Št. 144 (15.246) leto Ll.______________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-ll. Montecchl 6-Tel 040/7796600	_
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. (M81/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
1500 LIR
POŠTNINA PlAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BClKB
s plačilnim servisom

SREDA, 31. MAJA 1995
Program bo treba tudi izvajati
Vlasta Bernard
Skrajna previdnost prvih komentarjev o smernicah vladinega ekonom-sko-finanCnega programa za prihodnje triletje odsvetuje prenagljene ocene, kajti usmeritve Se nic ne povedo o tem, kako jih bo mogoCe spremeniti v »meso in kri«. Res je sicer, da je Lamberto Dini natresel kar nekaj konkretnih obljub, kot na primer tisto, da se davCni pritisk na dohodke prebivalcev in podjetij v naslednjih letih ne bo zvišal. Pa da se bo cena denarja na srednji in daljši rok znižala prav po zaslugi stroge monetarne politike, s katero sta se vlada in centralna banka v teh dneh spravili nad neubogljivo inflacijo. In Se, da bo prihodnji javnofinančni manever sicer kar drag (32.500 milijard lir), a bosta v zameno naslednja dva veljala kar nekam skromnih 25 tisoč milijard lir.
Program za naslednja tri gospodarsko-finančna leta »podjetja Italije« se na prvi pogled odlikuje po kakovosti in uravnovešenosti zastavljenih ciljev, ki naj bi italijansko bilanco čez tri leta vendarle pripeljali v »maastrichtsko družbo«, v kateri danes zardeva. Razmerje med zadolženostjo in potrebami na eni strani in nacionalnim bogastvom na drugi naj bi postopoma, z odpovedovanjem in strogostjo vendarle ubralo smer, v kateri bo prva postavka izgubljala težo na račun druge. Doslej smo bili namreč vajeni porabiti veliko več, kot smo zaslužili in tega bo po Di-nijevi obljubi kmalu konec. Tudi družine je trda kriza zadnjih let izučila in jih prisilila k veliko skrbnejšemu upravljanju svojih razpoložljivosti, država pa se mora zdaj zgledovati po njih.
Tisto, kar lahko Diniju pri priči Štejemo v dobro, je njegova napoved, da ne namerava zvišati neposrednega davčnega pritiska, ampak iskati rezervne vire za državne sklade s smotrnejšo in pravičnejšo davčno politiko. Po tem, kako je »tehnični« predsednik vlade ravnal v teh štirih mesecih svojega mandata, lahko sklepamo, da bo besedo držal, tisto, kar nas skrbi, pa je možnost, da se bo njegov program spremenil v testament. Od izvajalcev testamenta pa bo potem odvisno, kako ga bodo uresničili, če ga seveda sploh bodo.
| Dmijev ekonomski program
RIM - Dini nadaljuje svoj program in je trdno odločen, da ne odstopi od začrtane smeri. Nobenega popuščanja pri začetem procesu sanacije javnih financ, katerega prvi izrazit učinek bi se moral pokazati že konec letošnjega leta, ko naj bi prišlo do preusmeritve trenda v razmerju med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom. Pomeni, da teza javne zadolžitve v primerja-
vi z nacionalnim bogastvom pojenja, kot je premier pojasnil na predstavitvi smernic vladinega ekonomsko-finanč-nega programskega dokumenta.
Javnofinančni manever za prihodnje leto, ki bo veljal 32.500 milijard lir, je vlada zasnovala na predvidevanjih o letošnjih rezultatih, ko naj bi se potrebe državne bilance ustavile pri 130 tisoč milijardah lir, kar je 4 tisoč mi-
lijard manj kot je bilo predvideno lani. Primarni presežek državnega proračuna (brez obresti na dolg), ki je lani znašal 17.600 milijard, bi se moral letos zvišati na kar 60 tisič milijard, prihodnje leto pa na 80 tisoč milijard lir. Za inflacijo, katere oživitev je po Dinijevih besedah rezultat politične nestabilnosti zadnjih mesecev, je morala vlada za letos programirano sto-
pnjo povišati od 4, 2 na 4, 7 odstotka, za prihodnje leto pa jo je določila na ravni 3, 5 odstotka. Bruto domači proizvod naj bi se prihodnje leto zvišal za 3 odstotke, njegovo razmerje s proračunskimi potrebami pa naj bi se postopno nižalo in leta 1998, ko naj bi upadlo na 3 odstotke, kar je sicer pogoj za vstop v maastrichtsko Evropo.
Na 11. strani
BOSNA IN HERCEGOVINA / NAPETOST ŠE VEDNO NE POPUŠČA
Zunanji ministri iščejo diplomatsko rešitev zveza NATO pa ne izključuje novih napadov
Srbi no Polah še vedno zadržujejo kokih 400 pripadnikov varnostnih sil ZN
NOORDVVIJK - Nato, ki je izrazil pripravljenost, da podpre okrepitev Unproforja v Bosni in Hercegovini, ni izključil možnosti novih letalskih napadov zveze Nato na bosanske Srbe, ki Se vedno zadržujejo okoli 400 pripadnikov mi-
rovih sil. Včeraj popoldne pa so bosanski Srbi vendarle izpustili nekaj francoskih pripadnikov mirovnih sil. Drugi človek na Palah Momčilo KrajiSnik pa je dejal, da so bosanski Srbi pripravljeni na pogajanja, saj uporaba sile ne
more pripeljati do rešitve konflikta.
