Vsebina
NA OBISKU
Pogovor z ministrom za delo, družino in socialne
zadeve mag Janezom Drobničem............................. —4-5
LETNI OBRAČUN
Ali se veteranom na finančnem področju obetajo boljši čas.............6-11
IZ DELA ZWS
Q delu ZWS med 25. m 26. številko...........................................12-13
Podpisani dogovori omedsebojnem sodelovanju................,„. 13
VAŠE PISMO
Veterani vojne za Slovenijo smo ena sama,
lepa in velika družina ...............................................................14
V	BESEDI IN SLIKI
Veteranske počitnice pod Uršljo goro.............................. .15
ZGODBE IZ NAŠE VOJNE
Koti trda prede.......................................................................16
Pisma vojakov IzJA..................................................................17
Aktivno dravograjska vetsransko združenje..............................17
Pohod v spomin na konec prve svetovne vojne ..................... .17
Novi sekretar OZVVS slovenska Istra ..........................................17
V	SPOMIN
Zapustili so nas veterani............................................................18-19
NAŠA USTVARJALNOST
Pesem Slovenski vojak, Slovenska roža.................................20
POSTANITE VOJAK SLOVENSKE VOJSKE .................................21-24
IZ DOPISNIŠKE BELEŽKE
Letni zbor ruških veteranov.................................................... ... 25
Janez Koselj, novi stari predsednik OZVVS
Radovljica - Jesenice................................................................25
Delo v Območnem združenju Sevnica uspešno zaživelo.................26
Kritično o podeljevanju spominskih znakov '01............................. 26
Zbor veteranov OZVVS Bela krajina	... ... ....... ......... 27
Volilni zbcr OZVVS Ljubljana................... .... ....................27
Podelitev priznanj pripadnikom MSNZ.........................................27
Pomoč OZVVS Postojna družini Čopi iz Čezsače...........................27
Tekmovanje v kuhanju...............................................................27
Veterani zadovoljni z opravljenim delom......................... ... 28
Podpirajo spremembe Zakona o veteranih....................................28
Slovesnost naTisju..................................................................28
□obro obskana razstava...........................................................29
Ustanovljena sekcija MSNZ	. ...................... .29
Okrogla miza o generalu Maistru................................................29
Ankaran-Triglav 2005 ...............................................................20
Odkrili kopijo spomenika generalu Maistru ...................................30
Občni zbor ZWS Mežiške doline................................................30
Redni letni zbor konjiških veteranov .....................................30
Predlog ptujskih veteranov................................................... .31
Tretje srečanje veteranov vojne..................................................31
Tretji pohod spomina in prijateljstva.............................................31
Veteranski pevski zbor OZŽV Radovljica - Jesenice........................31
ŠPORT
Zgodovinsko izročila uspešno povezali s sedanjostjo................. ...32
Tudi pokljuški biatlon ne more brez veteranov...........................,...33
Množična udeležba na tradicionalnem tekmovanju ................... ...33
Športniki, ki niso leto......................................................... ... 34
Razpis tekmovanja veteranov v gorskem teku.......................... 34
Razpis ribiškega tekmovanja na Ptuju..........................................34
IZ VOJAŠKIH ARZENALOV
Vse mora delovali kol najbolj natančen stroj..................... ... 35-30
NA KRATKO
Predstavili zasnovo novega težkega transportnega
helikopte'ja.............................................................................39
KRIŽANKA
Nagradna križanka ...... .........................................40
OGLASI.................................................................................41-44
Naslovnica: Veterani na Evropskem trgu v Novi Gorici FotQ'(KuBj
Izdajatelj: Predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, p. p. 2780, Rojčeva 16, 1110 Ljubljana: tet. (01) 524 17 84: matična št. 1211293. davčna št 200075715; P. R, NLB - posl. Moste, Ljubljana, št. 02012-0089693246. Odgovorni urednik: Jože Člbej Člani uredništva: mag. Rina K11 na r, Bojan Kuntarič, Mirko Kržlšnlk In Jože Kuzman. Zunanja sodelavca: Milan Alaševič (karikature in aforizmi), Cveto Erman (križanka!. Grafični prelom: Luxuria, d o o.: Ljubljana, tisk: Schwarz, d. o. o., Ljubljana; naklada: 19.050 Po mnenju Ürada vlade za informiranje se za glasilo Veteran skladno s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št 89/98) za nosilce besede, slike in zvoka obračunava davek na dodano vrednost pa stopnji 8 %. Skladno s 1. točko 12. člena so plačniki davka na dodano vrednost davčni zavezanci, ki opravijo promet blaga in storitev, od katerega se obračunava in plačuje DDV.
Prispevke za naslednjo številko Veterana pošljite na naslov: ZWS, uredništvo glasila »Veteran-, Rojčeva ulica 10, p. p. 2780, 1001 Ljubljana. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo.
Prispevke za naslednjo številko Veterana obvezno pošljite na računalniških disketah 3,5" v urejevalniku Word for Windows.
ISSN 1580-4518
V	dobri veri smo živeli od obljub
Izvedba našega glavnega zbora v Gorici nas je prijetno presenetila. Ne, nisem se zmotil, ko sem zapisal v Gorici. Simbolni konec zbora na mestu, kjer se je proslavil vstop Slovenije v Evropsko unijo, meje spodbudil za takšen zapis kraja. Simbolno smo torej izvedli naš zbor v mestu, ki se po besedah župana Nove Gorice in seveda njegovega kolega z italijanske strani vse bolj združuje in postaja novo evropsko mesto, kjer bodo delitve stvarpreteklosti. In prav je tako. Nova Evropa ne potrebuje delitev in večnega strahu pred nekim sovražnikom. Evropa potrebuje združevanje in uresničevanje skupnih idealov, ki bodo zagotovili uspešno in zadovoljno življenje nam in našim potomcem. Naš zbor je opravil še z eno preteklostjo. Prvič v naši zgodovini seje minister za delo, družino in socialne zadeve udeležil našega zbora. Mag. janež Dro bničjezna vzočnostjo in seveda besedami pokazal, da bo nova vlada prešla od besed k dejanjem. Osamosvojitvena vojna jepostala vrednota in temelj, iz katerega je nastala Republika Slovenija. Minili so torej časi, ko so nam sicer veliko obljubljali, mi pa smo v dobri veri živeli od teh obljub. Zaželimo torej novi vladi obilo uspešnega dela, kipa bo vsekakor tudi zelo trdo. Veterani vojne za Slovenijo bomo kot nepolitična in nestrankarska organizacija podpirali vsa dejanja, ki bodo v dobro napredka NAŠE IN EDINE DOMOVINE SLOVENIJE. Ocenili smo prvo leto našega Štiriletnega mandata. Svoje delosmo ocenili kot dobro. Velik korak je bil storjen glede normativnega urejanja, saj je pripravljena dokončna vsebina sprememb Zakona o vojnih veteranih, ki bo zagotovil pridobitev pravic vseh sodelujočih v pripravah na vojno in vojniza samostojno Slovenijo. Dolgotrajno inzahtevno delo je torej končano inpo zagotovilih ministra za obrambo ter ministra za delo, družino in socialne zadeve bodo spremembe zakona še letos vpostopk u v Državnem zboru. Število članov se povečuje in je prešlo številko 23.000. Postajamo najmočnejša veteranska organizacija v državi, in to s članstvom, ki ima dejansko status veterana.
V	letu 2005 bomo tudi praznovali. Vsekakor je najpomembnejša 15. obletnica ustanovitve Manevrske strukture Narodne zaščite. Ta izredni dogodek, ki je poštami temelj za poznejšo osamosvojitveno vojno, bomo verjetno praznovali kar dvakrat. Tako, kot si takšna obletnica zasluži. Prvič, če bo vse po sreči, se bomo zbrali v naši prestolnici,
ho bomo proslavili / 7. maj, dan slovenske enotnosti. To bo jrraznik, s katerim bomo zaznamovali podpis Majniške deklaracije, izvolitev Izvršnega sveta Republike Slovenije, konstitutivno sejo Republiške skupščine in dan Zveze veteranov vojne za Slovenijo. In drugič se bomo zbrali 21. map na našem Geossu ob spomeniku slovenskemu rodoljubu. Dne 22. novembra bomo v Krakovskem gozdu odkrili spominsko znamenje in se hkrati spomnili odhoda zadnjega vojaka J A iz Slovenije. Mislim, da bi mora/ to zapisati drugače, in sicer z besedami, ki jih je uporabil predsednik ZWS Srečko Lisjak v Gorici; torej, praznovali bomo izgon zadnjega vojaka J A iz Slovenije.
Torej na snidenje na naših prireditvah, na katerih bomo krepili domoljubje in ohranjali spomin na zmagovito vojno za samostojno Slovenijo 1991.
Joie Čibej
C
Na obisku
jm
MINISTER MAG. JANEZ DROBNIČ ODGOVARJAL NA VPRAŠANJA, KI NAS NAJBOLJ »ŽULIJO«
Sedanja delitev sredstev za delovanje ni pravična!
V soboto, 22. marca, je bil v Novi Gorici glavni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Veterani osamosvojitvene vojne smo bili presenečeni in ponosni, saj se je našega zbora prvič v dvanajstletni zgodovini udeležil naš resorni minister - minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič. Ko smo ga pred dnevi obiskali na njegovem delovnem mestu, smo vprašali, zakaj je prišel v Novo Gorico.
•Delo in poslanstvo veteranske organizacije vojne za Slovenijo zelo cenim, zato Sem se z veseljem udeležil vašega zbora. Ne razumem pa, zakaj v dvanajstletni zgodovini nihče od resornih ministrov ni pokazal zanimanja za vaše delo. Veteranska organizacija namreč opravlja pomembno poslanstvo.-
Gospod minister, čeprav smo bili oh izvolitvi l'latte predsednika Janez» Janše seznanjeni z vsemi ministri, i 'as prosimo, da se predstavile našim veteranom.
»Po poklicu sem magister sociologije. Večino poklicne poti sem opravil na Zavodu za zaposlovanje kot poklicni in zaposlitveni svetovalec, pokrival sem poklicno rehabilitacijo invalidov, prestrukturiranje, izobraževanje, to pa mi pride zelo prav- pri sedanjem delu. Pred izvolitvijo v parlament sem opravljal delo vodje sektorja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kamor sem se vrnil lanskega decembra kot minister. Vseskozi sem bil ljubitelj športa in to ostajam še danes. Se največ sem dosegel v atletiki (maratonu), namiznem tenisu, ka-rateju in tenisu. Veselje do športi imam .še sedaj, le časa ni, zato se lotim le jutranjega teka pred službo in občasno s prijatelji odigram kakšno partijo tenisa. Kljub temu vzdržujem raven kondicije, zato mi tudi sedaj ne bi bilo težko slediti kakšni zahtevni vojaški vaji. Služba me polno zaposluje, zato žena podpira celo več kot tri vogale pri hiši; tudi trije otroci verjetno kdaj pa kdaj pogrešajo navzočnost očeta .„«
Naše bralce prav gotovo zanima, kje ste biti med osamosvojitveno vojno hi kako ste doživljali liste usodne dogodke v boju za slovensko samostojnost. »Tedaj sem bil na Kcpuhltškem zavodu za zaposlovanje, z začetkom vojne pa smo do-
bili nekateri posebne zadolžitve. Opremiti so nas celo z maskami - sicer pa smo hili na delovni obveznosti ob posebnih navodilih. Spominjam se nekega dne v vojni, ko sem oh alarmu za napad pograbi! v naročje svoja otročka - dvojčka ter še s sinom odhitel v zaklonišče. Med potjo sem otrokom izgubil čevlje. Že po Izteku sedemdnevne vojne julija sem bil vpoklican v takratno Teritorialno obrambo. Prevzel sem vodenje oddelka za zaščito oddajnikov na.lančah nad l.itijo. Če se ne motim, sem tam prebil štirinajst dni, ki so bili zanimivi, pa tudi zahtevni.«
Naši bralci so seznanjeni s tem, da je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadere naše resorno ministrstvo. Hi lahko bolj natančno povedali, v kateri det vašega resorja sodimo? »Veteranske organizacije sodijo v samostojni sektor za vojne invalide, vojne veterane ¡11 žrtve vojnega nasilja. Za kategorije vseh veteranov država namenja prek našega ministrstva letno 35 milijard tolarjev, večina tega denarja pa je namenjena upravičencem iz druge svetovne vojne, čeprav je od njenega konca minilo že 60 let, kar je za marsiko-
Veteram
ga nerazumljivo. Prejšnja vlada je za borce NOB za leto 2005 zagotovila 20(i milijonov, za Zvezo veteranov vojne za Slovenijo pa le 5h milijonov tolarjev. Poleg tega so dobili dodatna sredstva še Zveza društev vojnih invalidov, Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije, Zveza koroških partizanov In prijateljev protifašističnega odpora, Zveza vojnih invalidov NOV Trst. Združenje žrtev okupatorjev Kranj ter Društvo izgnancev Slovenije«
Na delovni pogovor ste sprejeli vodstvo naše organizacije. Kaj konkretno ste se dogovoriti?
•Pogovorili smo se o vašem delu. poslanstvu, programu za letošnje leto in financiranju. Poudarjena je bila problematika financiranja delovanja društva in dana pobuda, da bi se sprejeli potrebni kriteriji za pravično financiranje delovanja vseh veteranskih organizacij. Ugotovili smo. da imata obe veteranski organizaciji - tako Zveza veteranov vojne za Slovenijo kot borci iz druge svetovne vojne - približno enako število članov, vendar borci NOB dobijo skorajda štirikrat toliko sredstev kot veterani vojne za Slovenijo, to pa ni pravično.«
Gospod minister, '/.veza veteranov vojne za Slovenijo je pripravila predlog sprememb Zakona o vojnih veteranih, s katerimi naj bi odpraviti nekatere pomanjkljivosti prejšnjega zakona. Kakšno je vaše stališče do predlaganih sprememb? -Predložene spremembe zakona, ki ga je pripravila Zveza veteranov vojne za Slovenijo, podpiramo, vendar pa želimo postaviti bolj jasne kriterije za pridobitev statusa veterana. Zagotovo ne bi bilo dobro, da hi si pridobil ta status nekdo, ki do njega ni upravičen, in na ta način množica ljudi, kar bi diskreditiralo organizacijo, Predlog sprememb zakona bomo predvidoma vložili v postopek maja letos.«
V vaši predstavitvi analize dela vašega predhodnika g. Vlada Dl-»lovskega ste ugotoviti cel kup napak. Nas. veterane vojne za Slovenijo, zanima, ali ste odkrili kriterije, po katerih se še vedno financirajo veteranske orga-
ÈT, 2B • APRIL 2005
Od 148 delegatov, kolikor Jill šteje glavni zbor, jih je v Novo Coritoprišlo 120.
ja za Slovence po svetu, da se diplomatsko in mednarodno tudi v Bruslju zavzamejo za spoštovanje manjšinskih pravic naših rojakov v zamejstvu kakor tudi pozitivno vlogo slovenskega naroda v protifašistični evropski koaliciji. V nadaljevanju se je še vprašal, zakaj na glavnem zboru ni predstavnika Zveze slovenskih častnikov,
Delegat OZVVS Ljutomer Marko Milic ¡<- poudaril, da na lokalni ravni dohro sodelujejo z lokalno častniško organizacijo. Svojo razpravo je namenil predvsem problemu obdavčitve veteranskih dodatkov, družinskih dodatkov in družinske invalidnine. V razpravo se je vključil predstavni ZZB NO H Lado Kocjan in predstavil svoje mnenje o vlogah za dodelitev socialne pomoči ter predlagal, da naj bi na terenu bolj skrbeli za člane, ki živijo v težkih razmerah, organizacije ua območjih pa naj same dajo predloge za dodelitev socialne pomoči za takšne primere. V na-
Veteranska organizacija se je za vse, barje naredil, da Je prišla resnica o naši vojni tudi na Bližnji vzhod, zahvalila častnemu konzulu Kraljevine Jordanije, njegovI ekscelenci mag. Samitju Amarhiu s spominsko medaljo in člansko izkaznico ZVVS.
daljevanju je predlagal izvedbo več manjših prireditev namesto ene velike prireditve. Odgovor na omenjene razprave je dal predsednik ZVVS Srečko Lisjak. Na lokalni ravni nekatere veteranske organizacije dohro sodelujejo s častniškimi organizacijami, na državni ravni pa delovanje ne bo mogoče toliko časa, dokler bo predsednik ZSČ poskušal rušili organizacije na lokalni ravni ter blatil vodstvo ZVVS in ZVVS kol organizacijo. Odgovoril je tudi na predlog, da bi namesto ene velike prireditve organizirali več manjših. Poudaril je, da je mogoče več manjših prireditev pripraviti samo z več finančnimi sredstvi. Janez Pajer je razmišljal o možnosti za sodelovanje veteranske organizacije z ZSČ na državni ravni in poudaril, da bi lahko o tem razpravljalo predsedstvo oziroma sekretariat ZVVS. Prisotni delegati so z večino glasov sprejeli poročila, trije delegati pa so glasovali proti.
Trije pomembni dokumenti za letošnje delo
Predsednik ZVVS Srečko Lisjak je v nadaljevanju pojasnil načrt dela za leto 2005, generalni sekretar ZVVS Jože Kuzman pa je pojasnil finančni načrt za leto 2005. V razpravi k tej točki dnevnega reda je delegat OZVVS Vrhnika -Borovnica Janez Čerin predlagal, da se v načrt dela za leto 2005 vnese tudi predlog OZVVS Vrhnika - Borovnica za postavitev spominskega znamenja Stanetu Kavčiču.
Vsi trije dokumenti, Načrt dela za leto 2005, Finančni načrt za leto 2005 in Koledar aktivnosti za leto 2005, so bili potrjeni z večino glasov prisotnih delegatov, dva delegata sla glasovala proti. Zbrani delegati in gostje so pozorno prisluhnili generalnemu sekretarju Jožetu Kuzmanu, ko je predstavil predlog sprememb Zakona o vojnih veteranih. Delegati so predlog spremenil) zakona potrdili in zadolžili vodstvo organizacije, da izpelje nadaljnje
postopke pri posredovanju predloga pristojnim organom in ustanovam.
Glavni zbor je bil tudi priložnost, da je predsednik ZVVS Srečko Lisjak podelil dve visoki priznanji veteranske organizacije. Tako je zlato plaketo podelil predsedniku OZVVS Ruše Antonu Sračniku. spominsko medaljo vojne za Slovenijo ter člansko izkaznico pa častnemu konzulu Kraljevine Jordanije, njegovi ekscelenci mag. Samirju Amarinu. Na predlog predsednika delovnega predsedstva so delegati soglasno potrdili novo izvoljeno predsednice Pokrajinskega odbora Ljubljana Ljubico Lijo Debeljak, Ob koncu se je Janez Pajer v imenu delovnega predsedstva zahvalil delegatom za uspešno delo in sodelovanje, gostom za potrpežljivost in Novogoričanom za gostoljubje ter vse skupaj povabil na ogled Evropskega trga in krajše družabno srečanje.
Besedilo in folo: Bojan Kuntarič
Predsednik ZVVS polkovnik Srečko lisjak Je predsedniku OZVVS Ruše Antonu Sračniku izročil -latoplaketo za izjemne rezultate pri delu r veteranski organizaciji.
Uradni del glavnega zbora ZV\'S v Novi Gorici seje končal z ogledam Evropskega trga. kjer je še nedavno potekala meja med Slovenijo in Italijo.
Zakaj sodelovanje z ZSČ ni takšno, kot bi moralo biti
V razpravi ob dokumentih, ki kažejo, katere so najpomembnejše naloge veteranske organizacije, seje nekaj delegatov vprašalo, kaj je s sodelovanjem z Zvezo slovenskih Častnikov. Vprašanje je prav gotovo primerno, saj je sodelovanje na terenu dobro. Zato smo nekaj delegatov vprašali, kaj menijo o tem problemu.
»Pri prebiranju poročila o delu organizacije sem opazil, da ni stika z Združenjem slovenskih častnikov, prav tako pa našega zbora ni pozdravil predstavnik častniške organizacije. Oboje me je presenetilo. Tudi sam sem član častniške organizacije in poznam razmere na terenu, kjer veteranska in častniška organizacija dobro sodelujeta,« je povedal Janko S. Suišek. »Zato mi je bilo žal, da na našem glavnem zboru ni bilo njihovega predstavnika. Po pojasnilu predsednika Lisjaka vidim, da so konflikti in problemi. Sam želim, tla bi te konflikte reševali mirno in s pogovori. Žal pa iz besed predsednika nisem razbral želje po reševanju odprtih vprašanj med organizacijama.« Po besedah Stanka Žitnika iz 0 Z V V S Ptuj njihovo območno /draženje enako dobro sodeluje s častniško organiza-Stanko Žitnik cijo, z veteranskim
združenjem Sever, zvezo borcev, invalidi in drugimi. »S častniki imamo skupne prostore. To načrtujemo ttidi v prihodnje, saj je razlogov za sodelovanje kar nekaj,« je povedal. »Naj omenim samo finančnega. Dejansko se prepleta tudi članstvo, saj je veliko ljudi, ki so člani obeh organizacij Vsaj do zdaj se na našem območju med organizacijama niso dogajale stvari, ki bi preprečevale dobro sodelovanje. Res pa je, tla sem sam začutil, da nekaj ni v redu na državni ravni, že pred letom ali dvema.«
Vito Herginc
»Na našem o bmočj u častniška organizacija sploh ne deluje, saj še ustanovljen a ni. Zelo dobro pa sodelujemo s častniško organizacijo v sosednji občini Cerkno,« je dejal Vilo Berginc iz OZVVS Zgornje Posočje. »V preteklosti smo skupaj uresničili nekaj projektov, od različni streljanj do tekmovanj in še bi lahko našteval. Sam sem s sodelovanjem s slovenskimi častniki zelo zadovoljen in tudi vsa naša organizacija je.« Kol poudarja Marko Milič, sicer sekretar OZVVS Ljutomer, je dejstvo, da je večina veteranov tudi članov častniške organizacije, zato tudi veliko večino dejavnosti načrtujejo in uresničujejo skupaj. »Skupaj pripravljamo strokovne ekskurzije, različna predavanja, zdaj že tradicionalni spust s čolni po reki Muri, različne pohode in drugo. Vse to pripravljamo brez problemov. Nemalo sem bil presenečen včeraj (v petek, 11. marca - op. a.), ko sem dobil dopis, ki ga je podpisal predsednik Združenja slovenskih častnikov Miha Butara, v katerem obžalujejo, da ne sodelujemo. V dopisu Se navaja, da častniška organizacija ni bila povabljena na naš glavni zbor, in zato me je zanimalo, kaj je v ozadju vsega lega. Na današnjem glavnem zborusetn izvedel, daje gospod Butara mimo naše zveze ustanovil svojo veteransko organizacijo. Zdaj mi je zadeva precej bolj jasna,« je dejal Marko Milič.
Veteran
Pojasnilo predsednik ZVVS Srečko Lisjak«
»Veterani na območju mesta Ljubljane imajo svojo organizacijo. fiospod Miha Butara je bil član Zveze veteranov vojne za Slovenijo in se z delovanjem ljubljanske organizacije ni strinjal, zato tudi šiiri leta ni plačeval članarine in njegovo članstvo v naši organizaciji miruje. Njegovi pogledi na njeno poslanstvo in delovanje so bili drugačni. Namesto da bi probleme in zadeve, s katerimi se ni strinjal, reševal tam, kjer sta okolje in prostor za to, to je v ljubljanski organizaciji, je začel ustanavljati novo veteransko društvo. Vedeti moramo, da ni vseeno, ali novo društvo ustanavlja neki državljan ali ga ustanavlja nekdo, ki je na čelu neke organizacije. Navzven se namreč ustanavljanje novega društva povezuje s to organizacijo. Zato si vodilni človek neke organi z a c i j e takšne poteze ne
privošči-Srečko Lisjak li,«
Kol je dejal Srečko Lisjak, v veteranski organizaciji trdijo, da na enem območju ali prostoru ne moreta obstajati dve njihovi organizaciji. Že fizika namreč uči, da na enem prostoru lahko stoji samo en predmet. V Ljubljani je tako ključni problem ta, da nekdo ustanavlja novo veteransko organizacijo, čeprav v njej veteranska organizacija že obstaja in je sestavni del Zveze veteranov vojne za Slovenijo ter Ima vso njeno podporo. Kakšna bo končna rešitev, še ni jasno, saj se bo s tetn problemom ukvarjala pristojna komisija in določila, kako rešiti ta zaplet. »Po drugi strani je pa treba vedeti, da je Zveza slovenskih častnikov stanovska organizacija, torej organizacija drugač-
ne vrsle, kot je Zveza veteranov vojne za Slovenijo. V njej so lahko včlanjeni ljudje, ki so častniki ali podčastniki in z veteran-stvom nimajo nobene zveze,« poudarja Srečko Lisjak. »Seveda to ni nič slabega oziroma ni nič hudega. Vendar ta organizacija ne more ZVVS vsiljevati, kaj bi oni radi. Poiskati je treba skupne ločke in pri njih sodelovali. Če je interes obeh organizacij, da skupaj pripravimo neko tekmovanje, potem ga bomo skupaj tudi pripravili. Če pa mi interesa nimamo, ne bomo šli v organizacijo in pripravo nekega dogodka."
Po besedah Srečka Lisjaka so veterani v družbi premalo uveljavljeni in veteranska organizacija mora biti bolj prepoznavna oziroma jo morajo državljanke in državljani bolje poznati. Častniška organizacija je obstajala že v nekdanji skupni državi in ima drugačno tradicijo kot veteranska. Veterani so morali orali ledino in začeti graditi organizacijo tudi na drugačnih temeljih, kot je bilo zgrajeno veteranstvo v takratni državi. »Zato častniška organizacija pri spreminjanju Zakona o veteranih nima in ne more imeti nobene vloge. Se enkrat poudarjam, skupne točke dveh organizacij so tam. kjer imamo skupne interese. Že vnaprej se mora vedeti, kdo kaj dela in zakaj to dela. Nobena organizacija pa ne more vsiljevati svojih stališč in rešitev drugi organizaciji, Za nas so pomembna lista stališča, ki jih določijo naše predsedstvo in organi naše organizacije. Za nekatere zadeve, ki jih ureja naša organizacija, ne bomo nikoli vprašali Častnikov, ali se z njimi strinjajo,« je odločen predsednik ZVVS.
Vprašal se je tudi, ali so častniki za to, da se zakon spremeni. Sam je odgovoril, da ne ve! »Sprašujem se, kaj lo tistega, ki ni veteran, sploh zanima,« je še dodal.
(KuB)
ŠT. 26 ■ APRIL 2005
O delu ZWS med 25. in 26. številko
Januarja je ministrstvo za obrambo obiskala delegacija ZVVS, kjer se je pogovarjala z ministrom Karlom Erjavcem in državnim sekretarjem Francijem Žnidaršičem. Obisk je pokazal, da je sodelovanje med Mor s in ZVVS zelo dobro. Foto: Mors
V	tem obdobju so potekale predvsem priprave na zasedanje najvišjega organa ZWS - glavnega zbora. To je bil čas, ko smo morali potegniti Črto pod delom v lanskem letu in si zastaviti načrt dela v letu 2005.0 zasedanju je napisano drugje, zato vet o pripravah na zbor.
Ves postopek se je začel s popi som vsega, kar je bilo v naši lasti, nadaljevalo pa z delom inventurne komisije, ki je morala ugotoviti, ali dejansko stanje odgovarja podatkom v dokumentih, ki jili vodimo,
V	tem Času smo zbrali podatke o finančnem poslovanju ter naredili primerjavo z načrtovano porabo in realizacijo ter razlago. Pokazalo se je sicer neko nesorazmerje, ki pa gre predvsem na račun tega, da smo ponovno preveč verjeli obljubam o sofinanciranju določenih projektov, predvsem srečanja na Po-
kljuki. ki pa je na našo žalost ostalo tudi samo pri obljubah. Finančno poročilo so nato pregledali in ocenili v nadzornem odboru, sekretariatu ter predsedstvu. Kilo je nekaj pripomb, tudi od OZVVS, ki pa so se večinoma upoštevale še pred zasedanjem glavnega zbora. Hkrati 7. izdelavo finančnega poročila za leto 2004 smo se lotili tudi načrtovanja za leto 2005 iii izdelave predloga programa dela ZVVS za to leto, ki je tudi podlaga za finančni načrt. Prav tako je bil izdelan načrt dejavnosti ZVVS v letošnjem letu, svoje programe pa sta pripravili tudi obe komisiji. Statutarna komisija je nadaljevala dejavnosti za spremembo Zakona o vojnih veteranih, ki je med prednostnimi nalogami ZVVS v letu 2005 postavljen na prvo mesto. V poglavju o upravičencih, ki naj bi bili dodatno
Med februarskim obiskom na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadet e je delegacija ZVVS dobila podporo.fpri spreminjanju zakona o vojnih veteranih. Na posnetku je minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Ja nez Drobit ič.
vključeni v zakon, gre predvsem za »civilni del« aktivnih udeležencev v pripravah na vojno in vojni za Slovenijo, sledi poglavje o varstvu socialno ogroženih
veteranov, pri čemer želimo, da se v takih primerih ne upošteva omejitev 50 let starosti, pa o spornem določilu, da se čas, prebit v vojni, opredeli kot posebna doba, ki samo dovoljuje predčasno upokojitev, pokojnino pa trajno zniža, in nazadnje, da bi bili vsi veteranski dodatki neobdavčljivi. (Morebitne pripombe so nam območna združenja dolžna dostaviti še do konca aprila, ko bo sledila izdelava našega dokončnega predloga.) Vsi ti postopki so res dolgotrajni, vedno znova se pojavljajo novi kandidati za pridobitev statusa, mi pa samo želimo zakon, ki bo pravičen do vseh, ki si to resnično zaslužijo.
V začetku leta je nadzorni odbor ugotovil, daje treba izvesti spremembe Statuta ZVVS. V organih ZVVS je bila ta pobuda sprejeta, izdelani so bili že nekateri predlogi, obveljalo pa je mnenje, da
Podpisani dogovori o medsebojnem sodelovanju
Načelnik GeneraLštaba Slovenske vojske generahnajor Ladislav U-pič (desno) in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo polkovnik Srečko Lisjak (levo)podpisujeta dogovor o sodelovanju.
Načelnik GeneralštabaSlovenske vojske generalmajor Ladislav Lipic je na podlagi Direktive o sodelovanju Slovenske vojske s civilnimi organizacijami, zvezami in društvi, pomembnimi za obrambni sistem Republike Slovenije, januarja na generalštabu s predstavniki civilnih institucij podpisal dogovore o medsebojnem sodelovanju v letu 20(15. Podpisal jih je s predsednikom Društva generala Maistra mag, Miranom LovreniSČem, predsednikom Zveze veteranov vojne za Slovenijo polkovnikom Srečkom Lisjakom, predsednikom Zveze združenj borcev NOB dr. Janezom Stanovnikom in predsednikom Gasilske zveze Slovenije Ernestom lioryjem, Dogovor o sodelovanju opredeljuje skupne dejavnosti za dosego skupnih ciljev, negovanje domoljubja, bojevniških tradicij ter spomina na narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda in osamosvojitveno vojno leta 1991 ter sodelovanje pri promociji vojaškega poklica med mladimi.
Besedilo in foto: MORS
Veteran ST. 26 • APRIL 2005
Vase pismo
Veterani vojne za Slovenijo smo ena sama, lepa in velika družina
Čas neusmiljeno teče. Mineva štirinajsto leto po vojni za suvereno Slo venijo. Postali smo starejši in imamo poleg vojne morda še kakšno drugo bridko izkušnjo. Nekaterih naših tovarišev ni več med nami, Bodisi tistih, kijih je vzela vojna, bodisi tistih, ki so odšli in se poslovili od nas pozneje. Da $o se dotaknili naših življenj, čutimo v naših srcih, njihov spomin pa živi z nami tudi v fotografijah, člankih aH z njihovimi imeni, vtisnjenimi v pomnike dogodkov, ki so jim vzeli njihova predragocena življenja. Spominjamo se jih, ko izvajamo simbolna veteranska dejanja ali v spontanih pogovorih ob naših srečanjih Včasih zbode misel 'dolgost življenja našega je kratka*in da bo čez dvajset, trideset let naša veteranska organizacija počasi umrla. Žal nas nebo več, vendar ho ostal spomin na srčne ljudi, borce, tovariše, narod, ki seje odločil upreti potujčevanju in obstati ter preživeti na zemlji dedov in pradedov ter mu je uspelo uresničiti njihov sen o lastni samostojni državi Sloveniji Zato smo dolžni zagotoviti ohranitev spomina in tradicij osamosvojitvene vojne, kar naj bi med drugim bita in postala naša vsakdanja pomembna naloga.
Veterani vojne za Slovenijo smo ena sama, lepa in velika družina. Ponosni smo na izpolnjeno častno poslanstvo, ki nam gaje zaupal lastni narod, ki nas je v kritičnih trenutkih tudi podprl, kot podpre mati svojega otroka. Smo prijazni in nestrankarski, pripravljeni v vsakem trenutku priskočiti na pomoč svojim članom ali drugim ljudem, ki so v stiski. Smo delavni in aktivni ter še vedno zaupanja vredni. To dokazujejo naše delo, naša vsebinska srečanja, delovne akcije, naši prispevki v javnih medijih, slovesnosti, komemoracije, šjmrtne igre in sodelovanje na mednarodni ravni. Vendar naše delo in naše obveze še niso
končani. BiH smo sposobni velikih dejanj in naša družba od nas še vedno veliko pričakuje, zato smo dolžni negovati lik veterana in z vzorom pokazati, da smo resnično to, za kar se predstavljamo. V okoljih, v katerih živimo, včasih kane tudi kapljica pelina. Nekateri omalova žujejo zgodovinsko dejstvo osamosvojitve oziroma vlogo teritorialcev, posebej enot, ki niso bile v neposrednem boju z enotamiJIA. Vpoklicu oziroma klicu domovine smo se takrat odzvali vsi obvezniki TO z istim namenom in ciljem. Nihče ni točno vedel, kaj ga čaka. Vi(, prav vsi neposredno udeleženi smo tvegali tudi lastna življenja, na kar sta oh slovesu nakazovala tudi Žalosten izraz na obrazih naših najdražjih in najbližjih ter njihov jok, ko smo se poslovili od njih Nihčeni kriv, da se v kritičnih trenutkih ni znašel iz oči v oči s sovragom in moral uporabiti ognjena sredstva, čeprav bi verjetno vsak od nas ravnal enako ali podobno, kot so ravnali naši kolegi, ki so se znašli v bojnih situacijah Nihče ni kriv, daje oslaI živ! Lahko smo srečni, da je tako, daje žrtev manj, ker jih je bilo preveč! Morda bi biio nekaterim, ki razmišljajo drugače, zadoščeno, če bi se uresničil obstoječ načrt JIA»BEDEM-2* (OKOP 2), kije med drugim poleg uničenja centra za usposabljanje enot TO na tgu obsegal nevtraliza-cijo 63. samostojne čete KS Velike Lašče, Rob in Turjak, razporejene na širšem območju Krvave Peči (Purkače-Sekirišče-Krvava Peč Predgozd), in bi tako prišlo do dodatnih nepotrebnih žrtev vojne. Bi bila potem naša vloga oziroma današnji status veterana bolj priznan in upravičen? Včasih slišimo, kako naj bi bile druge vojne v naši zgodo vini veliko bolj pomembne. Vendar vojna, ko je Slovenija postala suverena država, je enkratno iti edinstveno zgodovinsko dejanje in dejstvo, ki ga v dosedanji zgodovini slovenskega naroda ni mogoče najti, Naj nebo nikoli pozabljeno!
Zgodi se tudi, da bi nekateri radiprido bijen status veterana uporabili za promo-
cijo osebnih interesov ter se v svojo korist polastili sadov dela in pridobitev organizacije, ki so zasluga določenih zanesenjakov, kateri za razpoznavnost veteranskega združenja porabijo skoraj svoj ves prosti čas in včasih tudi del osebnega denarja. Pn zaslugi aktivnih članov OZVVSterob podpori župana in občine Velike Lašče, ki financira adaptacijo objekta in tudi sicer finančno podpira program dela organizacije, je Dom veteranov v Krvavi Peči dobil svojo »dušo* in začenja živeti. Rabil bo območni veteranski organizaciji in njenim članom kot drugi dom, z namenom obujanja spominov, druženja veteranov, hranjenja dokumentarnega gradiva, eksponatov in obeležij 63. samostojne teritorialne čete, kije med vojno za Slovenijo tam imela svoje vodstvo in na tej lokaciji dobila svoj domicil Obenem bo na razpolago vsem zainteresiranim in organiziranim skupinam, organizacijam in posa meznikom iz občine in širše družbene skupnosti, kol je predlagano in določeno v zdaj še nenapisanem programu občine Velike Lašče. Nekateri posamezniki ali organizacije bi radi objekt nekdanje osnovne šole h o teli uporabiti za zado voljeva-nje osebnih interesov in svojih koristi ali za dejavnosti, ki niso primerne in glede na njihov namen tudi niso predvidene za takšen objekt. Evidentirani in odločno preprečeni so bili tudi poizkusi rušenja vodstva in vnašanje nezaupanja v kolektiv, karje bilo pravočasno opaženo in odločno preprečeno. Seveda podobni zlonamerni in nepotrebni nameni jemljejo vodstvu OZVVS dragocen čas, ki M lahko bil porabljen za druge namene. Obenem pa naj bo to opozorilo tistim organi zacijam ali posameznikom, ki bi hoteli manipulirati z veteransko organi zacijo ali se z njo in njenimi dosežki osebno okoriščati.
Z veseljem ugotavljamo, da je bil v celoti realiziran načrt dela v letu 2004 oziroma celo presežen. Letni zbor veteranov OZVVS Velike Lašče s krajšim kulturnim programom bo vdrugi polovici maja, o čemer bodo člani pravočasno obveščeni. Vse zainteresirane pozivamo, da pohitijo s prijavami za ekipno tekmovanje na veteranskih športnih igrah v Kočevju. Potrebne informacije so bile objavljene tudi v zadnji številki občinskega glasila Trobla.
Franc Dušan Hočevar
14
Veteran
ST. 26 ■ APRIL 2DOS
( Zgodbe iz naše vojne )
KAKO SO SI KONJIŠKI TERITORIALCI »UMISLILI« NEPREBOJNE JOPIČE
»Ko ti trda prede«
Člo veška želja po preživetju je neizmerno velika. Kaj vse so si izmišljevali, si izmišljujejo in si bodo izmišljevali ljudje, da bi si po večali možnost, da preživijo. Človeška inovativnost v najbolj prelomnih trenutkih ne pozna meja. Tudi v vojni za samostojno Slovenijo ni bilo nič drugače. Naši teritorialci in miličniki so si izmislili marsikaj, o čemer v mirnem času niso niti sanjali. Prav gotovo je o inovativni dejavnosti med našo vojno malo znanega. Lepo pa bi bilo, če bi o tem obstajali pisni dokumenti in fotografije ali celo morda vide-oposnetki.
O delčku inovativnosti med našo vojno leta 1991 pa v naslednji zgodbi.
Pomembnejša naloga, ki jo je v vojni za Slovenijo dobil moj diverzantski odred, je bila blokada glavne ceste Celje-Slovenske Konji-ce-Maribor. Po ukazu nadrejenega poveljstva smo morali to pomembno cesto zapreti s postavitvijo učinkovite protioklepne ovire, V soteski med Frankolovim in Stranicami smo na 30-metrski odsek ceste navoziii meter in več debele skale, postavili mine in pripravili tri različne načine njihovega aktiviranja: z eksplozivno vrvico, s počasi gorečo vrvico in z električnim vžigom. Ker na eni strani ceste nekaj metrov globoko teče potok, na drugi pa je strmo kamnito pobočje, smo z izdelavo blokade zaprli ves promet in tudi oklepniki se ne hi zlahka prebili, saj smo celo območje tudi dobro zavarovali, Manjkalo nam je sicer nekaj protioklepnega orožja, saj smo bili izurjeni predvsem za izvajanje diverzantskih nalog, toda z. ustrezno razporeditvijo in maksimalno izrabo terena smo dodobra nadomestili tudi to pomanjkljivost.
Ob pomanjkanju protioklepnega orožja pa so nam na kontrolnih točkah na obeh straneh blokade še bolj manjkala sredstva za osebno zaščito, saj smo imeli v vsej enoti samo en neprebojni jopič, tako opremljen pa je posebej ponoči težko ustavljati neznane avtomobile. Toda tudi za to pomanjkljivost smo našli rešitev, in sicer ob pomoči pripadnika enote, takrat diverzanta, sedaj pa člana uprave podjetja Comet iz Zreč Bi-neta Matavža. V leni podjetju so se oh izdelovanju najrazličnejših brusov, rezalk in drugega takrat ukvarjali tudi z izdelavo zaščitnih neprebojnih keramičnih plošč za vgradnjo v blintlirana vozila in zaščitne telovnike. Telovnikov sicer nismo dobili, ker jih niso imeli na zalogi, po njegovi ideji pa Smo si jih naredili kar sami. samo po telefonu sem moral poklicati njegovega direktorja Braneta Pavlina za štiri plošče, za vse drugo je poskrbela Binetova skupina. Ve-
Alblti Mahn i v neprebojnem jopiču, ki ga je leta 1991 nosil na blokadi na cesli Celje ■ Maribor na Stranicah.
like naprsne žepe, v katere so se vstavile plošče, jim je iz močnega blaga izdelal Franc firglez, ki je imel v Zrečah obrt za izdelavo lahke obutve. Močne trakove za naramnice in pas so dobili v podjetju LIP v Slovenskih Konjicah, v katerem so nteci drugim izdelovali tudi okenske roloje, tkanina za filtre, ki jih je izdeloval Konus, pa jim je rabila kot podloga, da je bilo vse skupaj mehkejše in ni ožulilo nikogar. V nekaj urah so v odred prinesli štiri zaščitne telovnike. Zavest, da te lahko taka plošča pred srcem obvaruje vsaj pred pištolsko kroglo, je bila dovolj, da so fantje svoje naloge na kontrolnih točkah opravljali dobro in brez strahu. Slaba stran telovnikov je bila le v tem, da jih nismo podložili s posebno tkanino - kevlar-jem, ker je nismo imeti, zato smo jih takoj po koncu največje napetosti shranili v naše priročno skladišče.
Jože Kuzrnan Foto: Božidar Puniuh
Pisma vojakov iz JA
Upravni organ za obrambo Občine Trbovlje je naše fante pošiljal na služenje vojaškega roka skladno z usmeritvami RSLO in veljavnim zakonom. Zadnja napotitev je bila 14. septembra 1990. ko smo napotili na služenje vojaškega roka v JA 26 fantov. Prav ta generacija je doživela in preživela vsa zaostrovanja in vojno za samostojnost v enotah JA po vsej Jugoslaviji. Nekaterim je uspelo pobegniti iz svinčenega objema vojske, drugi niso imeli te možnosti. Oddelek je z večino vzdrževal stike, predvsem po pošti. Med drugim smo jih pred napotitvijo zaprosili, da se nam javijo, in večina je to storila, ne kateri pa so nam sporočila pošiljali oh pomoči staršev. Seveda je tudi država Slovenija skrbela zanje. Tako smo 7. julija 1991 Ministrstvu za obrambo posredovali spisek vseh fantov iz občine Trbovlje, ki so bili med osamosvojitveno vojno na služenju vojaškega roka. To je bil seznam 42 fantov, vključno z vojnimi poštami, v katerih so bili. V vseli občinskih upravnih organih za obrambo smo po navodilu RSLO objavili telefonsko številko, na katero so lahko starši vprašali o svojih sinovih oziroma so lahko pridobili informacijo, ali so zajeti, so se predali ali pa so pobegnili izJLA. Najbolj veseli pa smo bili, ko so se vsi vrnili. Kar ¡7 fantov je zapustilo enote JA v času osamosvojitvene vojne in se po bolj ali manj varni poti napotilo domov. Posebno so bila zanimiva pisma teh vojakov...
Prvega je 30. junija 1991 pisal T. A, ki je služil v vojni pošti 8751/4 na otoku Lastovo: Zdravo!
Prejmite lepe pozdrave z otoka Lastovo, kjer je čedalje bolj "zafukano", pa saj je to zdaj vsepovsod. Oprostile, ker vam nekaj časa nisem pisal, toda zelo težko si najdem malo prostega časa. Sploh ne vem več komu naj verjamem, ali onim na televiziji ali oficirjem. To pismo pišem na straži in to v rovu takoj zraven morja. Zmatran sem za znoret. Spimo oblečeni in obuti. Malo sem se tudi prehladi!, saj se zbudim ves moker, potem greš ven na veter. Sedaj ko končam s stražo grem s skupino vojakov, ki so nas izbrali, da zaminiramo celo področje okoli nas (podčrtano). Res tako težko kot je sedaj še nikoli no bilo. Sploh ne vem, kaj ho z nami. Vsak trenutek samo čakam, kam ras bodo poslali. Verjetno tudi pri vas ni prav lepo. mislim, da vam je še težje kot meni. Ne skrbite zame. Jaz sc bo že znašel, biio kje. Mislim pa, da sem ga polomil, ko sem jim na obuki pokazal, kaj vse sem sposoben, saj me vsepovsod pokličejo zraven in to samo pri zelo težkih opravkih. Tu nekaj pričakujejo, saj ne hi brez veze minirali vse okoli. Pozdravite vse v Trbovljah. Lep pozdrav od A„ ki upa da se
hn dopisniike beležke ;;	■ ■; Vt |
Novi sekretar OZVVS slovenska Istra
Obmoino združenje veteranov vojne za Slovenijo slovenska Istra je na zboru IL febfti-srja Mnoveg» sekretarja izvolilo Tonlja Un&a, upotaj^nega kriniinaJi^ h^r^. ^ |
v^imf^ltoi^ri^av, bil sekretar tt^anid?!^^
ergOTi^ žn Wrgajifctijrai pohode in pt^reOkve^ L.. -Na^fedB',Vel^iift^j^^
zdravstveni
askalstrasporočamo, daWtoniaa )/a vsak torek od 9- do 12. ure tapet.
Taspomli
M^ti^SOi
fm^v^mm
BVrtp^anlJe^B
idllriiji^":-,!^
CMMDriUfHiji'
k^^JM^a?^ oceaft mfrit U pwoŠk; predsednika Hermanajesen
ditev, ^ ^^OT^^ralao^uOravo] se udeležili vrste športnih tekmovanj v d nateiskemspamtaskra	v „
Ob koncu leta so nadražabnera srečanju, ki je bilo 21.
hti4i nnt» ^lorui in n^Hoiit) tmia^A AMMMitn V-
vaanjenihlSi
HMil
bo lo sranje kmalu prenehalo, ker drugače ne veni kaj bom naredil. Verjetno vse, da pridem domov, če se bo dalo.
Drugega je 8. julija 1991 pisal J. S., kije služil v vojni posti 1318/7 v Kninu:
SLOVENIJA MOJA DRŽAVA! Benkovac, 8.7.1991 Zdravo!
Po dolgem času sem vam zopet oglašam Kakor vidim preko TV se imate zelo "fajn" ( v prenesenem pomenu) v Sloveniji! To kar prikazujejo po TV je zelo grozljivo in sem že na koncu s svojimi živci. Strah me je, da se vam ne bo kaj zgodilo, saj potem ne vem. kako se bo z menoj vse skupaj končalo? So poslali teritorijalce iz Trbovelj kam? Nočem več biti tu, ampak bom poskušal preko komandirja čete, da me spusti domov. Če me nc ho, potem bomo pa videli naprej kako in kaj. Imate eno nalogo' Pojdite na TO in re cite, da mi naj pošljejo telegram kot da mi je umrl oči. To v tem trenutku lahko storijo, saj bi šel raje v TO kol pa bil tu kjer sem! Če so malo človeški bodo že storili to in potem seveda, če potrebujejo ljudi, ki bi jim pomagali v teh težkih trenutkih. Čakam na odgovor in upam, da so človeški in da se bodo potrudili in to stvar uredili! Če ne jim povej, da naj gredo v PM. Z menoj je zaenkrat vse OK, izgleda, da gremo tudi mi jutri ni teren Sem v enem izmed transportnih vozil, tako, da sem vsaj malo zaščiten. Tu v Hrvaškem bo huje kot v Sloveniji, saj je 'l^iclman bolj odločen in večji fanatik! Potrudil se bom, da se bom varoval in glavo skrival tam. kjer je manj vroče, saj ne vem zakaj bi moral umreti. Prejmite lepe pozdrave!
Sašo
Tretjega je 30. junija 1991 pisal F. M., kije služil v vojni pošti 4470/7 v Sibeniku: Zdravo!
Najprej vas vse skupaj pozdravljam. Danes je tu nedelja. In veste kaj delamo. Nič, Zaprte nas imajo v četi. Nihče se ne sme sprehajati po kasarni, Bojijo se, da bi kdo od nas pobegnil, zato so stražarji na vsakem koraku. Jaz bi moral biti na straži. Toda mi Slovenci smo slišali po radiju, kaj se dogaja v Sloveniji in tako smo rekli naj nas zamenjajo s straže. Se pred dvema tednoma ne vem, če bi nas hoteli zamenjati z dnigimi, sedaj pa smo že v petnajstih minutah dobili druge, ki so nas zamenjali na straži. Nihče od nas noče streljati na straži na druge, ki bi hoteli pobegniti od tu. Tudi sem videi kako je v Sloveniji. Pri vas je zdaj vojna. Zame ne skrbite. Verjemite mi, da se bom znašel, Kakršna koli bo situacija, jaz bom dolgo razmišljal in našel pravilno rešitev. Zato vam pravim, da za mene se ne bati. Morda se dolgo ne bomo videli, morda dolgo ne boste dobili pisem od mene, toda ne bojte se
zame. Zagotavljam vam, da hom že našel pravilno rešitev in da mi ne bo nič. Upam le, da vam ne bo nič. Veste, vi ste v veliko več ji nevarnosti kot jaz. Pri vas je zdaj vojna. Ne hodite nikamor i/. Trbovelj. Imam vtis, da bo v trgovinah kmalu začelo zmanjkovati nekaterih stvari, zato kupite zalogo mila, praškov, moke, sladkorja, soli in podobnih stvari za eno leto. To so take stvari, ki se ne pokvarijo in torej ne boste na izguhi, če jih kupite. Glejte, da imate takšne stvari v zalogi za eno leto vnaprej, vedno. Oobro bi bilo morda tudi, če nekatere stvari v kleli malo skrijete. Stvari se splača kupiti tudi za vnaprej tudi zato, ker bodo sedaj cene zelo narasle in ho nastalo veliko pomanjkanje,
ker je Slovenija izolirana. Kupite tudi olje, margarino. Srečo imate, ker marsikaj zraste tudi doma. Toda vseeno mi ne pozabite napraviti zaloge nekaterih stvari. Po televiziji sem videl, da so bombardirali letališče v Ljubljani, Mariboru ter mejne prehode. Veliko poslušam m radio in kadar imam priložnost gledam televizijo. Vidim, da so vse poti za Slovenijo blokirane in da se v Slovenijo zdaj zares težko pride. Pazite na sebe. Morda nas spustijo domov, ker so Slovenci ujeli okoli 500 vojakov in jih ne spustijo, dokler od tu ne spustijo nas. Slikal sem se in v naslednjem pismu vam pošljem sliko. Ne skrbite zame. Lepo vas pozdravlja, M.
PripravilJ. Č.
C
V spomin
J
Mihael Kapun - Mihec
(1950-2005)
Nepričakovano nas je zapustil soborec, kolegu in član našega združenja Kapun Mihael ■ Mil)«. P» odsluženem vojaškem t«'"1 i1"1"' kot usposobljen vetisi r.idiiue!ei;rj-(ist s činom miTOp vodnika razporejen v vod za upravne zveie občina Ijutoineriiadulžnost ponudnika komandirja J. oddelka za radijske zveze ter ji: tispešnoso:leloval na vseh usposabljanjih in vajah. Posebej priza-deveti je bil v letu pred osamosvojitveno vojno, ko je lire/ godrnjanja in t veliko volje «pravil Številna dežurstva v občinskem centru za obveščanje ter na vojni dolžnosti med agresijo. Za sodelovanjeje prejel priznan|e •Zmagali snio- Kil je dober vojak in loeariš Ohranili te bomo v lepem spominu.
OZVVS Ljutomer
Emil Ujčič
(1941-2005)
O
. ^^^Efc^H Po težki in dolgotrajni bole/ni sno se na pokopališču v Ilirski bistriti s težkim snem poslovili ml našega
ilana. prijatelja in veterana Emila. V najpomembnejših trenutkih /a mlado in nastajajočo državo Slovenijo se je hrez razmišljanja od;tval klicu domovine in s predanost jo ter z odgovornostjo opravil obrambne naloge prav na začetku vojne za osamosvojitev. Skromen kot je bil. ljubeč mož in oče je v zadnjih trenutkih življenja naj bližjim izrazil željo, naj ga na z:Klnjo pot pospremimo ludi njegovi bojni tovariši in prijatelji veterani. S ponosom smo h- odzvali njegovi želji ter mu z besedo in veteranskim pozdravom zaželeli miren počitek v domači zemlji, ki jo je tako ljubil. Družina Emila L:jčiča naj ho ponosna na moža in očeta, ki je leta 1991 opravil domovinsko dolžnost pošteno in predano. Veterani in člani OZVVS ti, Hniil. izrekamo zalival», spoštovanje in slav o.
OZVVS Postojna
Franc Abram
(1935-2005)
Aprila nas p- po težki bolezni zapustil naš Franc Abram iz Kladja nad
Blanco, član Združenja v eteranov vojne za Slovenijo. Več kot I i let. ludi v obdobju priprav na osamosvojitveno vojno, je požrtvovalno opravljal naloge Narodne zaščite na sedežu Krajevne skupnosti Hlanta. Podeljena mu je hila spominska medalja udeležencev vojne za samostojno .Slovenijo 1991 ■ Bil je pobudnik in sodelavec pri zgraditvi vodovoda v vasi Klad je in bil dolgoleten skrbnik tega vodovoda Prizadeval si je za splošno dobro vasi Kladje in KSBlanca, saj je bil
dolgoleten, zelo aktiven član njenega sveta. Z njegovo smrtjo smo izgubili poštenega, odločnega in predanega moža in so borca.
OZVVS Sevnica
T/
Jože Modic
(1942-2005)
Januarja 2(MIS nas je mnogo prezgodaj, po težki bolezni zapustil naš veteran in član OZVVS Notranjske Jože Modic iz Velikih Blok. V vojni za Slovenijo je sodeloval kot jnipadnik Narodne «iščite jiri varovanju vojašnice na Velikih Blokih. Spominjali se ga bom» kol poštenjaka, veterana, gasilca, lovca in dobrega prijatelja, v kraju delovnega na več ])odrnčjih,
OZVVS Notranjske
W
Tomislav Ličen
(1947-2004)
Nenadoma nas je mnogo prezgodaj zapusti zvest član Tomislav Ličen. Mil je skromen, v endar predan član združenja. Vsako nalogo je opravil odgovorno na njemu laslen način. Med osamosvojitveno vojno |ebil pripadnik brigade MORiS ter je vestno in predano služil enoti. Za sodelovanje v vojni je prejel bronasto medaljo generala Maistra z meči. Kočevski veterani bomo soborca Tottuslava ohranili v lepem in trajnem spominu.
OZVVS Kočevje
Anton Kohetič
(1960-^005)
Nenadoma, nepričakovano, ilasti pa mnogo prezgodaj |c naše vrste zapustil veteran Anton Kohetič. Aktivno.sc je kot teritorialec vključil v osamosvojitve no vojno. V OZVVS Bela krajina je Ml dejaven član. Veliko je pripomogel k uresničevanju naših načrtov in uveljavljanju združenja Veterani smo ga pospremili na njegovi zadnji ¡»ti. Tolaži nas le to. da smo imeli aktivnega člana, vedno pripravljenega za sodelovanje. Takega turno uidioltranili v trajnem spominu.
ozvvs Bela Krajina
'Ci
Jože Žugelj
(1948-2005)
H Kruta usoda je povzročila, da nas je tragično zapustil naš veteran Jože Žugelj. V osamosvojitveni vojni je sodelovalkoi teritorialec pod poveljstvom 23. Obro-ŠTO Črnomelj. Svojo nalogo je izpolnil vestno in odgovorno. Vse do prezgodnje smrti je bil aktiven na vseh področjih dela in življenja. Veterani smo ga s praporom pospremili k zadnjemu počitku. Ohranili ga bomo v lepem spominu
OZVVS Bela krajina
ST. 20 ■ APRIL 2005 VcTERAH 19
Slovenska roža
Dotnovim, ti si kakor roža, cvetoča, ko te ljudstvo boža, bodeča, ko te kdo ogroža, krhka sipa le kot roža.
Duh cvetoče rože je zavel, ker narodnjak je v boj odšel, domovini zvest vojak, slovenstvu predan svobodnjak.
Edini tvoj bili smo cvet, ko treba je bilo umret. Nismo bali se števila, ker nam narod dal je krila.
Vsak tvoj trn, slovenska roža, je spomin na junaka moža, kije lastno kri prelil, ti življenje podaril.
Zdaj svobodna slovenska roža ne pozabi junaka moža. Ohrani ti njegov spomin, da ponosen bo slovenski sin.
Slovenska roža v liste odeta, v življenju s trnjem vpeta, v soncu polnega razcveta srečno prihodnost si obeta.
Srečko Lisjak
Slovenski vojak
Izpradavnine si vstal skrit slovenski vojak, vzdignil si se iz globočtn in temin zemlje na zemljo.
Razkril si svojo skrivnost, obsijala te je luč svetlobe, luč dneva in sonca, razkril si vse svoje veličanstvo.
Pokazal si se v vsej svoji lepoti, moči, skrivnostnosti, epohalnosti minulih, preživetih dni in noči, skrit si letel skozi čas, skozi epohe zgodovine.
Videlo te je oko tvojih sinov, več tisoč let po tvojem rojstvu,
da bi jim pokazal pot, moč zgodovine preživetih dni.
razkril si svoje obličje, da bi te videlo oho tvojega sina.
Dal si nam čast, ponos, svobodo,
okus po slani krvije odšel, grenkoba je izginila iz naših ust, sladkost življenja se nam jeporajala v duši.
Ko razkril si mm svojo skrivnost, ko vrnil si nam izgubljeno slavo, ko dal si nam moč, zaupanje in krščansko vero.
Ko hodiI si skozi puščave, gozdove in čez gore, skozi prah in pepel, prečka!potoke, i skozi sneg in meteže vojn, naučil si nas Življenja.
Bojeval si se za preteklost in krvavel za bodočnost naših sinov, ko brizgala je črna, vroča, dišeča kri iz tvojih presekanih žil, da bi potem čakal in se pripravil na nove boje.
Zagnal se je ponovno časovni stroj, zavrtelo kolesje zgodovine, lete! si skozi čas, skozi vesolje zvezd, ujet v primež zgodovine si se osvobodil temačnih spon.
Se dvignil na prostost, svobodo, zavrtel se je film nazajskostiza prihodnost, videl si moč kamna, ognja, železa in jekla, mečev, kopij, helebard in tetiv, pušk in topov. Vstal si zavarovan z oklepom, s ščitom in Čelado, potoval skozi čas, skozi vrtince teme,
Ko jahal sina toplem, prepotenem konju skozi mraz in vohal njegove vonjave, puhtela v oblakih je vroča sapa iz tvojih ust, ko sekal si z buzdovanom in s sekiro, ko se je iz razsekanega mesa so vragov v mrazu kadil dim ohlajajoče toplote in usihajočega življenja.
Dal si nam razum nad vsemi razumi, vcepit si nam krščansko vero, radost in modrost,
podal si nam roko, da vstanemo iz teme, razkril si nam skrivnost nad vsemi skrivnostmi.
Pokopani smo biti s teboj, slovenski vojak, dvignili smo se na prostost, da skupaj pijemo iz izvira dobrote in ljubezni, da se dodobra napojimo in potešimo žgočo žejo.
Da skupaj zajamemo čiste, mrzle, osvežujoče studenčnice Resnice, da si pridobimo moč nad vsemi močmi, zmago nad vsemi zmagami, zakon nad vsemi zakoni.
dvignil si se iz brezna pozabe na svetlobo, do sonca,
Ludvik Kla
20 vcteman ŠT. 26 • APRIL 2005

Kako postanem	... POKLICNI VOJAK
... POGODBENI REZERVIST ... VOJAK PROSTOVOLJEC
www. slo venska vojska, si
naborna. pisarna@mors. s
* v
* Pi C*
V SLUŽBI DOMOVINE
■mm vm<
POČASTITEV SPOMINA NA GENERALA MAISTRA IN OBLETNICE VSTOPA SLOVENIJE V ZVEZO NATO
Kdaj pravi slovenski vojaški muzej?
Polkovnik Joio Majcanovič ¡o v spomin na obisk laposlerih v Oddelku za pridobivanje kerlra v Muzeio noveiie zgodovine Vami Marllnčitu izročil priznan/s telesa, ki ga vodi.
Hiaponoak Tomaž Lavtliar
Pripadniki Oddelka za pridobivanje kadra GŠSVso 29. marca v počastitev 131. obletnice rojstva generala Rudolfa Maistra in 1. obletnice vstopa Slovenije v zvezo Nato obiskali in si ogledali stalno zbirko Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Obiskovalce je sprejel predstavnik muzeja Vanja Martinčič in ¡im predstavil muzejske predmete. Največjo pozornost je namenil generalu Maistru in njegovim borcem za severno mejo, ki so z orožjem v rokah ohranili dobršen del Slovenije. Vprašal se je tudi, kje bi bila danes slovenska severna meja brez zavednih slovenskih prostovoljcev, ki jih je vodil general Maister.
Sicer pa je Oddelek za pridobivanje kadra prištabna enota, v kateri so štirje odseki: za operativne zadeve in promocijo, selekcijo, zaposlovanje ter pripravo kadra za odhode. Oddelek kljub številnim osnovnim delovnim obveznostim namenja del pozornosti dopolnilnemu vojaškemu usposabljanju. Njegov sestavni del so redni pohodi stalne sestave po znamenitih krajih Slovenije ki premorejo bogato kulturnozgodovinsko dediščino. S takšnimi obiski ae ohranja in krepi vojaški spomin njegovih pripadnikov. V zadnjih treh letih so pripadniki obiskali Zavrh (Maistrovo vilo), Ptuj in okolico (Pokrajinski muzej Ptuj), Pokljuko (Triglavski narodni park), Škofjo Loko - Črni vrh (Rupnikova linijo), celotno slovensko nhslo, Vipavo (Vojaški muzej), Brežice z okolico (Pokrajinski muzej Brežice) ... Pripadniki oddelka so tudi redni obiskovalci občasnih tematskih razstav v prostorih IvIORS, ki jih je v preteklosti organiziial Center za zgodovinsko dejavnost, sedaj Vojaški muzej Slovenske vojske. Slednji je postal osrednja ustanova za ohranjevanje vojaške zgodovine. Tako posamezniki kol oddelek so mu podarili že marsikateri muzejski eksponat. Pripadniki oddelka pričakujejo, do bo muzej kmalu dobil prepotrebno dovolj veliko lokacijo za celovito predstavitev vseh obdobij slovenske vojaške zgodovine v Vojašnici generala Maistra.
Obisk Muzeja novejše zgodovine Slovenije je nadaljevanje ohranjevanja vojaškega spomina pripadnikov Prvi konkretnejši kontakti med oddelkom in muzejem so bili postavljeni februarja s podaritvijo nekaj nekdanjih službenih uniform. Do tega je prišlo v lihi želji, da bi bila slalna zbirka ljubljanskega muzeja bogatejša za predmete iz najnovejše zgodovine.
Major Miran Loparec: »Moja vojaška pot se je začela leta 1978 v Zaščitni brigadi TO v Kočevski Reki, kjer sem bil na delovnem mestu referenta tehnične službe in pozneje pomočnika za organizacijo in mobilizacijo. Na kadrovskem področju sem nadaljeval v brigadi MORiS oziroma i. brigadi. Krajše obdobje sem opravljal naloge kot načelnik G t v Vojaški zdravstveni službi Sedaj delam v OPK kot vodja ljubljanske skupine odseka za pridobivanje kadra.
Vojska je posebne vrste institucija in se ne more primeriati z drugimi organizacijami in podjetji. Za njeno normalno delovanje morajo njeni pripadniki imeti izoblikovano zavest lojalnosti oziroma pripadnosti državi. Torej, ko je naš pripadnik SV zaposlen in dobiva za svoje delo osebni dohodek za osebno preživetja oziroma preživetje najbližjih, mora občutiti tudi neko pripadnost vojski in državi. Iz tega črpa moč za samoiniciativnost in požrtvovalnost pri delu. če posamezniku la primanjkuje oziroma je nima, mu je težko, saj mu lahko prej ali slej ostane edini motiv za delo zgolj osebni dohodek. Ko se kot veteran zazrem v preteklost, se spominjam, daje bilo za postavljanje temeljev slovenske vojska in s tem narodne države v lotih 1990-91 ra nas pripadnike MSNZ oziroma pozneje
udeležence osamosvojitvene vojne največja motivacija za delo prav domoljubnosl. Mnoge dejavnosti v obdobju MSNZ so potekale po rednem delovnemu času - popoldne in ponoči
V času mojega službovanja kadrovika sem (upoštevajoč standardne kadrovske postopke) vsakemu kandidatu predstavil, kako pomembno je, da ima izoblikovan pravilen odnos pripadnosti državi da je na prvem mestu služenje interesom države in da se šele potem rešujejo druge potrebe. V sedanjih časih miru je med mladimi manj takšnega odnosa do države.
Mogoče nosimo del krivde sami, ker premalo poudarjamo lojalnost interesom države, po drugi strani pa so mladi ljudje premalo seznanjeni prek obstoječega izobraževalnega sistema s slovensko vojaško zgodovino, od časov Karantanije, generala Maistra, NOV, obdobja MSNZ do osamosvojitvene vojne. Ne zdi se mi prav, da osamosvojitveno vojno označujejo le kot obdobje samih spe-padov. Pripadniki MSNZ in veterani smo bili pod orožjem in smo delovali od leta 1990 do odhoda JLA iz Slovenije Mislim, da jo ena od glavnih nalog nas veteranov, da še naprej govorimo o preteklosti ter da želimo, da se mladim generacijam v popolnosti predstavi zgodovina naroda. Že leta in leta se zamuja z dokončno postavitvijo vojaškega muzeja na primemo veliko lokacijo V kontaktih s pripadniki vojaškega muzeja sem opazil veliko prizadevnost, ki se je izražala ob uspešnih postavitvah razstav doma in v tujini, vendar tega ne more zamenjati prvovrsten in edinstveni muzej slovenske vojaške zgodovine.«
Praporščak Tomaž Lavtižar; »V osamosvojitveni voini v Sloveniji sem sodeloval pri bojnih delovanjih na obrambnih položajih okoli Brnika. Vzpostavljal sem zveze med enotami. Življenjska pot ms je po vojni peljala skozi 18. bataljon RKBO, Po enajstih letih sem nalo odšel v Oddelek za pridobivanje kadra, točneje v odsek za selekcijo. Kol veteran in pripadnik oddelka ocenjujem obisk muzeja novejše zgodovine Slovenije kol pozitivno izkušnjo Predstavitev muzejske stalne zbirke je bila zanimiva, saj je bilo mogoče videli in izvedeti marsikaj novega. Po mojem mnenju je bilo sorazmerno veliko povedano o prvi in drugi svetovni vojni, malo manj pa o osamosvojitveni vojni. Kot pripadnik ZWS Gorenjske iabko rečem, da se gorenjski veterani večkrat na različne načine spomnimo obdobja generala Maistra in bojev za severno mejo. Med najbolj aktivnimi dejavnostmi, povezanimi z Maislrom. sta v zadnjem času pohoda, imenovana Pohod po poleh generala Maistra, prvega so pripravili veterani iz Štajerske na območju Lenarta, drugi pa bo 23. aprila na relaciji Savinjska doiina-Ljubno. V družbenem življenju mislim. da se premalo govori o tem obdobju ter organizira premalo prireditev v pomnjenje tega pomembnega obdobja.
Samoel Lajevec
Zbor veteranov OZVVS Bela krajina
Belokranjski veterani so imeli letos zbor IS. marca i' Metliki. Poleg članov so se ga udeležili tudi nekateri povabljeni gosti. Učenci OŠ Metlika so za popestritev pripravili lep kulturni program. Delo zbora se je začelo z veteranskim dejanjem
V razpravi so obravnavali delu v preteklem letu in sprejeli pogumen načrt dela za tekoče let». Člani so bili zadovoljni z Opravljenim delom. bolj kritični pa so bili do odnosa države in lokalnih skupnosti do veteranskega združenja. Na zboru so bile podane tudi informacije o delu ZVVS na državni ravni in predvidenih skupnih dejavnostih. Dotaknili so se tudi sprememb statuta in veteranskega zakona. Predsednik OZVVS Bela krajina Branko Kobctič je podelil priznanja zaslužnim članom /a požrtvovalno delo. Bronaste plakete ZVVS so prejeli: Jože Balkovec, Zofija Brunskole, Janez Dragoš, Peler Golobič, Anton liauptman. Bojan JakSa. Anton jelenič. Jože Kofevar. Anton Krašovec. Robert Rogelj in Tomaž Šikonja. Znak Manevrske strukture Narodne zaščite 1490 je prejel Anton Suklje. znak vezista pa Jože Simec in Igor Šinite. Novosprejetim članom pa so izročili članske izkaznice.
Litijski župan Mirko Kaplja izroča znat MSNZ Darku Čopu.
Podelitev priznanj pripadnikom MSNZ
Litijski župan Mirko Kaplja je 17. decembra ¿(KM na priložnostni slovesnosti sedemnajstim posameznikom podelil znak Manevrske strukture narodne zaščite 1990. Temeljna naloga te organizacije je bila zagotovitev pogojev za zaščito dejavnosti oh osamosvajanju države. V ljubljanski pokrajini, kjer je osem občin, je delovalo i 2 I pripadnikov te strukture.
Omenjenaodličja so prejeli: lido Rljavec, Darko čop, Niko Glavato-vič. Dominik Grmek Janez Končan, Peter Levstek, Janez Maninjak, Boris Zakrajšek. Bojan Končan, Boris Mikuš. Ivanka Kres, Roman Unč, Matjaž Urbane, Riliard Urbane, Stane Sevljak. posmrtno pa Jože Prvinsek in Vinko Blatnik.
Ho ris Žužek
Veteransko dejanje¡iretl začetkom zbora
Po uspešno končanem uradnem delu zbora so pripravili še veteransko druženje. V sproščenem ozračju so se člani in gostje spomnili nekaterih preteklih dogodkov, pokramljali pa so seveda tudi o čisto vsakdanjih stvareh.
Slavko MaleHČ
Volilni zbor OZVVS Ljubljana
V dvorani kullurno-prosvelnega društva Savlje v Ljubljani je 25. marca potekal volilni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana. Na njem je bilo soglasno izvoljeno staro novo vodstvo OZVVS Ljubljana. Predstavljene so bile temeljne smernice za nadaljnji razvoj in obstoj veteranskega ¡¡¡banja v mestu Ljubljana. Govorili so tudi o temeljnih problemih, predvsem odnosu države do veteranov vojne za Slovenijo. Ugotovili so, da je v Ljubljani in okolici vse večji problem socialna ogroženost in brezposelnost številnih veteranov vojne za Slovenijo, čemur v OZ\"VS Ljubljana, kolikor je to v njihovi moči. namenjajo posebno skrb. Na zboru so člani prostovoljci iz leta 1991 predlagali, da bi ustanovili svojo sekcijo, zbrani veterani pa so njihov predlog sprejeli. Leta i 991 je bilo na območju Ljubljane 28 prostovoljcev. Tako bo njihova sekcija edinstven in prvi primer po letu 1991 ter tudi pn i v našem veteranskem gibanju in državi. Veteranski zbor je nato minil v prijetnem druženju, pesmih in obujanju spominov leta 1991' Ljubljanski veterani se za pomoč pri izvedbi zbora iskreno zahvaljujejo Pleskarstvu Presetnik iti svojemu članu Borutu Gradišku.
AndrejJamnik
Pomoč OZVVS Postojna družini Čopi iz Cezsoče
Oh novem letu 2(105 je delegacija OZVVS Postojna obiskala družino veterana Zdenka Čopija iz Čezsoče, ki jo je potres spomladi 2004 prizadel tako. da so morali hišo pozneje porušiti in se preseliti v začasne prostore ob porušeni hiši. Družina Čopi je bila vesela obiska in denarne pomoči, ki so ji jo v znamenje prijateljstva in solidarnosti med veterani vojne za Slovenijo 1991 namenili postojnski veterani. Ob obujanju spominov na potresne dneve, »kalvarijo* birokratskih predpisov in težav, ki pestijo vsakega krajana teh krajev, ki sta ga pri* zadela potres in počasnost odpravljanja posledic, so vendarle našli tudi veliko skupnih tem, povezanih z osamosvojitveno vojno, vrednotami, ki jih je treba v n;iši domovini gojiti ne glede na omenjene težave. Oh slovesu so postojnski veterani zaželeli Zdenku in njegovi družini, da bi letos uspešno rešili vse težave in da bi se čim prej vselili v nov dom. Naj povemo, da je družino Čopi potres prizadel že dnigič. vendar niti pomislili niso. da hi odšli iz rodnega kraja.
Vojko Štembergar
Tekmovanje v kuhanju
V vasi Lopar, ki leži na grebenu streljaj od Marezig, so v okvira vaške šagre med drugimi prireditvami pripravili tudi tekmovanje v kuhanju. Udeležilo se ga je šest moštev in med njimi tudi OZVVS slovenska Istra. Glavna pri kuhanji ho biče. istrske mineš tre iz mlade koruze, sla bila Vlado Ličen in Edi Koren. Gost tekmovanja pa je bila tudi ekipa koroških veteranov, Iti jo je okrepila Tatjana Butul s sodelavci Društva za zdravo življenje iz Maniana pri Kopru. Uganite, kdo je zmagal? Vegetarijanski kotel naših koroških soborcev s Tatjano.
D. B.
Veterani zadovoljni z opravljenim delom
Leino srečanje veteranov OZ VVS Idrija - Cerkno, ki je v začetku marca potekalo v kulturnem domu v Spodnji Idriji, je bilo namenjeno oceni opravljenega dela in dogovoru o dejavnostih območnega združenja v letošnjem letu. V družabnem delu, koso se veteranom pridružile tudi delavke Vita Doma i/. Črnega Vrha nad Idrijo, se je srečanje razvilo v prijetno druženje, ki je hib namenjeno tudi praznovanju dneva žena.
Dobro obiskan letni zbor članov so počastili tudi številni gostje iz sosednjih območnih združenj in organizacij, s katerimi združenje sodeluje. Med njimi sta bila tudi predsednik Z VVS Srečko Lisjak in predsednik Pokrajinskega odbora ZWS za severno Primorsko Vito Berginc.
Kot je bilo mogoče razbrati iz izčrpnega poročila, je območnemu združenju luni uspelo kar /.a tretjino povečati število članov. Organizirano so začeli spremljati uveljavljanje statusa vojnega veterana na Idrijskem in Cerkljanskem ter ugotovili, da je v občinah Idrija in Cerkno šele dobra polovica bojevnikov iz osamosvojitvene vojne uveljavila ta status. Združenje je podpiralo prizadevanja ZWS za spremembo Zakona o vojnih veteranih. Z Ministrstvom za obrambo RS so podpisali pogodbo, s katero jim je to v uporabo odstopilo eno od pisarn v izpostavi za obrambo v Idriji, v kateri si bodo uredili delovne prostore. Osrednja dejavnost združenja v letu 2004 je bila priprava slovesnosti ob dnevu državnosti in razvitje društvenega prapora na Vojskem. Ob razvitju prapora so z območnima organizacijama 2ZB in ZSČ slovesno podpisali listino o sodelovanju. 2 obema organizacijama so uspešno izpeljali tudi prve sknpne projekte. Plodno je bilo tudi sodelovanje s Slovensko vojsko ter sosednjimi območnimi združenji. Akcijo zbiranja sredstev za prapor
so poleg sponzorje*' in donatorjev z nakupom okrasnega žebljička množično podprli tudi člani združenja. Akcija se bo nadaljevala tudi letos. Združenje je precejšnjo pozornost namenjalo tudi športnim, rekreativnim in družabnim dejavnostim članov. Poleg odprtega veteranskega prvenstva v streljanju, sodelovanja na Partizanskih smučinah, družabnega srečanja v eteranov ob dnevu državnosti ter srečanja članov poveljstva in poveljnikov enot 'I'D ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije je bilo najodmevnejše sodelovanje na 4. ekipnih veteranskih športnih igrah, na katerih so tekmovalci območnega združenja v skupni razvrstitvi zasedli 4. mesto med vsemi sodelujočimi oziroma i. mesto med ekipami območnih združenj WS.
Tudi za leto 2005 so si zastavili obsežen program dela. Poleg že ustaljenih dejavnosti združenja bo letošnja osrednja dejavnost namenjena zaznamovanju petnajste obletnice ustanovitve Manevrske strukture Narodne zaščite. Nadaljevali bodo zbiranjem dokumentarnega gradiva za zbornik o dogodkih i/, osamosvojitvene vojne na Idrijskem in Cerkljanskem. Pester program dejavnosti je tudi na športnem in družabnem področju. Uspešno so izpeljali odprlo prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo za severno Primorsko, ki je potekalo v okviru tradicionalnih spominskih tekem Partizanske smučine Cerkno '45- Organizirali bodo 2. odprto veteransko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško, sodelovali na 5 ekipnih veteranskih športnih igrah ter na številnih drugih dejavnostih, ki jih pripravljajo v območnih organizacijah ZZli in ZČS, Policijskem veteranskem združenju Sever ter v sosednjih območnih združenjih veteranov vojne za Slovenijo.
Marijan PlaHše
Podpirajo spremembe Zakona o veteranih
V cerkven jaškem domu kulture je bil v začetku marca letni zbor članov lenarškega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (VVS). Vanj se povezujejo veterani slovenske osamosvojitvene vojne iz občin Benedikt, Cerkvt njak, Lenart in Sveta Ana. Zborovanja so se udeležili tudi generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzman, podpredsednik Zveze častnikov Slovenije Andrej Kocbek, benediški župan Milan Gumzar in župan domače Občine Ccrkvenjakjože Kraner
Pregledno poročilo o uspešnem In razgibanem delu združenja v minulem lelu je podal predsednik Peter Leopold in med drugim poudaril, da nenehno pomagajo pri urejanju veteranskega statusa udeležencem vojne za Slovenijo 1991, zbirajo dokumentarno in spominsko gradivo, sodelujejo z drugimi veteranskimi organizacijami in sosednjimi združenji, osnovnimi Solarni in lokalnimi skupnostmi, Vključeni so v delovanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo, organizirajo spominska in družabna srečanja, tradicionalne pohode po poti generala Maistra na Zavrhu in se vključujejo v prizadevanja za spremembe Zakona o veteranih. Konec leta 2003 so izdali spominski zbornik »Čas odločitve 1990-1991*, ki je dragocen dokument iz osamosvojitvenega časa v osrednjih Slovenskih goricah. Obsežno dokumentarno publikacijo so dopolnili z novimi evidencami in dodatnim gradivom, ki so ga predstavili tudi na letnem zborovanju in bo kol sestavni del zbornika rabilo za utrjevanje in
Predstavniki Območnega združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija so se 24. decembra lani udeležili spominske slovesnosti ob obletnici bitke 2. Štajerskega bataljona naTisju. Združena delegacija članov OZVVS Lilija in Združenja Sever Litija je položila venec k spomeniku. Na slovesnosti je bil tudi praporščak litijskih veteranov.
Franc Mali
negovanje zgodovinskega spomina na pomembno obdobje slovenske zgodovine.
Na zborovanju so prvič podelili priznanja lenarškega združenja VVS zaslužnim članom in organizacijam. Zahv alne listine so dobili 37. vojaSkoteritorialno poveljstvo, Območno združenje slovenskih častnikov Lenari in Marjan Fekonja iz Brengove pri Cerkvenjaku. Bronasta priznanja so dobili Božidar Kolar, Janez Kocbek in Stanka Senica, srebrni priznanji Roman Čuš in Franc Sijanec, ilato pri-inanje pa Srečko Zavernik. Sprejeli so letošnji delovni program s finančnim načrtom in izvedli nadomestne volitve v organe združenja. Za novega podpredsednika je bil izvoljen Marjan Ručigaj, za predsednika Nadzornega odbora pa Marjan Rebernik. V letošnji delovni program so vključili skrb za urejanje veteranskega statusa, pridobivanje novih članov, zbiranje dokumentarnega in spominskega gradiva iz let 1990 in 1991. seznanjanje javnosti z dogodki slovenskega osamosvajanja, organizacijo spominskih srečanj in druženj, sodelovanje na pohodih po poti generala Maistru v Ljubnem in Cerkvenjaku, sodelovanje na praznovanju 60. obletnice konca druge svetovne vojne, zgodovinske ure o dogodkih iz osamosvojitvene vojne za osnovne šole na lenarškem območju, udeležbo na spominskem pohodu Radgona-Radunci in odkritju spominskega znamenja ob obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Udeležili se bodo tudi pohoda na Triglav ler se udeleževali najrazličnejših športnih srečanj in tekmovanj. Veteranom se je za njihov prispevek v osamosvojitveni vojni posebej zahvalil ccrkvenjaški župan Jože Kraner, sekretar Zveze veiera nov vojne za Slovenijojože Kuzman pa jih je seznanil s prizadevanji za spremembo Zakona o veteranih in problemi pri pridobivanju veteranskega statusa udeležencem vojne za Slovenijo. Po zborovanju so se zadržali šc na krajšem družabnem srečanju.
28 Veteran
ŠT. 26 • APRIL 2005
Govor ob odprtju slo imela sedanji iupon občim- Koievjejonko Veber (desno/ In dr. Milnici Petrovič (levo), medvojni predsednik občine Kočevje.
Dobro obiskana razstava
OZVVS Kočevje je («lil do I S. marca v kočevskem Likovnem salonu v letu, v kateremdavimo I i. obletnico nastanka organizacije Manevrske strukture Narodne zabite, gostiln veliko razstavo Uporniki z razlogom. Glede na projekt ki je nastal na velikem medsebojnem zaupanju pripadnikov, vključenih v MSNZ. in konspirativnosti, je razumljivo, da gradiva ni dovolj. Pri nastajanju organizacije je bilo malo pisanih dokumentov, nekateri pa so bili po končanem projektu zaradi tajnosti uničeni. Razstava ima več vsebinskih delov. V prvem delu. ki obsega obdobje od teta 1988 do 4. oktobra 1990, je prikazan potek «procesa proti četverici-. Takrat se je začela krepiti civilna družba. To dokazuje, da se slovenski in s tem kočevski prostor ni mogel izogniti demokratičnim procesom v Evropi.
Osrednji tlel razstave je namenjen korenitim spremembam na obrambnem področju in reorganizaciji enot JLV predvsem na kadrovskem področju je nekdanjaJ1A dala vedeli, da želi ovirati demokratične spremembe; še posebej je bilo to razvidno takrat, ko je izdala ukaz o razorožitvi oziroma odtujitvi orožja Teritorialne obrambe. Posledica tega ukaza je bil nastanek MSNZ« ki je organizirala in pripravila oborožen odpor. V manj kot pol leta je bUov MSNZ v ključenih ¿2.000 pripadnikov. Na razstavi so posebej prikazani prelomni trenutki, in sicer 17. maj. dan začetka razorožitve enot TO (orožje je bilo v večini slovenskih občin nasilno shranjeno v vojašnice JLA); 2,i avgust, sestanek vodstva MSNZ na republiški ravni v Kočevju, kjer so bili sprejeti pomembni dokumenti: 7, september, sestanek v Pristavi nad Stično, kjer je bila sprejeta Direktiva za delovanje enot MSNZ; tu je bilaJLV prvič opredeljena kot nasprotnik; 4. oktober, konec projekta MSNZ.
MSS'Z je bila organizirana v 13 pokrajinah in 62 občinskih štabih ter v 7 brigadah. Razstava prikazuje pokrajine in njihova delo v projektu
Ustanovljena sekcija
Na pobudo zbora ZWS OMD je hil sprejel sklep, tla se ob petnajsti obletnici projekta Manevrske strukture Narodne zaščite, ki sodi med ključna dejanja pri obrambi svobode in uveljavitvi suverenosti Republike Slovenije, ustanovi sekcija MSNZ Z\TS OMD. Skladno s tem je Upravni odbor ZWS OMD 25. marca sklical ustanovni sestanek te sekcije. Udeležili so se ga nosilci dejavnosti MSNZ. ki so se uradno srečali prvič po petnajsti letih in soglasno potrdili potrebo po organiziranju. Na sestanku sooblikovali namen, status in ohlike dela sekcije ter določili pogoje za članstvo. Izvolili so vodstvo sekcije in za predsednika Zdravka Moličnika. Pripravili so program dela za leto 2005 ter za častnega člana sekcije imenov ali brigadirja Toneta Krkoviča.
Nav zoči so obžalovali odsotnost načelnika MSNZ za Ravne Primoža Šavca. ki je bil službeno zadržan, a je z veseljem pozdravil ustanovitev sekcije in svoje članstvo v njej.
V. D.
MSNZ ter iznajdljivost posameznikov pri tajnem skladiščenju orožja v objekte.
Ker je bila razstava v Kočevju, je bil bol) poudarjen razvoj MSNZ v občini Kočevje (organizatorji MSNZ, fotografije lokacij tajnih skladišč, število orožja, streliva in drugega materiala v posameznem tajnem skladišču). Posebnost razstave je ta. da so prvič predstavljeni organizatorji MSN/, v Republiki Sloveniji, prvič so tudi objavljene njihove fotografije, predstavljeni so predstavniki Milice, ki so usklajevali delo med enotami MSNZ in Milice.
Veterani so kot gostitelji razstave zelo zadovoljni z obiskom, saj kaže. da prebivalci ohčine Kočevje to organizacijo spoznava jo in sojo sprejeli kot dejstvo. Še posebej so ponosni, da je nastala na območju njihove oh čine in se je razširila tudi v druge slovenske pokrajine. Ob uspešni razstavi Uporniki z razlogom in v znamenje spoštovanja do vojaškega muzeja se veterani iz. Kočevja za čudovit dogodek zahvaljujejo podčastnikoma Alojzu Jerebu in Dcjanu llladniku ter sodelavki Ireni Debevc, še posebej pa avtorju razstave nadporočniku Albinu Mikuliču. Ravno tako se zahvaljujejo županu Občine Kočevje in poslancu v Državnem zboru Kepulilike Slovenije Janku Vebru, ker je omogočil, da je enkratna zgodovinsko poučna razstava obiskala Kočevje. Člani OZVVS Kočevje paso s to razstavo dostojno počastili 1 i. obletnico nastanka MSNZ v občini Kočevje.
Darko Čop
Okrogla miza o generalu Maistru
Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera in Društvo generala Maistra sla pripravila okroglo mizo o delu generala Maistra v severovzhodni Sloveniji. Nanjo so prišli pripadniki Slovenske vojske in veliko povabljenih, med katerimi naj omenimo predsednik) Društva generala Maistra mag. Milana Lovrenčiča iz Ljubljane, avtorja knjige o Maistru dr. Bruna Hartntana, profesorja Lojzeta Pcrlfa in mag. Ivana Vrbančiča iz Maribora, direktorja Pokrajinskega muzeja na Ptuju Aleša Arharja, avtorja knjige Poziv za domovino Milana Rolkoviča - Bolela iz Križevec pri Ljutomeru in dr. Marjana Žnlda-riča. Dr Ivan Riluarič, predsednik Zgodovinskega društva Gornja Radgona in predsednik Društva generala Maistra za Prlekijo in Po-murje, je osvetlil dogodke v Radgonskem kotu v letih 1918 in l<)19. drugi udeleženci pa so spregovorili o Maistru kot osebnosti. Sklep udeležencev v razpravi je hil, da je Rudolf Maister, ki velja za prvega slovenskega generala, pri nas še vedno dokaj kočljiva osel>-nost, bolj ali manj zamolčan in premalo cenjen. Manj znano je, da je hil Maister-s pesniškim imenom Vojanov-tudi vsestranska kulturna osebnost. Poleg poezije se je ukvarjal s slikarstvom.
MIlan Bolkovlč - Bole
Ankaran-Triglav 2005
Pohodniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo slovenska Istra in društva Sever za Primorsko in Notranjsko se bodo 2. julija že sedmo leto zapored odpravili iz Ankarana prek Krasa, Vipavske doline. Trnovskega gozda. Tolmina in planine Razor na Triglav. Tam se bodo udeležili slovesnosti v počastitev samostojnosti Slovenije in obletnice prihoda prve partizanske obhodnlce na Triglav. Dne!), julij» pa bodo pot sklenili na Pokljuki, kjer se hodo udeležili osrednje proslave, Veterane območnega združenja slovenska Istra, ki hi želeli na pohod, vabijo, da se oglasijo na sedežu združenja v Kopru in se prijavijo.
Danijel Božič
Odkrili kopijo spomenika generalu Maistru
Pri Sv. Tomažu v občini Ormož so lani odkrili miniaturno kopijo spomeniku prvemu slovenskemu generalu Rudolfu Maistru, katerega original hranijo v Ljubljani. Pomen generalovega boja in njegovih borcev, prostovoljcev za sedanjo našo severno mejo, ter Maistra kot pesnika in rodoljuba je zbrani množici predstavil zgodovinar dr. Ivan Kihiarič iz Gornje Radgone.
Člani ormoškega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo s» ob tej priložnosti razvili prapor. l'ri tej slovesnosti je sodeloval Jofe Kuzman, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Pozneje so veterani na Domu krajanov odkrili Se ploščo v spomin na dejavnosti tamkajšnjih obfanov med našo osamosvojitveno vojno. Ploščo sta odkrila tedanji predsednik sveta KS Tomaž in poveljnik Narodne zaščite Zvonko Meško ter sedanji predsednik sveta KS Sv. Tomaž Mirko Cvetk«. Po osrednji slovesnosti ob tamkajšnjem krajevnem prazniku so predstavniki Območnega združenja veteranov vojne la Slovenijo, Območnega združenja borcev NOV, Združenja Sever ter 7. gardnc brigada PUME iz sosednje Hrvaške podpisali listino o prijateljskem sodelovanju.
Sedanje območje Sv. Tomaža je »dalo« skupno 30 borcev za našo severno mejo, Veliko prostovoljcev je v tem hojn padlo, toda spomenik i imeni padlih v prvi svetovni vojni, odstranjen pri urejanju okolice žti|>-nijske cerkve pred desetimi leti, od takrat leži zavržen pri pokopališču. Toda letos naj bi to zgodovinsko sramoto končno popravili in sporne tiik. čeprav nekoliko polomljen, ponovno postavili, je na vprašanje o usodi lega spomenika odgovoril Miro Cvetko, predsednik sveta KS Sv. Tomaž. Organizatorji prireditve se vsem donatorjem, veteranom, pripadnikom SV, predstavnikom Krajevne skupnosti in Društvu generala Maistra za Prlekijo in Pomurje zahvaljujejo za pomoč.
Milan Bolkovlč-Bole
Občni zbor ZWS
30
Na občnem zboru ZVVS območja Mežiške doline (OMD) so se v začetku marca v Kotljah zbrali tudi člani iz vseh občin Mežiške doline ter nekaj gosto*'. ZnatlO je, da so člani in organi tega veteranskega združenja med najbolj aktivnimi v državi, kar je bilo jasno zaznali tudi iz kakovostnega in temeljitega poročila njegovega predsednika majorja Maksimilijana (iorenška.
Vsi organi združenja in veliko aktivnih članov so v preteklem letu v najrazličnejših akcijah, prireditvah in proslavljanju pomembnih obletnic v domačih krajih in državi dali svoj prispevek spominu na odločilne dneve naše bližnje zgodovine.
Na občnem zboru pa so se seveda dotaknili tudi man j bleščečih poglavij življenja In deta svojih članov, Ugotavljajo, kot že kar nekaj let, da je Se precej naših članov, ki živijo v težkih razmerah, tudi lire/, dela in v skrb zbujajočem zdravstvenem stanju. Zaradi tega ho posebna skrh organov združenja namenjena tem soborceni kakor tudi vsem pomoči potrebnim. Upravni odbor združenja to skrb za člane postavlja v pnt-gramu dela za leto 2(105 na prvo mesto.
Iz poročila predsednika in vodij strokovnih odborov je bilo mogoče razbrati tudi vsestranskost delovanja združenja. Tako so dosegli nekaj odmevnih rezultatov na Športnem področju in v raznih oblikah sodelovanja z drugimi območnimi združenji. Zlasti sodelovanje med OZ Ruše in Južna Primorska - Obala je bilo plodovim in v zadovoljstvo članov. Izredno uspešno je bilo delo Strokovnega odbora Obretanovo, ki skr!>i za naš dom ter organizira rekreativne dejavnosti članov in vsakoletno urjenje praporščakov.
Člani upravnega odbora ter nekaj zunanjih sodelavcev so bili Izjemno angažirani ludi pri pripravi predloga Zakona o veteranih vojne za Slo venijo. Njihov predlog je bil osnova za izdelavo predloga tega zakona za obravnavo na Vladi HS in, upajmo, kmalu tudi v Državnem zboru.
Veteran ¿t. 20 ■ april 2005
V programu dela za leto 20(15 so prisotni potrdili usmeritve iz leta 2004 ter v ospredje postavili skrb za člane in urejanje njihovega statusa. Med člani je bila izražena ludi zahteva |x> ustanovitvi sekcije MSNZ Združenja veteranov vojne za Slovenijo za območje Mežiške doline. Predsednik Odbora Holmec 200.5 Branko Kaker je podal poročilo o delu odbora v lelu 2004. Kljub nekaterim napredkom so navzoči izrazili nezadovoljstvo s počasnostjo pravosodnega sistema v zvezi z našo tožbo. Udeleženci zbora so se članom odbora zahvalili za njihovo delo in jih spodbudili za nadidjev;uije postopkov. Zaradi uspešnega dela in zadovoljstva članov z organi so v volilnem delu zbora članice in člani z veliko večino potrdili staro vodstvo, le v nekaterih organih so bili izvoljeni novi člani. Volilna komisija je zaradi velikega števila volivcev in seveda organov imela kar obilico dela, preden so lahko veterani z glasnim ploskanjem izrazili zadovoljstvo nad izvoljenim vodstvom ZVVS OMD.
Predsednik M. Gorenšek se je v imenu vseh izvoljenih zahvalil za zaupanje in dodal, da bodo z angažiranjem vseh tudi letos tako uspešni, kol so bili doslej.
Viljem Donau
Konjiški veterani so se na lelneni zboru dogovorili, 1I0 bodo le-lošuje dejavnosti podobne tistim v prejšnjem letu. le da bodo poudarki drugačni.
Redni letni zbor
Približno 70 članic in članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice se je v petek, 18. februarja, v Lovskem domu Lovske družine Zreče zbralo na rednem letnem zboru. Pozorno so prisluhnili poročilom o delu v preteklem obdobju in načrtom za prihodnje leto. Dogovorili so se, tla bodo dejavnosti podobne tistim v prejšnjem lelu, le da bodo poudarki drugačni. Letos želijo odkrili čim več spominskih plošč ZVVS na objektih občanov, v katerih so od leta 1990 do začetka vojne za Slovenijo skrivali orožje, strelivo, opremo, dokumentacijo in drugo. V počastitev 25. junija - dneva državnosti bodo organizirali srečanje veteranov, svojcev in občanov ter podelili »Spominske znake 1990-vsem pripadnikom MSNZ z njihovega območja. Začeli bodo priprave za izdajo Zbornika osamosvojitvenega dogajanja 1990-1991 ¡n dejavnosti v vojni za Slovenijo na območju sedanjih olKit) Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Za svoje člane, člane sosednjih OZVVS in sorodnih veteranskih organizacij ler vse druge, ki jili to zanima, bodo pripravili dvodnevni obisk Vukovarja in njegove okolice.
Dne 17. maja ho minilo 15 let. odkar so najodgovornejši častniki in podčastniki takratne TO Slovenske Konjice zavrnili, da bi njihovo orožje odpeljali v skladišča tedanje JLA. Do vojne za Slovenijo leta 1991 so bili to orožje, oprema in pomembna dokumentacija shranjeni nti skrivnih lokacijah pri naših občanih ler so jih uspešno uporabili za oboroženo podporo in zaščito uresničitve stoletja dolgih sanj Slovencev po samostojni državi.
Zbrane veteranke in veterane je pozdravil predsednik OZ ZB NOB Slovenske Konjice g. Marovšek ter jim zaželel veliko uspehov pri delu in tvorno sodelovanje med organizacijami. Se posebej pozorno

KARAVANA NAJBOLJŠIH BIATLONCEV NA SVETU JE BILA TUDI NA POKLJUKI
Naši brez vidnih uvrstitev
Enajsto leto zapored je Organizacijski komite Pokljuka, tokrat od 16. do 20. februarja, pripravil tekmovanja za svetovni pokal v biatlonu. Več kot 200 biatlonk in biatlonce v iz 33 držav je tekmovalo v moškem in ženskem sprintu, zasledovalnih tekmah ter skupinskem startu. Pomembno mesto pri organizaciji tega tekmovanja imata tudi dva člana veteranske organizacije, to sla Peter Zupan i it Janez Kunstelj.
Odlična organizacija
Predsednik odbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije in podpredsednik OK Pokljuki Peter Zupan je dejal, da se ud leta 1992 tekmovališču in drugi pogoji izboljšujejo, »(¡lede na kakovost izvedb tekem za svetovni pokal, svetovno mladinsko prvenstvo in svetovna prvenstva v lokostrelskem biatlonu so nas i/brali za organizatorja svetovnega prvenstva leta 2001. zato smo zgradili večnamenski objekt v športno-rekreacijskem centru na Rudnem polju, povečali strelišča in uredili tekaške proge. To je bila podlaga za organizacijo tekmovanj v naslednjih štirib letih. Letos poleti hod« pri Mednarodni hiatlonski zvezi odločali o kandidaturah za organizacijo in izvedbo hiatlonskih tekmovanj za prihodnja štiri leta. Med desetimi oziroma dvanajstimi organizatorji se uvrščamo na
Peter Zii/mii
četrto mesto, zato imamo možnosti, da bodo tekmovanja na Pokljuki za svetovni pokal še naprej potekala. Želimo zamenjati sicer funkcionalen objekt ■/. objektom, ki bo rta zunaj bolj prijazen do narave, tako pa hi dohiti indi boljše možnosti za promocijo.*
Letos je pri pripravi tekmovanja sodelovalo več kot 200 ljudi, otl katerih jih je veliko zaposlenih na MO oziroma v SV. Priprave se začnejo vsaj nekaj mesecev preti tekmovanjem, zelo intenzivne dva tedna prej, zadnji ureditveni posegi pa nekaj dni pred tekmovanjem. Vse mora hiti narejeno po standardih Mednarodne hiatloiiske zveze, njihov delegat pa določi zadnje podrobnosti. Pripadniki Slovenske vojske so bili odgovorni za prevoze t Bleda tia Pokljuko, meteorologijo in spremljanje vremenskih razmer. protokol, hrano, radijske zveze, urejanje prog, strelišča s
Janez Kunstelj
sistemom tarč Itora. reševalno službo in novinarsko središče.
Priprave se začnejo že mesece prej
Janez Kunstelj, prej zaposlen v Slovenski vojski, zdaj pa je upokojen, je bil vodja tekmovanja. odgovoren za tehnično pripravo in izvedbo tekmovanja. ■Prve priprave se začnejo že pet ali šest mesecev pred tekmovanjem. še preden sneži, sledijo priprave z urejanjem terena, potem je treba narediti oziroma pripeljati sneg, organizirati vse drugo, povabiti ljudi in izpeljati tekme. Zadnji mesec delamo vse dneve. Vsak posameznik, ki dela pred tekmovanjem ali na njem. je pomemben. Vsi. ki sodelujemo pri organizaciji, smo ljubitelji tega športa. Najbolj sem zadovoljen, ko vidim |>olne tribune in dober rezultat domačega tekmovalca. Zahvalil bi sc Ministrstvu za obrambo in Slo-
venski vojski za vso pomoč, da lahko izpeljemo tako tekmo.» Najbolj zahteven del med tekmovanjem je delo na strelišču, saj se lam pogosto odloča o vrstnem redu tekmovalcev. Vsak tekmovalec strelja petkrat, sodniki pa preverjajo, ali je vsak ustrelil petkrat, ali je zadel in kolikokrat, saj je od tega odvisno, koliko kazenskih krogov mora preteči tekmovalec oziroma koliko prihitka dolil k času. Na tekmovališču je pomembna indi meteorološka služba, še posebno za serviserje, ki pripravljajo smuči za tekmovalce. V I K. bataljonu KKISO so zagotovili prenosni meteorološki postaji, od katerih je ena postavljena na najvišji lučki proge,druga j)a na najnižji oziroma na strelišču. Zobeh dobivajo podatke, ki jih pošljejo v tekmovalno pisarno. Organizatorji sodelujejo tudi z Agencijo za okolje, ki jim dvakrat na dan pošlje vremensko napoved, zjutraj za tekoči dan in ob 12. uri za naslednji dan. Prireditelji si želijo večjo promocijo biatlona in na Pokljuki še več gledalcev. Zadnji dan tekmovanja jih je bilo največ, in sicer 4500. Zupan je dejal, da je obisk vsako leto boljši in to jih veseli. »Želimo si tudi več tekmovalne sreče za naše biatlonce, ki je p» tradiciji nimajo, saj naši na Pokljuki še niso stali na stopničkah. Če so rezultati dobri, je tudi gledalcev več.»
Valerija Sket Foio: Bruno Tole
Množična udeležba na tradicionalnem tekmovanju
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Lilija je tudi ob lanskem dnevu samostojnosti. 26, decembru, obletnici bitke na Tisju leta 1941 in trinajsti obletnici vojne za Slovenijo pripravilo športno tekmovanje v malem nogometu in streljanju z zračno puško ekipno ter streljanje za posameznike. Na tekmovanju so sodelovali veterani Območnega združenja Vrhnika ■ Borovnica. Območnega združenja VVS Litija in Združenja Sever Litija, policisti iz lilije in častniki iz Novega mesta, V malem nogometu so zmaga-
li veterani z Vrhnike pred litijskimi veterani, Novomeščani. domačimi policisti in veterani Združenja Sever Litija, Pri streljanju 7. zračno puško na strelišču v Šmartno m pri Litiji pa je zmagala ekipa litijskih veteranov pred veterani Severa Litija, novomeškimi častniki, mešano ekipo litijskih veteranov in veteranov Sever ter častniki z Vrhnike. Med posamezniki je bil najboljši strelec litijski veteran Rajko Orožnik, drugi je bil Franci Koncilja (Sever Litija), tretji litijski veteran Janez No-grašek in četrti častnik Damjan
Novak iz Novega mesta. Sodelovalo je 20 strelcev. Tekmovanje jepotekalo od 9. do 14. ure, nato pa je hila v športni dvorani sklepna slovesnost, na kateri sla spregovorila predsednik lilijsktli veteranov Rihard Urbane in župan Mirko Kaplja. Oba sta poudarila pomembnost osamosvojitvene vojne za Slovenijo ter dogodkov in vključitev naše države v skupnost evropskih narodov. Po podelitvi pokalov in medalj je predsednik Rihard Urbane izročil še veteranske izkaznice novospreje-tim članom. Druženje so sklenili
z družabnim srečanjem. Poleg naštetih tekmovanj je OZVV Litija lani prvič pripravilo še tekmovanja za svoje člane, veterane Združenja Sever Lilija, policiste Litija in častnike Litija v tenisu, kegljanju, pikadu, šahu in ribolovu v reki Savi, na katerih je sodelovalo i I tekmovalcev.
Zmagovalci po športnih disciplinah: lenis - Srečo Kozina, kegljanje- Andrej Kokalj, pikado - Edo Srebernjak, šah • Aco Možina in ribolov - Aleksanderjančič.
Boris Žužek
STRELSKO DRUŠTVO VETERAN MARIBOR
Športniki, ki niso le to...
Prav prijetno je zastaviti pero in zapisati nekaj lepih in spodbudnih vrstic, pohvaliti nekoga, ki se trudi in razdaja, pohvaliti ekipo ljudi, ki jih neutrudno in nesebično vodi nekdo, ki se je s svojimi ljudmi odločit postoriti nekaj dobrega najprej za druge, potem pa še zase, za svoje zadovoljstvo in v veselje vsem, ki ga in jih poznajo.
Seveda gre za veterane, /,a ljudi, ki že po statusu skoraj ne morejo hiti drugačni, pri kateri h je sebičnost pojem, ki jim je tuj, in je izziv, pomagali v stiski, najbrž že kar genetsko vcepljen v njihovo humano misel, (¡re za veterane strelce, ki so se pred leti združili v strelsko društvo Veteran Maribor s sedežem v Marjeti n:i Dravskem polju, v katerem gojijo tradicijo odličnih strelcev, ohranjajo vrednote vojaškega življenja in krepijo tovariške odnose v svojem
športnem in humanem delovanju. Nagrade, pohvale in odlični športni rezultati jim zaradi njihove velike vneme seveda niso tuji. Redno prirejajo regionalna tekmovanja in sodelujejo na republiških strelskih tekmovanjih. Organizirali so državno ligo v streljanju s pištolo in z revolverjem velikega k-alihra ter se zelo dobro izkazali Upokojenci, vojaki, lovci, policisti, vsi, ki so imeli veliko srce v času osamosvajanja nxše domovine, tudi potem, ko so se
34
_--^
Razpis tradicionalne tekmovanja v lovu rib s plovcem - nuj 2005
Območno združenje veterana; vojne za Slovenijo Ptuj pod pokroviteljstvom ZWS in Mestne občine Ptuj organizira 4. tradicionalno tekmovanje Veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem Ptuj 2005. Tekmovanje bo v soboto. 6. avgusta, na Ptuju, na ribniku Rogoznlca.
Ekipno tekmovanje bo potekalo pod pokroviteljstvo rti Mestne občin e Ptuj v počastitev občinskega praznika MO, tekmovanje posameznikov pa pod pokroviteljstvom ZWS. S tekmovanjem bomo počastili 15-ielnlco Manevrske strukture Narodne zaščite. Najbolje uvrščene ekipe in posamezniki bodo nagrajeni s pokali in z medaljami. Vsak udeleženec dobi spominski znak tekmovanja.
Potek tekmovanja:
-	od 7.30 do 8.30 prihod v Ptuj in pnjava tekmovalcev,
-	od 8.30 do 9.00 žrebanje startnih mest.
-	od 9 00 do 9.55 odhod na lovna mesta in priprava na tekmovanje,
-	od 9.55 do 10.00 hranjenje,
-	od 10.00 do 13.00 tekmovanje,
-	ob 13 00 kosilo.
-	ob 15,00 razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in medalj najbolje uvrščenim tekmovalkam in tekmovalcem,
-	nadaljevanje srečanja in druženja ob dobri jedači in kapljici (dobro voljo prinesite s seboj).
V	prenovljenem ribniku so naslednje vrste rib: krap (prevladuje), babuške, ploščiči, linji, rdečeoke in rdečeperke.
Vljudno vas vabimo, da se tekmovanja udeležite, in prosimo, da prijave pošljete na zgoraj navedeni naslov ali pokličete po telefonu vsak torek med 17 in 18. uro. lahko pa tudi pošljete e-pošto ali telefonirate Stanetu Žitniku (031 380 570). pri katerem lahko dobite dodatne informacije. Odškodnina za tekmovanje je 1.000 SfT na udeleženca. Lahko jo plačate na TR SI, SI56 04202 0000430326 ali neposredno ob poimenski prijavi ekipe na kraju tekmovanja.
Rok za prijavo: 20. Julij 2005.
Prosimo, da se zaradi tehnične izvedbe držite roka. Lahko se prijavijo posamezniki in ekipe.
V	pričakovanju našega srečanja vas iskreno pozdravljam in vam želim dober prijem!
Stane Žitnik. _predsednik P2VVS Ptuj j
Veteran st,26-aprilzoos
združili v strelsko društvo, niso osiali le dobri strelci in športni tovariši, so ljudje v najžlalunej-Sem pomenu te besede. Nihče, ki je bil v kakršni koli stiski in jih je zaprosil za pomoč ali pa so člani družine slišali zanj, ni hi! spregledan. Pomagali so povsod, kjer so lahko. Mnogi med njimi so dolgoletni darovalci krvi. organizirano kot člani Si) Veteran sodelujejo v teh in drugih humanih akcijah. 1 Območnim združenjem veteranov Maribor so v nekakšnem družinskem razmerju, saj so mnogi veterani strelci tuili člani tega združenja. Promocija združenja, ki jo izvajajo s svojimi rezultati in drugim delom, je seveda dobrodošla in godi vsem veteranom, članom tega združenja, zadovoljstvo, da lahko tudi pomagajo, pa ostaja seveda le njim. Kot je navadno povsod, pa ni vedno vse tako lepo. kol se mi je zapisalo v zgornjih vrsticah. Strelci imajo tudi mnogo problemov, ki se kažejo predvsem v kroničnem pomanjkanju sredstev. Strelski šport Tli poceni. Večino potrebnega si priskrbijo sami. Vzdrževanje strelišča, ki je
vzorno, vzdrževanje orožja, nakup streliva, vse to kar neka j slane. Največja težava je seveda nakup streliva za nekatera vojaška orožja, ki ga zelo primanjkuje. Večkrat so prosili Slovensko vojsko za pomoč, ki bi bila zares dragocena, pa do sedaj ni bilo pravega posluha. Morda ho v prihodnje bolje. Seveda bi hil moj zapis o strelcih društva Veteran iz Maribora zelo pomanjkljiv, če ne bi omenil človeka, kj jim je oče in mati hkrati, človek, ki pooseblja opisano strelsko druščino. Rudi Premzl. čokat možakar srednjih let, je to. Organizator in praktik. mojster vseh vrst orožja, strelski inštruktor, praporščak OZVVS Maribor, strasten lovec, predvsem pa človek. Naj mi bo dovoljeno, da se za vse, kar so člani strelskega društva Veteran storili, od športnih uspehov do humanitarnih akcij, kot predsednik OZVVS Maribor v svojem in v imenu vseh veteranov našega združenja zahvalim in jim v prihodnje zaželim, kot Se temu reče, še mnogo uspehov, mimo roko in široko srce.
Tone Korošec
Razpis
Tekmovanja veteranov v gorskem teku za dan državnosti Organizator: Pokrajinski odbor ZWS Gorenjske Izvajalec: Turistično društvo Kranjska Gora in OZVVS Radovljica -Jesenice Kraj tekmovanja: Kranjska Gora
tas tekmovanja: sobota, 25. junija - dan državnosti ob 10.00 Tekmovalne kategorije: člani ZWSdo45 le: (letnik 1961) in mlajši) flanl ZWS nad 45 let (letnik 1959 in starejši) Dolžina proge: 12 km, Kranjska Gora-VrSič Pogoji: Pravico nastopa imajo ¿lani ZWS. Organizirana hosta prevoz "hladi na VrSii in po tekmovanju prevoz tekmovalcev v Kranjsko Goro,
Prijave: Do ponedeljka, 20.6.2005, pošljite prijavo na naslov: OZU' Radovljica -Jesenice, Goren|ska c. 27,4240 Radovljica ali po e-poiti na naslov jaitez.kuil5lelj@s5.net. Prijava mora vsebovati: ime In priimek, letnico rojstva, organizacijo in evidenčno Številko članstva. Prijavljajo lahko OZVVS ali posamezniki osebno.
Startnina: 2000 SIT na tekmovalca - nakazaU na OZVVS Radovljica -Jesenice, davčna Številka SI 74587927, iransakcijski račun St. 07000 - 0000095(1.« pri GB Radovljica z označbo, za koga je startnina plačana. Start: Skupinski start bo ob 10. uri za hotelom Larix. Razglasitev: za hotelom Larix takoj po vrnitvi vseh tekmovalcev v
Kranjsko goro. Priznanja: Prvi trife v vsaki kategoriji prejmejo medalje. lnformaclje:Janez Koselj, telefon 041 486946 ali Janez Kunstelj, telefon 031 528 891.
Komisija za Šport in pohadntšteo OZVVS Radovljica-Jesenice Predsednik Janez Kunstelj
Na krovu letalonosilke je včasih nepopisna gneča, toda posadka oziroma skupine natančno vedo, tuj je trebu naredili, da bodo letala lahko nemotena vzletala.
Vzdrževanje lelalpoteka v hangarjih globoko v notranjosti letalonosilke. (epa je treba, letalo pregledajo in odpravijo manjše napake kur na vzletni ploščadi.
minutnih intervalih, 20 minut vzletov in 20 minul pristankov. Temu sledi premor za oskrbo z gorivom in orožjem ter premestitev letal na krovu. Površina je namreč »pretesna» za tolikšno število letal. Za varno delo skrbi upravitelj krova z ekipo. Pri načrtovanju gibanja letal si ekipa pomaga z maketami. Matice in vijaki predstavljajo gorivo in orožje.
Pred leti so hoteli valjali računalniško obdelavo,« je povedal upravitelj krova David jackson, »vendar nam ni uspelo vnašati vseh sprememb dovolj hitro, zato smo ostali pri starem načinu.-Zaradi omejenega prostora imajo letala zložljiva krila. Mehanski sistemi morajo delovali brezhibno, saj letala dosežejo tudi dvojno hilrosl zvoka.
Parni katapulti so prišli z reaktivnimi letati
ZDA so prvo letalonosilko splavile leta 1922 in se je imenovala Longlcy. Vzletno-pristajaloa steza je bila nad glavnim krovom. V poznih 20-tih letih prejšnjega stoletja so zgradili prvo pravo letalonosilko. Takratna letala, ki so imela šibke motorje, so sama komaj poletela s krova. Parne katapulte so na letalonosilkah začeli uporabljali s prihodom prt ih reaktivnih letal na njihove krove. Težka, a hitra letala so morali katapultiraU s hitrostjo vsaj i(>0 km/h.
Letalonosilka John t;. Stcnnis ima šliri parne katapulte, ki ktn-slrajo tri letala na minuto. Katapulti so tako močni, da lahko tia sto metrov dolgi stezi pošljejo v zrak letalo, ki sicer potrebuje
za vzlet na letališču stezo, dolgo kar I,i kilometra. Paro za delo katapultov dobivajo iz obeh jedrskih reaktorjev, njen pritisk pa prilagodijo vsakemu letalu oziroma njegovi teži posebej. Ko je letalo pripravljeno tia vzlet, upravljavec opreme ugotovi težo letala in nalo njen |>ri-tisk določijo v sto metrov dolgem cilindru, v katerem jc bat in je nameščen pod palubo. Vsak vzlet pozorno spremljajo iz t. i. -balona*, to je steklene kupole, ki je sredi krova. Lansi-ranje nadzoruje operater kata-pulla. Posadka na krovu je pred
izpušnimi plini iz letala zavarovana s t. i. deflatorjem, z neke vrste pregrado, ki se dvigne za letalom.
Kako poteka katapultlranje?
Letalo pritrdijo na katapult in njegovo podvozje oziroma na sprednji nosilec kolesa pritrdijo posebno palico, ki ga zadržuje, dokler ni pripravljeno za lansi-ranje. Operater preveri položaj na krovu in poveča pritisk pare. Medtem letalo pospeši do maksimuma in na krovu ga drži le
Najprej se s krova dvigne v zrak reševalni helikopter vrste sen-hawk: ta je neprestano v zraku, saj rešuje pllole, ki se Jim ponesreči vzlet aH pristanek.
varovalna palica. Ta se zlomi, ko sprožijo katapult, Vse skupaj spominja na nabito puško, ki jo jc treba le sprožiti. Piloti morajo biti osredotočeni na letalo in ga imeti od vsega začetka pod nadzorom. Seveda pa so zadeve s sodobnejšimi letali drugačne. Tako ima palubna izpeljanka bojnega letala F/A 18 hornet takšen računalniški sistem, da je naloga pilota le sedeti v kabini in držati roke v zraku ter čakati nekaj začetnih sekund.
Kljub temu je za vse pilote ka-tapultiranje stresno, saj morajo biti pripravljeni, da takoj reagirajo, če gre kaj narobe. Zgodi se. da mora pilot odvreči bombe in drugo orožje ali pa se celo kaia-pullirati iz kabine, da se reši.
Pristanek na letalonosilki
Najtežja piiotova naloga je pristanek na letalonosilki. Pristanek na dvesto metrov dolgi pa lubi pri hitrosti 225 km/h radi primerjajo z Izvajanjem nadzorovane nesreče. Vsako mornariško letalo ima pod repom vgrajeno kljuko oziroma kavelj. Pilot mora s kljuko ujeti eno od štirih jeklenic, ki so napete na krovu. Vendar jeklenke niso učinkovite, če niso prilagojene teži letala.
Po besedah operaterja na vzletni stezi Scotla Arkinsa vsako jeklenko uporabijo stokrat, nato pa jo zamenjajo z novo. Strgana je-kienica hi bila za letalo in pilota prava katastrofa. Če hi se strgala pri hitrosti 260 km/h, bi človeka dobesedno prerezala. Pri pristajanju vodijo pilota po
36
Veteran
ŠT 26 • APRIL 2005
Na kratko
Družba Boeing predlaga, da naj hi imel nov težki transportni helikopter štiri prekucne motorje. Foto: Boeing
Sikorsky predlaga helikopter, ki bi bil v bistvu leteče dviga/o in bi imel dva rotorja, enega nad drugim, ki bi se vrtela vsak v svojo stran.
Foto: Sikorsky
Predstavili zasnovo novega težkega transportnega helikopterja
Vodilni ameriški izdelovalci helikopterjev so predstavili zasnovo novega transportnega programa (Joint Heavy UM}, s katerim naj bi kmalu izvedeli, ali naj nadaljujejo ta projekt ali ne. Po načrtih amenškega ministrstva za obrambo naj bi v začetku leta odločili, kateri projekt naj bi nadaljevali. Za nov težki transportni helikopter se najbolj zavzemata ameriška kopenska vojska in ameriški korpus mornariške pehote (marinci). Predstavniki obojih se zaenkrat še niso uskladili, ali so njihove potrebe dovolj podobne. da bi projekt razvijali skupaj. Kopenska vojska bi rada z njim na različnih višinah in različnih dolžinah (do 500 milj) prevažala svoje novo bojno vozilo (Future Combat System), ki naj bi bilo težko 20 ton. Prav tako najbinovzračni transporter vzletal brez steze, torej kot pravi helikopter. Marinci pa bi radi, da bi novo zračno plovilo lahko prevažalo njihove lahke sile s plavajočih morskih oporišč na kopno. Pomembno izhodišče pri potrditvi programa za nov zračni transporter bo zagotovo tudi odločitev, ali bo pristajal tudi na sedanjih ladjah ameriške vojaške mornarice ali le na novih, še ne zgrajenih. Gre preprosto za to. ali bo nov transporter vzletal in pristajal navpično ožinama ali bo polneboval kratko vzlet-no-pristajalno stezo. Ni povsem jasno, kakšna naj bi bita potovalna hitrost novega plovila in predvsem, kako naj bi nov težki transportni helikopter nosil tovor, obešen pod trupom oziroma v notranjosti.
Kljub naštetim nejasnostim so izdelovalci predstavili kar nekaj svojih predlogov: družba Boeing je sama predstavita kar 11 predlogov, družba Sikorsky 3 in Bell 1. Boeingovi predlogi obsegajo predloge od tradicionalnih letečih strojev z rotorji, ki bi bili uresničljiv v dobrih sedmih letih, do veliko bolj naprednih projektov s prekucnimi motorji oziroma krili in z drugimi sodobnimi rešitvami. Sikorsky predlaga posodobljeno izpeljanko helikopterja CH 52 super stallion kot leteče dvigalo s koaksialnima rotorjema. Družba Bell predlaga zračno plovilo s štirimi prekucnimi motorji, ki bi ga lahko izdelovali skupaj z družbo Boeing. Nekaten strokovnjaki ameriškega obrambnega ministrstifa so sicer zadržani do takšne rešitve, saj se bojijo, da b bilo zaradi različnih pristopov p i izdelavi vzdrževanje zelo zapleteno in drago Drugi strokovnjaki pa pravijo.
da se kopenska vojska in marinci še niso do-gpjoriti iz povsem preprostega razloga. Oboji polihoma še vedno upajo, da bodo dobili marinci nadgrajene helikopterje CH 53 X sea stallion in kopenska vojska nove helikopterje
CH 47 F chinook. Nekateri strokovnjaki tudi pravijo, da verjetno kopenska vojska upa, da bo lahko odpovedala naročene chinooke in da bi nato hitro začeli izdelovati nove težke transportne helikopterje.
Ruski obrambni minister Sergej Ivanov je konec decembra lani sporočil, da bosta v drugem četrtletju Rusija in Kitajska pripravili nekaj skupnih vojaških vaj. Kot kaže, bodo Rusi to priložnost skušali izkoristiti in kitajsko vojsko prepričati, da bi kupila njihove bombnike dolgega dosega vrste tu 22 M 3 in strateške bombnike vrete tu 95. Če sodimo po tem. bodo Rusi te vaje izkoristili predvsem za promocijo svoie vojaške opreme od bombnikov do podmornic.
Bumbnike dolgega dosega tu 22 M 3 so od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja izdelovali v družbi KAPO (Kazan-based Aircraft Production Association) in so jih izdelali 268. Po ruskih podatkih jih je dobra polovica v operativni uporabi. V družbi Tupoljev načrtujejo, da bodo operativno uporabo letal, ki je
35 let. še podaljšali Če se bo torej Kitajska odločila in kupila bombnike te vrste, ki so bili izdelani v minulih petih letih, jih bo lahko uporabljala do leta 2025 in še dlje V ruskem vojaškem letalstvu so zadovoljni z možnostjo, da bi te bombnike kupila Kitajska. Tako bodo namreč prišli do denarja za izdelavo Jurišnih letal su 34, s katerimi bodo nadomestili bombnike tu 22 M 3 in deloma letala su 24 M. Suhojeva podružnica v Novosibirsk j je že izdelala predserijo osmih letal tu 34, s katerimi zdaj preverjajo njihove lelalske sposobnosti. Kot piavi poveljnik ruskega vojaškega letalstva general Vladimir Mihajlov, je serijska proizvodnja letal su 34 odvisna samo od finančnih sredstev, ki pa jih rusko obrambno ministrstvo zdaj nima.
Pripravil: (KuB)
Kitajci so se do zdaj navduševali predvsem nad ruskimi večnamenskimi bojnimi letali su 30 MK Ina sliki), zdaj pa bi jim Rusi radi prodati tudi svoje odvečne bombnike tu 22 M 3 in tudi su 24 M. Tako naj bi prišli do denarja za izdelavo novih letal, s katerimi bi nadomestili stara in že tudi odslužena bojna letala,