NO. 144 yqi-fl/^ERie/%ril—HO/W1E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELANE OHIO, MONDAY MORNING, JULY 30, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LX — VOL. LX Dean v Washinglonu Glavni amer iški zastopnik na razo rožitveni konferenci v Ženevi Arthur H. Dean je bil poklican v Washington na kratek posvet. WASHINGTON, D.C. — Razgovori v Ženevi o razorožitvi tečejo dalje, ne da bi bili trenutno izgledi na uspeh boljši, kot so bili pred razgovori Gro-niika in Ruska pretekli teden. Ruski zastopnik Zorin poudarja prednosti ruskega načrta za razorožitev, ameriški zastopnik Pa opozarja na njegove pomanjkljivosti glede varnosti pred nenadnim napadom in jamstev za bjegovo izvajanje brez učinko-vite mednarodne kontrole. Važen del pogajanj predstavna delo posebnega odbora za končanje preskušanja atomskega orožja. V tem pogledu uteg-bejo Združene države staviti bove predloge. O tem je raz-Pravljal predsednik Kennedy Pretekli petek s svojimi ožjimi v°jaškimi, diplom atskimi in drugimi sodelavci. Nato je poklical domov na posvet A. Dea-ba, glavnega predstavnika ZDA ba konferenci. Ta se bo še pred koncem tega tedna vrnil v Že-bevo z novimi ameriškimi pred-J°gi, ki naj pomagajo končati Sedanji zastoj v razgovorih. Novi grobovi Novi režim v Peruju se poteguje za priznanje LIMA, Peru. — Kot vsaki dik-Morski režim, se tudi nova vla-a v Peruju ne počuti dobro v °semljenosti. Zato se napenja, ?? bi jo čim hitrejše priznalo cirn več držav. Države, ki je barhenoma ne priznavajo, pa ^čenja po ovinkih napadati. ako na primer trdi sedaj, da “v Je poslanik ZDA v Limi Loeb v biešaval” v notranje zadeve, ‘Ct ie menda kazal precej sim-za kandidata APRA stran-c' dr. Torreja) ki je pa slučajno 11 tudi največ glasov pri zad-Jlb predsedniških volitvah. , Novi režim si je utrdil pologi. ker je generalni štrajk, ki ga bapovedali in organizirali j-j" bi nasprotniki, propadel. Preskušnjc bo režim na-recavil v soboto. Takrat bo nam-c Reru praznoval “dan neod- iavn°Sti ” Videl° Se b°’ ali se bo slav del °st udeležila uradnih pro-kar bo pomembnejše: vi-p] ° Se bo tudi, koliko tujih di-u *atov se bo pokazalo na blh slavnostih. oWe- q na nakaznice Cast TlAG°’ Kuba' — Fidel ^ r° je na obletnico svojega s ada na Moncada vojašnice, proyore, pač pa je skoraj preveč razvita plemenska zavest. Zato se bojijo, da bodo med posameznimi plemeni izbruhnile sovražnosti, ki jih nove vlade ne bodo mogle krotiti. GVERILSKE ČETE ZASEDLE GLAVNO MESTO ALŽIRIJE Vojaška vlada naj bi prevzela oblast, da prepreči državljansko vojno med sprtimi politiki. Položaj ni jasen, čeprav je Ben Bella nakazal, da odobrava korak gverilskih čet. ALŽ1R, Al. — Čete, ki podpirajo levičarsko politiko Ben Belle, obvladujejo dejansko tri četrtine vse dežele. Izven njihove oblasti je le še področje glavnega mesta Alžir, ki so ga včeraj zasedla gverilske čete polk. Si Hasana, poveljnika 4. vojaškega okrožja. Ta je vsaj formalno podpiral predsednika vlade Ben Kheddo. Prav tako je izven dosega Ben Belle tudi področje Kabilie, kjer sta pretekli teden začela organizirati odpor proti Ben Belli Belkacem Krim in Mohamed Boudiaf. Polk. Si Hasan je napovedal roog6! dobiti, ga lahko dobi v Iz Clevelanda in okolice S Pozdravi iz Floride— Iz Miami, Fla., pošiljajo pozdrave Mary Kušar z 20131 Gol-ler Ave. in Harry Brule z Babbitt Rd. in družina. Preko 91 odstotkov— Včeraj je prejelo Sabinovo cepivo proti poliu preko 710,000 ljudi. V celoti je dobilo na področju Velikega Clevelanda vse tri vrste cepiva proti poliu preko 91 odstotkov celotnega prebivalstva. Kdor cepiva včeraj ustanovitev vojaške junte, ki naj prevzame vodstvo dežele iz rok prepirajočih se politikov do izvedbe volitev in postavitve nove zakonite vlade. |............... —............ Si Hasanove čete so zasedle f^ngosko Vlado SklfeS mesto v zgodnjih jutranjih urah | brez vsakega odpora. Hasan je ukinil avtonomno področje me- -o—---- Komunistične države povezujejo svoja električna omrežja IMOSKVA, ZSSR. —Električna omrežja za železno zaveso so že sedaj tehnično povezana med seboj. Sedaj so jih povezali še prometno. Ustanovili so namreč v Pragi posebno centralo, ki bo urejevala prenose električnega toda iz države v državo. Pod kontrolo praške centrale bodo vsi zvezni daljnovodi visoke napetosti, ki večinoma že obratujejo. Nekaj jih bo treba še zgra- sta Alžir in to vključil v svoje vojaško okrožje. Ben Bella je v posebni izjavi odobril vključitev Alžirja v 4. vojaško okrožje in tako nakazal nekako odobravanje koraka Si Hasana, čeprav je ta vsaj formalno priznaval doslej vlado Ben Khedde. Kako se bodo razmere zasukale, še ni jasno, čeprav ni nobenega dvoma, da obvladuje Ben Bella, ki ga podpira redna armada, večji del vse Alžirije. Volitve v ustavodajno skupščino so določene za 12. avgust. Ben Bella hoče, da bi nastopila ena sama stranka, ki naj bi prevzela vse odgovornost za bodočnost Alžirije. Ta naj bi bila na znotraj socialistična, na zunaj pa bližje Vzhodu kot Zahodu. Ben (Khedda, predsednik začasne vla-Zato je razumljivo, da ZN že-'de, je zagovornik zmernosti in lijo, da bi Belgijci ostali čim soRe^ovania s Francijo, ki je dalj časa v obeh državah, ko- volina neodvisni Alžiriji poma-munisti so seveda proti temu. gospodarsko na noge. -------o------ Irci voljni stopiti v Skupni trg brez pogojev DUBLIN, Irska. — Irska je bi la vse od začetka svojega obstoja nevtralna država in je to nevtralnost skrbno čuvala, čeprav svoje pripadnosti Zahodu v kulturnem, družabnem in verskem oziru ni nikdar tajila. Sedaj se je odločila svojo nevtralnost opustitp in je zaprosila za sprejem v Skupni trg brez vsakih pogojev. Irci so spoznali jasno svoj po- četrtek ali petek v mestni hiši od 9. dop. do štirih popoldne. in b'acn° in soparno. Popoldne večer verjetnost neviht. Naj- Štrajkovna ideja se je dovalila celo do organov ZN PARIZ, Fr. — UNESCO, ki spada med največje agencije ZN, ima v Parizu urad, kjer je zaposlenih okoli 750 uradnikov. Ker mislijo, da so slabo plačani, so organizirali. d v e u r n i štrajk. Izogibali so se pa te besede, rekli so, da njihov korak pomeni samo “dveurni presta-nek dela”, ne pa pravega štraj-ka. Cilj “prestanka” so jasno o- homatije v Alžiriji PARIZ, Fr. — Francoska vlada ne kaže na zunaj nobenega razburjanja radi nove državljanske vojne v Alžiriji. Skrbi jo pa, da bodo vanjo vmešane kmalu tudi francoske čete v Alžiriji, ker bodo prisiljene, da branijo francoske priseljence in njihovo premoženje. V tem tiči dvojna nevarnost: nova alžirska vlada lahko porabi vmešavanje francoskih čet kot razlog, da razveljavi vse sporazume s francosko vlado; na drugi strani se pa v Parizu ne morejo preveč zanašati na francoske čete. Lahko bi se zgodilo, da bi v svoji jezi nad alžirskimi uporniki šle v obrambi francoskih {triseljencev predaleč in skušale oživiti znova idejo o “francoski Alžiriji”, češ da so uporniki nesposobni za vzdrževanje reda in mitu v deželi. Zato francoska vlada ne nastopa preostro radi pritiska, ki ga novi alžirski režim dela na priseljence. Upa, da se bo sedanja alžirska kriza razpletla mirno, kajti njeno jedro je samo v osebnih sporih in obračunavanjih med alžirskimi političnimi voditelji, ne pa v načelnih razlikah. diti. Središče zveznih daljnovodov značili. Hočejo imeti povprečno Antona, več nečakov in neča- bo na Ukrajini, ki leži ravno za 10% višje plače. Uprava ni kinj. Oče Jacob je umrl leta nekako v sredi vseh velikih njihovega predloga načelno od-1924, mati Helena, rojena elektrarn, ruskih