16 ministrov je menilo, da bo okrepitev Unproforja zmanjšalo njihovo ranljivost in povečalo možnost delovanja. Ministri so obenem ostro obsodili ravnanje bosanskih Srbov ter zahtevali, naj prenehajo napadati varovana območja in naj zajete talce čimprej izpustijo. Diplomatski viri trdijo, da tudi ameriški zunanji minister Warren Christopher ni zavrnil možnosti novih napadov, toda britanski zunanji minister Douglas Hurd meni, da je to malo verjetno v sedanjih razmerah. Generalni sekretar zveze Nato Willy Claes je dejal, da je konec srbskega poniževanja mednarodne skupnosti.
Voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič je dejal, da so zanje vse resolucije ZN in ultimati Nata nični, saj naj bi se obe organizaciji postavili na stran bosanskih Muslimanov. Karadžič je tudi dejal, da bodo sestrelili vsako letalo, ki bi kršilo zračni prostor nad ozemljem pod njihovim nadzorom.
Niz o slovenski kulturi v Trstu: pobuda občinske uprave je nadvse pomembna, odriv občinstva pa ni bil zadovoljiv
TRST - Ocena o nizu in predstavi- kulturo, ki je bilo tudi pobudnik niza tev kataloga razstave Dvojnost, vidiki prireditev. Pozitivni oceni o dejanju slovenske kulture v Trstu; to je bil samem pa so oblikovalci pobude do-dvojni namen včerajšnjega srečanja v dali tudi obžalovanje, da prireditev muzeju Revoltella (foto KROMA), ni pritegnila SirSe pozornosti. Priredilo ga je tržaško odbomistvo za	Na 3. strani
ENCIKLIKA / »UT UNUM SINT« ODPIRA DIALOG O PAPEŽEVEM PRIMATU
Janez Pavel II. poziva kristjane k novi edinosti
VATIKAN - »Ut unum sint« (»Da bi bili eno«) je naslov nove, že 12. enciklike Janeza Pavla II. Včeraj sta jo predstavila na tiskovni konferenci v Vatikanu kardinal Edward Idris Cassidy, predsednik Papeževega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani, in njegov namestnik msgr. Eleuterio Fortino. Gre za 114 strani obsegajoče besedilo, s katerim se papež obrača na vse ločene brate, da bi jih na pragu tretjega tisočletja pozval k novi enotnosti, Se posebej pa na pravoslavce, ki so se od Rima ločili leta 1054, se pravi pred skoraj tisoč leti, a ki so s teološkega vidika najbližji katoličanom od vseh ločenih Cerkva.
Enciklika poudarja, da je ekumenizem, za katoliško Cerkev nepovraten proces zlasti po 2. vatikanskem koncilu, sicer pa se tudi loteva »vozlov«, ki bi jih morali razrešiti v procesu zedinjevanja. Pri tem se Janez Pavel II. posebno pomudi pri vprašanju primata rimskega škofa, ki je vselej predstavljal enega glavnih kamnov spotike. Janez Pavel II. sicer poudarja, da se temu primatu načelno ni mogoče odpovedati, saj je utemeljen v samem evangeliju, pripravljen pa je začeti odprt dialog o oblikah in načinih njegovega izvajanja.
Na 3. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Beriusconi zavrnil obtožbe
Med zasliševanjem na milanskem tožilstvu je Berlusconi zvrnil na sodelavce krivdo za podkupovanje.
Stran 2
Kaznovan, ker se ni prekrižal
V nekem rimskem otroškem vrtcu je učiteljica kaznovala triletnega židovskega otroka, ker se med veroukom ni hotel prekrižati.
Stran 2
Železarno bodo kmalu prodali
Bobnat in Lucchini naj bi še ta teden ustanovila dražbo, ki bo upravljala skedenjsko železarno.
Stran 5
S poznavanjem do boljših odnosov
Krožek Rizzati je začel ciklus predavanj o polpretekli zgodovini Gorice in Primorske.
Stran 8
Danes zadnji dan za davke
Davkoplčavelaci imajo le Se danes čas za plačilo davkov na lanske dohodke, sicer jih čakajo »kazni«.
Stran 11
Rominger kralj gira
Švicarski kolesar Tony Rominger je s prepričljivo zmago na 43 km dolgem kronometra dokazal, da letos na gim nima enakovrednih nasprotnikov.
Stran 23
PODKUPNINE / IZ ZAPISNIKA DECEMBERSKEGA ZASLIŠEVANJA
RIM / ŠE REAKCIJE NA PREDLOG ZA SEVERNI IN JU2NI PARLAMENT
Beriusconi je zvrnil krivdo na sodelavce
Dodatna preiskava o družbi Publitalia
O Bossijevih izjavah naj se izreče Scalfaro
Dinijeva vlada še ni zavzela nobenega stališča
MILAN -Turinski tožilci, ki vodijo preiskavo o napihnjenih fakturah pri sponsorizaciji športnih dogodkov, so včeraj odredih dodatno preiskavo na sedežu reklamne družbe Publitalia, katere predsednik Marcello DelVUtri je bil aretiran prejšnji teden.
