229. številka. Trst, v soboto 5. oktobra 1901. Tečaj XXVI .Edinost Iz lik eakral a* : i 7 d Truta pa po 8 nntink (4 av<*.| Telefon Stv. fc7<>. Glasilo p^lit^pne^ t druStva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! 0*1*») »e računajo po vrntah v petitu. Za večkratno naročilo s priortfernim popuntom Poslana, onmrtnice in jpvne zahvale domači oglani it«!, ne računajo po pogodbe Vai dopisi naj ae pobijajo urednlAtvu Nefrankovani dopisi ae ne »prejemajo Rokopisi ae ne ajračaioi Naročnino, reklamacije in oglaae spre-jama apravnifttvo. Naročnino in oglase js plačevati loco Trat* Urednlfttvo in tiskarna ae nahajata v olivi Carintia štv. 1*2. UpraviilStvo, In »prejemanje Inaerato? v ulici Molil piccnl.j it v. ii, il. iiao«roehovanjem. Nemcih so sicer že celih tisoč let, in avstrijski stari in novejši sistemi so to ponemčevanje po svoje in naj-izdatniše pospeševali. V sedanjosti so pa to delovanje le izvrševali, a politiška neodkrito-srčnost je hranila vladam in gospodovalnim nemškim strankam, da niso naravnost ;n od-krito krstili z imenom tega, kar so dosledno uganjali. Se le Schonererjeva stranka je v doslednosti svoje odkritosti izjavila, da ona noče nol>ene sprave s SI«»vani, »n da hoče ponem-Čiti tudi najkrepkejši slovanski narod v Avstriji, to je Cehoslovane. Ta izraz se v oklicu za sedanje deželnozborske volitve na Češkem naravnost povdarja s pravim imenom. Vsiljuje se nehote vprašanje : Odkodi prihaja taka predrznost avstrijskih Vsenem-cev ? Vzroki ne tiče v Fundamentalnih napakah avstrijskega protislovanskega sistema, v njegovih vladah in v moralni pa dejanski opori na Velikonemčijo., temveč tudi v postopanju Slovanov samih ! Avstrijski Slovani — da se omejujemo na zapadno jx>iovino monarhije — si prisvajajo sicer skupno ime 'Slovanov, a v politiki ostaje to ime dejanski brez posledic, brez vsa-katerega znatnega pomena. Razkrojeni v razne narodnosti, se tudi čutijo kakor narodne in politiške separatiste. Vsaki teh slovanskih narodov ima svoj poseben politiški program, in v teh programih so tolika navskrižja, «la zastopstvo vsakega naroda vleče na svojo stran ; da niti ne omenjamo razlik tudi v zastopstvu jednegain istega naroda! Vsled različn.h politiških potij ostaja slovansko zastopstvo v državnem zboru tudi brez skupne taktike, in so le redki slučaji, da jih sila združuje za složno glasovanje. Ime slovanskega zastopstva v državnem zl>oru je prava ironija nasproti Nemcem. Ti, tudi če razpadajo v stranke, dospeli so že v narodnem pogledu do občega medsebojnega poroštva, in damianes so v glavnih stvareh jedini proti Slovanom. Prvenstvo Nemcev branijo že vse stianke nemške narodnosti, in celtf najkonservativniša stranka nemška je vo- dila politiko vedno tak«5, da bi Nemci po darjanjem, da hoče Čehe potopiti v Nemstvu, {»omenil in glede na takozvani državni jezik ima pretvezo za svojo zahtevo v tem, da ostali na prvem mestu. I predočuje Nemcem češko-slovansko A še nekaj drugega se kaže med Nemci manjšino nasproti drugače sestav-že od začetka sedaj veljavne ustave. Njih Ijeni večini nemški. Nasproti Cehom načelo za izbiranje državno-; samim so Nemci v resnici v večini, naj Cehi z b o r s k i h poslancev odgovarja še toliko zvesto seštevajo svoje rojake raznih popolnoma skupnemu nemškemu dežel. imenu. j Tu je treba torej popravka s slovanske Nemci, kakor Slovani, ne proizhajajo od strani; ali ga Slovani še do fasa je jedkega samega plemenjrt-sePtAvijem-so iz reč seveda drugo vprašanje. No, oglejmo si je plemen tudi v sami Avstriji. To se jim pozna nekoliko ! na obrazu in po raznih narečjih, katera so ..... . . - —-— živa med preprostim nemškim naseljenjem raznih dežel. Ali oni se kakor Nemci ne dele v Korošce, Štajerce, Tirolce, Avstrijce, Peoice itd., temveč se držč skupnega imena, in se za vse nacijonalne in politične potrebe tudi 1 ravnajo po tem Domovinska pravica. (Dopis.) Na moj tozadevni članek se je oglasil neki raoj kolega z dopisoir, v katerem na- Kakor se jim kaže primerno, in kakor vaja pomanjkljivosti novega domovinskega poznajo svoje može in voditelje, se ob vo- zakona, katero pomanjkljivost občutimo — litvah ne ozirajo na meje svojih plemen, na- mimogrede omenjeno — vsi, ki smo interesi- rečij ali deželnih mejnikov, temveč ravnajo ranj na onem zakonu. To pa so v prvi vrsti se po .-voji naeijonalni skupnosti in volijo za ^^ občine, ociroma obe. tajniki. Tudi jaz — svoje zastopnike na jugu in zahodu možč, ki pjsee j,rVega članka o domovinetvu v »Edi- po rojstvu in narečju pripadajo nemškemu nosti«— 8em namreč občinski tajnik in kakor severu ali vzhodu, in narobe. takega me veseli, da se je našel nepoznan Tudi se nemški zastopniki ne omejujejo kolega, ki je izrazil svoje menenje o novem na dežele, kjer so izvoljeni, ampak hodijo, domovinskem zakonu ter o korakih, ki sem če se jim zdi umestno in potrebno, v vse jih V>i 1 nasvefcoval jaz. Pravzaprav bi spadala dežele z nemškim naseljenjem in celo v take ta razmotrivanja bolj v strokoven, nego v kraje, kjer so Nemci le v večin': ali pa tudi politiški list. Vendar, dokler strokovnega lista v manjšini naseljeni. na8e občine nimajo, zadovoljiti se moramo s Teko vidimo AVolfovee, da so sedaj na politiškimi listi, četudi preti s tem nevarnost, Češkem, sedaj na Moravskem, Bedaj na Ti- da se bodo radi tega jezili nanje — čitatelji, rolskem, Salcburškem, Koroškem, Štajerskem poleg tega pa je to vprašanje tako važno, da in v obče povsodi, kjer se jim ponuja uspeh 8mejo pač naši časopisi istemu prepuščati za propagando. Kakor Schonererjanci, hodijo nekaj prostora ter posvečati nekaj pažnje, tudi pristaši in vodje drugih nemških strank (ja8 mj ne pripušča, da bi obširneje od dežele do dežele, od mesta do mesta. razjašnjevai svoje menenje. Opažam samo, da Tak<5 zastopa vsaka nemška stranka po 8em jmei tudi jaz že vse one križe, o kate- svojem programu ves nemški narod in dele rjh toži nepoznani tovariš moj. Vendar, ali vseh dežel nemškega naseljenja, kolikor ho- ae |)omo ustrašili že jednega krivičnega od- čejo pripadati jedni in isti nemški stranki. ](>ka fcr. okrajnega glavarstva? Naše žu- Tak<5 se strank« krepijo, in tak<5 morejo za- pan8tv0 ni izdalo še za stranke, o katerih je stopniki nemškega naroda zavestno braniti dokazano, da bivajo že deset let v kaki drugi interese, prave ali neprave, skupnega nem- občini, nikakega ubožnega lista ill ga tudi škega naroda. ne bo Izdajalo. Vsaki nemški državni poslanec ima za- Dokler bo okrajno glavarstvo izdajalo vest, da zastopa ves svoj narod, in vsaki dan samo odloke, bomo akte jednostavno vračali; slišimo, da postavljajo skupnost Nemcev, ne ako bo glavarstvo pretilo z globo, prito- nasproti skupnosti vseh Slovanov, temveč le žimo sr na namestništvo ; ako uamestni- pojedinim, zgolj posamičnim slovanskim štvo ne bo imelo moči — ali ne poguma, ali narodom. Tako je možno, da nemški zastop- ne volje, da bi kakov magistrat ali municipij niki trdijo, da nemški narod v Cislitvanskern prisililo na vršenje zakona, pritožimo se na je najštevilniši, najmočnejši narod, in če Schi>- ministerstvo, tako dolgo, da e v e u t u e 1 n o nererjeva stranka nastopa s patetičnim pov- provociramo razsodbo upravnega so- dišča... Novi zakon Be opira na stari iz leta 1863. Ta zakon pa stavlja kakdr predpogoj novega domovinstva vsprejetje v obč. zvezo od strani obč. zastopa. A če kje, velja tu resnični rek: Grau, teurer Freund, ist alle Theorie. Po mojem mnenju smatrati je ono določbo le za nekako formaliteto, a v resnici bi imelo — po duhu zakona — domovinstvo začetiA„. 6«; že ne z jfie?'^, krr;je dopol. jen«. ;>Hra zahtevana doba, pa vsaj z dnevom, ko se je to pripoznanje zahtevalo. Oni zakon kaže res o siromaštvu naše zakonodaje. Da vhf(te"lh dala nikakih izvrševalnih naredeb, vidi se meni povsem umevno, ker pri novem dohodninskem žakonti"je šlo za** interes "državnih financ, pri novem domovinskem zakonu pa gre za interese ubogih kmečkih občin. Ja Bauer, das isl was anderes! Za danes toliko. V'eč mi ne pripušča vest. Svetujem samo uašim občinam, naj ne izdajajo ubožnih listov ! Ako se še oglasi prejšnji kolega ali tudi kateri drugi, bo to gotovo le v korist stvari. Obč. tajnik št. 1. PODLISTEK. 1 Pepelčica. Ksaver Šandor Gjalski; prevedel Radi. Na prvi pogled niso bile nič slične; no, čina več j h je človek motril, temveč je opažal, kako so si slične, a ta sličnost je bila v sličnosti z materjo. Vse tri so bile slične gospe] MonikL Razun da je starejša imela materino tlebelost in njene močne kosti, a sre«lnja ušiljeae poteze na obrazu, najmlajša pa njen zdrav izgled, bilo je tudi v {»ogledu in v izrazu, v glasu in v kretnjah toliko materinega. A duševno zo\tet je bila vsaka, prva, druga in tretja — zaloga materine duše. Skoro že v prvi čas. odkar sem jih poznal, aem se prepričal, tla je bil glavni pečat njih značaja — kruti in silni egoizem. Ravno radi tega ni biio med njimi samimi preveč uda-nosti in ljubezni. No, ta egoizen je storil, da so napram tretji osebi do skrajnosti Čuvale medsel>ojno slogo. Pre«I Ciizelo ni smel nihče kazati ali storiti kaj proti Elzi, ali pa Meri. Ako se je razžalila Flza ali Meri, čurija se je razžaljeno tudi Gizela. A ravno tako Elza in Meri. To jih seveda ni zadrževalo, da bi se ne preganjale med seboj z zavistjo in psovkami, Gospa Monika jih je morala vedno miriti. No, proti Vanki so bile vedno složne. Zjedinjalo jih je enako sovraštvo in ista zavist proti lepi deklici. V ostalem pa niso izpre-videle, kako jih je priroda z vnanjostjo oskrbela po mačehovski. Nasprotno! Vse tri — seveda vsaka sama za-se — so bile uver-jene, da bo nenavadne krasotice. Bile so od onih nelepih žen, ki, kakor zaslepljene, ne vidijo svojih nedostatnosti, marveč se gledajo v posebnem svitu. A kakor vse take zalotilo je radi tega tudi njih prokletstvo smešnosti. Mati jim tudi ni mogla pomagati, ker jih je tuiii ona, kakor mati, gledala z materinim očesom in je tudi Infor- maton« : 1 "stavno življenje avstrijsko je v zadnjih letih dozorevalo inursikako žalostno prikazen. V L 1 -'.'T - > t i ral i |w»«lant*e iz parlamenta, ali tedaj imel: vsaj videz neke zakonite ptnllage za i/ki učenje in iztiranje posl. in vrba tega so polieijsti opravili to sramotilno delo. Vsaki po-slanet- bi že misel, tla bi on mogel opraviti tako delo, z ogorčenjem zavrnil kakor najgloblje listi pa prinašajo znamenito vest, da je grof jen, da so mu Slovani vendar n a j- Coronini, kateri je bil, kakor smo naznanili že včeraj, vsled dogovora med našo in laško vlado imenovan upraviteljem, i m e n o v a 1 dr a. Pazmana provizoričnim rektorjem zavoda! Z afero zavoda sv. Jeronima se bo bavil, kakor poročajo iz Kima, tudi laški parlament. Nekateri poslanci so baje predsedništvu komore že izročili dotične interpelacije ter obljubili Alachevichu in družbi, da bodo njih interese zastopali v parlamentu. No, ako bo govoril rimski parla- nevarneji nasprotniki! Tudi reška irredenta se drži ogrske vlade.....»Slovansko strašilo« vrši svoj vpliv na obe prestolnici monarhije, a žalostne posledice te krivične situvacije občutimo najhuje mi Hrvatje in Slovenci . . . ! Junaško borbo v Trstu spremljamo — pravi »Novi list* — z največo simpatijo in ne želimo boljega, nego da bi tudi naši ljudje posnemali tisto odločnost, ki odlikuje tržaške Slo\ane. Te Italijane smo — hvala Bogu — ment, nadejati se je za gotovo, da bosta go- že dovolj spoznali. Hajduški napad v Rimu, vorila tudi dunajski in zagrebški. Vojna v južni Afriki. Angleži se nahajajo v najpravilnejši defenzivi. Prvi dokaz, tla se nahajajo v defenzivi, je to, da se je bojno j>olje popolnoma prestavilo na Kaplandska tia, torej na angležko |>osest. i tiste sodbe rimskih sodišč, proti katerim se postavljajo največe pravvniške avtoritete; proganjanja v Zadru ; afrikanska divjastva v dež. zboru v Kopru ; grda žaljenja Hrva- Sicilijo itd.! Mi in naši okoličani nismo in nočemo biti nikaki »briganti«, ker nismo od tiste — rase! Kaj pa so oni, ki mečejo zakonite poslance iz mestne dvorane, in kaj so tudi oni, ki taka divjastva odobrujejo ? ! Mi pa smo in ostanemo pošteni Slovenci ! Drobne vesti. Tatvin i. Anton Fer-luga, zidar, stanujoči v Rocolu št. 653, ovadil je na inšpektorat pri sv. Jakobu, da so mu neznani uzmoviči odnesli neki predmet, vreden 4 K. Antonu Pontiniju, stanujočemu v ulici del Fontanone št. 7, so tudi nepoznani poštenjaki ukradli voziček z dvema kolesoma Stvar je prijavil policiji. Velik ogenj. Sinoči pred G. uro je gorela hiša v ulici delle Poste vechie št. 2. Poklicani gasilci so imeli dosti truda, predno tov na Reki, barbarstva v Trstu — ako ne zadošča vse to v dokaz, da so Italijani na- ! so pogasili ogenj. Na lice mesta je došlo več Kdor pa se bojuje na svojih lastnih tleh, ta valili na nas z borbo na življenje in smrt, j policijskih funkcijonarjev, in vidć, da inšpekto-se navadno le brani, ker napadati se mora potem pa res ne vemo, kaj je nasilje. Doli rat iz ulice Stazione ne more sam vzdržavati tuje dežele. Drugi dokaz, da so Angleži v P° uas> Kier ',0Ue znaš: v cerkvi, v šoli, v reda, dali so pomnožili redarje z nekega defenzivi, je ta, tla nam vse novejše vesti «kooomskem razvoju, v trgovini — ali kar drugega inspektorata. — Hiša je zava-pri poved ujejo, kako da so Buri napadli to j« najstrašnejega : tudi na sodišču! Mržnja rovan a. razžalj«'iije. V Trstu pa so gospoda »K <»no angležko kolono. Angleži seveda ve- Italijanov se ne zaustavlja ni pred koso smrti... Nezgodi. Včeraj popoludne ob 4. uri i z v e Č i n e s s m i igrali p o J i.? i j s t e j činoma precsjo, di so napati Burov junaško Mi smojim barbari.... a italijanski je 52-letni zidar Ivan Škabar, stanujoči v ul. — d- trli ho največi rekord v posu rov ljenju odbili, kar pa je ali izmišljeno, ali pa, če je pisatelj Martini je dokaz >val, da za uniče- Scoglio št. 445, padel z neke stavbe in se parlarnentariških obieai-ev. Dalje ni m o- tudi res, brezpomembno, ker taktika Burov vanje barbarov je vsako sredstvo dobro, a močno poškodoval. goče več iti; s tem činom so v mestnem je ta, tla utrujajo Angleže s pogostimi napadi, najliolja da sta top in alkohol. Z uničevanjem 38-letnemu Josipu Butu, stanujočemu v svetu tržaškem zatajili prvi princip parla- Namen Burov je demoralizirati angiežko voj- Slovanov menijo Italijani vršiti svojo civili- uljci Risorta št. 10, izpodrsnila je noga, da mentarn.-ga življenja, princip svobodnega iz- sko z neprestanim nadlegovanjem. Jako ne- »»torično misijo. Tu se torej nehuje za njih je padel ter se nekaj ranil. — Oba sta do- ražanja svojega menenja. Umeje se ob sebi, ' spametno bi bilo od Burov, ako bi sledili vsaki razgovor. da tako kričeče kršenje pravice svobodno iz- premaganemu sovražniku, ker bi na ta način Xaža danost je> da se proti takim sred voljenih zastopnikov naroda ne sme in ne ostane gotovo naleteli na veče angležke čete, ki bi bila pomoč na zdravniški postaji. Najdeno. Gospa Marija Batič, stanu- negrajano. Morda pa vendar! Figura kaže jih uničile. Karakteristično je posebno to, da vsaj. tla državni faktorji tudi tega čina zdivjane *e sedaj sliši, kako se Buri, dasi jih je v irredente ne bodo grajali. Op. uredništva »Edia.«). stvom branimo kakor moremo. Kdor ne spo- joča v ulici del Toro št. 7, je izročila na poštuje najsvetejih in najstrasnejih pojavov v licijo najden mošnjiček, v katerem je bilo: življenju človeškem : pojavov smrti in pravice, ena ura, nekoliko denarja in za 56 stot. vojni muogo manje nego Angležev, pojavljajo ^ na bojnem polju spoštoval tudi ra- znamk. Neki redar je našel zapestnici) in jo iz- Gorišk< »-(i r a ti i š č a n k i in istrski so razpu4čeni. Volitve se bodo vršile v me secin november in december. na vseh koncih krajih, medtem ko se člo- njenca; ta ne bi pomagal potapljajočemu Deželni zbori Tirolski, Dalmatinski,! ™ku dozdeva, kakor da bi velike augležke "e ! Čemu potem kavalizirati s takimi na- ročil na policiji. armade niti ne bilo v južni Afriki. _Danes sprotniki?! To nt bilo smešno in bedasto. Gospa Urša Cauariuti, stanujoča v ulici došle nam brzojavke poročajo, da se burski Zato se treba braniti. Zavedni narodi vedo, delle Beccherie, je našla včeraj žepno list-poveljnik Scheepers s precej mnogoštevilnimi *la dobra politika donaša narodu tudi do- nico, v kateri je bilo več loterijskih listkov, četami pomika proti jugu Transvaala. V brega kruha in da je materijalni napredek v Najdeno je izročila na policiji, i i* tej smeri korakajo tudi čete poveljnika tesni zvezi z napredkom politiškim. Bothe in Smutsa, katere s-? skušajo združiti Trst in Reka su dve važni točki v nase Scheepersom. Interesantno je zopet, kako rodu hrvatsko-sIovenBkem . . . Angleži pripovedujejo, da bi bili kmalu(!!| Ako se na teh težkih pozicijah občuti, Scheepersa ujeli. Pa veste, zakaj ga niso od kolike dobrote bi bilo zložno in spora- Volitve na Ogerskem. Do sinoči je bilo izvoljenih 254 liberalcev, 72 Košutovcev, 10 I gronovcev, 20 pristašev ljudske (klerikalna stranke, 11 divjakov, 5 Nemadjarov in 1 demokrat. K včerajšnjim značilnim momentom bi bilo še prišteti po volitvah dokazano Samomor. Kakor se bodo cenj. čitatelji še spominjali, smo pred tremi meseci poročali, da se je neka deklica, imenom Tomšič, vrgla doli z okna in se ubila. To se je zgodilo v ulici Scusa. Samomorilka je zapustila ako od tu mater samo. Uboga mati, doznavša, da se jej . .. , , , .. ^ ujeli ? Ker so bili Scheepersovi vojaki tako zumno delo sirom domovine, in brezpomembni socialno demokracijen* Uger- J „ . . ... . . . . r .i r ■ i- i - i ,*i i : ' J brezobrazni, da so streljali na Angleže in jih izhajajo klici po slogi in medsebojni sprav- je ljubljena in edina licerka usmrtila, pala je skem. S »c jalni demokratje niso nikjer dosegli znatnega vspeha. V 30 okrajih so postavili kandidate, a nikjer niso dobili nad 50 glasov. Nekateri voditelji te stranke so kandidirali v različnih okrajih, a so se morali zadovoljiti z 1 do 1:> glasov, kar dokazuje, da je organizacija soeijalno-demokratiene stranke na Ogerskem se v povojih. Dosedaj je liberalna stranka na zgubi za -»T mandatov, ljudska stranka na dobičku za 5, Kosu tova frakcija za Ugronova za 3, »divjaki« za 3, ne-madjarske narodnosti za iS in demokrati za 1 mandat. Vodja in ustanovitelj liberalne stranke, Koloman Tisza, izjavil je nekaterim svojim pristašem, tla, ker je propadel v svojem starem v<»lilnem okraju, ne reflektira več na no- zapodili!!! Je že vrag, da imajo ti šmentani Ijivosti: mora vsaki dobri rodoljub uvaže-burski vojake celo— puške! O da, ako ne bi vati te besede in namen, ki jih jediKtiral. bilo burskih pušk, bili bi Angleži že marsikoga ulovili!! Tržaške vesti. Vsako dete ve, da na periferijah ne bi ni z daleka toliko trpeli, akobinašicentrumi bili — drugačni!! Divjaško iztiranje slovenskih za- v nezavest in od tistega časa ni bila več ne zdrava, ne vesela. Od dne do dne je postajala bolj žalostna in tarnala je posvoji hčerki. Včeraj pa je storila konec svoji žalosti za vedno. Sosedom, kateri so jo tolažili, je pravila že prej vedno, da udarca, ki jo je zadel, ne preboli nikdar. In res — včeraj je stopnikov iz tržaške zbornice bi moralo n Današnje seje mestnejra sveta so se pr. pretresti vse Slovence.' In mesto da se napravila konec svojemu trpljenju, vrgši se udeležili vsi slovenski svetovalci, torej tudi koljejo med seboj, kdo bolje tolmači nauk 8 tretjega nadstropja. Obležala je mrtva na dr. Rvbrfr. Pred municipalno oalaco je bilo «v. Avguština, naj bi vsi ubrali proti istemu «estu. Poklicani zdravnik ni mogel druzega, nastavljenih kakih 20 uniformiranih redarjev cilju, ko gre za obetane k! Istotako je neg° konstatirati nastopivšo smrt. Truplo ne- z večimi policijskimi uradniki in nadzorniki na Hrvatskem ! V tem pogledu bi narodno «rečne žene so prepeljal, v mrtvašnico pr. sv. na čelu ter več detektivov. trpljenje tržaških in reških Hrvatov in Slo- JuBtu. Galerija in mestni svet sta bila popol- vencev — tako zaključuje reški »Novi liste Poneverjcnja pri avstrijsk. Lloydu. noma mirna. O predlogu glede plinarne je - moglo vršiti dobrotvorno misijo in biti Nedavno smo b.h priobčil, brzojavko iz Ca- ben mandat in se hoče popolnoma umakniti "javil svetovalec Dollenz v imenu sloven- kakor »mementoc nad ukupno našo narodno -grada, da je tamošnjega generalnega agenta iz političnega življenja. P deo Tisze je pa svetovalcev, da ne glasujejo za tak tro- politiko. Ali se je nadejati temu? Potem Lbvdovega^ zadela kap. Eozneje je došla vest, tudi res dogodek prvega reda. ki notri mld -k, dokler ne bo znan vspeh preiskave, ki I ne bi U>liko obžalovali, da nas tako pro- cla se je L „vdov kas, R,l,l usmrtil. Ta dva 6 1 . . ________ ___Li.____„an;a;n dogt»dka utegneta b.ti v tesni zvezi med se- truščem in med vsemi triu mfi židovskega jo je administracija sama zahtevala. Sveto- ganjajo. liberalizma kaže, da je stara, nasilna, vsemožna valeč Dollenz je omenil tudi tistih glasovitih Tako je! Prejeli smo: Kakor naši oko- liberalna stranka vendar-le v dekadenci. Ži- »spandimenti di gasc, na kar je ravnatelj ličanski bratje, tako željno pričakujemo tudi dovski listi že ve, zakaj britko jočejo na plinarne Benussi skočil po koncu, kakor da mi mestni Slovenci, da nam naši voditelji padcu Tisze. »Neue Kreie Presse« vzdiše ga je gaAko jemljemo v obzir dol- svojo demisijo, kar je zopet povzročilo silno gotrajno spanje, v katero ho inadjarstce vlade razburjenje. Toliko v naglici, zazibale nemaljarske narode, spanje, ki se Trst ill Reka. Reški »Novi list« slika Izgubljeno. Na cesti od sv. Ane do Zavelj je zgubil nekdo dve beležnici. Kdor Oni, ki lahko, naj stori svojo dolžnost je našeI> blagovoli naj ja prinesti v kon-da ga ne bo glava bolela ! ! sumno društvo pri Sv. Ani, ali pa v nase Ako se že vidimo izven zakona glede uredništvo. ti je zdelo kakor smrt, potem je fikt, da so, paralelo med Reko in Trstom. Na Reki so j šol in domovinske pravice — potem pa naj Dražbe premfčllin. V poned., dne t. ne samo postavili kandidate, ampak tudi razmere uprav grozne za Hrvate. A v isti se ne čudi nikdo, ako se bomo smatrali izven oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo valed zmagali z nekaterimi kandidati — jako ra- čas, ko se na Reki bije huda a čudna borba, dosten znak, katerega pozdravljamo mi od ki kaže decenije hrvatskih pogreškov — so srca, njih pa bo vzpodbujal na odločno na- pa v Trstu iztirali iz zbornice slovenskega daljnje delo!« narodnega zastopnika. Cesar se se ni zgodilo Zavod «V. Jeronima. Vsi italijanski v Kopru, zgodilo se je v Trstu, vladni in opozicijonalni listi se bavijo na ob- Italijanom je rdečel obraz, ko so morali širno z dogovorom med laško in av=?tro-oger- poslušati besede Rvba'reve. Lani so istega sko v 1? d o glede zadeve sv. Jeronima. Opo- Rvha'ra označili polubarbarom, a letos jim ta zicijonalni listi trdijo, da je v tej stvari barbar daje lekcije o civilizaciji ! Tega niso Italija podlegla Avstriji, vladni listi pa trde mogli prenesti, zato so Rvbtffa pahnili iz obratno, tla je italijanska diplomacija zma- dvorane. gala, ker je dosegla, da avstrijska vlada noče Odnosaji v Trst« in na Reki so si jed- pr i poznati papeževe bule. Opozicijonalni listi naki. Italijanska irredenta v Trstu, ki se vidijo j>oraz laske vlade posebno v tem, d a priznaje za tako, dobiva največo podporo od je ista oficijelno p r i pozna U pro-! zistema, a v zahvalo se bori proti Avstriji ! tektorat avstrijske vlade nad za- Z vstrajnostjo, ki bi bila vredna bolje stvari, vodom sv. Jeronima. Nekateri listi trde, da podpira avstrijska vlada z vsemi silami ita- je rektor Pazmau odpotoval. Sinočni večerni lijanstvo v Primorju, ker je Dunaj u v er- zakona tudi glede vsega druzega. Več mestnih ti e 1 a v c e v. oaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Sanita št. Kje SO »briganti« ? Pišejo nam: Pred v Barkovljalu voz in konj; v ulici Sambi št. par dnevi sem bil pri Chiozzi, ko so ravno 8, tirjatve; v ulici Medla št. 30, konji in tam mimo korakali naši okoličanski mlade- kočija; v ulici S. Nicolo štev. 1. B, hišna niči, odhajajoči na oddajanje krvnega davka oprava; v ulici S. Giacomo in Monte, biljard; v ulici Sanit:\, tiskarniški stroji. Vremenski vestni k. Včeraj: topiorrer cesarju in državi. Pred oboki pa je šel mimo neki magi-stratni uradnik — torej sin prestare kulture — ki je, vidć, da naša vrla mladina poje lepe slovenske pesmi in to pod navadnim glasom — zaklical: > Briganti« !!! Brigante vas torej imenuje oni, kateremu vi okoličani znašate krvave žulje, da redite sinove raznih kalabrežev, med katerimi pa utegne res biti kakov — brigant, kakor pričajo o tem razni sodni akti ! Brigante pojte iskat tja v Kalabrijo, v ob 7. uri zjutraj 18°.8. ob 2. uri popoludne 24°. C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7G4.2. — Danes plima ob 6.3 predp. in ob 4.IG pop.; oseka ob 10.56 pred{xiludne in ob 11.35 popoludne. • Jutri vsi v Skedenj ! Vrli Škedenjski korenjaki v narodnem orkestru, kateregn je — kakor znano — ustanovil prerano umrli »L#ovro«, prirede jutri velik ples. Znano je, da so se škedenjski tamburaši in orkester vsi k dar radi odzvali vsakemu povabilu, ke-dar je bilo treba sodelovati na kaki zabavi v dobrodelne namene. Nadejamo se torej, da nas prijatelji plesa prav gotovo j>očastijo se svojim mnogoštevilnim obiskom. Kdor pride, mu gotovo ne l»ode žal. Pričetek plesa ob ft1/« uri zvečer. Vstopnina za moške 1 K, za ženske 40 nvč. Torej, kdor zdrave noge ima, Ta v Skedenj na ples naj se poda! Š k e d e n j e. Zahvala. Odbor »Čitalnice pri sv. Jakobu v Trstu« se tem |»otom zahvaljuje p. n. gosjsuii za udeležbo na otvoritvi čitalnice, kakor tudi na veselici na vrtu slovenske šole, kjer je bilo naše častilo naobražeostvo v tolikem številu zastopano, kakor še noben-krat. I»totako se zahvaljuje slavnemu »Slovanskemu pevskemu društvu«, pevskemu zboru »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« in dičnemu »Tržaškemu Sokolu«, ki so se odzvali našemu pozivu, oziroma prošnji, ter prihiteli nam na pomoč. Skromen je naš začetek, a vstrajno, neumorni in požrtvovalno Ih> naša nadaljno delovanje za probujo in pro-cvit našejra naroda. V to pomozi nam Bog in naši in našega na roda resnični prijatelji ! K ženski podružnici družbe sv. Cirila in .Metodija so pristopile sledeče nove udi-nije : Evtemija Pertot (pri Rumeni hiši) kakor ustanovni«* z :£<) K. ga. Marija Martelanc iz Barkolj kakor letnica s lO K. ga. Marija Lenček kakor letnica s 4 K. g^a. Marija Žitnik, tra. Skuk Ines, gca. Skuk Matilde, gca. Irma Pirjevec, ga. Lma (1ampa, ga. Krt Vekoslava, opoludne v dvorani »Slovanske Čitalnice«, ulica San Francesco, vršilo o t v o r j e n j e novega tečaja trgovske šole. — Kdor želi udeleževati se f>ouka, naj se jutri tam oglasi. Pouk je brezplačen. med slovensko in italijansko stranko v Istri, obstaje slej ko prej. V tem pogledu ne poznamo in ne smemo poznati nikake popustljivosti in se moramo držati načela: kdor ni res in |>opolnoma naš, ta je proti nam. To naj izvoli gospod župan v Dekanih na znanje vzeti, da se ne bo čudil, ako mu bomo tudi odslej vedno za petami. Sedaj pa vzemimo drugo eventuvalnost: da je res vsa krivda na strani župana in da imajo njegovi nasprotniki prav. Potem pa le poslednjim ne moremo prihraniti očitanja, da je njihova taktika nekam čudna in da njihovo postopanje ni baš primerno v zadostno obrambo interesov občine. Vzcnimo le n. pr. dopis, ki pripoveduje, kako nasilno je župan zaključil sejo od 29. m. m. Ker se je imelo razpravljati o njem, je jednostavno vzel knjige rega morajo torej po dobri tretjini vzdrževati Slovenci se svojim denarjem. — Za družbo sv. Cirila in Metodija so darovali -nariborski maturantje ob priliki veselice v »Narodnem domu« 40 kron. — Judežev denar. »Sudmark« je razdelila zadnji čas zopet več denarja med ljudi, ki so prodali fca to svojo slovensko narodnost. Neki učitelj je prejel 100 kron, neki kmet posojila 800 kron, neki učenec na vinarski seli 100 K, neki obrtnik 400 kr0n neki trgovec posojila 300 kron. Navedeni so vsi iz Spodnještajarske. Vesti iz Koroške. V Št. Jakobu v R o ž u so imeli dne Kongres pomolosrov. DUNAJ o. (B) Včeraj so otvorili tu kongres avstrijskih pomologov. Vojna v južni Afriki. LONDON 5. (B.) Retiterjeva pisarna javlja iz Middelburga v Transvaalu dne 2. t. m. : 200 Burov je napadlo od Middelburga 6 ur oddaljeno misijonsko stacijo Bottabella. K štaciji spadajoči urojenci so branili isto, dokler ni prispelo vojaštvo iz Middelburga. na kar so se Buri umaknili. 