Naročnina ^Р^ ^^ - ^ ^^^^^ m ^^^^^ , Cene oglasov Dnevno izdaja ШШ Ш^ШiBk. ^^^И Г 1 slolP pelll-vrsla za državo SHS mali oglasi po 130 Uredništvo /e d Kopllarfevl ulici it. 6/111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Političen list sza slovenski narod Uprava fe v Kopllarfevl ul.šl.ti ^ Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.050 In 10..H9 io lnserate, Sarafevošt.7SS3, Zagreb št. 39.011, Praga ln Bunaf št. 24.797 Slovenstvo naših liberalcev Nismo še pozabili, da so slovenski častniki morali v pokoj ali pa v najslabše gar-nizije, ker so bili Slovenci. Njihova slovenska materina beseda jih je napravila za nezanesljive, latinica pa za nepismene. Prav dobro še vedo vsi tisti stoteri, da jim te sramote, preganjanja in trpljenja ni povzročil ne Nemec, ne Italijan ,tudi ne Srb ali Hrvat ampak naše domačije žalosten sin — de-nunciant. Slovenija je prinesla v novo državo dobro, visoko izobraženo in disciplinirano orož-ništvo. Tisti orožniki, kar jih je ostalo po prevratu na svojem mestu v aktivni službi, so vsi zavedni narodni možje. Kajti nemšku-tarjem in Nemcem so bila tla itak prevroča in so ali popihali čez mejo, ali pa se skrili v kak neviden civilen poklic. Toda nič ni pomagala narodna zavednost, nič vse žrtve, ki so jih orožniki doprinesli ob prevratu, da so ohranili red in mir, prišli so denunci-anti, očrnili najzvestejše in najboljše člane orožniškega zbora za zavedne Slovence, zato za jugoslovensko edinstvo nezanesljive in povzročali prestavitve v albanske gore. In žrtve denunciantov, med njimi družinski očetje, so šle pod nože hajdukov in kačakov. Slovenska univerza, še ni dolgo tega, je bila v nemilosti. Je na njej preveč velikih odločno slovenskih učenjakov, ki so si upali javno povedati svoje slovensko prepričanje, gojiti in braniti naše narodne svetinje, dvigniti slovensko kulturo, njeno individualnost, samostojnost in vžigati v nas samozavest. Nič ni pomagalo, da ti gospodje vživajo svetoven sloves, da so jih najznamenitejše evropske univerze vabile na svoje stolice; ker so podpirali avtonomistično slovensko deklaracijo kulturnih delavcev, so bili neprimerni. Slovenska univerza je bila kamen spodtike, ne Srbom in Hrvatom ampak tistim, ki so za slovensko korist barantali, jo prodajali, da so iztržili za SDS jugoslovenski bič, ki naj bi bil ubil s pomočjo Belgrada vse politične in kulturne nasprotnike te klike. To so le trije zgledi, je pa teh primerov brez števila. Saj je celih šest let trajalo sistematično in trajno preganjanje vseh narodno zavednih ljudi na Slovenskem in Hrvatskem. Vsi zavedni Slovenci smo bili »nevaren element«, ki ga je treba izbrisati, poteptati. Vsa la leta je trajala gospodarska krušna vojna proti slovenski obrti, kmetijstvu in industriji, da bi gladen narod za suho skorjo prodal svojo čast. Silno bogata leta so imeli denun-cijantje. Posrečilo se jim je, da so same sebe izigrali kot poznavalce in svetovalce za vstvar-janje »močnega režima« v Hrvatski in Sloveniji, preželi in prepredli so Belgrad s tako gostimi lažmi, da je njihov nasvet bil sprejet kot čisto zlato in je vsaki njihovi besedi na merodajnih mestih takoj sledilo dejanje. To delo so opravljali z združenimi močmi slovenski liberalci. Bilo je to mogoče, dokler nas bratje Srbi sami niso spoznali. Z večjimi stiki so tudi bel-grajski ljudje videli resnični obraz poštenih Slovencev in razgrnili masko špionov in denunciantov med nami. Tedaj sta SDS in SKS doigrali po svojem uplivu, nista pa izpreme-nili svoje nravi. Bistvena lastnost vsakega denuncianta je neznačajnost in glavna umetnost pretvarjanje. Pred našimi očmi se sedaj SDS in SKS pretvarjati v zaščitnici slovenskega jezika iu naše pisave, ni ju sram na naša ušesa, ki so še polna žalitev nas vseh, vpiti, da nas oni branita. Ne zgražajmo se. Med prejšnjo in sedanjo njihovo vlogo ni bistvene razlike. Poleg denunciantstva opravljajo danes še posel in-triganta in špekulanta na ljudsko pozabljivost. Zgledujmo se na Belgradu. Noben Srb danes naši SDS in SKS ne verjame več. Popolnoma sta ti dve stranki izločeni iz političnih kombinacij. Izločimo denunciante in hinavce tudi mi za vedno iz svoje družbe. Izprememba zakona o državnem računovodstvu r Belgrad, 28. marca. (Tel. >Slov.«) Komisija fin. ministrstva, katere predsednik je glav. ravnatelj računovodstva Mika Jovanovič, je končala izdelavo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o drž. računovodstvu. Ta načrt se bo predložil vsem gospodarskim kor poracijam in organizacijam, nato se bo predložil skupščini. Piiceli-Kramerjeua demagogija s slovenščino Glavni tajnik narodne skupščine, poslanec SLS Bedjanič odredil slovenske zapisnike se] narodne skupščine - Predsednik dr. Perič uveljavlja popolno enakopravnost našega jezika mo original. (Ploskanje.) Dalje moram (prepir med Zebotom in Kramarjem. Kremžar Kramarju: »Vi vedno samo denuncirate!«) ugotovili sledeče: Pucelj je rekel, da so se vodili prva leta zapisniki v slovenskem jeziku. Vse to je resnično. Na žalost pa moram ugotoviti, da so se prenehali vodili v slovenščini tedaj, ko so prišli na vlado Pucelj in sedanji njegovi zavezniki Kramer in tovariši. (Kramer: >>To ni res! Prvi akt, s katerim se je sklicala narodna skupščina, je bil prečitan v slovenščini.<) Sicer se temu ni treba nič čuditi, kajti ljudje, ki so enkrat bili v slovenski samostojni stranki, potem prešli v srbsko zemljoradniško stranko, potem v HSS, pač niso sposobni, da branijo pravice slovenskega jezika. (Ploskanje pri večini.) Ugotavljam sledeče: 13. maja 1925 sem zahteval, da se poročilo verifikacijskega odbora tiska v latinici, kakor sc je prvotno v verif. odboru sklenilo. To mojo zahtevo je tedanji predsednik odklonil in ko sem zahteval še druge reči, ki pomenjajo enakopravnost slovenščine, sem od tokratnega predsednika slišal popolnoma drug odgovor, kakor se glasi odgovor današnjega predsednika, ki je pravičen in enakopraven za vse tri narode, srbskega, hrvatskega in slovenskega. (Odobravanje pri večini.) Ko je tedanji predsednik odklonil mojo zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika, so ti-le gospodje, ki so danes v opoziciji, ob predsednikovem odgovoru živahno ploskali. To je dejstvo. Zalo ponavljava še enkrat, da so to današnjo resolucijo vložili ne iz iskrene besede do slovenskega jezika, ampak iz hinavščine. Pucelj je govoril o Cankarju, o tistem Cankarju, ki je vedno najbolj bičal liberalno buržuazijo, ki ji pripada Pucelj. Gospod Pucelj, besede, ki jih je zapisal Cankar, veljajo vam in vašim iovarišem. (Kramer: 'Vi ste sežigali njegove knjige.« Korošec: Ne govorite take budalosti. Ne govorite neresnice, ampak bodite pošteni. Sami dobro veste, da so bile Cankarjeve knjige sežgane, ne iz narodnostnih, nego iz drugih, moralnih ozirovk) Kot zastopnik slovenskega naroda moram globoko obžalovali, da sem doživel dejstvo, da se zastopnik slovenskega naroda, to jc ravno Pucelj, pritožuje proti svojim sorojakom tako, da s lem žali slovenski narod, ker vsakdo, ki I o čuje, dobi vtis, da slovenski narod ni izobražen, da ni na listi visoki stopnji kulture, na kateri je. Vi, gospod Pucelj, govorile tako, kakor da so pri nas sami tepci. Toda naš narod je visoko-kulturen in izobražen in prav dobro ve, kaj hoče. Gospod Pucelj, doma vam nihče nič ne verjame, vi tukaj samo ponižujete slovenski narod. Proti temu najodločnejše protestiram. Mi smo se za pravice slovenskega naroda vedno borili, se borimo in se bomo vedno borili, kadar bo lo potrebno. Današnja vladna večina jc dovolj pokazala, da ima smisel za pravice slovenskega naroda. Tiste vlade pa, v katerih so bili slovenski liberalci, tega smisla niso nikdar pokazale. (Ploskanje.) r Belgrad, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Današnjo skupščinsko sejo je vodil predsednik dr. Perič. Po prečitanju zapisnika včerajšnje seje, ki ga je prečital tajnik Bcdjanič v slovenskem jeziku, je predsednik narodne skupščine spregovoril sledeče besede: »Prosim, da vstanete in da z globoko pie-teto izrazite spoštovanje včeraj umrlemu Ju-raju Biankiniju. (Slava mu!) Vest o smrti tega narodnega velikana je pretresla ljudstvo sirom naše lepe domovine, pri katere graditvi in napredku je neumorno delal nad 50 let. Don Juraj Biankini je doživel lepo smrt. Dočakal je uresničenje svojih idealov, Vsemogočni je blagoslovil njegovo delo. Vendar nam je on potreben, da bi še živel kot vzor mladim. Velikega duha, širokega pogleda, boritelj do mučeništva, bo ostal Biankini globoko zasidran v srcih našega naroda. Spremljala ga bo ljubezen z večnimi simpatijami. Narodna skupščina se klanja njegovemu spominu. Mir njegovi duši!« (Slava!) V znak žalosti se je nato seja prekinila. Po otvoritvi se je prečitalo poročilo verifikacijskega odbora, po katerem pride namesto dr. Subotica, sedanjega predsednika kasacijskega sodišča in bivšega ministra za pravosodje, v parlaemnt dr. Nagy, namesto umrlega poštnega ministra pa Boris Ristić, dosedanji sodnik belgrajskega trgovinskega sodišča. Nato se je prešlo na razpravo o nujnih predlogih, ki jih je KDK obilno vložila. Poslanec Pucelj (SKS) je v srbohrvatskem jeziku predložil resolucijo, v kateri zahteva izvolitev odbora devetih članov, ki naj predlaga »shod-ne mere«, da bi se zapisniki skupščinskih sej beležili izmenoma v cirilici oziroma v latinici, v srbohrvatskem oziroma v slovenskem jeziku. Isti odbor naj bi dalje stavil predlog, da naj bi se vse odredbe tiskale v cirilici oziroma latinici in v slovenskem tekstu. Predsednik dr. Perič je izjavil, da sc ste-nografske beležke vodijo v cirilici in latinici in slovenski govori v slovenskem jeziku. Ker je predsedništvo sestavljeno tako, da so tajniki po en Srb, Hrvat in Slovenec, se sedaj tudi zapisniki vodijo temu primerno. Kadar bo delal poslancc Bedjanič, se bo sestavil zapisnik v slovenščini. Najboljši dokaz za to jc, da se je na današnji seji prečital zapisnik v slovenskem jeziku. Zato ni treba nobenega odbora, ki bi to vprašanje rešil, ker jc že rešeno. V svojem govoru se je poslanec Pucelj čudil, cla je predsednik dal odgovor na njegovo resolucijo precej, preden je čul Puclja. Pucelj pravi, da smo imeli v začetku 1. 1919. slovenske zapisnike. Bedjanič v petek ni sprejel moje zahteve, zato je stavil resolucijo. Poslanec Bedjanič jc odgovoril Puclju, da sc mu čudi, kako da se mu je šele po sedmih letih vzbudila vest, da je sin slovenske matere. Ugotavlja, da je neresnična Pucljeva trditev, da bi bil v slovenskem zapisniku napravil kake spremembe. Odgovoril jc zadnjič tako, kakor je bilo v zapisniku. Upravičen pa je samo on, da popravi svoj govor, ne pa Pucelj. Nato je govoril poslanec Stnodej, ki je izvajal: Leta 1919 se je v tej visoki zbornici mnogokrat slišala slovenska beseda. Nihče ni imel proli temu ničesar. Niti Srbi, niti Hrvati, niti Slovenci niso govorili proti temu. (Ploskanje.) Tudi danes ni nihče proti temu, ker vidite da so naši bratje Srbi ploskali, ko sem lo ugotovil. Ugolaiiljam tudi to, da je Pucelj, ko jc dejal, da se bori za slovenštino, govoril v srbohrvaščini. Toda lega mu ne bi zameril, če ga ne bi vsi člani te visoke skupščine razumeli, če govori slovensko, četudi ima pravico, da se poslužuje slovenskega jezika. Toda nekaj drugega je. On je zahteval, da se naj akti narodne skupščine ludi tiskajo in predlagajo v slovenskem jeziku, istočasno pa je sam predložil narodni skupščini uraden akt v srbohrvatskem jeziku. (Medklici: Čuj-te! Čujtek) Zakaj to omenjam? Radi lega, da dokažem, da mu ni nič za slovenščino, nego da uganja hinervščino in demagogijo. (Pri trjevanje in ploskanje.) Skupščinski tajnik je storil popolnoma pravilno, ko je odklonil zahtevo, da naj se prevede zapisnik, ki jc napisan v srbohrvaščini, v slovcnšiino, ker mi ue maramo prevoda zapisnika, arnvak hoče- Za njim se je dr. Kramer opravičeval, češ, da je kot minister za konstituanto prebral ukaz v slovenskem jeziku. Dr. Korošcu jc očital, da svoječasno ni dal prečitati zapisnika v slovenskem jeziku. To stvar so nasprotniki svoječasno že zavijali, kakor da bi bil dr. Korošec proti slovenskim zapisnikom, kar je laž najgrše vrste, šlo je za to, ali naj se zapisniki potem, ko so bili prečitani v srbskem jeziku, prečitajo tudi v slovenskem. To bi bila degradacija slovenskega jezika, ker bi se postavljal kot jezik druge vrste-Jugoslovanski klub je vedno odklanjal prevode v slovenščini, kakor bo odklanjal prevode v srbščino. Stal jc vedno na stališču, da naj se srbohrvaški zapisniki prečitajo v srbohrvaščini, slovenski pa v slovenščini. V splošnem dr. Kra-merja ni nihče poslušal. Samo slovenski poslanci so mu klicali: »Vi ste za slovenski dialekat, ne pa za slovenski jezik! , nakar dr. Kramer ni mogel odgovoriti. Samega g. Puclja je spravil v zadrego njegov njegov klubov tovariš Ma-štrovič, ker je klical, cla je slovenščina dialekt, ne pa jezik. Pucelj se je delal, kakor da ne bi slišal Maštrovičevega medklica. Tako se je odkril pravi Pudjev namen. Večina je tudi njegovo resolucijo kot nepotrebno odkloaila- Pucelu za katerega je bil Smodejev govor porazen, je bil zelo slabe volje. Po tej debati se je prešlo na razpravo c nujnem predlogu radićevca Maštroviča o konstituiranju mestnih občinskih zastopstev. Prvi je govoril Maštrovič, za njim pa samostojni demokrat Boškovič, ki je dokazoval, kako se izrablja kraljevo ime- (Pribičevič: »Belgrajski župan javno agitira s kraljevim imenom.« Dr. Korošec: »Pa slavite interpelacijo!« Pribičevič: »Nikar se ne držite formalizma!« Dr. Korošec: »Jaz nisem vaš učenec! ) Boškovič pojasnjuje razmere v Vojvodini in ostro napada radikale. Pri tej priliki trdi, da so bili radikali izvoljeni s policijsko pomočjo. (Radikal Cvetković: »Tc mi vi pripovedujete?«) Vi to sami dobro veste. Boškovič pravi, da je tudi on, Cvetkovič, izvoljen s pomočjo predsednika vlade. (Cvetkovič: »Vi mi boste pripovedovali kaj takega, da sem prišel v skupščino s pomočjo predsednika vlade?« Pribičevič: »S pomočjo policije!« Cvetkovič: »Vi Pribičevič ste se prišlt k meni v pisarno v Nišu poklonit in me prosili, da Vam omogočim shod. Če se ne bi bil jaz za vas angažiral, ne bi bili niti tega shoda mogli imeti. Pri tej priliki ste mi dejali, da boste na shodu ostro napadli Uzunoviča, pa ste me prosili, da vam (a shod omogočim.' Medklici: »Oho, oho!« Pribičevič: »Vi ste od mene zahtevali, da napadeni Uzunoviča.« Cvetkovič: »Vi ste bili pri meni in ste dejali, cla boste napadli Uzunoviča. Sramota, da sedaj tako nesramno lažete. Vi boste še rekli, cla sem s pomočjo policije prišel v skupščino?« Pribičevič: Lahko trdim, da vi ne boste prišli v skupščino, če boste v opoziciji-« Cvetkovič: »Pristajam na anketo, cla se ugotovi, ali sem prišel v skupščino s policijsko pomočjo ali z voljo naroda. Sramota je za vas, Pribičevič, da tako nesramno lažete.« Pribičevič: -F.to, to je srbska kultura.« Cvetkovič: »Vi pa sploh nimate nobene kulture. Ponavljam, cla pristajam na anketo. Pripravljen sem odložiti mandat, če tudi vi pristanete na lo. Sram vas bedi, da trdite take lažnive stvari.«) Nato se je seja prekinila in se je nadaljevala popoldne. Bcškovič je nadaljeval svoj govor. Govoril je o nasiljih policijskih organov v Vojvodini, ki zapostavljajo občinsko avtonomijo. Boškoviču ie odgovarjal radikal Gostič, ki jn ovrgel njegove trditve, nakar je govoril radičevec Petrovič o razmerah v Osjeku. Dr. Korošec je tem poslancem odgovoril na njihove govore in interpelacije, da ne daje samo obljub, marveč da bo storil vse, cla se komisariati, kjerkoli obstojajo, ukinejo, ne samo v mestnih občinah. Zato smatra, da je predlog nepotreben. Skupščinska večina je to dr. Koroščevo izjavo sprejela z odobravanjem na znanje. Nato ie dr. Korošec odgovarjal poslancu Radojeviču, samostojnemu demokratu, na njegovo vprašanje, zakaj se odlagajo občinske volitve v Sremski Mitrovici. Tudi pri tej priliki je dr. Korošec odgovoril, da je storil vso potrebno za razpis občinskih volitev. Poslanec Radojevič se zahvaljuje dr. Korošcu za njegovo delovanje, posebno pa poudarja to, cla poslancem sploh odgovarja, česar drugi ministri niso delali. Natn se jc skupščinska seja prekinila in se bo nadaljevala jutri. Na dnevni nd pride interpelacija poslanca Petejana o delovanju notarja Dajdaševiča. Nato se bo nadaljeval današnji dnevni red, do katerega današnja skupščina sploh ni prišla. Konvencije z Madjarsko r Belgrad, 28. marca. (Tel. Slov. ) Večje število gospodarskih organizacij je interveni ralo v zuu. ministrstvu, da bi se v čim krajšem času izvršila ratifikacija konvencij, ki jih je naša država sklenila z Madjarsko, ki urejujejo razna finančna vprašanja v zvezi z izvršitvijo mirovnih pogodb. Z ratifikacijo teh konvencij bi se omogočila končnoveljavna likvidacija raznih fin. sporov. Proračun šn finančni zakc^n podoisana r Belgrad, 28. marca. (Tel. »Slov. ) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Na tej seji se je podpisal ukaz o proračunu in fin. zakonu za 1928-29. Istočasno se je podpisal odlok glede kontrole o isti stvari. Po seji je bil Vukičevič v dvoru v avdienci. Pri tej priliki je kralj podpisal novi drž. proračun, ki bo jutri izšel v »Službenih novinah«. Zastopniki društva narodov v Belgradu r Belgrad, 28. marca. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se nahaja ravnatelj informativnega odseka Društva narodov g. Komer, ki je bil danes sprejet od znu. ministra dr. šumeuko-viča, Ako rabite akumulatorje, zahtevajte samo ,VARTA'! illi delaš ftto-k? Svoje prijatelje in znance nagovarjaj, da si naroče »Slovenca«. Zahtevaj »Slovenca« v vsaki gostilni, kupuj ga na javnih prostorih, čitaj ga javno, pred ljudmi, v vlaku in sicer tako, da se vidi naslov lista. — Ne pozabi, da je dobro »Slovenca« pozabiti, pustiti v vlaku, na vozu, na klopi. — Vsako priliko porabi, da spelješ pogovor na »Slovenca«, na njegove dopise, krasne slike v prilogi. Preskrbi si oglas za obrt, trgovino, kupčijo i. dr. v »Slovencu«; nagovori druge, da pošiljajo oglase vanj. — Ne godrnjaj radi vsake malenkosti, ki ti v »Slovencu« ni všeč. Vsaka stvar ni za vse. Vsak pa hoče nekaj svojega. — Predlagaj, v čem naj se »Slovenec« še izboljša. Če hočeš komu dati lepo darilo, ga naroči na »Slovenca«! Krapinske Toplice euruim uspehom protin, iSias, revmo, Jenske bolezni itd. V prod- in posezonl znatno znižano cene in ceno pavSalno zdravljenje za 20 dni 1280 Din. Avtobus na postaji Zabok ter direktno iz Zagreba in RopraSke Slatine. Popusti ua železnici, novi rostavrater. blatno kopoli ter z ogljenCevo kislino, popolni komfort itd. Sezona april-oktober. Prospekto razpošilja kopališka uprava. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem na novo otvoril TRGOVINO na Vidovdanski cesti štev. 7 v Ljubljani z raznovrstnimi živili, mlekom, sadjem in slaščicami itd. — Blago bo vedno sveže in po solidnih dnevnih cenah na razpolago. — Za obilen obisk se priporoča „ rr Jbranc Kompare. Ni zdravja brez dobre prebave! Čutite li pritisk in napetost v želodcu po Jedi ali kisli okns v ustih 1 Trpite li na trdovratnem zaprtju, omotici ali pomanjkanju spaujal Ali V«s muči Rlavobol, bolečino v želodcu aH slabost! Morda imate izpnSfajo na koži, nastale vsled slabo prebavo! Prepričajte so tudi Vi, da preizkuSona zdravilna Bpecialiteta FIGOL-eliksir urojujo prebavo in Vam vrača zdravje. FIGOL proizvaja in ga po povzetju razpošilja z navodilom o vporabi LEKARNA dr. Z. SEMELIĆ DUBROVNIK 2 Izvirni znbojček s 3 steklenicami z ovojnino in poštnino Din 105'—, N Stekl. Din 245'—. 1 stoki. Diu 40'—. Sf ^ ® <0 >_ 03 O r л « — CS <5 C T, Neobhodno potreben vsakemu radlo-amaterju Rađioholcdar 1928 Cena Din 25-— in M Ca _ Ф ce 5 Ф > a. Radiozcmlfevid 1928 Cena Din 15-— „Radiowelt" in imeli boste obleko in perilo iz najbolj-lega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki L. N. Šcštarič - Maribor, Aleksandrova cesta 13. za strope izdelujem z najmo-dernimi stroji in iz najboljšega materi-jala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. Jos. R. Puh, Ljubljana Gradaška ulica 22. Telefon 2513. krajše ali daljše, dajem vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija Ljubljana, Dolenjska cesta MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglat 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Sfanovan/a Cnhn oddam v najem. 3UMU Cena po dogovoru. — Anton Pavčič, Sp. Duplice, p. Grosuplje. Sobica preprosta in prazna, se odda Jurčičev trg št. 2/II. STANOVANJE trisobno, zdravo, v sredini mesta, se išče. - Ponudbe pod »Mesečno 1000 do 1400 Din«. Službo monterja razpisuje Elektrarna v Mozirju, kamor naj se pošiljajo ponudbe. 2587 Pregledovalke jajec (Eierleuchterinen) samo prvovrstne moči, z daljšo prakso, iščem za takojšnji nastop in zapo-slenje za 2 do 3 mesece. Dobivajo stanovanje in hrano v naravi. Ponudbe z zahtevano plačo naj se dopošljejo na naslov Iso Pick, izvoz jajec, Daruvar. Mesar, pomočnik dober, sc takoj sprejme. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2636. « A ОЛ £ »m a g % S .a eo o.— C a a c. o m — t-•c a s n .£, a c o c. ~ S a o-si«. a.2 o л O c O) t. CO , Ф S § B О^ N tn _ S > Cu Poravnajte naročnino! Samostojna gospodinja vešča vseh gospodinjskih in poljskih del, stara od 35 do 40 let, se sprejme takoj na večje posestvo na deželi. - Ponudbe pod »Razumna gospodinja št. 2507« na upravo »Slov.« Hlapec in kravar Sprejme se na večjem posestvu blizu Ljubljane pošten, trezen in vesten hlapec h konjem ter prav tak kravar. Oba izključno samo z dežele. Plača po dogovoru. - Dopise na upravo »Slovenca« pod: »Priden štev. 2594«. Ugodna prilika! Gospodu ali dami se nudi služba pri podjetju v Mariboru proti posojilu 50 tisoč Din po 10% obresti in garancija. Prima reference na razpolago, ni-kaka nova stvar, ampak vpeljana trgovina. - Dopise pod »Sigurnost« na upravo lista v Mariboru. Učenec s primerno šol. izobrazbo se sprejme v večjo špec. trgovino v Ljubljani. Naslov v upr. lista št. 2631. Mlad trgovski pomočnik izurjen v mešani stroki, zmožen tudi nemškega jezika, z dobrim spričevalom, se takoj sprejme v trgovini A. Preaz, Rogatec. Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk — Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. V najem oddam lepo trgovsko hišo prostoren lokal z izložbami, več magacinov, pet sob, kuhinja ter nekaj zemljišča na najpromet-nejšem kraju večjega trga ob žel. Naslov pove uprava pod štev. 2615. Posestva Kdor nima stanovanja naj kupi hišo, pet minut od farne cerkve na deželi. Cena 35.000 Din. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 2614. JkZ/oproefet? Rabim 20 vagonov suhega, smrekovega in jelkovega, rezanega, paralelnega ali do 3 cm konič. Ipeo v 12, 13, 18, 19 ICod in 20 mm debelini. - Ponudbe z navedbo cene na Ciril Picek, Pibnica, Dolenjsko. 2618 Ulnrla bukove Ia in niUUC hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETT1 Ljubljana. Dobro vpeljana trgovina železnine in usnja, v prometnem mestu na šlajer-sko-hrvatski meji, občina in župnija, se takoj ugodno proda; stanarina nizka. Sigurna eksistenca. Naslov v upravi pod 2591. Žaganje oddaja vedno po nizki ceni parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. kupuje vsako množino tvornica AR KO, Zagreb. V laška ulica 116. AJDOVA MOKA po 5 Din kilogram Činkvantin - z d r o b po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko. 1526 Klobuke slamnike, čepice, perilo, dežne plašče in dežnike. Telovadne potrebščine in drugo modno blago kupite najceneje pri Amerikancu Ljubljana, Stari trg 10 Drua bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Prodam kotel Brzoparilnik, dobro ohranjen. Cena ugodna. Naslov v upravi pod št. 2632 Na razpolago več vagonov hrastovih dog 200 1 do 400 1 vinske posode, pivovske po 25 1. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2620. //asa odrt Dobro domačo hrano nudim dnevno za 15 Din. Naslov v upravi št. 2634. Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Motvoz>Sšenaiv' tovarni. Mehanična vr-varna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 Trboveljski cement vsak dan svež — v papirnatih vrečah — in traverze. FR. STUPICA, železnina, Ljubljana. 1483 Najlepša drva Cebin, Ufolfova ul. 1/2 GOSPODINJE I m JE DOSPEL! Poizvedbe Volčji pes se je izgubil; sliši na ime »H e r o 1 d«, nosi znamko »Landskron 1928« na železni verižici, poleg pa usnjen pas. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi. - Zirnstein, Ilirska ulica 20, Ljubljana. 2579 „sioraic Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med na- šim ljudstvom _po deželi najbolj razširjenem dnevniku Vsak ogias, pa bodisi v veliki ali pa tudi v priprosti najbolj maihni obliki (najmanjš prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj priporočljiv! Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani! Karel Ceč. Potrta globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod FRANC GRUDEN železniški poduradnik v pokoju dne 27. marca ob %5. uri pop. po dolgem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 29. marca t. I. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Florijana ulica 9, na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, dne 27. marca 1928. PAVLA GRUDEN, soproga — s hčerkico PAVLICO. — SUZANA ŽAGAR, svakinja — in ostali sorodniki. ^estni pogreba! zavod. Izdajatelj: dr. Fr. Ktdovec. Predno gradite vodno kolo zahtevajte ponudbe za vodne turbine od tvrdke G. F. Schnelter podjetje za gradnjo vodnih turbin Skofja Loka > • (D £ 5Г M « P CO ® B P t-1 e—i. < N o C cr ■__ a ® trq o- m eo o ca a 85 o a> B o 2. S * P n w o g (V » NI D ® šk O Ф r.< B 0 < BS p o < O p ® tO 4*. d) CЛ Г O < C. C Portland cement Priporočamo naš prvovrstni naravni Ia portland cement svetovne znamke „SALONA" (Tour) v sodčkih, juta in papirnatih vrečah; iz skladišča oddajamo tudi maujše količine. SPLIT d. d. za cement portland v LJUBLJANI. Skladišče: Masarykova cesta 23 (poleg Ranzingerja). Razpis Županstvo trga Trbovlje razpisuje mesto gradbenega referente Pravilno kolkovani prošnji je priložiti dokaz o dovršeni višji stavbeni šoli ter najmanj 3 leta prakse. Plača po dogovoru. — Prošnje je vložiti najkasneje do dne 10. aprila 1928 ob 12 dopoldne. ŽUPANSTVO TRGA TRBOVLJE, dne 26. marca 1928. o I. Sitter, župan. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI PO 1ZKEDNO UGODNlil CENAH KNJIGOVEZNKA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE Razpis Županstvo trga Trbovlje razpisuje mesto socialnooolitičnesa referenta Pravilno kolkovani prošnji je priložiti šolska spričevala ter se zahteva znanje vseh socialnih zakonov. Plača po dogovoru. — Prošnje je vložiti najkasneje do 10. aprila 1928 ob 12 dopoldne. ŽUPANSTVO TRGA TRBOVLJE, dne 26. marca 1928. I. Sitter, župan. j^odnik: Frana Terseulavt - del narodnega gospodarstva delskem ministrstvu je imel dovolj dalekovid-uosti, da je podpiral žensko kmetsko organizacijo in mnogo pripomogel k bodočim uspehom. Strokovni pouk, skupna posvetovanja m praktična pomoč KGD so kmalu pokazali zelo vidne uspehe: Perutninarstvo in zelenjadar-stvo se je znatno dvignilo in treba je bilo urediti prodajo. To pa na način, da bi mestne gospodinje kupovale neposredno od kmetskih proizvajalk. Dokler je vsaka posameznica pošiljala na trg le svoje lastne pridelke, se stvar ni obnesla, ker so branjevke in drugi pokupili vse, preden so mestne gospodinje sploh prišle na trg. Nato so organizirane kmetske gospodinje sklenile, da ustanove v mestih svoje skupne prodajalnice. Ustanovili so se posebni odbori, v katerih sta bili po dve zastopnici mestnih in ena zastopnica kmetskih gospodinj. Ti odbori so nadzirali prodajo iu določali cene na podlagi vsakokratnega tržnega položaja. Stvar je začela prospevati in sedaj znaša promet na stotisoče mark. S tem se pa kmetske gospodinje niso zadovoljile, marveč so hotele delovati neposredno v narodnem gospodarstvu in urediti svojo proizvodnjo in trgovino v polni skladnosti s splošnimi interesi. »Uvoz se mora znižati, izvoz zvišati. In če mirovne pogodbe silijo Nemčijo, da dopušča uvoz raznega blaga, potem je treba skrbeti za to, da se to blago ne bo kupovalo!« Tu sta si podali roko kmetska in mestna gospodinja, obe krepko organizirani. Uspehi so bili čim dalje vidnejši, predsodki so padali, ženski vpliv je prodiral, organizacija se je širila. Leta 1916 se je ustanovila Državna zveza kmetskih gospodinjskih društev in si v Berlinu ustanovila svojo lastno, od oblasti neodvisno poslovalnico. Danes je kmetska gospodinjska organizacija činitelj, ki v nemškem narodnem gospodarstvu nekaj Domeni. Uspehi Kaj so dosegle nemške kmetske organizacije tekom tridesetih let svoje organizacije? Poglejmo: Javnost in oblasti brez izjeme priznavajo potrebo, da se dekleta vseh stanov izobrazijo v gospodinjstvu. Pruski zakon o kmetijskih zbornicah določa, da mora biti med dopolnilnimi člani zbornic tretjina žensk. Večina kmetijskih zbornic priznava Državno zvezo KGD kot izključno poklicno zastopnico kmetskega ženstva. Kmetijske zbornice so nastavile referen-tinje, ki so istočasno poslovodkinje ženskih gospodarskih zve/.. Po mnogih deželah so poverili vse zadeve ženske izobrazbe ženskam. V pruskem poljedelskem ministrstvu so nastavili za žensko izobrazbo žensko refe-rentinjo. Kmetsko gospodinjstvo velja kot poklic, za katerega se je treba tudi praktično učiti vsakomur, ki se hoče v njem udejslvovati. Prav posebno morajo odslužiti posebna vajeniška leta z izpitom na koncu: gospodinjske učiteljice, oskrbnice itd. Na kmetijskih šolah so se uvedle para-lelke za dekleta in država prispeva za ženske učne moči na teh paralelkah istotoliko kakor za moške učne moči. » Država je zvišala svoje prispevke za kmet .-gospodinjsko šolstvo sploh. Po vseh kmetijskih zbornicah so danes zastopane tudi ženske, to tudi tam, kjer zbornični zakon tega še ne zahteva izrečno. V nemški kmetijski družbi se ie ustanovil gospodinjski odsek s pod"dseki: dalje odsek za preizkušanje gospodinjskega orodja in strojev. Na visoki šoli v Pmnmritzu se ie ustanovil raziskovalni oddelek za gospodinjstvo, s tem se je priznalo gospodinjstvo kot znanost. V pruski plavili kmetijski zbornici se je ustanovil odsek za ženske delo v kmetijstvu. V Nemčiji se ie prej go.iilo perutninarstvo kot šport: ženske kmot.-Rosp. organizacije so dosegle, du se je na celi črti uvedlo koristno perutninarstvo. Vrtnarske in sadjarske šole so se sporazumele z Drž. zvezo kmet.-gospodinjskih društev za enotno sadjerejo. Uvedli so se tečaji za pravilno spravljanje in odpošiljanje sadja itd. Z vsemi temi uspehi pa nemške kmetske žene še davno niso zadovoljne. Predvsem hočejo izpopolniti svojo organizacijo in poskrbeti, da se organizira kolikor mogoče vse kmetsko ženstvo. V državnem gospodarskem svetu hočejo imeti svojo zastopnico. Državni statistični urad mora uvesti med poklici no j stolpec: »Gospodinja«: itd. Nauk za nas lz teh kratkih podatkov je razvidno, kako velike naloge ima kmetsko gospodinjstvo in kako potrebnu je organizacija kmetskega ženstva, da bo tem nalogam kos. Ce je pa vloga kmetske gospodinje važna v prvi vrsti kot proizvajalke, je pa izredno pomemben činitelj tudi mestna gospodinja in vsaka gospodinja vobče kot voditeljica kon-suma. Pomislimo, da gre večji del vseh zaslužkov skozi ženske roke. Jasno je kot beli dan, da ni vseeno, ako ženske prav in pametno izdajajo denar ali pa ako ga trosijo tjavendan, brez vsakega gospodinjskega in gospodarskega razumevanja. Zato je strokovna izobrazba in organizacija nujna tudi za gospodinje konsumentinje. Kmetske in mestne gospodinje morejo potem s pomočjo svojih organizacij sporazumno urejati proizvodnjo in potrošnjo v obojestransko korist in na najuspešnejši način pospeševati narodno blagostanje. Temeljita gospodinjska izobrazba in organizacija ženstva je tedaj ena prvih gospodarskih zahtev. Nov tip ženskih šol. Po vseh deželah, kjer so osvojili za žensko srednješolsko izobrazbo moški tip teh šol, se vedno živeje čuti, da je ta šolski sistem nepriroden in da je treba za žensko mladino posebnih, njej prikladnih zavodov. V Nemčiji, klasični deželi boja za poi-novrednost ženske šolske izobrazbe, so od razprav že prešli k dejanjem in ustvarili nov tip srednje šole za žensko mladino. To jo ženska višja šola« -- Fraucnoberschule. V to šolo se sprejemajo učenke s sledečih nemških srednjih šol (ki pa niso popolnoma isto, kar naše srednje šole): Iz 11. razreda nižje srednje šole, iz II. razreda višjega liceja ah študijskega zavoda. V bodoče nameravajo omogočiti vstop tudi dovršenim srednješolkam. Študij na ženski višji šoli traja tri leta in se zaključi z zrelostnim izpitom. Do как£-nih nadaljnjih študij naj bi ta izpit opravičeval, so mnenja še deljena. Voditeljice šol so povečini za to, da naj bi bila absolventkam od prta univerza, moški šolniki pa so proti temu in pravijo, da naj ženska višja šola usposablja le za znanstveno praktično ali umetnostno-praktično pokllrno izobrazbo. — Tudi učni načrt zaenkrat še ni končnoveljavno določen. Srednješolski ravnatelj dr. Kurt Kesseler, eden izmed »očetov« nove ženske šole, zagovarja misel, da naj bi bil prvi razred enoten, oba ostala razreda pa naj bi se cepila v tri oddelke: prvi za umetne stroke in ročne veščine, drugi za gospodinjstvo in otroško nego, in tretji za socialno delo. Na teh šolah naj bi se izobrazovale tehnične učiteljice in učiteljice na strokovnih šolah. — Pouk na ženskih višjih šolah je zamišljen tako, da bosta duševno in ročno delo v čim ožjem stiku in da se takoimeuovano »mrtvo znanje« povsem izključi. Šola naj v najboljšem zmislu pripravlja za življenje. — Kakor rečeno, je novi šolski ženski tip šele poizkus, ki še ni izzorel. Ženski feministični krogi zavzemajo zelo skeptično stališče in svare pred prenaglenjem — boje se namreč, da ne bi se pod novim imenom uvedla bivša »višja dekliška šola« in s tem ženska izobrazba potisnila na manjvredno stopnjo. Med širokim občinstvom je pa našla nova višja ženska šola kar najboljši sprejem in so vsi dosedanji zavodi (Miinchen, Hil-desheim, Halle, Kreuznach in Diisseldorf) prenapolnjeni. Gcspodinistoo Če je kje žensko delo v gospodarstvu vsaj enakovredno z moškim, ako ga celo ne prekaša. velja to za malo kmetsko posest. Živinoreja, mlekarstvo, perutninarstvo, pa tudi večina poljskega dela je v ženskih rokah, saj so moški člani družine navadno zaposleni še v drugih pridobitnih poklicih. Zato je največjega pomena, da se naše kmetsko ženstvo strokovno dvigne čim više. Danes, ko se vrača v naše pokrajine samouprava, ni dvoma, da bomo Slovenci kmalu uredili naše kmetijsko-strokovno šolstvo tako, da bo v njem tudi ženski kmetski mladini zagotovljena čim boljša izobrazba. Vendar pa naše kmetsko ženstvo dotlej ne sme ostati pre-križanih rok, marveč mora samo sodelovali pri urejanju tega šolstva in sploh samo vzeti v roke vajeti svoje usode. Posameznica tega ne more, pač pa organizacija. Že enkrat smo opozorili na tem mestu, da se morajo končno organizirati tudi kmetske žene, da bodo mogle zastopati svoje stanovske koristi. Danes to opozorilo ponavljamo ob zgledu, ki govori glasno in prepričevalno in daje obenem vsa potrebna pojasnila o ustroju in ciljih ženske kmetske organizacije. 