Poštnina plačana V gotovini. Leto XII., štev. 273 Ljubljana, sreda K. novembra I93I Cena 2 Din Lpcj vu>itWi LiuDijau«. K.a — L)-Il za inozemstvo 40 — D'n Uredništvo Ljubljana: Knjflieva uiica 5 Telefon šl 2122 3123 3124 3125 tn 3126. Marbor: Aleksandrova cesta 13 1 e>-lefon «t 2440 (poooč' 2582) Kocenova ul * T-iet it 100 Rokopisi «e op vračajo — Oslasi po tarifa Nova carinska politika Velike Britanije Angleške zaščitne carice proti uvoz« — Protiukrepi Francije in Amerike London, 11. novembra sj. Zadnji dnevi so bli za angleško gospodarstvo zgodovinske važnost.. Anglija je namreč opustila svojo tradicionalno carinsko politiko, ki ji je prinesla nekdanjo moč in blagostanje Opustila je svobodno trgovino in se pridružila državam, tel so se že pred njo iz strahu proti močnejšimi tekmeci obdale z zaščitnimi carinami Korak vlade pa n,ika-kor ni prišel nepričakovano, saj je zmagovita konservativna stranka izsilila pod geslom zaščitnih carin volitve in se je pod zastavo protekcionizma v konservativnem talvoni višila volilna kampanja Vendar v volilnem manifestu n,I bilo govora o carinski zaščiti; navajalo se je le, da bo poseben parlamentarni odbor najprej proučil potrebo takih carin. Toda razvoj dogodkov je podprl konservativno tezo in izpod kop al Macdonaldove obljube. Statistike trgovinskega ministrstva so pokazale, da se niso uresničile nad«, ki sta jih gojila angleška javnost in angleško gospodarstvo ob padcu fonta. češ da bo njegovo razvrednotenje delovalo kot pogonsko sredstvo za angleški izvoz in s tem dvignilo njeno proizvodnjo Številke so pokazale, da je angleški izvoz v mesecu oktobru samo malo napredoval, medtem ko je uvoz v Istem razdobju občutno poskočil. Desnica v konservativni stranki .je dnevno pridobivala na svoji moči in Macdonald je moral popustiti, ako je hotel preprečiti razkol v vladi Earodne sloge. Vprašanje nastaja, ali namerava sedanja angleška vlada uporabiti zaščitne carine res smo kot orožje v današnji svetovno gospodarski borbi, ali pa sanja konservativna stranka o avtarkiji brltskega imperija, ki naj bi se obdal z visokimi carinskim' zidorj in so tako zavaroval pred uvozom ostal'h držav in živel zasebno gospodarsko življenje. V teh dveh vprašanjih leži svetovno politični in svetovno gospodarski po men angleških carin Novi zakon daje vla di možnost, da poviša carine na več kot 300 odst. vrednosti uvoženega blaga, kar pa že ni več carinska zaščita, temveč prava uvozna prepoved. Carina se poleg tega ne razteza na uvoz n z britanskih kolonij kar vsekakor priča o imperijalnib srosoo-darskfb načrtih sedanje vlade, ki namerava napraviti iz svojega imperija zaokrožen^ gospodarsko enoto. Za carinskim zakonom se torej skrivajo svetovno gospodarski politični smotri. Vse pa kaže. da zvišanje carin ne bo prineslo onih blagodejnih posledic s fiskalne ga in gospodarskega stališča, ki jih je An Slija pričakovala. Teoretično je stališče angleške vlade popolnoma razumljivo In utemeljeno, kajti zvišanje carin mora prinesti znižanje uvoza in s tem doprinesti k aktivni trgovinski bilanci, ki je postala eden glavnih ciljev sedanje angleške vlade Pri tem so pa angleški konservativci pozabili na zelo važen moment, da živijo druge države v ravno tako težkih gospodarskih prilikah, in da so Izredno občutljive za vsako odredbo svojih sosedov, katere posledica bi lahko bila izprememba sedanjega stanja v mednarodni trgovini. Francija In Amerika sta se prvi oglasili proti uvedbi zaščitne carine v Angliji, in sicer na ta način, da sta tudi oni dvignili carine na angleški uvoz. Francija 15 odst. in Amerika za celih 50 odst Anglija bo torej pod zaščitno carino res manj uvozila, bo pa tudi manj izvozila, njena trgovinska bilanca bo pokazala sicer manjšo številko, toda isto razmerje med uvozom in izvozom Pa tudi v Angliji sami je prvi važni ukrep vlade narodne sloge povzročil nezadovolj nost Onozicija očita novemu zakonu da je nepotreben, ker k stabilizaciji funta ne bo prav nič pripomogel Dal bo samo povod za represalije drugih držav, kar mora dovesti do poslabšanja že itak slabega med narodnega položaja Desnica, ki se je za zaščitne carine tako zavzemala, pa zonet toži. da je novi Tmoort BiH polovičarsko delo Povzročil je enotni odpor inozemstva a problema trgovinske bilance se je komaj dotaknili, kajti predmeti, katere 'e minister Runciman postavil na svojo zaščitno listo, obsegajo komaj dvajsetino angleškega uvoza Pariz, 24 novembra s. Angleška deviza, kj je včeraj nenadoma oslabela, je tudi danes padala dalje, dasi ni dosegla nizkega stania 92.75, kakor je notirala pred krakim v Londonu Med borzo ie funt padel pod 93 frankov in je ob zaključku borze notira! 93.31 Beg s funta na druge devize, predvsem v d nio ne je tukaj precej presenetil Morda izvira odtod fcer so bile razširjene govorice, da je angleška vlada že pripravljena za novo podporno akcijo. Do'ar ie dosege! skoraj zlato pariteto in zaključil s 25.2625 London, 24. novembra, s. Dodatna ca« rinska lista bo po vsej priliki ob-iavljer.3 nekaj dnu pozneje, ker je novi carinski seznam. po katerem se od danes dalje določajo carine, naprtil angleškim carinskim oblastvom toliko novega dela. da bi uvedba na da'in iih novih carinskih postavf< povzročila popolno zmedo v te i slu žbi Ministrstvo bo moralo sprejeti številne nove uradnike, da bo moglo vršiti tekoče posle Kongres bolgarske zemljoradniške stranke Kongres je odobril politiko vodstva za politiko miru in Sofija, 21. novembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Kongres zemljoradniške t-trainike, ki je zasedal od pretekle sobote ca! je, je izglasoval resolucijo, ki so j j de* legati sprejeli z vifdikom. Resolucija odobrava aktivnost vodstva stranke in izraža popolno zaupanje zem-Jjoraidniškšm ministrom v sedanji koalicijski vladi Obenem poziva vlado, naj i/vede energične reforme, da se država r*-ši iz težkega polo/aia, v katerega so jo spravle zmote prejšnjega režima, ter zahteva. naj se takoj izvede parlamentarna anketa o upravljanju države po Desn-tlcra- in sodelovanje v vladi ter se izjavil sodelovanje s sosedi tčeskem zgovoru za dobe njegove vlade. Zastopniki stranke v sedanjem kabinetu ^e pozivajo da zahtevajo primerne odškodnine za rodbine, k: so trpele po dogodkih dne 9. junija 1923. Naposled resolucija priporoča pravičnejšo razdelitev davčnih bremen. Glede zunanje politike svetuje kongres zemljoradniške stranke, no.j se nadaljuje politika miru in sporazuma z bližnjimi in daljnimi sosedi na temelju razumevanja narodnih interesov. Priporoča tudi ukinjen je repa-acij in strogo izvajanje manjšinskih določb v mirovnih pogodbah. Sindikalne organizacije proti Briiningu Zaključna seja gospodarskega sosveta — Delavske organizacije niso zadovoljne z gospodarskim programom kazala, da se ni bilo mogoče sporazumeti o sredstvih in potih za dosego teh ciljev. Gospodarski sosvet ni osvojil predlaganega znižanja delovnega časa na 40 tedenskih ur. Tudi g'ede posredovalne akcije strokovnih organizacij ni prišlo do sporazuma. Izjava državnega kancelarja, da hoče delati za znižanje cen, še ne nudi ro-benega jamstva, da se bodo cene živlienj-skih potrebščin sorazmerno z mezdami znižale, a brez tega si ni mogoče zamisliti poživljenia gospodarskega razvoja. Zaradi tega zahtevajo zastopniki strokovnih in sindikalnih organizacij od vlade, da vztraja pri pilotnem cilju gospodarskega programa in opusti vse ukr*>oe. ki bi znižali kupno moč širok'h ljudskih slojev. V tej izjavi vidijo v političnih krog:h re samo poglobitev nasprotstva med delodajalci in deloiema1^ marveč tudi napoved odkrite borbe sindikalnih organizacij proti Briiningovi vladi. IV-rlin, 24. novembra d. Po tritedenskih posvetovanjih je gospodarski sosvet, ki ga je imenoval predsednik republike, pod njegovim osebnim predsedstvom dokončal svoje delo. V svojem zaključnem govoru je državni kancelar dr. Briining poudaril šest glavnih smernic ' bodočega gospodarskega programa nemške vlade. Zaključne seje so se udeležili tudi zastopniki sindikalnih organizacije. V imenu vseh sindikalnih organizacij je podal socialni demokrat Grass-mann ostro formulirano izjavo, v kateri je naglasil. da so se zastopniki strokovnih in sindikalnih organizacij odzvali pozivu državnega predsednika ter želeli sodelovati v tem gospodaiskem sosvetu, ki naj bi sestavil gospodarsko uspešen in socialno pravičen gospodarsl-* program, čigar cilj bi moral biti v prvi vrsti omiljenie brezposelnosti. znižanje produkcijskih stroškov in cen življenjskih potrebščin. Toda posvetovanja. ki so trajala nad tri tedne, so po- Grandi zopet v New Yorku Ncw Vork. 24. novembra. Italijanski zunanji minister Grandi se je včeraj opoldne vrnil v N>w York Popoldne ie pretil f:nančnf:a J. Pierponta Morgana Rcz-govariala sta *e o tazn-h mednarodnih finančnih vprašanjih. Govorca sta tudi o P'>soiilu. ki ga ie leta 1927 naleta Tta:Hia od Morgana Posojilo je znašalo 90 miliš .ionov dolarjev in ga sedaj Italija odplačil ie Listi pravijo, da sta se Morgan in Grandi gotovo razgo valjala tudi o novi fin-inčni *>o»'Trr>či za Italijo. Minister Grandi ostane v NTew Yorku pet drri. Sestal se bo še z raznimi drugimi 7*.stonni;ki ameriških Pna.n-c >*n se bo z njimi Tvosvefoval o posebnih finančnih vprašanjih, ki zadevajo Italijo, pa tudi o sploš- nih vprašanjih in predvsem o vprašanju vzpostavitve splošnega medsebojnega zaupanja. Newyork, 24. nov. AA. Snoči sta med predstavo v ne\worški operi Metropolitain vrgla dva protifašista v narter rdeče in rumene letake z napisi: »Dol z GrandiiemV To se i_e zgodilo v trenutku, ko so liudie vpili «Živel Grandi!«. Oba demonstranta sfa bila aretiram. Po incidentu ie orkester zaigral italijansko himno Poljsko-ruska ooeai^nja Varšava. 24. novembra AA. Danes je bil izdan uradni komunike, da je Litvmov v teku rusko-poMskih pogajanj za sklenitev pakta o nenaoadaniu pristal na poljski predlog, da bo Franciia poslej stalno obveščena o poteku teh pogajanj. MANDŽURSKI SPOR NA MRTVI T Kitajska odklanja preiskovalno komisijo, ako Japonska uq svojih čsž — Brezuspešna Briandcva intervencija Kaj j Društvo narodov ene dlaga Tariz, 24. novembra č. Posredovalna akcija sveta Društva narodov je prišla že popolnoma na mrtvo točko. Zdi se, da je tudi nameravana preiskovalna komisija, ki naj bi na licu mesta proučila položaj, padla v vodo. Kitajski delegat Sze je snoči izročil tajništvu Društva narodov in še osebno Briandu novo noto kitajske v'ade v kateri zahteva kitajska vlada cd sveta Društva narodov, naj napravi enkrat konec zavlačevanju in odkrito in jasno pove svoje mnenje. Briand je imel ob tej priliki s kitajskim delegatom dolgo posvetovanje. ki pa je ostalo, kakor je pokazala današnja seja sveta Društva narodov, popolnoma brez rezultata. Vedno bolj postaja jasno, da je Društvo narodov še daleč 'od rešitve kitajsko-japenskega konflikta in da so izgled: za uspešno intervencijo čim dalje manjši. Kitajska v svoji najnovejši noti odklanja predlagano preiskovalno komisijo, ako se Japonska istočasno ne obveže, da bo izpraznila zasedeno ozemlje še prej, preden bo komisija pričela poslovati. Tako dolgo, dokler se nahajajo japonske čete na kitajskem ozemlju, kitajska vlada v delo te komisije ne more imeti zaupanja. Pa tudi v tem primeru kitajska vlada rešitve spora še ne smatra za defirutivno, marveč vztraja na tem, da svet Društva narodov izreče svojo sodbo šele na podlagi poročila, ki bi ga podala preiskovalna komisija. Da bi se deio te komisije čim bolj pospešilo, predlaga Kitajska, naj bi se imenovala komisija iz zastopnikov, ki se že nahajajo na licu mesta, tako da bi mogla komisija čim prei pričeti s svojim delom. Japonski delegat je te zahteve Kitajske kratko odklonil in zahteval, da vztraja svet Društva narodov pri svojem prvotnem sklepu. O izpraznitvi zasedenega ozemlja nočejo Japonci ničesar slišati. Pod takimi razmerami se je danes dopoldne ob 11. sestal svet Društva narodov k seji. Na seji je poročal Bniand o razgovorih, ki jih je imel včeraj popoldne zlasti pa o najnovejši notj kitajske vtade. Svet Društva narodov ie z obžalovanjem ugotovil, da razi argument, 6 katerirn se opravičuje janon k.a akcija v Mandžuriji. o= navaja, da kitajska vlada ni mog>!a nms v;!no upravljati Mand>urii« da ie Man« d/uri ja nrpplavl ieni z banditi im da ie k-taiska vlad« 9 svoje 6tran; favorizirala v«e mo-ioČe akciie proti Japonski rn ntemim podanikom, ko je skušala zgraditi konku- renčne žolezniške proge, in da je nazadnje hku^aia bojkot rati japonsko blagu. Tuda vse to ne more oJ daleč izbrisati dejstva, da se je Japonska svečano ubve-zala Društvu narodov ;n drugim držu\am na osnovi Kelloggovega pakta, da bo .^e mednarodne spore predložila mednarodnemu razsodišču. Japonska tega ni storila, temveč je segla po orožju in si z oboroženo silo osvojila del kitajskega teritorija In vso to svojo akciio je izvršila, ne da bi prej njeni zastopniki skušali do^e- sporazum na- miroliubn;h osnovah in ne da bi sror predložila kateremukoli mednarodnemu forumu To dokazuje, da je Ja« pesnska globoko prepričana, da Kitajska ne bo nikoli sprejela njenih zahtev. Če pa bi Društvo narodov nrnnlji.*do takšno delo Japonske v Mandžurii4 kot zakonito in v skladu z načeli Društva narodov. potem hi njegova vloga v sporu med Kitaisko in Japonsko postala ta, da b-i priznalo pravičnost in upravičenost nasilja močne države proti slabotn: Kitajski. Takšno stališče bi imelo za posledico ponižanje mednarodne institucije in popoln polom ugledi Društva narodov. Zato jc pričakovati, da se bo ženevska institucija v zadnjem hipu zavedi? važnosti u»andž-ur-tkega konflikta ter zastavila vse svoje sile. da se mandžurski spor reši na primeren način. Japonska se pripravlja tudi na okupacijo Mongolije Tokio. 24. nov g. V tukajšnjih političnih krogih se živahno b a v-i jo z vprašanjem, da bi Japonska anektlrala Mongolsko po končanem mandžurskem sooru. Japonski generalni štab se je že pričel pogajati z raznimi mongolskimi politiki, katerim je zagotovil, da bo Japonska podpirala njihove separatistične in avtonomistične načrte. V Harbin je prispel znani vodja društva Mongolske Gotaono s 50 svojimi pristaši. Gota-ono bo v kratkem odšel iz llarblna v Hai-lar, kjer bo pričel z Japonci neposredna pogajanja. HIHII1U1JIW17 MB—■ Naturalite dajatve za državne nameščence Nova ureditev nabiralnih prejemkov uslužbencev v državnih zavodih in ustanovah Beograd, 24. nov. p. Na osnovi odstavka 3 § 29. zakona o uradnikih, je podpisal minister za finance v soglasju s predsednikom ministrskega sveta uredbo o dajatvah, ki pripadajo državnim uradnikom civilnega reda v naturi. V ministrstvu za šume in rude dobe uslužbenci šumskih uprav brezplačna drva za kuriavo in sicer uradniki 27 m letno, uradniški pripravniki in zvaničniki 12 m, služitelji 6 m, neožersjeni dobivajo polovico te količine. Drva se izdajajo v metrih trikrat na leto za štiri mesece naprej brez pravice povračila za dovoz do stanovanja, če bi bilo izdajanje drv onemogočeno, ali pa bi stalo to državo več nego znaša tržna cena drv, bo ministrstvo za šume odredilo uslužbencem izplačila v gotovini. Uslužbenci šumpkih uprav dobivajo deputat v zemljiščih, livadah ali ornicah, in sicer uradniki 4 ha, uradniški pripravniki in zvaničniki 2 ha. služitelji in logarski pomočniki 1 ha. Premeščeni oziroma upokojeni uslužbenci pridržijo pravico na uživanje dodeljenega deputata do konca ekonomskega leta. To velja tudi za njihove vdove in zakonite dediče v slučaju smrti. Uslužbenci državnih rudarskih podjetij dobe hrezDlač-no kurjavo, razsvetljavo, toda slednjo le tam .kjer obstoja elektrika ali pltn V resoru ministrstva za kmetijstvo dobivajo uslužbenci poljedelskih uglednih in kontrolnih stanic, (torej tudi v Ljubljani in Mariboru) kakor tudi ojnoloških stanic (torej tudi v Mariboru) za domačo potrebo živila, ki se proizvajajo na teh posestvih, za 30 odstotkov cenejše od tržne cene. Uslužbenci imajo prav tako tamkaj stanovanja v ustanovah, kjer so uslužbenk Dobivajo brezplačno kurjavo in razsvetljavo, slednjo, če je napeljana elektrika ah plin. V resoru ministrstva pravde dobivajo ne-oženjeni zvaničniki, strokovni uslužbenci, čuvarji, služitelji kazenskih zavodov ,n zavodov za očuvanje odredbe kakor tudi oni oženjeni, katerih rodbine žive Izven kraja zavoda, če stanujejo v skupnem stanovanju (v kasarni), brezplačno postelj, postelj- ne nritikline ter postrežbo za snaženje stanovanja, kurjavo in razsvetljavo. Za te bo država plačala občinske in druge takse, ki so potrebne za vodovod, čiščenje Itd. Uslužbenci kazenskih in sličnih zavodov, Izvzemšl neoženjenili, ki so v skupnem stanovanju v kasarni, dobe brezplačno kurjavo v drvah. Upravnik zavoda dobi 27 m letno, ostali uradniki 18 m, uradniški pripravniki in zvaničniki 12 m, služitelji pa 6 m. Neoženjeni, ki žive izven zavoda, dobe polov* 00 teh količin. Uslužbenci teh zavodov dobivajo brezplačno razsvetljavo v stanovanjih zavoda. Kjer pa ni take razsvetljave, bodo dobivali potrebno količino petroleja. Pravico do brezplačnega hišnega vrta ima upravnik kaznilnice v izmeril 1000 m2, na.mestniku pravnika 600 m-, ostali uradniki 400 m'-, poslovodje strokovnjaki 300 m-. Uslužbenci zavodov dobivajo za domačo potrebo zelenjavo, mleko in podobna za 30 odstotkov ceneje. Vsa ostala živila, ki jih zavod nabavlja na debelo, se smejo uslužbencem prodajati po režijski ceni. če jih proizvaja Lavod sam, se daje uslužbencem 10-ode postala bolj znana šele v zadnjem času. ko je izšla (Jarašamnova korespondenca, zlasti pa po izidu razprave Dragoslava Stranja-koviča »Jugoslovenski nacionalni i državni program knježevine Srbije«. Drugi dosedanji viri so Garašanma preveč zapostavljali in se premalo ozirali na njegove jugoslovenske državno-politič-ne zasnove iz 1. 