Sodniki očitno niso zadovoljni s pojasnih, ki jih je dal v ponedeljek Dell’-Utri med 6-umim zashše-vanjem, obenem pa so najbrž prepričani, da je na sedežu družbe, ki je glavna blagajna koncema Fi-ninvest, še nekaj gradiva, ki jim bo koristilo za preiskavo. V pogovora z novinarji sodnik Francesco Marzacchi ni izključil, da bodo v prihodnjih spet zaslišali DelVUtrija in druge ljudi, ki so vpleteni v preiskavo. Turinski sodniki tudi niso hoteli povedati besedice o ponedeljsko-vem zasliševanju. »Naši nasprotniki samo čakajo, da bi kaj pronicnilo v tisk, ker bi nas tako lahko napadli. Toda mi jim ne bomo dah tega zadoščenja,« so rekli sodniki.
Turinski tožilci so včerajšnji obisk v Milanu izkoristili za sestanek s kolegi glavnega mesta Lombardije, ki vodijo vzporedno preiskavo. Na srečanju so si izmenjali informacije o poteku preiskav, obenem pa so se tudi dogovarjah o pristojno-shh, da ne bi drug drugemu silili v zelnik.
Milansko tožilstvo je medtem spet pozvalo na zasliševanje lastnika Fi-ninvesta in predsednika Forza Italia Silvia Berlusconija, ki je osumljen davčne goljuhje in oblikovanja sklada črnih sredstev pri nakupu zemljišča
za njegovo vilo v Mache-riu. Zasliševanje je bilo že v načrtu za 8. maj, toda Berlusconi se tedaj ni odzval vabilu, ker so njegovi odvetniki zahtevali dodatno preiskavo. Ali se bo Berlusconi tokrat odzzval?
Medtem je javen zapisnik prvega Berlusconijevega zasliševanja na milanskem tožilstvu v zvezi s podkupninami finančnih stražnikov. Tedaj je bil lider Forza Italia še predsednik vlade. Zapisnik je javen, od kar je tožilstvo zahtevalo formalno obtožbo za bivšega premiera in izročilo vse gradivo tajništvu.
Berlusconi je v pogovoru s tožilstvom zavrnil vse obtožbe in odgovornost zvrnil na brata Paola in ravnatelja finančne slušbe Salvatoreja Sciascio. Dejal
je, da ni nikoli vedel za črna sredstva in tudi ne za podkupovanje finančnih stražnikov.
Ob koncu je beriusconi zapisniku dodal očitek o škodi, ki so jo sodniki povzročili njemu osebno in ugledu države, ko so mu naslovili jamstveno obvestilo v Neapelj, kjer je predsedoval srečanju sedmih najbolj razvitih držav. Dodal je, da »sem iz sebe, bolje je, da prekinemo zasliševanje, sicer bi lahko tudi izgubil nadzorstvo nad samim sabo«.
Včeraj se je v zvezi z afero Publitalie prvič oglasil vodja NZ Gianfranco Fini, ki je obsodil zahtevo po uvedbi komisarske uprave, ni pa sploh omenil aretacije Marcella Deirutrija in ni izrekel so-dbdamosti Berlusconiju.
RIM - Odmevi na presenetljivi predlog Umberta Bossija za ustanovitev severnega in južnega parlamenta, ki naj bi nadzoroval rimskega, se še niso polegh.
Predsednik ustavnega sodišča Antonio Baldassarre je v intervjuju za tednik Italia Settimanale izjavil: »Upam, da je bil to samo izviren način za spodbuditev k reviziji ustave. Ce pa je hotel Bossi, kakor se zdi, povedati kaj drugega, potem ni na meni, da ukrepam, temveč je za to poklican tisti, ki mora po ustavi ščititi narodno enotnost ter integriteto državne ureditve.« Torej državni poglavar. Na vprašanje, ali je mogoče proti Bossiju tudi kazensko nastopiti, pa je Baldassare odgovoril: »Nekateri morda mislijo, da.« Baldassarre potemtakem takšni rešitvi ne bi nasprotoval.
S predsednikom ustavnega sodišča je odločno potegnil koordinator Nacionalnega zavezništva Maurizio Gasparri: »Njegova zaskrbljenost je utemeljena in dobro bi bilo, da bi
najvišje oblasti zavzele jasno stališče, četudi smo vsi že precej navajeni Bossijevih razglasov.« Za poseg predsednika republike Oscarja Lui-gija Scalfara se ogreva tudi poslanec Forze Itaha Pietro Di Muccio, ki pa nasprotuje kazenskemu pregonu: »Senatur si ne zasluži procesa, ampak kvečjemu to, da se mu na široko zakrohotamo...«
Resnejša je reakcija vodje desničarskega krila Ljudske stranke Rocca Buttighoneja. »Tudi takrat, kadar je zidane volje in ne poziva k vstaji prod italijanskemu jugu, je le-ta Bossiju kakor trn v peti,« je izjavil za Gazzetto del Mezzogiorno ob pripombi, da ravnanje voditelja Severne lige spominja na totahtaristično prakso.
