegov oče eelo življenje tako ' kf4sil1' n;l Dunaju, (»ndi je bil odložil vojaško suknjo in ondi .K hotel pričakati očetovega odgovora na svoje pisanje. »Valil .io malo. da odgovor, ki mu je imel priti, ne bo tak, kakršnega bi si ž,-leI in pripravljal se je že na to, da si po-i-.-e kako službo, ki hi ga preživela za silo. Ali da m se je'na-dejal liepovoljnega odirovoia. t »ko osornib besedi od očeta vendar ni pričakoval. Kakor bi mu bil zasadil kdo nož v sr-e,\ tako so ir;» ranile tiste lw<ed«\
"(Hej, da mi ne prideš nikdar več pred oči!" . . . Tail.» j,- stalo črno na lielem. Ali. kolikrat je prečita! te besedi! XI moirel verjeti in ni mogel! Spravil je pi<mo, a ni ga štrlelo, iznova je Jioseirel ponj, i/nova ga razgrnil. In čim več-rat ira je čital, tem bolj ira je luilelo. Njegov oče, njegov lastni oče mu piše tako! ("v bi bil že kaj zakrivil! Toda kaj more oi, za to. da -o «ra vtaknili v vojaško suknjo? All. saj bi bil stokrat raje študiral! Ali iztrgali so ga iz učenja in zdaj'ni š*o in ni šlo več z učenjem.
Milo mu j,- bilo pri srcu. ko je pomislil, tla oče tega ,„,. V nmeti. Ali je zaslužil, da ga peha tako od sebe? Naj hi mu r-l očital, četudi po nedolžnem! Zdela bi so mu bila umevna njegova nejevolja. Toda tako neusmiljenih besed bi ne bil smel rabiti njemu nasproti! Xjegov sin je bil!
Da zadene pri tem morda kaj krivde njegovega brata, ki je pisal pismo v očetovem imenu, mu ni prišlo na misel. Vrazih se mu je zazdelo, da oče ni mislil tako hudo. toda takoj ga je zoj>et zabolelo pri sn*en.
Xi se mogel potolažiti. Vedno in vedno so mu zvenele t i-te tako nemile besede po ušesih. 44Glej, da mi ne prideš l.ikdar več pred oči!" Kakor blazen so je včasih zasmejal, to jih je prečital. Xjemu ni bilo dano, da bi bil kaj slišal in — pozabil. Površnosti ni poznal. V vsaki stvari se je >*kii-š.- l poglobiti do dna. lu tako je vzel tudi te l>esedo v njih celi dalekosožnosti. Kdo drug bi si bil storil morda ol>ogo malo iz njih, on pa jih jo ra zmot rival tako dolgo, da jim je podtaknit naposled najhujši pomen, Id so ga mogle imeti.
(Dalje prihodnjič.)
dobite
EXTRA RDEČE ZNAMKE!
Hranite uporabljene maščobe za vašo deželo!
št* daljo lir.u.ift' \ se (Mtmliljeue kuhinjski' nui-
Vaši i]ež«-lsi jih *ilno |M>t rt-l.iije ... tla |m-ii,:i ir:ij<> i/'H<n:i!i .«li:iviLi. |m«l:,la. uiii.-tni ^nrn'i, miitiictjo. Ikitv«' in iniln v<»j:išk<< :it i-iv|Tt»«» 't
)mi|-;iim>.
Z:,lrt ll;l<l;|lj lj»f svi)j»» (li»i,lo il«-I<>. SItnillilo v-;ik< lil.«11.» l.:i]tij<» ].nr;i Itljfiiili iiniMiil). INtiiiiiit«*, r-.i vsak funt. ki Ra prinesete, ilobite il\i« rtleri torki /.a odnierkf!
Hranite uporabljene maščobe— za vojno fronto
Odobreno |io OI'A in \YFA. I'latala liidii^Oija
žiru, po Siciliji in južni Italiji. Polagoma jih zamenjujejo stalne konstrnkeje, ki jih po-staljajo civilne oblasti na o-svObojenih ozemljih.
("Baz vica.">
Nov film
Pl etečen ičetrtek večer je bil v posegni predstavi zastopnikom tnjejozičnili listov vprizorjen nov film po imenu "Ministry of Fear". Ta film je zelo vsestransko zanimiv posebno še za sedanje čase, po-seSbno ker je poln skrivnostnih dourodljajev brezsrčne nemške vohunske tolpo itd., ter bo prav gotovo zanimal vsakega.
Kdaj in kje se bo začel ta zanimivi film prikazovati bo pravočasno por-očano v tem listu.
Vodje unije (110. urgirajo pomor za Jugoslavijo
Med številne vstaiiove, ka- življenje Američanov na Iron t ere se trudijo v Ameriki, da' tah severne ATrike, Italije in na-hero kar največ mogoče po-j Francije.
moči 7.a .Jugoslavijo, je treba'	- - —----
vključiti tudi veliko junijo C J Nepotrebne nezgode z^kasnju 1. O. Predsednik od C!') Warj	jejo zmago
Chesta. -laeob S. Pot of sky, je
apeliral na lokalo raznih iiulu- >
Washington. — Naraščajo
BAILEY-JEVI MOSTOVI
Sedanja vojna ji- totalna ročju sta oba go>]»oda prav ži-vojna, to se pravi vojna, ki valuio razpravljala o številnih'
težkočah, ki jih prizadevajo' gradnje in popravila mostov. Ze v prejinjih vojnah so se' vno ozemlje. Sedanji innožen- vojaški inženirji trudili, da hi
NAŠIM NAROČNIKOTVI
Vsem našim naročnikom in naročnieam, ki jim je naročnina potekla v preteeeiiem letu lf>44, s<' tem potom potom naproša, da svojo naročnino čimprej mogoče obnove, da si s tem za s i umri jo redno pošiljanja lista. Ra/iumeli boste, da imamo mi velike težkočo v vojnem času z izdajo lista. ] »osebno še z ozirom ker ji' pri listu vso podražilo.
Prosimo t ndi. da nikar ne čakajte na opomin. Ako pravočasno obnovite naročnino, listu prihranite mnoiro na stro-Škib za poštnino.
I 'pravni štvo.
,	. . če število nezgod	zares zavla-
strij, da sodclu ie 10 z Amen- •	,
rn.:... w i 1» i- i'n i 4 ' eiije zmago, ker	nam odvze-skim Ward Keliel Fonda Ame- ?,. , ,
ričanov P. S. P. rekoč
mu na miljone delavnih ur v industriji in »poljedelstvu.
4"Xajvi-čja potreba je za o-> Fomhgajte v borbi proti ne-bleko, čevlje, i»okrivid;v. ženske' zgodam — s previdnostjo na jopice, krila itd. Sodel »vanje!	na P°tu, doma in po-
unije liO je vitalne važnost i.| v>°d. ako hočemo, da bo to delo vspešno izpeljano.
"Pod sijajnim vodstvom Tita," je nadaljeval Mr. Potof-Nky, "jo skoro končana zu:<x|o-vinska borba hrabrega jugoslovanskega naroda, da iztira
Nadalnjih šest rdečih znamk stopi v veljavo 28. jan.
Washington. — Office <>f Prieo Administration naznanja, da stopi -Jš. januarja v veljavo nadalnjih li rdečih
i/, svoje domovine naeei j^ko in-|7n:unk za n,oso* vazi jo. Toda naciji ^o oplenili'1 1,,fMlril1 znamk za racionira-vso: hrano, blago, zaloge živ-l"1' konzerve. Modre znamk -Ijenskih potrebščin itd.; kar! ~toPni° v veljavo v začetku niso mogli odnesti, s., pa uui-čili. Xarodovo stanje je obu-.
]mo in mi moramo dati hitro pomoč. Ako ta pomoč ne pride kmalu, bo to leto pomrlo na desi't tisočo ljudi.
SKLEPNIH MIŠICAH
DOBITE
Xarod Združenih držav mora smatrati za poseben privilegij to možnost, da za more pomagati hrabrem« narodu,j P|||MHFVPP| I CD
kateri je držal na uzdi od	LAl tLLtll
,	.. ....... , .j	I	Od Irta 18C7 . . .
do Jfl nemških divizii. kote bi
'drugače v borbah vničovale	I ^^	^"ižinn |
zaj>iLŠt-a za sel Kij jiopolna r«iz-<lejanja in ki ne «>bsega samo l>ojišča, pač pa tudi vse drža-
HELP WANTED
DELAVCE IŠČEJO
HELP WANTED
stveni tuniki nemških armad lia vseh boji.V-ili so razdejanja—v kolikor je čas dopučal samo še pomnožili. Pri rednih umikih razst reljujejo Xeinci vsak most, vsako brv. v>ak vi jadukt. nadvoz ali podvoz, vsako eestno w.jietino, ovinek, križišče itd. Prav ]M>vsod polagajo mine, da hi nasprotniku o-nemogočili zasledovanje.