in satelitskih, bila. Pred plebiscitom na Portoriku o bodočem odnosu do ZDA v»la temperatura 87. WASHINGTON, D. C. — Portoriko se nahaja v sklopu naše republike, toda nima položaja države. Ima sicer svojega guvernerja, svojo legislature in svojo upravo, toda otok ni deležen vseh pravic, ki jih imajo države. Ne voli na primer kongresnikov in senatorjev, ima samo zastopnika v predstavniškem domu, toda brez glasovalne pravice. Na drugi strani ima celo vrsto dobrot, ki zanje Portori-kance zavida ves svet: imajo ameriški potni list, ne plačujejo dohodnine, zato pa dobivajo od federalne administracije podpore, ki jih cenijo na letnih $187,-000,000. Nekaj Portorikancev vkljub temu ni zadovoljnih. Hoteli bi doseči vsaj položaj države, ako že ne popolno neodvisnost. Za- govorniki položaja države so pri'vedali, kaj hočejo imeti: ali po-zadnjih volitvah dobili 32% gla-1 polno neodvisnost ali položaj dr-sov, zagovorniki popolne samo-: žave ali pa sedanje stanje z ne- ' katerimi zboljšanji. Munoz je podobno pooblastilo dobil že la- stojnosti pa 3%. Večina Portorikancev je rej proti vsaki spremembi polo-1 ni, toda ni ga moge: izrabiti, ker žaja, želi pa nekatera zboljša- bi mu bilo moralo staviti prednja. Želi na primer, da bi porto-'log vsaj 10%) volivcev. Munoz je o svojem načrtu obvestil predsednika Kennedya, ki ga je odobril. Tako je v političnem oziru odprta pot Por-torikancem, da ši izbero tako politično bodočnost, kot jo hočejo imeti. Guverner Munoz je prepričan, da bo večina glasovala Argentina dobila pomoč NEW YORK, N.Y. — Argentinski gospodarski minister Alvaro C. Alsogaray je po večdnevnih razgovorih tu in v Wa-shingtonu, kjer ga je sprejel tudi predsednk Kennedy, dosegel, ložaj in so voljni z ugodnostmi (jg j-,0 Argentina dobila pol bili-sprejeti tudi vse obveznosti. Švi- j0na dolarjev v posojilih, ki naj caiji, švedje in Avstrije: bi radi j j pomagajo preko sedanje fi-od Skupnega trga dobili samo nančne stiske ugodnostq hočejo pa pri tem1 Razgovori so trajali osem dni. ščititi svojo nevtral- prj podelitvi kreditov so soude- Ježenci: Ameriško zakladno tajništvo, Mednarodni monetarni sklad, Svetovna banka, Zveza za napredek in druge finančne ustanove. ------o----- Potrebna je večja pomoč nerazvitim deželam sveta PARIZ, Fr. — Na posvetu 11 NASA ima res smolo z aksplozijami v vesolju Od treh se ji je doslej posrečila le ena. WASHINGTON, D.C. — NASA je imela prvotno namen, da napravi na Tihem oceanu tri poskusne eksplozije z atomskim strelivom v vesolju: v višini 100, 200 in 500 milj. Do sedaj je napravila štiri poskuse. Obnesel se je le eden. Zadnji ponesrečeni poskus se je vršil pretekli teden. Kaj je vzrok vsem tem nezgodam, še niso dognali. Poskuse so delali z raketo Thor, ki jo smatrajo za najzanesljivejšo. •.»i,.'--.* ' . NASA je sedaj v dvomu, ali naj poskuse nadaljuje. Ako bi hotela napraviti še dva, kot je bilo prvotno domenjeno, bi naj-brže ne mogla napraviti zadnjega v času, ki je predviden za preskušanje atomskega streliva na Tihem oceanu. Sama časa ne more podaljšati, to pravico si je pridržal predsednik. Računajo, da bo NASA v kratkem stavila predsedniku svoj predlog. Kar govori proti eksplozijam v vesolju, so samo politični in psihološki razlogi. Sredi avgusta bodo namreč začeli Rusi s ponovnim preskušanjem v večjem obsegu. Podaljšanje časa za naše poskuse bi lahko porabili za povod, da sami podaljšajo dobo za svoja preskušanja, kar vse bi vplivalo na ženevska pogajanja. skrbno nost. rikanska legislatura imela več besede pri zakonih o carinah, pošti, vojaški službi ipd., toda te pravice ne bi šle preko meja, ki jih imajo posamezne ameriške države. Večino vodi sedanji guverner Munoz. Munoz misli, da je prišel čas, da naj Portorikanci sami odlo- neodvisni državi ali v popolnem političnem sklopu naše dežele. Legislaturi bo torej odprta pot za nov zakon. Ali bo pot sploh nastopila in kdaj, to je še odprto vprašanje. Večina sedanje legislature ni namrep naklonje- držav in Evropskega skupnega na ideji novega političnega ek- trga o podpiranju gospodarsko sperimentiranja. Vsak sklep portorikanske legislature, ki spreminja sedanje politično upravno stanje Portorika v sklopu Unije, mora seveda odobriti naš Kongres s posebnim zakonom. Že danes je čisto gotovo, da ne bo nasprotoval svobodno izraženi volji Portorikancev tudi v slučaju, če bi za sedanje stanje z malimi spre-čijo, kaj hočejo imeti. Zato je'membami. Res je, da Portori- ohvestil predsednika Kennedya, _ kanci nimajo vseh pravic, kot j se ti odločili za popolno neod-da misli predlagati portorikan-’jih imajo ameriški državljani, j visnost. Morda bi senatorji in ski legislaturi, da sklene zakon, J toda na drugi strani imajo toli-1 kongresniki tak predlog še poki bi ga pooblastil, da izvede ’ ko gospodarskih in socialnih do- sebno radi podprli, samo doča-plebiscit, kjer naj bi volivci po-,brot, da bi jih nikoli ne imeli v (kali ga ne bodo. \ nerazvitih držav Azije, Afrike in Latinske Amerike, je bilo u-gotovljeno, da je svobodni svet podprl te dežele leta 1960 z $7.400!.fT0O,000, lani pa celo z $8,700,000,000. Odbor je pri tem dognal, da je kljub ogromni vsoti pomoč še vedno nezadostna, da bi mogla resnično pomagati tem deželam gospodarsko na noge. Vrzel med gospodarsko razvitim svetom in zaostalimi deželami Azije, Afrike in Latinske Amerike se preje širi, kot manjša. Matthew Cvetic umrl HOLLYWOOD, Calif. — Pretekli petek je umrl tu Matthew Cvetic, 53 let stari nekdanji zaupnik FBI v Komunistični partiji v Združenih državah, ki je 'eta 1950 v obsežnem pričevanju razkril delo Komunistične partije v Pennsylvaniji in v Ohio. V njegovem pričevanju je bilo omenjenih tudi več imen slovenskih ljudi, ki so na razne načine pospeševali komunistično delo v naši deželi. Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Poveljnik rdeče mornarice adm. Sergej Gorškov je napisal za Pravdo ob dnevu sovjetske vojne mornarice dolg članek, v katerem zatrjuje, da sestavljajo hrbtenico sovjetske vojne mornarice atomske podmornice, opremljene z raketami in torpedi, oboroženimi z atomskimi glavami. DAMASK, Sir. — Sirijska vlada je objavila, da je prijela večje število zarotnikov, ki so s podporo Naserja skušali vreči sedanjo sirijsko vlado in Sirijo znova združiti z Egiptom. AMERIŠKA DOMOVINA JULY 30, 1962 6J17 St. Cltlr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA I Za Zedinjene države: f 14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za S mesece Z« Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za $ meaece Petkova izdaja $4.00 na leto " SUBSCRIPTION-RATES« United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 88 No. 144 Mon., July 30, 1962 Dobra sodba - velika zadrega za ZN Mednarodno sodišče v Haagu na Nizozemskem se je postavilo v znanem sporu, kdo je dolžen plačevati stroške ZN za vojaške izdatke, na stališče, da se nobena članica ZN ne more izmuzniti tej obvezi. Vsaka je dolžna plačati svoj prispevek k stroškom za ZN brez ozira na to, ali naj stroški krijejo redne ali izredne izdatke ZN. Redne izdatke za poslovanje ZN plačujejo ali so vsaj voljne, da plačujejo, vse članice ZN. Če so nekatere v zaostanku, so radi pomanjkanja deviz ali pa tudi radi zanikrn nosti. Druga je stvar s tako imenovanimi izrednimi izdatki, ki se do sedaj nanašajo na stroške, ki jih imajo ZN z vzdrževanjem čet ob izraelsko-arabskih mejah in v Kongu-Prispevke za kritje teh stroškov so nekatere države odklonile ne radi pomanjkanja sredstev, ampak iz drugih razlogov, navadno političnih. Za zamudnike s plačevanjem prispevkov predvideva statut ZN posebno kazen: izgubo pravice glasovanja, ne pa morda izgubo članstva, kar bi človek pričakoval na prvi pogled. Do spora v vrstah ZN je prišlo radi vprašanja, ali so članice dolžne prispevati k izrednim stroškom ZN. Arabske države jih nočejo plačevati, v kolikor se stroški nanašajo na vzdrževanje čet ZN ob izraelski meji, Francija, Belgija in Južna Afrika nočejo ničesar prispevati k vojaškim stroškom ZN v Kongu, komunistični blok pa noče sploh ničesar prispevati k izrednim stroškom katerekoli vrste, ki ni zanje glasoval. V generalni skupščini ZN so o tem vprašanju dolgo debatirali in končno sklenili, da spor predložijo mednarodnemu sodišču v Haagu v presojo. Sodišče je sedaj z večino 9 proti 5 glasovom odločilo, da morajo članice ZN plačevati prispevke tudi k izrednim stroškom ZN. Sodba mednarodnega sodišča pravno ne pomeni za članice ZN nobene obveze, pomeni samo moralno obvezo. Vendar pa sodišče uživa tako velik ugled po vsem svetu, da se njegovim sodbam navadno pokorijo posamezne države tudi takrat, ko jim je to težko. Zadnjič je na primer Tajska vrnila Kambodži na podlagi sodbe iz Haaga, neko sporno ozemlje ob skupni meji, dasiravno stoji tam tajska narodna božja pot. Kako bo sodba iz Haaga odjeknila v Združenih narodih je težko reči. Zadela bo vsako članico na svoj način. Razdelimo jih lahko na več skupin. Največji del članic ZN ni po sodbi naravnost prizadet, ker plačujejo že sedaj redno svoje prispevke k rednim in izrednim stroškom. Le manjšine so prizadete, vsaka na svoj način. Tu so na primer štiri države, ki so v zaostanku s plačili, ker nimajo deviz ali so pa zanikrne. So to Jemen, Bolivija, Gvatemala in Paragvaj. Tem je treba plačati le po par tisoč dolarjev na račun zaostankov, pa ne bodo v nevarnosti, da izgubijo glasovalne pravice. Zanje ne pomeni torej sedanja sodba nobenega posebnega bremena. Težji je slučaj z arabskimi državami, ki nočejo plačevati prispevkov za čete ZN ob izraelski meji. Bodo v zadregi, kaj naredijo; ne bi rade videle, da pade njihov ugled v mednarodnem svetu, na drugi strani se bojijo arabskega javnega mnenja. Lahko je mogoče, da se bodo ravnale po vzgledu Francije in Belgije. V veliki zadregi bodo države, ki nočejo prispevati le za vojaške stroške v Kongu, prispevajo pa k stroškom za čete ZN okoli Izraela. To so Francija, Belgija, Portugalska in Južna Afrika. Njim bo težko načelno ugovarjati stališču sodbe iz Haaga. Na drugi strani jim ne pride na misel, da bi se po nepotrebnem izpostavile nevarnosti, da jim bo zažugano z izgubo glasovalne pravice. Iz Pariza, Bruxellesa in Lizbone ne poročajo, kakšen je tam odmev na sodbo. To je znamenje, da vlade še ne vedo, na kakšno stališče naj bi se postavile. Najlaže bo za komunistični blok, da odbije vrednost sodbe. Da bo tako storil, se vidi po tem, da so sodniki, ki so člani sodišča v Haagu, pa doma izza železne zavese, glasovali proti večini in se s tem postavili na stališče, da članicam ZN ni treba plačevati izrednih prispevkov. Vkljub temu, da bi večina članic ZN lahko brez pomislekov glasovala za sodbo, kot je do sedaj že storila v podobnih slučajih že osemkrat od 1. 1946 naprej, se bo vendarle težko odločila za tak korak. Večina obstoji iz azij-sko-afriškega bloka in ta bi se težko tako zelo ojunačil, da bi glasoval na primer proti Moskvi in ji s tem po ovinkih zagrozil, da utegne izgubiti glasovalno pravico ne samo v generalni skupščini, ampak tudi v Varnostnem svetu! Ako bi bila Amerika v podobnem položaju, kot je Moskva, bi najbrže azijsko-afriški blok ne bil tako tankovesten. O sodbi se bo na jesenskem zasedanju ZN začela dolga debata, tako vsaj napovedujejo krogi ZN. Največ opazovalcev ZN misli, da bo generalna skupščina sodbo potrdila, toda ne bo izvajala posledic. Ne bo nikomur zažuga-la, da mu vzame glasovalno pravico, ako ne plača izrednih prispevkov. S tem se bodo brez nadaljnega sprijaznile ko- munistične države, težje bo za Francijo, Belgijo in Portugalsko, kajti čutile bodo, da je v takem stališču večine članic ZN tudi precej hinavščine. Drugi opazovalci ZN zopet mislijo, da bodo vse države zaostankarice plačale vsaj toliko na svoji zaostankih, da ne pridejo v nevarnost, da bi kdo predlagal, naj se jim vzame glasovalna pravica. Tak predlog lahko postavi vsaka članica ZN; jasno je, da predlog ne bi prodrl, toda ostal bi zapisan v zgodovini ZN in pomenil klofuto za državo, ki je proti njej naperjen. Usoda sodbe bo precej odvisna tudi od stališča ameriške delegacije pri ZN. Ako bi bila bojevita, kot navadno ni, bi lahko komunistom delala velike sitnosti. Do tega ne bo prišlo, dokler ne vzroji ameriška politična javnost. Amerika pride namreč lahko v položaj, ki ne bo vreden zavidanja: na eni strani bo po pravici hvalila sodbo mednarodnega sodišča, na drugi strani bo pa morala plačevati izredne dodatke k izrednim prispevkom, samo da reši Združene narode finančnega poloma, ki je popolnoma nepotreben, ako bi se se vse članice ZN držale sodbe iz Haaga. BESEDA IZ NARODA !. katoliški slovenski shod v Clevelandu Cleveland, O. — V nedeljo, slovenskem tisku je namreč za- 1 I 5. avgusta t. L, bo v Clevelandu sekala skoro vsepovsod hude po dolgem času spet Katoliški rane; močne izgube pa je utrpe-slovenski dan. Sicer smo zad- la tudi KSKJ. nja štiri leta katoliški Cleveland- Leta 1923. je Anton Grdina ski Slovenci po prizadevanju začel z akcijo, naj bi se vršil v collinwoodskeg,a Dramatičnega zvezi s konvencijo KSKJ, ki je društva Lilija obhajali redno [bila za tisto leto sklicana v vsako leto poseben Slovenski ^ Cleveland, tudi prvi ameriški dan; letos pa so se združili za- slovenski katoliški shod. Za to stopniki vseh clevelandskih ka- misel je pridobil clevelandskega toliških slovenskih društev in šentlovrenškega župnika Johna ustanov za skupno organizacijo J. Omana. Ta je izdal tudi pr-takšnega dne pod jasnejšim na- vi tozadevni oklic na slovenske slovom “V. Katoliški slovenski ljudi. Lista “Edinost” in “Gla-dan v Clevelandu. j silo KSKJ” sta prevzela agitaci- Za katoliške shode v sloven- jo, medtem ko je ameriški slo-ski domovini kot tudi za naše v venski verski mesečnik “Ave Ameriki lahko trdimo, da so ka- Maria” že leta prej pripravljal kor veliki mejniki v našem na- pot ameriškim slovenskim kato-rodnem razvoju. jliškim shodom. Tako se je zgo- V naši domovini je bil točno dilo, da je bil v nedeljo, 19. av-pred 70 leti L Katoliški shod. gusta 1923., v Clevelandu Prvi Do njega je prišlo največ po sloven, katoliški shod v Ameri-prizadevanju tedanjega ljub- ki, ki je naredil ne samo na Cle-1 lanskega knezoškofa dr. Jakoba veland, marveč na vso ameriško Missia in bogoslovnega profe- Slovenijo mogočen vtis. sorja dr. Antona Mahniča, po-j Kronist v “Ave Maria Kole-znejšega škofa na otoku Krku. darju” za leto 1925. je o sado-Naloga 1. sloven, kat. shoda je ’vih 1. ameriškega sloven, katol. bila, vzdramiti slovensko ljud-'shoda zapisal: “Takoj, ko je bil stvo, da bo skrbno branilo svojo i Mr. Anton Grdina izvoljen za vero, in to zlasti s tiskom in or-'njenega (KSKJ) predsednika, ganizacijo. — Naslednji vseslo-jsmo vedeli, da se ji bliža veli-venski katoliški shodi so bili ka noč. Nismo se zmotili, še nato še v letih, 1900., 1906., 1913.'prej, kot smo mislili, ji je zasi-(pri tem shodu so sodelovali tu-'jala. Začela se je doba katoli- si novo življenje v Kanadi, v tuji zemlji, daleč proč od ljubljene Bele Krajine. Pokojnik je zapustil pet otrok, dva poročena in tri neporočene. Pokopan je bil dne 19. junija ob precejšnji udeležbi njegovih rojakov. Čeprav je bil delavnik in nekateri niso mogli pustiti dela, ga je spremilo na njegovi zadnji poti precejšnje število rojakov. Naš dragi George Stefanic nam bo ostal za vedno v spominu. Bil je družaben človek in po naravi veseljak. Vsak, kdor je obiskal njegovo hišo, je bil prijazno in ljubeznivo sprejet ne-glede na to, če je bil Slovenec ali kake druge narodnosti. Naš George nas je bil vedno vesel in se je vedno rad z nami usedel, pogovoril in pel stare slovenske pesmi. Njegova najljubša pesem je bila “Naš fajmošter fajf-co kadi.” Danes ga ni več, a njegov duh je še vedno med nami. Nikoli ga ne bomo pozabili. Pozabiti pa ne smemo tudi njegove žalujoče soproge Mary, ki je prav tako dobrega slovenskega srca, kat je bil naš pokojni Štefanič. Kadarkoli moremo, jo obiščemo in ji s tem olajšajmo bolečino, katero ji je prizadela težka izguba ljubljenega moža. Slovenci iz Edmontona, Hin-tona in okolice izrekamo sožalje Stefaničevi družini. Toni Vidrih. d; Hrvati) in 1923, Prvi ameriški slovenski katoliški shod pa je bil leta 1923, ških shodov. Od naselbine do naselbine je vodil novi predsednik svoje navdušene borce, t. j. letos pred 39 leti. O temi kurit kresove pojemajočega ka-shodu pa tukaj nekaj več. Po-jtoliškega idealizma. Nasprotni-datki o njem so sicer kaj skrom-'ki so se spočetka norčevali iz ni, ker ni na razpolago virov,1 njenih pohodov, češ, da so ko-toda tudi iz tega, kar je navede-'medijanti. A ko so videli, ka-no, je razviden velik pomen, ki ko ta “komedija” prehaja v tra-ga je i mel prvi ameriški sloven. !gedijo zanje, so utihnili in se le katol. shod v življenju sloven-|na tihem jezili, dokler se ni ske ameriške emigracije. nekdo celo osokolil in narav- * n ost priznal, da se katoliška za- Leta 1913. se je ameriško slo^vest med nami dviga, naj to kdo vensko protiversko časopisje rad ali nerad prizna. Zaenkrat hvalilo, da je večina rojakov ni bil še tako odkritosrčen, da v tej deželi že v protiverskem taboru. To sicer še ni bilo res; res pa je vendar bilo, da so se v bi to zaslugo pripisal njeni Jed-noti in od nje aranžiranim katoliškim shodom. A tudi to je tistem času “rdeče protikatoli- preočitno, da bi se dalo tajiti, ške vrste hitro množile” (p. Ka-(Nihče drugi kot katoliški shodi zimir Zakrajšek, OEM) med slovenskimi ljudmi v Ameriki. Protiverska gonja v ameriškem slovenskem tisku je dosegla višek v letih med 1918. in 1922. Ravno tista leta je imela so razplamtili katoliško zavest našega ljudstva in jo za 50% dvignili.” (Str. 232.) ‘ * In naš letošnji nedeljski clevelandski katoliški shod! Ali je tudi Zveza katoliških Slovencev potreben? Ne more biti resni-na željo čikaškega kardinala čno vernega rojaka med nami, ki Mundeleina občni zbor. Kardi^bi mogel reči, da ne. Toliko in nal je nanj poslal kot svojega tako veliko je razlogov zanj. odposlanca pomožnega škofa Materializem zajema naše vrste O’Briena. Predsednik omenje- v takšni meri, da sta resno ogro-ne Zveze katol. Slovencev je bil ženi naši najdražji zemeljski rajnki Anton Grdina, “slovenski svetinji v nas: vera in materina Malatija, vodnik v odločilnih beseda. tre)aVitk)i|hi” (p. K. Zakrajšek, Janez Sever. OEM). Na občnem zboru je bilo največ govora o tisti točki programa ZKS, ki govori o katoliških shodih. Občni zbor je sklenil, naj začno rojaki prirejati katoliške shode po vseh slovenskih ameriških središčih. Za idejo o potrebi posebnih ameriških slovenskih katoliških shodov se je najbolj vnel rajnki Anton Grdina. Uveljaviti jo je hotel zlasti v vrstah Kranjske Izgubili smo dobrega rojaka Edmonton, Alta. — Dne 14. junija nas je za vedno zapustil naš dragi prijatelj in ljubeznivi rojak George Štefanič, po 36 letih bivanja v Kanadi. Doma je bil iz Bele Krajine, iz vasi Golob št. 56. Sedem let slovenske katoliške j e d n o t e Ipozneje je prispela za njim nje-(KSKJ). Protiverska gonja v'gova ženka Mary. Ustvarila sta Zahvala staršev novomaš. nika F. L Grdine Cleveland, O. — Podpisana Frank L. in Mary J. Grdina se na tem mestu zahvaljujeva vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so se v nedeljo, 17. junija 1962, udeležili nove maše najinega sina Franka L, Grdina S. J. v cerkvi sv. Vida in slavnostnega kosila v farni dvorani sv. Vida. V prvi vrsti se zahvaliva častiti duhovščini, nato pevcem cerkvenega pevskega društva Lira, ki so tako lepo prepevali v pozdrav novomašniku pri prihodu v cerkev ter potem med slovesno sv. mašo, da je bilo naravnost nebeško lepo. Naj prejmejo vsi za to najino iskreno zahvalo. Hvala tudi Viktorju Drobniču in Mary Slak za tako lepo deklamacijo novomašniku. Dalje zahvala častitim sestram za tako lepo okrasitev glavnega oltarja, cerkve in dvorane. Iskrena zahvala voditeljicam Materinskega kluba in dekliške Marijine družbe, za veliko delo ki so ga imele z pripravami za slavnostno kosilo, ter tako hitro postrežbo pri mizah. Prav tako tudi kuharicam za tako okusno pripravljeno jed, da je bil s tem kakor v pripravah tako tudi v postrežbi res lep in izvrsten red. Bil je res dan, ki ga je naredil Gospod. Dalje se zahvaliva rediteljem v cerkvi za tako vzoren red, ki je vladal vseskozi; da je bilo takorekoč vse brezhibno. Tu naj še posebej omeniva Očetovski klub in društvo Najsvetejšega imena, katerih člani so pomagali v cerkvi kakor tudi v dvorani. Prav iskrena zahvala gospodu župniku, priljubljenemu mon-signorju Rt. Rev. Louis B. Bazniku, ki je dal na razpolago vse uradne prostore župnišča, da so se mogle urediti in napraviti vse priprave za to res veliko pomembno slavnost. Saj je bilo župnišče sv. Vida takorekoč dom za vse priprave, ki so se ondi vršile in se potem tako lepo zaključile. Dalje prav iskrena zahvala vsem za mnoga pisma in čestitke, ki smo prejeli in mnogih krajev širom Amerike. Še enkrat torej: Prav iskrena hvala, vsem ki so se udeležili te slavnosti ter na en ali drug način pomagali k slavnosti nove maše Fi-anka L. Grdina S. J. Vsem prav iskreni — Bog plačaj! Frank L. in Mary J. Grdina. VESTI Ladja za Ameriko Po poročilu ljubljanskega časopisja je ladjedelnica v Splitu izdelala nedavno ladjo za “razsuti tovor” E.H. Bird za neko brodarsko podjetje v Združenih državah. Poročilo pravi, da je ta ladjedelnica izdelala že več ladij za tujino. V Sloveniji industrijska proizvodnja letos le 2 % nad lansko Razne statistike navajajo nagli porast jugoslovanskega gospodarstva, posebno industrije. Pri tem redno poudarjajo, da je gospodarsko najnaprednejša in najbolj razvita Slovenija. Po podatkih, ki jih je objavilo ljubljansko “Delo” je industrijska proizvodnja v Sloveniji na splošno bila tekom prvih štirih mesecev letošnjega leta le 2 odstotka nad lansko v istem času. V aprilu je dejansko zdrknila celo 2 odstotka pod lansko v istem mesecu. Padec je zlasti občuten v industriji gradbenega materiala, padla je tudi proizvodnja električne sile. Ta za celih 18 odstotkov, ker se je zmanjšala potreba po njej. Obe glavni industrijski panogi Slovenije, kovinska in tekstilna, zaznamujeta sicer povečanje, vendar razmeroma skromno, piše “Delo”. Tomos v Kopru tretjino za izvoz Tovarna motorjev v Kopru TOMOS se je uspela uveljaviti na zahodnih tržiščih s svojimi motocikli in ladijskimi motorji. Od celotne proizvod^ nje ji je uspelo precejšen del prodati v tujino, pred vsem na zahodna tržišča. Za letos napovedujejo, da bodo prodali v tujino do 35 odstotkov celotne proizvodnje. Tomos je sklenil dogovor z