Hvalnica dejanj
Ljubljana že zlepa ni tako množično pro-slavljala kulturnega praznika. Zavest, da brez kulture ne bi bilo naše svobode, je vela iz vseh velikih in majhnih prireditev, slovesnosii in za-pisov. Biloje lepše kot marsikdaj v preteklosti, ko smo tudi proslavljali, govorili lepe besede, pa vendarza kulturo malo naredili. Danes se-veda časi niso lahki in kulturniški mošnjiček je mlahav, morda je celo najbolj na stabilizacij-skem prepihu. Toda denar ni vse, včasih je pomembnejša volja, enotnost in rezultati sč lahko blesteči tudi v časih, ko nam piha v vse blagajne.
Enega takih uspehov smo proslavili tudi v naši občini. Vodnikova domačija je bila dolga leta izpostavljena zgražanju in posmehu. Bila je kar naša bolečina — ob vseh sicer visoko letečih besedah, ki smojih poslušali ob praz-
novanjih Prešernovega dne. Toda zdaj smo lahko ponosni. Prenovljena hiša Pri kamniti mizi nam bo, dedičem starega slovenskega izročila preroditeljev, govorila o zgodovin-skem spominu in o dolžnostih današnjih dni, kotje v govoru na slovesni otvoritvi dejal Tone Pavček.
Otvoritev, po pravici hvalnica dejanj, je za nami. Tudi kulturni praznik je na koledarju že odmaknjen. Toda zdaj, ko smo začeli druga-če, ne smemo držati križem rok do nasled-njega praznika. Kultura mora postati način življenja. Stoletja naše zgodovine so dokaz, dajetotudi edini način preživetja. Tudizdaj, v časih stabilizacije, kajti kultura niso samo knjige, glasba, gledališče. Kultura so pošteni odnosi med Ijudmi, odnosivdružbi. Breztega pa tudi materialnih uspehov ni...