Prav posebno velike težave so se pokazalo zavezniškim četam v abosinskem pohodu. A-besenija je preprezena z mogočnimi hudourniki in tudi stalnimi rekami. Ostro zarezii-ne doline zahtevajo tudi po več sto metrov dolge mostove. Za časa petletne italijanske pustolovščino v A besi ni ji. so 1-talijani zgradili odlično stra-tegično ee>tuo obrežje, ki je zahtevalo mnogo mostovnih konstrukcij najrazlič n e j š i h vrst. Pri svojem naglem umiku so Italijani te mostove na i-več porušili, pa so jim kljub temu bili zavezniki stalno petami. Veliko zaslugo za so
za
to
izdelali konstrukcije, ki bi jih bilo mogoče v najkrajšem času > čim manjšim trudom postaviti. Pontonski mostovi so bili znani že starim klasičnim vojšča-kom. Nove moderne prometne zveze, želozniee in ceste, pa so zahtevale čNto nove tehnične zamisli. Sedanja vojna je vojna motorizaeije in hitro sli. Hitro napredovanje pa je mogoče le. če funkcionira t ndi prometno omrežje. V tem so se prav posebno izkazali Rusi, o čemer siuo ži* večkrat poročali.
Vsa ta vprašanja sta pretresala Donald Bailey in njegov spremljevalec. Donald Bailey j,- naenkrat sprožil svoje zamisli in že prav kmalu no napravili prvi poizkus. Kakor j«* to že navada pri lakih starch so bile potrebn« ><• veda mnoge izpopolnitve in končno se jo Bailey-jeva zamisel izkazala za izredno prak-tit-no in učinkovito.
Bailey jeva mostovna oj>r«--
The War Man Power Commission has mini that no our In this area now employed in essential activity may transfer lo another job without statement of availability.
injele britanske pijonirske'nm ',na vrsto izmcnjeval-čete, ki so z izredno hitrico'nil1 delov, ki jih proizvajajo 1 »opravljale in obnavljale mn 1:,Ico na Angleškem kakor tudi
stove.
Podobne, če no še težjt bile razmere napredujoči sme armado v Cirenajki,
v Združenih drŽavah. Stan-dardiziranje velikosti mostov ";so sestavljene iz po ."» metre dolgih kosov. Vsak kos ima 7 sestavnih delov, II delov j>a
T.i-1,-
.j;,.,,,;;; rr„ •	, ... J4	oeiov, it oeiov pa
politamji m 1 umen. Tu so bi h i..-; , ,. T> ..	v • .. .	" sluzi za temelj. Po>amezne de-
\ pretežni veeuii nasprotnik r i t ; i , -	,
,, • ♦	.. 1 , .	\ezejo med seboj s posob-
Xemc.i, zato so tudi razdejan aui-i • • -7 • . ,
bila po nemškem tiukIoIu. V "^jkanu, tako Siciliji in sedaj v Italiji, po ll1ft nt1otno <k']° 'miV Za
BINDER V WORKER
KKSI'KItTM KN.I l< ;OVKZMK v
it« m*'m:m iu:i.r ix ti iu z
I S.VI KM ; I I Ni» IJi m"*\« » i »|!| ,, StxUnn. |>rij.-riii- mziiK-r,«. .l«.|»rn •>'.). ;i. INdtlhMro:	C I ?-4:U6
________I ^ti 1
E I. E C T R 1 C 1 A X
MECHANIC. CIIACFFKK'S IJCENSK AMI IIKI I'KK
IH iflltA IM.Ai'A. STALNO PIILO 11» VilJNA Sl.rŽIiA Tfl*'f«»nlr:iji»*; III
___________(2T*— 27 >
P O L I S H E R
KI KI Rt iSK III INSTKI M K N TO V
smlim ili-l«i. 'ii'iuM plarsi, |»ril<>2ii»st.
1.1 »CIS i "ASTKA< 'ANK W. 1!»H» STKKKT N. Y. (To|> floor i _____________________i-'» -'T>
DELIt AT ESSEX ( LERK
S PI A »ŠNI I »i:i.A V KtM« I/. Sit KI )NJ K STAROSTI SK IMiTUKISI JK. ZAiTrrKK: MilSKMi KIlllNJSKn
I »KL<». STA I.Ni >. I'i i \ i »J N»». V|»rašajf<»:	n AY'S
"»-1 - ::Tiii a v K.. JAlKSUN 11 Kil 11 ITS. 1.. I. _______i jr, ::i i
Opozorite še druge, ki ne titajo •HJ. N." na te oglas*. — Mogote bo komu vslrflfim.
CEV LJ E
j machink and hand LlSTKttS I'i i I.N I A I.I HKI.N1 »V.S l»«»r.l£A IM.Ai'A ST A I.N i i |>i:i.n
VprjiNijti' ■ T II A T f II K i: | -'-"»I JAY STKKKT	I*.'.'». 'KI.V \ ___• l'i;
DEXTAE ASSISTANT
r.«.. I »N I NA TKI »KN. VK«"K«I I'lM STI. IMIISIIA 1'I.Ai A. STALNO I »K I.«». 1'ICI.Iirr.NK I »KI.A VSKK KAZ M KICK
|:«»\ n««. i{< M »M T::»; 1-1» ISItOAIiWAY. N. Y. «'.
__ i-i:
CABINET MAKERS
KXI'KKIKNCKI* ItKNCII WOKKKRS
IZVltSTXK I »KI.AVSKK ItAZ.V'I.UK
VISOKA l'l.Al'A STA I. No liKl.ii Z A I'll AVK« • A Al« »ŽA
.milX I.«»ItlX«'ZY 40T> KAST TlNt) ST.	X. Y. I'.
ItriterTu'l.l s-71 ____<t_s; -_»s i
tovarniški delavci
KAKnli Tl lil i'ac kkks assistant drillek—sawykk ani> ci ttkr
spi.ošno tovarniško hi:«.»»
WEST .ITtb ST.	X V. c.
«: .v .m mani'fa«*ti"rkiis ro r. i

sobno pa na t'raneoskem
'Ij prav montažno delo. Pionirji ,OJl";montirajo most bodisi na sa-
• ,	"ifiiiiio mom i h n n si na sa-
scu >iO problemi eestnega o-' -i i i-i	,
nir(4}il,	f /	. tmili delili razdejanega mosti
mie/ja m mostov gotovo nai-V-. r	A -t	..
.. '... i« . ■ v , . . iMa a" Pa lla pontonili. Včasi \a/uejsi pripomoček k uspehih' M ; ' 4 ,	* - •
t» ■« •	. 1 . iT'n je potrebna niontaiz;i izvei
Bailey-je v most je ena izmeti najvažnejših iznajdb v tej vojni. Je to orožje, ki je marsikdaj in marsikje odločilo zavezniško zrnato. General Montgomery je nekoč dejal: "To je najboljša iznajdba svoje vrste in stori vse, kar želimo. Kamorkoli se bomo v Evropi u-smerili. povsod bo Bailevjev most nas zvesti spremi jeva-Ice."
Bailey-jev most so je porodil o priliki neke daljše vožnje, ki jo je napravil Donald Bailey z nekim angleškim pi-j on irski m častnikom. Po obširnem in zelo zanimivem pod-

ih
pa je potrebna montaiža izven iieposri*dnjega niostovneira ob-n ločja. A' tem slučaju most ovni del sestavijo na posebnih valjih, s pomočjo katerih potem mostov ne dele medsebojno vežejo. Co en sam obok ne zadostuje, da bi se zadelala nastala luknja postavijo še drugega, ki ga s prvim medsebojno povežejo. Na isti način postopajo, ee so potrebni nadaljnji oboki.
Največji do sedaj postavljen Bailevjev most je oOO metrov dolga bostovna konstrukcija cez reko iStangro— Baileyjevih mostov je še Vedno vse polno postavljenih po Tuniziji in Al-
O I* K R A T O R s
-7" n.ASS .MA«'11 INK NOVA MKFKNSK TOVARNA
I»KI.o NA 1*1.AT Ni i STAKNI l VISOK K I* I-A«'K T«-Ii>fixiinijti>: I'll KS | j »KNT 4-2-144
itli |ci v|>rašajfe jiri: mkt A« *AX M A N K FA* "1*1 kino co. ~*H» Ni-u York A%-«•.. U klvn. N. Y. ________i JB :'T i
M A C H I N I S T S
CRRVOYKSTKX, VSK **SKT CPS", IZVKSIKAN. I h »URA I'I. Al" A. STAI.-
No l»K!.o. 1H»-Vt 1.1 no. STAMFoRU M KTAI. Sl'KCIAl.TV Vprašajte: 42S 11R0A1»\VAY	X. V. C.