Egiptom, da bo tam zgradil celo tovarno za motocikle nekako enake velikosti kot je njegova lastna. Upajo, da bodo podobna naročila dobili tudi za Indijo in Maroko. Napovedujejo, da bo Tomos zaslužil letos s prodajo v tujino preko milijon dolarjev deviz in se s tem povzpel na vrh seznama kovin sko-predelo-valne industrije, ki izvaža svoje končne izdelke. Občinski reveži Po pisanju Olge Krajger v ljubljanskem “Delu” je v Sloveniji iše vedno precej starih ljudi, ki nimajo sredstev za preživljanje niti pogojev za prejemanje, pokojnine. Skrb za njihovo preživljanje pada za to na občine. Te te naloge rešujejo največkrat le na pol, ker vprašanju ne posvečajo dovolj pažnje in ker jim primanjkuje sredstev. Olga Krajger pravi, da je treba “globoko razvit čut humanosti” slovenskih ljudi usmeriti tako, da se bo pobrigal, da ne bo nekdo “sredi med nami — sam”. To se pravi z drugimi besedami, ker javne ustanove in oblasti ne skrbe v dovoljšnji meri za onemogle starce in starke, naj tem pomagajo dobri sosedje in drugi dobri ljudje. Združevanje v kmetijstvu V Sloveniji so nastali letos trije novi veliki kombinati: kmetijsko-industrijski kombinat “Pomurka” v Murski Soboti, kmetijski kombinat Maribor in kmetijski kombinat žaleč. Poleg tega razmišljajo tudi o nadaljnjem združevanju v okviru Agrokombinata Ljubljana. Ljubljansko “Delo” trdi, da pri tem združevanju niso vedno gledali na gospodarsko stran, ampak je bila ustalih ta zato tudi niso dosegli posebnih gospodarskih uepehov. Pisec poročila trdi, da morajo biti vse združitve kmetijskih posesti dovolj “ekonomsko in politično podprte”, če ne povzroče prej ali slej težave. čeprav se sam pritožuje v začetku, da je gospodarska stran potisnjena v ozadje, poudarja na konci sestavka kljub temu, da mora biti združitev tudi “politično” podprta. Turistične cene v Podnartu Neki Janez Rešek iz Ljubljane se pritožuje, da je moral v gostilni v Podnartu na Gorenjskem plačati za liter vina kar 550 dinarjev, ko vendar stane enak v Ljubljani v znanem “Daj-Damu” le 380 dinarjev. Mali vrček piva računajo v Podnartu po 66 dinarjev, ko je v Ljubljani le 50 ali kvečjemu 55 dinarjev. Ko je o teh nenavadno visi-kih cenah govoril z upravnikom gostilne, mu je ta dejal, da imajo v Podnartu pač večje stroške in morajo zato tudi imeti višje cene. Tričetrtinski rokavi Milan Mikuš iz Ljubljane se jezi v “Delu” nad tovarno “špik” v Kranju zaradi njenih srajc. Starši so mu kupi*' srajco za 1,800 dinarjev, ki mu je bila kar všeč, dokler j° ni dal oprati. Ko jo je mama oprala in je fant srajco zopet oblekel so mu rokavi srajce segali komaj čez komolce, kot bi bili “tričetrtinski”. Socialno zavarovanje predrago Zvezna skupščina je sprejela zakone za preureditev Socialnega zavarovanja, ker je postalo to za narodno gosp0' darstvo predrago. Po uradnem poročilu bodo ti izdatk* letos okrog 400 milijard dinarjev, kar pomeni nekak0 četrtino vseh prejemkov državljanov . .. Pri takem položaju so gC odločili za “smotrno” gosp0' darjenje, ki naj izdatke socialnega zavarovanja drži v me' jah zmogljivosti. Torej ne ve° “po potrebi, ampak po razp0' ložljivih sredstvih”! Narod h° moral tudi v tem pogledu zategniti pasove, kot je napov6' dal Tito v SplRu. Zvezna vlada nadzira celi® Zaradi raztoče inflacije je zvezna vlada odločila, ^ bo uvedla nad vrsto blu£f nadzor nad njegovimi cenan1*' Družba naj bi pazila na U*7' voj cen, država pa bo določb9 l njihovo maksimalno dovolj011'1 j višino, ki bo g tem brez dvo01‘l postala tudi najnižja. Nadzor nad cenami bo llC mara precej obsežen, vend popustila družice in se skrita v pašniku nad Drago in si tam jokala ...” “Vnučič mili, vse veš. Kakor on si moder, kakor on,” je Vzkliknila žena jokaje. “Vse Uganeš. Lej, pa je prišel sam Pome in me prijel za roko in Ute tolažil. Pa sem ga pahnila °d sebe, naj gre k nevesti, in je strašno začudil in vprašal. Še ga slišim; ‘Tereza, že-lice! Ali sem le kdaj besedo ^inil, da si mogla misliti, da hodim radi tebe k vam? Po-vej, Tereza!’ Tako je rekel, taij, in me prijel za obe roki in Uti gledal v oči v nisem vedela, kaj bi počela od bridkosti ta sramu. On pa je dejal, da naj se ne sramujem, in je vzdihnil. Potem me je spustil za Voke, postal neskončno resen ta dejal, naj mu odpustim. Ni-Sem zinila, šla sem med svate. A doma mi ni bilo prestati, šla sem z doma v Tinjan, se naučila gosposko kuhati in Potem sem pozabila. In ko sem se vrnila, vidiš, se je šalil z Uienoj, zakaj da sem molčala hi nisem povedala, da mi je hil povšeč. Pomisli, vpričo tvo-matere mi je to rekel v chraz in videla sem, da njej ni bilo prav. Zato pa včasih hiislim, da so moški boljši ne-£o smo me ženske .. “Tetka, od tebe je ni boljše na svetu,” je vzkliknil duhovnik. “Slaba sem bila,” je vzdihnila žena, “zato, ker sem bila nhada in neumna. Lej, saj sem 2a trdno verjela takrat, da n^ora biti sveta konec. Potem J® Pa vse lepo izteklo. Slušna sem v plovaniji, navadila Se gospodov in hbdila včasih omov, pestovala tebe in po-8taegla v hiši. In potem je bil ^ Tinjanu tisti dobri gospod iz ranjske in nekoč je šel z menoj in se seznanil s tvojim oče-orn, in boljših ljudi nisem vi-v, a in krajših ur nisem pre-ZlVela kot so bile tiste, ko sve 8 ta’ojo materjo izmirjeni stre-Sli tvojemu očetu in gospodu ^vegoriču . ..” “Gregoriču?” je vzkliknil nhovnik. “In mojega očeta taijatelj da je bil? Teta! Ali Je to res?” Bog pomagaj,” se je začu-nha Žena. “Zakaj ne bi bilo 6s-? Seveda je bil in še tvoje-jta očeta in mater je preživel 11 objokoval. Potem pa je šel 2 Istx’e. Spomladi je bilo, do-veni še. Tako je pridigal slovo, da je vsa cerkev jo-d a- Lej, pa je samo o sebi °Voril, kako ga je bil Bog aniehil v Istro in naj kkar ne žalujejo, da amor ag kliče Bog. Tako je Jemal slovo. A odšel, Jovo. Lej, hotel je, naj bi šla njim, da bi mu stregla. Pa ^.^n obljubila, a ko je pozneje i, cll pome, nisem mogla z do-taa. Bilo ljudje odhaja, Tako je dan, preden je prišel v Ježenj po Še je omenila, kako je kmalu po smrti šimnovega očeta podedovala po strini v Trstu in začela sama gospodariti na očetnem domu in je potem Bog tako obrnil, da je bilo vse prav. “Ti si me skrbel, druge bridkosti ni bilo,” je rekla duhovniku, “pa ko si lepo v šolah napredoval, si mi plačal mojo skrb; in čim bolj si ra-stel, tem manj mi je bilo, da nisi ves moj. Kar pozabila sem, da nisem tvoja mati.” “Saj si, saj si,” je zagorel duhovnik in jo poljubil burno na čelo. “Kaj si vse storila zame! Vse življenje si posvetila samo meni. Nisi se hotela mo-žiti, težko si se sama brez moške roke prebijala s posli. Zame, vse zame, teta, tetka, majčice, žejice!” Ženica je vsa srečna sahnila od ganotja v njegovih rokah. “Šime, žejice moja!” “Majčice.” “Do smrti, moj sinko!” “A očetu, ubogemu, si odpustila, da je bil slep za tvojo ljubezen?” “Molči, mili! Sličiš mu kot jabolko jabolku.” “A ti, tetka, moji majki ko jagoda jagodi?” “Ali sličim? Žejice!” “Majčice!” Kakšne matere rasto v Istri! — Ali še rasto?... 