I>opisi. Iz LJutomera. 26. julija. (Sloveaskimdijakom.) Lepa je priložaost slov. dijakom v predstoječih vakaacab zopet kaj za svoj toliko dozdaj zanemarjeai narod storiti. čitalnice aaj bodo jihova zbiraliača, polje delovaajapa: aauka zelo potrebea prosti aarod. Citalaica ljutomerska željao pričakuje teh milih goatov ia za trdao se nadja, da jo bodo poaebao iz Ijutoaierskega, goraje-radgoaskega ia ormuškega okraja precej prve dni pri svojem prihodu aa svoj dom obilao obiskali, ia da bode ta poziv v vseh domorodaih arcih brzi odziv aašel. Citalaiški odbor. Od sv. Križa priLjiitomoru. Kaj aeki dela naše kraetijako društvo? Ali še živi, ali ne? Mi bolj oddaljeai člani od aiest niti o draštvu niti o ajegovi podružaici celo leto aič ae zvemo. Prej, dokler še saio iraeli, tako imeaovaae krožae odboraike, siao veadar po njih zvedeli, kedar je iaielo draštvo, ali podružaica seje, k kterim smo tadi večkrat hodili; ker ae je pri ajib veadar samo aecaški govovilo, ae niamo pri ajih celo aič aaačili, ker mi aloveaski kaietje aismo toliko zmožai aemakega jezika, če ga ravao aekobko govoriaio, da bi gospodarske nemške izraze razumeli, in zatoraj aaai celo drustvo ai skorej aič koristilo ia aii sloveaski kmetje zmiroai bolj zaostajamo proti drugim v gospodarstvu. Tako ae sme dalje iti, polrebao aam tedaj je, da skrbimo za to, da dobiaio slovenske kmetijake dražbe, ali da se pridružimo, krajaski kmetijaki družbi ia aicer koaaj hitreje. Po mojetn maeaju bi prav koristao bilo, če bi v vsaki župaiji bil odsek gosp. družbe, kterega predsedaik bi aaj bil kak mož, ki jc v celi zupaiji aaj bolj'izurjen v gospodarstva; ta bi moral vsako aedeljo sosede v gospodarstvu podučevati, ia tudi djaaski kazati, kako ae p. drevesa požlahtaujejo, kako se iaia polje aaj bolj obdelovati, kako s bučelami ravaati; ktere trto v tem ali ooeai zeailjišču aaj bolje rastejo; kako je ravaati z gospodarskirai pridelki ia kako s zlato rudo, t. j. z gaojeai; kako se zboljšajo seaokoše, kako pokladati živiai ia kako se boleaa živiaa zdravi itd. Da pa bi se v vsena leže aapredovalo, bi zlo dobro bilo, če bi ao otrokoai, posebao v acdeljski šoli, po izpitib delili goapodarske kajige za darila ia da bise take bukve kupile iz dražbiae zaloge, tako bi došle lepe goapodarske bukve tudi med reveljudi, ki si jih kupiti ae morejo. Tudi od crKveaega premožeaja bi se Iahko vsako leto kaki goldiaarček za to zlo koristao stvar porabil. Te ia eaake stvari bi se raorale v kratkem oaaovati, če hočemo v gospodarstvu aapredovati! Z Bogom! J. Kralj, kmet. Citalnica v Ptu.ju, 22. julija. Po §.8 pravil in vsled dotičnega sklepa skupščioe dne 14. majnika 1.1. sesklicujejo vsi prečastiti društveniki k občnemu zboru na dan 6. avguata t. 1. ob 10. uri pr. p., da se posvetuje prememba čitalničnih pravil. Zvečer velika beseda v čitalnici. Dijakom i bogoslovcem je vstop v čitalnico brez plačila dovoljen. Ravnatelj. Politični ogled. C. k. ministerstvo na Dunaju je potrdilo spremembe brambovske postave. Po tej postavi je česar Daj viši gospodar cele armade, samo to še se je pristavilo, da more imeti ogerska deželna bramba svojega posebnega veljnika. vse po- Služebni listi obetajo neko zvezo in prijateljstvo med Prusko in Avstrijo. Nekteri česki listi pravijo, da se česki deželni zbor ne bo sošel, čeravno je tudi sklican; čuje se tudi o neposrednih volitvah za državni zbor. Pravi se tndi, da bo cesar sam k začetku deželnega zbora v Prago došel. Če je ravuo zlo deževalo se je vendar 19. t. m. v Strakonici na Českem zbrala velika množina ljudstva, tabora vendarnibilo. Tudi na gori Leyinu se je zbralo više 4000 ljudi. Ceski deželni odbor je izdal za zbor predlog, da se ima Praška tehnika v dva zavoda, namreč v česki in nemški razdeliti. V Peštu je brambovski odbor nasvetoval, naj se z malimi spremcmbami sprejme brambovska postava in dovoli 28000 uovakov. Pred kratkim so bili nekteri Poljaki, med njimi tudi znani dr. Smolka v Peštu na razgovor. Takrat se ni izvedelo, o čem so se pogovarjali. Zdaj pravi ,,Czas", da so se pogovarjali o združenju Galicije z Ogersko na oni isti podlagi, kakor bo združena Hrvaška. Če bi vlada res kaj takega storila, bi bilo satno zato, da bi po tem leže postopala proti Cehorn. Baioii Eotvos je izdelal za ogerski državni zbor medversko postavo. Iz Hrvaške piše neki dopisnik ,,Zukunft", da je tamo žalostna razpaduost in pravi zadnjič: Na noge! Dvignirao sei in delajmo skupno z drugimi Slovani. Narod je pripravljen hoditi za svojimi ,,voditelji", na ktere se zaupno ozira. Skrajni čas je! Narod trojedine kraljevine mora izreči pred vsem svetom, kaj si želi in kaj zametuje. Pogumno in zložno ! ,,Pol." pravi, da neki trdijo, da je slovenski živelj na pritnorskem popolnoma ravnopezen italijanskemn, in da ima zdaj vlada lepo priliko pregrehe prejšnjib let poravnati. Italijanski časopis ,,Un. Italia" prerokuje, da še bo to poletje vojska. Napoleon hoče napasti Prusko, ob enem pa bi Španjolska postopala proti Italiji. Francoska strogo straži špansko granico, da bi ne mogel general Prini v deželo. Gotovo je to, da je francoska policija tirjala, naj se Montpensier iz dežele lzžene. V Madridu ne morejo dobiti ministrov. V B r a s i I i j i in M e k s i k i še je zmirom pnnt.