1S44. Doslej smo mislili. da je bila iugoslovenska politika vse do začetka našega stoletja samo zadeva posameznih idealistov. Garašaninovo »Načertanije« pa je pokazalo, da se je Srbija že pod Milošem in Mihajloin zavedala svoje piemontske naloge in samo poznejše spletke avstrofilskih Obrenovičev so preprečile nadaljnji razvoj te usmerjenosti vse do ponovnega nastopa sedanjega vladarskega rodu. Ilija Garašanin ie bil eden glavnih sr-bijanskih politikov za časa tako zvane ustavobraniteljske dobe in organizator dinastičnega prevrata 1. 185S. ter minister zunaniili zadev pod drugo Mihajlo-vo vlado. Od 1. 1S61. do 1S67 je bila zunanja politika Srbije popolnoma pod njegovim vodstvom. Umrl je 1. 1S74. Za njegovo zunanjepolitično usmerjenost je bilo velikega pomena, cla je bil že zgodaj zašel pod vpliv poljskih emigrantov. zlasti kneza Adama Czator-skega. čigar politične koncepcije je Ga-r^šanin skoraj v celoti sprejel v svoje »Načertaniie« srbske zunanje polirke. Poljska emigracija je po polomu velike vstaje 1. 1831 — torej pred 100 leti — širila zlasti med Slovani mržnjo do Rusov in Avstrijcev. Pod poljskim vplivom je Garašanin sprejel v svoj načrt te-le ideje: Srbi'a se ne sme oklepati ne Ru-so,r niti Avstrjcev. temveč mora zbrati okrog sebe vse Jugoslovene in ustvariti veliko jugo.c'nvensko državo, ki ne bo odvisna ne od Dunaja ne od Petroera-da. V verskem pogledu naj bodo Srbi po-nustliivi. di pridobe za »o ideio katoliško duhnv5č;no. v nrvi vrsti pa bnsan-sk° frančiškan". Naoosled naj Srbija skrbi, da bo dolrla «amostomo nor v svet. in sicer preko Skadra na Jadran-skn mnr:e Ce danes čitamo načrte iz 1 1S44.. ko se ;e takrafnn ma'a S^biia komaj osvobodila turškega jarma in je imela v Beogradu in v nekaterih drugih mestih še turške posadke, moramo občudovati Garašaninovo politično bistro vidnost. Zakaj poljske politične ideje gotovo ne bi bile vplivale na tega srbskega politika. če ne bi Garašanin sam bistro doumel dejanskega položaja Srbije. Srbija se kot mala državica ne more trajno držati v veliki tekmi narodov na važnem težišču tako zvanega vzhodnega vprašanja, ki je vse 19. stoletje skrbelo evropsko diplomacijo. Srbija mora doseči svojo nezavisnost samo tako, da se poveča in Dretvori v jugoslovensko državo: tako bo omogočila tudi ostalim delom naroda svobodno življenje v narodni državi. To je duh »Načertanija«, ki ga je bil Garašanin sestavil 1. 1S44. v mali Srbiji in se je L 191S. v glavnem uresničil. Ta bistrovidni mož se je baš pod vplivom Poljakov iznebil brezpogojnega rusofilstva in je začel rusko politiko nasproti Srbiji motriti s kritičnimi očmi. Takrat se ie mnogo govorilo o mozti >-sti, da bi si bili Rusija in Avstro-Ogr-ska razdelili Balkan, kakor so tri države razdelile Pojsko. »Rusija-se je v naše notranje zadeve vmešavala na tako po-veljevalni način, kakor da bi ji bili gu-bernija«, piše Jovanovič in pravi, da je že Miloš iskal zaslombe pred tem varu-štvom nri Angležih. Garašanin si je prizadeval v prvi polovici svojega političnega delovanja, da kar moči oslabi ruski vpliv, v drugi pa je obrni! največjo pozornost proti Avstro-Ogrski. Smatral ie. da ie z Rusijo še vedno mogoč bratski soorazum. če izpremem svoje metode. da pa je Avstrija zakleta sovražnica Srb^e in največja ovira za jugoslovensko državo. Peripetije Garašaninove politike so prav zanimive, vendar jih na tem mestu ne moremo opisovati obširneje. Značilno je samo. s kakšno daljnovidnostjo je Garašanin sredi 19 stoletja zastopa' idejo neodvisnosti Srbije, nje tesno zvezo z ostalimi balkanskimi narodi, ki nai bi ustvarili Balkansko zvezo, da bi se lahko dokončno otresli vsakršnega tujega varuštva in nanosled ideio zedmienia vseh Jugoslovenov v skupno narodno državo. Jovanovič dobro pravi, da ie Garašanin bil bo'i človek velikih idej nego velikih uspehov »Iz njegovega .Načertanija' je naiiač.ie in najdalie odmevala deia jugoslovenske solidarnosti in Bn>- vantVo io prvi rta? H^-v^vnik ki ie razbil ozki šumad'iski okvir, no-vab;l «kupai vse Ju srn slaven? ''n s tonil v osnr^d.ie z idejo: Balkan balkanskim nahodom.« Tako ie srbski politik iz M'ha Ho ve dobe po svojih idejah aktualen še danes Ljubljanski mestni proračun Po razgrnjenem osnutku proračuna znašajo redni izd?tki 50.2 milijona Din, izredni izdatki pa 42.2 mi!ijona Din £p včeraj smo poročali, da je v zbornici mestnpga magistrata občanom na vpo°1'\l osnutek občinskega proračuna za 1. 1032. Kakor ie iz uradne objave razvidno, bo občinska uprava opazke, ki bi jih občani navedli o proračunu, pri razpravi vzela v premislek. Pripomniti ie treba da je razpolo ženi proračun seveda samo osnutek, ki bo iprišel šele v razpravo v finančnem odboru in v občinskem svetu. Splošni proračun ima v primeri s prora-?unom za 1. 1931. in z uspehom za l. 1930 naslednje glavne postavke (v milijon. Din): Potrebščina (Izdatki). Proračun Uspeh A. Redni promet I. Splošna mestna uprava II. Poslopja, zemljišča III. Hranilne vloge, vrednostni papirji IV. Občinske davščine. stroški V. Občinska posojila VI. Ceste, ulice VII ^ociialno skrbstvo VIII Zdravstvo IX. Šolstvo X Znanost, prosveta XI Prenesen delokrog X1T. De'avska zavarovv-XIII. Razno 1932. 1031. 1930. S 81 9.22 R.OC, 3.14 343 0 en O.O/ — — 1.57 5.96 5 68 7.42 7.52 6.29 6.07 9 62 9.82 9.;>4 4.69 5.08 4.4S 1.80 1.77 1.27 4 03 4.13 3.77 0.64 0.64 0.26 1.52 2.07 0.63 063 0.57 0.58 1.83 1.97 2.11 50.19 50.67 49 24 B. Izredni p r o ni e t Potrebščine 42.21 46.45 Pokritje (Dohodki). Proračun Uspeh A. Redni promet 1932. 1931. 1930. I. Splošna mestna " uprava 0.03 0 04 2.11 TL Pos'ooia, zemlfišča -3.11 -3.07 3.05 III. Hranilne vloge. vrednostni papirji 0.63 0 85 0.6] IV. Občin, davščine 35.27 36.56 35.23 V. Občin, posojila 2.S3 2.07 2.54 VI. Ceste, ulice 4*7 4 70 5.13 VIT. Socijalno skrbstvo 0.24 0.29 0 40 V!TT Zdravstvo 0,11 0.45 0:4 H IX Šolstvo 0.50 0.50 0.49 X. Znanost, prosveta — — — XI. Prenesen delokrog 0.01 0.01 0.01 XTI Delavska zavarov. 0.63 0.57 0.58 XIII Razno 0.17 0.26 0 72 4812 49.51 51.31 primanjkljaj 2.07 1.16 50.19 50.67 B. Izredni promet Izredno pokritje 23.39 38.06 Primanjkljaj, ki je zanj potrebno posojilo 18.86 9.70 42.24 46.45 Čeprav redni proračun ni panogo manjši reero lani. so vendar v posameznih postav Lah 'izdatkov precejšnje spremembe. Med iz- datki so se zaradi novih pocoiil avtomatično precej povečali izdatki za obrestovani« in amortizacijo posojil, in sicer za 1.2 nvl'iona Din na 7*5 milijona Din. -(V tem znesku niso šteti izdatki za anui»et«ko službo 6°/d obligacijskega in investicijskega posojila,, kakor tudi izdatki mestnih podjetij za najeta posojila.) Povečal se ie poleg tega le še proračun stroškov oddelka za mestne davščine in takse (za 0.28 milijona Din) in malenkostno proračun izdatkov za zdravstvo; vsi ostali delni proračuni snlošnih izdatkov pa kaže-o zmanjšanje, in sicer za 1.91 milijona Din. tako da «e v celoti redni proračun zmanjša za 471.000 Din ali za 0.9"/«. Izredni izdatki Izredni proračun izkazuje za 42.2 milijona Din ■ izdatkov; od teh izdatkov je zasieuranih 2^.4 milijona Din iz sredstev že najetih posoiil (od tega 19.7 milijona Din iz kaldr-niinskega fonda za carinarnico. 177.701.) Din za tlakovanje cest. 900.000 Din za mostove, vodovod, stranišča, dohod na grad in ureditev prostora pred Sv. Jožefom. 577.000 Din za kanale, 1,338.000 Din za vodne gradV> ;n mostove in 708.000 Din za gradbo malih stanovanj). Ostali ' izredni izdalki v višini 18,856.000 Din bodo oivisni od najetia novih posojil. Med temi predvidenimi izdatki, ki se morajo kriti iz novih posojil, ie omeniti 4 milijone Din za gradbo nove šole~"za svetokrižki okraj. 1.200.1100 Din za odkup Luckmanno-vega sveta. 2.300.000 Din za podaljšanje zbiralnega kanala v Šiško, 713.000 Din za gradbo novega poslopja za dohodarstvenl urad (Hainriharjev svet), 1.127.000 Din za mehanizacijo cestne oskrbe. 700.000 Din za inagistratno poslopje, 330,000 Din za obnovitev obstoječih kanalov, 380.000 Dip za napravo kanala na Dunajski cesti od Sv. Krištofa do topničarske vojašnice in 1,280.000 Din za zbiralni kanal ob Ljubljanici na Gallusovem in Cankarjevem nabrežju ter na Vrazovem trgu. Podrobnosti iz rednega proračuna V proračunu splošne mestne uprave se usebnp potrebščine zmanjšajo od 7.67 na 7.27 milijona Din. stvarne potrebščine pa od 1.55 na 1.54 milijona Din. Proračun mestnih poslopij in zemljišč se reducira za skoro 300 000 Din. Zmanjšana je v prvi vrsti postavka za vzdrževanje mestnih poslopij od 3.36 na 3.06 Najemnine v mestnih poslopjih donašajo 2,238.000 Din na sproti 2.352.000 Din v proračunu za 1. 1931 (brez najemnin od stanovanjskih hiš, zgrajenih iz 6°/« obligacijskega posojila) PoviSa nje dohodkov v obliki priznavalnine od 570 tisoč na 700 000 Din, je pri tem bolj internega značaja. Proračun oddelka zn občinske davščine se. kakor rečeno, poviša za 280.000 Din. V tem proračunu se povečalo osebni izdatki »d 3 0W00 na 3.364 000 Dip (leta 1929 2 milijona 574.GC0 Din). To povečanje je po- Za Miklavža največja izbira IGRAČ, damskih torbic, manikir kovčegov in drugih primernih daril za dame, gospode in otroke. 14066 IVAN SAVNIK, Kranj sleci i ca razširjenja mestnih trošarin. Pri lom pa se stvarni izdatki znižajo od 726.000 na 559.000 Din. Povišan je tudi prispevek k amortizacijskemu fondu 6% obligacijskega posojila od 1.597.000 na 1.919.500 Din. Donos občinskih davščin je predviden * višini 27.5 miliiona Din (v letošnjem proračunu 28.9 milijona Din), »loiios občinske doklade na neposredne davke pa v višini 7.1 milijona Din (v letošnjem proračunu 7.2 milijona Din). V koliko se bodo spremenile davčne stoonie. ni znano. Predviden dono? občinske doklade na neposredne davke ie (če vzame nespremenjeno stopnjo doklade) morda preoptimističen. Od posameznih samostojnih občinskih davščin je omeniti naslednje- trošarina (donos se zmaniša od 19 9 na 18.5 milijona Din), gostaščma (donos se poveča od 3.14 na 180 mib ona Din), kanalski pristojbina (se poveča od 0 09 na 1.19 miliiona Din), tržni-na (se zmanjša od 1.60 na 1 34 milii. Dim. davek na prenočišča (s® zmanjša od 60° 00" na 450 000 D'nb prirastkarina 'se zmanjša od 600.000 na 300 eno Din), davščina na vo žila (ostane 50000" Din), sanitarno obrtna kontrola davščina (se zmaniša od 30'' tisoč na 950 000 D;nV vpsp11'-ni davek (ostane 400 oon y)in> tak«e (se zmanjša od 3O0 0(Xi na 200 000 D;n) itd proračun za ce=*e. iflVe in tr^e ie reduciran od 9.8 na 9 6 milijona Din. Predvsem ie zmanjšana ^ostavka za vzdrževanje cest. nasadov, vodnih zgradb in k"nalov od 615 na 4 f'3 mili:onn Din. dočim ostane postavka za č'«čpnie mesta npsnrerneiiena. Izdatki za lazsvePiavo =e znižaio od fiij^ OfM> na .SO^.OOO Din Znntnp^e pa ce "ov-aio osebje ootr»b-ščine, 'P «:cer ol 450.000 na 70^ 000 Din Med rlo^edki. ki se novišnio od 4.7 na 4.0 ml i iona Din, jp omeniti pridevke za vzdv-/evanie ce^t 31 m;1i;on;? Din. letos 4.21) in novo postavko 3"0 00o Din kot prispevek ok^ninpfa ceelnega o^^ora. V proračunu od d pika za sooiiaino skrt -trrt zn.oriSaio izdatki za starostno pre-^k<-ho od 3 05 na 2.79 mMi'ona Din in za mladinko skrbstvo od 1.14 na 1.06 mil'iona Din Izdatki so-^alno - rol'l''-nega urada se oovečaio od 289.000 na 316 001 Din. _ V proračunu za zdravstvo je omeniti no-večanie izd«»kov zn reševalno postajo od 3SU t;soč na 4-0 W D!n in zn bolniško - oskrbne '«t.o5ke SOOOO0 na 350.000 Din. Proračun za šolstvo so zmaniša za okrog K0r,r,0 Din Tzdatki za osnovno šolstvo znižani od 154 na 132 milijona Din, stroški nove šole v evetok^ž^pm okraju pa se zvi-£•.00 od 150.000 na 250 000 Din. Znatno je zmanjšan proračun izdatkov im pr^nešen delokroe. in sicer za preko pol mili-ona Din. 7nižaio se predv=em izdatki za državno no^ciio od 1.48 na 1.00 mil. Dtn. Med raznoterostmi je omeniti znižanje izdatkov za poklicno gasilstvo od 544.000 na 508.000 Din in izdatkov za prostovoljno gn--ilno in reševalno društvo od 71.00:) na 47 tisoč Din. ' Težave ljubljanskih gost?™čanev Ljubljana, 24. novembra. Glede na ra.zne napade v javnosri . zaradi neurejenih ccn, v pni vrsti jedilom v gostilnah, se jc vršila nocoj v Kavčičevi restavraciji na Privozu širša odborova se-ia Zveze gostilničarskih zadrug na katero sr> bili no vabi'eni tudi zastopniki tiska. Predsedivk g. Kavčič je v uvodu poiasnil. da ic tiiimen seje razmotrivati o unraviče-nosti takih napadov. Glede na to. da ie v dravski banovini zelo razširieP tujski promet. se more trditi. da"jc naša banovina, in posebej Ljubljana za tuica. ki se hrani v gostilni, še vedno ze'o ccncna. Gostilničarji so zaradi pndca ccn živilom na trgu že primerno znižal« cene jedilom. Treba pa je pomisliti, da ostajajo režiie še vedno zelo draee in torei ni mogoče ustreči raznim glasovom v taki meri. kakor se želi Poleg tega pa tiščijo gostil-ničarie visoki davki in je treba plačevati 14 vr»t daiafev Tu ie vštevati najemnino ali vredno5t lokala, olače in mezde osob-iu. obresti do'žne obratne glavnice, odpise pri uporabi imventaria, točilno takso državno troJar'no. občinske, c-blastne tro-šarinske doklade. pavšalni račun od gostov. davek na pos'ovni promet, prisnevek za bolniško blagajno od mezd. treba le skrbeti za kuriavo in razsvetljavo lokalov. štročke za snaženje prostorov, reklamne stroške in davščino za higienske preglede. P»-ed vojno ie zaslužil gostilničar brutto 100 odst.. doč;m je danes ta obrt v silnih zadregah Pada občutno tudi kon-zum in so zlasti za velike obrate časi težk' Javnosti je treba obrazložiti, da tudi gostilničarju ni postlano z rožicami, kajti tudi če se rdi. da je ta ali oni lokal dobro obiskan, pokaže račun, da ie konzum mi nimalen. Glede hrane je bilo končno sklenjeno. da se bo po možnosti vse ukrenilo da se cene jedilom še znižai«. Smrt poljskega ministra VarSava, 24. novembra AA. Pat poroča, da je danes v Varšavi umr! predsednik upravnega odbora Angleško-poljske banke Jan Zagienickf ugledni induitrijec. ki je bil v prvi vlad' neodvisr.3 Poljske minister za trgovino 1» Industrije. Fantovska tragedija na Pelšnifoi Zaklali so dediča dveh gruntov, ki je bival na vojaškem dopustu Opasno sta ranjena še dva fanta Polšnik, 24. novembra. Danes opoldne je prišlo na litijsko sodišče obvestilo od orožniške postaje na Poliniku o krvavi tragediji, ki se je odigrala ponoči v Kosci, nu ;hnom naselju polšniške občine. Pri posestniku Do&ncu so obhaialii poroko. Kmalu po polnoči pa so zac-uii izpred hiše klice na pomoč. S vati e so za h:p onemeli, nato so pa stekli iz hiše. kier se jim ie nudil grozen prizor. Na tleh ie ležal Feštajnov Jože. kraj njega pa nepremično v mlutcf krvrl še dva mlada fanta, v katerih so spoznali Antona Dcžmana in njegovega brata Petra. Feštajnov se .ie nahajal na dopustu. Fant je namreč služil kot redov pri vojakih v 9 četi 24. pešpolka. Ko 60 ga evatje po-bralii in skušali obuditi k živ*jeniu. so morali žal uvideti da je ves tru«> zaman ker mu ie noževa konica predrla pr.vi in ic ne* srečni fant izkrvavel. S Polšmka so poslali v Zagorje pr> zdravnika dr. Slavka G um a, ki ;e prišel okrog 4. zruiraj v K oš to. Nudi-i je nomoc obema bratoma Dežrranovima. Našemu poročevalcu ie podal dr G rum nas^onno pojasnilo: FeštainmTega Jožeta ie našel mrtvega ra kraju zloČ;na prej hišo m>-se-?trvka Matije Dolanca. Sun'fc z nožem je b'l zadani v višini drugega rebra in ie zadei' mladpn-i-ča v «r"d.ino ^rea. da jp smrt na^tonVa ta.koj. Poleg te?a je bilo na trup!u opaziti še več urezov od m<".r na levi roki jc imel tri manjše rane. Bilo je skoraj očividno, da se jc nesreSni fant branil pred napadalci. Anton Dežman ie po zdravnikovem mnenju težko poškodovan, dobil je 11 sunkov z nožem, največ v ttnik in hrbet. Zelo nevarna je rana na tilniku, ki sega do !opat:ce, smrtno nevarna pa ona na hrbtu. Sunek jc bil tako »len, da so pljuča že načeta Peter Dežman je ob zdravnikovem prihodu še inoo.no dišal po v'mi Dobil ie 10 cm do'g o rano nad desnim očesom, sunek je bil precej močan in nož je prodrl skozi kolo prav do kosti Biti sc je. da Ko fant oslepel: ima pa št- več drugih poškodb Ranjena *snla sta bila tako slaba, da ju niso m->gli prepejati v Litijo in v ljubljansko bo'tnšro sočutje r njim kakor s težiko prizadetimi roditelji. - plod tajne i-jtu ■sc £ ia S. Zagorje, 24. novembra. Pred dobrim tednom so začele trdovratno pronicati v na^o javnost naravnost fantastične vesti o nekem neznancu, ki v bližini Za-■Toria, na peti proti Kotrede^u pri znamenja >Pod Velno«5:. kier rado >s1rašir, napada samotne potnike, jim grozi s samokresom in zabada z no?eni. Svoje podvige da je začel c pismom, ki ga ie z nožem priničil na tram barake, bivšp »okol-ke telovadnice. Tam je stalo dobesedno: >-Taz sem t^ti. ki sem v Hrastnik" klal kokoši. sed*> bom pa v Zamorili moške, potem ra v Trbovliah žensk", ^el bom za pogrebom, pa me ne bo nihče spoznal.-? Zatem se je naeotil v samotno hišico na poti proti TrbovPam. v tako zvanem S^ač-n'ku. Tu se 'e nenadoma znašel pred pre-i»adeno samota rt-o. grozpč ii z dolgim no-ž^-m* tČp ne boš povedala, kdo je naibog:1-tejši v Zagorju, te pa zakolinm.