30 let kmetskega ženskega gibanja v Nemčiji Dne 1. febr. t. 1. je praznovalo »Kmetsko gospodinjsko društvo« v Rastenburgu na vzhodnem Pruskem SOletnico svojega dela. To društvo je bilo prvi korak k organizaciji nemških kmetskih in kasneje tudi mestnih gospodinj. Danes šteje Državna zveza kmetskih go spodinj 1350 društev in 23 pokraj. in deželnih zvez. Kako srečno roko so imele žene pri ustanavljanju prvega društva, priča dejstvo, da imajo še danes vsa kmetska gospodinjska društva ista, neizpremenjena prvotna pravila. Ta pravila se glase: Namen društva je: 1. Pospeševati znanje po medsebojnem pouku, predavanjih in tečajih na vseh popriš-čih, ki se kakorkoli tičejo gospodinj; 2. Skrbeti za gospodarsko izobrazbo hčera in pomožnih moči; 3. Povzdigniti zelenjadarstvo in perutninarstvo, da bo mogoč izvoz; olajšati prodajo pridelkov; 4. Premostiti nasprotja med mestom iu deželo; 5. Priznati se mora vse gospodinjsko delo kot poklicno delo. V okviru teh pravil so razvile kmetske gospodinjske organizacije svoje izredno blago-nosno delo, o katerem bomo še govorili.' Istočasno je v zapadni Nemčiji Ida pl. Kortzfleisch začela snovati gospodarske ženske šole in dala tako pravec za gospodarsko izobrazbo ženske kmetske mladine. V seminarjih teh šoi so se izobraževale prve kmet-sko-gospodinjske učiteljice. Vse to kmetsko žensko gibanje v Nemčiji pa nikakor ni nastalo kar na lepem, samo od sebe, marveč je prišla pobuda iz splošnega ženskega'gibanja, ki se je prav v tistih letih najbolj razmahnilo. Pa ne da bi bilo kmetsko ženstvo soglašalo s tem gibanjem! Nasprotno — niti slišati ni hotelo o njem in se je zelo odločno zavarovalo proti vsakemu istovetenju z njim. (Kakor drugod so ljudski sloji tudi v Nemčiji zmatrali žensko gibanje le kot boj za žensko volivno pravico in — svobodno ljubezen.) Kljub temu pa je tedaj en in isti duh budil ženske, cla so se začele zavedati svoje duševne zaostalosti, izvirajoče iz pomanjkljive splošne in strokovne izobrazbe, in hrepeneti po izpopolnitvi. Kmetske žene so videle, koliko so njihovi možje po kmetijskih družbah storili za napredek kmetskega gospodarstva. Zakaj ne bi one poskusile enake poti v gospodinjstvu? Tako je tedaj prišlo do ustanavljanja kmetijskih gospodinjskih društev. Začetek je bil težak, čemur se ni čuditi. Vsako javno žensko prizadevanje se je tedaj sprejemalo z zasmehom in odporom. Celo lastni kmetski možje so odklanjal; strokovno organizacijo svojih žena, tembolj kmetijske zbornice in oblasti. Samo ministerijalni svetnik Thiel v pruskem polje- A. V.: Francka — Povem zadnjikrat in ostane kakor pri bito, da vseh ne morem dalje študirati. Eden mora ostati doma — ali Francka ali Ivan. Šest razredov gimnazije je že lepa izobrazba, z njo si more človek vedno pomagati naprej. Jaz sem imel samo štiri razrede ljudske šole. Kovač Miha Podgornik je ob teli besedah pogledal po mnogoglavi družini, ki je za mizo čakala na kosilo. Vsi so molčali. — Ali si slišala, mati? — je pogledal kc-vač na ženo, ki je prinesla kosilo. — Prava reč, če slišim tvojo modrost ali ne slišim. — Neprijazno je porinila skledo po mizi. — Ni vseeno — je dejal kovač še vedno dobrohotno, dasi resno. — Ni vseeno. Sedaj gre zares; ne morem dalje. — — To vsako leto pripoveduješ, ko imajo otroci oditi v šolo. Samo, da nas mučiš. — — Bog ve, da ne, žena! Vsa leta sem storil, kar je bilo v moji moči, da se je izpolnila tvoja volja in sem študiral tri otroke naenkrat. Sedaj ti povem, da tega ne zmorem več. Zadolžiti bi se moral in potem gremo lahko v par letih vsak na svojo stran s culo v roki. A kam naj greva midva, ki sva že oba beteZna, kam naj gre ta drobnjad? — — Seveda, tako daleč si nas pripravil — je planila žena v jok — ko ti je več za kozarec nego za družino! — — Žena, kaj zopet blazniš? Ako bi bila modrejša nego si, ne bi pustila že skoraj do- raščene hčere pohajati v srednje šole, dočim si ne zna nobena sešiti predpasnika in kupuješ narejeno robo celo za najmlajše. Vsi tonemo v neredu, ti sama si v bolezni brez postrežbe, dorasle hčere pa izgubljajo čas po mestnih šolah. — Lastnim otrokom ne privoščiš boljšega kruha. -— — Tvoj kruh, žena, ki si vzela rokodelca, je potica nasproti kruhu, ki ga jedo uradniške in profesorske žene in samostojne ženske. Spiš pod lastno streho in ni ti treba šteti dni, kdaj bo zopet prvega v mesecu. Ko pa bi bila modra gospodinja, kakor nisi, bi utegnilo biti v hiši pravo blagostanje. — — Če si hotel imeti deklo, bi bil deklo vzel, ne pa izbirati žene v bogati hiši. — „. — O, da bi te bil deklo našel in vzel bre>z vinarja dote, a pravega uma in pridnih rok — koliko bolje bi bilo zate in zame! — — Seveda, da bi ti garala, ti pa bi popival. Doto mi vrni, pa bom sama skrbela, da se hčeram ne bo treba ubijati, kakor se moram jaz! — — Jezik za zobe, nesrečnica! — je skoči! kovač in udaril po mizi, da je posodil zletela navzkriž. Mlajši otroci so zavekali, starejši prebledeli. — Garal sem jaz in stradal in hodil zanemarjen, kakor bi žene ne imel. Ali me res hočeš po sili napraviti pijanca, ali nas res hočeš pognati izpod strehe? — Bleda in drhteča je stopila Francka U očetu: — Oče, pomirite se, jaz ostanem doma. Od tega sklepa me nihče ne more odvrniti. — — Ne bodi neumna, Francka ... — Mati, prosim, pustite mi prosto voljo, dobro sem premislila. Vse se bova pogovorili kasneje. — — Francka, če Bog da, se tega ne boš kesala. — Jejmo. — Kovač je vzel najmanjše dete v naročje in mu napolnil skodelico. * * :» Tako se je odločila Franckina usoda. Že 14letna je bila začela po materini volji z dve leti mlajšo sestro obiskovati srednjo šolo. Ni bila posebno nadarjena in za šolo malo ustvarjena, toda resna, dobra in pridna. Te lastnosti so ji pridobile simpatije učitelj stva in tako je trudoma, pa vendar dovršila razred za razredom. Zadnje leto je imela svoj prvi veliki doživljaj. Spoznala se je bila z bratom sošolke, mladim bančnim uradnikom, ki mu je bila iz srca vdana. Nanj je mislila sedaj po veliki odločitvi v očetovi hiši. Kaj poreče? Prihodnjo nedeljo se je z njim sešla v mestu. Bil je kakor po navadi elegantno oblečen in kadil je debelo smotko. Tudi v kretnjah je, dasi še tako mlad, posnemal bogate, site ljudi. Francka mu je v kratkih, iskrenih besedah razodela svoj položaj: Pustili mora šolo, da ne oškoduje doma, žrtvovati se hoče... Mladi mož je potegnil smotko iz ust, poslušal in debelo gledal. — Glej, glej... kaj mi ne poveš ... Pa naj bi brat ojifal doma, nepridiprav je. — — Ravno zalo bi bilo družini maio po Ženske državljanske dolžnosti in pravice v Franciji. Kakor znano, uvaja novi francoski vojaški zakon tudi žensko brambno dolžnost v slučaju vojne. Nasprotno pa francosko ženstvo še nima političnih pravic. Ženski list >Francaise« pripominja, da je vsaka Francozinja tudi brez zakonskega predpisa vedno pripravljena služiti domovini. Toda logično bi bilo, da se tam, kjer se predpisujejo državljanske dolžnosti, priznajo tudi državljanske pravice. Prav za prav bi morala finančna komisija oprostiti vse ženske plačevanja davkov, kajti kdor nima volivne pravice, naj nima tudi davčne dolžnosti. Ob volitvah na Norveškem, ki so se vršile po novem leiu (v parlament), je prodrla samo ena ženska, socijalna demokratinja llelga Karlsen. Stranke so bile postavile (14 ženskih kandidatinj, toda vse na brezupnih mestih. Ženske organizacije napovedujejo za prihodnje volitve štrajk volilk in kandidatinj; ženske bodo postavile svoje lastne kandidatne listo. Izreden uspeh angleške arhitektinje. Pri natečaju za novo Shakespearjevo gledališče v rojstnem kraju pesnika — Stratford-on-Avonu je med 75 tekmovalci soglasno prejela prvo nagrado 291etna arhitektinja Elizabeta Scoll. Proti umazanemu tisku. V avstrijskem zveznem svetu je vložila zvezna svetnica dr. Pichl predlog, da naj se zakonski načrt o zaščiti mladine pred umazanim tiskom znova predloži narodni skupščini in pospeši rešitev, Vlada in krščansko-socijalna stranka sta predlog sprejeli. Ženske kandidature pri bodočih državno-zborskih volitvah v Nemčiji. Ker se je bilo bati, da bodo razne nemške politične stranke za bodoče državnozborske volitve pod raznimi pretvezami postavile le malo ženskih kandidatov in še tiste na negotova mesta, je Zveza nemških ženskih društev v sporazumu z merodaj-nimi ženskimi organizacijami sestavila žensko listo in jo poslala odnosniin strankam, da iz nje izberejo ženske kandidatinje in jih postavijo na zanesljiva mesta. Lista obsega 82 imen najsposobnejših nemških žena. Centruni in so-cijalno-deinpkratska stranka nista vpošteti. Ako stranke pri sestavljanju kandidatnih list ne bodo hotele vpoštevati ženskih želja, napovedujejo ženske organizacije odpor pri volitvah. Visoko šolo za modo otvorijo v Berlinu v zvezi z utnetno-obrtno akademijo. Za sprejem na zavod se bo zahtevala obsežna šolska izobrazba in tehnično, v praktičnem liku doseženo znanje. Žensko tlelo v nemški industriji. V raznih industrijah v Nemčiji so ženske zaposlene v sledečem razmerju: V tekstilni industriji je 62.2%, v oblačilni obrti 68%, kavčugovi in as-bestni industriji 51.2%, v gostilniški in točil-niški obrti 51.2%, v zavarovalni obrti 53.2%. v kemični industriji 10, v živilski in nasladilni obrti 48. v gledališki, godbeni in filmski obrti 41, v kovinski industriji 25.6, v lesni obrti 12. v rudarstvu 11, v transportni obrti 1.8, pri gradbi strojev in aparatov 4, v fužinah 2.2 in v stavbeni obrti 4% žensk. Kakor pri nas in v drugih deželah lako je tudi v Nemčiji ženska zaposlena večinoma pri nekvalificiranem delu in prodirajo ženske delovne moči na boljša mesta le izjemoma. Moški neizprosno varujejo svoje postojanke in z vsemi silami ovirajo ženskam dostop v kvalificirano delo. To.se najbolje vidi v tiskarski in knjigoveSki obrti, kjer so ženske z malimi izjemami samo pomožne delavke, in še teh čim manj. Velike strokovne organizacije imajo samo po Id do 20% ženskih članov. Med 4milijona organiziranimi delavci je samo 659.49'.) žensk. Tudi ženske plače so vseskozi nižje nego moške in znašajo približno 60—70% moške plače pri istem delu. Tako tudi v Nemčiji bojkotirajo čl. VIII. versailleske mirovne pogodbe, ki zahteva v svojem socialnem programu za enako delo enako plačilo. Eden izmed nemških poravnalnih odborov (hamburški) jo razliko v plači utemeljil s tem, da si znajo ženske gospodarsko bolje pomagati nego nfoški! To se pravi nerodnost iu razsipnost podpirati. Razen tega je dejstvo, da večina delavk skrbi za starše ali sestre. V Hamburgu samem so ugotovili, da 4:>'A odstotka delavk nosi vse stroške za preskrbo staršev, 78% skrbi za matere, 17% pa za mlajše brate in sestre. Treba bo šc trdih bojev, da bo ženska delavka dosegla vso svojo pravico. magano, če bi 011 izostal iz šole. Še večja skrb bi bila z njim. Naj dovrši gimnazijo, poleni bo že dobil kje kako mesto. —■ — Ampak ti... Kaj boš sedaj? Imela ne boš ne službe ne dote. — Službo imaš ti, Pavel, a moja dota плј ti bo moja vdanost, pridnost in skromnost. Lahko bi izhajala ... — Ha-ha-ha-lia! Tega si pa ne smeš tako enostavno predstavljati. Če se boni oženil, oc morala žena prispevati k skupnim ,stroškom bodisi z mesečno plačo bodisi z doto. Še na misel mi ne prihaja, da bi moral sam za vse skrbeti in si zaradi ljube ženice odreči užitke, ki jih v taki obilici ponuja življenje — za denar seveda. Ne, ne, ne želim se pokopati v tako imenovano »družinsko srečo«. Otrok sploh ne maram. Požeruhov in kričačev. Z eno besedo, Francka — mudi se mi v kino. Zelo mi je žal. da ne moreš z menoj, da sploh ne moreš z menoj... Pa se pač ne da pomagati in jaz nisem kriv. Zdravstvuj! — Podal ji je roko, jo hitro umaknil, se okrenil in šel. Parkrat se je še, smeje se, ozri • nato je zamahnil z roko in krenil na promenado. Francki so se upognile rame, kakor i>i jo bil kdo silovito udaril za tilnik Ni vedela kje hodi. Noge so se ji zapletale in v ustih p je bilo čudno grenko. Neprestano se je zadevala ob ljudi, ki so jo radovedno pogledovali Kam bi se zatekla, kam skrila? K ljudem ne Nikogar ni imela, ki bi mu mogla zaupati tc svojo bolečino, v r-orkev? Da. tam se skrije, tam premisli. (Konec Jutri.) Fašizem prelomil z Vatikanom i Mariborska oblastna skupščina. v ffim. 28. marca. (Tel. (Slov.c) Mussolini danes na papeiev nedeljski govor ni odgovoril drugače, kakor na Seiplov govor glede južne Tirolske. Doiim so do sedaj katoliške mladinske organizacije imele Sr gotovo svobodo kretanja poleg fašističnih organizacij, se bodo sedaj, ko je papež izrekel svojo snano kritiko proti fašističnim vzgojnim načelom. vse ie izjeme odpravile. Priliko za to je dal Mussoliniju današnji ministrski svet, vkaterem je duce k splošnetnu položaju rekel med drugim: »Fašistična revolucija je videla v totalni in vsestranski vzgoji in pripravljanju Italijana eno izmed temeljnih nalog države. Če država te naloge ne bi hotela izvršili, ali če bi tudi samo o tem pripustila diskusijo, bi s tem spravila v nevarnost nič več in nič manj kot upravii enost svoje eksistence. Spričo ustanovitve drž. organizacij dečkov in mladeničev, izgubljajo za druge mladinske organizacije dosedaj dovoljene izjeme vsak dan več upravičenosti, iz česar sledi nujnost, da se obstoječi zakon reformira v smislu intransigentnega in integralnega cilja fašizma.*: Nastojrilo je torej to, česar se je papež bal, da se katoliške mladinske zveze, ki so bile še pripuščene in za katere se je papež javno zavzel, sedaj popolnoma odpravijo in njeni člani priključijo fašističnim organizacijam. Napetost med Kvirinalom in Vatikanom, ki obstoja Se nekaj časa in tei se je vedno shrbno prikrivala, je s iem postala jasno vidna. Za nedogleden čas sedaj ne more več prav biti govora o zbližan ju med državo in cerkvijo. Šibka brv, ki je bila zgrajena z velikim trudom, se je sedaj končno spel razdrla. Potrjuje se, da je papežev govor prišel fašističnim krogom popolnoma nepričakovano in da so bili radi brezobzirne karakterizacije stvari silno vznevoljeni. Vatikanu se očita, da poskuša preko verskega momenta zanesli v fašistično ujedinjeno Italijo prepir. »Impero« piše: Ta neumestni in nehvaležni govor ne ruši samo nenadoma pota k spravi, temveč uničuje tudi vsa dosedanja medsebojna prizadevanja, priti skupaj. Pot gre nazaj k sta!-tusu quo ante. V stičnem4smislu komentirajo danes naknadno tudi ostali listi papežev govor. Bazen tega poroča oficijelni komunike o seji ministrskega sveta, da bo Mussolini sredi maja govoril v senatu o zunanjepolitičnem položaju. Očividno se smatra, da bodo do tedaj najbolj pereča vprašanja rešena v toliko, da bo italijanski zunanji minister mogel zavzeti svoje stališče. Radič za srednjeevropsko carinsko um o Praga, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Štefan Radič je v razgovoru izjavil vašemu dopisniku, do bodo poslednje ovacije za Nemčijo v narodni skupščini imele tudi praktične posledice, predvsem za Nemce v Jugoslaviji. Nemci Jugoslavije niso državljani drugega ali tretjega razreda. Tudi ni pri njih nevarnosti ire-dente, ki obstoji še pri Madjarih Jugoslavije. Nemci so državo ohranjujoč element, najboliši poznavalci gospodarskih vprašanj. Oni so, naj se jim očita na svetu karkoli, naši hrsnitelji v vsakem oziru. Edino rešitev naših gospodarskih vprašanj vidim v carinski uniji s Češkoslovaško. Tej carinski uniji bi se pozneje lahko pridružile tudi Bolgarska, Poljska, Avstrija in Romunija. Mislim, da bi bila mogoča pogajanja tudi z Madjarsko. Če se ta carinska unija ne ustvari, je edina rešitev in edino jamstvo naše politične samostojnosti carinska unija z Nemčijo. Nemčija je napram nam po-kazala toliko dobre volje in toliko dokazov za to, da ni več prejšnjega mišljenja, da lahko nastopi pri nas kot kulturonosec v nafboljšem smislu. Z našega agrarnega stališča «io Nemci (fculturonosci za ves svet, in sicer ne gospodovalne kulture, temveč kot vzor dobrega obdelovanja zemlje. Z našega kmetskega stališča je to največja zasluga nemškega naroda. Radič se je izjavil o gospodarskem sodelovanju s Češkoslovaško, pri čemer je naglašal naravno zvezo z Donavo, ki je najboljši koridor z Jugoslavijo. Obdonavske države bi morale same vzeti v roko ustanovitev carinske unije obdonavskih držav, še preden bi jih velesile k temu silile. Češkoslovaška naj se požuri, skleniti z Jugoslavijo trgovinsko pogodbo. Nemčija sc trudi, da si zopet pridobi vojo staro gospodarsko pozicijo na Balkan" Trotovo se bo sporazumela z Jugoslavijo, sc-4aj pa je še zaposlena na Renu. Češkoslovaška tahko dobi lastno pristaniško cono v jugoslovanskih jadranskih pristaniščih, v Splitu pa obalo 10 do 15 km, samo mora kovati železo, dokler je vroče v Praga, 28. marca. (Tel. >-S1ov.«) V Pragi je imel Štefan Radič pred jugoslovanskimi študenti, ki študirajo tam, predavanje o kmetski demokraciji. Izjavil je: Demokracija pomeni »kupno delo in pravih demokracij je malo. Kmet zasleduje idealizem v cilju in realizem v metodi, v sebi združuje kapital in delo. Če bi se Jugoslovani in Čehi, Bolgari in Poljaki strnili k skupnemu delu, bi ti Slovani tudi brez Rusije predstavljali toliko moč, da bi bila njihova kmetska demokracija v srednji Evropi merodajna. To bi pomenilo potem rešitev jugoslovanskega vprašanja. Glede položaja kmetskodemokratskega bloka v Jugoslaviji je izjavil, da obsega že sedaj pri skupnem nastopu 99 poslancev. Če bodo jeseni volitve, bo imel 160 poslancev, če |>odo pa volitve pozneje, bo pa štel celo dve tretjini vseh poslancev. Potem bomo napravili Jugoslavijo tako, kakršna mora biti. Naš politični boj je boj za tak tip države, ki je edino možen po svetovni vojni. — V svojem govoru ni štedil s temperamentnimi ocvirki; imenoval je svoje nasprotnike ničvredne roparje in zločinsko tolpo. Titulescu obišče Atene Tudi Bolgarija se pogaja z Grčijo. v Atene, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Koncem maja pričakujejo v Atenah prihod romunskega zunanjega ministra Titulesca k slovesni izmenjavi ratifikacijskih listin grško-romun-ske razsodiščne in prijateljske pogodbe. Takrat bo prišlo do razgovora o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, med drugim tudi vprašanje balkanskega Locarna in proste luke v Solunu za Romunijo. Grški poslanik je sporočil svoji vladi, da je bolgarski zunanji minister Burov izjavil kot odgovor na uradno obvestilo o grško-romunski pogodbi, da je tudi Bolgarska rada pripravljena, skleniti slično pogodbo v interesu zavarovanja miru na Balkanu. Kakor poročajo listi, bo Bolgarska že v bližnji bodočnosti stavila v tem pogledu Griki formalen predlog. Romunija in Nemčija se ne moreta sporazumeti. v Bukarešt, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Adeverul«, se bo romunski zunanji minister Titulescu vrnil iz 2eneve v San Remo na zdravljenje. Potovanju v Berlin se je odrekel, ker ni mogoč sporazum v zadevi vojnih bankovcev Generalne banke. Nov albanski državljanski zakonik. v Tirana ,28. marca. (Tel. »Slov.«) Albanski senat je sprejel danes novi državljanski zakonik, ki uvaja civilno poroko in odstranjuje zadnje ovire za zakon med muslimani, katoliki in pravoslavnimi ter prepoveduje obenem tudi poligamijo. Francosko-romunski vojni dolgovi uravnani v Pariz, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Fran-cosko-romunski dogovor o ureditvi romunskih vojnih dolgov, ki naj olajša sklep romunskega stabilizacijskega posojila, o katerem se sedaj razpravlja v Parizu, je bil danes dopoldne podpisan v finančnem ministrstvu. Dogovor reducira romunske finančne vojne obveznosti od 525 na 185 milijonov zlatih frankov, ki se imajo s 5 odet obrestmi plačati v 62 letih. Prva anuiteta, ki zapade še to leto, je določena na 1.2 milijona ter se bodo anuitete polagoma zvišale do 22.5 milijonov. Grčija dobi 12 miliionov dolarjev v Pariz, 28. marca. (Tel. »Slov.«) »Chi-cago Tribune« poroča iz Washingtona, da se v krogih, ki stoje blizu finančnemu ministrstvu, pričakuje, da bo grški dolg pri Združenih državah in Angliji v kratkem poravnan, pri čemer sc bo razpravljalo o posojilu 12 milijonov dolarjev za maloazijske begunce in za obnovo. Amerika vabi tudi češkoslovaško. v Newyork, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Državni departement je poslal češkoslovašemu poslaništvu v Washingtonu načrt pogodbe .za razsodišče in poravnalno postopanje s prošnjo, da se začno o tem pogajanja. Člani aetion Francaise ne sme o k soovedi v Pariz, 28. marca. (Tel. »Slov.«) V boju kurije z Aetion Francalse se je pripetil danes nov dogodek. Pariški nadškof kardinal Du-bois je vsem duhovnom škofije izdal naredbo, s katero strogo prepoveduje, pripuščati člane Aetion Francaise k velikonočni spovedi, cerkveni poroki ali kot botre h krstu. Samo oni se ne kaznujejo, ki podpišejo svečan reverz, s katerim se obvežejo, da se odrečejo Aetion Francaise in se pokorijo cerkvi. Danes bo Briand odgovoril Keliogu v Pariz, 28. marca. (Tel. »Slov.«) Quai d' Orsay je danes zvečer oficielno potrdil, da se bo na jutrišnji seji ministrskega sveta defi nitivno določd Briandov odgovor na Kellog:;-vo noto. V slučaju, če se ne bodo določile nobene izpremembe, se bo odgovor jutri zvečer izročil v Washingtonu. Zaleski gre k Mussoliniju. v Varšava, 28. marca. (Tel. >Slov.«) Zunanji minister Zaleski se bo dne 14. aprila na povabilo Museolinija odpeljal v Rim. Danes popoldne se je vršila 8. seja mariborske oblastne skupščine. Predsednik dr. Le-skovar je po otvoritvi seje pozdravil vse navzoče poslance ter imenoval zapisnikarjem dr. Keč-keša in poslanca Neudorferja. Nato je podal 3 predloge oblastnega odbora in sicer: 1. Ker mnogi krediti iz lanskega proračuna še niso bili izčrpani, naj oblastna skupščina dovoli naknadno odobritev teh kreditov. 2. predlog se nanaša ua razpolaganje z nepremičninami v vrednosti do 500.000 Din. Oblastni odbor je kupil v Celju posestvo, na katerem'bo pozidal hišo za osirotelo deco. Predsednik prosi skupščino, naj ta nakup naknadno odobri. Nato je predsednik še stavil na pričujočega velikega župana interpelacijo v zadevi aretacije oblastnega poslanca Rozmana, ki se je izvršila o priliki vimčarske-ga zborovanja v štrugani. Ker je veliki župan izjavil, da namerava na interpelacijo odgovoriti pozneje, je skupščina takoj prešla ua poročilo oblastnega odbora. Oblastni odbornik Kugovnik je podal obširno poročilo o oskrbi osirotele mladine v mariborski oblasti. (Izčrpno poročilo o referatu priobčimo prihodnjič.) V glavnem je izvajal, da je oblastni odbor sklenil osnovati v svrho čim večje zaščite osirotele in zanemarjene mladine posebno organizacijo Oblastno zaščito mladine pod pokroviteljstvom oblastne skupščine. Na čelu ji bodo predsednik skupščine, veliki župan, predstojnik knezoškofijskega ordinariata, predstojniki okrožnih sodišč, mariborski župan in zastopniki ka-ritativnih ustanov. Člani pa bodo vse občine v oblasti, okrajni zastopi, ustanovni, častni in podporni člani- Da pa se pritegne tudi narod v čim večji meri k sodelovanju, naj se osnujejo po vseh sodnih okrajih okrajne zaščite mladine. Istotako se na iniciativo posameznih večjih krajev osnuje krajevna zaščita mladine. Vodstvo teh okrajnih in krajevnih organizacij bi se poverilo približno enakim osebam dotičnih okrajev, kakor pri oblastni organizaciji zaščite mladine. Na tem polju bi delovala državna in samoupravna oblast roko v roki z narodom za zboljšanje in dobrobit naše oeirotele mladine. Poročilo o delovanju oblastnega odbora za kmetijstvo je podal oblastni poslanec Krajnc. Omenil je, da je mariborski oblastni odbor onim krajem v Prekmurju in Medjimurju, kjer so poljske miši uničile cele komplekse njiv in travnikov, dal podporo v znesku 20.000 Din. Za zdravljenje j metljavosti pri živini je izdal oblastni odbor 23.400 Din in so bili te pomoči deležni v prvi vrsti najbolj potrebni gospodarji. V svrho izboljšanja živinoreje je odbor namenil tudi 30 tisoč dinarjev za licencovanje bikov in žrebcev. Nadalje bo oblastni odbor, v kolikor tega že ni storil, v najkrajšem času prevzel v upravo vse kmetijske pospeševalne zavode- Zlasti namerava oblastni odbor podpirati gospodarske in gospodinjske tečaje po deželi in bo prireditelje za njih trud primerno nagradil. Da bi dvignil živino-rejo, je odbor skrbel za zboljšanje travništva in storil korake, da pridejo naši kmetje do najboljše kakovosti živine. Oblastni odbor je na tem polju že precej delal in se bodo uspehi kmalu pokazali. Nadalje polaga odbor tudi posebno pažnjo za zboljšanje sadjarstva in vinarstva v svoji oblasti, kar skuša doseči z dobrimi drevesnicami in trsnicami, odkoder bodo posestniki lahko dobili prvovrstne sadike. O zdravstvenih zavodih mariborske oblasti je govoril dr. Veble, ki se je obširno pečal s stanjem v naših bolnicah, ki so v oblastni upravi. Številni zavodi so bili precej zadolženi oziroma je država še dolgovala osobju plačo. Za bolnice se je izdalo že precejšnje vsote, ki so se razdelile na posamezne zavode po potrebi. Mariborski bolnici je dal 100.000 Din za nabavo aparatov, zlasti za napravo Ronfgena. Glede okrožnih zdravnikov in onih, ki jih je samouprava prevzela v svojo službo, se oblastni odbor izraža, da bo storil vse, da iim ohrani vse dosedanje pravice. Po tem poročilu je prišla na vrsto glavna debata. Predno se je razprava pričela, se je oglasa! k besedi g. veliki župan, da da odgovor na interpelacijo v zadevi aretacije poslanca Rozmana. Izjavil je- da je takoj, ko je bil o dogodku obveščen, uvedel obširno preiskavo- Izid preiskave kaže, da je pri celi zadevi državna oblast nedolžna. Aretacijo oblastnega poslanca so zakrivili v prvi vrsti predstojnik občine v štrigovi in orožniki. Veliki župan je dal za to občinskega predstojnika v štrigovi aretirati in ga je tudi suspendiral. Glede orožnikov pa je izjavil g. veliki župan, da sicer ne spadajo pod njegovo kompetenco, vendar pa je storil potrebne korake, da bodo kaznovani. Pri debati je dobil prvi besedo dr. Kečkeš, ki je podal zanimive podatke o poslovanju občine v Medjimurju. Občinski blagajniki, ki pobirajo davke, ponekod zelo razkošno poslujejo s tujim denarjem. Razni blagajniki so spravili v svoje žepe po 40 000 do 50.000 Din so potem lepo izginili, Tudi občinski načelniki po nekaterih občinah postopajo enako. Tako je n. pr. dal v neki občini načelnik mlademu fantu 400 Din iz občinske blagajne za potnino v Zagreb, kamor je šel čestitat Radiču, ko jc imel mandat za sestavo vlade. Drugi občinski načelnik ie nabavil na ob- činske stroške za svojo pisarno sliko zedlnjenja Pašič - Radič. Navajal je tudi slučaj, kako je v neki občini dal načelnik 180 Din za godbo, ki je igrala na ča«t Radiču. Nadalje je dr. Kečkeš navajal. kako si občinski funkcionarji v Medjimurju po dva- do trikrat zaračunajo vožnjo za enkratno jfbtovanje. Govornik je predlagal, naj oblastni odbor napravi v Medjimurju temeljito oblastno kontrolo. Sicer so radičevci in demokrati nastopili proti dr. Kečkešu, vendar pa mu niso mogli nikjer do živega, ker ie imel za vse svoje navedbe točne podatke. Socialist Moderndorfer je opozoril oblastni odbor, da naj bi vse svoje načrte razpošiljal vsaj vsem klubom, če že ne posameznim poslancem. To se je vzelo na znanje. Glede regulacije Savinje pa je sprožil debato oblastni tajnik Hrastelj. Na VII. seji je oblastni predsednik sporočil, da je regulacija Hudinje že domalega gotova. Druge stranke pa so sklicale v teh par dnevih anketo, kako naj bi se to delo izvršilo. V javnost so dali, češ, mi smo sklicali anketo, oblastni odbor in poslanci pa se te ankete niso udeležili. Poslanec Hrastelj stavlja na predsednika vprašanje, naj razloži, čemu se oblastni odbor te ankete po svojem zastopniku ni udeležil. Predsednik je na to vprašanje odgovoril, da je bil že pred par dnevi v Celju, kjer si je delo ogledal in se je določilo, da se uravnava Hudinje izvrši prav do Savinje- O anketi pa ni oblastni odbor bil prav nič obveščen, zato se je ni mogel udeležiti. Poslanec Petovar (SDS) vprašuje, čemu se še razpravlja o nakupu posestva v Celju, ko je že stvar urejena, sicer pa je mnenja, da to posestvo ni primemo za mladino. Profesor Cestnik (SLS mu je pojasnil, da je oblastni odbor to posestvo kupil v popolnoma prave svrhe. Hiša je na dobrem prostoru in mladina bo imela n? tem mestu prijeten prostor. Dr. Ogrizek je poročal za odsek za javna dela o cestnovzdrževalni upravi in o agrarnih operacijah za ljubljansko in mariborsko oblast. Nato je predsednik sejo zaključil in sklical prihodnjo za jutri ob pol 9. Stanovanjski zakon r Belgrad, 28. marca. (Tel. »Slov.«) V tukajšnji javnosti se mnogo razpravlja o tem. kako stališče bo zavzela vlada glede stanovanjskega zakona. Vsa javnost je odločno proti Petejanovemu zakon, predlogu. Na drugi strani je vlada sestavila poseben odbor, v katerega sta se pritegnila tudi,fbtvši minister dr. Gosar in poslanec Kujundžič. Na včerajšnji seji tega odbora se je razpravljalo o predlogih posameznih članov tega odbora. Predloge je stavil dr. Gosar. Dr. Gosar je mnenja, da je postalo stanovanjsko vprašanje v sedanjem stanju komunalno vprašanje. Mnenja je, da je v nadaljevanju politike, ki se je uyedla s sedanjo stanovanjsko novelo, iz sedanjega stanja najboljši izhod ta, ako bi se dala večjim občinam zakonska pooblastila, da smejo s sklepi občinskega odbora: 1. na temelju zlate paritete maksimirati najemnine; 2. razpolagati s stanovanji, ki bi bila več kot tri mesece prazna; 3. prepovedati predelavo stanovanj v poslovne prostore; 4. za določeno kratko dobo preložiti deložacije za nujne slučaje, da ne bi bile posamezne stranke vržene na ulico, dokler si ne preskrbe stanovanja. Pilsudski fma težave s parlamentom v Varšava, 28. marca. (Tel. »Slov.*) Pred preiskovalnim zaporom so se vršile demonstracije delavcev za izpustitev aretiranih komunističnih poslancev, ki so bili med tem že izpuščeni. K današnji drugi seji sejma so poslanci vladnega bloka zopet prišli, niso se pa udeležili volitev nadaljnjih članov predsedni-štva. Zato so od petih podmaršalskih mest dobili levičarski poslanci tri, po enega pa zastopniki desnice in Ukrajinci. Tudi tretje podmaršalsko mesto v senatu je včeraj pripadlo še enemu Ukrajincu. V tem, da so poslanci vladnega bloka zopet prišli v sejm, vidijo ponehauje napetosti konflikta. Smatra se, da bo Pilsudski navzlic včerajšnjemu porazu poskušal sodelovanje s parlamentom, dasi izjavlja današnja ofizijozna >Epoka«, da se mora izvolitev Dašinskega smatrati za demonstracijo proti vladi in da se mora nanjo odgovoriti z brezpogojno opozicijo. Strahovite posledice potresa v Milan, 28. marca. (Tel. >Slov.<) V občini Cavazzo Caruia, ki je po potresu najbolj prizadeta, so bile tri osebe ubite, 11 jih je lahko in težko ranjenih. Porušenih je okoli 10 hiš. V San Florianu sta bila dva mrtva, nekoliko ranjenih, porušenih pa je 23 hiš. Tudi v drugih krajih se je podrlo več hiš. V krajih Busca in Chiacis je 5 mrtvih, mnogo ranjenih in 20 popolnoma porušenih hiš. Prebivalci so se po večini še pravočasno rešili iz poškodovanih poslopij. Meteorološka postaja v Vidmu je po glavnem sunku ob 9.33 zaznamovala še manjše sunke ob 10.45. 1.4.10 in 16.45. pokojnika. Skladatelja 40 letno idealno delovanje je našlo vedno odziv in ob drugem jubileju na tem odru je meni to največje zadoščenje. — Maribor, 29. marca 1928. — Pavla Parma, vdova skladatelja. Celje & Izredno visok glasbeni užitek bodo imeli udeleženci koncerta, ki ga priredi v nedeljo dne 1. aprila t. 1. pod okriljem celjske Glasbene ma-Uice pevsko društvo »Maribor«. »Maribor« bo pod vodstvom dirigenta J. E. Gaspariča izvajal veliki IIaydnov oratorij »Stvarjenje«. Pri koncertu sodeluje sollstinja ljubljanske opere ga. Pavla Lovše-tova (sopran), dalje solista mariborske opere gg. Peter Burja (tenor) in Fran Neralič (bas). Orkester sestavljajo mariborska vojaška godba, člani orkestra mariborske Glasbene matice in še nekateri drugi godbeniki. Koncert se vrši točno ob 4 popoldne v veliki dvorani Celjskega doma Vstopnice za koncert se v predprodaji dobe v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge in pri Goričar & Les-kovšek. Poleg Celjanov so vabljeni zlasti tudi okoličani, da prisostvujejo izvajanju tega velikega glasbenega dela. JSr Simullanslca produkcija v kavarni »Evropa*. Na vabilo celjskega šahovskega kluba je odigral v torek 27. t. m. zvečer v kavarni »Evropa« znani šahist g. Ciril Vidmai iz Ljubljane si-multansko produkcijo z 11 člani celjskega šahovskega kluba. Produkcija je izzvala mnogo zanimanja in je potekla v veliki napetosti. G. Vidmar je dobil 7 partij, 3 partije je izgubil, ena pa je ostala remis. G. Vidmar je izjavil, da je imel opraviti z igralci visoke kvalitete, kar daje lepa spričevalo delu celjskih šahistov. Dopisi M in i j on v Domžalah. V dnevih od 18.—25. marca se je vršil v Domžalah sv. misijon, ki eo ga z izredno gorečnostjo iu požrtvovalnostjo vodili gospodje misijonarji dr. Nastran, Šaveli in Kerin. Ljudstvo se ga je prav pridno udeleževalo. Pri jutranjih in večernih govorih je bila cerkev nabito polna; pa tudi pri dopoldanskih jih je bilo zelo veliko. Obhajanih je bilo 3844 oseb Veličastna je bila sklepna procesija pod vodstvom g. kanonika dekana Lavrenčiča. Zadovoljnost je bila vsesplošna. V kupo veselja pa je kanila prav grsnka kapla žalosti. 24. marca, v soboto zvečer je umrl tragične smrti 54 let stari Janez Ovčar, kajžar v Spodnjih Domžalah 24, blag mož in dober oče dveh odraslih otrok. Bolelo ga je, ker kot dober delavec na žagi že od januarja letošnjega leta radi pomanjkanja dela ni imel zaslužka. Zadnjih 14 dni je bil vedno bolj zamišljen in žalosten. Misijonskih slovesnosti se je pridno udeleževal. K spovedi je prišel dvakrat: prvič v sredo, radi množice ljudi ni prišel na vrsto; v četrtek pa je bil že tako duševno omračen, da pri spoved niči sploh ni mogel ničesar povedati in mu je — kot je on sam pripovedoval potem ženi — v misli, da ima gluhega pred seboj, rekel, naj pride takoj potem v zakristijo k spovedi. A ga ni bilo. Imel je v glavi neznosne bolečine in pot mu je čelo kar naprej zalival. Župnik je ženi naročil, naj pazijo nanj. Samo za hip je v Boboto zvečer stopila žena v kuhinjo. On pa je v trenutku v sami spodnji obleki odhitel iz sobe na prosto. Takoj je bila žena za njim. A v temi ga ni več videla. Dasi je hiša tik pri vodi, je tekel inoi, kot je sled kazala, čez njivo iu travnik naprej. Celo noč so ga iskali. Drugo jutro so ga šele dobili,, ne v vodi, ki teče mimo hiše, ampak v bližnji Mlinščici, utopljenega. Mogoče ga je silna vročina v glavi tirala ven na prosto in je, hiteč kar naprej, po nesreči zašel v vodo. Mogoče je v popolni dušni omračenosti vedoma odhitel proti vodi. Kdo naj lo razsodi? V današnjih živčno tako razrvanih časih taki slučaji žal niso redki. Udeležba pri sv. misijouu in nameravana spoved pa mu pred večnim sodnikom prav gotovo ni bila v škodo. Toliko v pojasnilo glede na poročilo »Jutra* z dne 27. marca pod zaglavjem »Po misijonski spovedi v smrt«. Pevska zzvesza Sestanek zborovodij logaškega okroija se bo vršil v nedeljo 1. aprila v Rokodelskem domu na Vrhniki (po koncertu). Pogovor bo obravnaval prihodnjo okrožno prireditev. Okrožno predsedstvo je vse posameznike še posebej obvestilo. Radi važnosti sestanka je pričakovati polnoštevilne udeležbe. — j Pevce in pevovodje /logaškega pevskega okrožja opozarjamo na pevski koncert slov. glasbenega društva »Ljubljane« v nedeljo 1. aprila ob 16. V vsem našem koncertnem življenju pome-nikoncert s tem programom izredno posebnost. — Vstopnice naročite lahko tudi pismeno v župni pisarni! _ Pomladanske plašče moderne, v krasni izvršitvi, najlepših modnih vzorcev, boste kupili pri tvrdki PRAN LUKIČ1, Stritarjeva ulica 9. Proračunska seja ljubljanskega obe. sveta dne 27. marca Proračunsko poročilo finančnega odseka Po nadomestnih volitvah v odseke je sledilo poročilo finančnega odseka, ki ga je podal občinski svetnik Tavčar. Poročilo je bilo zanimivo radi tega, ker je navajalo računski sklep mestnega zaklada za 1. 1925., 1926., 1927., mestne pehotne vojašnice za 1. 1925. in računski sklep mestne trošarine za 1. 1925. in 1926. Najbolj zanimiva točka vsega poročila pa je bilo poročilo o proračunu mestnega zaklada (občinskega protačuna) za 1. 1928. Leta 1925. je imel mestni zaklad 36 milijonov 473.651 Din dohodkov, in so bili za 6,405.491 Din višji, kot jih določa proračun. Izdatkov je bilo 1. 1925.: 27,384.338 Din, pre-hajalnega in izrednega prometa 9,000.950 Din. Skupnih izdatkov jc bilo 36,385.189 Din in jih je bilo" za 1,038.042 Din manj, kot jih določa proračun. Blagajniški prebitek je znašal 88.461 Din. L. 1926. so znašali izdatki 46 mi-lij. 664.007 Din, dohodkov pa 46,619.330 Din, torej primanjkljaja 44.667 Din. Leto 1927. izkazuje 47,352.029 Din izdatkov in 47,369.507 Din dohodkov. Torej znaša blagajniški prebitek 17.477 Din. Vrednost inventarja mestnega zaklada Je znašala 1. 1925.: aktiva 24,967.741 Din; pasiva 27,576.741 Din; 1. 1926.: aktiva 32,112.629 Din, pasiva 34,539.093 Dn; leta 1928. so znašala •aktiva 38,850.410 Din, pasiva pa43,143.243 Din. Čisto pasivno premoženje je dne 31. dec. 1. 1927. znašalo 4,242.883 Din. Pripomniti je treba pri tem, da so te številke zelo fiktivne, saj je n. pr. ljubljanski grad cenjen na zgolj 24.000 Din aktivne vrednosti. Proračun za leto 1928. V svojem nadaljnjem poročilu je poročevalec obč,. svetnik Tavčar podrobno poročal o proračunskem načrtu za leto 1028. Skupna slika izdatkov izgleda tako (prve številke pomeuijo redne, druge izredne, tretje skupne izdatke): Splošna mestna uprava 8,627.534, 52.000, 8,679.534; Mestna poslopja in zemljišča 3,513.971, 10,052.000, 13,538.971; Mestna podjetja in občinske davščine 6,645.416, 500.000, 7,145.416; Občinska posojila 3,485.191, —, 3,485.191; Ceste, ulice, trgi in vodne zgradbe 8,983.421, 10,818.885, 19,802.306; Socijalno skrbstvo 4,824.399, 1,630.000, 6,454.399; Zdravstvo 1,114.564. 650.000, 1.764.564; Šolstvo 2,898.417, 50.000, 2,948.417; Znanost, umetnost in prosveta 225.500, 200.000, 425.500; Prenešen delokrog 367.051, —, 367.051; Raznoterosti 821.701, 160.000, 981.701. Skupaj 41,507.165, 24,085.885, 65,593.050. Poročevalec preide nato na posamezna poglavja o izdatkih. Za splošno mestno upravo je določenih 8,627.534 Din. Meseca novembra 1927 je bilo pri magistratu nastavljenih: 201 uradnik, 14 oficiantov in oficiantin, 56 uslužbencev z nižjo tehnično strokovno izobrazbo, 58 slug, 86 nameščencev dohodarstvenega urada in 13 raznih uslužbencev. Delavcev s tedensko plačo je pri mestnih podjetjih 300. Mestna občina plačuje 62 osebam pokojnino, 78 osebam vdovuino in 13 osebam oskrbnino. Skupno mora mestna o Mina računati pri osebnih izdatkih z S81 osebami, za katere moja izdati približno 21 milijonov dinarjev letno. Poročevalec je naglašal potrebo sistemi-ziranja uradniških in nameščenskih mest pri mestnem magistratu. Potrebna je tudi sprememba, oziroma uvedba uove uradniške prng-matike, kajti dosedanja datira še iz leta 1913. Pri poglavju Mestna poslopja in zemljišča je poročevalec konslatrral žalostno dejstvo, da veliko premoženje mestne občine ne donaša toliko koristi, kot bilo treba in da ji je celo v mnogih slučajih v breme. Najbolj žalostno sliko pa nudijo mestne vojašnice. Stene in posamezni objekti tam razpadajo, ponekod manjkajo žlebovi, širi se zidna goba itd. Vojaška uprava plačuje le nizko odškodnino za poslopja in še to neredno. Mestno občino veljajo popravila mnogo več, kot dobi dohodkov. Potrebno hi bilo najti z državo kako sporazumno rešitev tega težkega vprašanja. Pri vprašanju Mestna podjetja in občinske davščine tvorijo glavni del izdatkov personalni izdatki. Uvedba doslednega osemurnika bo veljala mestno občino 1 milijon dinarjev. Občinska posojila. Največji dolg ima mestna občina pri Mestni hranilnici in sicer nad 36 milijonov dinarjev. Za to posojilo mora plačevati 3,398.484 Din letnih obresti. Dolgovi pri drugih denarnih zavodih so neznatni. Pri šestem poglavju o javnih zgradbah je najbolj pereče vprašanje novih javnih kopališč. Sedanje kopališče na Ljubljanici postaja čimdalje manj uporabno in ga bo treba prihodnje leto opustiti. Mestna občina se bavi z zamislekom, da bi spremenila tivolski ribnik v javno kopališče. Gradbeni urad je že izdelal tozadevne načrte na podlagi osnutkov arh. Plečnika. Iz kaldrminskega fonda bo mestna občina dobila za tlakovanje cest znesek 2,500.000 Din. Pri sedmem poglavju Socialno skrbstvo je treba naglašati ogromne naloge, ki še čakajo mestni socialno politični urad. Institucija ubožnih očetov je postavljena na napačno podlago in jo bo treba spremeniti. V zavetišču za onemogle v Japljevi ulici je sedaj 83 moških in 147 žensk, v hiralnici sv. Jožefa je na račun mestne občine oskrbovanih 21 moških in 13 žensk, vseh skupaj je 243. Njihova oskrba stane mestno občino letno 1 milijonov dinarjev. Zavetišče za onemogle v Japljevi ulici je sedaj prenapolnjeno in ga bo treba razširiti. Mestna občina se bavi tudi z načrtom, da nakupi knezoškolijsko pristavo v Goričanah in jo spremeni v zavetišče za onemogle. Obstoji tudi načrt, da bi se nekdanja ubožnica na Karlovški cesti spremenila v družinsko zavetišče. Pereče vprašanje je tudi vzgoja mladine iz socialno najnižjih slojev. Mladina hira in se kvari — fizično in moralno — v stanovanjskih barakah. Nujno potrebna je ustanovitev novih otroških zavetišč. V dosedanjih štirih zavetiščih je za silo preskrbljeno za 150 otrok. Otroška zavetišča so v stadiju reorganizacije. Misliti je treba tudi na osnovanje dečjega doma ob morju, ki ga namerava zidati mestna občina skupno z drugimi avtonomnimi mesti Slovenije. Dalje se je izkazala potreba ustanovitve poklicne posredovalnice. Pri osmem poglavju »Zdravstvo« je posebno važna regulacija Ljubljanice, zakar bo treba predvsem zainteresirati državo. V tem poglavju je popolnoma nova postavka o podpori za tuberkulozo bolehajočim v znesku 20.000 Din. Pri poglavju šolstvo omenja poročevalec potrebo novih otroških vrtcev in šolskih zgradb. Tako n. pr. nima ves vodmatski, šentpeterski in kolodvorski okraj ženske osnovne šole. Dosedanje šolske zgradbe so se izkazale kot pretesne. Cfublfansteo gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »rečer. Četrtek, 29. .marca: Zaprto. Petek, 30. marca: MLADOST. Red D. Sobota, 31. marca: Zaprto. Nedelja, 1. aprila ob 3 pop.: PAS1JONSKA IGRA. I. N. R I Izven. - Ob 20. uri: SESTRIČNA. IZ VARŠAVE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota, 31. marca: LADY X., opereta. Na korist Združen|a gled. igralcev. Izven. Nedeljn, 1. aprila ob 15. uri: F1DELIO. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. uri: BA.1ADERA, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 29. marcii ob 20. uri: PRI TREH MLADENKAH. Ab. B. Kuponi. Petek, 30. marca: Zaprlo. Sobota, 31. marca ob 20. uri: URII, GROF CLLJ SKI Ab. C. Kuponi. Nedelja, I aprila ob 15. uri: PASIJON. Prvič. Ob 20. uri DOBRI VOJAK SVEJK. Kuponi. Prireditve in društvene vesti Ljubija na. Sv. Krištof v Ljubljani. Dane« ob pol oemih Je v Prosveti zdravstveno predavanje. Vsebina bo aunimala vee sloje, ker je v tesni zvezi г nafti m narodnim in gospodarskim vprašanjem. Zato naj društveni člani pripeljejo s seboj svoje prijatelje in znance. Ruska Matica in ruska ljudska univerza. V petek dne 30. marca se bo v balkonski dvorani univerze vrtilo ob 50-Ietnici smrti ruskega pesnika N. A. Nekrasova predavanje univerzitetnega lektorja ruščine dr. Nikolaja Preobraženskega o predmetu: »Nekrasov kot pesnik \ Začetek ob 19. Vsi op prost. V društvu »Sota« predava v soboto 31. t. m. v Ljubljanskem dvoru dobro znani in simpatični j>redavate),j g. dr. Stojan Bajič o temi: »Vojna ali mir«. Predavanje je z ozirom na sedanji mednarodni položaj izredno aktualno in bo gotovo zopet napolnilo »Sočln« večer. Po predavanju nastopi priljubljen Premelčev kvartet. PriViko bomo imeli tudi slišati dva samospeva g. Premolfa samega, ki ga bo spremljal na klavir g. Vuga. Začetek ob 8. in pol zvečer. Vstop prost. Vabimo -Sočane in prijatelje društva. Organizacija absolventov gradbene rokodelske šole ima svoj ustanovni občni zbor v soboto 81. marca ob dveli popoldne na Teh. sred. šoli v Ljubljani. Namen organizacije je skrbeli za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe svojih članov, ščititi njihove intereso ter posredovali glede nameščen,jn istih. Ostali kraji. Vrhnika. Vstopnice za koncert »Ljubljane:: (J. aprila ob 16.) se dobe v predprodaji v župni pisarni in v glavni trafiki. Preskrbite si jih pravočasno. Izredno zanimanje za tn koncert kaže tudi okolica. Ljudski oder v St. Vidu nad Ljubljano vprizori cvetno nedeljo dne 1. nprila ob 3 popoldne: Desetnik in sirolica, mladinska pravljico z rajanjem in peljem vil in palčkov v štirih dejanjih. — Vstopnina znižana. Otroci de 14 leta plafajo polo- vico. Med dejanji vstop ni dovoljen. Predprodaja vstopnic pri gdč. Iv. Zakotnik v St. Vidu. Podružnica Jugoslovanske Matice v Novem mestu ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dne 2. aprila ob pol 8 zvečer v mali dvorani Sokolske-ga doina. V smislu pravil čl. 9, al. 2 se vrši ravno tam ob pol 9 občni zbor ob vsakem števt u članov. Na dnevnem redu eo poročila društvenih funkcionarjev, volitve novega odbora in revizorjev ter slučajndosti. Glasba Uprava »Zborov« sporoča svojim naročnikom, dn Izide drugi dvojni zvezek lista še pred Veliko-nočjo. Kdor nI poravnal naročnine (vsaj delno!), ga ne prejme več. Storite tedaj svojo dolžnost in se poslužite 1. zvezku priložene položnice! Zbori bodo odslej v literarni prilogi prinašali ludi slike. V prih. zvezku pevski zbor ljublj. Glasbene Matice, ki pojde v aprilu koncertirat na Čehoelovaško in Dunaj, skladatelja F. S. Vilharjn, t pevca Jakoba Lumbarja. jubilanta J. Betetta itd. — Pevska društva, pevski zbori, j>evovodje, pevci in pevko! Naročile se na Zboren, saj stanejo na leto le 40 Din! — Naše difaštvo Katoliškim dijaškim organizacijam Po sklepu privatnega razsodišča je legalen odbor SDZ oni, ki je bil izvoljen na zadnjem rednem občnem zboru dne 23. novembra 1927 t. j. s tov Joža Liko-vičein kot predsednikom in tov. Antonom Jakopičem kot tajnikom. S tem sta prevzela imenovana vse svoje funkcije. Podrobno obvestimo vsa včlanjena društva potom okrožnice. Tehniki! Akad. društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani poziva vee. ki imajo izposojene Kake knjige iz društvene knjižnice, da jih vrnejo v čelrlek, petek in soboto (29., 30. in 31. t. m.) ob 18, da sc izognejo stroškom izterjatve. — Odbor Pri poglavju znanost, umetnost in prosveta poudarja poročevalec možnost, da zaide Narodno gledališče v skrajno krizo in da bo tedaj potrebna pomoč mestne občine. Sledita še poglavji >Prenešen delokrog« in »Raznoterosti«. Proračunska debata Prvi govornik dr. Lemež v skoro uro dolgem govoru navaja razne »nedostatke« iz prejšnjega občinskega gospodarstva in zahteva celo vrsto raznih sprememb v proračunu. Pri tem uporabi priliko, da na dolgo in široko razlag« svoje nazore o občinskem gospodarstvu, socialni in komunalni politiki. Dr. R a v n i h a r zavrne najprej predgo-vornika, češ da so njegovi predlogi sicer lepi, toda vprašanje je, kje vzeti kritje. Dr. Ravnikar naglaša potrebo sloge v občinskem svetu, ki inora najeti inozemsko investicijsko posojilo in ki radi tega potrebuje najboljših stikov z oblastnim odborom in s centralno vlado. Govornik navaja nato razne nedostatke v proračunu in opozarja na možnosti, da postanejo nekatere postavke v dohodkih le fiktivne. Odločno pa graja dosedanjo personalno politiko na magistratu. Važen problem tvori tudi ženska realna gimnazija in v tem oziru popolnoma soglaša s člankom prof. Sušnika * nedeljskem ^-Slovencu«, ki pravi, da je treba iz nje ustvariti nov tip ženskega srednješolskega zavoda. Mestna občina se mora tudi iznebitt raznih svojih posestev, ki so zanjo pasivna in le obremenjujejo njen proračun. Nato govore še Likar, ing. Gustinčič in dr Bohinjec. Podžupan prof. Evg. Jarc je naglašal: Gospodje na levici (komunisti in socialisti) se tako bore proti komercializaciji občinskega gospodarstva Mnenja pa sem, da je treba predvsem začeti s komercializacijo v tej zbornici. (Govornik misli pri tem na razkošno dolge govore socialistov in komunistov.) Najprej bi gospodom svetoval, naj puste naše verske institucije, kot je zakrament sv. zakona, pri mirul (Dr. Lemež so je obregnil ob zakrament sv. zakona.) Mnenja sem, da je krščanski zakon za človeštvo prav gotovo večjega pomena, kot pa komunistično koruzništvol Res je, da SIS ni sodelovala pri sestavi tega proračuna, ker do tedaj še niso bili v veljavi pogoji, ki so dovedli do delazmožne večine v občinskem svetu. Ena prvih nalog na še koalicije pa bo, da napravimo red, ne sicer na enkrat, ampak v letih (občinski svetnik Likar: >Do tedaj se bo pa vaša koalicija porušila.«) To pa je odvisno od vas. Res je, izdatke bi marsikdo predlagal. Nihče pa ne pove o novih dohodkih. Naš obč. svet bo pobijal brezposelnost ne z dolgimi govori, kot ing. Gustinčič in dr. Lemež, pač pa z investicijami. Ko ie ČSR grozila gospodarska kriza, se je ta država rešila z velikopotezno investicijsko politiko. Raditega, ker hočemo tako politiko uvesti tudi v naše mesto, smo se izjavili pripravljene sodelovati v obč. svetu. Radi tega bo naša stranka seveda soglasno glasovala za predloženi proračun « Govoril je še soc. Miklošič, nakar je po zaključnih besedah poročevalca Tavčarja dal žu-par odsekov predlog na glasovanje. Proračunske izdatke, skupno z anuitetno postavko za investicijsko posojilo za zgradbo dečjega doma v znesku 2 milj. Din in postavko 200 tisoč Din proračunske rezerve je obč. svet sprejel s kvalificirano večino. Proti so glasovali le so-cialisli in komunisti. Dohodki Poročevalec Tavčar očrta nato dohodke proračuna mestnega zaklada. Skupna slika dohodkov je sledeča: Splošna mestna uprava 1,901.790 Din; mestna poslopja in zemljišča 2,195.710 Din; hranilne vloge in vrednostni papirji 119.975 D; mestna podjetja in občinske davščine 31 mil. 573.569 Din; občinska posojila 11,938.048 Din; ceste, ulice, trgi in vodne zgradbe 6,125.185 D; socialno skrbstvo 1,692.000 Din; zdravstvo 417.139 Din; šolstvo 567.500 Din; prenešen delokrog 300 Din. V debato dohodnin sta posegla dr. Lemež in Likar. Prijavila sta celo vrsto spreminje-valnih predlogov, nakar je župan dr. Puc izjavil, da če bi hotel sprejeti vse njihove predloge, bi se izdatki mestne občine za 4,500.000 Din pomnožili, dohodki pa zmanjšali za 9 mil. dinarjev. Torej hi narastel proračunski pri-manjklaj za 13,500.000 Din. To ugotovitev jc občinski svet sprejel z burnim aplavzom. Poročevalec Tavčar je poročal še o izrednih izdatkih in izrednih dohodkih, o 6odst. obligacijskem posojilu itd. Sledili so poročila še nekaterih odsekov. Nato pa je župan oh tri četrt na 11. uro prekinil sejo in določil, da se vrši nadaljevanje v četrtek ob 5. uri popoldne. Spori S. K. Jadran. Jutri v petek 80. t. m. ob 20. url večer obvezen sestanek za vse klubove aktivne igralce v Narodni kavarni. Pod najstrožjo dieci-plinsko kaznijo pa so obvezani udeležiti se sestanka sledeči igralci: Benedetič, Bončina, Brcar, Gart-ner L., Logar P., Perko, Kognč, Sleiner, Zor, 2ni-deršič. - Tajnik. Narotette .Slovenca*! aj/e novega KOLEDAR. četrtek, 29. marca. Ciril, Bertold, Jona. — Jutri: Angela Folinska, Žalostna Mati božja. Novosadska vremenska napoved za 29. marca. Večjidel bo oblačno. Pocnkod bo vedro. Od časa do časa dež. V notranjosti slabi vetrovi. Na Primorju burja. Na vzhodu bo košava oslabela. Temperatura se bo na vzhodu zvišala. Na zapadu ne bo znatnih sprememb. Dunajska vremenska napoved za 28. marec: Oblačno od časa do časa dež, posebno v južnih Alpah. Milo vreme. Vreme v Belgradu 28. marca: Še vedno kosava. Zvečer de:'. ZGODOVINSKI DNEVI. 29. marca: 1797 so Francozi dospeli v Celovec. — 1917 je umrl ravnatelj Glasbene Matice komponist Franc Gerbic. — 1248 je takratni papež dovolil Srbom rabo glagolice in slovanskega bogoslužja. — 1826 je umrl pisatelj Johann Heinrich Voss. — 1840 se je rodil raziskovalec Afrike Emin paša. Njegovo pravo ime: Eduard Schnitzer. — 1850 se je rodil slovenski pisatelj in botanik Franc Hladnik, ki ie ustanovil botanični vrt v Ljubljani. » * * k Cenj. naročnike opozarjamo, da plačujejo naročnino po poštni hranilnici samo na št. 10.650 ter uporabljajo v to svrho »Sloven-čeve« ali uradne položnice. Ker slutimo, da so nekateri p. n. naročniki porabili zadnjič pomotoma »M erkurjeve« položnice, svetujemo, da vsak pogleda potrdilo o zadnjem plačilu in popravi z novim plačilom event. napako, obenem pa pri upravi »Merkurja« reklamira pomotoma plačani znesek. -k Iz državne službe. Dr. Franc Kos je postavljen za kustosa v ljubljanskem muzeju v 5. skup. I. kat. V 5. skup. I. kat. je pomaknjen proferor na drž. gimnaziji v Ljubljani Josip Koretič. k Tako bi naj povsod razširjali Mohorjevo družbo. V župniji Teharje pri Celju je naraščalo število Mohorjanov tako:le: 1. 1925. je bilo 68 udov, 1. 1926. 164, 1. 1927. 191, letos pa 250. Župnija je po pretežni večini delavska in je zato tem bolj razveseljivo dejstvo, da rasle med delavci zanimanje za dobre knjige. Vsa čast vrlim dekletom, ki so hodila od hiše do hiše in pobirala udnino. k Iz Delavske zbornice. Na zadnji seji upravnega odbora Delavske zbornice je bil napravljen važen korak k gospodarski osamosvojitvi delavstva. V smislu ' sklepa plenuma Delavske zbornice z dne 12. februarja 1928 se je ustanovil pri zbornici poseben zadružni odsek, kojega prva naloga bo, da izdela natančen program za delovanje tega odseka. Člani tega odseka so gg.: Ivan Silvester, Franc Svetek in Drago Kosem ter tajnik Filip Uratnik. k Priznanje nagrad. Odsek za Mladinsko matico pri poverjeništvu UJU v Ljubljani je prisodil v smislu razpisa v »Učit. Tovarišu« od 15. decembra 1927, kar je priobčil tudi naš list, za tri najboljše spise nagrado sledečim pisateljem: 1. Vilku Maziju, strok, učitelju v Ljubljani, 500 Din za spis »Mama, vstani!« — 2. Radivoju Reharju, novinarju in književniku v Mariboru. 100 Din za spis »Sinček Martinček«. — 3. Juliju Slapšaku, tajniku oblastnega šolskega odbora v Ljubljani, 300 Din za spis »Žer.a me je ugnala.« •k Umrla jc v župniji Št. Ilj v Slov. goricah v Stribovcu Požganova Cila, ki je bila rojena 1. 1848. Rajna je poznala šest šentiljskih župnikov. O vsakem je znala povedati njegove vrline in posebnosti, ki niso zabeležene v kroniki. Dolgo vrsto let je oskrbovala lepšanje oltarjev in cerkve. Nikdar ni o kom govorila slabo in za vsako najmanjšo uslugo je bila izredno hvaležna. k V »Ženskem svetu« je tržaški glasbenik h. š. izredno laskavo ocenil 10 povesti za našo klavirsko mladino Vasilija Mirka, ki so izšle v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani in stanejo 20 Din brez poštnine. Naročajo se na naslov založnika, dobe se pa tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Stariši, kupite jih svoji klavirski mladini za piruhel k Dr. F. J. Kern, škofjeloški rojak m slovenski kulturni delavec v Clevelandu, Ohio, v Ameriki, ki je lansko poletje obiskal domovino, je svoje spomine popisal v seriji desetih člankov v »Enakopravnosti« v Clevelandu v številkah od konca septembra do konca novembra lanskega leta. Naslov se glasi »Spomini s potovanja po Evropi«. Začenja jih z obiskom na Mount Vcrnonu pri Washingtonu. S parnikom Celtic je potoval iz Newyorka v družbi ameriških zdravnikov, ki so se odpravili na študijsko turo po Evropi. Pristali so v Liverpoolu, obiskali nato London in Edinburgh ter odšli nato na Norveško in Švedsko (Oslo in Stockholm), v Upsali se j« Kern zanimal tudi za knjižnico. Po obisku v Kopcnhagenu so odšli v Hamburg, Leipzig in Monakovo, kjer se je poslovil od ekspedtcije, da obišče odtod domovino. V Monakovem se je zanimal za bri-žinške spomenike, a jih ni videl; obiskal je Freising, da si ogleda spomin« na sveže teda mesta z njegovo rodno Škofjo Loko in videl tudi njeno sliko iz srede XVII. stol. Čez Koroško je potoval v Slovenijo. Na Jesenicah jc napravilo nanj slab vtis, ker so mu nudili cigarete v veliki škatli mesto drugod običajnih okusnih malih zavojev in ker je našel jedilni voz zelo zanemarjen. Pokrajinska lepota pa ga je kmalu omehčala in se je že ves očaran od nje pripeljal v Ljubljano. V Ljubljani si je v spremstvu dr. Bog. Vošnjaka ogledal vele-semenj, 2. julija je obiskal orlovsko prireditev na Stadionu, ki pravi o njem, da je prav moderno urejen in da so bili telovadci izvrstni. Vesel jc bil zdravih, krepkih, veselih in do-vtipnih ljudi, ki jih je povsod sročaval. Pravi, da je v splošnem videl med Slovenci manj revščine kot po drugih deželah. Velika dobrina stare domovine in njene prirodne lepote, stare tradicije in svoboda, v kateri se kulturno in politično razvija Slovenija v novi državi. Po srčnem bogastvu je tudi denaren ameriški izseljenec pravi revež v primeri s Slovencem v domovini. Hvali, kako je napredovala po vojni Ljubljana. Zanimal se je tudi za kulturne spomenike in sp seznanjal ž njimi v liccjski knjižnici, v muzeju in po cerkvicah na deželi. Prepotoval je velik del Slovenije in obiskal tudi Zagreb. — Isti pisatelj je priobčil 19. decembra 1927 v ameriški »Domp-vini« »Donesek k avtobiografiji«, prav zanimive spomine iz počitniškega življenja slovenskega bogoslovca v Ameriki. k 80letni jubilej. Na Bučah pri Kozjem živi in se veseli popolnega zdravja leta 1848. rojeni slikar in podobar Anton Pavlič. Učil se je slikanja na presno in podobarstva pri znanem italijanskem umetniku Fontoniju, ki je slikal cerkve po slovenskem Štajerskem in umrl v Konjicah. Jubilant g. Pavlič je poslikal v teku 60 let zelo veliko število novih oltarjev in raznih podob. Kljub 80. letom je poslikal pred kratkim župnijsko cerkev pri Sv. Petru pod Sv. gorami in je vedno zaposlen z izrezljevanjem svetih podob. k Smrt železničarja med dvema lokomotivama. Na savskem kolodvoru v Zagrebu se je v torek zjutraj pripetila grozna nesrečn. Kurjač Mijo Škahar je ravno popravljal r stvari v prednjem delu lokomotive in je pil pri tem pred sprednji odbijač. Pri delu ni opazil, da se bliža druga lokomotiva, ki se je v prvo zadela. Škaharja so odbijači obeh lokomotiv popolnoma zmečkali. Strojevodja prve lokomotive je slišal le obupni krik ponesrečenega kurjača, pomagati pa mu ri mogel. Sijirtno ponesrečeni Mijo Škahar je rojen 1. 1884. Zapušča ženo in dvoje majhnih jen otrok. kr Odvetnik poneveril dva in pol milijona dinarjev. Ze nekaj dni se prebivalstvo Vukovara in okolice izredno zanima za aretacijo odvetnika dr. Sch6na, ki je obtožen, da je poneveril dva in pol milijona dinarjev. Prvo obtožbo proli njemu je prijavil kmet Andrija Nagy iz vasi Ruski Krstur. Nagy je sodišču sporočil, da mu je dr. Schon prodal za znesek 400.000 Din neko zemljišče, ki vob-če ni obstojalo. Kupnino je kmet izročil odvetniku takoj, ker je bil odvetnik na dobrem glasu in zelo priljubljen ter je med prebivalstvom Vukovara užival velik ugled. Bil je tudi član mestnega reprezentativnega odbora in raznih drugih podjetij. V zadnjem času je živel zelo razkošno in je moral radi raznih neuspelih špekulacij najeti več posojil po oderuških obrestih, ki so dosegle celo 50 odstotkov. Skupni znesek, za katerega je odvetnik oškodoval svoje klijente, znaša do dva in pol milijona dinarjev. Proti njemu so vložene še druge tožbe. Dr. Sch6n je pri zaslišanju izjavil, da je njegovo aretacije kriva neka oseba, ki se nahaja na zelo vplivnem mestu. Nadaljnji razvoj ie afere pričakujejo v Vuko-varu z velikim zanimanjem. k Truplo imgreianega uradnika 23 dni v kleti sarajevskega glavarstva. V Sarajevu je že pred 23 dnevi izginil gozdarski pripravnik Ralko Teklič, ki je bil nameščen pri sarajevskem okrajnem glavarstvu. V nedeljo, dne 4. t. m. je imel dežurno službo. Ob 11 dopoldne, ko so se nehale uradne ure, je odšel iz pisarne. Zadnjič so ga ljudje videli ob 2 popoldne v družbi z nekim njegovim prijateljem. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled in je bilo sve iskanje za njim zaman. Policija je izdala tiralico za njim in tudi družina se jo obračala na vse strani, loda o njem ni bilo ne duha ne sluha. V torek zjutraj je odšel neki sluga sarajevskega okrajnega glavarstva v klet poslopja, da poišče nekega dečka, ki je pobegnil od doma in o katerem se je govorilo, da se skriva v kleti okrajnega glavarstva. Sluga je odšel v najtemnejši oddelek v kleti, kjer se nahajajo stare vreče, prižgal vžigalico in zapazil človeka, naslonjenega na vreče. Misleč, da je to kak lopov, jo pograbil za motiko. da bi se ubranil pred napadom. Na svoje presenečenje pa je spoznal, da je rčred njim pogrešani Ratko Teklič. O tem je takoj obvestil policijo, ki jc poslala komisijo na 1!зб me=ta. Komisija je ugotovila, da se Tokličevo truplo nahaja že 23 dn< v kleti in d?, se je že pričelo razkrajati. Očividno je bilo, da se je zastrupil, tod% s kaki. i strupom, bo ugotovila šele obdukcija. Vzrok To- kličevega samoumora ni znan, ker Teklič ni zr.""~Ml nobenega pismouka spore"'' . k Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef«-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni ' zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Jose!«-vodo v premnogih slučajih kot brezizjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pomladne skrbi fiieherni človek se veseli na čas, ko bo odložil težko zimsko suknjo in nezdravo težko obleko. Da bomo dorasli vsem zahtevam tega časa, smo se tudi letos založili z vsemi novostmi za letošnjo pomladno sezi-jo. Posrečil se nam je izredno ugoden nakup novosti v blagu za obleke za gospodo in dečke, in to v najslovitejših angleškiti tkalnicah. Z veseljem ugotavljamo, da bomo letos bolj kakor kdaj prej kos ustreči vsem zahtevam svojih cenjenih odjemalcev. V nizkih cenah za vse vrste oblačil, perila in dežnih plaščev nas ne bo mog :l nihče prekositi. Dovolimo si na to opozoriti predvsem časlito duhovščino, državno uradništvo, učiteljstvo, zlasti pa podeželsko inteligenco, ker vemo, da je le-tem kar najbolj potreben soliden dobavni vir oblačilnih potrebščin. Plačilne olajšave bomo tudi v bo doče dovoljevali našim stalnim odjemalcem. Zalogo smo izdatno izpopolnili z najnovejšimi vzorci angleškega in češkega blaga za obleke, površnike itd., ki so ljubiteljem lepih oblek v vsaki poljubni množini na razpolago. Veliko pozornost bo gotovo vzbudila posebnost v dežnih plaščih, ta-kozvanih sgentleman - dežni plašč' ter trenchcoats-plašč z dvojno ali trojno podlago. Tudi na zalogo najboljšega perila in modnih potrebščin nismo pozabili in lahko nudimo v teh predmetih najkrasnejšo iz-bero po izredno nizkih cenah. Ogromni prirastek novih naročnikov je zahteval, da smo namestili v svojih ateljejih nove izvrstne moči, ki so pripravile številne elegantne obleke in površnike za gospode, ki jih bomo nudili po najnižjih cenah. Najvljudneje vabimo vse interesente, da se o navedenem osebno prepričajo ter da si pred nakupom oblačil vselej pri паз ogledajo zaželjene predmete in se v lastno korist pouče o cenah. Le tako bo štedenje res uspešno. Manufakturna in konfekcijska trgovina DRAGO SCHWAB, Ljubljana, Dvorni trg Cjinfolfaima NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * • * 0 O naši oblastni politiki predava drevi ob osmih v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5, predsednik oblastnega odbora g. dr. Marko Natlačen. Predavanje priredi Slov. kat. akad. starešinstvo. © Občinski svet. V torek, dne 27. marca 1928 prekinjena seja občinskega sveta ljubljanskega se nadaljuje danes, dne 29. marca 1928, ob petih popoldne. © Smrtna kosa. Sinoči ob pol 9 je preminul splošno znani g. Franc Schiffrer, zastopnik tvrdke A. Šarabon. © Pogreb gospe Ane Zupančič, roj. But-kovič, se vrši danes ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice ljubljanske bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 24. do 28. t. m.: Antonija Sodnik, vdova sodn. sluge, 73 let, Mestni trg 24; Josipina Galle, zaseb-nica, 75 let, Dunajska cesta 23. — V istem času so umrli v bolnišnici: Marijana Alič, šivilja, 23 1., Godič 49; Ana Seljak, žean cestnega nadzornika, 32 let, Domžale 32; Franja Cotič, žena policijskega stražnika, 33 let, Poljanska cesta 21. — Zanimiv slučaj je, da so tekom zadnjih treh dni umrle v Ljubljani izključno le ženske osebe. © Vandalizem. Pred dnevi je neznan zli-kovec razbil na Ižanski cesti dve vridovni cevi, šest pa jih je odpeljal. Cevi zlikovcu najbrže ne bodo nič koristile in jih je ukradel gotovo le iz hudobije. Mestni magistrat trpi 2430 Din škode. 0 Zdravila in strup. Čuden slučaj se je pripetil v torek zvečer neki Mariji T. na Glin-cah. Segla jc po stekleničici z zdravili, mesto te pa je pograbila stekleničico z bencinom in ga v dušku izpila. Ker je takoj pričela kazati vse znake zastrupljenja, so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Kljub temu je njeno stanje skrajno resno. — Živčno bolni trgovec E. S. jc v nekem ljubljanskem hotelu v torek zvečer zavžil preveliko dozo pomirjevalnega sredstva in se tako nevarno zastrupil. Bil je prepeljan v bolnišnico, kjer so ga ie pravočasno rešili ter je bil v sredo zjutraj že zdrav. V zvezi s tem dogodkom so pričele po mestu že krožiti govorice, da si je S., ki je sin ugledne ljubljanske družine, hotel prostovoljno vzeti življenje, baje radi nesrečne ljubezni. Vse te govorice so seveda brez vsake podlage, ker v tem slučaju nikakor en gre za samomorilni poskus. Illlllllllllllllllll Lepot« ie mladost. Dokler izgledamo »vete in cvetoče, se veselimo mladosti. Zalo moramo negovali kožo z naj-boljšim, kar nam nndi na lem polju kozmetika, namreč z neino-duhtečo, snežnobelo Nivea-cremo Illlllllllllllllllll 0 Zgodaj je začel. Na seji občinskega sveta v torek zvečer so nekateri govorniki naglašali, kako kvarno vplivajo težke stanovanjske razmere in beda na\ moralo dorašča-jočih otrok. Slučaj jc hotel, da se je ravno istega dne pripetil dogodek, ki nazorno kaže, v kakih razmerah raste sedaj mladina ubož-nih slojev. Desetletni Lovro K. iz Spod. Šiške se je v torek dopoldne klatil po vsem mestu in je končno zašel na Gornje Poljane. Tam se je splazil v sobo natakarice v Cuzakovi gostilni Marije Černetove in pričel brskati po njenih stvareh, očividno stikajoč za denarjem, Dečka so prijeli in izročili stražnici. Tu se je najprej izgovarjal, da je hotel le pogledati lepe podobice v natakaričini škatli, končno pa je priznal, da je hotel ukrasti en dinar, da si kupi dve žemlji. Dečka so izročili starišem. 0 Trafikantov podnajemnik. Neki znani slovenski literat se preživlja v Ljubljani z malo trafiko. Njegov podnajemnik, delavec A., pa je mislil, da ima radi tega tobak in cigarete brezplačno na razpolago in si je znal pridobiti s slaščicami in z drobižem naklonjenost trafikantovih otrok, ki so mu dolgo nosili brezplačno cigarete in tobak. Trafikant je le slučajno prišel na sled velepotezni kupčiji svojih otrok in je naznanil svojega podnajemnika oblastem. Kakor ceni literat-trafikant sam, je oškodovan pri tej kupčiji za najmanj 4000 Din. © Lizol. Radi prav čudnega vzroka je hotela včeraj dopoldne prostovoljno v smrt 25-letna Antonija L., gospodinja pri nekem obrtniku na Poljanski cesti. Sprla se je namreč s hišno lastnico in v prepiru so padle neke besede, ki so Antonijo žalile v dno duše. Pograbila je za čašo lizola in jo izpila. Domačini so obvestili rešilno postajo, ki je Antoinjo prepeljala z vozom v bolnišnico. Samomorilna kandidatinja pa je bila precej trmasta in nikakor ni hotela dopustiti, da bi ji izpraznili želodec. To je bolniško osobje moralo napraviti s silo. Antonija je sedaj zdrava in se je menda že odločila, da vseeno raje ostane pri življenju. © Nesreča. Marija Keršičeva, 28!etna de-j lavka, je včeraj dopoldne izobešala perilo na dvorišču svojega stanovanja na Celovški cesti št, 81. Pri tem je po nesreči padla s 5 do 6 metrov visoke lestve in se težje poškodovala na glavi in rokah. Dobila je tudi težje notranje poškodbe. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnišnico, vendar pa je le malo upa nja, da bi okrevala. © Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. Kristoiič-Bučar, Stari trg. Marflhor □ Prosvetna zveza v Mariboru naznanja, di je g. Šedivy svoje predavanje, napovedane za danes zvečer na prosvetnem večera v Maribora, radi obolelosti odpovedal in ga odgodil do zopetnega razglasa. □ Smrtna kosa. V visoki starosti 89 lel je umrla Elizabeta Supan, vdova po uradniku, in bo pokopana danes ob pol štirih popoldne. — V starosti 21 let je umrla Dora B e n k o, hči gostilničarja na Koroški cesti Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. □ Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Mariboru. Maja meseca obhaja prostovoljno gasilno društvo 20 letnico ustanovitve rešilnega oddelka. V začetku se je uporabljal iz ljubezni do bližnjega rešilni voz poleg zelo skromne rešilne postaje. Danes pa rešilni oddelek poseduje moderno opremljeno ambulanco, dva rešilna avtomobila ter rešilni voz in s lemi sredstvi skuša zadostiti njemu stavljenim zahtevam. Pogosto pa se zgodi, da bi rabili še en avtomobil. Radi tega je rešilni oddelek sklenil prirediti ob priliki 20 letnice svojega obstoja veliko tombolo. Iz denarja, ki bi se pri tej tomboli dobil, bi se naj nabavil nov avtomobil. Zalo se prostovoljno iti reševalno društvo obrača nn vse sloje v Mariboru, da si nabavijo srečke za tombolo. Posamezna srečka stane 3 Din. tom-liola se bo vršila 6. maja t. I. □ Sprememba posesti. Hišo na oglu Gosposke in 10. oktobra ulice, nasproti kavarni Central je kupila Spodnještajerska ljudska posojilnica, ki se bo preselila iz Stolne ulice v nove prostore. П Zahvala. Povodom uprizoritve opere >Uri>, grof celjskih v Narodnem gledališču v Mariboru, proslavljajoč 70letnico skladatelja Viktorja Parni e, čutim so dolžna izreči prisrčno zahvalo vsom, ki so pripomogli, da se je brezhibno in meni vrlo zadovoljivo izvodlo ravno prvo njegovo delo, s i katerim je slavil pred petimi leti sam tako krasno I slavo. Posebno zalivalo izrekam g. upravniku dr Hadovanu Hrenčiču, opernemu ravnatelju Andro Mltroviču in prof. Ilinku Druzoviču, ki se v pra\ prijateljskem oziru spominjajo s svojo neumorno požrtvovalnostjo skladatelja in prijatelja, zadajo« ai častuo nalogo za izvršitev vzvišenega cUla do Proračunska seia mariborske občine dne 28. marca Potrebščina Kritje 3,340.900 983.900 426.908 476.730 319.762 1,054.838 1,737.918 946.960 1,911.346 658.241 125.211 616.618 366.451 1,521.021 314.101 1,273.054 209.246 396.993 2.862 103.000 177.747 1.938 300.180 23.033 12,250.658 5.038.280 6,818.900 11,857.180 Din 393.478 Po otvoritvi seje je župan dr. Juvan naznanil, da je na dnevnem redu proračun in predlagal, da se začne razprava. Predno se je to zgodilo, je izjavil socialist Grčar, da sam sicer uvideva, da je nesmisel delati težkoče večini in da bodo socialisti sodelovali, vendar pa zahteva, da se njegovi predlc-ф vpoštevajo v izrednem proračunu. Finančni referent dr. Jerovšek mu je nato odgovoril, da jo redni proračun dobro pripravljen in da izredni proračun nima zveze z rednim. Podobno je socialiste poučil tudi podžupan dr. Lipold. Po tej debati je podal dr. .tcrovšek sledeče poročilo: Vzrok, da proračun ni bil preje predložen, leži v tem, ker so se ravno koncem leta vršile občinske Volitve. Predlagal je, da občinski svet proračun, ki ga je finančni odsek priredil, odobri tako soglasno, kakor je bil sprejet ljubljanski proračun. Nadalje je referent mnenja, da bi bilo najboljše, če bi se proračunska doba mestne občine ujemala s proračunsko dobo državnega proračuna. S proračunom se je finančni odsek ukvarjal na štirih sejah. Načela, ki so bila merodajna za sestavo proračuna so: 1. varčevanje, 2. davkov ni mogoče zvišati, 3. zaščititi se mora predvsem socialno slabejše sloje. Proračtin Mestna uprava Mestna imovina Podjetja in davščine Obč. dolgovi Ceste in olepšava Gasilstvo Zdravstvo Socialno skrbstvo Šolstvo Znanost in prosveta Obrt in trgovina Vojaštvo Raznoterosti Skupna potrebščina znaša Redno pokritje Davščine Torej primanjkljaj ld se krije s preostanki iz leta 1927 in raznimi nepredvidenimi dohodki. a Proračun je proti letu 1927 v izdatkih višji za 1, 473 062 Din. V tekočem letu se bodo pobirale vse iste doklade in takse kakor 1. 1927 in tudi v ruvnoisti Tišini. Samo naklada na vinsko trošarino s« je znižala za 5 odstotkov t. j. za skupno 105.000 dinarjev, ker se je oziralo na prošnjo gostilničarjev ter se jim dovolil 5-odstotni popust za osuše-nje vina, za drože in za eventualno pokvarjenje vina. V kritje Izdatkov se uvedeta dve novi davščini. Za gasilski sklad se predlaga pobirati 4 odstotke od zavarovalnih premij proti požaru. Za socijalno skrbstvo pa naj se uvede progresivni davek na čisto zapuščinsko premoženje. Prvi davek je proračunjen na 120.000 Pm letno, od drugega p« pričakuje finančni odsek letnih 170.000 Din. Kakor je iz gornjih številk razvidno, namerava občina posebno skrbeti za socialno skrbstvo, za katero se predvideva 1,521.021 Din, za ceste, ulice in olepšavo mesta, ki dobiio 1.911.34« Din in za Šolstvo,"Kateiretnu pripade 1,273.064 Din. euoafi -- . . i. «»» . •, Kolik©11 bo izdala mariborska občina za razna izredna dela 1. 1928? Od mnogih strani povprašujejo Mariborčani,. aH bode občinski svet v svoji novi sestavi tudi tako vztrajno delal za napredek Maribora, kakor je stari? Ali bode kaj zaslužita za razne obrtnike in delavce v letu 1928? Mirno lahko rečemo, da novi občinski svet, kakor vse kaže, ne bo nič zaostajal za starim. Kakor hitro bo vreme dopustilo, se bo začelo z delom. Kaj pa se bo delalo lelos? 1. Kanaliziralo se bo Meljsko predmestje, za-kril se bo smrdljivi PoČehovski potok in nanovo se bo napravila Motherjeva ulica. Vse to bo stalo 2 milijona Din. in je kredit že dovoljen. 2. Tlakala se bo Meljska cesta in je kamenje že nnvoženo. Izdalo se bo za to štiri in pol milijona dinarjev iz kaldrminskega fonda, kar je že odobreno in denar pripravljen. 3. Napravilo se bo novo dravsko kopališče ali na posestvu dr. Schmidererja ali p« na Felberje-vem oloku v Kamnici. Delo bo stalo poldrug milijon Din in je denar že dovoljen. 4. Regulirali se bodeta Samostanska in Vrba-nova ulica od Vrtne ulice pa do novih vil na -sJo-Stovem« posestvu. Kredit 300.000 Din za ta dela je že odobren. 5. Napravil se bo kanal na Betnaveki oeed, v Dušanovi, Kettejevi'in JeJačičevi ulici, kar je ie sklenjeno in kredit v znesku 700.000 Din že dovoljen. 6. Ceste v Koroškem predmestju, ki so bile lani vsled kanalizacije ]>opolnoma razkopane, ee bodo na novo poeipale, povaljale in utrdile, zn kar se bo plačalo iz rednega proračuna gotovo do 500.000 dinarjev. 7. Zidala se bo pri mestni plinarni v Melju dvonadstropna hiša z 20 stanovanji za šoferje in druge mestne uslužbemee, ki bo stala do 2 milijona dinarjev. Tozadevni sklep se bo skoraj gotovo napravil Inkoj po proračunu. 8. Zidalo se bo za 4 milijone dinarjev okoli 60 do 65 delavskih hišic nn bivšem Staudingerjevem posestvu v Betnavski ulici, kar je že sklenjeno v obč. svetu in sta vb išče že kupljeno. 9. Dovoljen je že tudi kredit v znesku 600.000 dinarjev za povečanje dnevnega dečjega zavetišča v Ljudskem vrtu, kojo delo se bo tudi izvršilo že letos, ako se ne bo spremenil načrt, da se eno dnevno zavetišče osnuje v Magdalenskem predmestju. Toroj se bo v mestu delalo tudi 1. 1928. Ce se izvršijo v Mariboru v Mariboru samo ta dela, za katera je kredit že sklenjen in od oblasti tudi že odobron, se bo zato izdalo 15 milijonov dinarjev. Ta denar bodo zaslužili v letu 1928 Mariborčani in najsi bodo delavci, obrtniki, trgovci ln podjetniki. Pa to še ni vse. Pričakovati je vrh tega še, da bo mestna občina gradila v letu 1928 tudi carinsko poslopje v Melju in veliko poslopje za carinsko in kolodvorsko pošto poleg postaje na Aleksandrovi cesti. Stroški za te zgradbe so proraču-njeni na 12 milijonov dinarjev. Mestna občina se je že zavezala, da zgradi ta poslopja povečini iz Kaldrminskega fonda in je zdaj odvisno le še od carinske direkcije v Beogradu in od poštnega ministrstva, da tozadevno uredijo nekatere stvari medsebojno. Direkcija carin je obljubila, stvar pospešiti tako, da bi se z zgradbo začelo že letošnjo pomlad. Za pridne roke torej letos v Mariboru ne bo manjkalo dela in zaslužka, ki jim ga bo dala mestna občina. Vse kaže, da je občinski svet v novi sestavi zelo delazmožen in upati je, da bo tudi ostal. Socialist Grčar pravi, da noče, da opozicija le laja, ampak hoče stvarno kritiko. Hoče povedati vse. kar ji leži na srcu, tudi na naslov državne uprave. V nadaljnjem je govornik res večinoma kritiziral državni proračun. Spregovoril pa je tndi o obč. proračunu in se je ustavil nazadnje pri poglavju o kritju proračuna. Spomnil se je >bahunov-cac, to je nočnega dinarskega davka. Govornik je proti 5-odstotn. popustu pri trošarini. Nadalje je napadel gostilničarje in tovarnarje, češ da zara- Volnena obleka. Vse, kar je iz volne, se da očistiti z »RADI0N0M*. Edino ne pozabite, da je volna zelo občutljiva in da je treba » njo previdno postopati. Volna ne prenese vroče vode, ker ji vročina strdi vlakenca. Torej: »RADION< raztopi v mrzli vodi kot zmeraj in v tej raztopini malo premečlcaj in pre-gnjeti volnene stvari. — »RADION« bo odpravil čisto sam vsako nesnago. Volnene stvari se ne smejo pri sušenju obesiti ampak razprostreti po čistem platnu. S tako metodo boste očistili vse, kar je iz volne, torej svoj jumper, svojo pleteno kapo in vse slično. Barvane stvari bodo ponovno pokazale svoje draže-sti kot da so nove. čunavajo baliunovcac tudi sedaj, ko ga je občina že odpravila. H koncu je izjavil, da je njegova kritika potrebna in da izhaja iz dobrega namena. Za Grčarjeni je govoril še socialist Bahun, ki je razpravljal predvsem o delu v občini, ko so bili na magistratu še sooialisti. Oba socialista sta govorila nad dve uri. Kejžar je podal izjavo, da SDS na magistratu izključuje vsako politiko in želi, da se dela nn gospodarskem, socialnem in kulturnem polju. Pozdravlja, da se je delovna večina sestavila tudi v Ljubljani. Upa, da se bo tudi v Mariboru vzdržala. Poslanm; Pfri-mer je v imenu gospodarske stranke izjavil, da radi splošne gospodarske krize ni bilo mogoče predložiti drugega proračuna. Med njegovim govorom je prišlo do burnih medklicov iz vrst socialistov. Za njim je govoril socialist Eržen, ki je z »Marbur-ger Zeitung: v roki razpravljal o volilni borbi in branil socialistično stranko pred očitki. ivAćfufhX m srce Shakespeare: Julij Cezar . gm V torek so dijaki ljubljanske humanistične gimnazije v opernem gledališču ponovili Julija Cezarja, o katerem smo kratko poročali v nedeljo. Ta predstava je bila- v marsičem boljša od sobotne, zlasti so dobili ljudski prizori bolj zini-sclno podobo, ker so v njih nastopali bolj odrasli dijaki, (ločim so bili spočetka za to določeni pre-uiladostni igravci. Tudi nekatere vloge so dobile krenkejši izraz, nnrobe' pa se je mnogim, zlasti najboljšim igravcem poznala utrujenost v glasu, ker jc glasovni napor za tak obsežen oder prevelik, Če spregovorimo še posebej o igri, moramo ugotoviti, da ta Sluikespcarko-rimska historija vendar še ni dobila pravega izraza. Shakespeare je za nešolnnega mladostnega igrnvca — četudi je inteligenten dijak — ncoDsegljiv. Za baročno-i-enesančno dinamičnost zahteva elementarnih ljudi in ji sama retorika ni dovolj — zuto smo pri več prizorih sedeli brez Aristotelovih občutkov, S tem nočemo nič drugega povedati kakor to, da je delo mnogo pretežko, da bi ga dijaki inogli prav predstaviti, (kisi ne (rdimo, da predstava ni bila v celoti dostojna. Režiser g. Lipah si je, iskajoč močnejšega občutja za igro, srečno pomagal z alegoričnimi ornuinenti in jc tako idejno podčrtal Cezarjevo in Brutovo smrt, obenem je v istem slogu nakazal ob Cezarjevi prikazni '."i __._.»!_______i , .in i. etično vezo drame. Oba slovita govora, Brutov in Antonijev, sta bila dostojna, vendar bi ju bilo treba glede govorniškega stila ostreje ločiti in bolj globoko ločiti in bolj podčrtati retorične manire, ki jih je Shakespeare sam skoraj historično zadel. Dijaki kljub tem opombam zaslužijo popolno priznanje že radi zmisln za stvar in ljubezni do klasičnih umetnin; želeli pa bi, dn ostanejo pri grški iu rimski drami, ki je enodimenzionalno epičnn in lažju, obenem pa budi tudi v občinstvu zanimanje za staro klasično umetnost. F. K. Pasijon v celjskem mestnem gledališču Malokatero odersko delo more pobudili v široki javnosti toliko pozornosti in toliko razumevanja kot »Pasijonc. Saj je pač ni drame, ki bi obravnavala tako znamo in tako popularno snov. Režiser, inscenator in igralci so v »Pasijonu« izpostavljeni zdravi kritiki širokih krogov. Ker je ali bi vsaj moralo biti gledališče ljudska zadeva (in dilelantsko gledališče še prav posebno), bi ne bilo v redu, če bi na odru ustvarjajoči činitelji šli preko ljudskega pričakovanja in nam ustvarili »Pasijon«, ki bi žalil zvišene predstave, ki jih ima ljudstvo o svetopisemskih dogodkih. Prej omenjeni činitelji so tedaj vezani na gotovo že dano obliko, v kateri jim je dovoljeno se kretati le v prav ozkih mejah, če se nočejo izpostaviti obsodbi in deficitu v blagajni. — Drugo, kar je treba pri vprizoritvi »Pasijona« vedeti zlasti igralcem, pa je, da pri >Pasijonu< na splošno ni mogoče govoriti o onem igralskem doživetju, kakršnega zahtevamo od dobrega igralca v profani drami. N. pr. pravilna predstava Kristusa je le ona Boga-floveka, kakor ga vidimo v sv. pismu, v ustnem izročilu in v skozi stoletja vedno znova se porajajoči Njegovi Cerkvi. Kakšen drugi Kristus je le tvorba bolnih možgan ali pogrešenega svetovnega nazora in je morda lahko predmet povsem iz pisateljeve fantazije porojenih dramskih dogodkov, nikakor pa ne (kakor v Deulschevem besedilu) dogodkov, ki skušajo dosledno biti le biblično verni. Sedaj je jasno, da ga ni igralca, ki bi mogel takega Kristusa v igralskem pomenu besede doživljati. Podobno je z apostoli, Malerjo Božjo itd. Le kreacijo Judeža, Kajfeža in Pilata ter njihovega spremstva dovoljuje deloma čisto igralsko izživljanje. Če gledam na vprizoritev Pasijona v celjskem mestnem gledališču, kakor nam jo je pripravil v dne 24. in 25. t. m. ravnatelj llralina, moram reči, da sem opazil vsaj stremljenje v gornjem smislu. Če se vprizoritev ni posrečila na splošno zadovoljstvo, poznavaler razmer tega ne more šteti v greh umetniškemu vodstvu. Celjsko mestno gledališče ostane kljub ravnatelju Bratini, ki se s teatrom peča ex profosso, vendar le samo zbor dl-lptnntov, pri katerih je pozitivno delo na odru odvisno bolj od ljubezni do stvari, od idealizma, požrtvovalnosti In discipline kot pa od dejanskih igralskih kvalitet. In morda ni odveč, če na ta osnovni pogoj uspeha celjski igralski zbor opozorim. 0 posameznih vlogah je težko govoriti, težko baš radi svojskega značaja drame. Če pa bi hotel klasificirati, bo moral pohvaliti resno vol|o Kauk-lerin. ki ie igral Kristusa kot gost jytujskega gledališča. Bratine v vlogi Judeža, Pfeiferja v vlotri Pilata in Perca v vlogi Kajfeža. Ansambli so bili daleko premalošlevilni in premalo vigrani. fnsce-naciia je bila smiselna, moderno drža na in učinkovita. Le pri zadnji večerji se v Bratinovo zamisel scene nismo mogli vživeti. Zavrnili moramo misel, kot da ljudstvo odklanja take gledalike predstave. Zgledi od drugod ln to iz krajev, kjer je gledališko življenje vse živahnejše, govore povsem drugače. Bolje bi bilo razmišljati o tem. zakaj se je celjska javnost na-ртат mestnemu gledališču v obče postavila v neko opozicijsko pozo. Mislimo, da bi prišli v takem razmišljanju do rezultatov, katerih bi nas bilo lahko sram, ako že nismo povsem utonili v osebnih predsodkih in izgubi sleherne razsodnosti v presoji gledališkega stvarjanja. Sir H. Rider Haggard: 96 Kleopatre, egiptovska кгаШса Da, vzklikajte, zopet vzklikajte! Rad slišim to bojevito godbo, ki vre, ne kakor da bi prihajala iz neobčutnih ust trobent, temveč iz src mož, ki me ljubijo. Ampak — in sedaj hočem govoriti tiho, kakor govorimo ob mrtvaškem odru dragih rojakov — ako mi sreča ne bi bila mila in ako bi vojak Antonij padel pod orožjem in umrl vojaške smrti ter vas pustil, da žalujete nad njim, ki je vedno bil vaš prijatelj, je taka moja volja, kakor vam jo po našem surovem taboriščnem običaju tukaj oznanjam. Znano vam je, kje leži moj zaklad. Vzemite ga, predragi prijatelji, in si ga v Antonijev spomin pravično razdelite med seboj. Potem pa se podajte k Cezarju in takole govorite: Mrtvi Antonij pošilja pozdrav Cezarju, ki živi, in prosi v imenu starega prijateljstva in mnogotere nevarnosti, v katero sva se podala, to-le uslugo: prostost in prizanašanje onim, ki so se ga oklepali, in onemu, kar jim je bil dal.« »Ne, ne dajte, da vam moje solze — moram namreč jokati — zalijejo oči! Ej, to ni možato! Popolnoma žensko je! Vsi ljudje morajo umreti, a smrt bi bila dobrodošla, da ne bi bila tako samotna. Ako padem, prepuščam svoje otroke vaši nežni skrbi — ako je mogoče dobro, da se rešijo pred usodo nemoči.' Vojaki, dovolj! Jutri ob zori se vržemo Cezarju na vrat, na stiliem in na morju. Prizezite, da boste z menoj in tudi do zadnjega dihljaja!« »Prisezamo!« so zavpili. »Plemeniti Antonij, pri«?zamo!« »Dobro! I znova se moja zvezda svitlo blesti; jutri, ko bo najbolj visoko na nebu, utegne s svojo svetlobo prekoditi Cezarjevo svetlobo! Dotlej pa zdravstvujtek Obrnil se je, da bi šel. Ko je stopal dalje, so ga' prijemali za roko in mu jo poljubljali, in tako globoko so bili ganjeni, da so mnogi jokali kakor otroci; a tudi Antonij ni mogel obvladovati svoje žalosti; pri svitu mesečine sem namreč videl, da so mu solze tekle po brazdah lica in mu kapljale na mogočna prsa. Ko $em vse to videl, sem bil v velikih skrbeh. Dobro sem vedel, ako bi ti možaki jutri zares trdno držali z Antonijem, bi šlo za Kleopatro vse dobro. A dasi nisem gojil nobenega sovraštva zoper Antonija, je vseeno moral pasti in v tem svojem padcu potegniti seboj žensko, ki se je kakor kaka strupena rastlina ovila okrog njegove orjaške moči, da ga je v svojem objemu zadušila in umorila. Zavoljo tega jaz nisem odšel za Antonijem. ampak sem ostal v senci in opazoval obraze velikašev in poveljnikov, ko so se razgovarjali. »Tedaj velja!«' je rekel oni. ki je imel poveljevati brodovje. »In prisezamo vsi, kolikor nas je, da bomo stali ob strani plemenitega Antonija do zadnjega!« »Da! Dal« so mu odgovarjali. i-Da! Da!« sem rekel govoreč iz sence; »stali in umrli!« Vsi besni so se okrenili in me zgrabili. »Kdo pa je la?« je dejal eden. »Tisti črnolici pee, Olimp!« .je zavpil drugi. »Olimp, dvorni mag!« Olimp, izdajalec!« je zarobnel zopet dragi; »naredite konec njemu in njegovi čarovniji!« In tako rekoč je izdrl meč. »Tako je! Pobijte ga; izdati hoče Antonija, katerega mora za plačo zdraviti.« »Počakajte malo!« sem rekel s počasnim in slovesnim glasom, »in pazite se, preden umorite služabnika bogov. Jaz nisem noben izdajalec. Jaz ostanem pač tukaj v Aleksandri]! in čakam, kar pride, vam pa rečem, bežite, bežite k Cezarju! Jaz služim Antoniju in kraljici — služim jima zvesto, pred vsem pa služim svetim bogovom; in kar oni meni oznanijo, gospodje, to tudi vem. In jaz vem tole: Antonij je izgubljen in Kleopatra je izgubljena, zakaj Cezar zmaga. Zavoljo tega, ker vas spoštujem in častim, plemeniti gospodje, in s sočutjem mislim na vaše žene, ki bi ostale vdove, in na vaše majhne otroke brez očeta, ki bodo prodani kot sužnji, ako ostanete na Antoni-jevi strani — zavoljo tega pravim, stojte na Antoni-jevi strani, če vas je volja, in umrite! Ali pa zbežite k Cezarju in se rešite! To pa rečem zavoljo tega, ker so bogovi tako sklenili.« »Bogovi!« so godrnjali; kakšni bogovi? Prere-žite vendar izdajalcu vrat in naredite konec temu zlo-kobnemu govorjenju!« »Naj nam pokaže kako znamenje svojih bogov ali pa naj umre; temu človeku ne zaupam,« je rekel drugi. »Nazaj, bedaki!« sem zagrmel. »Nazaj — oprostite mi roke — in pokazati vam hočem znamenje.« In v mojem obrazu je bilo nekaj, kar jih je prestrašilo, in izpustili so me in se umaknili. Tedaj sem vzdignil roke, napel vso silo svoje duše in gledal po globinah vsemirja, dokler ni moj duh stopil v zvezo z duhom božanske Izide. Samo besede moči nisem bil izgovoril, kakor mi je bilo zapovedano. In skrivnostna boginja se je odzvala pozivu mojega duha in se zgrnila v strašni tišini nad zemeljsko obličje. Vedno bolj globoka in silna je postajala tišina; celo psi so nehali lajati in tuliti in po meslu so ljudje prestrašeni obstali na mestu. Tedajci so se iz daljne daljave zaslišali glasovi grozljive godbe ца sistru. Izprva jako tiho, čim bolj pa so se bližali, tem glasnejši so po stajali, tako da se je naposled zrak tresel od pošastnega glasu groze. 111=111= -A A a s t J o i £ « N s i. .. M ^Г > x> N A m C w a > _ o « *> Si E u -3 . 'bO t 3« " 'j. Cl? tr. ti. >~ -j C3 j}) X e > ii Ji S t c N O sls »M •=■ e .9 C O " SS S =3 > VI 61 NC N — «1 __r л, u, n а .h š < o Cj O* s: m-— n a < « M љ tO ® Q xi SC 3< s M ф -r > 8-8 , « * i I i i s Q c ■> .s m x =111=111 gospodarstvo Mariborska trgovina v 1.1927 Po zgledu ljubljanskega gremija je tudi ma-riborski gremij izdal obsežnejše poročilo o svojem poslovanju za 1927. Iz poročila, ki ga je sestavil tajnik Juro Zidanšek, posnemamo: Gremij je štel koncem 1927. leta 777 članov-trgoveev ter 662 nameščencev ter 178 vajencev in praktikautov. V Mariboru obratuje 709 trg. obratov. Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo 1926/27 v vseh treh razredih 162 vajencev (ostalo koncem leta 149). Gremijalni londi znašajo 207.248 I)in. tilede davčnih zadev navaja poročilo, da zakon 7. febr. o neposred. davkih ni izpopolnil nad gospodarskih krogov Slovenije ('?). Nadalje pa navaja, da se znižuje z njim izdatno sedanje davčno breme in da je sestava komisij taka, da se ui bati, da bi bila davčna bremena vcija nego so bila dosedaj! . Poročilo se bavi nato s prometnimi, carinskimi zadevami, trgovinskimi pogodbami, pasivnostjo, trg. bilanco. Gremij .je izvedel pismeno anketo o konjunkturi, ki je pokazala slabo rentabilnost posameznih podjetij skoro vseh strok. Gremij pozdravlja razširjenje pokojninskega zavarovanja. — Popolnoma bi lahko odpadle v poročilu :>Opazke k •zborničnim volitvam«, ki so popolna politična polemika, kar uo spada v delokrog gremija. V zvezi s tem pozdravlja gremij akcijo za ustanovitev Trgovske in obrtne zbornice zu mariborsko oblast, ker so uspehi prizadevanj za izboljšanje položaja trgovstva slabi. (Drugje v poročilu se pa navajajo jako važni uspehi. Vse te politične ekskurzije ne spadajo v poročilo stanovske organizacije in smo se jih v nasprotnem časopisju že preveč načitali.) V trgovski nadaljevalni šoli je v tek. letu 157 učencev. Število vajencev ni normalno. Premoženje bolniške blagajne samostojnih trgovcev koncem leta 1927. je znašalo 54.100 Din pri 167 zavarovancih. »Trgovska samopomoč«: šteje okoli 180 članov, zaščita upniških interesov veletrgovine in industrije pa 50 članov. Na letošnjem občnem zboru se vrše nove volitve tza 8 leta) gremijalnega načelstva. Celokupno premoženje gremija znaša 419.024 Din, od česar odpade na hišo 265.000 Din, ostalo na 8 fondov. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Obrtna banka v Ljubjani navaja v poslovnem poročilu za 1. 1927, da je zaradi povečane stavbne delavnosti imelo obrtništvo več zaslužka. Izdana garancijska pisma obrtnikom za stavbna dela so se zvišala od 2.3 na 3.8 milj. Din. Med aktivi je narastla gotovina od 0.4 na 0.5, menice od 1.1 na 1.8, predujmi na vredn. pap. od 0.6 na 0.7 milj. Din, znižali pa so se dolžniki od 15.1 na 11.1; tujih sredstev je lani zavod imel 12.1 napram 15.2 milj. Din v letu 1926. Bilančna vsota je 17.6 milj. Din. Zaradi znižanja obrestne, mere za dolžnike in neizpremenjene obrestne tnere za vloge se je bruto dobiček zmanjšal od 1.7 na 1.4 milj. Din pri istočasnem znižanju stroškov. Tako je čisti dobiček za 1927 110.514 Din in je ostal napram 1926, ko je znašal 110.467 Din, skoro neizpremenjen. Salus, d. d., za droge, kemikalije, zdravniške potrebščine v Ljubljani izkazuje za 1927 65.619 Din čistega dobička (1926 59.846 Din), iz česar se izplačuje 6% na dividende napram 5% za 1926. Rezerve podjetja so z letošnjo dotacijo narastle že na 20?6 delniškega kapitala. Na občnem zboru je bilo sklenjeno zvišati kapital od 750.000 Din na 1,250.000 Din v dveh etapah po 250.000 Din; podrobnosti emisije so prepuščene upravnemu svetu. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Narok /a prisilno poravnano tvrdke Metra d. d. je določen na 3. april ob 9. Potrjena prisilna poravnana: Franc Lesjak, pek. mojster na Bregu pri Celju (za 35%). lAkoidacije: tStanjolka<, prva jugosl. tovarna za izdelovanje stanjola. d. z o. z. na Jesenicah; Prva jugoslovanska čipkarska zadruga v Žireli. r. z. z o. z. Donos neposrednih davkov je znašal lani v celi državi 1.705.5 milj. Din, od česar odpade na Slovenijo 227.8 milj. Din ali 13.3%; od 1919—1927 (v 7 letih) je znašal donos neposrednih davkov v celi državi 7.76-1 milj Din, od tega v Sloveniji 1.093.5 milj. Din ali 14.1%. Opaziti jo torej, da je odstotna obremenitev Slovenije padla, zvišal pa se je odstotni delež Srbije od 22.7% 1919—1926 na 24.5% v letu 1927. Skrajni čas je že bil, da se davčno breme v Sloveniji zniža in se v celi državi bolj enakomerno porazdeli. Posebej glede davka na poslovni promet, ki je vštet v teh številkah. navajamo, da je Slovenija lani plačala od 185.4 milj. Din v celi državi 42.4 milj. Din. Tudi tu smo mnenja, da se mora delež Slovenije znižati, ne pa zvišati, kakor bi radi želeli izvestni fastorji iz ne vemo kakšnih političnih razlogov, ker jim pač ne gre v glavo, da se je začeto davčno breme v Sloveniji lajšati. Savič v Ljubljani. Te dni se mudi v Sloveniji načelnik trgovinskega ministrstva g. Millvoj Savič. G. Savič pregleduje razna industrijska podjetja. Dne 27. t. m. je imel pri Zvezi industrijcev v posvetovalnici zbornice konferenco z industrijci. Na konferenci se je razpravljalo o carinskem tarifo. o tehnični strani trg. pogajanja; g. načelnik je priporočal industriji, da v lastnem interesu podaja v materijalu za pogajanja najzanesljivejše podatke. Nato je govoril se o avtonomnem carinskem tarif u, ki je pred narodno skuj>ščino. G. Savič pride tudi na štajersko. Iz poštne hranilnice. S 1. aprilom t. I. začne poštna hranilnica z virmanskim in izplačilnim prometom s češkoslovaško republiko oz. njenima čekovnima zavodoma v Pragi in Brnu za račun svojih lastnikov čekovnih računov. Za virmane se zaračunava provizija l%o (en pro mille) naj-manje 2.50 Din, zu izplačila v gotovini tudi provizija l%o nnimunje 5 dinarjev. Za virmanska nakazila iz Ćelioslovaške se pobiru munipulacij-sku pristojbina 50 para od vsakega nakazila ne glede na višino zneska. Tonama zaves Slora, d. d. v St. Vidu sklicuje občni zbor za 12. april ob 15 v posvetovalnici Zadr. gosp. banke (biluneu 1927, izprememba pravil, volitev nadzorstva). Opekarne proti povišanju železniških tarifov ta opeko. V ponedeljek, 26. t. m. se je vršilo zborovanje slovenskih opekaren, na katerem je bilo zastopanih 16 opekaren. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri protestirajo proti nameravanemu povišanju železniških tarifov za strešno opeko za 50%. Zafrrebška borza ima svoj redni občni zbor 21. aprila t. 1. Dobave. Prometuo-komercielni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani sprejema do 31. L m. ponudbe Klcde oddaje 56 komadov plo- čevinastih kurznih tablic v prepleskanje iu črko-slikanje. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 12. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2 centrifugalnih sesalk. — Drž. rudnik v Velenju sprejema do 13. aprila t. 1. jionudbe glede dobave 17 komadov rulet za okna. — Ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede oddaje odvoza smeti, blata itd. ter dovoza kamenja, pohištva itd. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 81. t. m. pri Komandi Dravske div. obl. v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. — Dne 12. aprila t. 1. pri vojnem ministrstvu oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave 23.000 metrov blaga za vojaške uniforme ter glede dobave večje množine sukanca. — Dne 12. aprila t. 1. pri ravn. Brodske imovne opčino v Vinkovcih glede dobave 6100 m* drv. — Dne 12. aprila t. 1. pri ravn. drž. železnic v Sarajevu glede dobavo hrastovega skretniškega materijala. — Pri strojnem oddelku ravn. drž. železnic v Ljubljani se bo vršila dne 12. aprila t. 1. oiertalua licitacija glede dobave 1 parnega valja; dne 13. aprila t. 1. glede dobave 8000 kg surovih neobdelanih matic; dne 14. aprila t. I. glede dobave valjev za batne obroče; dne 16. aprila t. I. pa glede dobave kolesnih zvezd za gonilne osi. Velesejem v Osijcku se vrši od 8. do 17. aprila 1928. Velesejm v Milana se vrši letos od 12. aprila do 19. junija. IX. velesejm v Bruslju se vrši od 12. do 25. aprila t. I. Hors&a DENAR. 28. marca 1928. V današnjem deviznem prometu sta edino Cu rih in Berlin ostala neizpremenjena. Devizi Trst in Praga sta se znatno učvrstili. Popusti! pa je Dunaj in tudi London. Privatno blago je bilo v devizi Trst in v devizi London, vse ostalo pa je dala Narodna banka. Promet je bil znaten, zlasti v devizi London. Poleg kurzov v tabeli je notiral Bruselj blago 793.15. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 28. marca 1928. povpraš. pon. srednji sr. 27.111. Amsterdam __ 22*9-50 __ _ Berlin 1337.50 1360.50 1359.- 1359.- Budimpešta — 99 i"35 — — Curih 1093-50 1096-50 1095"— 1095"— Dunaj 798.25 801.25 799.75 800.05 London 277.09 277-89 277.49 277-50 Newyork — 56-81 — 56.81 Pariz — 22382 — — Praga 168-155 168-955 168-555 168.50 Trst 299.3S 301.38 300.38 300.12 Zagreli. Berlin 1357.50—1360.50, Curih 1093.50 —1096.50, Dunaj 798.25—801.25. London 277.09-277.89, Nevvvork 56.71—56.91, Pariz 222.82—224.82, Praga 168.155—168.955, Trst 299.30— 301.30. Belgrad. Berlin 1357.50—1360.5, Budimpešta ! 991.8—994.8, Curih 1093.50—10%.50, Dunaj 798.2 ' —801.2, London 277.78—277.98, Ne\vyork 56.71 — 56.91, Pariz 222.82—224.82, Praga 168.155—168.055, Trst 299.30—301.30. Curih. Belgrad 9.1375, Berlin 124.11, Budimpešta 90.70. Bukarešt 3.24, Dunaj 73.02, London 25.33625, Newyork 518.95, Pariz 20.43, Praga 15.38, Trst 27.42, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 87.10. i Trst. Belgrad 33.30—33.32, Curih 363.50— 365.50, Dunaj 263.50—269.50, London 92.34—92.42, Newyork 18.90—18.91, Pariz 74.45—74.55. Dunaj. Devize: Belgrad 12.50, Kodanj 190.40, London 34.6875, Milan 37.54, Newyork 710.50, Pariz 27.97, Varšava 79.69. Valute: dolarji 710.20, lira 37.64, dinar 12.43. Praga. Devize: Lira 178.25, Belgrad 59.375, Pariz 132.75, London 164. 75, Newyork 33.745. Dinar: Ne\vyork 176, Berlin 7.36, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani Kred. zavod 157—175 napram 155 —200. Dočim so v Zagrebu 7% inv. pos. in agrari čvrsti, je vojna škoda zopet tendirala za promplno, blagn slabeje. Med industrijskimi papirji tendira čvrsteje Trboveljska 500—5C>5 napram 497.50—500. Ljubljana. 7% invest. posoj. 87 den., agrari j 57 den., vojna odškodnina 425 den., Celjska 164 -L, ' Ljublj. kred. 135 den., Praštediona 802.50 den., Kr. I zavod 157—175, Vevče 135 den., Kranj. ind. 310 d., Puše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den. j Zagreb. 7% invest. posoj. 87.50, agrari 59, vojna odškodnina -134, april 439, maj 441, dec. 469, Hipo 59, Jugo 96.25. Praštediona 800 - 802.50, Ljubljanska kreditna 135, Šečerana 525—540, Drava 555 —580, Slavonija 12—14, Trbovlje 500—505, Vevče 140-145. Belgrad. Narodna banka 6650, vojna odškodnina 430, 431.50, uit. april 436.50, uit. maj 431, 432, Izvozna banka 1120, Promelna banka 2050, 7% invest. posoj. 87.50, agrari 56.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.90, Hipo 7.20, Alpine 40.80, Leykam 10.15, Trbovlje 61.30, Kranj, industr. 39, Gutmann 28, Slavex 14, Slavonija 1.54. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka I., II., III. lahkokonične fko vag. meja 3 vag. po 470: zaključek 3 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica 78-79 kg, 2% baška 390-292.50, slav. 385- 387.50, koruza času prim. suha kval. gar., za marec 295—297.50, april 300—302.50, maj 305—307.50, činkvantin 305 —307.50, ajda dom. zdrava rešetana suha 295. ovas baški zdrav rešetan 300, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana plač. po prejemu 580—535; zaklj. 1 vag. pšenice. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bač. 342.50—347.50, potiska 345—850, ban. 337.50-342.50, srem. 342.50-347.50, ječmen bač. in ban. 295—305, oves bač., ban., slav. 250—257.50, koruza bač. stara 257.50- 262.50, aprii 2C0—265, april-maj 262.50—268, bela 252.50-262.50 ban. 250—255, srem. 252.50-257 50, april 260-265, april-maj 2(52.50— 268, moka 0 g in gg 470—480, St. 2 450—460, št. 5 430—440, št. 6 372 50-382.50, št. 7 307.50—317.50, St. 8 222.50 -232.50, otrobi bački 207.50—212.50. Brez prometa. Budimpešta (terminska borza), 27. marca. Tendenca medla. Pšenica maj 32.84, 32.74. zaklj. 32.74—32.76, okt. 30.14. 30.18, zaklj. 30.14-30.16, rž maj 31.16, 31.10. zaklj. 31.08—31.10. okt. 25.88, 25.80, zaklj. 25.80- 25.82. koruza maj 27.30, 27.34, zaklj. 27.30 -27.84, julij 28.06. 28.16. zaklj. 28.16-28.20. Izvršitev kazni v sovjetski Rusiji Pisatelj Hervvarth Walden, izdajatelj berlinskega mesečnika »Der Sturm«, je v lanskem novemberskem zvezku objavil članek o razmerah v sovjetskih kaznilnicah, iz katerega posnemamo: Najstrožja kaznilnica v USSR je izolirni zavod v Lefortovu pri Moskvi. To je bivša vojaška celična ječa, v kateri je tačas 451 jetnikov. Tu sc nahajajo najtežji zločinci, katerih mnogi so obsojeni na najdaljšo dopustno ječo — to je na deset let. Smrtna obsodba velja le za politične zločine in špijonažo in jo izreka posebno sodišče OGPU — osrednje politične uprave Unije. Na zunaj je uveden običajni kaznilniški red; ogled more dovoliti le ljudski komisar za notranje zadeve. Stražniki so oboroženi s puškami. Vhod vodi skozi nešteto zakljenje-nih in zavarovanih vrat. Vsaka vrata imajo svojega stražnika. Ko se odpro zadnja vrata, stojimo nenadoma v tovarni. To je bivše upravno poslopje. Stotine kaznjencev stoji v svoji navadni obleki pri strojih. Vsak kaznjenec ima po zakonu pravico do dela. Ako se ni ničesar izučilk pride v uk, kjer sam želi. Delo je samo pravica, ne sili se k delu nihče. Sedaj sta samo dva kaznjenca, ki se pravice do dela ne poslužujeta: bivši knez, ki je obsojen radi veleizdaje, in neki pop, ki je ščuval na umor delavskega dopisnika. Prvi nikogar ne sprejme. Pop sprejema obiske; kljub vsem nasprotstvom si je uredil v celici oltar in oblečen v svoja duhovska oblačila ves dan premoli. Obsodba se nanaša samo na odvzetje svobode in drugega nič. Zato smejo kaznjenci obdržati svojo lastno obleko. Delo se od prvega dne dalje plačuje. Jetnik zasluži mesečno povprečno 30—40 rubljev, od kosa še znatno več. Tretjina plače se mu ob vstopu izplača celo kot predujem, da ima za priboljške v hrani, za cigaroknjige itd. Del svojega zaslužka more .jenec pošiljati svojcem, ostali denar pa i;..aja v upravi in se kaznjencu izplača ob odhodu iz zavoda. Kaznilniška uprava ima pravico, da na pristojni oblasti predlaga znižanje kazni do polovice, ako se kaznjenec dobro obnaša in pridno dela. Ti predlogi se redno vpoštevajo. Poskrbi se tudi, da kaznjenec ob odhodu iz ječe takoj dobi službo odnosno delo. Delovna doba znaša osem ur, od osmih zjutraj do petih popoldne; opoldne je ena ura odmora. Nočno delo traja šest ur. — Od 5 do 6 popoldne je izprehod na dvorišču; kaznjenci se smejo svobodno zabavati brez nadzorstva. Ob 6 zvečer se začne kulturno delo, katerega se udeležujejo skoraj vsi kaznjenci. Bivšo kapelo so preuredili v delavski klub. Tu se vrše koncerti, gledališke predstave jetnikov, predavanja in čitanje. Ker stari glaso-vir ne zadostuje več, so kaznjenci sklenili, da z lastnimi prispevki kupijo novega. Za časa prejšnje vojaške ječe so morali jetniki tudi pri službi božji biti osamljeni po celicah. Te celice so sedaj prezidali v sobe za bralne krožke. Najvažnejši je krožek za odpravo nepismenosti. Nihče ne zapusti kaznilnice, ne da bi znal brati in pisati ter računati. Dalje delujejo krožki za politiko in strokovni pouk v kmetijstvu, industriji in drugih splošno kulturnih poklicih. Vsi važni listi so na razpolago. Kaznjenec si more na lastne stroške naročiti liste. V kaznilnici je dalje izposojevalna knjižnica in knjigarna. Dva kaznjenca sta uredila brivnico, ki se je poslužujejo kaznjenci zlasti pred obiski svojcev. Ti obiski so dovoljeni enkrat na teden. Pogovor je pa dovoljen le skozi dve zamreženi okni, med katerima leži širok hodnik. Zavoji z darovi se smejo izročati, čim jih je pristojni uradnik preiskal. Obedi opoldne in zvečer znašajo po en in pol funta hrane; količina kalorij je uradno predpisana in jo smejo kaznjenci nadzorovati. Opoldne je boršč — zelenjadna juha z velikim kosom mesa; zvečer kaša z mesom. Zjutraj dobe kaznjenci samo vrelo vodo; čaj si kupujejo sami v kantini. Hrana se kuha skrajno higijenično v bakrenih kotlih. Namizna posoda je iz aluminija. Jedi so prav okusne. Kaznjenci morejo po lastni volji jesti ali posamezno v celicah ali pa v skupinah. Kaznilnica ima lastne bolniške sobe, am-bulatorij in zobni atelje. Na negovanje in ohranitev zob se zelo pazi. Zadnje mesece opremljajo vse celice z radio aparati; polovica celic jih že ima. Kazni za pretep, žalitve in dejanske napade na stražo obstojajo iz sedem dni osamitve, odvzame se torej delo in zaslužek. Osamitev se more podaljšati kvečjemu za nadaljnjih sedem dni. — Nadaljnja kazen je izguba pravice na izprehod za dva dni, Pri posebno nasilnem obnašanju, besnenju, se sme uporabiti prisilni jopič, dokler se jetnik ne umiri. Pri tem pa mora biti vedno navzoča posebna komisija, sestoječa iz kaznilniškega ravnatelja, zdravnika in par kaznjencev. Ta kazen se t"kom lanskega leta ni niti enkrat uporabila. Kaznjenci imajo polno pravico do pritožbe, tudi proti kaznilniSkemu vodstvu, ki je obvezano, da vsako pismeno pritožbo izroči predpostavljeni oblasti. Državni pravd-nik ni samo tožitelj, po obsodbi je marveč branitelj obsojenih. Dolžan je, da vsak teden obišče kaznilnico in z vsakim kaznjencem osebno govori. 2e zaradi tega je izključeno, da bi se mogle pritožbe potlačiti. Dobiček iz kaznjenškega dela se mora deloma uporabiti za izboljšanje delavnic in nove naprave. Jetniško vodstvo toži le nad pomanjkanjem prostora. Hiša pač ni bila zidana za tak način kazenske izvršitve. Preuredili so že tudi klet za delovne prostore. Obiskovalcem se prav vse razkaže, odpro vsaka vrata, odgovori na vsako vprašanje in govoriti sme s kaznjenci brez prič. Tako je življenje v najstrožji sovjetski ječi. V ostalih kaznilnicah so še druge, peda-gogično zanimive olajšave. Tako smejo kaznjenci, ki imajo svojce, oditi k le-tem v soboto opoldne in se vrniti v zavod šele v pon-deljek zjutraj. Kaznjenci z večletno kaznijo, dobe vsako leto 14dnevni dopust, ki ga brezplačno prebijejo v kakem okrevališču. Trdovratne, nepoboljšljive kaznjence izženejo po prestani kazni v posebne kolonije v Sibiriji. Tam žive drugače svobodno, samo naselbine ne smejo zapustiti. Mož, ki je poročil mrtvo ženo V neki vasi blizu Munstra si je hlapec Sta-nisalv W. izbral nevesto in z njenim dovoljenjem šel na pristojni civilni urad prijavit oklice. Tam se je pokazalo, da je fant pač prinesel s seboj svoje lastne listine, ne pa dekletovih. Ker je bila pa pot dolga in je uradnik menil, da nevesto dobro pozna, so stvar uredili po približnih podatkih ženinovih. Po treh tednih sta prišla ženin in nevesta k poroki. Ko je nevesta podpisala zakonsko listino, je opazila, da niti njena starost niti krstno ime nista bila pravilno vpisana. Vendar je molčala in šele po poroki je opozorila na pomoto moža in priče. Le-ti so sedaj prosili uradnika, naj listino popravi. Pri tem se je pa pokazalo, da se starost in ime neveste na čuden način strinjata s starostjo in imenom njene pokojne sestre; Stanislav se je torej poročil z mrtvo žensko. In sedaj se je zgodilo, kar novoporo-čenča niti v sanjah nista pričakovala: Zadeve џе je z vso znano temeljitostjo polastil sv. Birokracij in odredil, da mora Stanislav tožiti na ločitev zakona s pokojno ženino sestro; šele potem, ko bo ta dolga pravda po vseh pravilih rešena, bo mogel zopet storiti korake za poroko — s svojo ženo. Kako si je Ibsen šival gumbe Ibsen je bil mnenja, da si mora znati vsak moški v vseh neprilikah sam pomagati in nikakor ui dovolil, da bi mu njegova žena prišila kak odtrgani gumb ali zakrpala obleko ali perilo. Njegovi prijatelji so ga mnogokrat našli s šivanko v roki. Šele mnogo let kasneje je izdala Ibsenova žena, kako je bilo s tem šivanjem. Čim je namreč Ibsen odšel k počitku, je njegova žeua skrivoma vzela obleko in gumbe nanovo — pravilno prišila. Žaga Petra Velikega pogorela V Amsterdamu je te dni do tal pogorela zgodovinska žaga >De Grootvorsl« — Veliki knez, v kateri je delal 1. 1697 kot navaden tesar — car Peter Veliki. Mrliči v močvirju V zadnjih desetletjih so našli v nemških močvirjih pri rezanju šote že celo vrsto tako imenovanih močvirskih mrličev, človeških trupel, ki so ležala v močvirjih že 1000—1600 let. Skoraj vsa ta trupla — 54 po številu — so ženskega spola in vsa imajo čevlje na nogah. Prav te dni so zopet našli tako truplo v dithmarskih močvirjih v Schleswig-Holsteinu. Tudi to truplo je žensko in ima čevlje na nogah. Obleka je še dobro ohranjena; okoli vrata ima umetno izrezljan robec. Vsiljuje se vprašanje: Odkod ta trupla, kakšna usoda je zvezana z njimi? Domneva se, da je ljudstvo na ta način sodilo prešestnice, da jih je pogrezalo v močvirje. Močvirski prebivalci pa pripovedujejo, da so njihovi predniki na močvirjih opravljali bogoslužje in darovali bogovom človeške žrtve... Svoj čas so našli pri Brammerju golo moško truplo, v klečečem položaju, s prekriž^nimi nogami, desno roko za tilnikom, levo pod vratom. Okoli rok in vratu je bila ovita »trtac, zvita iz hrastovih vej; zraven so ležali trije debeli kamni. Tudi to truplo je ležalo v močvirju že nad tisoč let. Sedaj se nahaja v muzeju v Radinu. Mohamedanski modernizem Na mohamedanski bogoslovni visoki šoli v Kairu se je med dijaštvom začelo močno gibanje, da naj bi turški bogoslovci opustili kaftan in oblekli moderno obleko, kot pokrivalo pa nosili fes. Mohamedanski verski krogi so odločno proti temu gibanju ter so poslali staršem slušateljev okrožnico, v kateri jih pozivajo, naj nastopijo proti modernističnim tež njam svojih sinov.