254
Izdal je duhovni sp'evnik(Serbske duchovvne kjarlie") in celo vrsto prevedenih in izvirnih pounih knjiic za ljudstvo (Ta pastyrska lubosd Jezom Krista", W6jnska kronika" in dr.) K. ivela je bil rojen 21. februarja 1836 v Zaspih, 1. 1856. je postal uitelj in je sluboval na raznih mestih; sedaj je uitelj v Skjarboci, kjer dozdaj marljivo deluje v oli in na knjievnem polju, na katero je vstopil h koncu petdesetih let. Fr. t.
Statistika poljskega tiska. Leta 1906 izhaja 600 poljskih listov; v tem tevilu je 546 samostalnih listov in 54 posebnih prilog V Evropi izhaja 548 listov, v Ameriki 52. V poljskem kraljestvu izhaja 142 listov, v Rusiji 1; v Galiciji 246, v avstrijski leziji 15, v Bukovini 1, na Dunaju 1. Na Poznanjskem 50, v zahodni Prusiji 16, v Varmji 4, v vzhodni Prusiji 3, v zgornji leziji 28, v spodnji leziji 4, v Berolinu 5, v drugih nemkih krajih 10. Skupaj izhaja v zaboru ruskem 143, v avstrijskem 263, v nemkem 130. Dalje izhaja v vici 1 poljski list, na Francoskem 3, na Anglekem 4, na Lakem 3. Izmed amerikih poljskih listov izhaja 49 v severni Ameriki, 3 v juni Ameriki (v Braziliji). Na prvem mestu stoji Varava, kjer izhaja 126 asnikov; za njo pride Lvov s 107 listi, Krakov z 88 listi, Poznanj z 38 in Chicago s 16. Dvakrat na dan izhaja 5 listov, dnevnikov je 53, tednikov 216, tirnajstdnevnikov 105, mesenikov 144. Razen tega imajo Poljaki e nekoliko listov, ki izhajajo v drugih jezikih; v latinskem jeziku s izdaja 1 list (uradno glasilo krakovske kofije); v francoskem 2 (Bulletin polonais" v Parizu in BuIletin internatio-nal" krakovske akademije); v nemkem jeziku 1 (Polnische Korrespondenz" na Dunaju, informano glasilo za evropski tisk), v poljskem in nemkem 5, v poljskem in ruskem 1, in en list ima lanke v petih jezikih. (Kurjer kolejowy" v Varavi. Najstareji list je Gazeta warszawska" ustanovljena leta 1777. Za njo pride uradna Gazeta lwowska", ki je stara 96 let, Kurjer warszawski" 86 let, Gazeta polska" v Varavi 75 let. Czas" v Krakovu izhaja e 59 let, Gwiazdka cieszyriska" 56 let itd. Najstareji ameri-ko-poljski list je Gazeta katolicka" v Chicagu, ki je bila ustanovljena 1. 1872. L. 1697. so izhajali 4 poljski asniki, 1.1760. - 13, 1.1820. -- 45, 1. 1830. - 77, 1. 1850. - 96, 1. 1870 134, 1. 1884. - 230, 1. 1896. - 356 in sedaj e 600. Fr. t.
Roman Sembratovi. Poetkom januarja je na Dunaju umrl rusinski politik in pisatelj, Roman Sembratovi, urednik lista Ruthenische Revue" v tridesetem letu svoje starosti. Da se je zahodna Evropa zaela v zadnjem asu zanimati za kulturne in poli tine razmere Rusinov, imajo se Rusini zahvaliti le vztrajni agitaciji Sembratovia v evropskem tisku. R. Sembratovi je bil rojen 1. 1876. v Novem Selu (esanivskega okraja) v Galiciji kot sin rusinskega duhovnika-moskvofila. Gimnazijo je tudiral v Pfe-milju in Brodih. Sembratovi je ljubil svoj rusinski
narod neizmerno ; in kakor je bilo njegovo srce polno ljubezni do Rusinov, tako je bilo hkrati polno sovratva do poljskih plemenitaev, ki zatirajo galike Rusine, in do Velikorusov bolje reeno do ruske vlade, ker ne dovoljuje Malorusom in njihovemu jeziku kulturnega razvoja. e kot dijak je zael Sembratovi boj s poljskim plemstvom. Ko so oroniki ob priliki nekih volitev iskali rusinskega kandidata, ga je 15-letni gimnazijec Sembratovi skril v hii svojih stariev, oblekel v enska krila ter tako izpeljal iz v>si. Radi tega so Sembratovia izkljuili iz vseh galikih gimnazij; sprejet je bil samo v nemko gimnazijo v Brodih. L. 1896. je Sembratovi priel na Dunaj posluat pravo, ali tudij ni konal. V to dobo spadajo njegovi leposlovni poizkusi, ki jih je objavil v almanahu Si". Ko je bil na Dunaju e tretje leto, se je zaela njegova asnikarska delavnost. A zaetek je bil teek. O izdajanju samostalnega lista se ni moglo niti govoriti - Sembratovi ni imel nobenega premoenja in rusinskemu obinstvu je bil e premalo znan, da bi bil mogel rauniti na njegovo gmotno podporo. Radi tega je Sembratovi pisal lanke o rusinskih razmerah v razne nemke liste; najprej v dunajske kransko-socialne asnike, pozneje v Volksstimme". Ko je postal stalni sotrudnik dnevnika Neues Wiener Journal'' in dopisnik nemke Frankfurter Zeitung", so se odprli njegovemu spretnemu peresu tudi predali drugih listov, zlasti zaradi tega, ker Sembratoviu ni lo za honorar, ampak za to, da bi pozornost omikane Evrope obrnil na zatirani 30 milijonov brojei maloruski narod. L. 1901. je Sembratovi ustanovil svoj lastni list X-Strahlen", ki se je izpremenil v Neue Wiener Rundschau", ali oba lista stazbok nedostatka gmotne pomoi vkratkem nehala izhajati. Bolj trdno podlago je imel list Ruthenische Revue", ki ga je Sembratovi ustanovil 1. 1903. in uredoval do svoje smrti. Pri uredovanju tega lista ni nehal Sembratovi, kolikor mu je as dovoljeval, pisati e v druge liste. Zadnjo vejo Sem-bratovievo razpravo je objavil pariki tednik Le Courrier Europeen". Najbolja publicistina spisa rajnega Sembratovia sta: Polonia irredenta" (1903) in Das Zarentum im Kampfe mit der Zivilisation" (1905). V spisu Polonia irredenta" je odkril Evropi poljsko politiko, ki po njegovem mnenju obstoji v tem, da se Poljaki na eni strani priznavajo za lojalne Avstrijce, na drugi strani pa se smatrajo za avstrijski Piemont" bodoe poljske drave. Spis je ob svojem asu zbudil velik vihar v poljskem taboru. Fr. t.
M. A. Zichy. V Peterburgu je umrl slikar M. A. Zichy, znan v Rusiji posebno po svojih ilustracijah Lermontovega Demona" in Junaka naega asa". Zichy je bil rojen na Ogrskem in je naslikal ve podob iz noveje ogrske zgodovine, ki so v budim-petanskem narodnem muzeju. Bil je do leta 1874. dvorni umetnik v Budimpeti, a se je zaradi raz-pora z vlado preselil na Rusko in si je priredil v
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si