12T. 271
P O R T E 11 .1 E
SK lUTItEBI JU 1H »11R K I »KI.A VSKK RAZMKRK Vprašajte: m RS. 1» F K I I. ."•<*» RIVERS1DK DRIVK N. Y. I*. Telefoni rajto: MO 2-S.100
rr>
:i»
I ft f E M O
ZASTOPNIKE
e«lioi VSKSLOVANSKI M A« JAZI N r Ameriki lu Kauadi. Ceua $*J na leto. l»kUte iia: SLAVONIC MONTHLY, (Circulation Manager). 5 BKKKMAN ST.. NEW YORK CITY.
1—30, 2—2, 6, 9.
MESARJI IZDELOVALCI K L O B AS
1 'O. VOJ x A 1 * 1:11 a »ž X * 1ST
iMkURK PI. A«" K
STAI.No HKI.i»
H Y G R A D E PRODUCTS CORP.
I"»- Itroailway.
Rruokl.vn, X. Y.
i-T»
M O S K 1 Žil RAZVAJATI NAROČILA z konjem in vozom.
l»-4tra plava, stalno *1«-1.». 8 ur n.-i ilan Ypraš.»jli»: Al It. MANSlt.U'll
— '»"i A V K., i near -V.t h si. i X. V. i Xisir »lili ,\*r Sulmav i
_*__IS-31»
l M I V A L C I LONCEV
Z A T I? r; o I N E V RRONX in BROOK L VX
$44.— na teden.
Vprašajte pri:
SUTTER BAKERY 403 Bleeker Street, N. Y. C.
_I -7 i
PORTER — FIREMAN
»111».— PER MONTH SOBA NA RAZPOI.AOO STALNO
PELO ZA PRAVEfiA MOŽA Vprašaju«: MR. OKRSTENKORN gcEENs roflf.varp WOODS I DE. LON«; IS I.A NI >
tai—3ii
I i o N' s
M E X
UKi.iMN«; i»\ PAiM'.K i:«i.\ TIIITKS «a»oli |».\Y	STEADY WoRK
l*i »ST WAR FFTl'RK SHAPIRO A. TARTELL tin K. .-»Itli ST.	\ Y r.
_______ ____11TJ Jv i
w a t c ii m a X
IZVKŽIIAN ALI STRAŽNIK \ Pi »Ki >.11 DuRRA PI. A V i »ni -sii j 11» na
i jr, <;rkkni*oi nt a v k
ItRoOKLYN. N. V
__t is 11
PoirrKi;
11 ANDVMAN
li.VNI»LE PAPER ISoNKS .v PAPER
I».«l>ra |.hli-i	Sf;i!f>,( .!.•!,.
IN* vojna	lH»!«N*n«»s»t Vpraia jt»':
SHAPIRO	jfc TA RT KI. I.
11«» K. .".lili ST	X. Y. O.
• i
ORO( ERV CLERK
IZVKŽIIAN. OORRA PLAČ"A ; STA I N« i pn\ o.lNii Vprasajtn:	l^t AVE.
Ni'« York fity P.'kli.'-in- pit pi. uri i|o|M>l«lno.
I ? E F1XI SI IER a ml
REPAIR MAN-
NA leseno pi »111st vi i ZA iradk
Stalno «(»•!.i	.tulin-si .|.>l.-»\,-a.
Vprašajte :
\nrrwiM»i» offiti: eqciimient
fuRP.. ill w. ^rinl St.* n. Y l'
VOl'NTi MAX PH'KI P and DELIVER
MIST HAVE DRIVERS Llf'ENSE "» DAY WKKK NEWPORT LVI'NUIIY |sj KAST T.".ih ST.	X. Y.
i JI _>(..
MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and_F«male)
M O S K I
SPI.uŠNii TIIVARNISKM I »KI.i» Vi-izvi-žli.-ini PrijiHna t.k.<li.-.-i p.^
v«»jna priliižiH^t	Stalno «lel«
ŽENSKE — Za napolniti >tekle-nire s okioaitinit živili. NATHAN FRIEDMAN VJ7 HINTS POINT AVE., P.RoNN HIT IVIli:itu P.siv Line r.t Hunt-. IViint Ave. Station.	(-j;;
(i LASS WORKERS
MOŠKI IN ŽENSKE IZVEŽRAM in NEIZVEŽP.ANI STALNO. I M »ItRA PLAf A Vprašajte pri: El.TEE MANFFAtTCRlNi: Co ORAND ST. N Y. «' t Vri'inite elevator.} __'J7i
NASLOV PREMENJEN
Crad United Committee of South Slavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVENUE, NEW YORK 17, N. Y.

L,„;,i ...