13. KOT človek in svečenik. Dvojnice so razglašale v Dragi pesem ljubečih se src: “Spravna sam ti ja, spravna, Ive, žejice moja, put tvojega stanja. Ti si sr-dašce.” Šime Križmanič je posluh-nil in se srečno nasmehnil. V Ježenj se je bil dokopal do smrti truden. V tetini ljubezni se je bil odpočil in vzdramil v novo moč in veselje. Skoraj skokoma se je gnal po brdu v Drago in čez most; umiril je stopinje šele, ko je moral zopet navkreber. “Za glasom trudnih udov sem šel prej v Ježenj, namesto za klicem božje službe,” je premišljal. “Kako da me je vendar Bog za to mojo duhovniško nemarnost blagoslovil? Poldne bo, in danes nisem maševal.” Domislil se je gospoda Gia-cominija, ki mora biti gotovo v skrbeh radi njega. “Nejevoljen bo,” je vedel Križmanič, a ni obžaloval. “Naj bo. Vzel bom grajo, kakor sem veselje sprejel. Sursum! Kvišku! V Tinjan!” Nato je pomislil, da čaka nanj pisanje Gregoričevo. “Prijatelj pozabljeni,” je občutil. “Seveda koprnim, da bi že prebral, kar si pisal. In bom tudi prebral. Kakor s pri jateljem se bom pomenil s teboj, ki si tudi ljubil mojega očeta, ubitega pod Bermom. Če si vse zapisal, kako si doživel v Istri, glej, stavil bi, da si tudi njegovo smrt zabeležil. Gregorič, dobri človek iz Kranjske, nestrpen sem že, da te povsem spoznam.” Dospel je v Tinjan, se pomudil s kratko molitvijo v cerkvi in vstopil v župnišče Župnik ga je v resnici pogledal osuplo in dejal trpko in naglo po laško: “Greš, domine, jo pobereš z doma, ne poveš ne kam ne do kdaj. Lepega si vajen, če imate tak hišni red v biskupiji. Ampak v Tinjanu smo obzirni ljudje in tega ne poznamo.” Križmanič se je opravičil kratko in po resnici, ne da bi firme imajo namreč svojo zasebno poklicno zbornico, ki u-rejuje vse odnose v modnem svetu. Tako je tudi vpeljala tradicijo, da noben časopis ne sme prinesti slik o novih modelih pred enim mesecem, ko so bili modeli dostavljeni tistim krojaškim podjetjem, ki so modele kupili za drag denar. Kupci imajo tako časa dober mesec, da se pripravijo na produkcijo novih modelov. Zaplotniki, ki modelov nočejo kupiti in jih samo kopirajo iz časopisov, ne morejo priti tako hitro na trg s svojim blagom, ker morejo začeti s proizvodnjo šele mesec pozneje od rednih kupcev modelov. Letos je CBS napravila ne samo zmedo, ampak celo revolucijo. Objavila je modele že na Telstar oddaji, morala bi pa čakati do 28. avgusta, kajti ta dan je bil letos določen za splošno objavo modelov. Časopisi in revije žugajo sedaj, da bodo takoj objavili tudi vse podrobnosti modelov in da ne bodo čakali 28. avgusta. Pariška modna zbornica bi rada pomirila razburjene duhove, kar se ji pa do sedaj še ni posrečilo. mi je preveč hudo. J ako se bil mogel popolnoma zadovo-jjj — je razgovorila že- Ijiti svojega začasnega pred ea> da sama ni vedela kdaj. stojnika. Televizija preko Telsfara Marini zapustili Tajsko razburila pariško modo WASHINGTON, d.c. — Zad- PARIZ, Fr. —V pariških mod- nja skupina 1,800 marinov, ki so nih krogih vlada veliko razbur- bili v preteklem maju poslani jenje radi televizijskega preno- na Tajsko, da bi pomagali varo-sa prenosa preko Telstara iz Ev- vati njeno mejo pred komuni-rope v Ameriko. Televizijska stičnimi gverilci iz Laosa, je za-mreža CBS je namreč takrat pustila deželo, prinesla nekaj ženskih modelov Na Tajskem je še vedno okoli za prihodnjo sezono, česar ne bi 2>200 mož armade in okoli 1,000 smela narediti. Pariške modne | mož letalskih sil. Ti bodo ver- jetno ostali tam, dokler ne bo jasno, koliko se je mogoče zanesti na “nevtralnost” laoške vlade princa Suvane Fume in na komunistične podpise o pogodbi o laoški nevtralnosti, ki je bila podpisana v Ženevi pretekli ponedeljek. -------O------- Težko vprašanje Profesor: “Pomislite, pri neki eksploziji je nekoga vrglo visoko v zrak. Kaj boste tu naj pr vo storili, gospod kandidat?” Dijak: “Počakal bom, da pri leti nazaj na zemljo.” ------o------ — Nad eno tretjino polj v Montani umetno namakajo. Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. Tito pobija svojo krizo z leskovim oljem BEOGRAD, FLRJ. — Tito je napravil prve korake, da pobije sedanjo gospodarsko krizo. Spravil se je na ostanke neodvisnih obrtnikov in prevoznikov in jim napovedal, da jim bo pobral licence in jih povrhu še kaznoval, ako bodo kršili predpise, ki jih je ravno zanje še poostril. Tako ne bodo na jugoslovanskih cestah več videli privatnih taksijev in prevoznikov s kamijoni. Ves ta posel bo prevzela “družba”. Počasi bo ustavilo svojej delo tudi tistih 116,-000 malih obrtnikov, nekateri v resnici, drugi pa bodo skušali še naprej obratovati pod skritim imenom in v skritih prostorih. Tito se je seveda urezal v lastno kožo. Zasebni obrtniki so na primer še zmeraj nujno potrebni v stavbeni stroki. Brez njih ni mogoče dovršiti pravočasno nobene stavbe. Kdo bo sedaj Titu dovrševal dela. na stavbah, na to njegovi strokovnjaki niso mislili. Ali so pa morda mislili, toda niso tvegali svoje službe, ako bi povedali resnico. Lahko je tudi mogoče, da se bodo lokalni komunistični upravniki podali potrebi in pustili vse obrtnike pri miru, ker jim ne bodo našli nobenega nadomestka. — Japonska industrija izdela vsako leto okoli 600 milijonov rayona. Ženske dobiio delo Delo za žensko Slovenka dobi delo za gospodinjstvo, ki ceni dom za več kot plačilo. Kličite IV 6-2208. (144) Gospodinjo išče Katoliški vdovec z dvema o-trokoma, 9 in 7, išče gospodinjo. Mora stanovati v hiši in razumeti angleško. V soboto in nedeljo prosta. V fari sv. Gregorija. Kličite EV 2-4650 in vprašajte za Mr. Corrigana. —(147) Gospodinja Išče se ženska, da bi prevzela vso gospodinjstvo za moškega in 14 letno hčerko. Krasen dom. Lahko stanuje, tu. Kličite 1, avgusta po 5. urj' pop. LA 4-2724. (145) . JV a znanilo in JZah'Vala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni oče, stari in prastari oče in tast, Matthew Hegler Previden s sv. zakramenti je zaspal v Gospodu na dan 30. junija 1962. leta. Rojen je bil leta 1880 v Novem mestu na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 60 leti. Pogreb se je vršil 3. julija 1962 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku. MALI OGLASI Hiša naprodaj $ 23,500. — Šestsobna ranch hiša s 3 spalnicami, polna klet. Na Beverly Hills Dr., Richmond Heights. Kličite 531-8175 za sestanek. (147) Prodaja lastnik Colonial hišo na Arcade Ave. blizu E. 156 St., 3 spalnice, zajtrkovalnica, dvojna garaža, dolg lot. Za pojasnila kličite: IV 1-6886. (148) Lastnik žrtvuje Naprodaj v Wickliffu je dvostanovanjska zidana hiša, 5-5, nov plinski ogrev, grelec za vodo, veliko zemljišče, blizu trgovin. Kličite WH 4-2929 V najem Štirisobno stanovanje zgoraj in garažo oddajo na 1270 E. 79 St. (144) PRENOVIMO IN POPRAVLJAMO kuhinje - kopalnice - Formica vrhna plošča Kličite 641-0422 JURKOVIČ MILLWORK _______6206 Broadway Sobe se odda Tri sobe oddajo zgoraj s kopalnico, vse na novo dekorirano, na Carl Ave. Kličite EX 1-7562. (144) in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Hvala pogrebcem, sorodnikom in prijateljem pokojnika, ki so nosili njegovo krsto. Toplo se zahvalimo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dnevih naše žalosti na pomoči. Hvala osebju Zakrajškovega pogrebnega zavoda za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. i i,i L'ub! ”®e’ sta.n 1,1 Prastari oče in tasl, poči vaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! J Žalujemo za Teboj in se Te bomo za vso Tvojo ljubezen in skrb za nas vedno spominjali z globoko hvaležnostjo v naših mislih in molitvah. Tebi pa naj BOG podeli mesto v družbi svojih izvoljenih! J V dolžnost si štejemo, da sc s tem iskreno zahvalimo čč. duhovščini fare sv. Vida za podelitev sv. zakramentov, za česte obiske pokojnika na domu, za molitve v pogrebnem zavodu in za darovano sv. mašo zadušnico. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA. JOHN ZUPANČIČ 18216 Marcella Rd. KE 1-4993 Lastnik prodaja Dvodružinska in enodružinska, aluminijaste strani, nove strehe, furnezi lepo dvorišče, nd E. 74 St. Dober dohodek. Kličite 361-2744. ,27',30 jul,1,3 Aug PrijaleTs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 Žalujoči: ANTON, MATT, FRANK, sinovi MARY por. ZALLER, FRANCES por. MAUSSER „ hčeri SNAHE in ZETA 7 vnukov in vnukinj 10 pravnukov in pravnukinj OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 30. julija 1962. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Hranite denar za deževne dnev —kunn-jt«. TI. s; Savings honde! k FR1GIDAIRE SPACE SAVER! • 30” wide —just under 5' tall. Fits under cabinets —even in corners! • Spacious, across-the-top Freezer Chest stores 63 poufids! • Store over 10 lbs. of fresh meats in big sliding Chill Drawer. • Giant full-width Porcelain Enamel Hydrator holds a week's supply of fruits and vegetables! • Storage Door holds lots more! Com-partmented shelf holds 19 eggs. Extra-deep shelf holds even Vz gallon milk bottles. Famed Frigidaire Dependability! ONLY $0-39 PER WEEK KRIGIDAIRE RRODUCT OP GENERAL- MOTORS NORWOOD APPLIANCE A FURNITURE EN 1-3634 6202 ST. GLAIR AVE. OPEN EVENINGS JOHN SUSNIK & SONS !* AMERIŠKA DOMOVINA RENE BAZIN: IZ VSE SVOJE DUŠE ROMAN Pekočo ost pogledov je čutila, ki so se bili kdaj ustavili na njej, odkar ji je bilo toliko let, da so jo lahko zasramovali, to je, odkar je odrastla tistim daljnim časom, ko je še hodila v uk s košarico v roki in s platneno čepico na glavi. S svojo pože-Ijivostjo so jo obkrožale oči mladeničev, zrelih moških, starcev, ki za otroki lazijo. Slišala je, kaj so za njo šepetali po cesti. Poslušala je dvoumne pogovore u-službencev in gospodarjev v trgovinah. Znova je prebirala pisma, kjer so ji ponujali, da ji kupijo modno trgovino ali modno delavnico ... V prividu se je znašla v stiski teh pasti, ki jih je bilo vedno več okrog nje in se jim je izogibala, čeprav sicer nanje niti ni mislila. Tesnilo jo je neutrudno zalezovanje, ki nikdar poguma ne izgubi in ga z ničemer ne presenetiš. Svet se ji je pokazal v svoji surovi grdobi. Spoznala ga je, kako se poganja, da bi slabotne, revne pogubil. Kako bi rad ugonobil tiste, ki bi zaslužile vsaj toliko usmiljenja, da bi jim prihranil spoznanje življenja: saj so že tako majhne, da je zaman, če bi se branile, saj že tako s težavo živijo. Henrietta je poskusila ta strah pred samim seboj. Ob njem drugim laže odpuščaš. “Moj Bog”, je dejala, “da ne padem še jaz!” Zbala se je. Naglo se je izvijala tem motnim mislim. Kadar si za grehe zaznal, se iz njih začno motati misli... Kje bi dobila zavetja? Kdo jo bo branil, da je ne dobe v svojo oblast spomini, ki so nenadno vstali v njej? Zatekla se je v sanjo daljnih let, ko je živela mati in jo je, vso slabotno, držala v svojem zavetju. S težavo je poskušala CHICAGO, IUL priklicati v spomin podobo nekaterih deklet, ki so danes poročene in srečne. Misel nanje naj bi potlačila v njej utvare, ki so se ji vzele iz zle noči. Potem je vstala izza okrogle mize, šla k stekleni knjižnici, jo odprla in vzela iz nje star molitvenik, ki so ji ga nekoč dale šolske sestre v spomin. Listki iz porumenelega papirja so označevali strani, ki jih je kot dekletce najrajši poiskala in ki jih že dolgo ni brala. Bili so slavospevi devicam. Strašna noč mesa je bila upodobljena v teh spevih, borba z njo in zmaga osvobojenega duha. Henrietta je brala, spet je spoznavala znane besede. Spet se ji je tajalo v srcu kot nekoč, ko je vse to jedva razumela. Spet je zaživela v okolju lilijske čistosti, ki jo je navdajalo takrat, ko je bila otrok, in v miru duše, ki se v višave dviga. Ni pa to bil spokojen polet misli kot nekoč. Dvigala se je zato, da bi znala pozneje roko podajati. “Dvignila te bom, Marija moja!” je razmišljala. In še si je govorila: “Ne bom več videla dekle iz našega okraja, da ne bi videla v njem tebe in da je ne bi ljubila mesto tebe.” In ko je zaprla knjižico, spomin iz detinskih let, je dejala: “Da ti je bila usojena REAL ESTATE FOR SALE VILLA PARK — BY OWNER 8 yr. ranch. 24’ crptd. liv. rm.; Ige. mod. kit.; 2 Ige bdrms. att. knotty pine heated brzwy.; 2 car gar.; Ige. concrete dr. many extras; on Vz acre Indscpd. lot. $17,900 — BR 9-7764. (145) 6130 N. WASHTENAW — OPEN HOUSE SUNDAY 2-5 St. Timothy Parish or call AM 2-8591. 2 flat brick. By owner. SVz and 6 rooms. Cer. tile baths. Cab. kit. Lge. panld. bsmt. 2 car gar. — $34,000 or best offer. (145) MELROSE PARK — Duplex for sale. 5 Rooms, 2 bedrooms, lYz car gar., storms and screens. % block to school. Excellent location. By owner. Fillmore 3-3381. (145) GLENVIEW- NORTHFIELD ~~ WOODS: BY OWNER 3 bdrm. 2 bath brick & redwood ranch.60x167 Indscpd. lot. Dry bsmt. Built-in stove, gas heat, storms, cement patio, drive, carport. Close to everything. Low $20’s. 4527 Lilac Ave. — LE 7-0811. (145) RESORT PROPERTY YEAR around home on Ellenger Lake near Hopkins, Mich. Lge. lot, new development. Vacant lots also available. Good fishing, boating and swimming. Open for inspection. Inquire Charles Baird or Don Weick, Hopkins, Mich. Phone SWift 3-9311 or SWift 3-5191. (145) BEVERLY HILLS — BY OWNER Near Ridge County Club. 2 bedrm. ranch. Studio liv. rm. Window walled din. rm., overlooking beaut, patio for outdoor living. Att. gar. Recr. rm. Sunday, HI 5-1896. (146) BLUE ISLAND — BY OWNER 2 FLAT. 5-5 Gas furnaces, electric stove. Alum. S/S. $75 unit rent. Mod. kit. dn. stairs. $14,000 full price. FU 5-4719. (146) CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — Woman, 25 to 45 yrs. of age. Stay. General house work, plain cooking, 4 adults, no children. Have other help. N. W. side of Chgo. Regular time off. Perm, position. $50 week. Must speak English. Refs. Call AV 3-8831. (146) REAL ESTATE FOR SALE moja skrbno varovana mladost, da si bila deležna naukov, ki sem jih bila deležna jaz, da si imela mater, ki sva jo imela midva...” XXII. Tej ločitvi je sledilo čuvstvo krute osamljenosti. Henrietta se je bila v nekaj mesecih silno navezala na Marijo. Po prelomu med njima se ji je zdelo, da nima več prijateljic. Zaman je bila Reina še vse bolj uslužna in zaman so tovarišice rade sprejele novo vodstvo. Henrietta je čutila praznoto in zapuščenost. Ni se mogla privaditi, da je na Marijinem mestu gledala nov obraz drobne delavke, ki jo je bila sprejela gospa Clemence. Marijo so bili odslovili po tridnevni odsotnosti. Henrietta je bila celo stroga do dekleta, ki ni razumelo in jo je včasih vpra- njih, ki jih nikdo ne ljubi. Ščitili so jo pred življenjem, ki druge požira. Dali so ji veselja, da je občutila, kako je koristna, dobrotna, ker so se ji v solzah zahvaljevali. Spomin na to jim jo je spet bližal, ne vedno sicer in ne vso, a bližal jim jo je s silo, kateri se ni mogla ustavljati. Kadar ob nedeljah ni šla s stricem Eloijem na sprehod, je prebila eno ali dve uri s svojimi prijatelji iz okolice pod drevjem avenije Ste-Anne, kamor je deco in žene izvabljalo jesensko sonce. Nič se je niso več bali. Sprejeli so jo bili za svojo. Ali pa je šla obiskat — in tudi to radi njih — starega duhovnika, čigar vrt je ležal ob Hautie-reski ulici. Govorila sta o svoji skupni skrbi. Vendar pa sta jo včasih kak šujoče pogledalo: “Zakaj pošto-j spomin, kako srečanje neusmi-pate z menoj drugače vi, ki steiljeno vrgla v druge sanje. Ne-tako dobri z vsemi drugimi?” — kega jutra je spotoma od ulice Henrietta si je to očitala. Ermitage do delavnice sledila bini duše: “Menim, da vas ne bi mogla izgubiti. Moje življenje ste!” Bolj nego vsakdo drugi in bolj nego kdaj poprej je Eloi Madiot potreboval njene navzočnosti in njenih besedi, ki jih je znala najti zanje, ki so tožili njej, kakor da sama nima druge bolečine razen tuje. Znašel se je strtega pod udarcem odkritja, ki se mu je bilo odprlo, in odločitve ni bil zmožen. Misel, da bi se naj z Antoineom določno razgovoril, ga je prevzemala z grozo. Tedni so pretekali in vedno je odlašal. Očital si je strahopetnost, a do dejanja ni prišel. Henrietta, ki se ji je zdel bolj molčeč nego po navadi, ni mogla kar na lepem verjeti, da je tega kriva samo starost. Vpraševala je: “Zakaj mi vsega ne poveste? 1 Če trpite, sem vendar zato tu, I da trpljenje z vami delim!” A ' odgovoril ni niti besedice. j V drugi polovici novembra, nekaj dni pred dnevom, določenim za odhod novincev, se je Eloi končno odločil, da nastopi pot, ki ga je stala toliko skrbi. Šel je čakat svojega nečaka ob izhodu iz delavnice in mu dejal: “Čuj, Antoine! Gorak sem bil oni večer, ker mi nisi spodobno govoril o vojski. Vendar se ne bova ločila kar tako. Popoldan pred odhodom je prost. Hočeš, da pridem pote in da skupaj iz-pijeva kupico?” Delavec je bil presenečen kot po navadi in ni nič kaj zaupal. Trenutek je pomislil, potem je dejal: “Pod pogojem, da mi ne boste govorili o Lemarieju, hočem.” Popoldan pred odhodom se je približal. (Dalje prihodnjič) Na dopustu \ “Kako je bilo na dopustu?” 1 “Slabo, zelo slabo. Žena je dobila sončarico, sin je stopil na zarjavel žebelj in si je zastrupil nogo, jaz sem trpel na griži, hči pa je padla z drevesa in si zlomila nogo. Če ne bi človek vsega tega zaradi zdravja delal, bi bilo najbolje, da ostane doma!” Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NAŠF DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 Počasi in na globoko se je vr- zaljubljenemu parčku, človeko-šila v njej izprememba. V tej ma njenega stanu, ki sta vsa življenjski nezgodi se je Hen- preprosta imela samo svojo mla-rietta še živeje zavedla človeške dost. In samo da ju je pogledala, bede. Srce se ji je še bolj na ši- samo da je šla mimo njiju, se roko odprlo usmiljenju. Ni pa je Henrietta izgubila v Ijubav-iskala tolažbe v mislih na Etien-' nih sanjah kakor tisti, ki spo-novo ljubezen, poiskala jo je v mladi obstajajo v sapi, ki pri-pozabljanju lastne osebe. Iz ne-(naša vonj cvetočega gloga. Mi-znane sile, skoraj da proti svoji slila je: “Da”, porečem Etiennu, volji se je obrnila vsa do mno-,kadar pride. Pa bova šla kakor žic revežev in trpinov, ki so jo^ta dva v veliki bežni praznik, ki obdajali. Dala je sebe vso, kakor ga ljudje jedva slutijo! — Poda ni ustvarjena za ljubezen do! tem pa je upadla ta vzvalova-enega samega, marveč za tisto nost mladosti. Dosti je bilo Hen-Ijubezen, ki nima imena, ki ni rietti, da se je znašla z bolno prijazna, ki se žrtvuje nevidno Marcello Esnaultovo, z Vivien-propadajočim množicam. Ne da ko, s katerokoli izmed rev, ki jih bi slutila, je že dokaj prej, pre- je potolažila, kolikor je mogla,! den je zaznala za Etiennovo lju- in ki so se ji nasmehnile, da ji bežen, postala deležna zaupanja porečejo prav na skrivaj v glo- .... LOMBARD — BY OWNER 2 bedroom ranch. Att. gar. Gas heat. Stove, refrig. Washer - dryer comb. incl. Lge. lot 60x180. Beaut. Indscpd. Immed. poss. $13,900. Phone 253-4811. (144) LA GRANGE PARK — BY OWNER Nice 3 bedrm. brick Georgian. Nr. schools, shopg. & transp. Gas heat. 2 car gar. Bsmt. Immed. occup. — FL, 4-4139; 804 Kemman Ave. (144) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY — MEAT MARKET: BY OWNER Established 50 years. Same location. Northwest. Good & steady clientele. Price for quick sale $6,500. Polish speaking. 5 room living quarters. Call IR 8-1710. (144) GROCERY — MEAT MARKET & BUILDING Very reasonable. Must sell by July 29. Will sep. Stock plus equip. — $6,000. Barrington area. EM 2-2757. (146) Moving ito Florida: GROCERY STORE & BLDG. — BY OWNER Est. 32 yrs. Lake Ave., Channel Lake. Antioch. Good & steady income. 4 rm. apt. 2 acres incld. Price $35,000 for immed. sale. Write Rte. 3, Box 264, Antioch, 111. Phone 395-1726.. (146) BOATS FOR SALE BOAT 14 ft. Runabout, 30 H. P. evinrude. Electric starter, all accessories and trailer. Sacrifice $800.00. PH. 247-7420 bet. 5 and 7 PM. (145) BOAT & TRAILER FOR SALE LARSON, 1960. cabin cruiser, 18 ft. 1960 Scott outbd. mtr. w/gener. Also 1960 Mich, trailer. 1—6 ft. paddle, 3 life preservers, fire extinguishers, rear view mirror and 21 gal. gas tank. VI 6-7592. (145) CEVI POLAGAJO — Trije varilci cevi, ki grade plinski vod proti Stuttgartu na Nemškem, so dvignili vezirje svojih čelad, da pokade cigareto in se malo pomenijo. r~ j«. ■ r ■ VESOLJSKE GOSTITELJICE t- Na sliki vidimo dekleti v unijormi gostiteljic vesoljske razstave v 'italijanski prestolici Rimu. 1890 1902 JSaznanilo in Z/ahnJala Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl nenadoma naš ljubljeni soprog, dragi oče in stari oče, Michael Zernic Previden z zadnjimi tolažili sv. vere je zaspal v Gospodu na dan 30. junija 1932. Ietq, Rojen je bil 3. okt. 18SQ v Spodnji Hrušici pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko leta 1914. Pogreb se je vršil 4. julija 1932 iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Petem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. Pokojnik je bil član društva Novi Dom št. 7 SDZ in Podr. št. 3 SMZ. Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za molitve, ki jih je opravil zvečer v pogrebnem zavodu; Father Godina pa sprejmi našo toplo zahvalo za podelitev zadnjih tolažil sv. vere, za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so ob oder našega dragega pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pokojnik pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. Hvala pogrebcem, članom društva Novi Dom in podr. SMZ, ki so nosili njegovo krsto. Toplo se zahvalimo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Ti • • v v • v • tvoji žalujoči: JOSEPHINE, soproga FRANK, JOSEPH, sina ROSE por. PAKISH, hčerka FRANKIE, vnuk Posebno pa se zahvalimo vsem našim dragim sosedom za pobiranje za venec, za sv. maše in za vso prisrčno in požrtvovalno pomoč ob času smrti našega dragega pokojnika. Žal nam je, dav ne moremo vse in vsakega posameznika cd njih imenovati po imenu; zato pa vsi vi, naši dragi sosedje, s tem sprejmite našo srčno zahvalo za vse dobro, ki ste nam ga v teh dneh naredili. Naj Vam vsem dragi BOG obilno poplača! — Saj smo šele v teh, za nas tako težkih dnevih spoznali, koliko ljubezni in sosedovske naklonjenosti do nas je bilo v vaših srcih! Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, posebno pa Mr. in Mrs. Matoh-u za vzorno urejen pogreb in za vso Ijubeznjivo pomoč. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so prispevali ali darovali. — Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam blagohotno oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo! Ljubi mož, dragi oče in stari oče, počivaj v miru v tej blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Tako nenadoma si nas zapustil, da tega kar verjeti nismo mogli! Izpolnila se Ti je Tvoja želja, da v miru zaspiš v Gospodu. Nas pa si zapustil v veliki žalosti! Radi bi, da bi še živel kaj let in v zadovoljstvu užival večer svojega življenja. Pa klonimo božji volji. — BOG Te je vzel k sebi in Te bo za vse dobro, ki si ga na tem svetu obilo storil, za vso ljubezen do nas in za vse skrbi, bogato poplačal z večnim veseljem v družbi svojih izvoljenih. - Mi pa se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših mislih in molitvah. Cleveland, O., 30. julija 1962.