« Žena je v strahu imenovala neko poljubno ime. nakar «e ie neznanec, ki ie bil maskiran. reže odstranil. Žena je trotom povedala! da je visoke. a zategle postave, s silno glavo na ramenih in Črn ko vrag. $e tisti večer je razbil v okolici neka! okpn. Proti sedmi liri zvečer se je pa mimo znamenja vračal domov mdar Za;c Fra-u iz Potoške vasi. Kakor bi zrasla iz tal. sp je pojavila pred njim silna postava. Zabliskal se je rož in brez besede ga je neznanec dregnil v leVo stran nrsi. mu raznnral iop:č in srnico ter fn^d strašnimi kletvicami pobegnil v breg. Ko je žandnrmeriin izvedela za to stvar, je odno«1aln patruljo, ki ie stala več noči v zasedi. K'iub temu se ie hit'o razvedplo, da je naslednie noči nekoliko vi<-ie bfl izvršen ponoven napad. Ko se je Ž. K. vračal domav. je iz grmovja skočil predeni maskirainec z no?em v roki. 7... ki le precejšen hrust, ie obstal ko vkopan. Nasilnež ga je nekai trenutkov motril, potem pa zarjail: :.Boš bežal!?r Temu ni bilo treba dvakrat reči in ucvrl jo je domov. Neznanski je bil prenlah posebno ženskega sveta, ki ie drugi dan doznal 1o reč. Pot na Kotredež ie kar izumrla. Če se je kdo vračal, je počakal družbo. Z nožem v roki je. vsak šel domov, kjer ?o s strahom pričakovali njegovega povratka. Tudi v druge smeri se niso upali ljudie in ob mraku so pridno ostajali doma. Nemo so ugibali, kaj delajo oblastva; strah in groza sta pre- kipevala. V gostilnah, na cesti, povsod ?r> razpravljali o nezaslišanem in nastavljali ušesa novim vestem, ki so kar deževale: v iarku so bbzu Kotredeža našli nezavestne!.! in ca komaj spravili k sebi, neki drugi, ki ie postal čez noč junak dneva, se ie spustil z neznancem celo v boi in mu prisolil par zaušnic, pob-^gnivši šele. ko ie oni potegn1! samokres. In še ni bilo zadosti: na isti pon ie ba ie neznanec napadel kolesarja in ga prevrnil v in rek. Mladenič j? pustil kole in z novo novico pretrese] ubor>o srpp;o Opi« nasilneža =e ie vedno uiemal: velik, zavaljen in črn ko vrag, kar b tal zrase in kotne. da se vse trese. Ponoči so v okolici pokali streh, ženske so se prepadene križni". \eV<= noči ie zabobnalo r>o vratih samotne-"ostilne: rOrlprite. poete''io mi daite. da bom šel spal* — Kako!« se je oglasil gospodar. -ri prostora, če boče| v Ustnik!? Pa je oni lani zunn; zaklel, da ne v 1'sln'k m da bo v=e zmetal na gmaino in da gre v Trbovlje ki.it, če mu ne bodo dali nostelje. Požrla ga ie ne". «irab ie pa zavrel ogromno fpmenziip. Xa vePer so nerifpriiskp cest"! žkih in resnih časih, Vas prosim. da sporočite to moio zahvalo vsem Vašim društvom, ki sirom dravske banovine nesebično in požrtvovalno vršilo svoio nacionalno in humanitarno poslanstvo. Sporočita jim, da bom kakor doslej, vedno z zanima-mem sledil niibovemu delu in njihova hvalevredna stremljenja po svojih močeh vedno rad podpiral. Blagovolite sprejeti, gospod predsednic, tudi ob tej priliki izraze moiega odličnega spoštovanja. Dr. Marušič 1. r. Boj proti korziškim banditom Pariz, 24. novembra AA. Po vesti lista »Petit Parisien« se zdi. da bo vojaška eks-pedicija proti korziškim banditom v kratkem končana. Obsodba furlanskih komunistov Rim, 24. novembra AA. Izredno sodišče je obsod'lo 13 furlanskih komunistov na ječo od 18 mesecev do 7 let. Skalaški film vrnjen Ljubljana, 24. novembra. Kakor jc »Jutro« poročalo pretekli teden, je zanimivi alpinski fikn TK Skale »V kraljestvu Zlatoroga«, ki je bil poslan na Poljsko, kjer naj bi se predvajal na kongresu Asocijacijc slovanskih planinskih društev, izginil brez sledu. TK Skala ie intervenirala na vse strani in že se je h:-lo bati, da bo film za vedno izgubljen. V soboto zvečer je pa prispela v Ljubi;ano pošiljka, ki jo je pošta dostavila TK Sk?!i. Bil je to pogrešani film, ki so ga s Poljskega poslali nazaj v Ljubljano. Že pri površnem ogledu so STcalaši ugotovili, da je film močno obrabljen in da je splošno trael. Da pa ugotove. kakšno je njegovo stanje, so ga danes dopoldne ob 11. predvajali v kinu »Ljubljanski dvor« Predstavi so prisostvovali kot srnini izvedenec ravnatelj kina Matice g. Vaksclj zastopnika TK Skale prof. Ravnik in Egon Planinšek. dalje predsednik Zveze planinskih društev dr. Tominšek, špediter Grom in tiskarnar g. Ifrovatin. ki se je bil kot delegat udeležil kongresa .'Vocii^cre v Lvovu. Pri predvajanju so ugotovili, da je bil film močno strapaciran, nekateri nie-govi deli so tako izrabljeni, da bo tr^ba napraviti nove kopije. Naravno, da bo TK Skala, ki je toliko žrtvovala za film in položila v njeoovo izdelavo toliko truda in ljubezni, zahtevala primerno odškodnino za pokvarjeni film in za izgubljene termine. Film je bil na Poljskem nad dva mcsoca. Hme!j?ki trg Zate«, 24. novembra h. Tendenca pairr.a. V žatcu je bilo nekaj kupčij v srednjih vrstan hmelja. Cene so bile 150 do 350 Kč. Vremensko poročilo Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, megleno, dokaj stalno in zmerno hladno. _ Situacija včerajšnjega dne: še vedno pokriva večji del kontinenta visok zračni! pritisk, ki prihaja s severovzhoda Evrope in sesra že do Španije. Ra-rometrska depresija se drži samo med severnim delom Atlantika. Dunajska vremenska napoved 2a sredo: Malo spremenjeno. m&M^&SM III Janko Sajovic Kranj, 24. novembra. Našega Janka ni več. Kdo si mere predstavljati Kranj brez njega, ki ga ni manjkalo nikjer, kjer jc biLo treba sodelovati bodisi na narodnem, kulturnem ali humanitarnem polju! S svojim vedrim značajem je zabaval in spravil v dobro voljo ye cd nekdaj vsako še tako čemerno družbo. Rodil se je 8. januarja 1875 v Kranju. Oče mu je bil ugledni kranjski trgovec gospod Ferdinand Sajovic, ki je umrl točno istega dne pred 26 leti, mati pa iz znane Rlehveisove rodbine, izredno blaga gospa, Hi se je še danes spominja ves Kranj. Vzgojili so ga že v zgodnji mladosti v strogo nacionalnem in naprednem duhu, kakršen je ostal prav do zadnjega trenutka. ko se je še tik pred smrtjo razgovarjal z Jezerčani o ustanovitvi in delovanju gledališkega odra v obmejni naši postojanki. Po končani nižji gimnaziji jc prakticiral v Sossovi trgovini v Ljubljani ter obenem ahsolviral Mahrovo trgovsko šalo. Nato je odšel v prakso v I .in z k tvrdki Baumgart-ncr, od koder se jc vrnil 1896 domov, daje vstonil v trgovino svojega očeta. Takoj se ie začel aktivno udejstvovati v Narodni čitalnici, kjer je skozi desetletja nastopal na odru kot igralec in režiser, istočasno pa je agiino sodeloval pri ustanovitvi Sokola, čigar 351etni obstanek je najtesnejše zvezan z njegovim delom, — saj mu ie bil dolgoletni večkratni starešina, prednja k in načelnik. Bil je soustanovitelj gorenjske sokolske ž,upe. katere starešina ie bil do letošnje pomladi, ko je v pojmovanju pravega bratstva podal ostavko na svoje mesto. Ni bilo sokolske ga zleta, niti prireditve, na kateri ne bi bil med najipožrtvo-valrejšimi, saj je da! na razpolago vse or-ganizatorske zmožnosti, svoje globoko tehnično znanje, svojo dobro voljo in svoj denar. Četudi je neizprosna smrt mnogo prezgodaj ugasnila to sokolsko dušo, ta zaklad najlepših sokolskih vrlin, četudi je neumljiva usoda zrušila to, do nedavna tako zdravo in smeio telo v najlepši dobi, jo bilo vendar življenje tega vzornega Sokola neizmerno bogato na sokolskem ustvarjanju, neumornem delu in končno obdarjeno tudi z odličnimi uspehi. Njegovo sokolsko delo bo rodilo sadove tudi še v bodoče, saj je s svojim tehničnim in upravnim delom vzgojil v društvenih in žuion:h prednjaških tečajih nešteto prednjakov, katerim je znal vliti ono ljubezen do so-kolskega dela. ki bo postavila nepozabnemu bratu enostaven, ali najlepši in najtraj-cejši spomenik. Popolnoma enakovreden spomenik si je postavil pokojni tovariš Janko s svojim udejstvovanjem pri gasilstvu. Bil je večletni načelnik in zdaj častni načelnik Gasilnega in reševalnega društva Kranj, predsednik njegove godbe, ustanovitelj in 15 let načelnik Gasilske župe kranjske, ki jo je dvignil z ustanovitvijo neštetih aktivnih društev na ono višino, ki ji komaj najdemo primera v zgodovini drugih gasilskih yup. Sam tehnično odlično sposoben je tudi tod vzgojil vrsto odličnih načelnikov, ki so dovoljno jamstvo za uspešen nadalj-rsi razvoj po njem utemeljenega dela. lica smrti Simona Gregorčiča Minulo je 23 M, knr je umrl »goriški slavce k s: Simon Gregorčič. Njegova smrt je bolestno odjeknila v slovenskih srcih, zakaj pre-i 25. leti so še ljudje čitali pesnika, živeli ž njimi, trpeli in se veselili ž njimi. Vzlic i moderni'', ki si je že osvojila okus mladine, je čar Gregorčičeve »zlate knjig'?« še vedno obvladoval dobršen del slovenske citateljske občine. Gregorčič je bil ljubljenec vsesa kulturnozavednega naroda; poleg blagodejne čuvstvenosti in prave lirične toplote mu je nemara pripomoglo k usnehu tudi to. da bil mučenec svojega pesniškega poklica. In ko se je v rahločutni zagreli jenosti in bolestni nemoči tolažil s preva-janem Joba. so vsi. ki so pri nas mislili kulturno, sočustvovali s to tiho dramo slovenskega poeta. Gregorčičeve pesmi so danes pretežno le še pesniška hrana širših ljudskih slojev, kolikor le-ti v naših hudo konkretnih in zma-terijaliziranih časih sploh še segajo po po-eziii. Se vedno nismo dobili ne velike monografije o Gregorčiču, ki je zanimiv zlasti kof osebnost ;n n ekritične izdaje njegovega zbranega dela. Edino večio studijo o Gregorčiču je spisal dr. Dominik StfibmV v če-Ščini. Slovenski prevod (dr. J. Glonar) je izdala Tiskovna zadruga 1. 1922., vendar se ni bati, da bi bil že razprodan: če bi kdo izmed hvaležnega naroda čutil potrebo, da vsaj ob 251etnici smrti pogleda malo globlje v Gregorčiča, ima knjigo še vedno na razpolago. Gregorčič in Aškerc — to sta bili dve tipični slovenski pesniški usodi. V njunem Enako uspešno in vsestransko je bilo pokojnikovo delo pri Planinskem in Olepševalnem društvu, pri Rdečem križu ter pri narodnih, kulturnih in humanitarnih institucijah vobče. Kot ustanovitelj zadruge Narodni dom pa je tudi postavil viden spomenik svojemu delu. Kot soustanovitelj Gremija trgovcev za srez Kranj in njegov odbornik od ustanovitve se je s posebno vnemo udeleževal, vseh akcij te svoje stanovske organizacije, ki ga bo v svojem nadaljnjem delovanju Ie težko pogrešala. Od leta 1907. je bil eden najagil-nejših članov občinskega odbora vse do leta 1927., ko je odklonil v svoji skromnosti ponovno kandidaturo v prilog drugih. Kot dolgoletni član upravnega sveta Mestne hranilnice, njen pisarniški ravnatelj ter večletni predsednik si je stekel nevenljivih zaslug za ta prvi denarni zavod na Gorenjskem, saj si je pod njegovim predsedstvom ustvarila Mestna hranilnica svoj lastni dom na najlepšem in najpro-metnejšeni prostoru gorenjske metropole. Bil je ponovni predsednik naprednih političnih društev in v velikem krogu svojih znancev in prijateljev najboljši agitator za napredno in nacionalno stvar. Pri vsej svoji zaposlenosti pa je bil vnet ljubitelj narave in kadar ni mogel dalje, je pohitel na svoj vzorni vrt, kjer je bilo zbirališče vrtnarjev in botanikov, ki so imeli tu priliko študirati najredkejše rože vseh vrst in njegov ponos — alpinarij s planikami. Z rajnkim Jankom je izgubil Kranj in vsa Gorenjska največjega poštenjaka, najpopularnejšega družabnika ter najradodarnej-šega dobrotnika in najzvestejšega nacionalnega delavca Priznanje za svoje nesebično delo je prejel ponovno z najvišjega mesta. Počivaj mirno, nepozabni naš Janko! Avto ubil družinskega očeta Dve usodni avtomobilski nesreči v celjski okolici Celje, 24. novembra. 'V ponedeljek zvečer okrog 20. je vozil iz Celja proti Vojniku osebni avtomobil, ki ga je vodil uradnik nekega celjskega avtomobilskega zastopstva. Poleg znane Pri-stovškove gostilne na Spodnji Hudinji, ki jo ima v najemu Pavla Hilgertova, je istočasno stopal čez cesto 291etni zidar pri tvrdki \Vesten, Stanko Gorjanc, iz Areli-na pri Vojniku, oče 4 malih otrok. Avtomobil je Gorjanca podrl na tla in ga n» mesiu ubil. Šofer je izstopil in odhitel na telefon v Majdičev mlin, da je obvestil o nesreči celjsko reševalno postajo. Vsaka pomoč ,pa je bila zaman. Kakor izpovedo priče, je vozil avtomobilist pravilno po desni strani ceste. Truplo mrtvega Gorjanca je bilo prepeljano v mrtvašnico celjskega okoliškega pokopališč-i kjer je bilo danes dopoldne obducirano. Zdravniški pregled ie ugotovil, da ima Gorjanc popolnoma zdrobljeno lobanjo in zlomljeno desno no- go v piščali. Nastopila je krvavitev možganov in je bila smrt neizogibna. Karambol je merai biti silen, ker ima avtomobil skriv-ijen blatnik in .močno poškodovano desno sprednjo svetiljko Zadevo preiskuje orož-mištvo. Nadalje se je v ponedeljek zvečer okrog pol 21. pripetila n?. banovinski cesti na Polulah pri Ceiju težja avtomobilska nesreča. Po cesti proti Celju je privozil nekoliko pod znano Kranjčevo gostilno z vozom premoga voznik Mihael Trbiš iz celjske okolice. Ko je opazil, da mu vozi nasproti neki avtomobilist. je stopil h konjem. ki so vlekli voz po levi strani ceste :n jih je zavrnil na desno stran. Bilo pa je že prepozno: drveči avto je zadel voznika in ga odbil pod konjska kopita in kolesa voza. Trobiš je obležal sredi ceste z dvakrat zlomljeno desno in enkrat prelomljeno levo nogo. Prepeljan je bil v bolnico. O avtomobilistu ni nobenega sledu, ker je takoj odpeljal dalje in se za žrtev svoje prenagle vožnje ni zmenil. Aretacija ubijalca v Jablovcih Zločinec ima komaj 18 let — Vzrok zločina je najbrže ljubosumnost Sv. Trojica v Halozah, 24. novembra. O zverinskem zločinu, ki se je izvršil v noči od 20. na 21. t. m. v Jablovcih v Halozah, o katerem smo že poročali, dozna-vamo še naslednje: 201etmi Drevenšek Matevž je bil usluž-ben kot delavec pri Drevenšku Ivanu, posestniku v Jablovcih, s katerim pa ni bil v sorodu. Dne 20. t. m. zvečer so bili zbrani v hiši pri posestniku med drugimi tudi umorjeni Drevenšek Matevž, gospodarjeva hči in morilec Šmigoc Leopold, viničarski sin iz Jablovcev. Družba je pila jabolčnik in se je prijateljsko zabavala Šmigoc je še dajal Drevenšku cigarete in se sploh ni opazilo, da bi med njima vladalo kako sovraštvo. Ko je bil čas odhoda in je bila zunaj že tema, se je Drevenšek dvignil in odšel iz sobe na dvorišče Šmigoc se je za trenutek še zadržal v hišni veži in se razgovarjal z domačo 191etno hčerko Šmigoc je pozneje zatrjeval, da je padlo, ko je hotel oditi in se je pojavil na hišnem pragu, nekaj težkega pred njega na tla in da je on to smatral za udarec z motiko, ki je bil njemu namenjen. Dalje je zatrjeval, da ga je pokojni Drevenšek, ko se je sam pojavil na dvorišču, napadel in ga še dvakrat udaril z motiko. Tretji udarec pa da je Šmigoc pariral s tem, da je Drevenšku zasadil žepni nož v vrat in mu prerezal glavno žilo. Pri vsem dogodku pa ni bilo nikakih prič in se bo šele v teku preiskave dognalo, kako se je odigral zločin. Posestnik Drevenšek Ivan je obdržal morilca Šmigo-ca pri sebi čez noč, mrtveca pa so spravili v skedenj, namesto da bi zločin takoj javili orožništvu. Šele drugega dne zjutraj je Pozor! Pride! Pozor! Pride! oja sena 99hohštaplerica" Pozor! Pride! Pozor! Pride! posestnik najprej obvestil o zločinu sosede in šele okoli 9. ure tudi orožništvo. Čudno je to, da nihče od domačih ni čul nobenega krika, šmigoc priznava, da je pokojnega Drevenška sumil z nožem v vrat. odločno pa zanika, da bi ga bil tudi z motiko udaril in mu tako odbil nos in razrezal levo lice. Pravi, da je ubitemu Drevenšku nos in del lica najbrže odjedla mačka, ko je mrlič ležal čez noč v skednju. Ta njegov zagovor pa ne more obve- Samo še danes! Hitite in oglejte si nemudoma film, ki je očaral vso Ljubljano Ufino veleopereto pravljičnega razkošja, promi-nentnih umetnikov, sladkih melodij in ljubavnega čara ©pgres oleše i Lilian Harvey — Willy Fritsch Lil Dagover — Cdnrad Veidt in drugi Omislite si takoj vstopnice v predprodaji, ker so doslej vse predstave razprodane! Predpro-daja vstopnic od 11.—pol 13. ure Dopolnilo najnovejši Foxov tednik Predstave ob 4., 148 in 9*4 zv- Elitni kino Matica Telefon 2124. C: *>"*. tisto* Ijati, ker je komisija dognala pri raztele-senju, da je bil Drevenšku nos odbit in da so bile tudi ostale j>oškodbe prizade-jane z nožem ali pa z motiko. Orožniki so našli okrvavljeno motiko. s katero je najbrže Šmigoc udaril Drevenška po obrazu, in so jo oddali sodišču, prav tako tudi nož. Šmigoc, ki je bil aretiran v teku nedelje in zaslišan od orožništva, je bil nato prepeljan v sodne zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Šmigoc je komaj 18 let star in majhne postave, tako da ni videti zmožen takega zločina. Kakor se sodi, je bil povod temu umoru ali uboju ljubosumnost zaradi domače hčerke. Pri slabosti .ie naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« grenčice, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V pol ure pet let Ljubljana, 24. novembra. V dvorano št. 79 deželnega sodišča je ob 11.30 jetniški paznik pripeljal dva vklenjena moža. Anton Hudorovič je kočevski cigan, rojen 1895 na travniku pri Mozlju (kakor pravi krstni list), je samec, visok črnolasec, iskrečih se oči. Njegov kompa-njen Jože Kovač je zidar po poklicu, rojen 19J3 v Dortmumdu, pristojen v Travo, brez konfesije, nosi široke mehikanske hlače. Svetoven vagabumd, ki se ie pridružil Hudorovičem, drznim komiskim tatovom. Do smrti se je bil zaljubil v mlado ciganko Marico. V temni noči 14. semtembra so se Hu-doroviči prikradli s Kovačem v prijazno Veliko Ligojno pri Vrhniki. Vas je počivala v trdnem snu. Cigani so smuknili v hlev posestnika Franccta Bradeške. od jasli odvezali iskra, 10.000 Din vredna konja. pobrali 2 komata, vredna 2000 Din in jadrno odkurili dalje. Ker sta konia hr-zala. se je prebudil posestnik Urbančič in pogledal, kaj se godi na vasi. Cigani so sicer naglo izginili, toda vas je bila alarmirana o konjski tatvini. Žilica pa ciganom še ni dala mini. V Mali Ligojni so isto noč posestniku Novaku odvedli kolo, na Drenovem griču ukradli Martinu Osred-karju 1500 Din cenjen zapravijivček in v Logu Alojziju Toniju prav tak zapraviji-v-ček. Orožniki in kmetje so takoi drugi dan napravili pogon za cigani. Že 17. septembra so prijeli Antona Hudoroviča in Jožeta Kovača. Hudorovič je bil sedaj obložen zločimstva tatvine konj in voz, a Kovač le prikrivanja tatvine, ker je od neke ciganke kupil Karlu Šurci na Vrhniki ukradeno srebrno uro. Pred malim senatom je bil proces prav kratek, trajal je dobre pol ure. Oba obtoženca sta brez vsakih olepšav priznala krivdo. Sodba: Anton Hudorovič 5 let robije, a Jože Kovač zaradi ure 10 dni zapora. Hudorovič je še nekam resignirano pripomnil: »Ne pomaga mi nobena žavba več I« — Konji bodo pač za pet let vami pred Vami, je zaključi! predsednik