Poštnina pfa£anavgatovlni
MartUor, panedei)ek febrtiarfa 1953 .stcv. 29 teto m onvo
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprava: Maribor, Ooaposka id. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 2465 Izhaja razan nedeljo In praznikov vaak dan ob 16. url / Velja meaečno prejeman a upravi ali po poSU 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tud) oglasni oddelek ,Jutra« v Ljubljani # Poitnl čekovni račun SL 11.400
ft
JUTRA
Hirtenberška afera in razorožitev
BREZPLODNOST VSEGA RAZOROŽITVENEGA DELA.
razkritjem niso pridružila še nova. Ta so
Znana hirtenberška afera, kateri svetovna javnost sprva ni pripisovala posebno velikega pomena in jo je zlasti avstrijska vlada hotela kolikor mogoče zamešati, zavzema v zadnjem času vedno večji obseg in postaja važno evropsko naČeliio vprašanje. Ta afera je prav za Prav le sprožila plaz, ki je odkril cel sistem tajnega in nezakonitega oboroževanja Madžarske in nekaterih dru-t>ih držav s strani Italije in s pomočjo »nedolžne« Avstrije. Novejša razkritja so namreč ugotovila, da transport orožja v Hirtenberg meseca decembra lanskega teta ni bil prvi in tudi ne le slučajnosten. Bil je le e:n akt v sistemu oboroževanja držav, ki jim mirovne pogodbe prepovedujejo vzdrževanje rednih vojsk in oboroževanja. Prav v avstrijskem parlamentu je bilo te dni znova povedano, da te resnično ozadje resno in docela družno, kakor bi ga hoteli naslikati na Dunaju, v Budimpešti in v Rimu.
<\Ta svoje demarše v tej zadevi so do-^'li poslaniki vlad male antante, Francije *u Anglije v prestolnicah Avstrije, Mazurske in zlasti Italije naravnost sme-Šne odgovore. Avstrijska vlada je izjavila, da gre tu le za čisto navadno trgovsko naročilo, katero so dobile avstrijske tovarne iz Italije. V Budimpešti so dejali, da o kakšnih transportih orožja sploh ničesar ne vejo, v Rimu pa, da se Vse skupaj njih prav nič ne tiče in nima toa aiera z Italijo kot tako nobenega °Pravka. Vsi so torej izjavili, da so pra-'c pravdate ovčice, in čisto pravilno je toto označil P e r t i n a x te odgovore v »R c h o de Pariš« kot smešne! Kljub tomu pa se je skušala zadeva vendarle Uiirno likvidirati. Stavljen je bil predlog, naj bi se v Hirtenberg poslano orožje bodisi vrnilo pošiljatelju v Italijo, bodisif uni-dilo. S tem bi izostala razprava in preiskava Društva narodov, kateri posebno Angleži niso bili kdo ve kako naklonjeni.
Verjetno je, da bi se bile morale s tako Solucijo hočeš nočeš zadovoljiti tudi vlade držav male antante. Zaradi »ljubega miru« v Društvu narodov, »mirnega« nadaljevanja razorožitvene konference in drugih mednarodnih akcij, bi izostali vsi • Nadaljnji koraki in ukrepi, da se prvim
pa tako velika in tako dalekosežna, da je vsako »zatušanje« že nemogoče ^in je celo Anglija sama za to, da pride Hirtenberg pred forum ženevske institucije.
Kakšen bo potek preiskave in razprave, ne moremo vnaprej vedeti, gotovo pa je eno, da bo, če se bo izvedla dovolj energično, skrbno in nepristransko, ugotovila žalostno dejstvo: da se je poražena srednja Evropa prav v času ženevskih raz-orožitvenih razprav mrzlično oboroževa-la s tajno potuho velesile, ki sedi v svetu Društva narodov in v vrhovnem odboru razorožitvene konference! Po mirovni pogodbi razorožena Madžarska je prejela iz Italije puške, strojne puške, topove, tanke, letala itd., ustanovila v Suboti-š č u vojaško pilotsko šolo z italijanskimi častniki kot inštruktorji ter organizirala vojaške čete na vseli obmejnih področjih, zlasti napram naši državi in Češkoslovaški. Obenem se je pa izdelal tudi defenzivni in ofenzivni načrt!
Tako postaja hirtenberška afera vedno bolj centralna os enega najvažnejših problemov sedanjosti: varnosti in razorožitve. Da bi po vsem tem mogel še kdo upati v uspeh razorožitvene konference, postaja naravnost smešno in naivno. Če se ne izpolnjujejo niti sedanje odredbe moč n i h mirovnih pogodb, kako naj bi se p a-pirnate razorožitvenega pakta? Lepa bi bila taka razorožitev, katere bi se držali samo nekateri, drugi pa bi se t a j-n o oboroževali še dalje z očitim namenom napada ob prvi ugodni priložnosti. Če je bila že sedaj nemogoča kontrola v štirih državah, ki so razen Nemčije razmeroma majhne, kako bi bila mogoča v vseh državah Evrope in sploh sveta? Taka »razorožitev« bi bila največji zlo-č i n, ki se je kdajkoli storil in katastrofal ne posledice ne bi izostale. Zato moremo že sedaj ugotoviti, da je vse prizadevanje za razorožitev e mlatenje prazne sla-tpe, iz katere ne bo nikoli klenega zrna. Potrebno je. da se javnosti to enkrat od krito pove, da se ne bo še nadalje zava jala v zmote lepih fraz in praznih obetov. Razorožitev je sedaj nemogoča in š k o d a je vsake besede in vsakega dinarja, ki se žrtvuje za to prazno stvar:
Manifestacija za vsedržavno politiko
OKROŽNA KONFERENCA JRKD V MARIBORU. DVA SIJAJNA SHODA V PTUJU IN ORMOŽU. TRIUMFALNA POT MINISTRA DR. KRAMERJA.
MARIBOR, 6. febeuarja. V soboto popoldne je bila v Mariboru okrožna kon-erenca JRKD za mariborsko in celjsko okrožje ob skoraj polnoštevilni udeležbi delegatov iz vseh okrajev. Konferenci je prisostvoval tudi minister g. dr. Albert ( r a m e r, ki je podal izčrpno poročilo o političnem položaju in o vseh aktualnih državnih vprašanjih. Sprejeti so bili važni sklepi o nadaljnem delu za politično in gospodarsko konsolidacijo notranjih razmer.
V nedeljo zjutraj se je minister g. dr. Kramer odpeljal v Ptuj, kjer je imel na sijajno obiskanem shodu velik govor, v katerem je jasno osvetil razdiralno delo raznih skrahiranih politikov in zaslep-
Francoski komentarji o Hirtenberciu
MADŽARI ORGANIZIRAJO JUGOSLO VANSKE EMIGRANTE, DA BI IZZVALI
PRI NAS NEMIRE.
Odločna Hitlerjeva borba z levico
Slepljenje kancelarjevega govora. — zasilne odredbe
PROTI SVOBODI TISKA. — NOVI SPOPADI.
BERLIN, 6. februarja. Danes so bili bo vsej Nemčiji nalepljeni lepaki s Hitlerjevim govorom ob nastopu me-®ta državnega kancelarja.
BERLIN, 6. februarja. Hitlerjeva v!ada od ure do ure bolj otežuje voljno borbo levičarskim strankam. Prepovedi izhajanja levičarskih listov vedno pogostejše in danes je bilo s Posebno izjemno odredbo marksističnemu tisku onemogočeno vsako napadanje in zmanjševanje avtoritete no-Je vlade. Zdi se, da se je državna vlada trdno odločila nadaljevati svojo bot, ne oziraje se na proteste državne
Pretep med Italijani v Parizu
PARIZ, 6. februarja. V soboto je na-plo pred italijanskim konzulatom v ttorizu prerivanje med italijanskimi brez Poselnimi delavci, ki žive v Parizu, in ^bjem italijanskega konzulata. Med |®ni> ko je osebje konzulata delila brezdelnim delavcem živila, so pričeli de-avci protestirati in so zahtevali podpo-.0 v denarju in ne da se jim deli kruh Kakor beračem Med delavci in osebjem
zveze tiska in ostalih tiskovnih čini teijev.
CHEMNITZ, 6. februarja. Sinoči so nastali ostri spopadi med narodnim socijalisti in pristaši »Reichsbanner-ja«, pri čemer je bil neki socialni demokrat ubit, več oseb pa Je bilo nevarno ranjenih.
HAGEN, 6. februarja. Politična po ličila je odkrila tukaj neko tajno komunistično tiskarno in zaplenila ogromno množino letakov, katerih vsebina ie naperjena proti Hitlerjevemu režimu. V zvezi s tem razkritjem Se bilo aretiranih več oseb.
konzulata se je nato razvil pretep, ker se je delavcem onemogočil dostop b konzulu, pri katerem so se hoteli pritožiti. Francoska policija Je odvedla več delavcev na policijski komisariat, kjer so jim pregledali dokumente. Takoj nato so bili delavci Izpuščeni, ker se i® ugotovilo, da niso namenoma razbili šip ua poslopju konzulata, temveč se ie tr zgodilo med splošnim pretepom.
ljevalcev ljudstva, kar so vsi navzoči soglasno obsodili z največjim ogorčenjem. Po govoru poslanca g. Lovra Peto* varja je bila sprejeta resolucija, ki se izreka za edinstveno Jugoslavijo in najodločnejše obsoja punktacije dr. Korošca.
Nato so se gostje odpeljali na zborovanje v Ormož, kjer se ie zbralo popoldne lepo število pristašev nove vsedržavne stranke, ki so jim govorili gg. poslanec P e t o v a r, senator dr. P 1 o j, minister dr. K r a m e r in poslanec dr. Pivko Povsod so zborovalci obsodil? razdiralno delo in se izrekli za vsedržavno politiko.
PARIZ, 6. februarja. Razkritja socialističnih prvakov na Dunaju, Bauerja in Deutscha, ki so v zvezi s hirtenberško afero, so izzvala živahne komentare v vsem francoskem tisku. Pariški listi na-glašajo, da je bil avstrijski zvezni kan-celar osumljen na Savni seji od obeh omenjenih govornikov, da je dal tujim predstavnikom netočna pojasnila o tej aferi. »Journal des Debats« energično zahteva, da se v interesu miru stvar podrobno preišče in ugotovi prava krivda. V socialističnem glavnem organu »Po-pulaire« ostro kritizira poslanec Rosen-feld stališče avstrijske vlade in ironizira italijanske trditve, da je vsa ta hirten-
berška afera samo »jugoslovanska provokacija«. Rosenfeld posebno podčrtava dejstvo, da se po dosedanjih razkritjih Bauerja in Deutscha jasno vidi načrt Gdmbosa in Mussolinija, da se to orožje z Madžarskega skrivaj spravi v Jugoslavijo in se tam z njim izzovejo neredi. Rosenfeld pravi dalje, da se je berlinskemu madžarskemu poslaniku Kanyiju, posrečilo ustanoviti posebno organizacijo jugoslovanskih amigrantov, ki so pristali na to, da postanejo sedaj navadno orožje in navadni agenti italijansko-madžar-ske politike. Rosenfeld zahteva tudi strogo preiskavo, ki naj razčisti zadevo do konca.
Tifulescu govori vimenu male anianle
VSE TRI DRŽAVE MALE ANTANTE SO ZA SPORAZUM Z MADŽARSKO IN
AVSTRIJO.
*
BUKAREŠTA, 6. februarja. »Rador« poroča; Sotrudniku lista »Affaires Etran-geres« je dal zunanji minister Titulescu več pomembnih izjav. Na vprašanje novinarja, če je intervievv, ki ga je dal g.
Titulescu »Az Estu«, pričetek zbliževal-ne akcije Romunije in Madžarske na gospodarskem polju, zlasti z ozirom na to, ker so bili prejšnji zadevni poskusi neuspešni, je g. Titulescu odgovoril: »Vedno je treba računati s tem, ker je potrebno ogromnega dela, da se dosežejo pozitivne rešitve. Naglasiti moram, da vsebuje moja izjava, ki sem So dal »Az Estu«, politiko male antante, politiko, za
katero se ona zavzema in ki jo hoče izpeljati do konca, zlasti še, ker je odložen Tardieujev načrt. Vse tri države hočejo, zveste svojim sklepom, ponuditi prijateljsko roko Madžarski in Avstriji, da bi tako storile prve korake k ustvaritvi prve etape na poti k srednjeevropski konfederaciji. To ni izraz posameznega trenutka, temveč nekaj, kar hočemo in zahtevamo, čeprav naj bi nas pričakoval še drugi neuspeh v tej smeri. Pripominjam, da Se moj omenjeni interview vseboval tudi mnenje mojih tovarišev iz obeh ostalih držav male antante.«
Obs edno stanje v Romuniji |
. BUKAREŠTA, 6. februarja. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji sklenil, da stopi novi zakon o izjemnih odredbah v veljavo z današnjim dnem. Izjemne odredbe se bodo pred vsem izvajale v Bukarešti, Jašiju in Ploeštiju.
BUKAREŠTA, 6. februarja. »Rador« poroča: Izjemne odredbe, ki so se pričele izvajati danes, so bile razširjene razen na že navedena mesta tudi še na Galac, Prahovo, Černovice in Temešvar.
BUKAREŠTA, 6. februarja. Na podlagi izjemnih odredb, ki so bile proglašene vi vseh važnih in nemirnih mestih Romunije, marajo vse osebe, ki nimajo veljavnih orožnih listov in posedujejo orožje in municijo, vse takoj oddati pri oblasti, Izvzemši vojaške in službene uniforme so vse ostale podobne uniforme najstrožje prepovedane. Časniki, knjige in vse javnosti namenjene tiskovine *
morajo biti izročene pred izdajo v cenzuro pristojnega vojaškega poveljnika-
VRNITEV BOLGARSKIH EMIGRANTOV.
SOFIJA, 6. februarja. Včeraj opoldne so prispeli semkaj bivši zemljedelski ministri s skupindo 47 ostalih emigrantov. V Sofiji so jim prijatelji priredili navdušene manifestacije. Vse potovanje od Beograda do Sofije je potekk) brez vsakega incidenta.
V 7 DNEH OKOLI SVETA.
PARIZ, 6. februarja. Iz Newyorka poročajo, da sta izjavila ameriška letalska častnika Griffin in Mattern predstavnikom tiska, da bosta v najkrajšem času nastopila svoj polet okrog sveta in ivpata^ da ne bosta za jo potrebovala več kakor sedem dni. Sedanji rekord v poletu okrog sveta znaša 8 dni in 15 ur in pripada ameriškima letalcema Postu in Gattyju,
Predavanje ministra dr. Kramerja
Otvoritev idejnega tečaja ZKD.
Mariborska Zveza kulturnih društev je sklenila prirediti pod okriljem SJ5U »Napredka« daljši idejni tečaj, namenjen mariborski srednješolski mladini. Tečaj, ki bo obstojal iz 22 predavanj, se je pričel v soboto zvečer in je imel prvo predavanje minister g. dr. Albert Kramer, ki je prispel včeraj popoldne v Maribor. Nabito polna dvorana napredne srednješolske mladine obojega spola je pozdravila ministra g. dr. Kramerja, ko je vstopil, obdan od tukajšnjih svojih prijateljev ,v prostore »Ljudske univerze«, z glasnim aplavzom in vzklikanjem. Tečaj je otvoril s krajšim nagovorom poslanec g. Vekoslav Špindler, nakar je minister g. dr. Kramer razvil v močnih, z rutino izkušenega politika začrtanih potezah politični razvoj Jugoslavije od po-četka do danes in podal po vrsti vse važnejše dogodke iz jugoslovanske politične zgodovine to- in onstran Save. Naglasil je, da je obstoj posameznih jugoslovanskih pokrajin, zlasti pa še Slovenije, nemogoč izven mej močne Jugoslavije, česar se vsak trezen državljan v polni meri zaveda. Svoja objektivna izvajanja, prežeta z iskreno ljubeznijo do velike jugoslovanske ideje, je zaključil z vrsto krepkih naukov in smernic, ki se jih mora držati naša mladina v svojem važnem poslanstvu, ki ji ga nalaga bodočnost naše, s tolikimi težkimi žrtvami pridobljene svobodne domovine. Navzoča mladina se je predavatelju in svojemu iskrenemu prijatelju za njegova izvajanja zahvalila z navdušenimi ovacijami.
Strossmayer]eva proslava. Mariborske srednje meščanske in osnovne šole so v soboto slovesno proslavile Strossmayer-jev dan. Najslovesnejše pa ga je proslavilo tukajšnje drtžavno učiteljišče, ki je priredilo včeraj popoldne v veliki dvorabi Narodnega doma svečano akademijo in tako počastilo spomin velikega djakov-skega vladike J. J. Strossmayerja. Veliko dvorano je napolnila srednješolska m!a-. dina, navzočega pa je bilo tudi precej drugega občinstva. Slavnostno predavanje o Strossmayerju je imel gojenec petega letnika Danilo Weber, nakar je sledila ljubka deklamacija. Nato je nastopil dijaški orkester pod vodstvom profesorja g. Pahorja in prav lepo izvajal Dvorakov ples v e-molu, Raffovo »Kavatino« in Mozartovo ouverturo k operi »Figarova svatba«. Sledil je nastop moškega zbora, so-lo-točka, ženski dvospev s klavirjem,' Ferlinčev oktet, solo-nastop baritona Matka Matjana in nastop ženskega zbora pod vodstvom prof. gdč. Zacherlove. Lepo uspelo akademijo pa je zaključil mešan zbor, ki je pod vodstvom g. Pahorja prav lepo zapel Adamičevo »Kresovale tri devojke«, Mokranjčev X. rukovet in Hubadov »Potrkan ples«.
Iz poštne službe. Vpokojena je poštna uradnica Olga Podgornikova pri pošti Maribor I. V višjo položajno skupino pa so napredovali Karel Hribernik in Jurij Bilas pri pošti Maribor I. ter Josip Čer-novšek pri pošti Maribor II.
Mariborski občinski svet bo na svoji prihodnji II. redni seji 10. t. m. razpravljal o raznih važnih tekočih zadevah. Na dnevnem redu so med drugim volitve disciplinskega odseka in odbora za volilne imenike. Občinski svet bo razpravljal tudi o vprašanju priključitve okoliških občin k mestu. Nekatere važne predloge imata gradbeni in finančni odsek. Terezija Reiserjeva prosi za spremembo parcelacije v petem okraju, E. Zelenka pa za gradbeno dovoljenje tkalnice ter stanovanjske hiše v Linhartovi ulici. Raz pravljal bo nadalje o podaljšanju Smetanove ulice do Orožnove, o zamenjavi mestne stanovanjske hiše v Židovski ulici št. 8., o oprostitvi novih zgradb najemninskih davščin, o prošnji Zadruge mariborskih gostilničarjev in kavarnar-jev glede znižanja koncertne takse v letošnjem letu in o prošnji Zdravstvenega doma za odpis vodomerščine in kanalščine.
Dohodki mariborske carinarnice so
znašali v preteklem mesecu 3 milijone 595.584.25 Din, in sicer uvoz 3 milijone 580.444.75 Din. izvoz pa 15.039.50 Din.
e vesti
Na jutrišnjem koncertu, oziroma poljudni akademiji, ki bo pod okriljem »Pomožne akcije mesta Maribora« v korist ubož-nega prebivalstva pod geslom »M a r i-bor za Maribor!«, se bo izvajal naslednji pestri in izbrani spored: 1. Čajkovski:	»Slovanska	koračnica«,	izvaja
orkester, dirigira J. Hladek-Bohinjski. 2. Bizet: Habanera iz opere »Carrnen« iu Thomas: Recitativ in romanca iz opere »Mignon«, solo; Lida Vedralova s sprem-ljevanjem orkestra, dirigira J. Hladek-Bohinjski. 3. Wienia\vski: »Faust«, fantazija; solo Fani Brandlova s spremljevalnem orkestra. Dirigira J. Hladek-Bohinj-ski. 4. Dr. Sclnvab: »Dobro jutro«, izvaja pevski zbor »Maribor«, dirigira J. Gaš-parič. 5. V. Mirk: »Pravijo ljudje«, J. Gotovac: »Tuge moje, tuge« in V. Mirk; »Kondotir«, solo Franjo Neralič s sprem-ljevanjem na klavirju V. Mirka. 6. For-ster: »Razbita čaša« in Vilhar: »Na vrelu Bosne«, poje pevski zbor »Jadrana«, dirigira J. Lah. 7. Pavčič: »Pred durmi«, Fleišman-Kozina: »Metuljček« in Adamič: »Rib’ce po vodi plavajo«, solo Avgust Živko s spremljevanjem na harfi Franja Lukeža. 8. Vilhar: »Na Ozlju gradu«, zbor »Drave« s solistoma L. Vedralovo in A. Faganellijem, dirigira A. Horvat. 9. »Pot po domovini«, ciklus jugoslovanskih narodnih pesmi, poje mešani zbor »Glasbene Matice«, dirigira prof. Vasilij Mirk. Pojo se 8 narodnih pesmi iz vse države.
10.	Strauss: »Pizicato« in Gotovac: »Simfonično kolo«, izvaja orkester in dirigira J. Hladek-Bchinjski. Vstopnice se dobe v trgovinah ge. Brišnikove in g. Hoferja, Sezite pridno po vstopnicah in udeležite se polnoštevilno koncerta!
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 10. številki: uredbo o opravljanju izpitov za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakairske mojstre; spremembe in dopolnitve uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe; spremembe in dopolnitve uredbe v pravilih o obliki, sestavi in načinu ozna-menovainja sodov in o mejah njih točnosti, ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
Provizorlj za leto 1933. Mestna občina razglaša, da ji je banska uprava dovolila v času od 1. januarja t. J. do odobritve letošnjega proračuna pobirati vse davščine kakor lansko leto.
Pritožba pasantov. Naročnik lista nam piše: Lepo je in prav, da je na glavnem inostu reguliran promet, prav pa ni, da imajo nekateri takozvani boljši ljudje posebne privilegije in hodijo čez most lahko kakor hočejo.
Opozorilo državnim upokojencem. Finančno ministrstvo je ugotovilo, da nekateri upokojenci in upokojenke nepravilno prejemajo draginjske doklade. Pri reviziji je dognalo celo, da nekateri niso ali pa so krivo prijavili svoje dohodke, radi česar je državna blagajna trpela škodo. Zato opozarja finančno ministrstvo vnovič vse upokojence iin upokojenke, ki so netočno prijavili svoje dohodke, da jih pravočasno popravijo o-sebno pri blagajnah, ali pa pismeno, da še na ta način izognejo nevšečnostim, ki bi zanje nastale radi netočnih prijav. Po uredbi o draginjskih dokladah državnih upokojencev izgube tudi pravico do o-sebnih in rodbinskih doklad, vrhu tega pa pridejo, pod disciplinarni postopek in se obtožijo po kazenskem zakonu zaradi sleparije.
Opozarjamo na film »Triglavske strmine«, ki se bo predvajal od srede dalje v obeh tukajšnjih kinematografih. Film je domače sloyensko delo in je naša dolžnost, da si ogledamo ta film, ki je tako dobro posnet, da je v mnogih kopijah že prodan tudi za Anglijo, Francijo, Nemčijo in Češkoslovaško. Čisti dobiček predvajanja je namenjen »Pomožni akciji« mestne občine mariborske.
Ura v studenškem cerkvenem zvoniku štrajka že od Novega leta sem. Ker je to edini časomer za velik industrijski kraj, si neprilike lahko mislimo. Hudomušneži trde marsikaj, zlasti kroži vest, da bo uro dala popraviti mestna o b č i na, kakor hitro bo izvršena priklopitev k Mariboru. S tem bo končno rešena zadeva popravil na visečem stolpu Jožefove cerkve, prebivalstvo pa bo deležno s-godnosti — ločne ure. Le potrpljenja je treba'
Rekrutacija tujih mladeničev, ki biva-v Mariboru. Naborni obvezniki rojstnih letnikov 1907 do 1913, ki stanujejo v Mariboru, niso pa v Maribor pristojni, vendar želijo udeležiti se nabora v Mariboru, se pozivajo, da sc po spodaj o-značenem redu zglase v mestnem vojaškem uradu, 'Slomškov trg 11, med u-radnhn časom: r. 1. 1907—1908 dne 6., 7., 8. in 9. februarja ; r. 1. 1909—1910 dne 10., 11. in 13. februarja; r. 1. 1911—1912 dne 14., 15. in 16. februarja, r. 1. 1913 dne 17. in 18. februarja. S seboj morajo vzeti krstni in domovinski list ter 5 Din kolek za prošnjo, da se od pristojnih občin, pribavijo z.a rekrutacijo potrebni izvlečki iz rekrutnega spiska. Naborni obvezniki, ki stanujejo v Mariboru in so pristojni v najbližje okoliške občine, naj teh prošenj ne vlagajo, ker se morajo u-deležiti nabora s pristojnimi občinami, za katere bo rekrutna komisija tudi poslovala v. Mariboru.