4 urojenci so bili ubiti. PIETERMARITZBURG 4. (B) V neki bitki s 150 Buri v bližini Helpmakaara je bilo več natalskih dobrovoljcev ranjenih. \ M. U. Dr. Ant. Zahorsky l » i i i i i i priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne* rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje ulica Carintia štv. 8. od 9-11 iu od 2-4. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak iZTuTJ* pod pazduho in zbežal. Gg. svetovalci in od- , t- ra- 1€|> narodni praznik: blagoslovili so borniki so sicer bržkone stiskali pesti in svoj »Narodni dom« in ob enem sti imeli po- spuščali Kako kletvico radi takega žaljivega sojiluica in podružnica družbe sv. C. in M. in prezirljivega postopanja, ali uklonili SO svoj občni zbor. se vendar pred dovršenim činom g. župana, j V znamenju — blata! Taki so in Mi jih pa vprašamo: zakaj niso nadalje- povsod jednaki, tisti nositelj« nemške in laške vali oficijelne seje ? ! Mari brez župana ne hiper kulture. Tako grozno kulturni so, da more biti seje. Narobe bi sodili mi! Mi bi jemljejo v roko tudi — blato, če so se že menili namreč, da v slučajih, ko gre za o ebo naveličali psovka in kamenj. O takem gr- županovo, ne bi on niti smel vodici raz- dem slučaju čitamo v zadnjem »Miru« v do- i prave !! plan iz Št. Jakoba v Rožu : Torej gospo la : ali pobotajte se, ali pa »Res olikani (???) družba so naši Nem- i izvojujte to borbo z vso energijo in v naj- čurji ! — Drugod kažejo Nemčurji svojo oliko i x iir t. i u- i» „ l/omnnlom ,r» n u„i. • _ - „ • Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh krajšem času! Kajt. to ne gre, da bi za Bog s kamenjem in s kolmi, pn nas sojo pri 8ogoy ^ V8ak 3tan 0Bd najbo 5 e gft iađellca. V ve koliko časa trpela korist toli velike ob- zadnjem zborovanju podružnice sv. Cirila in zalogi ima: podobe na platno in ipe, ogledala, žime čine radi teh razmršenih razmer!! In pleme- Metoda pokazali s - k r a v j a k o m, s k a- j za PatpQ' razDe "pecarije itd. Da tndi na obrok. niti v Kopru naj ne misli nikar, da na njem t e r i m s o p o m a z a l i n a p i s in s t e n o Ce8 ^^ vojagki fa uradnisfci ne sloni nikaka odgovornost in da se je že n a p o s o j i 1 n i č n i h i š i ! Kako že ime- kroJač Poveraj. trgovec v Gorici, na „pral ves, če je primer-« upoatev.1 želje - nujen.o „oo žival, ki s svojim rilcem „ajrajie VH I™tittgMp«li Sojo febomo ^lo^k- glasovitega dra. Bennatija ! rije v blato in gnoju! Sicer pa le tako na-; ^Tjjjr nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake X Družbi sv. Cirila i„ Meto- prej, ker je „jholjta agitacija za nas Slo- ~ t po^raodi.~ ^ ~ dija za Istro. Pokojni Ivanič gradski žu- vence! Tembolj ko bodete svinjardi tembolj __ pa u Gjuro Kundek je ostavil velike glav- se bodo od vas s studom obračali vsi oni, niče v dobrodelne svrhe. Med obdarovani mi katere je še sram take s... družbe!« ■ mi mmiiiii^ je tudi družita sv. Cirila in Metodija za Istro Razne vesti. Mlad uradnik in sicer z lepim zneskom 0000 kron. Casti-temu pokojniku bodi spomin blagoslovljen in zemlja lahka ! X Iz Ajdovščine nam pišejo; V tukajšnjem društvu za podporo rokodelcev, ki ima dobra spričevala in ki pozna deželne jezike vdobi takoj službo pri liložba grozdja in pletenin v Smederovu tvrdki Selmvitz & C.o v ul. Ghega 1U. blizu Belegagrada. O tej izložbi, o kateri smo - Vasti iz ostale Primorske. X V občini dekanski |»ostajajo razmere neznosne. Tu se mora nekaj zgoditi, ker ob takih razmerah mora trpeti občinska uprava, to je : javni blagor v občini! Mi se nočemo spuščati v preiskovanja, na kateri strani ali osebi je v re*n ci krivda gledč jk>-samičnin konkretnih slučajev dogodivših se, notoričnih in od obeh strani tudi pripoznanih neree in je pojasnjeval vse točke v interj»elaeiji naših poslancev. V jednem pogledu, in za nas ba< nnjvažnejem, pa nas pušča preveč v temi. Trditve o njegovih zvezah in intimnih o d n o-š a j i h z najhujim sovražnikom naroda slovensko-hrvatskega, z možem, ki je nekoč v javni seji deželnega zbora vskliknil, da Istra pripada Italiji — te trditve g o s p o <1 župan ni opovrire! ve Ijavno ! ! Na to stran imamo od gospoda župana protivne sirani direktnih in pozitivnih zatožeb: od strani županove smo pa dobili pred časom le neko megleno pojasnjevanje, ki pa je bito z lica v lice, to je : s polnim |>od-pisom in s konkretnimi podatki označeno kakor ne odgovarjajoče resnici. Na to stran se torej gospod župan ni opravičil. <'e upošteva torej našo konsekvenco v zastopanju narodnega stališča, nam ne sme šteti v zlo, ako mu govorimo naravnost, da naš sum glede na njegfovo na rod no-politično kvaliteto, to je: na njegovo stališče v boju že včeraj sporočili, da se otvori jutri dne 6. ItK katero je do sedanjih novih časov prav lepo m. v Smederovu in bo odprta do 13. t. Jg 1117 a notri 7 A n DTTP A V p fl P TP T JC vspevalo, in katero ima obhajati v tem letu dobili smo danes še sledeči dopis: Sme- Jg MlZ. AKiifi. A A AUKUtlA 1 llUKlUl jj dvajsetletnico svojega obstanka, v tem dru- derevei so na glasu radi svojih izbornih vi- J* z omeien,m jamstvom ^ št v u je nastalo strankarstvo in iz strankarstva nogradov, katere so vzgojili na podlagi ame- Jg naznanja slovenskemu občinstvu, da jg prepir. Pravi vzrok temu je večinoma načel- riške trte. potem, ko jim je trtna uš uničila Jg je prevzela jg nik podpornega društva sam. On skuša sicer Vf*e njih prejšnja vinograde. Posebno visoko jg vrnun nlniT ^alflO ll|]fljQf f[] H in želi zadovoljiti vsem, kajti njegova človeko- se ceni njih namizno grozdje, katerega obilo Jg Pl »U "lUl. ZilUU&U pillulfll jg ljubno3t je prava, je resnična in seza _ pokupujejo trgovci iz Avstro Ogerske in jg iz odlikovanih in svetovnoznanih to- |g predaleč. Če se oziramo nazaj, vidimo, da po Nemčije. Vsakdo, komur je mogoče in kogar jg varn V Solkanu in Gorici jg tej d-brotljivosti naša blagajna peša in pro- zanima vinogradništvo moral bi uporabiti to jg jafltOHa Čeminoi-SL f pada in slednjič pride čas, da bo temna tako, »godno priliko ter ogledati si to zanimivo |g MIIIUII«! \j !) J" jg da niti, kdor bo v resnici potreben, ne bo izložbo. Na istej se lahko u veri, kako lepe jg Katera se nahaja jg mogel dobiti podpore. Kdo bo temu kriv? vspehe so dosegli pridni smederovski vino- |g v Tratu, Via Piazza vecchia Jg Nihče drugi uego načelniatvo! in par tistih gradniki v razmerno kratkem času, odkar jim jg (Rosario) št. 1. JJ kričečih podrepnikov, katerim ni do druzega, je trtna uš opustošila njih prejšnje vinograde. |g (na des»i ^ranl eerkve sv. Petra*. Jg nego da se na čelu društva prav ponosno Na izložbi bo na posebnem oddelku izloženo jg Konkarenoa nemogoča, ker Je blag^o Jg držijo in žele biti spoštovani od druži h ro- grozdje iz vinogradov kralja Aleksandra; tu jg i* prve roke. jg kodelcev - kar pa niso. bodo obiskovalci mogli videti vse vrsti gro-Zavedni udje torej ! zdJa» ki 8e prideluje v Evropi. Na izložbi Poiščite si odločnega neodvisnega načel- mogl" 8e l>o tudi kupovati grozdje na debelo in na drobno. 111111 RpHPr^PII Plodna žena. V češkem mestu Nimea JUIIJ IIUUUI OUII rodila je neka 43 letna žena svojo dvajseto i2jelovateij zdravniških pasov in ortopedičnih dete. 2ena je poročena drugikrat. Od vseh aparatov dvajsetih otrok je *e šest živih; najstarejšemu sinu je 22 let. Mati izgleda dobro, sveže in razmerno mlado. nika! Saj so vam razmere dobro znane že od tvorniške bolniške blagajne itd. Glas rokodelcev. Vesti iz Kranjske. * Osuševanje ljubljanskega barja. Včeraj se je v pisarni deželnega referenta, g. Povšeta, zbrala komisija za osuševanje barja. Ta komisij* ima pregledati načrte in obhoditi barje. »Slovenec* vidi v dejstvu, da se je komisija sešla, zadnji akt, ki omogoči, da se vendar enkrat reši to pereče vprašanje. Brzojavna poročila. Trst. — Via del Torrentc št. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola Chiozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični upirati i modrci, umetne roke in noge, berglje, erna- ! nični pasovi, elastični pasovi in nogovice Posvetovanja škofovskega odbora. ! 8U8PenZOri' elektroLerapevtični «P-»tif aparati DUNAJ 5. (B.) »Vaterland« javljaza »metno d:h*n>e ter I""e(lmetl U>1»lke Običajne jesenske konference škofovskega ko - , mitčja prično dne 6. novembra. Skupno s [ konferencami bo takrat dne 12. novembra predmetov z. kirurgična zdravljenja, angležki tudi splošna škofovska konferenca. predmeti od gumija in nepremočljivih snovij. 1 ;____ Volitve na Ogerskem. BUDIMPEŠTA 5. (B.) Vspeh volitev — »Lastni dom* v Celju. Stavba do 4. t. m. je sledeči: 256 liberalcev, 74 Jfe Alnirnniidon T n ir i Mill7i ® delavskih hiš »Lastnega doma« lepo napre- j Košutovcev, 9 pristašev .Ugrona, 20 členov \ ^ j^J g ][ § J JJ [J g [ jj U V 1 M 111 Z 1 Vesti iz Štajerske. d uje. Tri hiše so že pod streho, četrta pa | ljudske stranke, 11 divjakov, 5 druzih na- jfg pride prihodnji teden. Peto so že začeli zidati rodnostij iu 1 demokrat. Potrebnih je 21 in pride istotuko še to leto pod streho. — Na gimnaziju v P t u j i je baje ravnateljstvo prepovedalo slovenskim dijakom ! govoriti slovenski med seboj. Velja-li ta pre-| poved le za šolsko post »pje, ali pa je morda raztegnena celo na medsebojno občevanje izven šole? »Domovina« je cel<5 hvaležna ravnateljstvu na tej prepovedi, ker da bo le podžigalno vplivali na narodno zavest slovenskih dijakov. Utegne biti res, ali vendar moremo občutiti kakor udarec v lice, da nam na naših tleh prepovedujejo slovenski govoriti in to se na zavodu, ki je deželni, kate- ožjth volitev. Dogodki v Turčiji. CARIGRAD 4. (B.) »Agence de Co-stantinople« javlja: Vsled vesti, da ste se plemena Badi Kiaui in Kerau v Kabu zbrali z agresivnimi nameni, so oblasti vilajeta Bitlis ukrenile potrebne odredbe, vsled katerih se je v rečenih krajih vzpostavil mir, ne da bi bilo prišlo do resnih dogodkov. Isti list je nadalje pooblaščen v izjavo, da so po(>olnoma neosnovane vesti, ki se zopet širijo po listih o namišljenih upornostih v turški vojski. iS iS & & iS iS Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst. —#g TRST*«- TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea § 6» & i i & & 9» 3) ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM- Velik izbor tapecarij, rrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTKOViU CEHU ZASTONJ i» FRANKO Predmeti postav«o se na parobrod ali železnico franko. 1 § PODJETJE ZIMOLO - TRST Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: Corso 41 Zalnea: ul. iMituto 1"» Telefon 5t- 141 | Telofon št. 145 Sprejemajo se poprebi v veliki gaji in I.. II.. III. IV. razreda ; prevr zi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogret»e v popolno črni, v zlato- črni, srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših : krst iz trdega le*a s kovinskimi okraski z vloženo cinasto kruto ali brez nje; ledenih krst; belo in «"rno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i VIKTORIJA" moderci Pozor! jSS&g ; I = 1 . % i , v, \\\ : • M 1 ..... ki za gospe in gospice po ."KI. ;o n ve.. 1 irld.. 1-30, 1 ~t(K l so. fc-20. in 4-20. ! Velik izbor vseli preflniBtov za jesen io zimo in eieer: sukneno in volneno blago, flanela, piket, barhend. maje od volne in l»ombaža. odeje s pod-vleko ali volne. Vsakovrstni svilnati predmeti za oblete in kinčanje, velik izl>or trakov, ovratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile, niti in kože ter dežnikov. Velik izbor perila dobiva se v manufakturne] zaloji JAKOBA KLEMENCA v Trstu. — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu. Na zahtevanje dopošljejo se uzorci z dotienimi cenami pošt. prosto. Podpisana priporoča svojo novo 11 s t a n o vije n o postavno koncesijoni-rano posredovalnico za službe. Posredovalnica se nahaja na Lip-skeni tr^u (Piazza L i psi a) st. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh vrst. Priporoča se udana Josipinn Jančie. V pisarni dr. Gregorina in dr. Slavika se vsprejme p sarja - vežbenika. Tržaška posojilnica in hranilnica J ieiis:ro?aia lisma: oiciem porosnom. ulica S. Francesco št. 2, I. n. Telefon i*52. Hranilne alore se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° t Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom xn sicer na uknjižbo po 51,*., na menjico po na zastave po 51,11,. I radne are m> : od 9—12 dopoludne in oć 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. THE MUTUAL zavarovalna družba za življenje v New-York~u. Ustanovljena 1842. Čisto vzajemna. Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901. 1.607,625.487.39 kron. Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900- 42,873.900 kron. Cela pokrltna svota za vse v Avstriji zaključene zavarovanja je vložena pri e. kr. iiiinfstcrijaliiciiiii plačilu emu uradu na Dunaju. Glavno ravnateljstvo za Avstrijo na Dunaju L, Lobkowitzplatz štev. i. Častim si naznajati slav. občinstvu, da je mojai prodaj al niča vedno preskrbjena manifakturnim blagom vsake vrste in po cenah, da se ne bojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me bo slavno občinstvo po-češčalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobauschek, trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu. v Se govori Slovenski ! —v Svoj k svojim! M. AITE trgovina liianiiaktunie^a blaga Trst — Via Nuova — Trst. vogal Via S. Lazzaro št. 8. priporča cenjenim klijentom svojo bogato zalogo vsakovrstnega manifakturnega blaga za jesen in zimo in sicer: sukno za inoške in ženske obleke, flanelo, barvan in bel harhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali volne iul. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo točnostjo in natančnostjo Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake. jemale Cene brez konkurence Nadeja je se tudi v prihodnje podpore cenj od-alcev in si. občinstva, beležim se najuljudneje. M. A i te. ^OOOOOOOOOOOOOOfK Trpv.-oMi rastroma zaflmsa z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška nI. št. 1., I. nadstr. ten Os. kr. pri v. tvornica strojev, brizgalnic, čelad, eevij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke R. A. SMEKAL-A Czecb pri Prostjevi (Moravsko.) podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim Postno branilnični račun 816.004. društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrziini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati ; izučba lahka in brez maši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori ..Vermorel" po 16 krou. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — "'godni plačilni pogoji — Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto po n°/o> na~ vadne po 472°/o vloge na Conto - eorrent po 3.60°/o. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/o- Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. S4l?.306. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in 0d 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne. Svoj k svojim! Zaloga obuvala v ulici Riborgo štev. 2. Pozor okoličani in tukajšnji Hlo-venci ! V mojej zalogi vdobite na izbor najcenejše in okusno izdelano obuvalo. Sprejemam tudi naročbe po meri. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Lovrenc Vodopivec. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr« v lastni hiši. Podpisani javljam slavnemu občinstvu, da sem prevzel v svojo režijo kavarno z restavracijo v Skednju št. 514. Postregel bodem z izvrstno kuhinjo, Dreher-jevo pivo, istrskim vinom in pristnim teranom; v kavarni držal bom najboljše pristne pijače ter slovenske, nemške in italijanske časnike. Za obilen obisk se priporoča Rudolf plem. Manzano. Trgovina z {zgotovljenim! oblekami. €«»lot*i>li Ponte ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na. menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o7s°/o Urad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje bran. vlog leta 1900. Krou 1,263.663 PoStup-liraĐ. račnn šiv. 831316. Velika zaloga krom Mi Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v to stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Cene stalne brez pogajanja.