razpravo. Pozor! Pride! Pozor! Pride! Moja žena „hohštaplerica" Pozor! Pride! Pozor! Pride! Vsebina in pomen petkovega komornega koncerta Ljubljana, 23. novembra. V petek bo imela ljubljanska glasbena publika priliko, da prisostvuje v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu (Kino Matica) komornemu koncertu dveh morda najbolj profinjenih glasbenikov, ki jih premore naša sredina. Nastopila bosta virtuoza Karlo Rupel in prof. Janko Ravnik. Njun komorni koncert bo imel dva dela. V prvem sta dve klasični reprezentativni skladbi, drugi del je posvečen moderni komorni produkciji. Govoriti o Mozartovih komornih skladbah je odveč. Vsak začetnik v glasbi ve, da je Mozart v tem žanru dosegel vrhunec. In Mozart je tudi sicer, ne samo formalno, marveč tudi vsebinsko postal zadnja leta prava strast mnogih glasbenih središč v Evropi. Pariz na primer, ki je pred leti na novo doživljal Schumanna. je zdaj posegel še bolj nazaj in se vstavil pri Mozartu. Glasbene orijentacije se pač jzpre-minjajo in v starih klasikih odkrivamo vedno nove strani. Mojster Runel prihaja direktno iz Pariza in bo zato veren inter-pret starega Mozarta (sonata g-dur) v novi, najnovejši luči. Najznačilnejša črta te nove interoretacijske smeri je senzativnnst, ki podaja prav vsako noto starega klasika pr^finjeno, izdelamo. Mnzarta slišati v taki interpretaciji bo užitek prve vrste. Campagnoli Corti (An-d"ntino con variazioni) je stare;ši skada-teli -staroitaliianske šole. Ta skladba Je polna nenavadne nežnosti im vedrine in bo vžtf^la po svoii silni gradiciii. Novost za Ljubljano pa bosta tudi komorni sonati Tansmana in Schulhoffa. Tansman ie poljski skladatelj. Rodil ae je 1900 in živi stalno v Parizu. Na.oisil Je več orkestralnih in komornih cel. ki so vzib""dila pozornost kritike. Piše moderno, ekstremrno, občutje mu je glavno, bf.rva vse. Na ta način napisana senata mor* blesteti s posebnimi vrlinami, da se lahko ohrani na repertoarju velikih mest. In Tansman je v tem pogledu zaoral led'no in pokazal moderni komorni sonati nova p<->fa. KaVo. borno virUi na koncertu. S^hulhoff je praški Nemec, rojen 1894. Študiral je na več konservatoriiih in dosegel za svoje skladbe razne nagrade. Posebno pa ie zaslovel s sonato za klavir !n v: ioli.no, ki jo b^sta zaigrala v petek g"?. Runel in prof. Ravnik. Zanimivo ie. da ie to sonato krstil in da io je predstavil rn uvedel v sodobno plasbeno reprodukcijo n^š stari znanec vijolmist Rihard Zi-ka. Ri'o je na fe^tivki v Donauesch.tnge-nu, kier so se zbrali nalolodovitejši za-sfooniki sodobn:h glasbenih struj in drug dnHfmu zaigrali svoje najnovejše proizvo-Schnlhoffova sonata je bili razodetje. Rihard Zika je zaigral to t°žko skladbo tako mojstrsko, da je stari Rihard Strauss kar onemel in ji priznal klas;čnost. Nieni bistveni odliki sta moderna oblika m sodobno občutje v tematiki. Schu!hoff_ išče eksotični melos, nevsakdaniost Pniie in to ga postavi, i a v vrsto najbolj simpatičnih sod^nih skladateljev. Med nami še ni govora o posameznih" kom o r n ogla sben ih tradlciiah. In vendar je komorna glasba, ker zahteva tako majhen krog sodelujočih, prav za prav tista glasbena oblika, ki bi jo lahko gojili izpitno im trajno in si s tem iznooolnili svojo glasbeno mladino v formah komorne produkcije. na dru«i strani pa prinesli v vse naše glasbeno življen;e nove pobude Komorni koncert Rup'3 in Ravnika bo v tem pogledu začetek, ki mu želimo nai-Vdjših posnemalcev. Mojstra bo*-sede. Čut za jezik je čedalje manjši. Mladine r.ič več ne zanima, kaj je pravilno in kaj ni. — Na pre osvobo-jenju in uedinjenju zašel v moralno krizo, ker se je začelo medsebojno mešati vse ono, kar so naše kulturno - jezikovne razmere ustvarile v 19. stoletju. Pri časopisih in časnikih so jeli sodelovati ljudje iz raznih krajev in vsak je zanašal v jezik svoie provinci-jalizme, tujke ter raane nove pravilne in nepravilne izraze. Res da je v tem obilnem gradivu novega književnega besedišča tudi marsikaj dobrega, vendar bi bilo treba vso to novino temeljito prerešetati in kritično preiskati, preden bi jo sprejeli v občo rabo književnega jezika. Dr. Belič vidi največjo napako v tem, da niso bila izdelana merila, po katerih naj bi se bi'o opravljalo jezikovno čiščenje. Vsi dosedanji priročniki in slovnice so v tem pogledu nezadostni in ostavlja-jo na cedilu tudi one. ki sicer dobro pišejo in povsod skrbe za čistost in pravilnos: pismenega jezika. Dr. Belič pri[>oroča onim srbskim pisateljem, ki dobro pišejo ali so kdaj dobro pisali, da naj se varujejo novih besed in izrazov, kakršne rabijo pisatelji, ki nimajo dovolj jezikovnega čuta. To je potrebno tudi zaradi tega. da imamo pisatelje in spise, ki jih bomo lahko priporočali mladini kot vzglede dobrega pisan ia. pa tudi zato, da ostane kontinuiteta med dosedanjim in bodočim književnim jezikom. Dr. Belič zahteva prav kakor prof. Arangjelovic. da naj za vse področje srbohrvaškega jezika velja eden in isti književni jezik in pravopis V ta namen zahteva preosnovo pouka književnega jezika. Srednia šola mora mladino naučiti ive samo siovniškib pravil, marveč popolnega obvladovanja enotnega književnega jezika. • Iz dosedanjih izjav Je torei videti, da se je začelo novo zanimanje za čiščenje in izena-čenie srbskohrvaškega književnega jezika. Službena pravopisna reforma očitno ni kdo-ve kaj z-alegla; li večjemu js dala šolskemu pouku trdnejšo in enotneišo pravopisno jv>dl» go. Kakor kaže akcija »Društva za srpski jezik i književnost?, gre sedaj za dvoje: t.) da se prepreči neokusno, lepoti in enotnosti književnega jezika škodljivo mešanje in 2.) da se skuša doseči enoten književni jezik in pravopis v v=eh pokrajinah tradicionalnega območja srbske in hrvaške književnosti, ta- ko da med knjigami, ki izhajajo v Zagrebu in Beogradu, ne bi bilo več tako očitnih razlik kot so še dandanašnji. Ta pokret, ki ima tudi puristične, protitujkarske težnje, stremi potemtakem dalie nego je mogla iti službena pravopisna reforma: hoče poenotiti in dvigniti skupni književni jezik. Vprašanja latinice in cirilice pa se tudi to gibanje ne dotika. Pojav je zanimiv. Priznati je treba, da je pred vojno književni jezik, kakor so ga pisali srbski književniki, kazal zlasti zaradi obče priznanega 2beograjskega sloga« večjo ustaljenost, čistost iu jasnost, nego jezik hrvaških knjig in revij. Novi pisatelji (n. pr. Cr-njanski) pa so se celo v srbskem delu naroda uprli »beograjskemu slogu«: in tako pospešili ono krizo, ki jo sedaj objokujejo jezikoslovci. Vprašanje, kako izenačiti vse te razlike, je skrajno zamotano in hkrati zelo kočljivo. Ekavski in ijekavsk.i govor sta v srbohrvaščini tako trdno zakoreninjena in sta se toli na široko razrasla, da ni mogoče od pisateljev enega govora zahtevati, da na) nemudoma sprejmejo drugi govor. To in pa razlika v pisavi sta dve oviri, ki danes še resno otežkočata zaželjeno enotnost srbohrvaškega književnega jezika. Znaten del srbsko-hrvaških pisateljev bi se bil uprl vsakršni hegemoniji »beograjskega sloga«, če bi se le-ta sploh dala vsiliti. Zaradi tega je enotno čiščenje zelo otežkočeno in priročniki iz Beo-v grada in Zagreba kažejo neke razlike, po katerih se da soditi, da imajo v Beogradu ma'-ce drugačno merilo za pravilnost nego v Zagrebu. Vsekakor pa je zgoraj omenjeno gibanre zdrava reakcija zoper neokusno mešanje dosedanjih pismenih jezikov, mešanje, ki kvari čistot in plemenitost književnega jezika in zanaša v pisanie čedalje večjo zmedo. Kako pa naj se resnično [»enoti in dvigne srbsko-brvaški književni jezik, tega nam gospodje jezikoslovci sami ne povedo, ker je to naloga razvoja in delo generacij. Vsekako pa bo uspeh že precej velik, če bo jezikoslovcem in književnim znanstvenikom okoli »Društva za srpski jezik i književnosti uspelo vzbuditi nov rešpekt pred jezikom, čut soodgovornosti za njegovo čistost, ubranost in lepoto, predvsem j>a, če bodo izruvali iz srbohrvaškega jezika vsaj četrtino dosedanjega tujerodnega plevela. Ne cveto samo številne tujke orientalskega izvora, marveč se obilno goje in rede že"dovolj debeli, neznosno grdi germanizmi. Besede »veš?, »plač«. »moler< in podobne so raztresene celo po resnih književnih spisih in je vprašanje, ali še katert pisatelj zarrli, ko jih rabi. kakor da v Vu-kovem slovarju ne bi bilo lepih domačih Izrazov. Posebno bohotno se je ta divja zel razpasla v tako zvan. pisarniškem jeziku, ki je poglavje zase; tu se meša toliko jezikov in narečij in okus tolikanj zapostavlja, da bt član »Društva za srpski jezik i književnost* trpel Tantalove muke, če bi ga bili obsodili, da čisti ta jezikovni Avgijev hlev. Vprašanje slovenskega pismenega jezika ostaja tu ob strani, ker je podvržen drugim slovniškiin zakonom in drugemu jezikovnemu ritmu nego srbohrvaški književni jezik g svojimi narečji. Lahko pa rečemo, da je prt nas čiščenje že mnogo bolj napredovalo. Razni »brusi« čistijo celo besede, ki so tako tanke, da jih spričo »vešac in >niolerajat skoraj ne opazimo. Vsekako je želeti tudi v našem jezikovnem interesu, da bi akcija srb-skohrvaškili puristov uspela, ker se bosta Tako oba jezika, naslonjena res na živo narodno podlago, tesneje zbližala. Hoteli bi, da bi prenehalo prodiranje besed, ki začenjajo —• pač brez potrebe — kvariti celo naš jezik s tujo šaro (n. pr. uvedba izrazov »komore«, »direktor«, ali celo saobračaj — t. j. po Ver-kfihr narejena beseda, ki je izrinila vsem skupni promet itd.). — MILIJONI in milijoni ljudi uporabljajo ŽE VEC KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo J K FRANCOSKO ŽUA1IJE in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek 1 Pri revioi, prutinu, utiiasu natnte boleče mesto. — Pri zubnib bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, oervoiiiuMti m uespunju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, preetno ležete spat. mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri i/padanju las m prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE Je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE dobite v vsaki drogeriji lekarni »o boljši trgovini po Din 10, 26, 32. Varujte se pred potvorbaml! CentraJni biro: LAVJA MENTOL - OKOŽDJENKA, Zagreb. Maruitrev trg 5. Telefon 73—52. tace ves ♦ Francoski konzul odhaja iz Splita. V" splitskem konzularnem zboru j« nastaia iz prememba, ker francoski konzul g. Richarl zapušča svoje dosedanje službeno mesto Gospod Riehard je več let služboval v Splitu, kjer ima mnogo znancev In, prijateljev. kakor si jih je bi! pridobil tudi /.a časa službovanja v Ljubljani. Premeščen je kot konzul na Reko. <■ Demantna maša poslanca, profesorja Spinčiča. Na praz-nik sv. Štefana letos bo na rodili poslanec Vekoslav Spinčič obhajal šest,'!''petletnico svoje prve maše. Ta redka sla vnos t se bo vršila v Kastvu. Slavnostni s" bo udeležil tudi zagrebški nadškof dr. Bauer ♦ V oocaščenje ^goriškega slavčka« Simona Gregorčiča pripravlja primorska mladina v Ljubljani ob priliki 25 letnice pesnikove smrti akademijo na dan 13 decembra Dohodek bo namenjen uajhednej-£ ni, zato vse prijatelje in častilce Gregorčičeve pesmi, polne tople ljubezni do rod-tie grude, na prireditev že danes opozarjamo ♦ Lep uspeh našega fotoamaterja. Tvrd ka Otto Peru-tz v Miinchenu je razpisala ne-lavno nagradno tekmovanje za najlepši e 'ke in posnetke fotoamaterjev. Tekmovanja, za katero je bilo razpisanih GO nagrad se je udeležilo več tisoč fotografov — ama-t'-r:ev iz vseh držav, mnogo tudi iz Jugoslavije. Med nagrajenimi je tudi Ljubljančan g. Ante Korn.ič, ku je prejel za dva lena posnetka. motiva iz naših pla.nin dv*F nagradi ter je bil odlikovan s Perutzovo kolajno. Nagrajene slike in kolajne so izlo-,). .,., v zvezni knjigarni, nasproti glavne pošto. G Korniču k lepemu uspehu čestitamo! ♦ Knjiga Jugoslovena. o kateri govori vsa Amerika. Slovenec Alojz Adamič. 32 le-t star. je prišel v Ameriko leta 1013. Delal je v raznih krajih kot navaden delavec S pisateljevanjem se je začel že ukvarjati. ko ie še delal v dokih v San Pedru v Ka-liforai-j1 Leta 1&28. je znana revija »The Mercures objavila njegovo prvo novelo. Sledili so njegovi članki v raznih amerl-šk h revijah. Lani je izšla njegova prva kuj .sa p važni za soci- Zvočni kino Ideal D ines premiera zvočnega filma mojstrovine slavnega režiserja: F. W. MURNAU-A v naslovni vlogi: Janet Gaynor, Charles Morton, Mary Duncan, Nancy Dreacel. Ljubezen cirkuške artistinje in ljubezen tajinstvene dame! Darili ob 4., 7. in 9. uri! Pozor: dveurne predstave! " Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani f.» >zrj4čb«<> kraja pomeuijo: 1 ča- nn.;a Z stanje barometra. 3 temperatura » relativna viaga » %. & smer o czioa »etra. (> oblačnost 1—10 7 »rsr» pil--)vri S lavtne » mm — T^rtmer iMira: prve 4'evilke pomenijo nij-v šio lru?e aa1ti:ž"o 24. novembra L'ubljana 7. 768.5. 2.(j, 80. tiho. to.__—: Maribor 7, 7<5S 7. —0 4. f»5. tiho. 10, —, —; Zagreb 7. 769.2.- 0.8. 83. 10, Beosrad 7 709 8.- _2.6, 94. SE1. 10. —: Sarajevo 7. 769.6, —t.S. 94, tiho. 0. _. —; Skoplje 7 770 4. 0.3. 92. SE4. 10, K u m bor 7. 765.8. 7'9. 90, tiho. 6, __ _; Silit 7 766.4. 4.2. R8. NRG, — —; Rab 7 76« 2. 3.3. 48. tiho. 1, — —. Temperatura: Ljubljana 3.4, 1.5; Maribor 31. —0.4: Zagreb 3 5, 0.5: Beograd 4 1. _ 17: Sarajevo 4.4. —3.2: Skoplje 6.3 0 0: Kumbor —. 5 8; Split 11.2. 3.9; Rab — 3 0 Solr.ce vzhaja ob 7.9, zahaja ob 16 21 Ltica vzhaja ob 13.20, zahaja ob G.31. jaino zgodovino Amerike. O knjigi so pisali prvi ameriški kritiki zelo poh vatrfo', na čemur moramo našemu rojaku le iskreno čestitati. ♦ Ob Zori jugoslovenske zgodovine. Jože Rus: Kralji dinastije Svevladičev. Najsta rejši skupni vladarji Hrvatov in Brbov 434—614 Izšel je v Ljubljani zgodovinski spis ki postavlja v novo luč mnoge zauio tane probleme najstarejše jugoslovenske zgodovine Okusno natisnjena in op remije na knjiga (208 strani velike 8°) stane s poštnino vred 63 Din. Naroča se pri Založ bi -Luč«, Ljubljana., poštni predal 171 Pozor! Pride! Pozor! Pride! Moja žena „hohštap!e?ka" | Pozor! Pride! Pozor! Pride! I ♦ Poroka. V Sarajevu se je 19 t m po ročil po pravoslavnem obredu g Milan Kol ar, sodni kapetan l razreda, vojašk preiskovalni sodnik pni dravski divizijski oblasti v Ljubljani, z gdč Bosiljko B u ga rs ko hčerko uglednega pokojnega profesorja na sarajevski preparandiji d,r Djure Bugarskega Mnogo sreče! ♦ Novi grobovi. V Polju pr. Krki je po kratki bolezni umrla gospa Karla Sam č e v a, soproga šolskega upravitelja. Pogreb blage žene bo jutri ob 10. na Muljavi _ V Litibljanski bolnici je v lepi starosti 78 let umrl g. Andrej Golar, železniški nadsprevodnik v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 15 izpred bolniške mrtvaško veže k Sv. Križu — V Mariboru je po daljšem trpljenju preminil 27 letni trgovski sotrud-nik g. Maks Beigott. Pogreb bo jutri ob 16. na Pobreškem pokopališču V maribor s ki bolmki je umrla 76 letna Elizabeta Glušučeva, prodajalka v Scherbaumovi pekarni. — V Ptuju je umrla ga Ivana Koširjeva, posestnica, stara 69 let. Po dolgi mučni bolezni z želodčnim rakom je podlegla ga. B r u n č i č e v a. z Brega pri Ptuju — V ptujski bolnici je umrla strežnica v hiralnici Milka Gor ene doma iz Studenca pni Krškem stara 20 let. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Šolska vodstva naj pri naročilih tiskoven za zdravniško preiskavo učencev i.n učiteljev navedejo število učencev odnosno učiteljev ločeno po spolu, ker se razlikujejo predmetne tiskovine -po barvi. V zalogi je še nekaj brošur »Zbirka zakonskih predpisov o zdravstven,i zaščiti učencev«. En iztvod 7.50 Din. H.igijenski zavod v Ljubljani. ♦ Znižane cene cepljenim trtam v Pekrah. Glede aa gospodarsko krizo je banska uprava odobrila znižanje cen cepljenim trtam v banovinski trsnioi v Pekrah. Opozarjamo na zadevni oglas! ♦ Huda telesna poškodba. Dne 20. t. m. je priredila po-sestnica Mesaričeva Ivana na Plajnskem na svoj god domačo veselico in je med drugimi povabila na domačo slavno« t Kop šef a Jatteza, pošost.nikoveea sina iz Plajnskega »ln Martfiiča Al. posest, siina .iz Janžkesa vrha. Na veselici so mnogo jedli, še več pa p,i 1 i. tako da so bili vsi okajeni. Ko sta se 'imenovana okoli 3. ure zjutraj 21. t. m. vračala domov, sta se m "d potjo nekaj »porekla ln je pri tem prepiru Marta,ič segel po nožu in zabodel v levo *tran hrbta Kopšeta, da se je ta zgrudil na tla. Ranjenca so prenesli domov in so ga •popoldne prepeljali v javno bolnico, kjer so ugotovili, da ima hudo telesno poškodbo. Mari.nič se ho t.o svoje dejanje zagovarjal pred sodiščem. ♦ Nesreča z možnarjem. Iz Slovenjgrad-ca nam poročajo: Tudi pri nas je hi1,o Elizabet uio slavje in se je streljalo z možnar-jii. Ker imajo po večini stare rtložnarje, so nesreče pri takšnem streljanju zelo pogosto. Praznik sv. Elizabete so slavili tn li v Ra dušah. Veselo so pokali topfčj, katere so užIgaH domači fantje. Pri streljanju je bil zanoslen tudi 23 letni kovaški pomočnik Kolar J. Med polnjenjem možna.rja se je smodnik hipoma Užgal, možnar je eksplodiral m ga je razneslo na več kosov, od katetrih je edeh zadel Kol ar j a tako močno mu je zlomili levo nogo. Prava sreča je bila. da drobci možnarja niso zadeli še katerega drugega. Kolar je bil prepeljan v slovenj-graško ooinico. ♦ Krvavo maščevanje. Pišojo nam: Kosoc Janez i« Smolincev, na katerega je streljal Iz maščevanja trgovec Hole Jožef v Galu-šaku, je podlegel poškodbam v ptujski bolnici. Pri obdukolji je sodna komisija tisio tovjla* da bila čreva prestreljena Ko-m sija se je čudila, da je še sploh tako dolgo ostal pri življenju Nesrečnik zapušča ženo in 4 letnega otroka. ♦ Velik pretep v gostilni. V Račičevi gostilni v Ptuju eta bila v nedeljo okoli 13 mod drugimi gosti tudi Matjašič Ivan. p'>-sestnikov sin iz Plačarovskega vrha in Pavko Adolf. redov na dopustu Oba sta naenkrat brez vsakega povoda začela v so stilni razbijati steklene posodo, metati CTbn/la/tL en ne in anoane baterije dajejo iako svetlobo, traja; ■> dolgo in zato ko na/bol i zahte\'ane 320 stole po sobi in groziti ostalim gos to m Pavko je grozil z bajonetom, Matjašič pa je streljal z revolverjem v strop Matjašič je tudi vrgel kozarec v neko žpno. Gostilničar trpi škode na razbiti posodi Ln stol!h 230 Din Razgrajača se bosta morala zago varjati pred sodiščem. * Krvav zločin se je primeril v nedeljo zvečer na Drečjem vrhu pri Trebelnein. Nesrečna pijača ie zopet povzročila pretep, v katerem ie izgubil življenje 21ietm Žgaj-nariev France iz Poklelta pri Trebelnem. Dejanja so osumili nekega hlapca iz Mokronoga in njegovega tovariša iz Hrasto-vice, ki sta se na Drečjem vrhu mudila zaradi kupčevania s konji. Uvedena jo natančna preiskava. ♦ Kitajski roparji ugrabili slovenskega misijonarja. Kakor doznava jArner;kansk) Slovenec« iz Hankova, so :ti*a.,ski banditi ugrabili slovenskega misijonarja frančiška na p. Pantista Turka, ki je v zadnjem času v okolici Hankova oskrboval mis'joneka sirotlšča in hil obenem misijonar obsežna predmestne župnije Na misijonski posta ji Kihov so ga zajeli roparji in odvedli s seboj. Pater Turk je po rodu iz Toplic Doiemskem. rojen 1874. Ko je bil posvečen za duhovna se je priglasil za kitajski mj-sijon in deluje tamkaj že trideset k-t. Njegova sedanja usoda ni znana ♦ Strastno kajenje tvori rumene, nijave ali črne obložke na zobeh Za kadilce in kadilke je zatorej redno, dnevno večkratno čiščenje zob z zobno pasto Odol neobhodno potrebno, ako hočete preprečiti po-temnitev zobovja. Zobna pasta Odol čisti zobovje zanesljivo, ne da bi se lotelavala njegove skJenine. Zobna pasta Odol ima zaradi veiike vsebine koloidalnih sestavin največjo absorbeijsko moč; zato odstranjuje vse nečistote. neprijetni zadah in vsa barvila, ki morda zaradi kajenja ali od jed,i jn pijače lepijo na zobovju in lahko povzročajo njegovo umazanost. Zobna pasta Odol ustvarja bele zobe in čisti dihanje. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LiiiMfans u— Jubilej zaslužnega narodnega delavca. Te dni je praznoval g. Indof Franc, višji monter v mestni elektrarni svojo 50 letnico. Redki so možje, ki so dobo svojega življenja tako intenzivno izrabili za nacvijo-naino udejstvbvanje, posebno še v času, ko je poudarjanje svobodnega narodnega prepričanja bila on asu a reč. Naš jubilant je kot soustanovitelj Gospodarskega na prodnega društva pri Sv. Jakobu, kot pola-gatelj temeljnega karana Sokola TI. kot ustanovitelj Sokola IV, stal v prvih vrstah med narodnimi delavci. Bil je dolgo vrsto let odbornik šentjakobskega društva. Zaradi velikih zaslug za gasilstvo na Barju le bil imenovan za častnega člana Posečal pa je svojo skrb tudi socijalnemu udejstvo-vanju, saj je bil oče revnih za. šentjakobski okraj in si je pridobil zaupanje in priznanje tudi mod najbednejšimi. Ko obhaja jubilej tako plodonosnega dela. mu vsi prijatelji iskreno želimo še dolgo vrsto let. u— Grafika na novinarskem koncertu. Na letošnjem tradicionalnem novinarskem koncertu bo nastopil tudi -pevski zbor »Grafike«, ki bo pod vodstvom svojega dirigenta prof. A. Grobminga zapel Foerster-jevega »Spaka* in Adamičeve »ZarrSke fante« »Grafika« je nedavno z lepim uspehom nastopila prod razvajenim praškim občinstvom, kar je znak njenega stalnega izpopolnjevanja ln napredka. Prav gotovo bo tudi nastop na ljubljanskem novinarskem koncertu pokazal vrline in odlike tega a.mbic.ijeznega pevskega zbora Iz vrst najožjih sodelavcev novinarjev _ naših vrlih grafičnih delavcev. Novinarski koncert, ho 1. decembra ob 20. uri v Unionski dvorani. u— Vseuč, profesor dr. A. Gosar nadaljuje d a,les ob 18. v zbornični dvoran.! univerze svoja predavanja o socioloških '.n ekonomskih osnovah moderne družabne reforme. u— Božidar Jakac »O Ameriki« je naslov predavanju s filmom, ki ga priredi srednješolska organizacija »2ar« na klasični gimnaziji danes ob 17. v dvorani Delavske zbornice. Umetnik nam bo v živi besedi in filmu, ki ga ie sam iz'de-Ial na svojem potovanju, pokazal vse ameriške lepote in »grdote«, vsa glavna mesta in vse največje naravne in kulturne zanimivosti. To pot bomo gledali mesta Detroit, Clii-cago, VVashington, Pitt«burg in v zvezi z umetnikovim odhodom še enkrat New-York, potem Azore, Lissabono. Gibraltar in Ma-iorko. Glede na poučni pomen predavanja je vabljeno vse ljubljansko dljaštvo. u— Alpinski film Durmitor v Ljubljani. SPD bo predvajalo v kinu Dvoru alpinski f-;lm s Durmitor*. Eil.m je last Hrvatskesa turistovskeša. klnha sSljemona* i,n prikazuje v di-vn;h slikah po svojih lepotah znamenite, pri na^ pa še skoro nepoznane planinske pokrajine gorovja Dnrmitorja tn sosednih gorskih velikanov. Voluiaka, Ma-gliča. Bo^a. Film je v glavnem rie'o predsednika HTK >SIjemena« g. dr. Gušiča, ki je v družbi svoje soproge ponovno prepotoval te kraje. Znani predavatelj foton mater in filmski operater Karlo Koranek je vršil pri snemanju filma kinematografska dela. Njegovo ime jamči, da je film y teh ničnem in estetskem pogledu prvovrsten kepko h-aiio. Ako hočete jcinuli Ovon.altinc zajtrk ali za jažiuo, boste lahko sami dojili. , ;t vaše dete se bo razvijalo zdravo in mučno. Ovoir.altine, zdrava krepilna h-ana vsebuje v moiih topljivih zrncih semo na;holj žlahtne hranilne «.no-\i, ki se jih pridobiva z znanstvenim postopan:em jz slada, svežega mleka in svežih jajc, katerim je radi bolje^a okusa pridejan kakao Na zahtevo pošl!en>o vzo-ec zastonj Cena male škatljice 16 diaarje\. Dobiva se povsod. Dr. A. Vv*ander d. d., Zagreb krepi materin organizem. šil v kovčegu ves potrebni instrumentarij Mož je poloval baš z Rakeka, kjer je ob'1-skah neko žensko Aretiranec je nekaj zadevnih prestopkov priznal in bo v stvari uvedena obširna preiskava u_ Na hodnikih justične palače se je danes zopet pojavil nesrečni hlapec Jernej DelavsKO oblečen, opirajoč se na palico ;e Janez Zaje iz ljubljanske okolice iskal svojo pravico Na prsih nosi nanis x-slep«. Vodil ga je po hodnikih njegov brat. ki ;e pravil, da je bil slepi brat 10 let za h.a.nca garal je, a plačila ni prejel. Nesreča je hotela. da je osiepel in gospodar ga je ods > vil. Kakor je zatrjeval, se bo vršila njegova vei!»a raznima v začetku decembra u_ Arstirana vlomilca. Na kolodvoru sta vlomila včeraj ponoči v zaprt vagon 2 znana ljubljanska vlomilca, ki sta si prilasti.a več vreč riža Odnesla s*a ukradeni riž v neko stanovanje v predmestje, kjer so se baš pripravljali za kuho Prav tedaj pa je vstooil v stanovanje policijski agent, ki je oba tatova aretiral u— Izgubljeno. N ''oznaki r>cs'a:i Kranju se je izgub ^^ soboto z- ečer rajava listnica z gotovino Naj Hud j naj jo izroči pri železniški blagajni v Kranju aLi oglasnem oddelku -Jutra« v Liubliant u— Jadranova plesna vaja bo jutri tečno ob 20 v Trgovskem domu Poučni* jo se najnovejfti plesi Vabljeni! u_ Otroške nogavice, rokavice, oblek e. jopice in majce kupite najceneje: šte: '•; nasl Karničnlk. Stari trs 18 u— Komorni koncert violinista .Karla Rur>la in pianista Janka Ravnika: poleg znane Mozartove sonate v g-duru bo izvajal g. Ka,rlo Rupel CortLjev Andantino con var.iatio.nl. Corti Mario je italijanski violinist in primarij znanega italijanskega kvinteta. Bil je dalj časa učitelj konservatorija v Parmi, 1 leto je deloval na ša.rvenkovem konservatoriju v Berlinu, od leta 1913. dalje pa deluje na liceju Sv. Cecilije v Rimu. V italijanski literatur! je zelo znan avtor skladb za violino s sprcmljevanjem klavirja. Nato nam zaigra g. Rupel še Tansma-novo Sonatino in Schulhofovo Sonato. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Filharmonični dvorani. u— Prezimcvanje sobnih rastlin dela marsikomu preglavice. Kdor se hoče o tem najbolje poučiti, p.aj 'pride drevi točno ob 19. poslušat predavanje našega odličnega rastlinarja, univ. prof. dr. Franca Jesenka v predavalnico mineraloškega inštituta na univerzi. Predavanje priredi ljubljanska podružnica SVD in je vstop vsakomur prost u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov. Drevi ob 20. redni članski sestanek v areni Narodnega doma (Preporod) vhod iz BIeiwe!sO've eeste. Predava klubu priljubljen predavatelj. u— Akademski pevski zbor. Za nastop, ki bo gotovo že pred božičem, moramo napeti vse strune! Vaje so, kakor običajno, v ponedeljek in četrtek ob 20. V četrtek je zelo važna udeležba vseli članov. Vsi in točno! — Odbor. SMUČARSKI DRESI iz prvovrstnega lodna, v največji izbiri po Din 500.— pri tvrdki FR. LUKIČ, Ljubljana STRITARJEVA ULICA, i____ u— Ženski pokret pr,!red.i v kratkem so-cialno-politrlčni tečaj v svrho sociološke izobrazbe naših žen. Priglasite se pismeno do nedelje 29. t. m. na naslov: ženski pokret. šelenbu-rgova ulica 7. Prijavite se takoj. ker je število udeleženk omejeno. u— Tečaj češkega jezika za odrasle so bo, kakor druga leta. vrši! v mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu in sicer za začetnike ob sredah od 18. do 19., za one pa, ki so tečaj .posečalii že lani, ob četrtkih od 18. do 19. Poučeval ho tudi letos g. profesor dr. Vaclav B u r i a n. u_ Gremij trgovcev v Ljubljani prosi vse cenjene gg. člajie, da se poinoštevLlno odzovejo pozivu »Pomožne akcije« in darujejo za brezposelne in revne rodbine primerna naklonila. u— Učiteljski pevski zbor JUU. Vaja za ženski zbor l>o v soboto in v nedeljo Pričetek 28. novembra ob S. url zjutraj v prostorih »Ljubljanskega Zvona«. Udeležba zaradi skorajšnj.h nastopov brezpogojno strogo obvezna. u— Mladinski od3ek Sokola I. na Taboru sporoča, da bo danes ob 18. pripovedovala sestra Hočevarjeva pravljice sokolski deoi v lutkovni dvorani. Vabljeni starši, da pošljejo otroke v čim večjem številu na Tabor. u— Ljubljanski sokol priredi na predvečer praznika uedinjenja 30. t. m. ob 20. v veliki dvorani »Uniona« telovadne akademijo z obilnim povsem novim sporedom. Predprodaja vstopn:c od danes naprej pri br. Lojzetu Fuchsu. zlatarju v šelenburgovl ulki, iu v društveni pisarni v Narodnem domd. u_ Primorska mladina Je imela pri »Levu« prvi družabni večer, ki je v vsakem pogledu lepo uspel. Nastopil je pevski in mandolini'stični zbor »Tabora«, kuplete je pe.l g Košuta, erdč Riko in g. Simčič pa sta ob splošnem odobravanju s spremljeva-njem g. Venturinija na klavirju odpela več narodnih pesmi. Pozornost je zbudil narodni pesnik s Krasa s svojo deklamacijo o Ljubljani in okolloi. Večer sta posetila v veliko zadoščenje mladini tudi a načelnik Sancin in ga Maša Oromova Dvorana ie bila prepolna, program je nadvse zadovo tjil. priporočamo za Miklavžev večer večj lokal, da bodo tudi izostali! prišli na svo' račun u_ čuden zdravnik. Na glavnem kolo dvoru so prijeli policijski! organi v Sera dopoldne zaradi splošnega suma nekega rn skega emigranta. Odvedli so ga na straž nico. kjer so našli pri njem različno žen sko korespondenco, iz katere je bilo raz vidno, da se je mož pečal Širom dežele / odpravljanjem telesnega ploda. Tudi so na MESTNI TRiž Moške nogavic po Di „ 4, 5. e-5oj u_ Krvavo uš zatiramo najlnjlj zaaes.;:- vo z Arborinom. Zahtevajte natančna navodila pri tvrdki: ?CHKMOTEOHNA družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču). Iz Marlfeora a— Strokovni sestanek privatnih trgovskih nameščencev in nameščen k bo v četrtek' 26. t. m. ob 20. v novi dvorani Delavske zbornice v- Mariboru, Sodna u. ca 9 (palača OUZD). Obravnaval sc bo novi obrtni zakon. Pridite! a— Vest o izstopu g. dr, Kaca iz občinskega sveta ne odgovarja. G. dr. Kac, ki je ' prvotno iz zdravstvenih razlogov nameraval odložiti občinski mandat, je to namero opustil. a— Iz gledališča. Ob koncu tedna ho zo-pet p-remijera. Uprizorila se bo CJogoljeva »žejiitev«, izvrstna groteskna komedija, polna neodolj:ve komike iin nai vse zabavnih situacij. Poslednja predstava -Konca poti«, pretresljive angleške vojne drame, ki je med letošnjimi dramskimi predstavami dosegla največji uspeh, bo jutri. — Gledališke abonente na bloke opozarjamo, da si blagovolijo nabaviti vstopnice pri dnevni blagajni, ker se lahko pripeti, da pri večer,n.i blagajni ne dobe želj eni h mest, drugič se pa s tem tudi razbremenjuje večerna blagajna. a__' Večer narodne odbrane na dan državnega praznika 1. decembra v dvorani jUniona« bo velika manifestacija državne in nacijonalne misli. a— Z gradnjo Pohorske železnice bodo vendar pričeli prihodnjo pomlad. Tajništvo zadruge Pohorske železnice prosi svo;e člane, naj vp'ačajo deleže po položnicah, ali pa direktno na račun zadruge pri Mestni hranilnici. Tudi inkasni oddelek pri T r-govskem gremiju bo pobiral deleže. a— Iz Argentine je včeraj popoldne preko Amsterdama in Dunaja dopotova! večji transport naših izseljencev na državne stroške. Lačni in brez denarja se vračajo po šestih letih napornega dela :n krvavega trpljenja v svojo domovino. Med njimi je bilo največ Dalmatincev. a— .Mi smo sirotinje Bosanci, a ne cigani, je v strahu tožila šestorica Uosar.cev na policiji, kamor jih ie- prignala vojaška patrulja. Prišli so peš iz Mute, si poiskali prenočišče- v stari lopi vojašnice Kralja Petra, kjer jili je zasačila vojaška straža. Ker so pošteni ljudje, jih je policija izpustila. a— Glavna vodovodna cev jc počila. Na Slomškovem trgu so včeraj zjutraj ob pol štirih opazili vreti v močnem curku vodo iz zemlja, ki je skoro poplavila spodnji del trga. Počila je glasna vodovodna cev. V jutranjih urah so bili nekateri deli mesta brčz vode. že v teku dopoldneva sc napako popravili. Baje je počila cev zaradi tega, ke~ se jc spodnji del trga nekoliko vsedei, na mestu pa, kjer je počila cev, je trd, kamenit fundament neke nekdanje stare kkti, k! ni popustil. a— Beračenje šoloobveznih otrok se je zadnje ča^e zelo razpaslo. Otroci beračijo od hiše do hiše. pa tudi na cesti nadlegujejo občinstv'i. V mnogih primerih beračijo z vednostjo staršev, ki jim dajejo še potuho. Občinstvo naj ne poklanja mladim beračem nobenih milodarov, marveč jih naj prijavi predstojništvu mestne policije. a_ i z bioskepov. Grajski kino do vključno srede- Nemška veseloigra: Moja žena. hohšt-aplerica«. Kathe Na.gv, Griinbaum Alfred Abel. — Union kino od danes dalje Max Pallenberg v dunajskem velikem filmu »Dober grešnik«. a— Najdeno kolo. Ob P.rodu tik ob Dravi je našel dijak Albin Faletič še dobro ohranjeno moško kolo. Izročil ga je policiji. Iz Celja e— Na velikem koncertu Celjskega pevskega društva, ki je član Južnoslovenskega pevačkega saveza, bodo izvajane uaslednje skladbe; Jenko-llubad: Državna hniua t mešam zbor), nato govor o pomenu praznika uedinjenja, uakar s ede Mokranjčeva ll rukovet, Kiniovčeva prekmurska:' Oda smo pšenici šli oiat. in Lajovčeva: Večerna pesem (mešan: zbor) Cesaokova ruska pesem za dva g!a»a in mešani zbor, ialje Ri&ta Saviaa op 2S št 1: Barč ca, aiotiv ;n besedilo iz Ziljske loline. posneta z narodnih popevk F S Kubača (mešani '.iKirl in Risto Sav nova op 2S, št 2.: Sta-an sem tvoj (mešani zbori drugem delu koncerta bo A Foersterjeva balada »Turki ua Slevicl« za soli. moški zbor. mešani zbor in orkester. Sološpevi; s-jpran ga Kino Ljubljanski dvor 1'eleton 2<:>0 Premiera! BERE DANIELS v vlogi reportcrja ob napetih dogodkih lis o mm Ob t., pol 8. in 9. Cene 4 in 6 Din. %sm Thalerjev a, mezzcsopran ga. Rajhova, te nor g. živ-ko in bas-barl.ton g. Fink. T)!ri-gent. s Poc šeguia. Koncert se bo vršil v •**eliki dvorani Celjskega doma in se bo pri čel ob 20 v torek 1 decembra. e— Unija sfavbinskih delavcev v Celju je imela v nedeljo izredni občni zbor v gosti!mi »Pri angelu«, na katerem je sklenila pristop k Narodni strokovni zvez:. Iz Ljubljane sta prišla centralni tajnik XSZ Kravos in predsednik stavbinskih delavcev e. Galjot. Izvolil se je novi odbor s predsednikom g. Lebičcm ;n tajnikom Vrečer-jem. Poročalo se je tudi o akciji NSZ za dosego kolektivne pogodbe, ki naj uredi delovno razmerje med stavbeniki in delavstvom. e_ Racija. Policija jo iz-rSila v nedeljo in ponedeljek, kar je bilo že nujno potrebno. v velikem slcarit zr.snovano racijo pri kamicinih, na Jožefovem hribu in po okoliških šupah in kozolcih. Plen je bil precej števili n. obenem pa tu M zelo žalosten. Med aretirane! prevladujejo 7.s;o!j mlatli Ljudje-med 20.' in 30. letom. M«>d drugimi sta bila •prijeta znani nasilnež Vinko Pratncmer iz Loč n 25 letni delavec Prane Jug iz Dra-me!j, ki je ukradel pred tednom Fazarin-čevemn hlapcu na Os'rož nem pri Celju ob leko 'n par čevljev. Večina nret.ii ancev že nad 1 leto ni islca.la nobenega poštenega dela, temveč se je preživljala z beračenjem sli na s tatvinam.'. Aretirani sta bili tudi žensk:. Vsi aretirane! so bili izročeni BCKllŠČU. e— Drzna tatvina. Orožnlštvo v štoj-ab za s'Mu le 30 letnega trgovskega potnika Jožeta 1'odergajsn. ki je prišel predvčerajšnjim k neki kmetici v Bež'srrad pri Te-liarju in M pormdM v nakup žen'ske nogavice Med prodajo si je naenkrat zaželel sveže vode. ki jo je kmetica odšla iskat. Ko se je čez nekaj časa vrnila z vestjo, da sveže vole trenutno ne more dobiti, je Podergajs rekel, da n"č ne de in je naglo odšel, šele čez nekaj časa je kmetica ugotovila, da ji je iv>tn-*k odnesel fz omare D'n. e— Tatvina v stanovanju. V stanovanju p. Franca žuže na Jožefov em hrib-u je tat ukradel iz predsobe črno moško zimsko suknjo, vredno 700 Din. Policijo prosijo prebivalci, da bi posvetila pažnjo tudi Jo-žefevemu hribu, ker se v tamkajšnji kolo-ti v!.] klati dnevno mnogo raznih pohaja cev e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob tv-: 21. z vočni film * Ljubezen preko groba« :z nemškega častniškega življenja. e_ Izgubljeno kolo. Posestnik Ivan Poz man iz A rje vasi je izgubil IS. t. m na ee f='.i med Celjem in Petrovčam-1 svoje črne pleska no nroško kolo znamke slnag«, vred n-- nad 15>00 Din, s tovarniško štev 19H.02S Najd'te!j naj kolo odda pri celjski policiji lz Trtica č— Nenadna Smrt. K Jo l/nieJ sejmar-jev ni poznal priiubljene čevljarice 'z Tržiča ge Pranje M rakove? V nedeljo je opoldne vsa vesela sed a h kosilu, potem ko se je pripravila na dvodnevno potovanje na sejme Med kosilom se jc s svojim soomgom. znanim muz i kom Mrakom Žan« c. »o, veselo pogovarjala in dc!a-!a n«er;e za prihodnjo^t Skoro je bil obed /e pri kraju. Soprog je za trenutek zapustil sobo Ko se jc vrnil je !vla gospa Iranca že mr'v;i. Med kosiil-om jo je zadela srčna kap in v s pomoč je bila izključena. Tako h:tro ie odš'a od na« markantna tr-žlška osebnost, vedno zabavna, vedno vesela M rakova Franca. Ob n jen; smrti ža lu-jejo iskreno v«i njen' števrlni urijo tel ji in nien s-onrog /Čanea. Pogreb je bil v to-r-k pop .»Mne. Na j j; bo žemljica lahka! Iz Kamnika ku— Za lovce! S reško načelstvo je raz-g .e -lo ostre odredbe za orne kroce. ki bi pobijali pre "nje hude zime zelo uničile srnjad in je l>'!a nevarnost, da sc z odstreli zarod vsniici. Iz Trf»ove!7 t— 50 letnica rudniškega gasilskega društva. V soboto je obhajalo rudniško prostovoljno gasilno društvo 50 letnic«) obstoja z interno prireditvijo. Vrlemu gasilnemu društvu k temu častitljivemu ju-b''eju čestitamo in mu žeHmo tudi v bodočnost' na-lepšega razmahu. t— Proslava 1. derembra, Sokol bo pri; red' na prazniik uedinjenja slavnostno akademro z izbranim sooredom. Akademija bo v SokVsketn domu. Zave*- fc ob 1°.30 Snore-d: slavnostni govor, dek'ama-cje. re' j^htev dip'om 7 nes globoka žalost Odšel je nenadoma v večnost neumorni brat Janko Sajovic, b v-1,1 d.-j'gole t ni starosta sokolske župe v Kranju, društveni starešina, tsvujččasni vaditelj in načelnik društva v Kranju Odšel je borec. ki je od rane mladosti pa do pozne moške dobe izpolnjeval zvesto vsak ukaz svujega naroda in domovine. Br Janko Sajovic je spadal v ono trojico bratov Evgena. Gvidona in Janka, ki so si v skupnem delu pridobili izredno velikih zaslug za sokolsko sfvar ne samo v Kranju, temveč na Gorenjskim vobče \'si trije so bili tako prepričam o pravičnost' in potrebnosti šoko' f.e misli in udejstvovan ia. da so žrtvrrvali v ta namen ne samo samega -ebe v po'm meri. ma.n-eS so tud' dnnrriesli gmotnih žrtev dovoli, kadar je šlo za soko'sko stvar \'elik ie b-il n. liho v napor, da s-o ustvarila t rane temelje društvu v Kramu. naro pa «o ■svetili vsi trije vse svoje mo"i orocvitu gorenji:e župe. ustanoA-Hcne 1910 naiveč no niihovi infeijativi Eveen ji ie načelni-koval, C > vid on je 11-stva.r'a' prvp osnove kasnevš^nu nro=vetnemu dp'u. Janko na je tedaj n?čelnakoval kranjskemu društvu ter ooravlifll razne funVciic v žunt. dok'er n: bi' izvoljen za župnega starosto za dol-oo vsto let Seme. vsajeno ob podkovan;u br. Janka ie obrodilo ol>;'^-n e^-j. Ako si r'ines 0'f!e» damo s*>an'e Soko'stva ni Gorenjskem. oDffimo. da je števMo društev tiresee'r> že število 25. da stoji cela vr=!'f Hh d<-»mov sirom n'e in Tovsod vlada živahno d"lo in r>lenvWfo tekmovanje med ed'ni-Tn se^ai Vo g-c n legovo seme v yeh \"^i'enše ho žive' s?T>min nokoin^^i brata Tanka med nam' č° n'"v»jiwinn noslc vs- j: l-i • I :i>.S-"mo i7r>^'-n 'evo ti tako. ka- !.-0r TO on nim' ho niomu najlepši soomenik. spomenik i.-'-' Počivaj v m.iru, drag,i brat Ja.tLo! Šport Moto-savcz kraljevine Jugoslavije Pod vodstvom, g. ^aa J»'univa se je vršila v nedeljo' v -Jeogradu VIII. redna glavna skupščina Motosaveza kralj. Jugoslavije, katere se je udeležilo 13 moto-klubov z vtl giasovi. Obširno tajniško, blagajniško in poročilo Športne komisije se je vzelo z odobravanjem na znanje ter se je od3topajočernu odboru izrekel abso-lutorij. Predsedniku g. Edu Funku se je izrekla posebna zahvala za neumorno delovanje v savezu ter -e mu je ob tej priliki izročila velika bronasta plaketa. Osvojil se je predlog I. Hrv. Motoklu-ba. da mora savez vse potrebno ukreniti, da izposluje oa državnih žeieznic 50% popust za verificirane vozače in za pre-voz motociklov. Dalje se je sprejel predlog da mora vsak klub plačati članarino najkasneje do 15. marca poslovnega leta, sicer bo moral plačati ponovno prijavnino. Predpisano takso za dirke, kakor tudi takso za verificiranje članov mora vsak klub plačati že v naprej. Klasifikacija državnega prvenstva se bo odslej vrfiila na točke, in sicer se bodo dirke za državno prvenstvo vršile kot cestne gorske in dirkališčne d'il-:e. Savez v bodoče ne bo financiral državno-pivenstvenih dirk, pač pa bodo posamezni klubi v lastnem delokrogu priredili prvenstvene dirke. Za gorsko prvenstvo se določa za bodočo sezono dirka na Ljubelju, katere izvedba je poverjena Motoklubu ■'■Iliriji"- v Ljubljani Naslednji novi odbor je bil izvoljen so: glasno: predsednik g. Edo Funk, Zagreb: podpredsedniki: dr. Teša Bogosavljevič (Motoklub Beograd). Jaka Gorianc (Mo-toklub »Iliriia1 7 odst. no vrednosti pa za 274.a mili iona Dui al: 41.5 od»t Pšenice smo v oktobru izvozili 41<>n vagonov v vrednosti 50 4 milijona D n koruze pa le 8A vagonov za 0M tni-lMona Dm Izvoz svežega sadja je znašal 14.17 vagonov za 28.7 milijona Din. daPe smo »zvo žili konj za 2.8. goveda za 13.^ svinj za 32.7. drobnic za 121 m perutnine za S.b milijona D:n Izvoz mesa ie dosegel vred nost 12.4. izvoz jajc pa 14 2 milijona Dm Slab je bil izvo/ gradbenega le-sr (55 270 ton. 50.2 niHiit. D'r.) in uvoz drv (33.()(>-» ton, 6.2 mrliij. Din. Gibanje našega izvoza v prvih 10 mesecih tega ieta v primeri z lanskim izvozom je bilo naslednje (v milijonih Din)* 1931 1°30 I. polletic 2315.7 3362 4 — 1046 7 julij ' 351.3 513.9 — 125.6 av "ust 584.4 569.2 t 15.2 scnternbcr 430 6 5.59.4 — 12*7 oktober 3S7.3 662.1 - 274.S 4069.4 5666.9 — 1597.5 Nazadovanje našega izvoza po vrec.ro s ti znaša za prvih 10 mesc-cev nasproti pret. letu že 1597.5 milijona Din 28.2 odst. — Naraščanje našega tovornega prometa. Dočim je še v prvem letošnjem četrtletju naš tovorni promet precej zaostajal za prometom v preteklem letu, vidimo tako v drugem, kakor tudi v tretjem letošnjem četrtletju znatno izboljšanje. Skupaj je bilo v drugem in tretjem letošnjem četrtletju na naših železnicah naloženih S63.42-3 vagonov nasproti S;r5.366 v preteklem letu in 8V7 t:soč 159 v istem razdobju i. 1929. Kakor v:dimo. ie ie v drugem in tretjem letošnjem četrtletju naš tovorni promet znatno dvignil in jo skoro dosegel promet v 1. 1929. V tem razdobju ie bilo letos na naših žc'ez-nicah naloženih 59.iT57 vagonov več, kakor v 1. 1930. in le 7,a 32.776 vagonov manj nego v istem razdobju 1929. leta. Povečanje znaša nasproti 'anskeniu letu skoro 7 iti pol odstotka. Kakor znano igra med Simptomi konjunkturnega razvoja železniški promet važno vlogo. — Ameriška posojila inozemstvu. Vloga Zedinjenih držav v pogledu plasiranja ino-zemskih posojil 'c zadnja leta zaradi gospodarske krize vdno manjša. Povojne dolgoročne naložbe ameriškega kapitala v inozemstvu znašajo sedaj 15.7 milijard dolarjev. vrhu tega terjajo Zedinjene države oJ Ilvrope še 11.6 milijarde dolarjev vojn h dolgov (pred vojno je bilo inozemstvo zadolženo v Zedinjenih državah le za 2 mil.-jardi dolarjev). Od skupne vsote po vojni plaslranega kapitala v inozemstvu (torej od 15.7 milijarde dolarjev) odpade- 4930 milijonov dolarjev na Evropo. 3842 milijonov na Kanado in' 3042 milijonov na Južno Ameriko. Zadni? eta pa je prirastek teh naložb v inozemstvu vedno manjši. Počim je bilo v Zedinjenih državah leta 1927 pldsirarrh 13.37 milijonov dolarjev novih posojil (po odbitku odplačanih), leta 1928. pa še za 1251 milijonov dolarjev, ie ta znesek že leta 1929 oa na 671 miPjonov, lani se je prehodno dvignil na 905 milijonov, letos P3 znaša v prvih 9 mesecih komai 233 milijonov. Od 'eta 1929. ne daieio Zediniene države inozemstvu v obliki dolgoročnih posojil niti oni znesek več. ki ga dobivajo od obresti od prei dan;h posojil. — Velika redukcija z žitom posejane površine v Kanadi. KanadsVi Dominion Poard of Statistic ceni površino ozimne pšenice v za naše malčke ie knjiga. Sledeče knjige dobiš vezane s poštnino vred za 100 — Din Levstik Vladimir, Deček brez Imena in druge zgodbe. Mileinski P., Tolovai Matai in druge slovenske oravl jice. šorli Ivo. Bob in Tedi. dva neugnanca. Filip Doni. Kako so se vragi ženili. Milčinski, Zgodbe kraljeviča Marka. Zrnuj M iflede dobave 200 komadov o'et<-tričnih žarnic in 1 zračtiPira kladiva. Direkcija državne železarne Vnreš sprejema io 2. decembra ponudbe dede dobave J0.W kiloiirarnov porllandskega cementa. Direkcija državnega rudnika Bania Luka sprejema do •>. decembra ponudbe glede dobav« •500 kg bencina. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejem?« do 3. decembra ponudbp clerlp dobave jaitiskegn orodja in matičnih vijakov Direkcija državnega rudnika Ureza s^reierna dn 0. depeni-bra ponudbe glede dobave ročic. Konvmd-t III. armi jske oblasti v SkOplju sprejema do 10. decembra ponudbe !n aranžma In kasa 275 d"n.. za nove-mber 276 do 278. za december 276 — 278. 4n,'i» agrarne SO — 32, 7°'« investicijsko 62.50 den., 7" o Bliar 55 — 57. 8*/« Blair 62 — 65. 1% Drž. hipotek, banka 61 den.. 6fl'o begluške 43—1». Beograd. Vojna škoda 276.50. 275 zakl|., investicijsko 04 — 65.50. 4"'n j^rame 31 fto 34. begluške 44 — 44.50 H8- 122.50 - 127.50 Otrobi: baški 87.30 - 92.50. 4- Rudimpeštanska terminska l>orM (24 t. in.) Tendenca 7,a koruzo čvrf-ta, v ostalem "hiba; promet srednji, ršenii-a; ja deceni- Radio Izvleček ir orfl^amav Sreda 25 novembra LJUBLJANA; Opoldanski program odpade. - 17.30 Salonski kvintet - 18.80 De-ško vzgojevališc^ « Ponovičah — 19 Ruščina. - 19.30: Literarna ura. - 20 Glasben« predavanje. — 20.30: Večer mladih pevcev — 21.30: Harmonika. — 22: Napoved časa tn poročila. Četrtek. 28 novenihra. UUBUANA 12.15 Plošče - 1'>'5-Dnevne vesti. — 13: Napoved časa. ploš-^. borza. — 17.30: >alonsa in poročila BEOGRAD 12.05- Hadio - orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20 30: Prenos iz Prace. — 22: Po-*o?i'a. - ZAGREB 12.30: Pioši-e. — 17: Balala.jke. — 20 30: Prenos koncerta iz Prage. — 22.10: Prenašanje tu jih posta i. — PRAGA 10.20- Robert iz Brna. — 20.30; Pvrop-ki koncert Češke filharmonije, - p.RNO 17.35; Otroška glasba i/ .Moravske O^trave. — 19 20- Zborovski koncert. — 20.05* Khivirski koncert. — 20 30: Prenos iz Pr-v>e. — 22 20- Lahka fflasba iz Moravske (Mre.ve — VARŠAVA 17.35: Koncert poti«1ov. — 20.15- Orkestralen konceH. — 22.25: l.°hka in plesna trla^-ba. — DUNAJ 11.5V>: Kora*t kvarteta. — 12 40: Plošče. - 17: Lahk^bisb'. - 19.25: Klavir z ork>»stbve8tiij | i»«rr>-f>" »»«•»-. « Mi- Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin oziroma brat, svak in stric, gospod MAKS BEIGGTT trgovski sotrudnik v ponedeljek, dne 23. novembra 1931, ob '^24. uri po dolgi za vrat ni bolezni in previden s tolažili sv. vere, v 27. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal Pogreb blagopokojnika se bo vršil v sredo, dne 25. novembra cb U18-uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pcbrežju. Sv. ma£a zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 26. novembra ob 6. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. 14186 Maribor, dne 24. novembra 1931. Matija in Murlja Beigott, starši — Viljemlna S trans roj. Bcigott, sestra Alojzij Straus, svak. — Vsi ostali sorodnik!. r*—"1 v.-. J v b K 'jr^v: x i, - i - K / ■ ' * ' ' ' ' r - ' t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam pretužno vest, da je moja ljubljena soproga KARLA SAMEC roj. ŠPENDAL danes po kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojntce bo v četrtek ob 10. uri na Muljavi. Blafri duši — blag spomin: • 14176 Polje, dne 24. novembra 1931. FRAN SAMEC, šolski upravitelj Po vsej ogromni kitajski državi je povzročil japonski vpad v Mandžurijo velik odpor. To vseh mestih se širi-propaganda za bojkot japonskega blaga — edino sredstvo, ki je preostalo Kitajski. Slika kaže kitajskega cestnega govornika, ki poziva množico na bojkot == Sreda, 25. XI. 1931 = K dogodkom v Mandžuriji Oddelek japonskih vojakov straži kolodvor Kako Je postal iptia tfaadlt Ženska laž povzročila prvi — Spadisio pcjsssovan^ prijateljstva In izdajstva Ajaccio, sredi novembra. Med fcanditi, ki jih preganjajo orožniki in vojaštvo, je eden, čigar ime zazveni kot zvenk orožja. To je AndTea Spada, ki je podedoval po Romanettijcvi tiar t i slavni naslov »Kralj moikije«. Njegova zgodovina? Ona je majhen del zgodovine Korzike-te tragične dežele krvne os ve 12. Roma-netti je ubijal, da osveti svojo čast. Sna-da pa ie postal razbojnik iz prijateljstva. Oktober 1922. V Sari d'Orcino, ljubkem mestecu istoimenskega okraja je veselica v polnem razmahu. Andrca Spada in njegova prijatelja Štefan ini in Rutili se veselo zabavajo v gostiln;:. Pred sabo imajo kozarce »ratafije«, neke vrste likerja, ki ga izdelujejo iz korz>iških črešenj in vina. Na drugem koncu vasi jc pleska da takoj razume. Izdaia je na Korziki nc-cJpustljiva .stvar. K u ti 11 i udro v sobo svoje gostiteljice ter ubije njo in sina. Vsi trije nato planejo az h:še baš v trenutku, ko so jo orožniki že obkolili. Več strdov pade. Padejo pa tudi vodnik in trlie orožniki. Spada in Ruti!!i sta sama proti dvajsetorici. Kljub temu prodreta obroč. Se cn orožnik pade. Skoraj se jim je posrečilo pobegniti, ko napravi RutUli ne« roden korak in i/podrsne. Orožniki tkoči-jo po njem. Spada izstreli zadnji strel izgine v maki jo. Rutlli je obsojen na smrt, toda pomiloščen. Na srečo, ka>?ri Spada je bil prisegel, da bo onega dne, ko bo njegov prrateij stopi' na giljotino, krvava noč na Korziki. OJ dne, ko so Rus ti lilija zanrli, je Spada ži-vei sam in bircz Z1V1IC Kitajski bojkot japonskega blaga Zgoraj: zaprte trgovine v miiverzitetnem delu Madrida. Spodaj: Aretacije upornih dijakov Na španskih univerzah so organizirali katoliški dijaki ostre nemire. Morala je posredovati policija, ki je izvršila številne aretacije sveta * Kakšno brzino vzdrži naše telo? Pri zadnji teicrni za acnneiderjevo kupo se je pokazalo, kakšno grozovito brzino lahko vzdrži človeško telo brez škode Polet v ravni črti in z brzino 700 km na uro ne povzroča nobenih posebnih sprememb v letalčevem telesu. Samo polet s takšno brzino v krivulji povzroči trenutno oslepelost, ki pa izgine takoj, č:m pride polet spet v ravno smer. Vzrok za to oslepelost je izredno velika sredo bežna sila, ki poganja kri iz žil, ki oskrbujejo oko. V možganih se to po vsej priliki ne dogaja, ker pri poletu ni nastopilo krvno izpraznjenje v glavi, ki so se ga prej tako bali. Istotako ni letalec nikoli zaradi brzine poleta izgubil zavesti. Operacije možganov Na zadnji seji dunajske zdravniške družbe je predstavil znani kirurg dr. Schonbauer, ki je znan po svojih drznih in uspešnih operacijah možganov, zopet dva pacienta ki jima je izrezal otekline v možganih. Ker ga sama operacija ni zadovoljila, je v obeh primerih dodal lahno obsevanje z radijem, ki je prineslo dokončni uspeh. Oba pacienta, ki sta že umirala, sta danes spet zaposlena v svojem poklicu. Takšni rezultati so Dili še pred desetimi leti skoraj nemogoči m jih je pripisati tudi velikim napredkom zadnjih let glede diagnostike možganskih oteklin. Ugotovitev takšnih oteklin je radi nedoločnih prvih znakov zelo težka, še težja je seveda potem operacija in brez virtuozne operacijske tehr;ke ee ne more posrečit' Bolniki z oteklinami v možgan;h običajno umrejo in jim sama onerac'ia dostikrat ne more več pomagati. Obsevanje z Roentgenovimi in radijskimi žarki podaljša včasih po takšnih operacijah življenje. Spomenik maršalu JcKrcu V Rivesaitesu so slovesno odkrili spomenik zmagovalcu ob Mami Steinachcve operacije v službi živinoreje švicarski živinozdravnik dr. F. Ciiiter iz VVillisana je poskusil rešiti z enostranskim podvezanjem semenovodov po Stein-achovi metodi plemenske bike, ki so bili brez vrednosti zarad: svoie nedostatne plojevalne zmožnosti. Eksperiment se je popolnoma posrečil v 75 odst. vseh primerov in ugodni vpliv operacije traja dalje. Potomci prej neplodovitih živali &o povsem normalni. Isti uspeh je dosegel dr. Griiter s prenosom spolnih žlez pri neplodovitih plemenskih kravah, ki so začele vrhu tega dajati neprimerno več mleka. S svojimi poskusi je dr. Griiter torej dokazal, da se da po Steinachovi metodi živinoreja obvarovati težke škode, še večjih uspehov pa si obeta od svojih najnovejših poskusov, ki gredo za tem, da bi normalne mlade koristne živali napravil predčasno spolno zrele in sicer s presaditvijo žlez. že telice dajejo tako operirane mleko in junci se lahko porabljajo za ple-menitenje, kar seveda zelo povečava dobičke živinoreje. Mož, ki je končal svetovno vojno Lady Houstonova, vdova po bogatem angleškem brodolastniku, je poslala ček za poldrug milijon dinarjev 5>možu, ki je končal svetovno vojno in mu čestitala k njegovi zgodovinski ulogi. Ta mož je bivši angleški poročnik Rol-lings, sedaj policijski častnik. Kot vodia oddelka tankov je 1918 napadel nemški glavni stan v Framervillu in je pri tej priliki odnesel Nemcem celo vrsto dokumentov in načrtov o tako zvani Hinden-burgovi liniji. Ti dokumenti in načrti so izdali zaveznikom nemške položaje in nakane tako točno, da se Nemci niso mogli dalje braniti. To je bil začetek konca svetovne vojne. Rollings sam ni vedel, kakšno uslugo je napravil zaveznikom s tem naoadom. šele neki angleški častnik je pozneje to razodel njemu in vsemu svetu. Ali ste že naročnik © slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet" ? Iz ženske postal moški Na kliniki prol. Vidakovicha v Segodi-nu so spremenili 32 letno hčer nekega kovaškega mojstra Valerijo G. z operacijo iz ženske v moškega, že dalj časa so se pri pacientki javljali znaki moškosti. Roke so ji postale moške, isto tako glas ir po obrazu ji je pognala brada. Zoprna sr ji bila tudi ženska opravila in se je izučila kovaštva. Radi tega so se ji v rojstni vasi vsi smeja!:. V zadniem času je začutila močne fizične bo'ečine in se ir podala na kliniko prof Vidakovicha. P^-sodnozdravniški preiskavi ie bilo sklenjeno, da jo operiraio v mcškeea. To se jr zgodilo in je u-pelo V matriki so jo že prekrstili v Valerijana. liUUuiia inliUca (levo) m Bartoli dvorano, kjer se vrte srečni parčki. Pn-. vsod streljajo z revolverji v znak občega veselja. To je krajevni običaj in prazniki se razlikujejo od ostalih dni samo po odmevu teh detonacij. Tega dne so plesali in streljali v plesni dvorani več kot je bil drugače običaj. Naenkrat vstopi neki mornar iz Ajaecia v spremstvu svojega dekleta Jaquelir.e Poli. Neki plesalec se predstavi Jaquelimi in io prosi za ples, a ona ga odbije. Nastane prepir, spet zagrne strel, vendar ne v zrak veselja, mornar se zgrudi na_ tla v mlaki krvi. Pritečejo orožniki. ^ »Kdo je strel :a?« Nihče ne odgovori. Na Korziki so Ljudje navajeni molčati. Zdaj pn stopi JaquelVia iz množice in osumi Štefan inija. Vsi prot^t'rajo, ker ga ni nihče videl v dvorani. Toda ona vztrajno trdi, da je videla Stefaninija. kako je streljal. Orožniki se ra fc.roDe na lov za morilcem. Sedeč mirno ob mizi v družbi Spade in njegovih prijateljev v neki gostMni na drogi strani vasi fara Sfefanini karte. V dvorano stopijo orožniki ter ga skušajo prijeti. Mož vps začuden vsMne ter se začne braniti. «Kai nv hočete?" »Ubili s^e momaria.« »K->i oriv:teg« »Da ta.m 7do'ij pravkar, v tvesni dvo-ani. Jaqueiina Poli vn« ie ■snoznfla.« »N: res. Jaz nisem ves popoMne zams-V:' rijate!ta. Onožmki mu zagroze. nai bo trn^n. če noče nf"'iuh:h posledic. Smeje se *Vn. Dva orožmrka Ri-gaut in Parent ro^ralvta sedaj Stranmi <1 in n^e^ovega prij^^ja ter ju skušata odvesti. Spada zagrabi za samokres »Pustite iu!« »Ne!« »Pustite iu. vam pravim.« »Ne.« V tem b5-"*'.! "''ar,nn:ta dva stre!-? 'n oba orožnika se 7 tu d it a na tla. Snotda CiV-ame še svo-io tovrt^.še in izgine v nvik.iii Skušali poce dotakniti ulovih ori^td iev. P1™ :a*elj-stvo je za Sr>"ida sveta stvar in t. k o ie po«ta! r^zboin.ik Nekaj dni kasneje ee je ja^ril neki Bu-brini ter priznal, da je izvršil v«nor. V znak hvaležnosti prihiit: kmalu nato Rutilli za Sna do v inakijo Naj-det-a nes kega vodnika Lea po imenu, ki je "edno prvi na njih skupnih pohodih 1924 so vsi trije nekaj kilometrov od Ajaecia v bližini hrupnega 'etov;šča Gra-vone. O/račie je polno »'..dikesa vo:-,a po mirti in 6kriti v bršli^mi stoj:ta tam 2 hišici druga ob drugi. Družba se odloči, da tukaj preb:je noč Neka Sard:nka Mada-me Muk'o. ki ž:vi tukar s e-vosim s'nom vimotar- ( o ž'vi jen ie. jim nudi gostoljubnost. toda. ko jih je spoznala, odnosi >e ta ko i svojega sina v mesto da opo7ori orožn'kt na nevarne goste. Ko je trojica 'fvra-la k noč't k-1 so se rw>r-n:k; n-rm-rav-'jaili na pohod. ProM poViOČ" se Spada Ivi-poma prebudi. V daljavi laja pco in Spa- Zanlmiv in redek pojav na nebu (desno) v oruzui korzisKin u-eKiei vodnika. Zaobljubil se je. da maščuje svojega prijatelja, če mu prej nc upihiio krogla luč življenja. Na prigovarjanje Tvojih številnih prijatelje v matiji pobegne Spada v Španijo, vendar ga kmalu primejo in zapro v Barceloni. Spadi se posreči pobegniti iu si poišče svo:e naravno skrivališče v senci stoletnih kostanjev in bršljana. Bop^at dar upsalski univerzi švedski inženjer John Andersson je daroval vseučilišču v Upsali 2 milijona švedskih kron za raziskovanje električnih pojavov v ozračju in tokov visoke napetosti v splošnem. Vseučilišče je sklenilo, da ustanovi posebno stolico za to raziskovalno področje ln poseben zavod za proučevanje visoke napetosti. Andersson sam je bil doigo let ravnatelj pregle-dovalnega urada za strelovode v Stock-holniu. Iz uredniškega koša Brižno. Gradbeni vodja je prispel na kraj gradnje in je opazil, kako se eden izmed zidarskih deiave* • razgovarja z nekim pasantom. Ta razgovor je trajal celo dobro četrt ure. Ves besen je stopil k delavcu, češ: »Opazoval sem te! Celo četrt ure nisi nič delal!« Delavec ga pogleda. Nato pravi: »Potem pa tudi ti nisi nič delal!« Predstavljajmo si nepregledno vojsko zvezd na nočnem nebu in ploščino meseca, ki roma med temi zvezdami, človek bi mislil, da mora mesec na tem svojem potovanju vsak hip zakriti kakšno zvezdo. Toda to je velika zmota. S prostim očesom opazimo namreč komaj kakšnih 5000 zvezd, dasi bi sodili ra prvi pogied, da jih je na »miriaue«. če upoštevamo površino vse nebesne krogle, pride na vsako teh zvezd priiično 8 kvadratnih stopinj neba. Na teh S kv. stop. bi spravili lahko 32 ščipov. Zd3j bomo razumeli, da mora mesec dovršiti ciober kos svoje nebesne poti, preden zadene ob kakšno zvezdo, ki jo vidimo s prostim očesom. še dalj pa traja, preden zakrije kakšno svetlo zvezdo, kajti svetlih zvazd ie na nebu le malo Tako je letošnje leto pokril le eno svetlo stalnico, namreč Spiko v ozvezdju Device — to pa izjemoma kar dvakrat, namreč 21. jui. in 14. sept. 19. jul. je pokril poleg *.ega o belem dnevu premičnico Mart. Zanimiva pokritja zvezd po mesecu spadajo tedaj med redke nebesne prikazni. Takšnemu pojavu bi prisostvovali lahko tudi danes — če bi nam bili oblak, naklonjeni. Ob 2. zj. je namreč mesec potoval preko krasne zvezdne skupine Go-stosevcev v ozvezdju Bika. Na žalost pa je ta dogodek zaradi neugodnih vremenskih prilik v naših krajih potekel brez 2-očividcev?. Marsikdo bo morda vprašal, ali imajo takšna pokritja zvezd po mesecu kakšen praktični pomen. Imajo ga še dandanes in so ga imela nekoč še v večji meri. Rabila so namreč brodnikom na visokem morju za točno določitev zemeljske dolžinske stopinje, do katere so pripluli s svojo ladjo. Astronom Tobija Mayer je prejel celo nagrado, ki jo je bil razpisal angleški parlament za izračunanje dolžinskih stopinj na morju s točnostjo čo četrt stopinje. Mayerjeva metoda je temeljila na pokrivanju zvezd po mesecu. To je bil menda tudi edini primer v zgodovini, da je nekdo z mesecem kaj zasiužil. Ko so izumili natančne ladijske kronome-tre, je postala ta metoda seveda zastarela Dijaški nemiri Vsak dan ena in jo le še tu pa tam uporabljajo kot kontrolno metodo. Zakrivanje zvezd po mesecu pa je rešilo še drugo važno vprašanje astronomije, namreč vprašanje, da-li obdaja mesec kakšno ozračje, če bi imel ozračje, ki bi bilo do 2000 krat boli redko od zemeljskega, bi se moral iaviti njegov vpliv s tem, da bi se svetloba zvezde v bližini mesečnega oboda nekaj spremenila in lomila. Ker pa teh sprememb ni opaziti niti z oboroženim očesom, moremo trditi z gotovostjo, da je mesec praktično brez ozračja. Zakrivanje zvezd rabi končno tudi za natančno kontrolo računov o mesečni poti in tako vidimo, da izpolnjuicjo tudi na videz neznatni dogodki na nebu važne in zanimive naloge. Pred kitajsko ofenzivo? General čangkajšek, predsednik kitajske narodne vlade, je odpotoval v Mandžurijo, ela zbere čete k napadu na Japonce. Zdi se. da so vsi kompromisni sklepi sveta Društva narodov po zasedbi Cicikarja prepozni in da si bo Kitajska sama poiskala pravico na španskem j-Ampak Hilda, kakšno srajco pa si mi kupila? Saj je vendar prevelika!« »Je že res, toda cena je bila prav takšna kakor za iranjšo številko in jaz nisem hotela, da bi prodajalka vedela, da je moj mož tako majhen!« ^etie malim oglasom t 2enitve, dopisovanju, naznanila t m oglasi trgovskega, reklamnega dli posredovalnega značaja. vsaka beseda I.— Din Pristojbina za iitro 1— Dm \'ajmanji> znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda SO para Pristojbina za hitro 3.— Dm Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačat' še pristojbino 2.— Din Prit itojbme je v postati obenem t naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilnih v Liuhlianl 11.842 — Teleior itevilka 2W2 1492 Za od|oocr 2 Din . »nam G ah SSCaslove tnalih oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah „ Jutra' » »Mariboru, v v tVovem mevtu, 9 fsrbevliah in na Jesenicah, tu spre/ema/o tudi naročita na male og/ase in inserate. Stalno nameščenje dobi gospod zmoten ■položiti 20.00U I_> i n kavcije, kot proda.alue (ka) pohišt-pla-ia po dogovoru. — 3'oaudbe n* oglas. oddelek »•Jutra.: pod »sporazum*. 56301-1 Učenca modnega in zdravega, pn. stenih staršev, s primerno Jo.sk o izobrazbo, ne pod 1.) let starega sprejme v t-govino Ignac Audrašič v Kra:iju. 5638*5-1 Dekle pošteno. zdravo ia pridno, ki zna vsa hišna dela i.n nekoliko kuhanja, is{'m k dvema osebama. Na-Iov •v oglasnem oddelku Jutra 5*385-1 ročno pletenje sprejmem 5 žer>sk. Naslov ■v oglasnem oddelku Jutra 56j07-1 ČevMar. pomočnika 73 mešana dela sprejme takoj Miklavčič. Šr. Vd Ljubljano. 56403-1 Učenca (ko) stanniočega pri ?tarš:h v Ljubljani. sprtim'- takoj modna in konfekcijska tr jrovina v L'uW'ani. Na-s'iv pove oglasni odd«-l> k »Jutra«. 56335-1 'Pridno dekle pošteno. Išče manjša obltelj v Beogradu, ki zna kuhati. V poštev pride samo res poštena jn pridna Potni stroški se ji povrne io. Ponudbe r.a Herzl, Beotzrad. Stra-hiuiča Bana 38. 54261-1 Pek. vajenca rdraveea ln modnega, 3 5 let starega dečka, kl Ima veselje do pekarskega stanu sprejmem. ITrana ln stanov, brezplačno. Tedenska nagrada 55 Dm. Učna doba 3 leta. Gospodar je Slovenec. Gradska parna pekarna v Splitu. 54186-1 Mesar, vajenca joo-eoeg^, 16 let starega ?:>rejm<'m takoj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 5-'1:5-1 Plačilno r fakarieo resno in marljivo. zmožna cca 15.000 Din k* vije ii ., nr°dno=t. — 5>nre:mem T "1 i .-godnimi pogoji v go f" no v mestj. Ponudbe z d' ".vlnimi podatki in pn -i, - rnosf-f i s'ikn na 02*as. c-Helek »J-.t.rac pod šifre »Dobro mesto« 86437-1 ole^ilia dobi stalno službo profi t-denski plači 250— 30(1 Din Ponudbe na podriiž. Jutra ■v Mariboru pod »Samosvoj f-'' _-56461-1 FJIagainičarko v restavracijskih poslih re-p! t:t. b'agajne izvežbano >' '"•'■»ni za Ljubljano. — I'-"tirih? na ne'as. oddelek »Jutri pod Za takoj«. 5646S-1 /aneslHvo žensko - ~' w i^ n^rutrlne r1: "[ru Na-slov v oglas. o«Uc!ka »Jutra«. 56471-1 L* * * f Krrigovodja- biiancist shižbo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra moč«. 56354-2 Slaščičar f*tmo«to:en de'avec i 5 i* e mesto cs takoj. — Gustav \' -ei: r. O rn>'U'. 56377-2 Dekle 1!> let, ;z trgovske Irš zven T.;,(W'ano •v.inih!"'a otrok. Zmožna je jri ;.-tva in pisarni fkih d--!: govori nemško in ierta k ;vir. ponudbe na odde:-k -^Jatra« ;>od Ženska prMna !n moAna, i^c« kakršnokoli delo — tudi kot postrežnica. Ponudbe pod šifro • Potrebna« na oglas, oddelek »Jutra«. 56390-2 Opekarne! Obratovod'a tel: premenif službo. v os.rla«nem oddelku »Jutra«. 5;J7^'7 2 Krolaski učenec sirota h-oz starš"', ki ima izvanreden talent za t.o oran:o. I)o:,:»o na oglasni odd-lek »Ju»ra« pod značko ^Dnb-a Hicvč 16«. 50333-2 Mesto trg. učenca 7.3 marljivega in nadarje nega petnaistletnega dečka ■»''em v trgovini mefanega b'aga. N"it.inčna poia«n!la daje s- Ciril Z-jbre. Kranj 54188 * Na ta k a-ic a iš.*o službo. Ponudbe na podružnico j Ju tra« v Mariboru poj šifro »Takoj aH pozneje«. 56165-2 1000 Din nagrade d •'»bi ti'ti. ki mi preskrbi kako dob;o stalno mesto natakarice ali plačilne. — Ponudbe M ogl.'i=. oddelek •Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. 56455-2 ČAViFRNIKOVA šoferska šola Liubttana. Ounaiska c ' Togo \utol telefon 2236 Prva ibla-if. konce»ijoniran3 Pr-nt.t-kt 15 last.oaj — n: 5it^> ponj! 251 Zastopnike(ce) išScm za moj prvorazredni umetniški foto-atelje za posedanje privatnih strank za celo Slovenijo za prodajo fotopovečanih slik z dobrim zaslužkom stalnim nnmeščenjem. Pismene ponudbe samo od rosnih in vestnih na Fo-f ■ atelje Zagreb. >Taška 54030-3 Tina šivilja -prejema vsakovrstno perilo kakor tudi krpanje in ročna dela. Gre Šivat tudi na dom po nizki ceni. — NaMov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5C432-3 Hodi Jusroslovan in knpui Jugoslovansko!!! jugoslovanski izdelki pridejo v prodajo po zgo vornih potnikih p-oti HO 7r proviziji in 500 Din flks.ii-ma. Ponudbe s porto p^d • Podi Jugoslovan« na ogl. oddelek »Jutra*. 56456-3 Trgovski potnik ki potuje s svojim avtomobilom v pletrljski stroki, po Sloveniji zelo dobro vpeljan, prevzame se zastopstvo zmožne tovarne nogavic. Tonudbe na ogl. od d »lok »Jutra« pod šifro »S. K. 315«. 56414-5 Fiksum in provizijo tul-lmi potnikom t.% ibisk irvatnib «t.rank »a Ljnt> iano in okoPe-o v*-. Iravsko banovino ia nn ..;f-*ktnrr>o hlign — Po ludbe ns ogla»n! nlieiek •Jutra« p.>d Šifro »F:ksum n ornvJ?iia« 52602-5 Potnika manufakturno str«ke, ja obi=k pr;vatn:h strani: — -•nreimem za Maribor in nWioo. Ponudbe na podružnico »Jutra r v Mariboru rod »Fikstrm in provizija«. 56463-5 Žerni robci »Breda« kom. 2 Din. ha »i« ro ci. boli vezeni 6 Din: stenski prt* 7 Din: pred ti-ka-.d prtički. blazir.iea. :rtilie. p:i»:;zni orti. (^i.-ti tisk dobro blago in nizke cone pri Matek & Mik. 5. T.;ub';ana — nol"g ho'"!* šrrukeli. 56424-6 C-dgar RiCe BurroughS: Tarzan, kralf Cez ramo svojega kosmatega nasprotnika je Greystoke z grozo videl mlado ženo, kakci je planila iz koče. oborožena z eno njegovih risanic. Prej se je zmerom bala orožja, niti dotakniti se ga ni hotela. A zdaj je navalila na opico z vso neustraše-nostjo levinje, ki brani svojega mladiča. Vino Prva vinarska zadrug pijesividih vinograda u GornjtJn Dc^iucu, Pošta J a stre barsko, imade na za-iilii veču količina prvoraz-redooga plješivič-kog bi.t-log vina svijetlo zelenkaste boje, jakosti 11 Mu,i ganda, k30 j porttigista, svt iz berbe 1030. gt-diue. Nadalje iflia n-dVa vina iz .103!. godne, stolna bijela jednoga tipa i okusa, ja kosti 11 Jlaliganda. kao i portugisca, jakosti 10—,11 Maliganda te šilera «a 10 Maiiganda. Xa zahtjev ta-ljemo uzorke badava. — Prodiie se večim i ma.nji.m količinama uz umjerene cijene. 56384-6 Gramofon 2 železni in 2 navadni okni prodam. X'as!ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50410-6 Papirno trgovino in trafiko dobro tdočo, v sredin! Za groba proda.m radi družinskih razmer. Potreben ka pital 1811.00« Din. Napro daj samo proti gotovini. Naslov g. Kunič. Zagreb. Ilica 82. 53S05-6 Puhasto perje ffto Johano kg po 4-8 Din. druga vrsta kg po 38 Dia čisto Pelo gt>sje kg po 13(1 Din !n čisti puh kg p" 25*^ Din raz ■vošilja po poŠt povzetju L BROZ0VIC. ZAGRFR. niča S2 22 6 Foto apar4te in vse fotopotrebščine kupiš pod najugodnejšim' po goji v foto trgov:ni A Šmue. Marijin trg št. 8 — vogal Wo.lfo.ve ulice 1. 304-6 Trgovsko opravo iz hrastovega lesa. skoraj novo, s 110 predali, 3 ste klene kredence, močnieo in železno stropno obešalo prodam radi opustitve tr govine. Naslov v oglas, oddelka »Jutra« 86339-6 Apneni prah za gojenje pošilja v vagonih rinfuz.a Mirko Wein-bergor. apnenica Zagorje ob Savi. 54288-6 Mostro tehtnico za 4000 kg. v dobrem sta nju poceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. ~ 54287-6 Otro«ki vo ':e' na perjih, in košara naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 564-41-6. I iubifeJH starin! Kdor se zanima za porcelan. naj se ogiasi v komisijski trgovini v Tsrriik: ulici št. 10. 56470-6 k^dai in kie kuniti? Angleške volnene nogavice 25 Din. svilene nogavice 25 P:o. rokavi«* podložene 20 Din. svilene kravate 20 Din. galoše za gospode 's\Vimna?sing» 50 Din. večnost ni koledar 20 Din. da mastni na.nrz.ni prti 40 Din 'm*ke čepice 13 Din." — šapira. Dunajska cesta 56457-6 Nov rad:o-aparat na elektriko, poceni naprodaj. Naslov, v oglas, oddelku »Jutra«. 56416-0 Avto Renoult z zložljivimi »edeif, skoraj nov, obenem z uporabo tovornega avtomobila takoj prodam. IC-jslov pove Ogla s u i oddelek »Jntrs«. 56474-tO Parni kotel ca r,n m1 kurlne ploskve, ca 2 atmosferi, kuriv«; Vsni odpadki, kupim takoj. Ponudbe na o°"lasni oddelek > J u tra i pod " šifro •Stoječ al: !ež'čr. 311:15-7 Četrt milijona Din posodim sigurno i;i pristopim kot družabnik k doil.ro idoči-mu pod-jotjn. ki nudi r.-i d ost.no garancija. — ponudb* na oglas, oddelek -Jutra« pod »Četrt milijona«. 5Ci387-'6 Dobra naložba kapitala! Naprodai je v 7.g. l.-o^nici pri ZaU.f. lopo posestvo moderno -opekarno. Proda se tudi vsako posebej. — X\i«lov v oglasnem o.M.lku »Jutra«. 55388-'.6 LASTNI IZDELEK! KARTOTEKE za vse vrste obratov »Kartoteka« Ljubljana šoienburgovr. ul. fi/I telefon 3>'-3š. 207/1 Kdo se udeleži. S kapitalom eksploatacije »'»battra, azbesta in b.vik- ,J Ponudbe na o®1«sni oddelek »Jutra« pod šifro »Azbest«. 554^7-16 Lepo posestvo obstoječe iz 2 hiš, 2 gospodarskih poslopij, velike meliau. delavnice i orodjem, električna razsvetljava, vrta. vinograda, sa donosnika, njiv in travišča prerejo 6—8 glav gove je živine, samo prvovretna z.-mlja, vse v lepi in sa mo solnčni legi ob držav ni cesti, t.lk mosta prodam skupno, radi prevzema drugega podjetja. Plača se lahko s hranilno knjižico. Pojasnila daje Lesna in gospodar, zadruga v Slov. Bistrici. 58801-20 Hotel v Dubrovniku ki ima 14 sob. restavrači jo. kuhinjo in kopalnico, vse moderno opremljeno, s 'ekočo vodo in električno razsvetljavo v vsaki sobi. i vrtom in prifklinami zelo ugodno prodam radi družinskih razmer Pisati na-. Poštanski pretinac 15. Dubrovnik. 5375S-20 Stavbna parcela ležeča t:k ob banski cesti, poleg kolodvora v Savinjski do-lini, v prometnem industrij, kraju, z vsem na licu mesta se nahaja'n-čim materiialom — poleg strešne opeke, zelo ugodno naprodaj. Ponudb^ na podružnico »Jutra* v Celiu nod značko »Ugoden na kuD 25.000«. 5'>362-2n Hišo najrajo v zapadnem ali severnom delu mesta kupim. Ponudbe z opisom in pogoji pod »rčitelj« na oglasni oddelek »Jutra«, nakar pridem takoi osebno. 54043-20 Več!e posestvo pri Mariboru zamoniam za ono hišo ali prodam. Ponudbe pnd »Posestvo« na podružnico »Jutra* v Ma i iboru. 56462-20 Enodnižinsko hišo t vrtom po ugodni ceni prodam — Maribor-Tezno. Krekova ulica Itev. 4. 56466-20 Po«estvo mlin s 25 TfP vodne moči in dvema hišama z gospodarskimi noslonii in z več orali zeml;e. oripravno r.a trgovino tik me=Sa ob ?a vi rroda ^repinšek. Celje. Kral;» Petra cesta 5f. 37 — »Jelen« 56-167 20 te -A . ! <4. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin Llubljana Ilirska ulica 36. vhod lz Vidovdanske ceste orl gostilni M ožina >0 Pohištvo raznovrstne spalnice h trdega in mehkega lesa ter razno drugo pofvšt.vo dobite najceneje pri Matiji Andlovic, Komenskoga ul. št. 34. 56443-12 Soalno opravo novo, hra.st-o.vo in orehovo politira no za 5200 Din proda Ferdo Primožič. Trnovski pristan 4. Ljubi:ana. 50446-12 777 Plašče za zdravnike laborante, brivce Itd. Jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše: C. J. Hamann. LJubljana, Mestni trg 8. 53253-13 Zimsko moško suknjo .n obleko za srednjo postavo. dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov v »glasnem oddelku »Jntra«. 55332-13 Zimske suknje 'Plašne) co-le ostanke od metrov 2.60 do 2.8", fino češko blago, prejčn;a ropa 560 Din. sedaj ceh' ostanek 7,šljemo franko 2iaie Manjši trg. lokal v neposredni bližini _ k a varne »Evropa« takoj od dam. Oferte na oglas, '-i-delek »Jutra« pod značko »Lokal takoj«. 53843-19 Velik lokal svetel in suh, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 564".0-:0 Mesarski pomočnik dobro izvežban. vzame mesarijo v najem, ali vstopi v službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro >1. december«. 56381-17 Gosi" o na prometnem kraju oddam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 56415-17 Lokal v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 56411-17 Hišo z vrtom »no- ali dvostanovanjsko vzamem v najem — Ponudbe z navedbo najem nine pod »Hiša« na osr!.i = oddelek »Jutra« S64A"-17 Boštanjska jabolka kanadke, v Učenke, ste-ti-nec) bo oddajala sadjarska podružnica v četrtek. 26. novembra po 10. uri na prostom tiru glavnega kolodvora v Ljubljani po Din 2 kg pri odjemu enega zabo;a C25 kg). Izkoristite priliko! 56302-34 Bukovih drv suhih, večjo m.nož,ino po 13 Din 100 kg franko postaja Straža Toplice proda Ivan Sitar, Top!'ce pri Novem mostu. 56443-15 TOESE oddajo Stanovanie sobe in kuhinje, bl:zu nove remize takoj o i d a m mirni stranki. Nas'ov pove oglasni oddekk »Jutra«. 50395-21 Stanovanje sobo tn kuhinje, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 56469-21 2 stanovanji v novi hiš', obstoječi iz 2 parketnih sob, kabineta, balkona, kuhinje in pri-'klin, oddam. Bolgarska ul. 24. 54099-21 Stanovanje 2 sob kuhinje in pritlklin oddam 8 1. decembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 54058-?! Jabolka namizna in družinska razpošilja vagonske in manj 5e množine po Din 1—" p»ter Šetina. Sevnica ob Savi. 54291-34 Stanovanje 2 parketirarih sob, jedilne shrambe, »•»biče za služkinjo, t vodovodom itd., v centru mesta oddam takoj ali 6 1. jsnuarem. Ogledati vsak dan od 3. uro dal in na Sv. Petra nasititi 17/11. 56136-21 Ad 631 NOVI EVfRSHARP NAJLEFc*^ *>ERO NA SVETU. Tu imate Eversharp-pero, ki nenavadno lahko piše. Nova oblika — sijajna oprema . . . Nove orijentalske barve, ki bleste v bogastvu. Kadar kupite pero, zahtevajte, da vam pokažejo svinčnik Dorie, k" odgovarja v obliki in izdelavi vašemu peresu. Izberite najlepšo izmed peterih barv. Dobiva se v boljših trgvinah. „1 The \Vahl Company, Chieago U.S.A. EVmSHARP NALIVNO TEKO ln SVINČNIKI. OPREMO Z3 TOVARNO AVTOMOBILOV stroje za obdelovanje kovin in lesa, vrtalne naprave, merilne instrumente, roCna orodja, vse v zelo dobrem stanju, zaradi opustitve obrata ODDAMO. Ponudbe pod ..Osterreich 5933« na Kien-reini> og'asn oddelek »Jutra«. 53542-23 OnremMeno sobo odla-n v Mostah. RoreSče v» ulica !4 — pod«fešje. 56346 23 Opremlieno sobo vl-lam r Z.' o" jami. — Vprašati v trafik' na kri-ž:šču R.-s I je ve ceste. 54203-23 Ooremljeno sobo * posehn:m vhodom odd^m V-.sl o v r ogla-uein oddelku »Jutra«. 54145 23 Gospoda srvrejmem n.i stann-vanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 564:50-23 Sobo oddam v Korj-tkovi ul. St 5C42S-23 PrenovPe^o sobo takoj nflri.m. Va«'ov nftv» Oglasni oddelek -Jutrs«. 56473-23 Sobo |epo opr-mlieno. s ooseb-n>m rb<»dnm. v e-edtni me oddam ho'i5emn. stalnemu in »olidnemn go«po-di. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50450-23 Veliko sobo lopo opremljeno, deljeno s st.-kleno steno v dva prostora. med seboj vezana, oa Mestnem trgu oddam takoj eni ali dvema solidnima, snažnima in stalnima gospodičnama srednjih let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra v. 50426-23 Podstrešno sobico opremljeno, s poseb. vhf-dom in ebkt-riko oddam s 1. decembrom. — Peskar. Napoleonov trg štev. 6111 30410-23 Prazno sobo «uho, zračno, parketirano in T električno razsvetlja vo poceni oddam v vili za Bežigradom, Podmilšča-kova ulica 7/1. 56434-23 Boljše eosnode in gospodične sprejmem na hrano in Stanovanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutras. 56435-23 Sobo icir>n opremljeno, s posebnim vliod.»m takoj oddam na Starem trggu št. Ma. 66452-23 Prazno sobo r. elektr. razsvetljavo !n posebnim vhodom oddam po zmerni ceni. N'ae!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30460-23 Opremlieno sobo lepo in mirno oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 56445-23 2 gospoda ali gdč. «pre:mcm takoj na stanovanje z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 56451-23 Onremlieno so Ho s centralno kurjavo oddam sredi mesta, in sprejmem sostanovalko uradnico ali dijakinj«* v krasno, kurjeno sobo, s hrano ali brez. Xa«!ov v oglasnem oddelku -Jutra«. 56453-23 Onremlieno sobo separira.no. v centru jnes4"0-°3 iscejo Opremljeno sobo 's<"e.m v okolišu Tabora. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ffemec«. 56374-23/a Sobo >, vhodom iz stopnjic, išče boljši gospod s 15. decembrom. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« ped šifro »Bolj.š:«. 56402-23 a Katarina! Ne samo danes, vedno misli nato v zvefeti ljubezni Tvoj ... ' 56378-24 Grafolog in hirosof N. Sadlucki v Kranju sprejema vsak dan med 9. in 12. ter 2. in 7. uro. — Naslov: Kranj, hotei pri »Jelenu«. Potem odide v Btvgrad. 56310-24 Dame, pozor! Trajno, prvovrstno kodra-nje po 1O0 Din izvršuje Fra nc Loborec, br;vski pg. Ion za dam« in gospode. Borštnikov trg i. 56*39-2-1 Gosoe Katinki iskrone čestitke! 56441-?.) Samostoina gospa nudi srednjeletnemu gosno dn orijeten dr-in z vso o--krbo, ako ji pomaga s ryrio f>-n. r-nudbe na ■v r j u o. Gledališka 30. Pozd-a-"! 5»>4."5-?4 40!efna zasebnica s stanovanjem ;n 10ii.'ki0 D:n. bj fH-vr^fiia zna/ajne-državnega nfirt-B^-ft-nca •»"} vpokoienca. r.npi*g na og'a«. odd ''ek »Jutra« po-i »P-»r.n.i sreč««. 56379-25 Klnvi-fe !r. pianine svetovnih znamk kupite po gioboko znižBnih cenah prt rMuzika«. Sv. Petra c. 40. Najceneje izposojuje. popravlja ln uglašuje. 52631-26 Nov oianinc ugodno o-roda Muiica. Sv. Petra ce^ta 40. 56V8-26 Kratek klavi/ »a D;n ir n»v planino proda Z!ma. -VVo'.f..>a 10/1, 56438-26 C i psiček ie 'e za'ekc'. Kdor kaj ve o n.l«m. naj sr«iroč( n* ■oglas. odd"l"k »Jutra« pod »Cm psiček c. 56107-23 Mlaii psički dobri čuvaji poceni na-prodaj v Zg. Slški št. 54. 56394-27 i Pisalni stroj izboren, pripraven za manjši obrat, prodam za 1600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56383-29 Nov pisalni stroj poceni naprodaj. .Naslov v oglasnem oddelku* 'Jutra^ 56417-29 Pisalni sti ^j rabljen. ktiprm Ponudbe na ozlasn; oddelek »Jutra« p>d šifro »Plačam takoj«. 5639>>-28 Stroji! Radi prenr.-l:tve obrata prodam »'j-oje. popolnoma iporabne. brezhibne. tK. najnižji e*nt. Id stc«r-^-40 po Din 650.—. € 50 pe Din 13(K).—. 8 60 po Dir 15"10.— Izvolit* t/ onebnt. igledat.1. gotovo boste naši stroj, k! bo ta vj*o porab' tak > za izdelovanje noga v:c. kakor v*i»b lrigin pletenih predmetov Pišite aa naslov: feati Vaj t. C* l je. S05-29 2 šivalna stroja •Singer«. krojaški im ženski poceni naprodaj v mehanični delavnici Dadie v Marihoru. Vetrinjska uli^a št. U. 56161-29 Telefon 2708 sa priporoča za prevoz blaga z avtomobilom in konja Cene konkurenčne. Rudolf Ve.epič, trgovina s kuri vem, Ljubljana VIT, Sv. Jerneja cesta 25. 319-a re-vmarizrni, ishia«. utor (IlejLe-nschus®), bolečine v mišicah tn križu, arteriti sklerosa, vnetjo ti v čevja, boleznj v-a n;c in ledvic, žen ske bolezni, malo krvnost, nespečnost obolenja želodca in črevesja, predčasno staranje, presenetljivi »rajni uspehi po zdravljenju z radijem (pijača) ki se dtfbi pri zdravnikih, lekarnarjih m pri zastopniku v Ljubljani — hotel »Sion«. Vsak apa rat je uradno pre-izkušen. 14151 Kurja očisa Najboljše sredstvu proti kurjim očesom »Clavea« mast Dobite t lekarnah, dreg«-njalj aH c«ravno#t lz ivor-oioe in javnega »kladižč« f.uvajt* s* ponaredb! 961 M. Hrnjak lekarnar — Sisak prodaja Gospodarska Zve a Nafnovcia iluliaik« p«-letaa iclezsa >cio pr»k-lična alolljiva postelj« a tapeciramo madracom — praKtičaa za v»ak« bila. Botcl«, za putujučt oto-b« ia no^ne aluib«. S«»-n« Dia' m,— Fazpoiu Ijaa poitom ia itlczoi-con po povzetja. Leten« tluiintk« pate«l. B« zelo > pr«kU£n« »lot-IjiT« pottel« « tapecir* • Din m«dr«eom. — St*o« Wa 29$._, spaljnt patent fotelj stane Dia 1300 Liefestuhl pralličaa «« Itlanicin tedeaje. Sla-ae Dia Po (em imam {isto £»-hano perja k^ po Dia iS— fiilo belo goti* po Dia 139— in titti pub k| po Din 259___ H BRCZOVIČ, ZAGREB n«ca n. in. Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok HO, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 350 volt. Omare iz ameriSke-gra orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta. žcevni aparat kompl. Seevni aparat kompl. 4cevni aparat kompl. Din 1.380.— Din 1.980.— I>in 3.300.— Ugodni plačilni pogoji. H. SUTTNER LJT3LJANA 5 Dunajska cesta 1 b ti. A T V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni oče in stari oče, gospod , ANDREJ GOLAR železniški nadsprevodnik v pokoju dne 23. t. m. po dolgi, mučni bolezni, v 7S. letu starosti, Bogu vdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 25. novembra 1931 ob uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 14175 V Ljubljani, 24. novembra 1931. ŽALUJOČI OSTALL ObSti,» Ljubljana Mestni pogrebni zavod C-. Schmidl: 19 Mesto mrtvih v Jukatanu PaOM. »Da le ne bi bilo nevihte, senjores. Nevihte v pragozdu niso prijeme.« Nevihte! Vznemirjen sem se ozrl na Violo. A v njenem obrazu ni bilo videli niti najmanjše izpremembe. Nadaljevali smo razgovor o minulem dnevu in o tem, kaj nas čaka jutri. »Pojutrišnjem tedaj pridemo v Xibalbay. Čujte, mož. kakšna reč je prav za prav ta Xibaibay?« je Joe vprašal vodnika. >Xji>albay pomeni toliko kakor ,mesto mrtvih'. Videli boste zelo zanimive stare razvaline. Baje je stalo na tistem kraju veliko mesto; tako mi je pripovedoval neki nemški profesor, ki sem ga vodil tja. Najlepša zgradba je piramida. Visoka je več ko trideset metrov in ara vrhu stoji še dobro ohranjeno svetišče. Zadavoljni boste. Upajmo, da najdemo vašega prijatelja tam.« -Hm - mesto mrtvih. To ni ravno prijazno slišati. Kaj mislite, gospod Golder?« sem začni Baxterje glas, »Živi so največkrat bolj nevarni cd mrtvih, dečko mej. Tisti, ki so čisto mrtvi, sploh niso nevarni,« je odvrnil Dick. Viola se skoraj ni udeleževala razgovora in zdelo se n.i je, da si želi počitka. Ravno sem hotel predložiti, da bi se ponoči vrstili na straži, ko sem videl, da je Dick mahoma vstal, počasi odlkolovratil po jasi, se nekajkrat sklonil in ne«kaj pobiral in ogledoval. Čudeč se njegovemu vedenju sem ga že hotel poklicati nazaj, zakaj njemu in vodniku. ki sra bila najmanj utrujena, sem bil namenil prvo nočno stražo — ko je v naše nemajhno začudenje z dolgimi skoki planil proti grmovju. Videli, smo še, kako je izdrl samokres, nato se je vejevje zgrnilo za njim in ga skrilo. Še nekaj časa smo slišali šumastenje in prasketanje. Zdelo se mi je, da sem v tistem trenutku, ko se je Dick spustil v tek, videl temno postavo, kako je smuknila iz grmovja. Ali je bila morda samo Dickova senca? Hitro sem vstal in krenil za svojim pomočnikom. Med grmovjem je bila že dokaj gosta tema. A tedajci sem začul za seboj korake. Okrenil sem se. Moja svetiljka je blistvla in obenem sem vzdignil samokres. Kakih deset metrov od mene je stal Joe. Videl sem. da je držal pištolo v roki. Nekaj korakov — in bil sem pri njem. »Glejte, da se spravite v taber. Vaša navzočnost tu ni potrebna!« Ali je bila osuplost in užaljeno s t, s katero me je pogledal, res poštena? Preden sem si utegnil odgovoriti na to vprašanje, je spravil pištolo v žep, se obrnil in brez besede krenil nazaj v tabor. Še trenutek sem vlekel na uho, nato sem se spet obrnil v tisto smer, kamor se mi je zdelo, da je izginil Dick. A že sem videl žarek njegove svet.iljke, ki se mi je približeval. Ko je obstal pred menoj, je bil njegov obraz ves nejevoljen. * Hotel sem ga živega ujeti, lopova rjavega. Mar bi bil ustrelil za njim, saj ni bil niti pet metrov od mene. Vražji vohun! Gotovo ni kanil nič dobrega.« »Vrniva se v taborišče.« sem rekel kratko. »Ta prekleti hrup jemlje človeku vso prisotnost duha.« je reban-til Dick; in res, šele zdaj sem se zavedel, da se je ves pragozd udeleževal najine prigode. Po vseh vrhovih se je razlegal trušč kraka-jočih, hreščečili, tulečih, zabavljajočih glasov. Bilo je, kakor da bi vesoljno živalstvo ugovarjalo temu motenju nočnega počitka. Ko sva prišla z Dickom v tabor, sem ga pozval, naj pove, kako je bilo. »Star potepuh kakor jaz,« je pričel, »ima bistre oči, ki časih tudi ponoči vidijo. Prezjle, ko je don Castaldo pripovedoval o razvalinah, sem se po naključju ozrl tjale v grmovje. Zazdelo se mi je, da se vejice nekam čudno gibljejo. Najprej sem mislil, da je kaka žival, in sem že hotel vstati in stopiti pogledat, ko sem razločno opazil glavo in golo roko. Tedaj sem vstal, kakor sre videli, delaje se, kakor da se izprehajam brez namena; pri tem seni se pa neopazno bližal sumljivemu grmovju. A nepridiprav je moral nekaj slutiti, zakaj mahoma sem videl, kako je zdrknil za grmom na tla in se splazil po tleh kakor kača. Tedaj sem izdrl samokres in svetiljko in planil za njim. še nekajkrat sem ga videl, kako je po mačje smukal med grmovjem, a nato je zdajci izginil. Obstal sem in vlekel na uho; slišati ni bilo ničesar več in tudi v grmovju, koder sem iskal, nisem našel niti sledu o njeni. Da bi bil vsaj sprožil... a kaj vam je, don Castaldo?« Vsi smo pogledali vodnika. Bled kakor mrlič, z očmi široko odprtimi od strahu je sedel med nami in zajecljal:»Razburjenje... ti prekleti Indijanci... sveta Mati božja gvadelupska... ti prekleti, stokrat prekleti rjavi lopovi...« »Ali mislite, da so bili Indijanci?« sem ga vprašal. Začudeno mi je pogledal v obraz. »Seveda je bil Indijanec, senjor. Jutri bomo morali biti zelo oprezni.« Posledica tega doživljaja je bila. da dolgo časa ni nihče mislil na spanje. Ogenj, ki smo ga iznova zakurili, je črtal naše sence ogromno povečane po vsej jasi. Šele pozno smo drug za drugim polegli. Zdaj se je pokazalo, kako potrebne so bile mreže, s katerimi smo se bili oskrbeli zoper komarje. Dick in jaz sva prva stražila. Vodnik je bil preveč razburjen. Zdelo se mi je. da je Don Castaldo povrhu svojih drugih, meni še neznanih grehov, velik strahopetec! ____„ dobe za MIRlavi* m za (Bežtč tem* #ffft IfUCadinb&e knjige & UeviCnimi bitkami: • fl® f v # nuflfuhsel Janko in Stanko Sinko Debelinko Prigode porednega Bobija Princezka Zvezdana Prigode gospoda Kozamurnika w se }ih v vseh podružnicah in o vseh (enjigarnah* ena vsaGi icnji£i (Din {Pc posti tifrin (Denar je priložiti pismu tudi v znamkah) razpošilja Jih uprava ,, Jutra". ima prednost? Zena; ki izgleda zdrava in cvetoča, ima pri malih vsakdanjih bojih za ugled in napredovanje v poklicu in življenju prednost pred drugimi. Temeljno načelo preizkušenih, preudarnih žena je torej: *laviio: Juiiophariiuicija d d.. Zagreb Oddelekkoraetik«. DR. M. ALBECSITEJM, FRANKFURT/M, LONDON' Oglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh' Izdelujejo se nai-aovejši modeli o-.roških vozičkov, razna najnovejša ivokolesa, šivalni itroji in motoril. Veliita Izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. IS. L., tovarna dvokoles »n otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Zahvala M^fflBSH Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega iskreno ljubljenega sina, brata in svaka, gospoda HUBERTA RANTA višjega vojnega svečenika v pokoju se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni upravi, zdravnikom in č. sestram-usmiljenkam zdravilišča Golnik, nadalje preč. g. p. Angeliku Tomincu za vse številne tolažilne obiske, enako tudi vsej ostali č. duhovščini, upravi in zdravnikom Leonišča, vojaški oblasti za častno četo in godbo, darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 24. novembra 1931. 14174 Žalujoči ostali. §a V kratkem bo izšel Pot k popolnosti delo Pia Baroje, v prevodu izvrstnega poznavalca španske književnosti dr. Stanka Lebna. Splošno trdijo, da je ta roman solnčne Španije eno najpomembnejših dej sodobne svetovne književnosti SDloh. SPREJME se za takojšen nastop STROJNIK k parnemu stroju 70—90 HP. — Biti mora izučen ključavničar in imeti večletno prakso pri parnih strojih ter zmožen manjših popravil na strojih za obdelovanje lesa ter raznih popravil v tovarni. . 14156 Oglasiti se ali poslati ponudbe do 1. decembra t. 1. na: Lesna industrija, Fran Ravnikar, Ljubljana, Linhartova 23. Edina slovenska tedenska revij;. »Življenje in svet«. -- Posamezna številka 2.— Din. JUGOSLOVANSKA GASILSKA ZVEZA »LJUBLJANA« javlja svojim tovarišem, da je njen član i Tehničnega odseka« in župni načelnik v Kranju, tovariš Janko Sajovlc dne 23. novembra 1931 preminul. Dragemu tovarišu, neumornemu in požrtvovalnemu gasilskemu delavcu slava in poslednji tovariški Na pomoč! V Ljubljani, dne 24. novembra 1931. 14173 ZVEZNO PEEDSEDNIŠTVO. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.