Tovarna čevljev Petovia d. d. v Ptuju, ki je koncem leta prekinila obratovanje radi potrebnih večjih popravil strojev, bo obratovala v naslednjih dneh zopet v polnem obsegu. Vesti o popolni ustavitvi obrata niso resnične.
Olajšave pri prevozu strojev. Z odlokom prometnega ministra so vnešene v lokalno tarifo za prevoz blaga nove olajšave za prevoz strojev in strojnih delov ter železnih konštrukcij od postaj Št. Ilj in Jesenice, državna meja.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Dra-vograd-Meža bo potom licitacije 25. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri direkciji).
Občni zbor Jugoslovanske lutkarske zveze bo v prvi polovici meseca marca v Ljubljani. Na občnem zboru bo na podlagi poročil poverjenikov in delegatov zbran material in statistika o lutkovni umetnosti in odrih v Jugoslaviji.
Truplo Viherjeve najdeno. Poročali smo že, da je pred dnevi izginila s svojega stanovanja ha Vodnikovem trgu kuharica Marija Viherjeva. Policija in orožni-štvo sta uvedla obširno poizvedovanje in včeraj je prejelo predstojništvo mariborske mestne policije obvestilo, da je Drava naplavila v Zgornjem Dupleku žensko truplo, v katerem so spoznali pogrešano Viherjevo. Utopljenka je bila prepeljana v Maribor, kjer bo pokopana na mestnem pokopališču. Zaenkrat še ni ugotovljeno, kako je Viherjeva našla tragično smrt, ali po nesreči, ali je napravila samomor.
Moderna mačka. Neki okoliški posestnik kna mačko, ki je opustila staroslav-«o tradicijo mačjega rodu — lovljenje miši — in si poiskala hrano na docela moderen način. Posestnik je namreč o-pazil, da hodi njegova mačka zelo rada v hlev h kravi ter naposled odkril neverjetno stvar, da jo — sesa. Obenem ie pa tudi ugotovil, da daje krava od ii-stega časa, kar jo obiskuje moderna mačka, liter mleka manj na dan. Ta primer je vsekakor nenavaden, ker doslej še ni bilo znano, da bi se mačka lotila ‘akega posla!
Nesrečen padec. V soboto dopoldne je padla uradnica Helena Šegulova, stanujoča v Tomšičevem drevoredu, tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v gležnju. Z rešilnim avtomobilom je bila prepeljana v bolnišnico.
Kino Union. Do vključno torka film »Iz dnevnika lepe žene« z Lil Dagover iu najnovejšim ljubljencem nežnega spola, Hansom Rehmannom. Film, ki sijajno odkriva dušo moderne žene, njene svobodne nazore prpste ljubezni in njeie posledice. Film poln zdravega humorja in vesele vsebine. Pripravlja se najnovejša in najboljša opereta P. Abrahama »Halo Baby« z Marto Eggertovo, Hermanom Thimigom in Ernstom Verebesom.
Grajski kino; Samo še do vključno torka sijajni velefilm iz tajnega arhiva Habsburžanov »Johann Orth, rdeči nadvojvoda«. V sredo se prične predvajati prvi domači alpski velefilm »Triglavske strmine«. Krasno filmsko delo posneto na domačih tleh z domačim trudom in naporom. Slovensko zemljo in nje krasote nam kaže ta film: sijaj in lepote našega Triglava in njegove /okolice.
Pri ishlasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesja, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Narodno gledalp
Repertoar.
Ponedeljek, 6. februarja: Zaprto.
Torek, 7. februarja zaprto. (Radi dobro' delne akademije).
Sreda, 8. februarja ob 20. uri: »Švejk«-
II.	del. Premiera.
Četrtek, 9. februarja ob 20. uri »Groiic& Marica«. Red B.
»Švejk«, drugi del, na mariborskem
odru. V sredo 8. t. m. bo premiera drugega dela »Švejka«, ki je nadaljevanje prvega. V šestih, hitro se vrstečih slikah prikazuje drugi del dogodivščine »Dobrega vojaka Švejka« v ruskem ujetništvu-Drugi del je prav tako zabaven ko prvi. vendar pa je v njem bolj močno poudarjena satirična plat. Brezdvomno bo »Švejk« v ujetništvu prav tako ugajal, ko prvi del, ki so ga igrali okoli 25 krat. Režira J. Kovič, ki je delo tudi insceniral Švejka kreira Danes.
Dve gostovanji v gledališpu
, Pretekli deden smo imeli v našem Na' rodnem gledališču dve gostovanji, ki Pa po obisku nista izpolnili stavljenih nad. ^ četrtek zvečer je gostoval kot Lamber-tueio v opereti »Boccaccio« znani komik ljubljanskega gledališča in bivši član b1 režiser našega gledališča g. Josip Povhe. S svojo ogromno gledališko rutino K ustvaril mnogo prijetnih situacij in bil zato nagrajen z iskrenim ploskanjem, das! je pevsko precej zaostajal za našim domačim Lambertucijem. V celoti je pa bila ta predstava z gostom morda boljša kakor prejšnje, dasi ne v vseh podrobnostih. Posebno vnemo in dobro razpoloženje smo opazili pri gdč. Barbičevi, k' je ugajala bolj ko pri premieri. — Druži gost, ki je nastopil v petek zvečer, je bi' mladi violinist Miran Viher. Izbral si K težak program, če upoštevamo njegovo mladost in znova pokazal, da je fenomenalen talent, kakršnega Slovenci še nismo imeli in kakršni so tudi pri drugih narodih izredna redkost. Skrbno vodstvo njegovega učitelja in glasbenega vzgoji” telja g. prof. Sancina ustvarja pri mladem virtuozu sistematičen in ne prenagel napredek, ki zasluži popolno priznanje. Pri klavirju je bila ga. Mira Sancinu1 va. S tem se je otvorila pri nas letošnjo sezona gostovanj, ki nam obljublja še ne* kaj zanimivih večerov.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanj® žolča, vstopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz J°“ šefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. ,,
Električni tok ga je ubil. Na Ko raži je-
vem dvorišču, trgovine z železnino fl3
Aleksandrovi cesti se je pripetila sinoči okrog 18.30 smrtna nesreča. Tamkaj ie
bil zaposlen 321etni delavec Josip Kav-ran iz Jezdarske ulice. V temi se je dotaknil pretrgane električne žice, po kateri teče tok z napetostjo 220 voltov, i® obležal na mestu mrtev. Na pomoč so bi; li poklicani reševalci, ki so ga poskušali obuditi v življenje, toda zaman. Policijski zdravnik g. dr. Zorjan, ki je prispe' na kraj nesreče, je mogel ugotoviti K smrt. Truplo Kavrana je bilo prepeljan®
v mrtvašnico pobreškega pokopališča.
Aretacije. Preteklo soboto zvečer je policija aretirala nekega 34letnega delavk F. A., ki je nosil dve zaklani kokoši. Pr' zaslišanju je trdil, da jih je kupil v Siko-lab, česar mu pa niso verjeli in bo izročen sodišču. Kokoši sta rjave barve in s® naj lastnik zglasi čimpreje pri prcdstoJ-ništvu mestne policije. Nadalje sta bit3 aretirana dva postopača Alojzij G. in Jo; nez V„ ker sta ukradla pred štirinajstim’ dnevi kolo iz veže osnovne šole v Razlagovi ulici in ga nameravala spraviti v denar. Policija je kolo zaplenila, Lojzet3 in Janeza pa izročila sodišču. V policijske zapore je romala tudi Angelca L., k’ je zvabila nekega moškega v svojo sob® in mu, ko je zaspal, ukradla manjši zoe' sek denarja.
Onemoglost. Včeraj popoldne se je z3' radi slabosti zgrudil na Kralja Petra trg® 681etni Mihael Friderik iz Radvanja. Pr’ padcu se je hudo poškodoval na glavi. Poklicani reševalci so g- ~ avtom prepeli31’ li na njegov dom.
V M a r i b o r u, 'dne 6. II. 1933.
Redni občni zbor podružnice Združenja narodnih železničarjev
RESNE BESEDE GOVORNIKOV. — USPEŠNA BORBA ZA STANOVSKE INTERESE. — MIREN POTEK OBČNEGA ZBORA. — TUDI BODOČI PROGRAM BO STROGO NACIONALEN IN KONSTRUKTIVEN. - SPREJETA RESOLUCIJA.
sednika Adolf Ogrizek, za II. podpredsednika pa Jakob Herščak.
Pri raznoternostih je bila med drugim soglasno sprejeta 21 točk obsegajoča resolucija, v kateri zahtevajo narodni železničarji, da se priznajo vpokojencemi iste vozne ugodnosti kot aktivnemu osebju. Nadalje zahtevajo, da se vpoko-jencem redno izplačujejo pokojnine, da
Mariborski »VECERNIK« Jutra
mi mjMMi m	M—M—mn ifr- —
'.Tiran s.'
Malokateri občni zbor je tako pester in zanimiv, kot podružnice Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev, ki je najmočnejši stanovski pokret ob severni, meji, ki združuje v enotno fronto uradnika na najvišjem položaju in navadnega delavca. Tako se je zbralo včeraj dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma prav častno število članov na občnem zboru, ki ga je vodil podružnični predsednik g. Rudolf Tumpej. Po ugotovitvi o sklepčnosti je najprej popravil vse navzoče, posebej še zastop-nika Centralnega odbora g. Deržiča, Predsednika oblastnega odbora g. R o-*erja iz Ljubljane ter zastopnika delavskega odseka g. Jenka, nato pa podal obširno predsedniško poročilo.
Iz tega poročila je razvidno, da si je odbor vse poslovno leto prizadeval izboljšati splošni položaj železničarjev. Na-Pel je zlasti vse moči ob začetku leta, da je zajezil val mnogoštevilnih redukcij, ki so pretile železniškim delavcem. Rrav tako uspešne so bile -tudi številne Intervencije glede nastavitve in napredovanj ter so bile tako popravljene velike krivice, ki so se godile uradništvu In delavcem. Tudi je odbor posvetil mno-
skrbi podporni akciji za najbednejše železničarje, zlasti delavce, katerih je nbdaroval za lanski Božič okrog 140. Važen je tuidi uspeh Združenja, da so se Pričele izplačevati delavske razlike, čeprav zaenkrat le 10 odstotkov. Ima pa ^druženje zagotovilo, da se bo ostanek Izplačal še letos. Sedaj se vodi energična borba za spremembo delavskega pravilnika, prometnega zakona, pravilnika o ^užbeni obleki in pravilnika o postranskih pripadnostih. Ob zaključku poročila je ugotovil, da so bili vsi odseki podružnice zelo delavni in da je tudi Oblastni odbor bil na mestu. Odbor se je pridružil tudi akciji za znižanje najemnin >n zahtevi po zakoniti zaščiti najemnikov.
Sledilo je poročilo tajnika g. Kessler-•a. Podružnica je imela polne roke dela, kar priča ekshibitna knjiga, ki izkazuje 1.163 tekočih številk. Odborovih ■sej je imela 54 in en javen shod. Število članstva je naraslo, in šteje podružnica °b zaključku poslovnega leta 1507 članov, ^stavljen je bil tudi odsek delavniškib 'n kurilniških poslovodij. Pri intervencijah se je podružnica posluževala Centralnega in Oblastnega odbora in je bilo ugodno rešenih nešteto intervencij. Pre Cejšnje je število ljudi, ki jih je spravila do kruha, mnogim pa je pripomogla do naturalnega stanovanja. Ob zaključku je apeliral na navzoče, naj se oklenejo organizacije in gesla »Vsi za enega, eden Za vse!«
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Stanovnik, je razvidno, da je imela podružnica v preteklem poslovnem letu 210.905 Din dohodkov, in
Prav toliko izdatkov.
Nato je predsednik Oblastnega odbora g. Roter orisal delo in uspehe v preteklem letu ter razvil načrt bodočega dela in borbe. Zastopnik odseka promi-kačev in kretnikov g. Krvin je pa po zval mariborske tovariše na stanovsko zavednost.
Ognjevit je bil govor zastopnika Centralnega odbora g. Deržiča, ki so ga namoči z velikim zanimanjem poslušali. V svojih izvajanjih je med drugim obraz ložiil prizadevanje za enotno zakonodajo frejal je, da je Združenje usmerilo vse delo na to, da bi se mrtvi paragrafi zakonov tolmačili tako, da bo v korist usta hovi in uslužbencem. Poleg borbe za stanovske interese pa vodi Združenje tudi borbo proti onim, ki se poslužujejo se starih metod organizacije na razredni Podlagi. In to je naletelo pri članih na °ster odpor zlasti v obmejnem M,3 ribo-kjer še rana na našem narodnem te lesu ni zaceljena. To rano celi ideja. Preveva vrste narodnih železničarjev. Naglasil je, da prav zaradi tega zasluži Pozornost vse javnosti.
Sledile so volitve novega upravnega ?dhora 7 a nre^-Mnika ie bi! ponovno l2voljen Rudolf Tunupej, za I. podpred-
se ostanek dolžnih delavskih razlik čim-preje izplača; v resoluciji zahtevajo tudi spremembe zakona o državnem prometnem osebju, delavskega pravilnika, pravilnika o službeni obleki, zahtevajo, naj se določijo zadostni krediti za sezonske delavce, v kurilnicah naj se uvede zopet akordno delo, kuluk naj se ukine, enako kolkovanje prošenj za redni dopust. Dajatve bolniškega fonda naj se uteče, zakon o praznikih naj se spremeni tako, da se bodo verski prazniki' praznovali pri vseh edinicah in naj se priznajo delavcem ob narodnih praznikih njihove mezde.
Ker je bil dnevni ted občnega zbora s tem izčrpan, je predsednik ob 12. ur: zaključil zborovanje, ki je poteklo ves čas v najlepšem redu.
Zborovanje mariborskega narodnega delavstva
POROČILA O LANSKEM DELOVANJU. - VOLITVE. - SMERNICE ZA NOVO DELO.
Včeraj ob 10. uri dopoldne je otvoril v veliki dvorani Delavske zbornice, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, letošnji občni zbor tukajšnje podružnice Narodne strokovne zveze njen prvi podpredsednik g. Ivan Silič, ki je pozdravil navzoče, posebej še predsednika ljubljanske centrale g. Juvana, narodnega poslanca g. Špindlerja in zastopnika politične oblasti g. Breme a. O delu in razvoju organizacije v preteklem letu je poročal predsednik g. Bajt, ki je ugotovil, da se je z žilavo delavnostjo organizacije in z zvestim sodelovanjem članstva nacionalni in socialni položaj jugoslovanskega delavstva Mariboru v preteklem letu močno izboljšal. Posebej je razpravljal o novem obrtnem zakonu in njegovem vplivu na položaj mariborskega narodnega delavstva. Z veseljem je ugotovil dejstvo, da se je število članstva od lani do letos dvignilo za več sto članov, kar daje za bodočnost najlepše izglede in pa jamstvo ža dosego pravih uspehov v borbi proti marksističnim organizacijam in proti izkoriščanju nacionalnega delavstva od gotovih nenaklonjenih delodajalcev. Z zakoni predvidena zaščita pa se pričakuje v polni meri tudi od oblasti. Da mariborska industrija po veliki večini ne preživlja pretežke krize, je dokaz neprestano povečevanje in ustanavljanje novih velikih industrij, kar gre večinoma na račun slabo plačevanega delavstva, čigar položaj se mora na vsak način izboljšati.
Po tajniškem poročilu g. Nabergoja in blagajniškem poročilu g. E r g a v e r-a je bil na predlog revizorja g. S a j e-t a izrečen celotnemu odboru absolutorij. Podpredsedniku centrale in ravnatelju OUZD v Ljubljani g. dr. Bohincu je bila nato odposlana na Golnik pozdravna brzojavka, v kateri mu zborovalci žele
sodelovanja v narodno strokovnem delavskem pokretu. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika zopet g. Tone Bajt, za prvega podpredsednika g. Ivan Silič, za II. podpredsednika g. Josip Štibilj, v odbor gg. Nabergoj Franc, Fras Karol, Mastnik Anton, Ergaver Kristijan, Petek Miroslav, Dominko Ferdinand, Saje Slavko, Morel Rudolf, Orač Franc, Bajc Anton, Jeza Jože in Mahne Anton, za namestnike gg. Štraus Miha, Adam Peter, Šoštar Bogomir, Domovič Ivan, Bračko Jakob in Mastnak Marija ter za preglednika računov gg. Polanšek Valentin in Budihna Anton.
Po končanih volitvah je pozdravil navzoče v imenu ljubljanskega izvršilnega odbora NSZ g. Rudolf Juvan, ki je v daljšem govoru načel in ragložil vsa važna sodobna delavska vprašanja, opisal možnost njihove uspešne rešitve in končno pozval vse navzoče, da se čim trdnejše oklenejo svoje borbene organizacije in privedejo v njo še vse ostale neorganizirane delavce, ker le močna jugoslovanska delavska fronta bo mogla doseči prave uspehe.
Nato .ie spregovoril še narodni poslanec g. Vekoslav Špindler, ki je opisal nekdanje nacionalne Tazmere v Mariboru in' jih primerjal z današnjimi. Poudaril je velik napredek jugoslovanskega Maribora, kar ni nomala zasluga našega na^ cionalne-ga delavstva, čigar ^zdrava moč neprestano raste in odpira poglede v lepšo bodočnost. Poljudno je razložil vzroke sedanje krize tako med kmetijstvom kakor tudi med delavstvom, ki sta odvisna drug od drugega. Posebno poglavje je posvetil brezposelnosti in orisal delavske razmere tudi v ostalih pokrajinah države. Z raznimi umestnimi in trezno preudarjenimi nasveti za bodoče j delo je končal svoj govor, ki so ga na-
skorajšnjega okrevanja in čim prejšnjega | vzoči sprejeli z glasnim priznanjem.
SokoSsf¥o -
Sokolsko društvo Ribnica-Josipdol razpisuje za 19. t. m. smuško tekmovanje za vse oddelke. Start za člane bo ob 1. uri popoldne od Seniorjevega doma. Prvi štirje tekmovalci bodo nagrajeni z lepimi in primernimi darili. Vabijo se člani Sokola tudi drugih društev. Prijavnina za te je Din 10 in se plača v roke bratu starterju proti predložitvi sokolske legitimacije. Člani drugih bratskih društev morajo biti že v soboto zvečer v Senjor-ievem domu.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Na
Svečnico dopoldne je bil v Sokolskem domu zbor četnih načelnikov slovenje-goriškega okrožja. Udeležba je bila sko-ro polnoštevilna. Zbor je vodil okrožni načelnik. Razpravljali so o letošnjih telovadnih nastopih, ki jih nameravajo prirediti čete, o našem okrožnem zletu, pokrajinskem zletu v Ljubljani. Sklepalo se je tudi o raznih internih zadevah okrožja. Brat načelnik je sporočil navzočim, da je na pobudo čet Sv. Rupert sklenilo matično društvo sledeče: Da se doseže čim tesnejše sodelovanje med posameznimi edinicami in matičnim društvom, bo odslej vabil odbor matičnega društva na svoje seje tuidi zastopnike čet ted i. kadar se bo razpravljalo o zadevali, ki se tičejo čet. Take seje bodo naj-
manj vsake tri mesece. Ta sklep so navzoči bratje z zadovoljstvom vzeli na znanje. Pri volitvah je bil ponovno iz' voljen za okrožnega načelnika br. D, Polič. — V soboto, dne 11. febr. 1933. pa bo v mali dvorani Sokolskega doma občni zbor našega društva z običajnim dnevnim redom. Zdravo!
Koliko zaslužijo poljski pisatelji?
Nedavno je izšla na Poljskem knjiga r naslovom »Življenje in delo poljskih književnikov«, v kateri se opisujejo tež' ke življenjske razmere pojskih literatov Iz statistike, ki je bila sestavljena po predhodni anketi, je razvidno, da je 'materialna kriza med poljskimi pisatelji za vzela velik razmah. Ista knjiga pa tudi navaja, da je bilo leta 1929. na Poljskem pet pisateljev, ki so s svojim peresom zaslužili vsako leto najmanj 24.000 zlo tov, zaslužek osmih poljskih pisateljev je bil cenjen na 33.000 zlotov, dva pisate lja pa sta imela dohodka celo po 150.000 zlotov na leto. Najvišji honorarji za knjigo so znašali v primeru 11 pisateljev po 4 do 5000 zlotov, v nekem primeru pa je dosegel neki pisatelj celo 10.000 zlotov. Eden izmed avtorjev je izjavi' da je zaslužil z nekim svojim delom nad 2,000.000 zlotov, takoj pa je tudi priponi nil, da je to delo izdal v tujem jeziku in v tujini.
Soort
Smuk z Uršlje gore v Kotlje
Včeraj je bila smuška tekma z vrha Uršlje gore v Kotlje, katero je dobro organiziral Smučarski klub Guštanj-Kotlje. Kot sodnik je fungiral g. Franjo Vetrih iz Maribora.
Ob ne najugodnejših snežnih .razmerah so bili doseženi naslednji rezultati:	1.
Zdravko Š-tangl (SK Maraton) v času 35:02 (lanski rekord na isti progi 42:13); 2. Franjo Ivič (Mariborski smučarski klub) 36:12; 3. Konečnik (Smučarski klub Guštanj-Kotlje) 40:16; 4. Herič (SK Železničar) 41:52; 5. Harnold (SK Guštanj-Kotlje 42:13; 6. Manchler (Sokol Žerjav) 43:12; 7. Stanko štangl (SK Guštanj-Kotlje) 43:28 ; 8. Tomažič (SK Guštanj-Kotlje) 46:10.
Na startu je bilo 17 tekmovalcev, od katerih jih je prišlo na cilj 11, dočim so ostali izstopili zaradi raznih poškodb. Med drugim je moral izstopiti zaradi izvinkai v zapestju tudi Herbet Konig od MSK; zaradi preloma smučk pa je moral izstopiti sredi proge odlični Slovenjgradčan Ervin Kralj. Kot tretji bi se sicer plasiral Štefič v času 38:43, bil je pa zaradi jahanja diskvalificiran. Nerazumljiv je bil sklep žirije, ki je tega tekmovalca^ nagradila, ko bi moral biti zaradi kršitve pravil prav za prav kaznovan. Na cilju je bilo vse sijajno urejeno, tako da se je nudila tekmovalcem vsestranska postrežba. Zlasti dobrodošel je bil gospod Rajko Kotnik, ki je z izredno spretnostjo sproti »krpal« in »flikal« številne praske in ra- . nice. Po končanih tekmah je predsednik Jelenko objavil Tezultate in razdelil darila.
Popoldne je bila iz Janetovega vrha v Kotlje sankaška tekma, ki sta jo organizirala g. župnik Serajnik ter poštarica gdč. Ela Krakerjeva. Od domačinov je dosegel najboljši čas Feliks Zdovc, in sicer e prevozil 5 km dolgo progo v času 6:3 minut. Sledil mu je Plešivčnik v času 6:49 ter Ivan Zdovc v 6:51 minutah. Od žensk e prispela prva na cilj Katarina Dvorša-cova v času 8:50; 2. Ivana. Zelovčeva 8:54; 3. Kati Lajtnerjeva 9:41.
Da postajajo te tekme vedno bolj privlačne, dokazuje udeležba:	startalo	je
namreč na doma izdelanih sankah 27 tekmovalcev, od katerih so prvi v posameznih skupinah prejeli lepa darila, ki jih ;e razdelil g. župnik Serajnik po tekmi na cilju.
SK Šparta (Zagreb) :SSK Maraton 3:1.
V soboto zvečer je priredil SSK Maraton v dvorani Zadružne gospodarske banke težkoatletski-nastop, na katerega^ je povabil tudi rokoborce zagrebške »Šparte«.
rvi del programa je obsegal nekatera srečanja najboljših maratonskih rokoborcev, ki niso nastopili pri medklubskem tekmovanju s Šparto. Nato so nastopili odlični atleti Šparte. Rezultati dvoboja Šparta:Maraton so bili naslednji: Haložan (Zagreb) je zmagal v 7. minuti nad Brškom (M.), Prpič (Zagreb) je položil v. 6. min. Jevšenjaka; Janež (Zagreb) je zmagal po točkah nad Fišerjem, Vidic (Maraton) pa je v 6. min. premagal Bra-jota (Zagreb). Sodil je g. Bergant. V žiriji so bili Fučkan (Šparta) ter dr. Vatovec in Drozg od SSK Maratona. Prireditev je bila zelo dobro obiskana.
Tekma v smuku »Mala kopa«—Thei-sel«. Včeraj je priredil SK Rapid smuško tekmo za prvenstvo kluba, in sicer na progi od Male kope (1526 m) do Theisla. Proga je bila dolga 4 km. Rezultati so bili naslednji: Seniorji; 1. Ivan Hello? v času 12:30 min.; 2. R. Jeglič'13 in 3. Holcer. 15:50. Juniorji: 1. V. Jeglič v času 14:30; 2. H. Zinthauer 15:10; 3. L. Muhleisen 15:40.
Primorjerllirija 2:1 (0:1). V Ljubljani se je včeraj odigrala prva kvalifikacijska tekma za vstop v državno ligo, in sicer med Ilirijo in Primorjem. Zmagalo je moštvo Primorja v razmerju 2:1. Sodil je g. Lepac iz Zagreba.
Ostale nogometne tekme.
Sušak; Gradjanski (Zagreb):Orient 3:1’ (2:1).
Frankfurt: Madžarska:Južna Nemčija 12:1 (5:0)!
Praga: Slavija:Špairta 4:3 (2:1).
Mariborski smučarski klub ima svojo odborovo sejo v torek 7. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Mariborski dvor«.
Medklubski odbor I.NP, službeno. Drevi ob 19.30 odboTova seja v hotelu »Oijeta
Sten 1
Mariborski »VEČERNIK« 'Jutra
EBZ«ESSSK,^i... ,^2%-ZZS
^Mariboru, 'dne 6. Tl. 1933.
Radislav Rudan
Svakinja
Hana je povesila oči, zardela, in ko se je njegova kupica približala njeni, je vsa zadrhtela. Čaša ji je zdrknila iz roke, padla na mizo in se razbila. Svatje so utihnili in se spogledali. Neroden in mučen molk je zavladal med njimi. Bleda kakor stena je planila Hana iz hiše in se zgubila v noči...
»Slabo znamenje«, je mrmral stari Luka, ko je slačil pražnje oblačilo in lezel v svojo samsko posteljo. »Le kaj ji je bilo?« je modroval. »Zakaj je vztrepetala? Zakaj je zbežala? Bog nas varuj zlega!«
In je molil in prosil:
»Ti ki si v nebesih, prizanesi naši hiši! Daj ji miru in pokoja, da bo napnedovala v slogi in zadovoljstvu! Tvoja milost naj jo obsije, da bo v njej krščanska čistost, ljubezen in zvestoba! Ne dopusti hudobcu, da bi zasejal ljulko na naše njive, da bi zakotil greh pod našo streho in zlo v naših dušah..,«
Hana je osiala po oni noči tiha in zamišljena. Ogibala se je svaka in še s sestro je govorila le najpotrebnejše, V njenem srcu se je bil prikrit, a obupen boj med ljubeznijo in dolžnostjo. Vsa njena duša se je bojevala z mlado, vročo in nepremišljeno krvjo. Premagati je ni mogla. Cim bolj jo je skušala pomiriti z delom in umikanjem pred njim, tem bolj je gorela in hrepenela po njem. Obvladala jo je vso. Njeni volji so se morali pokoriti vsi njeni koraki, vsi njeni vzdihi in njeni vroči, hrepeneči pogledi. In ti pogledi so postajali bolj in bolj jasni in glasni, da jih tudi Luda ni mogel več prezreti. S strahom je opazil njihov požar. Pričel se jim je ogibati, ogniti se jim ni mogel. Po noči in po dnevi so se vsesavali vanj, ga zbadali, mučili, žgali. Še v sanjah mu niso privoščili miru. Tedaj je sklenil, da se jih
reši; reši za vselej. Ko sta bila čisto sama, je zbral svoje moči in ji dejal:
»Hana, poročiti se boš morala!«
Hama je obstala. Njen obraz je pobledel in tresla se je. Ludu je bilo mučno im nerodno in ni vedel, kako bi ji razložil. Naposled je dejal čisto nekaj drugega, kakor je mislil.
»Škoda je zate, da izgubljaš svojo mladost,« je rekel. »Dorastla si v leta, ko se trgajo zete najlepši in najboljši. Škoda bi bilo zamuditi to priliko. Sedaj si lahko izbereš sama, pozneje bodo izbirali drugi.«
Hama je ugenila njegovo misel, razumeti pa je ni hotela. Namrdnila se je in je dejala:
»Na poti sem ti, iznebil bi se me rad.«
»Bog mi je priča,« je ugovarjal Luda, »da mi nisi. Pridna si, in ko boš odhajala, mi bo težko. Ne bomo te lahko pogrešali, če bi bilo zaradi tega, bi rajši vedel, da bi se sploh ne poročila. To ti pravim, ker ti hočem dobro.«
»Ker mi hočeš dobro,..« se je zarežala Hana. in ga predrzno in izzivalno pogledala. V njenem srcu je za-divjala obupna vihra. Ni je mogla zadržati; planila je na dan. »Bojiš se samega sebe!« je kriknila. »Bojiš se svoje ljubezni, ki ti ne da miru. Mar misliš, da ne vem, da si se poročil z Malko zairadi grunta, ne zaradi nje?«
Luda je prebledel. Krvava proga mu je švignila preko bledega obraza. Stisnil je pesti in jih dvignil, da bi udaril.
»Udari!« je kriknila Hana. Roke si je zasadila v boke in stopila čisto tesno predenj. Razdivjana kakor fu-rija, je bila lepa in vabljiva, in Luda je razklenil pesti. Roki sta mu omahnili kakor brez moči. Hana pa je siknila vanj mameče in opojno:
»Rada te imam. Bodi moj! Nič drugega ne zahtevam.«
Luda je omahoval. Boj med zvestobo do bolehne, hladne in nelepe žene in med ljubeznijo do zdrave, pol-
ne in vroče svakinje je divjal v njem. Toda bil je mož, močan in trden. Stresel je z glavo, kakor da bi se hotel osvoboditi izkušnjave, in se ji je umeknil.
»Bodi pametna!« je dejal. »Mož sem, in ona je tvoja sestra. Iztrezni se! Pomisli, kaj bi lahko nastalo iz tega,«
»Bojiš se je,« je siknila Hana. »Kaj bi nastalo iz tega, praviš, a kaj bo nastalo iz mene, zato se ne brigaš. Jaz nisem kriva, da te imam rada, da brez tebe ne morem živeti...«	.
Zakrila si je obraz in zaihtela. Neroden in v mi^i zadregi je stal pred njo Luda. Njen jok ga je spravljal ob pamet bolj kakor njeno vsiljevanje.
»Preudari vendar,« jo je prosil, »kam bi zašla, ko bi izgubila pamet. V eni hiši smo. Malka bi opazila; opazili bi ljudje. Eden od naju bi moral od hiše, ali bi pa morala oba... Oba, da, oba, Hana!«
Hana pa je jokala še bolj in prosila:
»Pojdiva. Luda! Zbeživa v svet, kjer naju ne bo nihče poznal. Tam si zgradiva nov, svoj lastni dom .. ■*
»Ni mogoče,« je odgovoril Luda. »Prisegel sam ji zvestobo pred Bogom in držati se je moram. Ne zapeljuj me v greh!«
Tedaj se je Hana nehala jokati. Divje in srdito ša je pogledala in iz njenih ust se je izvil besen, obupen krik:
»Ne maraš me!«
»Ne!« je potrdil Luda in odšel.
Hana je zrla z njim; roke je stisnila v pesti in v njenih velikih ornih očeh je zagorel plamen sovraštva in želje po maščevanju za odklonjeno ljubezen in žalitev njenih vročih dekliških hrepenenj. Planila je v svojo sobo, se vrgla na posteljo, zarila obraz v blazino jm zaihtela.
Od tistega dne je bila še bolj tiha in odljudna.
(Se bo nadaljevalo.)
Zastrupljanje vran in srak
Mnenje predsednika Društva za varstvo in rejo živali.
V mariborskih dnevnikih poziva tukajšnja podružnica Slovenskega lovskega društva svoje člane, naj si oskrbe strup za zatiranje vran in srak. Najmiair-ljivejšim najspretnejšim uničevalcem se obetaijo celo lepe denarne nagrade.
Naj mi bo dovoljeno, da v tej zadevi navedem mnenje dveh gospodarskih strokovnjakov, in sicer predsednika Kme tijske družbe v Ljubljani, pokojnega G. Pirca, in kmetijskega učitelja Finusa v, Hettstedtu v Nemčiji, ki pravita:
’ »Uničujoča vojna proti vranam in srakam z zastrupljanjem se ne sme nikakor odobravati. Žrtev takih del niso samo vrane in srake, marveč tudi mnoge ptice pevke, koristne in zaščitene ptice in celo dragoceni psi. Res je, da vrane kradejo jajca in pokončujejo zajčjo zalego, res je pa tudi, da so vrana v gospodiinj-stvu narave leteče zdravstvene kolone, ki instinktivno zavohajo in brez ostanka pokončajo vsako mrhovino.«
Zatiranje sicer zelo nadležnih vran je dvorezen nož, kajti tamkaj, kjer se vrane popoloma zatro, se prav močno razmnože rjavi hrošči in poljske miši. Zatorej roke proč od ostudnega pokonča-vanja vran s strupom 1 Kjer pa so se preveč razmnožile, jih pokončajti s smodnikom in svincem, ali pa z razdiranjem gnezd in zalege!
V tukajšnjih mestnih nasadih se krmijo pozimi ptice že nad deset let. V izredno hudih zimah je bila te dobrote deležna tudi marsikatera vrana in sraka. Imel sem neštetokrat priliko opazovati bistroumnost vrane ali srake, ki si je pomagala z vzletom do napolnjene mizice. Nasitila je najprej sebe, potem pa z močnim kljunom zdrobila krmo na tla, kjer
so sl ostale napolnile svoje prazne želodčke.
Pernati prebivalci naših mestnih nasadov še niso tako nevarni, da bi bili potrebni svinca. Naj žive še nadalje mirno v našem parku. — Fr. Pirnat, veterinarski viš. svetnik in predsednik Društva za varstvo in rejo živali.
Letala in bodoča vojna
Dunajska zveza industrijcev je imela nedavno veliko zborovanje, ki naj bi bilo nekakšna protivojna manifestacija. Na dnevnem redu je bilo tudi predavanje znanega dunajskega zdravnika dr. Jose-fa Riese-a o grozotah bodoče vojne. Pre davatelj je med drugim povedal, da bodoča vojna prav za prav ne bo spopad oboroženih armad, temveč splošno pobijanje civilnega prebivalstva. V bpdoči vojni ne bo nobenih bojišč, ker bodo govorila glavno besedo letala, ki na prostor sploh niso omejena. Dobro oborožene države imajo s že sedaj do 3000 ali pa še več bojnih letal, večinoma prikrojenih za bombardiranje. Tudi vsa druga zasebna in prometna letala so nalašč narejena tako, da se lahko takoj izpremene v bojna. Še strašnejše, kakor zračna vojska, pa bo njeno orožje. Vse grozote sve tovne vojne se morajo skriti pred tem, kar čaka človeštvo v bodoče. Že zdaj izdelujejo 2000 kg težke bombe. Ena sama taka bomba zadostuje, da do tal poruši znano cerkev sv. Štefana na Dunaju. 1000 kg težke bombe bodo učinkovale tako, da bodo padali 600 do 800 m naokrog ljudje kakor muhe, ker jih bo pobil zračni pritisk. Izračunano je že, da bo lahko vrglo 72 letal nad tako velikim mestom, kakor je Berlin, 36.000 bomb, ki bodo zanetile nad 6000 požarov. Vsa obramba proti tem grozotam je seveda iluzorna. Edina uspešna obramba je pamet, ki bo morala itak prej ali slej zmagati, sicer čaka človeštvo prav žalosten konec.
Tajlnstvena tragedija v Alpah.
V Arlbergu v Avstriji se je te dni odigrala skrivnostna tragedija. Njena žrtev je bil neki 28Ietni obrtniški pomočnik z Dunaja, ki je svojo skrivnost odnesel s seboj v grob. Mladeniča sp našli v snegu s prestreljeno glavo, oblečenega v modro smučarsko obleko. Preden je šel mladenič na smučanje v gore, je svojcem izjavil, da gre s svojimi prijatelji na izlet in da bo v gorah prebil svoj Sdnevni dopust. Preiskava pa je ugotovila, da je šel mladenič na svojo zadnjo turo sam. Ker so domači sumili, da se mu je pripetila v gorah nesreča, so obvestili o tem orožništvo, ki je po nekajdnevnem iskanju našlo zmrznjeno truplo. Preiskava .je tudi ugotovila, da je bil mladenič že na Silvestrovo zelo potlačen, pozneje pa se je umiril in je prav dobre volje nastopil svojo zadnjo turo v gorah. Kljub temu, da je bil z Novim letom odpuščen iz službe, je malo verjetno, da bi bila vzrok samovoljne smrti brezposelnost, ker je bil sicer precej bogat.
Spomenik žrtvam morja.
Te dni bo odkrila »Actipn Francaise« v Fermanvilleu velik graniten križ v spomin junakov, ki so se potopili z veliko francosko podmornico »Promethee« blizu rta Levija. Svečanosti se bodo udeležile rodbine vseh ponesrečencev, kakor tudi oblasti in organizacije bivših bojevnikov. Slavnostnemu odkritju spomenika bo prisostvoval med drugimi tudi admiral Sclnverer in poveljniki francoskih podmorskih edinic. Pri slavnosti ‘pa ne bodo navzoči katoliški duhovniki po posebni odredbi tamkajšnje škofije, ker so člani »Action Francaise«, kakor znano, izobčeni iz rimske katoliške cerkve.
Kako rešujejo Malygiua?
Kakor je znano, se je znani ruski le-dolorpilec »Malygin« močno poškodoval v ledovju Severnega morja. Pri tem se
je nagnil za 22 stopinj. Na pomoč mu j® prihitel drugi ledolomilec »Lenin«, ki l mogočnimi črpalkami noč in dan črpa vodo iz ogroženega parnika. Pričakuje se, da bo »Lenin« osvobodil »Malygina« še v tekočem tednu in ga najpozneje do prihodnje nedelje spravil v arhangelsko pristanišče.
Poročilo o požaru v Butalski vasi.
Nedavno je gorelo v Butalski vasi iH je župan Jurij Butalec napravil na gla-varstvo naslednje originalno uradno po* ročilo:
»Požar je nastal radi blaznosti Anto-ua Tepine, ali pa zato, ker so se otroci uporabljali za krmljenje svinj. Po vasi teko razne govorice o tem. Objava požara se je izvršila z zvonenjem zvono* in trobentačev. Lastnik pogorelega poslopja ni mogel delati gasilskih poskusov, ker ni imel vode in ker ga ni bilo doma. Pogorišče je bilo osvetljeno 2 dvema svetilkama in orožništvomi.
Gasilska dela so se vršila s strani drugega predsednika, ker pri glavnem predsedniku zgoraj ni bilo vse v redu.
Brizgalnice so se najprej napajale \t luže oškodovanega, potem pa so dobil® vodo od trosečih deklic z zlivanjem iste v brizgalno, kakor, tudi s sesanjem gasilcev pri hidrantu.
S sosednje strehe je gasilec Janez Gla* vina z vso močjo brizgal svojo vodo v ogenj, in vse luknje sosede so bile zamašene s prstjo. Rešili so omaro za obleko, eno kravo, ki so jo potem ukradli« staro mater požigalca in še eno staro svinjo.
Kravja dekla Katarina Ocepek si j® rešila golo življenje v sami srajci, Živina je neprestano silila v ogenj, kjer j® bila zaprta.
Popisani požar nam je dal pouk, da gasilski dom ne sme stati tako daleč od pogorišča. Uspeh prostovoljnega gasilskega društva je bil velik in sočuvstvuj® z njim vse prebivalstvo.«
Razno
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke, popravlja dobro in po nizki ceni znana meh. delavnica J. Gustinčič. Lasten zavod za emajliranje in ponlk-lanje	______________
Prodam
PRODAM
»Universal Schulz« automat-sko tehtnico za 15 kg, belo, skoraj novo, za polovično ceno. ter la. čajno maslo po zmerni ceni (reflektiram na večji odjem). Naslov v upravi »Večemika«.	341
NA PRODAJ omara za obleko. in periio v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Karl Verstovškovi ulici št. 6, II. nadstr. vrata 19 193	Stanovanie
	SOBO IN KUHINJO takoj oddam dvem mirnim osebam. Pobreška cesta 21 blizu Magdalene. 421
Dve veliki	
Lutzovi peči
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostore
ceneno na prodai
Interesenti naj se zglasijo v upravi „Večernika“ dnevno med 9. in 10. uro.
Najboljša nalivna peresa
po konkurenčnih cenah dobite v papirnici knjigarna
Tiskovne zadruge
Maribor. Aleksandrova cesta 3
izdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VUJ kiHar
STANKO DETELA v Mariboru
v. Mariboru, irska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik