Posamezna številka 12 vinarjev. Siev. 109. 11 Linmiani, v peiet, 31. ovoisia isu. LBIO XLV. = Velja po pošti: = za celo leto naprej .. K 30-— za tn mesec „ .. „ 2'50 za Nemčijo oeloletno . „ 34*— »a ostalo inozemstvo. „ 40'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto napre] .. K 28'— aa en meseo „ .. K 2-30 V opravi prejemali meseCno,, 2'— = Sobotna izdaja: = Za oe o leto.....K 7 — za Nemčijo oeloletno. „ 9-— zaostalo Inozemstvo. „ 12 — === Inseratf: Kpostolpna petitvista (72 min iUroka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . <. . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 23 „ pri večjih naročilih primeren popnRt po dogovoru. Poslano: - Enostolpna petltvrsta po 60 v Izhaja vsak dan izvzemši nedelje In praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga vozni red. _ _ Uredništvo je t Kopitarjevi nllol Stev. 6/111. Bonoplsl se ne vračajo; nefranklrana plsm.i se no = sprejemajo. — Drednlštega telefona štov. 7-?.. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št — Bačnn poštne hranilnjc1 anjcfj S«.dni, seveda, vidijo vse lo »udi listi, ki orei i hoteli videti ničesar. (Klic: Prek^no') Ne, ni še pre-kasno; vsaj upajmo, da še ni! Govornik proslavlja soško armado in generalnega polkovnika Bcroev'č~ in nadaljuje: Preden pridemo na predmet današnjega zborovanja, nate stališče nasproti italijanskim aspiracijam, pa vprašajmo še: Ali je treba, da je prišlo do tega? Za odgcvor na to vprašanje zadostuje kratek pogled nazaj v prošlost. Poglejmo samo v zgodovino zadnjih let. Potrebno pa je to, da nc bomo pripisovali krivde samo sovražnikom, temveč da vidimo, ali ni bilo tudi morda pri nas veliko krivde. (Živahno pritrjevanje.) Starejši med vami, ki ste že daljši čas zasledovali naše politično življenje, ki ste čitali liste in zasledovali delovanje naših državnih in deželnih poslancev iz Primorske, se spominjate, da smo ob vsaki pri-ložnostj opozarjali na nevarnost, ki preti z one strani, da smo opozarjali na zgrešeno politiko na Primorskem, ki je bila taka, da je naravnost podpirala tiste aspiracije, ki niso bile naperjene samo proti nam Slovencem, temveč tudi proti Avstriji, proti obstanku Avstrije, kakor dokazujejo tako jasno sedaj dogodki sedanjih dni! (Viharno pritrjevanje.) Ob vsaki priložnosti smo povzdigali svoj svarilni glas, a niso nas hoteli razumeti, ne poslušati, da, ko so bili sami, so celo govorili med seboj, da govorimo mi le zaradi sebe, da mi hočemo škodovati Avstriji, ne pa oni, ki sedaj dokazujejo z orožjem v roki, da smo mi imeli tedaj prav! (Živahno pritrjevanje.) Niso nas hoteli poslušati, dasirav-no so bili tudi med njimi samimi ljudje, ki so spoznali in trdili, da je vse ono, kar so na oni strani delali kot zavezniki in prijatelji, le gola hinavščina, najhujše sovraštvo, da so Italijani morda pač res pozabili svoje poraze oseminštiridesetih in šestinšestdesetih let, da pa nikdar ne bo pozabljeno sovraštvo, ki so ga Italijani vedno gojili proti Avstriji. Na Dunaju, kjer so odločevali o naši usodi, so delali tako, kot da bi hoteli našo deželo pripravlati za blaženo Italijo, kot da bi hoteli pripravljati pot tistim, ki sedaj hočejo priti semkaj. Naša vlada je z vsemi sredstvi podpirala težnje Italijanov, domačih seveda, ki pa jim je srce čutilo za one tam na oni strani, nje je postavljala nam za gospodarje, nameščala je italijanske uradnike po čisto slovenskih krajih, ustanavljala italijanske šole na popolnoma slovenskih in hrvatskih tleh in je, to se nadaljuje tudi še danes, prepregla z italijanskimi uradnimi imeni vso našo zemljo od Premanture do Rombona. Povsod sami italijanski napisi, povsod samo italijansko uradovanje, izvzemši ono malo nemščine, kar je ima namestništvo in okrajna glavarstva. Italijanščina jc vladala povsod! Celo c. kr. redarji so v Trstu zavračali naše delavstvo, češ: »Qui si parla italiano; la nostra lingua d' ufficio e 1' italiano!« Sedaj, sedaj pa morajo naši vojaki braniti to deželo, o kateri trdijo Italijani, da je italijanska! Toda, kako vendar morejo Italijani trditi to? Saj so bili vendar sami tu in vedo prav dobro, da ta zemlja ni italijanska! Izvzemši Furlanijo in nekoliko istrskih gnezd ob morski obali, v katerih se je po nesrečni avstrijski politiki vedno bolj poitalijančeval naš narod Italijanom v korist, je vse tam doli od istrskih otokov pa tja gori do Rombona in Triglava vsa ta zemlja jugoslovanska! Kako morejo potem trditi Italijani, da je ta zemlja italijanska?! Da, to jc naša zemlja, ali da je italijanska, morejo trditi Italijani celo po samih naših zemljevidih, ki jih je napravil naš generalni štab. Saj citate na teh zemljevidih Monte Sanio, dasiravno jc to naša Sveta Gora, saj citate v poročilih generalnega štaba o Bainsizzi, o Oppachia-selli, Jamianu itd., kot da bi bili ti kraji nekje tam doh v Kalubriji ali na Sardiniji, kamor odvajajo Italijani naše ujetnike in internirance. Ali je to bilo pametno?! Toda ne govorimo o pameti, temveč vprašajmo le: ali je bilo koristno za Avstrijo, da je tako pripravljala pot tistim, ki so že od nekdaj prežali na to, da bi si prilastili to deželo, tistim, ki si prizadevajo sedaj z orožjem v roki, da bi, če bi bilo mogoče, zadali zadnji udarec Avstriji?! Sedaj se odpirajo oči tudi tistim, ki niso nekdaj hoteli nič slišati in nič videti! Mi pa pravimo z vso pravico: Če se mora Avstrija sedaj na tak način braniti proti verolomni Italiji, zadeva za to največja krivda nesrečno, zgrešeno, da, zločinsko politiko, ki so jo delali avstrijski politiki in državniki! (Dolgotrajno viharno pritrjevanje in odobravanje!) Omenil sem že, da je bilo na Dunaju tudi ljudi, ki so govorili, da ni nevarnosti s strani Italijanov, pač pa s strani — Slovanov. Te ljudi vprašajmo danes: Kdo pa stoji danes na naših mejah, kdo se pa bori na soški fronti, kdo nastavlja svoje prsi za obrambo teh dežela proti Italijanom in proti vsem drugim sovražnikom? Ali so to morda tržaški Italijani? Ali so morda italijanski polki, ki stoje tu na braniku? Ali niso to slovenski in hrvatski polki, ali niso Bošnjaki, ki zastavljajo tu svoje mlado življenje za skupno domovino, za obrambo Avstrije? To so ljudje našega jezika, ljudje naše krvi, ki padajo na tisoče in tisoče kot žrtev nesrečne avstrijske politike, a so vendar vedno z navdušenjem pripravljeni braniti skupno domovino. Tu ima Dunaj dokaz, kdo je bil vedno pripravljen na obrambo te skupne domovine: mi ali Italijani! Ta dokaz je jasen, le žal, da je za nas tako krvav, tako občuten! (Živahno pritrjevanje.) Naše stališče jc bilo vedno jasno kot beli dan. Da bi le bilo stališče avstrijske vlade tako jasno, v zadnjem času, pa tudi sedaj! Še v zadnjem času so se v avstrijski diplomaciji dogajale stvari, ki smo jih doznavali z žalostjo. Kdor čita tiste »rdeče knjige«, ki jih je izdala vlada, bo čital z grozo, kako slabo so umeli naši diplomatje svojo nalogo, kako slabo so umeli naš položaj, položaj Avstrije ob morju. Naš Trst je edino veliko avstrijsko pristanišče ob Adriji. Imamo sicer še lepih pristanišč v Dalmaciji, kot Split, Šibe-nik, Kotor itd., krasna pristanišča, iz katerih bi se dalo veliko napraviti, ko bi ne imela slabosti, da niso z Avstrijo zvezana niti z eno železnico. Dalmatinska pristanišča imajo v takih razmerah za Avstrijo prav toliko vrednosti, kot da so na luni, kot da bi jih ne bilo. Ostane torej edino le Trst, za vojno mornarico pa Pula. V tistih pogajanjih pred izbruhom italijanske vojne pa je bila naša diplomacija pripravljena — naša vlada je to objavila sama — izročiti Italiji ne le Furlanije, ne le slovenskih Brd, za katera niso niti znali, da so slovenska, temveč napraviti tudi iz Trsta nekaj posebnega, namreč kar na milost in nemilost izročiti Trst Italijanom; tržaškim Italijanom sicer, ne Italiji, toda razlika je pač — zelo majhna. Sedaj se vidi, kam bi bilo to vedlo, če bi se bilo res zgodilo, kaj bi se napravilo iz naše Primorske, če bi se uresničile želje naših domačih in zunanjih Italijanov, če bi se bilo zgodilo, v kar je hotela privoliti naša diplomacija. To bi bil korak za popolno priklopitev k Italiji, kar se pa ne sme zgoditi, niti v avstrijskem, niti našem interesu! Naše stališče je v prvi vrsti, da se ne sme ne le Trst, temveč da niti ena ped naše zemlje na Primorskem se ne sme priklopiti Italiji! To naše stališče se opira na načela, ki so jih tudi sovražniki proglasili kot sveta in kot cilj svojega vojevanja. Ko je namreč na Ruskem izbruhnila krvava revolucija, ki je pometla rusko carstvo, se je proglasila slovesno kot cilj sedanje svetovne vojne: pravica do samoodločbe vseh narodov. Že prej pa so naglašali Angleži in tudi Francozi, da se bore za pravice in neodvisnost vseh narodov. Ker pa tedaj ni še bilo vse dovolj jasno izraženo in ker bi se kazalo, kot da niti ne vprašujejo narodov za njihovo mnenje, so po ruski revoluciji izjavile vse entent-ne vlast!, da ie njihov glavni vojni cilj, da se zagolovi vsakemu narodu, torej tudi malim narodom, pravica samodločevanja, pravica, da vsak narod sam odloči, kako hoče živeti, kam spadati in kako se vladati. To načelo je sprejela tudi naša vlada. Izjavil je to naš minister zunanjih stvari, grof Czernin, in ko je pozneje v državnem zboru ministrski predsednik dr. Seidler podal izjavo, ki je bila v nekakem nasprotju s tem načelom, in ko je državni zbor enodušno vstal proti tej izjavi ministrskega predsednika, se je takoj oglasil zopet minister zunanjih stvari, grof Czernin, da to načelo velja ludi za avstrijske narode, da imajo tudi avjtrijski narodi pravico do samoodločbe, (Konec pride.) Italijanska konjenica pri Brliolu uničena. — Trsi zopel oDsire-van. — Trdne naše postojanke. Nenavadna prikazen se je pojavila v sedanji veliki 11. soški bitki. Naskočila je italijanska konjenica, a naše strojne puške so jo uničile. Pokazalo se je zopet, da konjenica v borbi s ppzorno pehoto v moderni vojski ne doseže uspehov, kar se sicer že ve od francosko nemške vojske leta 1870—1871. Moltke je vrgel takrat Mac Mahona v Sedan, kjer je obkolil francosko vojsko. Ker je bil pri Mac Mahonu tudi Napoleon III., je nastopila francoska konjenica, da prebije vrzel v nemškem obroču in da reši vsaj francoskega cesarja. Ponosno ježo francoske konjenice je pa br-zostrelni ogenj nemške pehote popolnoma pobil na tla. Sedan in Napoleon III. z njim se je moral udati. Orožje pehote 1. 1870. se nikakor ne more primerjati s sedanjimi repetirkami in strojnimi puškami. Konjenica bi mogla uspeti le, če bi pehoto popolnoma presenetila in če pehota v največjem neredu beži; če tega ni, ni kos re-petirkam, kaj še strojnim puškam. Na Banjški visoki planoti je Boroevič ujel italijanski sunek. Tam sc bije zdaj stoječa vojska za postojanke. Italijan je naoa-dal vrh sv. Gabrijela, višine sv. Marka; zavaroval bi rad Gorico, katere se ne more prav veseliti, ker so naši še vedno zelo blizu mesta. Cadorna bi seveda rad napredoval v Vipavski dolini proti Nanosu; v širšem pomenu besede, proti Ljubljani. Prišel bi rad v Čepovan in si odprl pot v Idrijo in zrušil tolminsko mostišče, kjer bi si odprl vhod v Selško dolino: Loko, Ljubelj; po Koroškem oa vodi stara vojna cesta proti Dunaju. Prišel bi seveda, če bi se mu to posrečilo, Grmadi za hrbet in v Trst, na katerega mečejo italijanski zmaji ogenj in žveplo. Kako mojstrsko vodi Boroevič bitko, nam izpričuje včerajšnje naše vojno poročilo. Na severni strmini sv. Gabrijela je bil prišel Lah v naše jarke. Zvečer je bilo neurje; v viharju so naši Laha napadli, sovražnik je bežal v največjem neredu. Pri Kostanjevici so naši nekoliko napredovali. Bitke ob Soči so zelo podobne bitkam v Karpatih pozimi leta 1915. Rusi so takrat z vso silo, ne glede na velikanske izgube, napadali našo karpatsko brambo, ki ji je poveljeval Boroevič. Cvet ruske armade je v Karpatih pokopan. Bitki v Karpatih so sledile Gorlice. Ruse so Karpati tako oslabili, da ni mogel več kljubovati silnemu našemu navalu. Italijani niso Rusi, ker nimajo toliko ljudi, kolikor jih ima stric na severu. A po bitki v Karpatih se Rus ni več povspel do svoje prvotne moči in sile. Kdaj bodo doživeli Italijani Gorlice, bi znal povedati molčeči generalni polkovnik Boroevič; da jih bodo doživeli, o tem ne dvomimo; znaki se že kažejo, ker laški letalci tako obupno napadajo tisti Trst, o katerem pravijo, da ga hočejo »odrešiti«. Zmage maršala pl. Mackensena v gorah severnozahodno od Focsani in izjalovljeni sovražni napadi nam dokazujejo, da je naša moč neomaiana. Na francoskem in flanderskem bojišču bitka počiva. Naša stvar na bojiščih stoji dobro. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. avgusta. Uradno: Velika bitka pri Soči se je tudi včeraj z največjo besnostjo nadaljevala. Zakop branilcev je zmagovito kljuboval najtežjim napadom, V ranih urah sta se zrušila v prostoru severno od Kala dva močna italijanska napada. Pri krajih Podiešče, Madoni in Britoi je pošiljal sovražnik ves dan do pozne noči neprestano nove množice proti našim postojankam. Na žilavi vztrajnosti naših junakov so se vsi navali odbili. Mnogim bojnim sredstvom, s katerimi poizkuša sovVažnik premagati naš odpor, se je pridružil včeraj novi pojav, ki bi ga bili v tem ozemlju komaj pričakovali: vzhodno od Britofa je jezdila italijanska konjenica proii našim utrdbam. Sprejele so jo strojne puške in uničile. Junaški branilci na gori Sv, Gabrijela so preživeli 29. avgusta zopet vroče ure. Sovražnik je neprestano utrdbo naskako-val. Proti večeru se mu je posrečilo, da je vdrl na severni strani v naše jarke. Po vpadu so naše čete, ko se je stemnilo, v hudi nevihti nastopile s protisunkom. Nova borba se je končala tako, da je Italijan v neredu bežal. Pritisk sovražne vojske tudi ni ponehal vzhodno od Gorice, Dopoldne so odbili naši le osamljene napade, a popoldne je izvedel sovražnik po večurnem bobnečem ognju zopet splošni, velikopotezni sunek v množicah. Žarišče borbe je zopet tvorilo ozemlje Sv. Marka. Z bodalcem in ročno granato smo tam in povsod med Sv. Katarino in Vrtojbo držali prvo črto. Pri Kostanjevici se je posrečil naš presenetljiv napad in smo nekoliko napredovali. Poleg drugih čet so se v zadnjih bojih še posebno odlikovali oddelki polkov št. 10 (Przemysl) in št. 48 (Kaniža). Krvave izgube sovražnika so izredno težke. Število ujetnikov, odkar se je pričela enajsta bitka, se je povišalo na nad 10.000. V Trst so včeraj dopoldne sovražni letalci metali bombe drugič, danes zjutraj pa tretjič v 48. urah, žrtve napadov je več domačinov; veliko zasebnih hiš je poškodovanih. AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO. Dunaj, 30. avgusta zvečer. Vojni tiskovni stan: Italrjan je popoldne zopet brezuspešno napadal na Banjški visoki plsnoti in na gori sv. Gabrijela. Načelnik generalnega štaba. Italijansko uradno poročilo. 30. avgusta. Sovražnik jc poizkušal z močnimi protinapadi, da bi vzel na Banjški visoki planoti in vzhodno od Gorice postojanke, ki smo jih pred kratkim osvojili. Povsod smo ga odbili, pdstojanke smo trdno držali in jih v nekaterih točkah izboljšali. Ujeli smo 561 mož. Naša letala so zopet uspešno obstreljevala sovražne baterije na Panovcu. Naše čete so zrušile zvečer 28. t. m. sovražni naoad med Vipavsko dolino in Fajtovim hribom. Zelo živahno so se bojeval; 28. in ponoči 29. i. m. na t.ridentinski bojni črti v prelazu Stiliser do Karnije; osredotočen ogenj, številni nastopi poizvedovalnih oddelkov. Pri Toiani js po močnem obstreljevanju sovražnik trikrat zelo besno napadel naše postoiankepri vhodu v dolino Trave-nanzes, a smo ga popoinoma odbili. Na Bauiški visoki planoti borba za postojanke. -- Naši sv. Gabrijel junaško drže. — Naše črie obkoljujejo Gorico. — Naš uspeh pri Kostanjevici. — Lah metal bombe na mestno hišo in na banko Union, Dunaj, 30. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Na Banjški visoki planoti v prostoru severno od kraja Podiešče so se bili včeraj le za postojanko, a južno od tam so se tem besnejše bili. Italijan je pa napadal, ne da bi bil kaj dosegel, dasi jc napadala tudi konjenica. Posebno ljuto so naskakovnli goro sv. Gabrijela, a sovražniku se po šestdnevni, neprekinjeni, borbi ni posrečilo, da bi bil zrušil odpori o silo junaških branilcev. Naše črte obkoljujejo Gorico, od Gorice čez Grčinj, Panovec in Sv. Marka. Italijan je včeraj zopet trikrat napadel, da bi bil te vezi pretrgal. S srečnim sunkom smo pri Kostanjevici naše postojanke bistveno popravili. Pri Medji vasi smo popolnoma odbili boječi napadalni poskus. Napadi letalcev na Trst so poškodovali več zasebnih hiš, med drugimi mestno hišo in poslopje banke »Union«. Pri Gorici napadalo 250.000 Italijanov. Budimpešta, 30. »Pesti Hirlap« sodi, da.so nameravali italijani včeraj s svojmi napadi razdrobiti naše postojanke na gori sv. Gabrijela. Italijani so napredovali skoraj do roba Krasa; poskušajo tudi napredovati na obeh krilih, da bi se strategično polastili gore sv. Gabrijela. Iz okolnosti, cla snio uieli v tesnem ozemlju pri Gorici na 2 do 3 km široki bojni črti vojne ujetnike sedmih italijanskih polkov, se sklepa, da je napadlo tam včeraj naše čete 20 italijanskih divizij. Bolgari o enajsti soški bitki, Sofija, 29. »Kambana« je pisala o enajsti soški bitki: Italijani niso še nikdar nastopali s tako silo, kakor zdaj. Niti Angleži in Francozi dozdaj v svojih vednih ofenzivah niso nastopali s tako močnimi silami in s toliko topovi, kakor napadajo Italijani. Branilci so pokazali zgled takega junaštva da mu v svetovni zgodovini ni enakega. Sporazum bije odločilno bitko pri Soči, Dunaj, 30. Z italijanske meje se javlja: Itaiijansko vojno vodstvo je sklenilo, da nadaljuje ofenzivo z vso silo. Zavezniki podpirajo Italijo tako, kakor je še nikdar niso. Anglija pošilja neprestano nove topove, strelivo in topničarje, Francija pošilja posebno letala, tovorne avtomobile in strelivo. Sporazum smatra zdaj italijansko ofenzivo za najvažnejšo in jo namerava tu- di v bodoče podpirati. Anglija je ponujala Italijanom tudi vojake, a so v Rimu ponudbo odklonili, ker se hočejo z Avstrijo sami vojskovati. BOjl Z RUSI. AVSTRIJSKO- URADNO POROČILO. Dunaj, 30. avgusta. Uradno: Nemški polki so izpopolnili včeraj svoj uspeh severno od Focsani, kjer so vzeli kraj Iresti in ga držali proti številni premo« či. Sovražni sunki so se izjalovili južno od Očne. Močnejše so se tudi borili v mnogih odsekih proti severu vzhodne bojne črte. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. avgusta. Veliki glavni stanj Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri Dvinsku in pri Smorgonu so zopet močno streljali. Rusko topništvo tudi živahnejše strelja jugoziho-!, o od Lučka, pri Tarnopolu in ob Zbruču. Bojna črta generalnega p o U kovni k a nadvojvoda J o ž e i a. Južno od Tirgula Očne smo odbili napade Rumunov na naše bojne črte. Vojna skupina maršala pL Mackensena. Uspeh i dne 28. avgusta v gorah se- vernozahodno od Focsani smo včeraj razširili. Krepki sunek preizkušenih napadalnih čet je vrgel sovražnika, ki se je žilavo branil, iz Iresti in ga je potiskal čez višine severno od navedene vasi proti dolini Su-zita Ujeli smo 300 mož in zaplenili veliko strojnih pušk in vozil. Besni razbremenilni napadi, sovražnik jih je izvaja! ne glede na izgube ljudi, na črte, ki smo jih priborili severnovzhodno in severno od Muncelu, niso uspeli in niso čisto nič vplivali na napade zahodno od Suzits. Ob Seretu in ob spodnji Donavi so se močnejše borili. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. 29. avgusta. Zahodno bojišče. Pri Brodih so močnejše streljali s puškami. Rumunsko bojišče: Pri Focsani je na. padel včeraj sovražnik, ko se je pričelo daniti, p0 pripravi s topovi naše postojanke pri Muntobeiu. Neka naša divizija se ni ustavila sovražniku tako, kakor bi se bila morala in je v neredu bežala. Sovražnik je ves dan napredoval in se bliža črti Iresti (pod Varn.co-Fitionesci-Ciolanesci). Ponoči na 29, t. m, je sovražnik izpopolnjeval svoj uspeh in prebil naše postojanke pri Varnici. Na ostali bojni črti so streljali s puškami. Rumunsko uradno poročilo, 26, avgusta. V Bukovini in v zapad-nem odseku Moldave do doline Trotus pehotni in artiljerijski boj. Ruski oddelek pod poveljstvom poročnika Bačkina je napadel sovražne straže na višini južno prenočišča in uplenil ujetnikov. V gorski pokrajini med Doftansko in Putensko dolino so Rumuni odbili tri sovražne napade, in sicer dva južno Goste, enega pa na gori Rachiteos. V odseku med Ipresti in Marasesti obojestranski artiljerijski ogenj, sedaj silnejši sedaj slabši. Ob Seretu je sovražnik močno, a brezuspešno obstreljeval Movilenidejos in Kondre ter izvedel napad proti jarkom v odseku Namoloasa-Corbul, o čemer se mu je bilo posrečilo zasesti postojanke, katere so bili Rusi vsled začasnega obstreljevanja popustili. Z močnim protinapadom so Rusi izgubljene jarke znova osvojili in vrgli sovražnika v njegove izhodne postojanke. Vrhovni poveljnik Kornilov. Bazelj, 30. avgusta. »Daily News« javljajo iz Petrograda. General Kornilov je imenovan za vrhovnega poveljnika vseh ruskih čet. Kornilov hlepi po diktaturi. Genf, Vedno jasnejše se kaže, da bt Kornilov rad odrinil Kerenskega in da bi rad postal vojaški diktator. »Temps« pravi, da je nedavno povzročila veliko pozornost izjava Kornilova na seji ministrskega sveta. Rekel je, da stoji ruska severna bojna črta trdno in da v Petrogradu ni nobene nevarnosti. Zahteval je izrednih pooblastil, da preosnuje armado in da postane od vlade popolnoma neodvisen. Prepričan je, da bo vojska trajala čez zimo. Radko Dimitrijev smrtno nevarno bolan. Stockholm, 30. avgusta. Iz Petrograda: General Radko Dimitrijev je smrtno nevarno obolel. Leži v bolnišnici pri Rigi. Novi krvavi nemiri v Petrogradu. Stockholm, 30. avgusta. V Petrogradu so izbruhnili ponoči na 22. in 23, t. m, novi, kr vavi nemiri. Pripeljali so se na ceste oklopni avtomobili s strojnimi puškami. Pe-trograjčani so bežali iz mesta. Četam so prepovedali streljati v zrak. Ruska prestolica sc premesti v Moskvo. — Sturmer umira. Rotterdam, 30. avgusta. Sklenili so, da se premesti prestolica iz Petrograda v Moskvo. Genf, 30. avgusta. »Temps« javlja iz Petrograda: Bivši min. predsednik Sturmer umira. Poljaki v ukrajinskem parlamentu. Bern, 30. avgusta, (K. u.) Ukrajinski urad javlja: Rada je pridržala Poljakom 20 mest in sicer 11 socialistom, 2 pa središču. Poljska eksekutiva je protestirala, češ, da so prisodili Poljakom premalo mest. Proti Fincem. Petrograd, 29. avgusta. Agentura iz Helsingforsa: Ker se je napovedalo, da bo danes dopoldne zboroval finski deželni zbor, so danes zjutraj žasedli ruski vojaki poslopje deželnega zbora. Mesto je mirno. Delavski in vojaški svet v Helsingforsu je zapovedal, naj se posadke vojnih ladij pripravijo. No jugu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. avgusta. Veliki glavni stan: Pri Rumi in pri Alčaku Malem so Bolgari uspešno poizvedovali; več francoskih straž so uničili in ujeli. Naš ogenj je pregnal nekaj sovražnih stotnij, ki so napadale. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Boji na zahod«. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 30. avgusta. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Ruperta Bavarskega. Boji na Flanderskem so se tudi včeraj omejevali na močno streljanje v nekaterih odsekih severnovzhodno in vzhodno od Yperna. Angleži so zgodaj zjutraj besno napadali severnovzhodno od Wieltje; njih napad se je zrušil v ognju in v borbi moža z možem. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Na Chemin des Dames se je zrušilo več po obstreljevanju izvedenih poizvedovalnih sunkov Francozov jugovzhodno od Cerny. ) Pri Verdunu je postal zvečer topovski boj zopet močnejši. Poleg poizvedovalnih "bojev pehota ni delovala. Bojna skupina vojvode Albrehta Virtemberškega: Na francoski ogenj proti Thiaucourtu smo odgovorili, da smo krepko obstreljevali Noviant aux Prčs. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Francosko uradno poročilo. 27. avgusta, ob 11. uri ponoči. Na desnem bregu Moze precej silni artiljerijski boji posebno severno višine 344. Sovražnik proti našim novim postojankam ni ničesar započel. Tekom dne smo v Lotaringiji pri Seicheprey in na Hartmannsvveilerkopfu odbili dva sovražna nenadna napada in uplenili ujetnikov. Povsodi drugod je dan mirno potekel. Angleško uradno poročilo. 27. avgusta, zvečer. Čez dan je močno deževalo. Popoldne smo napadli sovražno postojanko vzhodno in jugovzhodno Lange-mareka in povoljno napredovali. Sovražni poizkus severno Lensa smo odbili. Belgijsko uradno poročilo. 26. in 27, t. m, na belgijski fronti neznatna delavnost artiljerije. Diinkirchen so obstreljevali z dalekonosnimi topovi. Poročnik Thieffry je v pičli poltretji uri prestal štiri zračne boje; en boj se je končal na njegovo korist tako, da je sovražno letalo padlo goreče na tla. S tem je Thieffry sestrelil svoje 9. letalo, Zračni napadi na Trsi. Krvave žrlve. V noči na 29. L m. — bila je krasna mesečna noč — so nenadoma zagrmeli tržaški obrambni topovi, Zračni napad! Matere so planile iz postelj, popadle glasno plakajoče otroke in vse zmedene tekale z njimi sem in tje, iščoč varnega zavetja. Kmalu se je med gromenje topov pomešalo treskanje granat in napolnilo vsa srca z grozo in trepetom. Opolnoči je hrušč ponehal, a zaspati si pač nihče ni upal. Vsak jc z veseljem pozdravil jutro, ljudje so sc pomirili in šli po svojih opravkih. To pa tembolj, ker se je zvedelo, da ponočni napad ni zahteval nobene človeške žrtve in tudi ne gmotne škode. Tedaj pa se okoli 9. ure dopoldne zopet oglasijo obrambni topovi. Vse bega in išče zavetja. Kmalu trešči prva bomba in za njo druga, četrta, deseta, petnajsta, dvajseta! Bilo je strašno, Topot so padale bombe sredi mesta in zahtevale krvavih žrtev. Prva bomba je padla na veliko palačo, prodrla streho in udrla v četrto nadstropje, kjer jo je zadržal orjašk tram. V četrtem nadstropju je povzročila popolno razdejanje, porušila tudi vodovodno in plinsko napeljavo. Šipe po poslopju so šle vse na kose. Vratarja Orlando je zračni pritisk vrgel na tla. Vendar človeških žrtev tu ni bilo nobenih, gmotna škoda znaša približno 12 tisoč kron. Druga bomba je zadela drugo veliko palačo, ki je od prve oddaljena približno 100 metrov; padla je na stopnice pred glavnimi vrati, a ker ni eksplodirala, je škoda neznatna. Tretja bomba je padla na javno ulico »n lahko ranila 421etno Ano Scarpa. Neka drrga bomba je padla na neko hišo, prodrla streho, tretje in drugo nadstropje ter mirno obležala, ne da bi eksplodirala, poleg divana v stanovanju bivšega avstro-ogrskega konzula Henrika Mayer, ki je sedaj odsoten. Strašnejše posledice so imele naslednje bombe. Tri bombe so padle skoraj istočasno v zaprt prostor; prva je eksplodirala in do smrti poškodovala 37ietnega mornariškega šoferja G. Ptiuli, ki je kmalu nato izdihnil, drugega mornarja pa na mestu ubila. Dve bombi nista eksplodirali. Hip nato je padla nadaljna bomba, prodrla v stanovanje 321etne vratarice Avguste Ponton in jo ubila; njenega 23letnega sina Jožefa je težko ranila v prsi, drugega sina, kletnega Oliva, pa lahko na glavi. Več bomb je padlo na prosto, kjer nekatere niti niso eksplodirale, druge pa povzročile le neznatno škodo. Le ena je zahtevala človeško žrtev: Eksplodirala je v ulici P. B., blizu kapelice bolniških sester in ubila 50-letno Ivano Capon, ki se ondi ni imela nikamor zateči. Njeno truplo so komaj izkopali izpod razvalin porušene male zgradbe. Druge bombe so ranile še naslednje osebe: 311etno Marijo Giurco, stanujočo v ulici N. C., ki je radi ledvične bolezni že leto dni bila v postelji; sedaj jo je gnala radovednost, da je vstala in se približala oknu v trenotku, ko je na hiši eksplodirala bomba; drobec železa ji je priletel v vrat in jo dokaj težko ranil. Istočasno je bil ranjen 221etni Ivan Lippert, in sicer na levi roki in čelu. Na ulici je bila ranjena tudi 79letna Uršula Alberti. Zadnja bomba je padla na vrt nekega zavetišča, a k sreči ni eksplodirala, drugače bi bilo število žrtev strašno. Napad je trajal vsega vkup 10 minut; bilo je večje sovražno brodovje. A še ni bilo konca. Ob tri četrt na 12. uro opoldne so obrambni topovi naznanili nov zračni napad. Topot so vrgli sovražni letalci pet bomb, ki pa niso zahtevale človeških žrtev in tudi škode niso povzročile. Vsem ranjencem so nemudoma nudili pomoč in jih prepeljali v bolnišnico. Državni zdor. Zbornica bo sklicana 18. septembra. Dunaj, 30, avgusta. (Kor. ur,) Ministrski predsednik dr, pl. Seidler je javil odposlanstvu kmečkih zastopnikov, da bo sklicana zbornica dne 18. septembra k plenarnemu zasedaniu, + Dr. Ivan vitez Žolgar je rojen leta 1867. v okolici Slovenske Bistrice. L. 1894, je dovršil svoje pravne študije in promoviral »sub auspiciis imperatoris«. Nato je stopil v politično službo na Štajerskem. Leta 1898. je bil poklican v ministrstvo za uk in bogočastje in od tam leta 1902. v ministrsko predsedstvo, kjer mu je bilo izročeno vodstvo državnopravnega oddelka. Leta 1915. je postal sekcijski načelnik. Leta 1917. mu je bilo podeljeno plemstvo. Od leta 1899. dalje je bil privatni docent na dunajskem vseučilišču in je sedaj še vedno član državne izpraševal-ne komisije iz državnopravnih ved. Dr. Iv. Zolger je znan strokovnjak na polju državnega prava. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da ostanejo oskrbovane in pristopne njegove turistovske postojanke v Kamniških planinah, t. j. Koča na Veliki Planini, Kamniška Koča na Kamniškem sedlu in tudi Frischaufov Dom na Okrešlju še cel mesec september, dokler bode vreme dopuščalo; v sedanjem času so itak najlepši izleti v planinah. Turistovska koča ob izviru Kamniške Bistrice ostane pa sploh vse leto otvorjena in oskrbovana. Z ozirom na objavljeno svarilo zaradi lova je pojasniti, da je po dobljenih informacijah poset koče ob izviru Bistrice, ne oziraje se na lov, vedno prost in takisto pot na Veliko Planino črez Sv. Primož. Kadar se vrše veliki lovi, pa je zaradi lastne varnosti turistov opustiti pot na Kamniško sedlo, na Kokrsko sedlo in tudi pot skozi Dol na Veliko Planino, ako se v teh krajih vrši lov, in naj se v takem času izleti iz Bistrice dalje opuste. Čas lova se bode pa vsakikrat popreje naznanil v ljubljanskih dnevnikih, da se bodo turisti vedeli ravnati, — Odbor. -j- Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik 6. bos. herc, lov, baona Gustav Smola. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil stotnik 11. gor. lop. p. Aleksander Hrašovec, — Naivišje po- hvalno priznanje so dobili: poročniki 17. pešpolka Čedomil Janjčič, Ludvik Rebolj in Franc Srebot, višji zdravnik 17. pp. dr. Leopold Ješe in sanitetni poročnik 87. pp. Dinko Erman. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil ognjičar 28. polj. havb. p. Franc Šalehar. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil tit. desetnik 47. pp. Mastinšek Franc. Iz Krškega. Tukajšnji c. kr. sodni kan-celist g. Andrej Majcen je imenovan pisarniškim oficijalom. Generalni ravnatelj južne železnice postane skoro gotovo sekcijski šef v železniškem ministrstvu Griinberger. — T^žko ranjen je bil na rumunskem bojišču dr. Ivan Lah. — Padel je na soški bojni črti enoletni prostovoljec korporal 19 let stari Anton Gregorič iz Ptuja. Milanske siov.ee. lj V pokoj je šel orožniški podpolkovnik g. Alfred L e 11 e k. lj Smrt za domovino. Padel je junaške smrti na italijanskem bojišču korporal St. S t e r n i š a , absolvent trgovske šole, star 22 let. Njegov oče jc tudi v vojaški suknji ob koroški meji. Časten spomin padlemu junaku! ' lj Vlak je vozil na južni železnici delavca A n t o n a U r b a n c. Bil je takoj mrtev. !j Pod vlak je prišla po nesreči včeraj popoldne nad Vrtačo Ivana Flere, vdova po pisarju smodnišnice v Kamniku. Vozovi so jo samo nekoliko opraskali, a živela je samo še četrt ure. Zdravnik je konstatiral, da je vsled strahu umrla na srčni kapi. lj Umrl je na griži v dež. bolnici sinček prvega nadpaznika dež. prisilne delavnice g. Antona Jegliča Joško Jeglič, učenec III. razreda ljudske šole. lj Umrli so v Ljubljani: Kristina Krevs, sirota-hiralka, 18 let. — Katarina Furlan, hiralka, 82 let. — Marija Ahlfeld, zasebnica, 56 let. — Marija Zaiaznik, posestnikova žena, 51 let. — Peter Matkovič, užitkar, 67 let. lj Stranke in hišne pole. Stranke, ki bi iz kateregakoli vzroka vpisale v hišno polo več oseb, kakor jih pri rodbini stanuje, se poživljajo, da se takoj zglase pri mestnem magistratu, in svojo napoved popravijo, da se izognejo strogi kazni. lj Hišna legitimacija, katero so prejeli hišni gospodarji, služi v to da se z isto zgla-si vsako stranko ki se v hišo priseli ali iz hiše izseli. Za priglasitev ali odglasitev pošlje hišni gospodar lahko tudi kako drugo osebo, kateri pa mora izročiti hišno legitimacijo. V hišno legitimacijo vpiše priglašeno ali odglašeno stranko mestni magistrat. Kdor ne odglasi izseljeno stranko ali osebo, bode ravnotako kaznovan, kakor če bi koga zglasil ki ne stanuje v hiši. Kdor je v hiši samo na hrani ali na stanovanju ne sme biti vpisan v hišno polo. Vsak se sme vpisati le tam kjer stanuje. lj Krušne komisije ne bodo sprejemale priglasitve in ne odglasitve. Ta urad se nahaja v mestni posvetovalnici — vsak torek in petek pa v veliki magistratni dvorani. lj Meso na rumene izkaznice C. V soboto, dne 1. septembra, popoldne bo delila mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa goveje meso med stranke, ki imajo rumene izkaznice s črko C. Red je naslednji: od pol 2. do 2. ure št. 1—200, od 2. do pol 3. ure št. 201—400, od pol 3. do 3. ure št. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601—800, od pol 4. do 4. ure št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure št. 1001—1200, od pol 5. do 5. ure št. 1201—1400, od 5. do pol 6. ure št. 1401—1600, od pol 6. do 6. ure št. 1601 do 1800, od 6. do pol 7. ure št. 1801 do konca. Poleg rumenih izkaznic C je prinesti s seboj izkaznice za meso, ki so se razdeljevale pri zadnjih krušnih komisijah. Pripravite drobiž. — Oddaja cenejšega mesa na Viču. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črkami B in C, dobe v soboto, dne 1, septembra, popoldne v mesnici pri g. Škrlu na Viču (onstran železniškega tira) prašičje meso. Na vrsto pridejo od treh do štirih vse stranke z izkaznicami B, od štirih do petih stranke z izkaznicami C št. 1 do 300, od peteh do pol šestih stranke z izkaznicami B št. 301 do konca. Kilogram stane 2 K. Ena oseba dobi četrt, dve osebi pol, tri do štiri osebe tri četrt, pet do šest oseb 1 kg, sedem do osem oseb H/i. več l]/o kg. Izgubila se je v soboto dopoldne zlata zapestna damska ura z dvema briljantoma na poti iz Prešernove ulice do Kreditne banke odnosno do trgovine Persche, Pred Škofijo. Najditelj je naprošen, da jo odda proti dobri nagradi v upravništvu našega lista. ' 3 Gospodarske nelelke. Krompir. Vojni žitno - prometu'. j.d, ! podr. Ljublj., piše: Opozarjamo vse posestnike, ki imajo že zrel prompir, da ga od- dajo komisijonarju svoje občine do 5. septembra t. 1., ker velja prevzemna cena 25 kron za 100 kg samo do tega dne. Od dne 6. septembra t. 1. naprej bo cena samo 15 kron za 100 kg. Primorske novice. Junaške smrti so padli dne 9. avgusta 1917 pri Tereszeny, Seret, Bukovina, sledeči: Gaberšček Ivan, rez. narednik, Inf,-Reg. Nr. 97, 5 Feldkomp., rojen 1887, pristojen v Libušnje na Tolminskem. Gleščič Alojz, rez. četovodja, Inf. Reg. Nr. 97., 5 Feldkomp., pristojen v Miren pri Gorici. Alessio Peter, Inf. Ref. Nr. 97., 10. Feldk., roj. 1889., pristojen v Muscoli, Červinjan, Tržič. — Dopisnice zgoraj navedenih so na razpolago pri Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska esta 36/1, Umrl je v Bokavcih pri Ljubljani Gor-jan Pavel, begunec iz Oseka pri Gorici^ star 77 let. Nabrežmskim občinarjem. Upravni odbor občine Nabrežina, sedaj v Ponikvi ob juž. žel. na Štajerskem, naznanja vs'em občinarjem občine Nabrežina, da je bilo svoje-časno z dovoljenjem vojaške oblasti v nekaterih hišah v Nabrežini spravljeno blago, k;. kor pohištvo, sodi in drugo orodje v začetku zaprto in po vojaštvu zavarovano, V zadnjem času pa so vsi ti prostori odprti in nezastraženi. Vsled tega se občinarji občine Nabrežina opozarjajo, da vsak v svojo korist po možnosti odpelje in spravi svoje predmete, drugače bo vse odnešeno in pobrano. Razume se, da ne more biti za to nihče od*nas odgovoren. Kdor bi hotel svoje predmete odpeljati, naj se oglasi pri obč. tajniku občine Nabrežina g. Pericu v Sežani, ker ima on izkaz o shranjenemu blagu in bo šel vsakemu v tej zadevi na roko, Nadalje se naznanja, da vsak občinar, kateremu je bila po vojaštvu povzročena škoda ali odneseno kakršnokoli blago, sestavi izkaz na podlagi tiskovin (napovedb), kater« se dobi pri obč. tajniku g. A. Pericu v Sežani. Pravilno sestavljeni izkazi naj se potem pošljejo na c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani. Če je mogoče, naj se navede oddelek vojaštva, po katerem jc bilo blago poškodovano ali odnešeno in tudi priče, katere so to blago dobro poznale. Sploh je iz tiskovin natančno razvidno kako sc mora napovedba sestaviti. — Omenim naj še, da sem na željo nekateri^ v Nabrežini na-hajajočih se občinarjev osebno prosil pri I c. kr, okr. glavarstvu glede dobave živil. Od konjpetentne strani mi je bilo obljubljeno, da se bo po možnosti to vpoštevalo. Hote! sem ob tej priliki obiskati svoj rojstni kraj in tam nahajajoče se Nabrežince, toda prišel sem do Proseka, naprej pa mi žaliti og ni bilo mogoče radi 11. italijanske ofenzive Zato Vas tem potom vse tam nahajajoče se občinarje pc-zdravljam in kličem na srečno svidenje! Za upravni odbor občine Nabrežina predsednik Ivan Caharija. n svelu. Strašen požar v Petrogradu je uničil oddelek za izdelovanje raketov. Plameni so švigali 40 m visoko; 45.000 zabojev je eksplodiralo. Ško*de je več milijonov kron. Nepošteni vojaški uradniki, Dunajsko divizijsko vojaško sodišče je razpravljalo proti višjemu oskrbniku Makariusu iz Gradca, proti oskrbnikom Edmundu Goizin^erju in Juliju baronu pl. Silbernaglu iz l'tuja, proti višjim oficialom Vladimirju Szutka, Francu Matiaseku, Kamilu Reichu, Jaro-slavu Kodesu, uradniku Ferdinandu Trok-kerju, proti črnovojniku z enoletnim prostovoljskim znakom Rudolfu Muchi in proti oficialu Moricu Zeinerju z Dunaja. Glavni krivec je Leinvveber, ki je pri zajtrku pregovoril svoje podrejene, da je zdaj prilika kaj prihraniti. In res so prodajali na škodo države moko, riž, oves, sardine itd. Zaslužilo so Kodes 420.000 K, Leinweber 130.000 K, Matiasek 80.000 K, Szutka 42.000 K in Reich 6000 K. Roparji na Ogrskem. V stolici Marma-ros gospodari že več mesčev roparska tolpa. V gozdih so se bili pravi boji, dokler niso roparjev prijeli. Vodil jih je neki Andrej Keber. Tolpa je štela 133 članov, pripadalo ji je še 190 žena in otrok in 11 pobeglih rukih vojnih ujetnikov. Pri roparjih so dobili 130.000 kron denarja, veliko orožja in streliva. Predznaki revolucije v iiaiiji. Baselj, 28. avgusta. »Bascler National-zeitung« piše v razpravi o politični važnosti bitke pri Soči. Nikdar, odkar žive ljudje na zemlji in umirajo, ni bilo nobeno mesto strastnejše naskakovano in bolj junaško hranjeno, kakor zdaj Trst. Italija sc je po-spela do največjega napora, a to ofenzivo so izsilili utrujenemu zaledju. Vse kaže, da so se pojavile v italijanskem zaledju resni nemiri in da je bil odpor hujši kakor je mogoče poročati italijanskim iisiom vsied cenzure. Nesumljivi popotniki poročajo, da čakajo poveljstvo pozimi strašna vprašanja, ki jih bo komaj mogoče rešiti, Primanikuje Ubili so nam na romunsketn bojišču našega v starosti 25 let. Pokopali so ga zemlji 13. t. m. Bila mu lahka! Pokoj njegovi duši! LJUBLJANA, v avgustu 1917. v hladni tuji Rodbina Gorsc, !s prvovrsten prostor ob železnici; promet v miru K 60.000 in več, s primernim posestvom vred. Ponudbe na upravo ,,$lovcnca" pori 215G. premoga tako gospodinjstvom kakor tudi industriji; celo municijske tvornicc komaj vzdržujejo obrati. Vedno bolj se množe protestni štrajki; s silo jih potlačijo, a takoj vzplamte drugod. Draginja je neznosna; transportna kriza se je strašno poostrila. Povsod se pojavlja kljubovanje in razdra-ženost: predznaki bodoče revolucije. Le veliko, odločilno zmago: osvojitev Trsta, če bi sledil kmalu mir, mogoče še zaroti nevarnost. Položaj Italije je bolj kritičen, kakor kdaj koli prej. Od Cadornovega uspeha zdaj ne zavisi le obstoj Savojske dinastije, marveč vprašanje revolucije. Sv. oče bi ne bil še! tako daleč, če bi ne bil uver-jen, da s poravnalnim mirom izrazi najgo-rečnejšo željo italijanske ljudske duše. Nota sv. očeta je položaj vojne stranke brez dvoma še bolj poslabšala. Socialisti so sklenili, da se ne zvežejo z nobeno stranko tudi ne za izsiljenje miru, kar dokazuje, da sc zave-davajo svoje moči in da uspehov pri preobratu ne bo treba deliti z nobeno kor.lici-jo. Če se hočejo izogniti preobratu, mora zaplapolati italijanska trikolora na namest-niški palači v Trstu, na Sveti Gori ne zadošča. Če so to tudi zdaj ne posreči, bodoče vojske pozimi italijanski narod več ne zmore. Zato Cadorna tako dolgo in v takem obsegu napada. Enajsta soška bitka se bije za usodno vprašanje Italije: zmaga ali revolucija. Posvet socialističnih poslancev. Resen položaj v Turinu. Lugano, 30. Socialistični poslanci so se 29. t. m. v Rimu posvetovali o resnih zadevah, posebno o dogodkih v Turinu, kjer je položaj zelo resen, ker ni moke. Mestna uprava v Turinu je brzojavila, da za to, kar se lahko zgodi, ne prevzame odgovornosti, ker je došlo za 400.000 prebivalcev le 187 vreč moke. Mirovni pokret v Italiji. Lugano, 30. »Corriere della Sera« javlja: Državni nastavljenci in delavske zveze so izročile Boselliju spomenico s 5Q0 tisoč podpisi, ki zahteva mir. Pred ministrsko krizo v Italiji. Lugano, 30. »Corriere della Sera« pripisuje predvčerajšnjemu ministrskemu svetu veliko važnost. Šlo je za preskrbo dežele z živili in o njih razdelbi. Posvet so čez 4 ure prekinili in se danes nadaljuje. Položaj diktatorja prehrane Canepa je ne-vzdržljiv, ker ga napadajo njegovi somišljeniki, reformni socialisti. Če odstopi Canepa, morata odstopiti tudi ministra Bon-homi in Bissolati, a najbrže tudi ostali ministri. Vrednost vojnih papirjev v Italiji pada. Baielj. ; Baslei Nachrichten« poročajo iz Milana: Vrednost vojnih papirjev je zadnje dni zelo padla; mirovni papirji pa so se zelo podraži'!. Pašič zahteva Črnogoro, Genf, 30. »La Nation« je pisala 24. t. m. glede na Pašičevo zahtevo, naj se razdeli Avstrija: Zelo smešno je, ker to zahteva minister, ki nima niti najmanjšega koščka zemlje več. Pašičeva zahteva je taka, da popolnoma opravičuje osrednji velesili, ki trdita, da tvori prvi in glavni člen velesrbskega programa razdelitev Avstrije. Sicer je pa po zahtevi Srbije v prvi vrsti ogrožena Črnagora, ker je njen nekdanji zaščitnik sklenil, da mora v korist večje Srbije izginiti. Poincare nezadovoljen. Genf, 30. Odkar se bije vojska, je Poincare prvič nastopil proti svojim političnim nasprotr.ikcm. Zgodilo se je to, ko je pri Verdunu delil odlikovanja. Meril je na Clemenceaud, dasi ga ni imenoval, češ, da kdor pospešuje zmedo, podpira Nemčijo, kar je sramotno. Francija naj nastopa, dokler ne dobi trajnega miru. r Mzaciji in o Lorem ni govoril. Sir Edvard Grey umrl (?) Berlin, 30. avgusta. »Lokalanzeig; « poroča iz angleškega vira, da ie umrl 29. avgusta bivši angleški državni tajnik zunanjih zadev sir Edvard Grey. Londonski posvet socialistov spora?uma. Posvet so zaključili 29. t. m. ob 7. uri zvečer. S 55 proti 4 glasovom so sklenili, da se ne bodo pogajali s sovražnimi odposlanci, dokler Nemčija ne izprazni zasedenih ozemelj. Novi nemiri na Španskem. Bern. (K. u.) »Temps« javlja iz Madrida, da se pojavljajo na Španskem zopet nemiri. V več mestih, tudi v Madridu, so zopet uvedli vojaške patrulje. Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K l-80, za dame K 1*50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupa . Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljan?. ANTON JEGUu, nadpaznik dež. prisilne delavnice, naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojo soprogo Fani ter svojih otrok, da je liogu Vsemogočnemu dopacjlo poklicati k Selii našega iskreno ljubljenega sinka, ozir. bratca Jošica učenca 3. razreda, ki je po kratki, mučni bolezni previden s sv zakramenti, v starosti 9 let sinoči ob ' 7ll. h zaspal v Gospodu. Pogreb nepozabnega sinčka bo jutri popoldne ob 3. uri iz dež. bolnice k y.v. Kri*.;. LJUBLJANA, 31. avg. 1917. :'nmn-} posestvo Proda r-> večje v ravnini, 5 minut od železniške postaje, okrog 75 oralov zemlje, velika lepa enonadstrbpnahiša, v hiši se nahaja že dalje časa stara gostilna, poleg hiše so tudi vsa pripravna gospodarska poslopja. Cena je nizka m prodajni pogoji zelo ugodni. Naslov pri upravi »Slovenca" pod: „Večje kmetsko posestvo" št. 2145. brez vsake napake se proda. Kje, pove uprava 'Slovenca, pod št. 2159. Kuni se od 19.000 do i5.000 K, kje na Dolenjskem ob hrvaški meji. Ponudbe na naslov: »Posestvo 100" Begunje Kupufem: suhe gobe CUHf starih Odejf Kupim vsako množino (kovtrov) oziroma vato. Preskrbim tudi prevozna dovoljenja. Cenjene ponudbe na: Rudolf CoSič trgovec, Vrhnika. BHMM^SmHSigiBBH IZJAM« Podpisana izjavljam, da nisem hotela na kakšen način Franc Beni-gar.ia razžaliti ter potrjujem plačilo sena. Fani Valenčič. Trnovo, 28. avg. 1917. išče se boljši Vstop takoj. Deželno mesto za viiovčeviinje živine v Ijuliljsni. Za podkovanje konj se dobijo še porabne na izbiro v tovarni za klej (Leimfabrik) v Ljubljani, .insfsko Išče se pridno in pošteno dekle, ki je vajeno šivanja in pranja in bi sc rado privadilo kuhi, v maio mesto na Gorenjskem. — Ponudbe na upravo „Slovenca" pod „Učile)jica 2152". Najfinejši, zajamčeno čisti trčani najboljše za. zdravilo, dobi sc po najnižji ceni pri Fran Cv.lak, obrt medu in voščenih sveč, Slov. Bistrica, Štajersko. 2155 Kopališče v botelu pri „6lonu" Od sobote 1. septembra 2154 V Parizu izprašana daje pouk. Aneta Potočnik — Cigaletova ul. i, II. nadstropje. Proda se v središču Bleda trgovska hiša zraven je tudi 2.010 m2 vrta. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2165. aiisier - maiisfra nediplotnirani asistent se išče za takojšnji nastop za lekarno v Stubici. Obširne ponudbe na: E. V. Feller, Zagreb, Jurjevska ulica 31 A. od do 15« septembra. Prodala kariotjars&egfl porcelana ter passde iz plo-čeuirce, emajla in litega železa. Številnega obiska prosi J ££(JS d m m m i m m Anton Sterniša, tačas na bojnem polju, naznanja 'tužnim srcem v svojem, v-imenu svoje soproge Pranje in otroK Marije, Hoze, Au onije, Ane, Maksa, Silve .n Adelajile, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je njegov ljubljeni dobri sin in brat, gospod Stanislav Sterniša desetnik nekega goiskeg i strelskega polka m absolvent trgovske šole Mahr. dne 26. julija na italijanskem bojišču v 23. letu padel častne smrti. Pokopan je bil na vojaškem pokopališču v Mohorini. maša zadušnica se bode darovala v ponedeljek 3. septembra ob 8. uri v'cerkvi Marijinega Oznanjenia. Mlademu junaku bodi ohranjen časten spomin. ' LJUBLJANA, 31. avgusta 1917. Zahvala. Za vse blage dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, strica, gospoda Globoko žalujoči ostali. c. kr. vadniškega učitelja v p. itd. izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo, kakor tudi za spremstvo dragega rajnkega. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov.