SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplaiaa 16 rld.. » pol leta 8 rld., » četrt le*a 4 fU., «a jedea meiec 1 rld.10 kr. V administraciji prejeman valja: Za šele leto IS vit., sa pol leta 6 rld., u četrt leta 3 r'd » <> jeden aeiee 1 rit* V Ljubljani na dom poilljan velja 1 rld. 20 kr. v»S na leto. Poiamn* Številke po 7 kr. Kajroenino in oananiia (iaserate) vsprejema apravnlltvo ia ekspediclja v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve ullee It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniatvo j« v Semenllklh ulicah It. 2, I., 17. Iahaja таак dan, izvsemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldns, V Ljubljani, v sredo 28. aprila 1897. Letni lt XXV. Vabilo na naročbo. S I. majem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Vse leto Pol leta . 15 gld. Četrt leta 4gl. —kr. 8 „ Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Državni zbor. Danes so se po velikonočnih počitnicah zbrali državni poslanci na Dunaju, da prično svoje parlamentarno delo. Rekli smo d e 1 o! In vendar se bojimo, da bo dela le malo, pač pa preveč neplodnega govorjenja. Mlatila se bo prazna slama, kakor je rekel poslanec dr. Erek na shodu svojih volilcev, da se je do zdaj. „Narod" je sicer očital dr. Kreku, kako more reči, da se mlati prazna slama, ako je razgovor o prevažni jezikovni naredbi za Češko in Moravsko. Vkljub temu smo pa mi še vedno z dr. Krekom istega mnenja, da o tem razpravljati se pravi prazno slamo mlatiti, kajti stvar je pravična, sama po sebi umevna in zakonito veljavna, ker je uveljavljena potom uradne naredbe. Torej se pravi le dragi čas tratiti po nepotrebnem, ako se ta stvar na dolgo in široko razpravlja v zbornici. In vendar bo zopet ta zadeva na dnevnem redu državnega zbora. Ves čas velikonočnih počitnic so namreč porabljali nemški nacijonalci in liberalci v to, da so hujskali Nemce po raznih shodih proti vladni jezikovni naredbi. Seveda so v tej borbi nastopali nemški nacijonalci tudi v Celovcu, Celju, Ptuju in drugod, kjer bivajo in zvonec nosijo slovenski odpadniki. Pošteni Nemci seveda o tej stvari sodijo trezno in pravično. Mej nemškimi listi vzlasti konservativna „Linzer in Grazer Volksblatt" zastopata to stališče pravičnosti. Tako piše „Linzer Volksblatt" : Nemškemu narodu se s to jezikovno naredbo ne dela nobena krivična sila, kajti uprav vsled te naredbe more vsak Nemec po celem Češkem, tudi v samo čeških okrajih v svojem materinem jeziku občevati z oblastvi. To vendar ni nobeno nasilstvo ! Seveda oni Nemci, ki hočejo na Češkem biti uradniki, morajo se naučiti drugega deželnega jezika. Toda od kedaj pa je znanje druzega jezika — nečastno in poniževalno ? V kraljestvu Češkem ni nobenega ločenega nemškega in češkega ozemlja, kajti veli-krat povdarjano nemško-češko ozemlje je postalo precej imaginarno in sicer po krivdi Nemcev. Zastopnik pravosodnega ministerstva je namreč v zbornici pri razpravi o jezikovni naredbi opozarjal, ne da bi se mu bilo ugovarjalo od strani Nemeev, da je od 219 okrajnih sodišč na Češkem le pel takih, kjer bi ne bilo nobenih čeških agend. Vendar pa se še vedno trdi, da naj ee češki uradniki na Češkem uče nemški, da se pa nemški uradniki ne smejo, ne morejo in nečejo učiti češkega jezika. To stališče je sicer lahko zastopati, toda tem potom se na češkem ne bo nikoli rešilo narodno vprašanje. Cas za ger-manizacijo je minul, to je dejstvo, s katerim treba računati, kakor tudi z državnimi temeljnimi zakoni, na katere se naslanja vladna jezikovna naredba, katerih pa niso provzročili „izdajalski klerikalci" kakor tudi ne ogrske nagodbe, v kateri kakor znano tičć kali žalostnih narodnostnih prepirov v Avstriji." To je stališče krščanskih Nemcev, ki stvarno in torej pravično presojajo odlok o jezikovni naredbi, in jedino tem potom je mogoče ugodno rešiti narodnostno vprašanje v Avstriji, ki tako hudo zavira reševanje drugih socijalno-gospodarskih vprašanj, ki so za blagostanje narodov najnujnejša zadeva. Avtonomistična krščanska večina v državni zbornici, to je drugi kamen spodtike za nemške na-cijonalce in liberalce. Zatadi tega so se njih glasila mej velikonočnimi počitnicami prav posebno zadi-rala v Mladočehe in katoliško ljudsko stranko, ker ta dva faktorja sta odločilna pri novi državnozborski večini. Mladočehe so nemški liberalni listi slikali kot izdajalce svobode in napredka, ker so se združili z nemškimi klerikalci. Očitali so jim, da so prodali vse liberalne idejale, celo moderno šolo da so žrto-vali nenasitljivim klerikalnim nazadnjakom. Celo realista Masaryka je „N. Fr. Presse" izvabila, da je kot framason šel v boj proti Mladočehom. Mislili so židovski liberalci, da bodo tem potom v češkem narodu zanetili upor proti Mladočehom. Toda ta premeteni račun se jim je popolno izjalovil. Hujskanje nemških liberalcev proti jezikovni naredbi je češkemu narodu popolno jasno dokazalo, da nima hujših nasprotnikov, kakor so židovski nemški liberalci. Na drugi strani so pa slikali poslance nemške ljudske stranke kot črne izdajalce nemške narodnosti, ki se družijo s Slovani v zatiranju Nemcev. Kakor pa je razvideti iz omenjenega članka „Linzer Volksblatta", se zastopniki nemške ljudske stranke malo menijo za lajanje Wotanovih častilcev. Zal p», da so ti nemški nacijonalni hujskači pri an-tisemitskih nemških poslancih s svojim terorizmom dosegli svoj namen. Tako se je dunajski mestni zastop s pikro resolucijo izrekel proti jezikovni naredbi. Tudi dunajska „Reichspost" stopica za njimi in znani Slovanom neprijazni Opitz vtihotaplja dopise v „Reichspost", ki hujskajo proti jezikovni naredbi. S tem bo „Reichspost" pri svojih slovanskih naročnikih izgubila vse zaupanje, ker tako stališče ni stališče krščanskega lista. Da socijalni demokratje držd z liberalci, to je pokazal poslanec Daszynski, ki je v Krakovem na shodu svojih volilcev udrihal po vladi tudi zaradi jezikovne naredbe. To je nekako ozadje, na katerem se ima razvijati državnozborsko delovanje. Večini bo treba dobro se organizovati in krepko poprijeti za vajeti, ako bomo sploh mogli govoriti o kakem vspešnem delovanju državnega zbora. Bodoče volitve pod Bachovim absolutizmom. Iz Zagreba, 25. aprila. Volilna akcija se je začela. Zjedinjena opozicija je proglasila svoje kandidate v 30 kotarih, pa jih misli postaviti še v nekaterih, če se sploh delovanje opozicije ne spremeni vsled obnovljene Bachove naredbe. Ni še popolnoma izvestno, kako se bode omenjena naredba izvajala nasproti opoziciji, ali sodeč po nekih znamenjih, ne bode vlada dopuščala, da se volitve izvedejo, kakor bi se po postavi morale. 2e je lazpuščenih nekoliko opozicijonalnih klubov po deželi, da se prepreči vsaka agitacija proti vla-dinim kandidatom, a tako se bode gotovo trdi zgodilo po mestih. , Kako bode s centralnim volilnim odborom opozicije v Zagrebu, od koder bi se imel ravnati ves volilni pokret, zvedelo se bode v kratkem. Prepovi li se temu odboru delovanje njegovo, potem je ves trud opozicije zastonj, da spravi kaj več svojih kandidatov v sabor. Opozicijonalni časopis „Agramer Tagblatt" je zategadelj omenil, da je pod takšnimi okolnostmi najbolje prepustiti vse samemu banu, naj si sam ravna z volitvami, vsaj bode potem sabor brez opozicije. Svet bi se na ta način z upravo sedanjega bana še bolj upoznal, a navidezni parlamentarizem popolnoma razkrinkal. Na ta način pri nas volitev sploh ne bi niti trebali, marveč bi se kandidati mogli jednostavno imenovati. Tako je na Angleškem delal Cromwell, a moglo bi se puskusiti tudi na Hrvatskem, vsaj bi se vse mirneje izvršilo. Z uve-denjem omenjene Bachove naredbe je pot za to pripravljen, a kandidatov je tudi dovelj, ki se vladi ponujajo, da so ji pripravni zvesto služiti. Uradni časopisi so šele čez teden dnij prinesli omenjeno Bachovo naredbo, kakor da bi se bili sramovali priobčiti jo o pravem času. Čudno je vse-kako, da so opozicijonalni časopisi razpravljali o tem predmetu mnogo prej, nego uradni in da so le ti izzvani po prvih morali se tudi oglasiti. — Pa ne vprašajte, kakšen je ta njih glas. Jednak vsem poprejšnjim, s katerimi so te vrste časopisi že tolikokrat ponižali ponos hrvatskega naroda. Vlada je bila prisiljena, pravi uradni list, izdati to Bachovo naredbo radi nemirov na deželi, radi socialističnega, pa tudi sploh političnega gibanja. Vladni list meče v jeden koš socijaliste in opozicijonalce, češ vsi so puntarji, pa je treba vse zatreti. Zdaj vidimo, da je socijalistični pokret v Slavoniji, ki je bil prav hitro udušen, bil le navidezni povod, da se je izdala omenjena naredba, glavna svrha je pri tem ta, da se zalre vsako volilno gibanje. Vlada ne razpušča samo soc. dem. društev, nego tudi politična, seveda le opozicijonalna, češ da so le ta za javni red tako nevarna, kakor prva. A jaz sem zadnjikrat omenil, da so naši politični prvaki tako miroljubni, da se ne more niti misliti, da bi radi njih omenjena politična društva sploh provzročila kakšne nerede po deželi ob času volitev. Saj bi kaj takega sploh nemogoče bilo, tudi ko ne bi bila izdana omenjena naredba, saj je dobro M ' znano, kako se vlada pri tej zgodi poskrbi za obiluo vojaško azistenco. Niso uevarna ta politična društva radi kakšnih nemirov, marveč vladi ni po volji sloga v opoziciji, ker bi se na ta način moglo vendar le dogoditi, da pride nekaj več opozicijonalnih poslancev v sabor. Zakaj pa ni vlada pri zadnjih volitvah pred petimi leti tako ostro ravnala z opozicijonal-nimi političnimi društvi? Zato, ker se niso bila slo-žila v skupno delovanje. Takrat „Obzorova" stranka sploh ni sodelovala pri volitvah, a s stranko prava je mogla vlada lahko borbo dovršiti. Največja brez-stidnost uradnega lista pa je to, da se oponašajo opoziciji iste nakane, kakor socijalnim demokratom, in da se taki glasovi trosijo tudi po tujih nam sovražnih časopisih. To je nekaj nečuvenega med na-obraženimi narodi, da oni, ki so prvi poklicani, da branijo ugled in dostojanstvo naroda, sami po njem bijejo ter ga pred svetom grdijo. In tako po krivici. Hrvatska opozicija ni nikdar držala s socijalnimi demokrati, marveč jih je vedno in povsodi pobijala po svojih časopisih in pri političnih sestankih ; zategadel so le ti tudi neprenehoma grdili opozicijo kot njim najnevarnejo stranko, proti katerej so sklenili boriti se tako odločno, kakor proti vlad-nej premoči. To zna uradni list prav dobro, in vendar ne dela zdaj nobene razlike med jedno in drugo stranko, marveč smatra obe za anarhistični. In ti nazori vladnega lista se trobijo tudi v zunanji svet, samo da se opravda ravnanje vlade gledć omenjene naredbe. Po tem slučaju morete lahko soditi, kako okuženi so naši politični odnošaji in koliko zatajevanje je potrebno domoljubnej opoziciji, da se vzdrži na površju ; a še posebno pogumni morajo biti možje, ki so se odvažili v tem za opozicijo tako tegotnem položaju prevzeti kandidaturo za sabor. Veseli nas pojav, da so se dali uvrstiti med kandidate stari izkušeni parlamentarci, kakor so župnik Zorić, vse-učiliščna profesorja Brestjanski in Vrbanić ter odlična odvetnika Mazura in Derenčin, vsi od stranke „Obzorove". Nadejamo se, da se postavijo še drugi izkušeni poborniki zaHrvatstvo; posebno Zagreb kot središče Hrvatstva ne bi smel zaostati pred manjšimi mesti. Zmagati bi mogla opozicija v prvem in tretjem ko-taru, če je le še kaj samozavesti med mestjani. Treba je najti le pripravnega kandidata med samimi odličnimi mestjani, katerih ni težko najti, le več požrtvovalnosti in narodnega ponosa je treba pokazati v tem položaju, v kakoršnem se zdaj nahajamo, pa zmagamo vkljub drakonskim vladnim naredbam iz Bachovega zistema. Politični pregled. V Ljubljani, 28. aprila. Jezikovno naredbo za Moravsko pozdravlja češko časopisje, kakor znano, z vidnim veseljem. Glasilo moravskih Cehov, „Moravska Orlice", pa mej drugim še dostavlja, da je Badenijeva vlada s tem korakom spolnila še le jeden del čeških zahtev. Sedaj se kaže, da ima vlada dobro voljo, rešiti češko vprašanje, in šlo se bo sedaj samo za to, ali bodo mogli češki poslanci sodelovati pri oni akciji, pri kateri jih vlada najbolj potrebuje. To je najbrže nagodba z Ogersko. Omenjeni list zahteva dalje, da se mora jezikovna naredba raztegniti tudi na Slezijo. — „Hlas Naroda" poroča nadalje, da se opavska češka zasebna gimnazija v prihodnjem šolskem letu gotovo podržavi in tešinskemu poljskemu gimnaziju podeli pravica javnosti. — To so torej najbližnje in najvažneje zahteve Cehov in vlada jih bode, o tem skoro ni dvomiti, tudi upoštevala, kajti potrebovala bode Mladočehe, ako ne prej, pa gotovo drugo leto. Volitev prvega dunajskega podžupana. Včeraj dopoludne ob 10. uri dopoludne se je vršila v dunajski mestni dvorani volitev prvega podžupana mesto županom izvoljenega dr. Luegerja. Kakor je bilo že poprej določeno, izvoljen je bivši župan Josip Strohbach. Dobil je 93 glasov, mej tem ko so liberalci oddali svoje glasove dr. Voglerju. Dve glasovnici sta bili prazni. Izvoljeni podžupan je izjavil, da vsprejme izvolitev, ter potem v kratkih potezah narisal že omenjeni program, konečno pa izjavil, da je našel na mnogobrojne neosnovane napade v židovsko-liberalnih in socijalno-demokratičnih glasilih popolno zadoščenje v priznanju presvetlega cesarja in namestnika grofa Kielmansegga. Nato je spregovoril namestniški svetnik Kutschera, ki je izražal nado, da se pokaže Strobach tudi nadalje tako delavnega moža, kakor poprej kot župan. Moč Italije se je pri mnogih prilikah pokazala zelo minimalno in ee kaže njena slabost ne le v vojaških, marveč tudi v fmancijelnih ozirih vkljub vsej bahariji že davno v veliki meri. Posebno se je to pokazalo po zadnjem porazu Italije na afriških tleh. Iz zanesljivih virov se poroča, da vlada še sedaj ni nabrala toliko potrebnega drobiža, da bi odštela Meneliku pogojeno „neznatno" odškodnino. To nemoč zjedinjene Italije porabljajo sedaj razni tostranski listi ter jo spravljajo v dotiko s potovanjem našega vladarja v Petrograd in to najbrže ne brez vsega povoda. Popolno jasen je nastopen stavek „D. Volks-blatt-a": „Nismo tako optimistični, da bi že danes govorili o gotovosti trocarske zveze, toda da po tej ravno najbolj hrepenimo, naj se pokaže povodom potovanja cesarjevega v Petrograd, kajti trocarska zveza bi ložje izpolnila nalogo branika svetovnega miru, kakor pa sedanja trozveza vsled vojaške, politične in financijelne slabosti tretje udeležnice Italije". S tem je toraj dovolj jasno označeno „važno" stališče Italije v obstoječi trozvezi in potem takem tudi vrednost nje same. Črnogorska vojna moč. Povodom sedanjih ves omikani svet zanimajočih dogodkov na Balkanu omenja se mej drugim tudi kneževina Crnagora, kot državica na Balkanu, ki bo morda provzročala Turčiji večje ali manjše preglavice. Vsekako je toraj primerno, da se omeni tudi črnogorske vojne moči in se potem ložje napravi nekoliko popolneja slika o eventualnih vspehih vmešavanja Črnogorcev v turško-grške razmere. Črnogorska armada obstoji v mirnem času iz jednega bataljona, kateri se vsake štiri mesece spopolni z novinci, — toliko časa traja namreč prezentna služba v črnogorski armadi. Ta bataljon je sestavljen iz štirih „čet" po 600 mož in 15 častnikov, mej temi poveljnika in kapelnika. Vojaška služba se prične s 25. in se konča s 60. letom. Poleg te stalne armade ima Crnagora še ljudsko aimado, ki je podobna naši „črni vojski". K tej se prištevajo vsi moški od 17. do 65. leta. Bazdeljena je ta armada v dva dela, namreč prvi do 45. leta drugi pa do 60. in še dalje, kolikor namreč dopuščajo telesne moči. Prvi del armade šteje 42.000 mož in je v 24. urah lahko popolno oborožen na nogah. Ostali možje, kakih 7000 po številu, se porabijo v slučaju vojske za teritorijalno službo. Poleg puške ima vsak vojak še svoj „nož" katerega zna dobro rabiti tudi mesto bajoneta. V slučaju vojske je pri-deljena vsaki brigadi po jedna baterija. Poleg tega ima Crnagora v slučaju potrebe 1000 konjenikov, „perjanici" imenovanih. Med konjenike se vvrste možje, ki imajo lastne konje. Na čelu vsake brigade je „vojvoda". Skupno šteje torej črnogorska armada v slučaju vojske blizu 50.000 dobro oboroženih mož, ki se razdele na osem brigad, kateri vsaki se pridali nekaj konjenikov in topov. Orožja Črnogorcem ne bode zmanjkalo, kajti 1. 1895. je podaril ruski car 30.000 pušk in 15 milijonov patron. S tem so preskrbljeni za slučaj vojske. Anglija in republiJea Transvaal. Sedaj je gotovo, da je angleško brodovje dospelo v dela-goaški zaliv in sicer baje brez posebnega navodila. To gibanje angleškega brodovja, pišejo uradna glasila, se vrši samo vsled vsakokratnega povelja glavnega admirala. Toda komur je znana nakana sebičnih Angležev, ta pač ne more vrjeti takim poročilom in bo koj lahko prišel do prepričanja, da so taka „potovanja" angleške vojne sile popolno podobna napadom znanega Jamesona, ki spočetka po angleških poročilih tudi niso bili ničesar druzega, nego „nepokorščina in svojevoljno postopanje Jamesona", potem se je pa kmalu pokazalo, da ;e bilo vse dobro premišljena nakana voditeljev Angleške politike. Ruski listi odkrivajo v najnovejšem času zelo drsno nakano angleške vlade glede južne Afrike, koder ima precej posestva, kakor znano, tudi Nemčija. „Novoje Vremja" naravnost izjavlja, da je Anglija prisilila Grke, da so začeli drezati in dražiti Turke in s tem izposlovali napoved vojske, in sicer radi tega, da bi obrnila pozornost cele Evrope na orijent, sama pa lahko pripravljala se na okupacijo Transvaala. O tej nakani je bila pa evropska diplomacija pravočasno podučena in nemški cesar je neki izjavil, da je pripravljen v zvezi z Rusijo in Francijo preprečiti angleško namero. Anglija toraj dela račun brez oštirja, ko mobilizuje v označeni namen tudi pehotne polke, kajti poleg domačih, z angleškim gospodstvom nezadovoljnih rodov, ji bodo zastavile pot tudi prej omenjene evropske sile. Francija je že odposlala jedno ladijo za angleškim brodovjem. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. aprila. (Slovenski državni poslanci) so se včeraj odpeljali na Dunaj, kjer se v zbornici vrši danes prva seja. Na dnevnem redu so volitve v razne odseke. (Dopolnilna volitev v mestni zastop ljubljanski.) Danes se je vršila volitev za drugi razred. Oddanih je bilo 525 glasov. Izvoljena sta inžener Jos. Pavlin s 330 in notar P1 a n t a n z 299 glasovi, kandidat nemških liberalcev, uradnik kranjske hranilnice, je dobil nad 200 glasov. („Katoliški Obzornik".) Z raznih stranij so nam prišle tožbe, da nismo poslali gospodom lista na ogled. Dotični gospodje naj nam oproste 1 Razposlali smo nekaj listov naročnikom, a nekateri so nam pokazali, da se jim to zdi vsiljevanje, mi pa nikomur ne bi hoteli delati nadlege. Poleg tega se vrača list navadno laztrgan in ni več za rabo. Zato prav uljudno prosimo vse blagonaklonjene p. n. gospode, da bi nam po dopisnici naznanili, žele li list. Kolikor ga je še na razpolago, poslali ga bomo z veseljem. Upravn. „Kat. Obz." (Osebna vest.) Č. g. Ante Zupan, c. kr. mor. kurat I. \rste, dobil je za svoje trudapolno delovanje v tukajšnji mornariški bolnišnici za časa epidemije „zlat križ za zasluge s krono." (Redna služba božja na Brezjah.) S 1. majem do 15. oktobra bo vsaki dan na Brezjah sv. maša ob ValO uri za romarje, ki izstopijo v Podnartu, Otočah ali Radoljici. Ob nedeljah bo duhovno opravilo ob Vall uri; v binkoštnih praznikih, na svetega Petra in Pavla, Angeljsko nedeljo in vse zapovedane praznike M. B. bo pa dvoje duh. opravilo, namreč ob '/a7 in 10 uri. (Iz Komende.) V pondeljek popoludne umrla je tukaj Neža Mejač, mati občespoštovanega g. župana Andreja Mejač. Ranjka bila je blaga, krščanska mati in vzorna gospodinja. Svetila jej večna luč! (S Preserja.) Dnć 26. aprila zgodila se je velika nesreča: Ob 1/t8 uri zvečer je pričelo goreti v vasi Preserje in pogorele so štiri strehe. Po celi vasi so hiše s slamo krite, le nekoliko jih je z opeko. Hvala Bogu, da se je ogenj pravočasno omejiti posrečilo. Tudi ljudje po fari so radovoljno prihiteli na pomoč in so tudi zelo pomagali, da se niso vnela skoraj tikajoča se poslopja, ki so vsa s slamo krita. Ob 10. uri je nevarnost minula. Uzrok požara je neznan. Zal da je zgorela tudi stara žena Lenka Merkun. Pogorelci so sicer zavarovani, toda za male svote. Zgorela jim je tudi obleka. Pomoči so potrebni. Ako bi kdo bil toliko usmiljen, da bi saj majhen dar poslal, bo z veseljem sprejet, ker je pogorelcem — bajtarjem pogorelo vse. Darovi pošiljajo naj se na naslov: Ign. Podobnik, župnik v Preserji. * * * (Iz Celovca) 27. aprila. Volitve so sicer že zdavna končane, a še vedno se je treba pečati z različnimi posledicami. Poročalo se je Vam svoje-časno, kako so se vršile volitve v Vetrini-u, kjer je jako čudno postopal zlasti kot vladni komisar navzoči dr. Blodig. O postopanju njegovem se je naše kat.-politično društvo pritožilo naravnost na ministra notranjih zadev. Sedaj pa preiskuje vso stvar c. kr. sodišče. Kot priči sta bila pred preiskovalnega sodnika dr. Burger-ja dnć 22. t. m. pozvana tudi podpredsednik in tajnik katol.-pol. društva, gg. V. Legat in Jos. Rozman. Zahtevala sta pa, naj se ju kot zastopnika slovenskega političnega društva zasliši slovenski ter piše slovenski zapisnik. Sodnik Burger je imenovana sicer jako trdo pogledal in zarohnel, da znata gotovo nemški, a ni mu nič pomagalo. Ker sam ne zna slovenski, je moral imenovana zaslišati sodni pristav Detiček in tudi zapisnik se je pisal slovenski, — Ta stvar je sama ob sebi prav malenkostna. Pa nasprotniki so jo po svoji stari navadi obesili na veliki zvon, in na znanih tragikomičnih shodih, ko so protestovali zoper jezikovno naredbo, tudi ta dogodek primerno „osvitljevali". Tako sta prišla imenovana prav po ceni do velike „slave in časti" med nemškimi Miheljni. —rn— (S Krasa,) 24. aprila. (Izv. dopis.) [Konfc.] Ko sem si malo to strupeno lahonsko gnezdo ogledal — bil sem po sreči na sprehodu z svojim sorodnikom nadčuvajem, da sem bil bolj varen, — sem si z dovoljenjem prijaznega stražnega nadzornika ogledal zloglasni koperski grad za obsojene jetnike. Prijazen jetniški kurat č. g. BI. Gl. mi je sam vse prostore razkazal; prišel me je pozdravit tudi razkolniški duhoven, Srb-Dalmatinec, ki je pa (neoženjen) ka-ludjer, (menih) ki ima do 70 jetnikov oskrbovati, katere uči krščanski nauk in druge šolske predmete. Prijazni g. kurat je zaveden Slovenec iz ko-perske okolice, akoravno se je šolal v Kopru, na laški gimnaziji, katerih profesorjev večina je tudi irredentovskega mišljenja, kakor sem posnel že 1885. leta iz ust enega istih, ko sem se slučajno z njim peljal iz Gorice v Trst. Zvedel sem tudi iz ust me-rodajne osebe, da ko je bil pred ravno tedaj štirimi dnevi minister Badeni v Kopru, ni od vgledne laške gospode nihče prišel k sprejemu, akoravno je gosp. glavar A. Sch(affenhaner) sam prej hodil vabit v hiše laških posestnikov, pa vse zastonj, v dan prihoda ministra B. so se vsi, — tako mi je rekel moj znanec — poskrili kot polži v svojo hišo ali ščurki \ luknje. Temu ni treba nobenega komentara. Ko se je tedaj minister B. pripeljal na parniku iz Trsta, ga je pozdravila z Ewiva - klici le „inclita fakinaža bosonoga" s par starih žensk in otrok. Dalje, ko so pa min. Badenija pozdravili nekateri slov. župani in duhovni z „živio-klici", jih je napadla takoj koperska fakinaža, katero je celo ueki mestni redar (') ščuval h napadu, tako da so morali orožniki spremljati zveste Slovence iz Kopra \iin, sicer bi se jim bila slaba godila. Od kod tako neopravičeno sovraštvo na mirne vselej zveste Slovence ? Prvič je temu kriva največ vlada sama, ki je že od nekdaj bćžala samo Italijane in jih kar „razcrtala", za kar jej pa tisti vedo slabo hvaležnost. „8ed voleuti non fit injuria!" Drugič pa od tod, ker irredentovci se brez vere, kajti slišal sem tam istotako iz merodajnih ust, da akoravno ima edino sostolno pa ob enem župno lepo cerkev „Matere božje vnebovzete", zlasti mladina vendar vanjo ne zahaja Boga častit, marveč h večemu le ob posebnih praznikih, tako nekako za „parado", in le kake bolj postarane ženice jo obiskujejo. O tej priliki sem obiskal tudi svojega rojaka, o. frančiškana H. B., iz Sturije, ki je jedini slovenski spovednik za kopersko okolico, in ob enem spreten samostanski organist, — in blaga duša, ves vdan zaslužnemu redu sv. Frančiška. Koperski samostan pa spada h dalmatinski pokrajini sv. Hijeronima. Koper šteje nad 8000 prebivalcev, katerih mnogo je radi brodarenja vedno odsotnih. Menda so tega prebivalci res nekaki potomci rimskih pomorskih tolovajev, kakor pričajo zadnji žalostni dogodki. „Sed quousque tandem?! (V pospešitev malega obrta.) Po naročilu trgovskega ministra se je pred kratkim izdalo poročilo o tej akciji v 1. 1896. Najvažnejši namen te akcije je, naznaniti dobre, pri malem obrtu porabljive stroje in načine maloobrtuega izdelovanja. Pri tem se je uvaževalo to, da se veliko število obrtov — zlasti v obliki gospodarskih zadrug — more vzdržati poleg velike industrije, če rabi take stroje in izdeluje na take načine. Gornji namen se skuša doseči z naslednjimi sredstvi: 1. s strokovno pisarno za pojasnila pri tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju ; 2. s stalnimi in začasnimi razstavami malo-obrtnih strojev ; 3. s prepuščanjem takih strojev na maloobrtne zadruge s posebno ugodnimi pogoji; 4. z dovolitvijo posojil obrtnim zadrugam ; 5. s prirejanjem mojsterskih tečajev na Dunaju : 6. s prirejanjem strokovnih tečajev izven Dunaja (s potovalnimi tečaji) in z obrtnim potovalnim podukom. L. 1892 začeta akcija se je vsako leto bolj razvila, kar se razvidi že iz tega, da se je zanjo dovoljeni kredit, ki je 1. 1892 znašal 10.000 gld., letos zvišal na 135.000 gld. S prispevki nekaterih deželnih odborov in trgovskih in obrtniških zbornic vred se je 1. 1896 porabilo 200.000 gld. Od začetka akcije do letos se je 16 motorjev in 217 orodnih strojev dalo obrtnim korporacijam, med katerimi je 65 obrtnih zadrug z 900 člani in 15 registrovanih pridobitnih in gospodarskih zadrug s 600 člani. L. 1896 je tehuologični obrtni muzej priredil 2 razstavi, v Welsu in Vrchlabi (Hohenelbe), se udeležil 2 razstav in podpiral 8 stalne maloobrtne razstave. — Maloobrtno dvorano na tehnologičnem obrtnem muzeju je obiskovalo 3318 oseb, tamošnje osobje je v mnogoštevilnih slučajih brezplačno dajalo razjasnilo in imelo na Dunaju in na drugih krajih predavanja. Tudi so se mnogim obrtnikom izven Dunaja podelile ustanove za obisk maloobrtne dvorane. Dalje se je priredilo 4 mojsterske kurze za čevljarje in stavbene mizarje na Dunaju in 7 kurzov za čevljarje izven Dunaja, v katerih se je okolu 300 mojstrov in pomočnikov podučevalo 4 oziroma 6 ali 8 tednov. Leta 1897 se namerava akcijo še razširiti i moj-sterskimi tečaji za stavbene ključarje in krojače na Dunaju, z obrtnim potovalnim podukom, s katerim se je že 1. 1896 poskušalo, osobito pa s pospeše-vanjem maloobrtnih zadrug. _ Grško-turška vojska. O bitki pri Mati, vsled katere so Grki Turkom prepustili vso Tesalijo, objavljajo listi zelo različna poročila. Govori se o veliki bitki, kjer si je stalo nasproti 100.000 vojakov, drugi listi pa poročajo, da niti resne bitke ni bilo, marvtč da je grški vojaški štab napačno poučen še pred bitko ukazal vojski, da se je umaknila. Pri umikanju so baje grški pešci streljali na grške konjike, misleč da so Turki. Vsled tega da je nastal velik nered v vrstah grške vojske, ki se vtaboruje pri Farzalu. Nasledki dogodka pri Mati so osodepolni ne zaradi izgube vojaštva, ker vojakov je padlo le malo, marveč zato, ker je grška armada izgubila zaupanje v svoje vojaško poveljništvo. Častniki grški namreč trde, da ni bilo nobenega strategičnega povoda, da so Grki prepustili Turkom Lariso brez boja, ker se je v Larisi toliko storilo za vtrditev mesta in je bilo ondi nakupičenega silno veliko orožja, streliva in živeža. Ves srd grškega naroda se sedaj obrača proti vodstvu generalnega štaba in vzlasti proti načelniku prestolonasledniku Konštantiuu. Tej sili javnega mnenja ee je moral vdati kralj, ki je zato na predlog ministerstva odpoklical prestolonaslednika ter vrhovno vodstvo izročil generalu Smolenskemu. Kakor tedaj, ko je kralj bil prisiljen vsprejeti napovedano vojsko, tako se je moral zopet sedaj vdati vsemogočnim skrivnim družbam, po katerih je že dalje časa vse spodkopano v javnem življenju ua Grškem. Uradno brzojavno poročilo iz Aten objavlja lakonično novico : V Atenah je vse mirno I — Ta brzojavka veliko pove. Bolj nego za armado na meji, je vlada v skrbeh za Atene in to ne zaradi Turkov, katerih še ni v Atenah, marveč zaradi skrivnih revolucionarnih družb, ki ščujejo javno mnenje. Po Atenah je vse živo po ulicah takih dvomljivih elementov, ki vpijejo jezeč se nad kraljem in prestolonaslednikom : „Izdajstvo ! Živela grška republika ! Živeli naši junaški vojaki I" Grško vojno brodovje se zbira pred Solunom in ko bi šlo, kakor se je mislilo, bi gotovo v kratkem jelo bombardovati mesto Solun. Seveda pri tem imajo evropske vlade svoje misli. Listi poročajo, da hočejo vlade razglasiti Solun kot mejnarodno pristanišče, katerega bi Grki vsled tega ne smeli naskakovati. Grki pa tudi zato ne hite z bombar-dovanjem Soluna, ker bi uprav grški rojaki, ki imajo skoro večinoma vso trgovino v Solunu v svojih rokah, največ trpeli gmotne škode. Zaradi tega se najbrže tudi tukaj izjalovi grškemu brodovju vsaka vspešna akeija. Iz zadnjih dogodkov sklepajoč reči moramo, da v sedanji vojski ni Turčija zmagala Grške, uničile se jo le notranje revolucionarne skrivne družbe. Vsled teh razmer se je stališče za Grke obrnilo zelo na slabo. Vojska je demoralizovana in taka se več ne bo mogla vspešno ustavljati turški premoči, dasi so tudi po izgubi v Tesaliji za Grke razmere še stale ugodno. V Epiru namreč še vedno zmagonosno prodirajo Grki in že se je govorilo, da so napadli s pomočjo vstašev Janino. Sedaj pa poročajo listi, da je vsled nastalih razmer v Atenah general Mauro ustavil prodiranje ter čaka novih povelj iz Aten. Grki bodo sedaj zamudili ugoden čas, predno Turki navali pomnožene svoje čete tudi v Epir, in potem je tudi na tem bojišču za-nje vse izgubljeno. In kar je najhujša obsodba za Grke, je ta, ker moramo reči, da so Grki vse to sami zakrivili z zadnjimi dogodki, ki so se dovršili v Atenah. Pariz, 28. aprila. „Temps" poroča iz Aten: Pogum grške armade pri Farzalu je izvanreden (!). Spremembe v generalnem štabu napravljajo najboljši vtis. Vest, da se poda kralj Jurij na mejo, se še ne potrjuje. Pomorski minister Levidis je vložil ostavko. Nekaj ljudskih nezadovoljnežev kriči pred kraljevo palačo: „Na mejo!" Berolin, 28. aprila. Iz Aten poročajo listi, da so Grki izgubili blizu 1000 mož v zadnjih bojih. Od teh je neki 300 ubitih in 700 ranjenih. O nadaljnih 10.000 vojakih se ne ve nič gotovega. Atene, 28. aprila. Zbornica je bila sklicana včeraj popoludne k izvanredni seji. Več opozicijskih vodij je bilo pozvanih v kraljevo palačo. Arta, 28. aprila. Vojni svet je za sedaj opustil načrt, po katerem naj bi se polagoma prodiralo skozi Pentepigadijo, Sika-ron, Janina in Mecovo, ker so se vršili v Atenah izvanredni dogodki. Carigrad, 28. aprila. Po mestu kroži vest, da so turške čete predvčeranjim zvečer ob osmi uri znova zasedle Arto. Carigrad, 28. aprila. Turška vlada je izročila avstro-ogerskemu poslaniku noto, v kateri prosi, naj Lloydovi brzoparniki, ki imajo dovoljenje, da smejo tudi po noči pluti skozi Dardanele, za časa vojske opuste nočno vožnjo. Jednako noto so prejeli poslaniki ostalih držav, katerih ladije uživajo to pred-pravico. Carigrad, 28. aprila. Brzojavka dnevnika „Ikdam" javlja, da so grške čete in večina prebivalstva o s t a -v i 1 e T r i k a 1 o in V o 1 o, kamor so dospeli že turški konjeniški oddelki. Telegrami. Cesar v Petrogradu. Petrograd, 28. aprila. Cesar Fran Josip je podelil velikim knezom Mihaelu Aleksan-droviću, Cirilu Vladimiroviću, Konstantinu Konštantinoviću, Nikolaju Mihajloviču, Aleksandru Mihajloviču, zunanjemu ministru grofu Muravjevu veliki križ reda svetega Štefana , finančnemu ministru Witte bri-ljante k že podeljenemu Leopoldovemu redu, princu Petru Oldenburškemu veliki križ Leo-poldovega reda in drugim dostojanstvenikom razna odlikovanja, skupaj 138. — Car Nikolaj je podelil nadvojvodi Otonu 24. Lu-benski dragonski polk, čegar načelnik je bil poprej njegov oče, nadvojvoda Karol Lu-dovik. Petrograd, 28. aprila. Včeraj zvečer je priredil car Nikolaj na čast svojemu gostu cesarju Fran Josipu sijajen obed, katerega so se udeležili vsi cesarski člani in višji dostojanstveniki. Car je napil našemu cesarju Fran Josipu v francoskem jeziku. Zahvalil se je najpreje za nov dokaz odkritosrčnega prijateljstva, ki veže oba vladarja, ter nato izjavil, da je to prijateljstvo utrjeno v nazorih in načelih, ki merijo na zagotovitev mir. dobrot za narode. Avstrijski cesar pozna čuvstva, ki jih car goji za njega, in posebno važnost, ki jo polaga na popolno solidarnost mej monarhi v dosego vzvišenega namena. Car je pil na zdravje cesarja, cesarice in cesarske rodbine. — Cesar Fran Josip je odgovoril, da je globoko ginjen vsled ljubeznjivega, prisrčnega vsprejema, ki se mu je pripravljal, od kar je stopil čez deželno mejo; prisrčno in odkrito so zahvaljuje za to in se veseli, uvideti v tem nov dokaz prijateljstva, ki sloni na čustvih mejsebojnega spoštovanja in lojalnosti, prijateljstva, ki je narodom najboljši porok miru in blagostanja. Popolno prepričan in vnet za zmago te stvari se bode vedno srečnega čutil, da sme računati na dragoceno pomoč ruskega carja; prepričan o vspehu skupnega stremljenja pije na zdravje carja, carinje in carske rodovine. Petrograd, 28. aprila. Pri včerajšnjem obedu so nosili gostje podeljene redove. Grof Goluhovski je nosil veliki križ reda sv. Andreja, katerega mu je car tekom avdijence osebno izročil. — Feldcajgmajster Beck je prejel briljante k Newskemu redu. Po obedu se je avstrijski cesar dalje časa pogovarjal z grofom Muravjem in ostalimi ministri. — Zvečer je bilo mesto krasno razsvitljeno. Petrograd, 28. aprila. Ob 6. uri zvečer je vsprejel car grofa Goluhovskega, ki je poprej že obiskal grofa Muravjeva, poslanike, finančnega ministra Witteja in dvornega ministra. Dunaj, 28. aprila. Poslanec grof Coronini in tovariši so i n t e rp e 1 i - r a li v današnji seji ministerskega predsednika zaradi neouvenega postopanja tržaškega namestnika proti knezonadškofu goriškemu ter ga vprašali, ali so mu znani dogodki in ali hoče vlada pozvati krivce na odgovor ter cerkvi varovati njeno svobodo. Dunaj, 28. aprila. (Poslanska zbornica.) Posl. Elvert s tovariši in Schonerer s tovariši so izročili nujno predloge glede odprave jezikovnih naredb za Češko in Moravsko. — Posl. Eben-hoch in tovariši so izročili nujne predloge glede odprave sedanjega obrtne g a r e d a. — Seja traje dalje. Karleruhe, 28. aprila. Badenski princ Viljem je umrl včeraj zjutraj ob 6. uri v dobi 68 let. Uskub, 28. aprila. Grškega nadškofa Ambrozija je dala vlada policijsko pregnati iz njegove stolice._ Gosp. lekarnarju Piccoli-ju T LJubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei compoeita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 233 100—10 Provincijal brat Emanuel Leltner. nadzdravnik. Meliisine- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga 45 (18) i lekarna M. Leustek v Ljubljani, Hesljeva oesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Umrli so: 25. aprila. Marija Igli«, zasebnika, 63 let, Florijanske ulice 14, otrpnenje plue. V otroški bolnišnici: 25 aprila. Frančiška Selan, delavca hči, 2 meseca, opeklina. V bolnišnici: 25. aprila. Matija Grum, delavec, 56 let, naduha. — Ana Qeigerle, apnarja žena, 56 let, jetika. Tujci. 26. aprila. Pri Slonu: Simanovszky iz Budimpešte. — Fleisehaoker iz Vel. Kaniže. — Wagner, Verne, Grossmann, Sieber, Lowy, Jamnik, Millenich, Frankfuither, Herlich z Dunaja. — Erjavec iz Vipave. — Bachmann z Jesenic. — Sehauta iz Hamer-etiel-a. — Mikula iz Toplie. — Tominac iz Siska. — Smole iz Sevnice. — Matusehka iz Trsta. — Žužek iz Preddvora. — Košmelj iz Železnikov. — Novak iz Kamnika. — Raab iz Gradca. Pri Maliču: Žužek, Alt, Zimer, Polatcsek, Miillner in Mais z Dunaja. — Geiringer iz Krnova. — Elger iz Liberce. — Tomicich iz Trsta. — Kauka iz Zadra. — Berg iz Mokronoga. — Gerzin iz Fare. — Seemann iz Poganice. — Rum-bold iz Gradca. Pri Bavarskem dvoru : Bolfek z Dunaja. — Kostinčar iz Zagreba. — VVernik iz Pulja. Pri avstrijskem caru : Šoberl iz Mengša. — Figuren, Streit, Lukezi z Dunaja. Pri Lloydu: češarek iz Ribnice. — Laurič iz Nove Vasi. — Luckmann iz Trsta. Tržne cene v Ljubljani dnć 28. aprila. gl- kr. gl. kr. PSenica, m. st. . . 8 20 Špeh povojen, kgr. . _ ee Rež, „ . . . 6 — Surovo maslo, „ . _ 80 Ječmen, „ . . . 5 20 Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 30 Mleko, liter . . . _ 10 7 — Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 7 — Telečje „ „ . — 60 Koruza, „ . . . 5 — Svinjsko „ „ . — 65 Krompir, „ . . — Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . Grah, „ . . . 12 — Piščanec .... — 65 11 _ _ 18 Fižol, .... 9 — Seno, 100 kgr. . . 2 65 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 1 78 Mast, „ . . Speh svež, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 6 10 — 60 „ mehka, 4 „ „ 4 20 MeteorologiSno porodilo. S a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 27 9. zvečer 740 7 13-1 si. szah. skoro jasno 28 7. zjutraj 2. popol. 7414 74M 11 0 187 brezv. sr. jzah. skoro oblč. n 3 0'0 malom. Od danes naprej pričenši dobiti je vsak dan naj slastnejši £ sladoledi pri 295 3—1 Jakobu Zalazniku Ljubljana, Stari trg- št. SI. Št. 1501. V. 1897/1. za ali nad ceno in Naznanja se. da se bode v konkurzno zalogo tukajšnjega trgovca Lavoslava Meden-a spadajoča, sodno na 8038 gld. 62 kr. cenjena zaloga mešanega blaga itd. eksekutivnim potom skupaj prodajala, in sicer dne 22. maja 1897 dne 5. junija 1897 tudi pod ceno proti takojšnemu sprejemu blaga za plačilo v gotovini. C. kr. okrajno sodišče v Cirknici, dnć 24. aprila 1897. 287 3-3 Razpis služb. Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 3. marca 1897, po katerem so službe uradnikov in služb pri mestni hranilnici ljubljanski stalne, razpisujejo se s tem pri tej hranilnici sledeče stalne službe, in sicer: a) služba tajnika z redno plačo 1600 gld. in stanarino 300 gld. na leto, b) služba kontrolorja z redno plačo 1300 gld. in stanarino 250 gld. na leto, c) služba blagajnika z redno plačo 1300 gld. in stanarino 250 gld. na leto, d) služba pristava z redno plačo 1000 gld. in stanarino 200 gld. na leto, e) službi dveh asistentov z redno plačo po 700 gld. in stanarino po 150 gld. na leto in f) služba sluge z redno plačo 400 gld. in stanarino 100 gld. na leto. Uradniki in sluga imajo pravico do dveh petletnic, ki so določene za tajnika po 150 gld., za druge uradnike po 100 gld. in za slugo po 50 gld_. Prošnje za službe z dokazili o usposobljenosti je vložiti tekom 14 dnij pri podpisanem ravnateljstvu. V Ljubljani, dne 27. aprila 1897. 294 1-1 Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. Koverte s firino priporoča ,Katol. Tiskarna' v LJubljani. JTosip Ovetrečnik, sobni slikar, Karlovska cesta št. 2, priporoča se v vsakovrstna v sobnosllkarskl obrt spadajoča dela. 9 32—12 fff^C5* Zajamčeno samočista "^Jg j odlikovana z najvišjimi odlikovanji 9 -• Tomaževa fosfatna iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko je najbolje učinkujoče in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fos-forne kisline in 28—100 odetotkov fine moke, se jamči. Za vse vrste zemlj ine prsti. Za zboljšanje zemlje revne na fosfornl kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfate. Jedva nedoet&jočft množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in naročbe naj se pošiljajo 56 36—14 prodajališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Mariengasse 11. u n a j e k a borza. Dni 28. aprila. Skopni drtavni dolg v notah..... Sknpni državni dolg v srebrn ... Avstrijska zlata renta i%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta ....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški dri. bankovci xa 100 m. nem. dri. velj. <0 mark............ iO frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ O. kr. cekini........... 101 gld. 25 ki. 101 25 122 65 100 80 121 85 99 30 944 — 352 65 • 119 50 • 58 60 a 11 73 9 9 52 m 45 05 6 «t 65 • Dni 27. aprila. 1% driavne srečke 1. 1864, 260 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dnnavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 1% kranjsko deielno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket $ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . „ „ juine ielezniee 3% . . . južne železnice b% . , , dolenjskih Ieleznic 4 * 154 gld. 50 kr. 154 . 189 . 75 , 99 . 30 . 138 . — 127 . — „ 108 . 112 . 50 . 98 , 75 , 99 . 70 . 174 ; 25 I 127 . 35 „ 99 . 60 „ Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 148 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........69 St. GenOis srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 150 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3465 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 360 Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . 77 Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba . — Monlanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 Papirnih rubljev 100........127 40 50 25 75 85 Naknp ln prodaja fsaksvrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Kavarovanje za zgube pri ftrebanjlk, pri izžrebanj» najmanjšega dobitka. Kalantna isvršitev narodil na boril. Menjarnična delniška druiba „M B R C U B« Wollziili it 10 Dunaj, Hariihltfiritraiii 74 B. _- Pojasnila-SS v vseh gospodarskih in «naninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekuleol|oklh vrednostih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovan)» pri popolni varnosti pf naloženih g lavnlo,