Buthglione spada med redke politike, ki jih z zadoščenjem navaja vatikansko glasilo L‘Osservatore romanc v članku, s katerim sicer strankam očita premlačno, premalo jasno in nemohvirano reakcijo na Bossijerj nedeljski nastop v Turinu. Pri tem
kara Prodija, ker da ni dovolj odločno obsodil senatorjeve »pripravljenosti na izhod iz legalnosh«, pa tudi predsednico poslanske zbornice Pi-vettijevo, ki da ni pripisala dovolj-šnje teže Bossijevi tezi, po kateri bi bilo treba nadzorovati parlament.
Mlačnosti gotovo ni mogoče obto-žiti tajnika SKP Fausta Bertinottija, ki je zaskrbljeno izjavil: »Bossijev predlog je obsodbe vreden in ne smemo ga obravnavah kot folkloro, ker zadeva prihodnost Italije; za separatistično hipotezo se skriva natanko določena strategija za drugačno porazdelitev narodnega bogastva.«
Tajnik DSL Massimo D‘Alema je opreznejši: »Okrog federalizma ne gre dvigati prahu; Severna liga bi morala biti zadovoljna že s tem, da se je izoblikoval širok spekter političnih sil z levo sredino na čelu, ki podpira reformo države v federalističnem duhu.«
D brijeva vlada še ni zavzela stališča.
r PRISPEVKI ZA MANJŠINE / VLADNO STALIŠČE
Romoli ne pozna zakona...
»Pokojnine ne sodijo med zaščito narodnih manjšin«
________RIM / V OTROŠKEM VRTCU_______
Kaznovan, ker se ni prekrižal
Kazen je doletela židovskega otroka - Vprašanje verouka odprto
si goriški senator »Forza Italia« Etto-re Romoli, preden vloži kako interpelacijo, dobro prebral ustrezni državni zakon. S tem bi se izognil političnemu spodrsljaju, ki ga je doživel z državnimi prispevki italijanski manjšini v Sloveniji in Hrvaški ter slovenski v Italiji. Izognil bi se tudi jasnemu odgovoru podtajnika na zunanjem ministrstvu Emanueleja Scammace, ki ga je v bistvu pozval, da si najprej dobro prebere zakon.
Romoli, ki je tudi deželni koordinator Berlusconijeve stranke, je v interpelaciji Dinijevi vladi poudaril, da je iz tiska (!) izvedel za prispevke, ki jih Rim deli obema manjšinama. Senator nima nič proti podporam Italijanom, trn v peta pa so mu seveda prispevki slovenski manjši-
ni, za katere bi morala po njegovem poskrbeti Slovenija. To je zelo hudo, dodaja Romoli, tudi zato, ker Italija vsako leto izplačuje Slovencem in Hrvatom tako imenovane zlate pokojnine. Na koncu pa še predlog: Italija naj bi prispevke za slovensko manjšino »preusmerila« krajevnim upravam, »ki bi jih potem uravnovešeno razdelile tako italijanski večini, kot slovenski manjšini«.
V odgovoru Romoliju podtajnik Scammaca podčrtuje, da rimska vlada z delitvijo teh prispevkov le dosledno izvaja državni zakon. Predstavnika Berlusconijeve stranka vladni zastopnik tudi seznanja, da bo parlament najbrž v kratkem, z novim zakonom, obnovil prispevke obema manjšinama in da pokojnine res ne sodijo v manjšinsko zaščito.
‘ RIM - Ko se ni hotel prekrižati, ga je učiteljica poslala za tablo. Dogodek se je pripetil triletnemu židovskemu otroku med veroukom v nekem rimskem otroškem vrtcu, jdvnosh pa ga je razkril predsednik rimske izraelske skupnosh, odv. Claudio Fano, ki se je skupaj s pomožnim škofom Clementejem Rivo udeležil predstavitve knjige »Ebreo frateho nostro...« (-Zid naš brat), posvečeno odnosom med krščanstvom in židovstvom.
Otrokovi starši so protestirali pri šolskih oblasteh, ki naj bi učiteljico že pre-mestile. Po mnenju Claudia Fana pa ne gre za nikakršen skrajnostni primer, temveč posledica dogovora med Rutelhjevim občinskim odborom in rimskim vikarjem o uvedbi poučevanja katoliške vere tudi v otroških vrtcih. To povzroka veliko težav, ker mnoge učiteljice niso dorasle nalogi. Nekatere na primer med veroukom, ko ži-
dovski otroci zapustijo razred, razlagajo ostalim, da so to drugačni otroci in bodo morda končali v peklu: »Si lahko predstavljate,« je menil Fano, »kakšen šok je to.«
S svoje steani je mons. Riva pripomnil, da bi bilo bolj pametno, če bi uro verouka izkoristih za branje Bibbje, ki je pomembna za vse rehgije in osnovnega pomena v zgodovini človeštva. Predlog v tem smislu je bil že predstavljen v evropskem parlamenta in je naletel na skoraj soglasno odobravanje. Na vsak način, kot je nedavno povedal msgr. Lorenzo Chiarelli, si tudi italijanska škofovska konferenca že dalj časa prizadeva, da bi izboljšala poučevanje religije v šolah. »Verouka ne moremo sprememb v uro katekizma,« je dejal msgr. Chiarelli. Po zadnjih podatkih verouku letos sledi 94, 4% vseh itabjan-skih učencev in študentov, kar je 0, 9% več kot lani.
NOVICE
Odložili srečanje Forza Italia
RIM - Sam Silvio Berlusconi se je odločil, da srečanje Forza Itaba, ki je bilo v programu konec tedna v hotelu Hilton v Rimu, odložijo za mesec dni. Za odločitev naj bi bilo več razlogov, kot na primer balotaže v nekaterih občinah, referendumi in pa »huda napetost, saj sodstvo sprejema odločitve brez primere, pri čemer uporablja dvojno merilo v odnosu do posameznih podjetij,« je dejal Giuhano Urbani. Na srečanju bodo skušah določiti kulturne in ideološke smemiEfe Berlusconijevega gibanja.
Priklenjena v baraki, ker je bila obsedena
CASERTA - Bili so prepričani, da jo je obsedel zli duh in zato so jo zaprli v barako. Dogodek se je pripetil na podeželju Caserte, kjer so karabinjerji po enotedenski preiskavi našli uklenjeno 28-letno Concetto Sabatino. Zenska, ki že dalj časa trpi za lažjimi psihičnimi težavami, je bila privezana za drog, verigo je imela na gležnju, hi-giensko-zdravstvene razmere pa so bile slabe. Karabninjerji so aretirali očeta, mater, mlajšega brata ter nekega Maročana, ki je tamkaj delal.
Italijansko morje manj prozorno
RIM - V italijanskih kopaliških središčih in tu-rističhih pristanom bo letos vihralo enajst »modrih zastav« manj kot lani. Ekološko zastavo Evropske unije, s katero nagrajujejo kakovost okolja in turistično ponudbo, so namreč letos podelili 33 občinam in 42 pristanom (lani 43 občinam in prav tolikim pristanom). V naši deželi so si zastavo zaslužili Li-gnano Sabbiadoro, Gradež, Grljan, pristanov pa je kar enajst.
■
OBLETNICA / 25 LET STATUTA DELAVCEV
Daljnosežna pridobitev
Te dni poteka natanko petindvajset let, odkar je v Italiji v veljavi tako imenovani statut delavca. Ustrezni zakon (štev. 300) je bil namreč obljavljen v uradnem listu dne 20. maja 1970. Napredne stranke in organizacije, med njimi v prvi vrsti seveda sindikati, so ga po večletnem prizadevanju nekako vsilili Krščanski demokraciji, kar je pred tem večkrat zaman poskušal udejaniti znani socialistični voditelj Pietro Nenni.
Ko je bil nov normativ objavljen v uradnem lista, je napredna Italija poudarila, da gre za zgodovinski dogodek. In res je šlo za daljnosežno pridobitev delavcev, ki je postala še toliko bolj pomembna dvajset let kasneje (z zakonom štev. 108 z
dne 11. maja 1990), ko so bila pravila delavskega statuta raztegnjena tudi na srednja in mala podjetja, to je na vse tiste številne proizvodne organizacije, ki zaposlujejo sicer posamično manjše število ljudi, a ki predstavljajo od nekdaj glavni nosilni steber italijanskega gospodarstva.
Položaj odvisne delovne sile je bil v času, ko je nastajal delavski statut, precej različen od današnjega. V tistih letih je Italija v dobri meri doživljala še predindustrijsko obdobje, dežela je bila nerazvita, arhaična, oblast pa represivna. Tovarna je veljala za zasebno lastnino podjetnika in delavca je delodajalec lahko odpuščal »ad nutum« (po želji). Valletta je na primer v Turinu lahko
odslovil sindikalista Santhiaja s preprosto utemeljitvijo, da je »njegova pripadnost KPI nekompatibilna z njegovo funkcijo odgovornega za socialne storitve pri Fiatu«.
Sicer pa si bomo tedanje razmere na delovnih mestih še lažje priklicali v spomin, če naštejemo samo nekaj členov iz besedila delavskega statuta: na deloviščih ni dovoljena prisotnost oboroženih paznikov z nalogo, da ustrahujejo delavce; delodajalci se ne smejo posluževati med delavce vrinjenih vohunov; morebitne denarne kazni na delovnih mestih morajo biti dokumentirane; delodajalcem je prepovedano registrirati politična mnenja delavcev, njihovo obiskovanje nedeljskih maš in
spolne navade; prepovedano je odpuščanje delavcev zato, ker so vpisani v sindikat ali ker so se udeležili neke stavke, in še bi lahko naštevali. Bil je čas, ko so bile sindikalne organizacije še močne in ko je bil še živ spomin na leto 1968 in na vročo jesen...
Danes, četrt stoletja pozneje, so stvari precej drugačne. Sindikalne organizacije niso več tako močne, v tovarnah in gospodarstvu sploh vlada zakon profita, premična lestvica je skoraj povsem pozabljena, redno zaposlenost zamenjuje tako imenovana mobilnost, ponovno se govori o nekdanjih zloglasnih plačnih kletkah in že so na delu sile, ki skušajo zmanjšati domet drugih delavskih pridobitev in
tudi samega delavskega statuta. Tako smo prav te dni v glasilu Confin-dustrie lahko zasledili priporočilo vladi, naj »omili« tisti člen statuta, ki določa, da mora delodajalec ponovno vzeti v službo delavca, ki je bil odpuščen brez upravičenega razloga, in pa člen, ki pravi, da delavca ni dovoljeno poljubno premeščati iz kategorije v kategorijo ali iz enega na drugo, zemljepisno oddaljeno delovišče. Gre kot vidimo za sile, ki bi rade enostavno zbrisale petindvajset let socialnega napredka in ponovno vzpostavile režim, v katerem je nekega sindikalista - po imenu Sant-hia - mogoče vreči na cesto preprosto zato, ker pripada določeni politični stranki.
Elio Fornazarič
VIDEM / POBUDA ŠKOFIJE
Spodbujanje sožitja med Furlani in Slovenci
Posvet bo vodil videmski nadškof Alfredo Battisti
SPETER - »Videmska škofija je pripravila posvet v Spetru na temo "Furlani in Slovenci v Furlaniji". Srečanje je nadaljevanje posveta, ki je bil v Čedadu leta 1991.
Ob tej priložnosti želimo zbrati vse kristija-ne, ki delajo na kulturnem, umetnostnem in političnem področju. To zato, da bi se skupaj pogovorili in skupaj odločili, kako spodbuditi rast obeh kultur, ki od vedno živita skupaj«.
Tako piše na vabilu za sobotno srečanje (3. junija), ki ga je podpisal osebno videmski nadškof Alfredo Battisti. Pobuda se uokvirja v prizadevanja videmske škofije, da bi izpostavila bogastvo slovenske in furlanske kulture in da bi zbližala narodni skupnosti.
Spetrsko srečanje v bistvu pomeni nadaljevanje posveta, ki je bil marca leta 1991 v'Ceda-du. Posveta se je udeležil tudi ljubljanski metropoliti Alojzij Šuštar, osrednja tema pa je bila vprašanje odnosa med Slovenci in Furlani, ki že stoletja živijo drug ob drugem in imajo oboji verske korenine v oglejskem patriarhatu. Ze na čedajskem posvetu je bila podčrtana misel, da mora postati Furlanija vzorec sožitja in dobrega sosestva. Ta misel bo vodilna nit tudi sobotnega srečanja.
Sobotni posvet v Spetru (začel se bo ob 17.30 v občinski dvorani in zaključil zvečer s slovesnim somaševa-
njem, ki ga bo vodil nadškof Battisti, pela pa bosta furlanski zbor Rosas di mont iz Ovara in slovenski zbor Svet Lenart iz Podutane) bo prispeval k odpravljanju nekaterih nejasnosti tudi znotraj furlanske cerkve. Dejstvo je, da tudi v tej stvarnosti nekateri nasprotujejo uveljavljanju slovenske kulture na Videmskem in ne želijo, da bi se beneško stvarnost postavilo v središče pozornosti. Sama izbira kraja (Speter je namreč središče Beneške Slovenije) in tema posveta jasno kažeta, kakšna je opredelitev vodstva videmske Cerkve in samega nadškofa Battistija.
V uvodnem delu posveta bodo najprej pozdravih špetrski župan Firmino Marinič, predsednika gorskih skupnosti za Nediške in Terske doline ter predsednik videmske Pokrajine Giuseppe Pelizzo. Sledila bo okrogla miza na temo »Kako vzpodbuditi rast furlanske in slovenske kulture v Furlaniji danes«, na kateri bodo sodelovali predsednik deželne skupščine Giancarlo Cruder, odbornica za kulturo Občine Speter Bruna Dorbolo, furlanski pisatelj Riedo Pup-po, dekan Višje teološke šole iz Vidma Marino Qualizza in rektor videmske univerze Marzio Strassoldo. Okroglo mizo bo vodil odgovorni urednik škofijskega tednika »La Vita Cattolica«Duilio Cor-gnali.
Rudi Pavšič
ENCIKLIKA / »UT UNUM SINT« DVANAJSTO APOSTOLSKO PISMO PAPEŽA WOJTYLE.
Janez Pavel II. poziva kristjane k novi edinosti
V to namen odpira tudi dialog o papeževem primatu
VATIKAN - »Ut unum sint« (»Da bi bili eno«) so začetne besede in v skladu s tradicijo hkrati naslov nove enciklike Janeza Pavla II. Gre za 114 strani dolgo besedilo, ki so ga včeraj objavili v Vatikanu in v katerem papež izraža potrebo po iskanju nove enotnosti med vsemi kristjani na pragu tretjega tisočletja, še posebej pa se obrača na pravoslavce, ki so se od Rima lotili leta 1054, se pravi pred skoraj tisoč leti, a ki so s teološkega vidika najblizji katoličanom od vseh ločenih Cerkva.
Janez Pavel II. v svojem novem apostolskem pismu, ki je Ze dvanajsto po vrsti, najprej prosi odpuščanje za vse zlo, ki so ga zagrešili katoličani v odnosih z drugimi kristjani, in poudarja, da je ekumenizem za katoliško Cerkev zlasti po 2. vatikanskem cerkvenem zboru nepovraten proces, »dolžnost« vseh katoličanov, še posebej pa dušnih pastirjev s škofi in papežem na čelu. Enciklika dokaj podrobno oriše zgodovino ekumenskih prizadevanj, nesporazume in predsodke, s katerimi so se le-ti spopadali in se še spopadajo, sicer pa skuša predvsem povedati, kakšna naj bi bila njihova teološka vsebina. »Ko se začenja dialog, mora vsaka izmed sodelujočih strani predpostavljati voljo po spravi v svojem sobesedniku,« piše med drugim v apostolskem pismu, v katerem je tudi poudarjeno, da ko krščanske skupnosti zavzemajo skupna stališča »o
važnih problemih, ki zadevajo človekovo poslanstvo, svobodo, pravičnost, mir in bodočnost sveta, ima skupni glas večji učinek kot pa ločeno nastopanje«.
Janez Pavel II. se v novi encikliki dotakne tudi »vozlov«, ki bi se jih morali lotiti na poti medsebojnega zbliževanja med kristjani. Tako omenja razmerje med Svetim pismom, ki za protestante predstavlja edini vir razodetja, in cerkveno tradicijo, ki jo posebno poudarjajo katoličani in pravoslavci; razmerje med duhovništvom kot zakramentom, kakor ga pojmujejo zlasti protestantje, in cerkveno hierarhijo, ki jo posebno poudarjajo katoličani in pravoslavci; CešCenje Matere božje itd.
Posebno in mogoče celo osrednjo pozornost
pa Janez Pavel II. v svo- ■ jem novem pismu posveča vprašanju primata rimskega škofa, ki je vselej bil eden izmed glavnih »vozlov« v odnosih med ločenimi kristjani. Njegovo stališče bi v strnjeni-obliki lahko takole prikazali. Primata rimskega škofa ni mogoCe-postaviti v dvom, saj je utemeljen v sajnem evangeliju. Papež oriro-ma rimski škof je namreč naslednik Petra, ki ga je Kristus postavil na Celo svojih apostolov, kot govorijo evangeliji. Drugo vprašanje pa je, kako naj se ta primat izvaja. O tem je papež pripravljen odpreti iskren dialog z vsemi ločenimi brati. Sam predlaga, da bi se vrnili k Cerkvi začetkov, ko je papeževa funkcija bila predvsem v tem, da je jamčil enotnost med »sestrskimi Cerkvami«
in ko je rimski sedež ob splošnem soglasju posegal vsakokrat, ko so se v krščanskem svetu pojavili spori o verskih resnicah ali pa o disciplini. Očitno bi tako razumljen papežev primat dopuščal dokajšnjo avtonomijo posameznim Cerkvam. Papež naj ne bi bil toliko oblast, kolikor resnično »servus servomm Dei« (»služabnik božjih služabnikov«),
Janez Pavel II. torej razume »Petrovo poslanstvo« oziroma vlogo papeža v izrazito povezovalnem in zedinjeval-nem smislu in prav zaradi tega Čuti posebno odgovornost za pospeševanje procesa zedinjeva-nja med kristjani. S svojo encikliko se obrača na vse ločene brate, posebno pa na pravoslavce, za ločitev katerih nosi Rim »hudo krivdo«. Ja-
nez Pavel II. pa poudarja, da je »Petrovo poslanstvo« zedinjevanja loCenih kristjanov ogromna naloga, ki se ji sicer seveda ne sme in noče ogniti, a ki jo lahko uspešno opravlja le v sodelovanju z drugimi. Zato izraža upanje, da bodo cerkveni voditelji in teologi vzpostavili s papežem »potrpežljiv bratski dialog«, v katerem se bodo medsebojno poslušali onkraj jalovih polemik, pri Čemer bodo »imeli v mislih predvsem, kakšna je Kristusova volja za Cerkev in se bodo pustili prebosti od njegovega klica “Tudi oni naj bodo eno, da bo svet verjel”«.
Novo encikliko sta včeraj predstavila na tiskovni konferenci v Vatikanu kardinal Edvvard Idris Cassidy, predsednik Papeževega sveta za pospeševanje enotnosti med kristjani, in njegov namestnik msgr., Eleuterio Fortino. Posebno sta poudarila, da Janez Pavel II. želi doseči resnični premik v pojmovanju papeževega primata. Sicer pa sta tudi spomnila, da gre za temo, ki se večkrat vrača v dosedanjih dvanajstih enciklikah sedanjega papeža.
Omenimo naj, da »Ut unum sint« prihaja v javnost le dva meseca po encikliki »Evangelium vitae«, s katero je Janez Pavel II. ostro nastopil proti »kulturi smrti« v vseh njenih aspektih. Prvo apostolsko pismo pa je sedanji papež izdal leta 1979, in sicer z začetnimi besedami »Redem-ptor hominis«.
TRST / OCENE O NIZU DVOJNOST, VIDIKI SLOVENSKE KULTURE V TRSTU
TRST / NA GOSPODARSKEM PODROČJU
»Storjen je bil izredno pomemben korak«
Včeraj so v muzeju Revoltella predstavili tudi katalog istoimenske razstave
»Italija zanemarja Slovenijo«
V septembru srečanje s predstavniki slovenske vlade
TRST - Nadvse pomembno je, da je do pobude prišlo povsem naravno, brez velikih trenj, negativna plat medalje pa je premajhen odmev, ki ga je med ocinstvom izval niz o slovenski ustvarjalnosti v Trstu. Tržaški odbornik Roberto Damia-ni, ki je tudi na včerajšnjem, zaključnem srečanju obžaloval, da se ga udeležuje »preveč izbrano občinstvo«, je prvi izrekel oceno pobude, s katero so se - bolj ali manj - strinjali tudi ostali govorci (foto KROMA). Namen včerajšnjega srečanja v muzeju Revoltella je bil dvojen: organizatorji so želeli narediti obračun prireditve, istočasno pa predstaviti katalog razstave Dvojnost, aspekti slovenske kulture v Trstu, s katero se je niz začel in ki je tudi z imenom označila celotno pobudo. Izdajo kataloga pa je omogočila Zadružna kraška banka.
Iz izrečenih besed in
uporabljenih naglasov je bilo razvidno, da je morda »politicno-organizacijski« del v ocenah bolj navdušenih nad uresničeno zamislijo, kot pa »stroko-vno-slovenski« del. Čeprav tržaški odbornik za kulturo Damiani nad obiskom posameznih prireditev ni bil zadovoljen, je predvsem izpostavil pomen dejanja kot takega. Rekel je tudi, da ne gre za
enkratno potezo, temveč za »začetek poti«. Tudi občinski svetovalec Peter Močnik je zelo naglasil ta vidik, pa Čeprav je bila celotna pobuda izvedena v veliki hitrici. Izrazil je upanje, da se bo vrednotenje slovenske prisotnosti v Trstu s strani občinske uprave ne samo nadaljevalo, temveč celo razširilo še na druga področja. Za ravnateljico muzeja Revol-
tella Mario Masau Dan, ki je bila glavna koordinatorica celotne pobude, pa je pomembno tudi to, da so se ob tej prvi priložnosti porodile številne zamisli, ki jih bo mogoče uresničiti v bodoče.
V imenu strokovnjakov, ki so oblikovali niz, je najprej govoril prof. Pavle Merku, ki je pozitivni oceni o pobudi (saj je tržaška občinska uprava v svojem 800-lehrem obstoju prvič namenila pobudo slovenski kulturi) dodal tudi osebno, grenko obarvano noto zaradi številnih tehnicno-organizacijskih spodrsljajev (katalog je izšel po zaprtju razstave) in zaradi podrejanja kulture zakonitostim politike (razstavo so odprli ob obisku ljubljanskega župana). Miran Košuta pa je komentiral predvsem premajhno zanimanje za pobudo z ugotovitvijo, da v Trstu slovenski in italijanski svet še vedno živita vsak zase. (bip)
TRST - Italija še vedno močno zamuja pri gospodarskem sodelovanju z državami srednje in vzhodne Evrope, še posebno pa s Slovenijo in Hrvaško. To zelo skrbi tržaškega župana Riccarda Illyja, ki je prepričan, da bi lahko Trst odigral zelo pomembno posredovalno vlogo, tudi na področju gospodarstva. V ta namen je mestna uprava vzpostavila stike z mednarodno organizacijo »Bussines International« (britanska grupa Econo-mist), ki se izrecno ukvarja z izvoznimi vprašanji ter z mednarodnimi investicijami.
Sredi septembra bosta »Bussines International« in mestna uprava priredili strokovni simpozij, na katerem bodo predstavniki slovenske vlade in slovenskega gospodarstva predstavili italijanskim podjetnikom ekonomsko stvarnost Slovenije. K pobudi je pristopila tudi ve-
čja skupina tržaških podjetnikov in bančnih zavodov, ki želijo investirati v Sloveniji, so pa zelo slabo seznanjeni s položajem v sosednji državi.
Zupan Illy je na včerajšnji predstavitvi te pomembne septembrske pobude (na sliki-FOTO KROMA) izrazil upanje, da bo Slovenija Cimprej postala pridružena Članica Evropske zveze. Izra-
zil je tudi željo, da bo Italija v doglednem Času res odpravila vse težave (morda gre tudi za predsodke), ki še vedno zelo ovirajo italijanske investicije v bližnji državi. Tržaška občinska uprava tudi s to pobudo konkretno izvaja svoj volilni in politični program, ki se opira na sodelovanju mesta s svojim naravnim zaledjem.
NOVICE
Posl. Giulietti o razlogih za DA na referendumih o TV
Progresisticni poslanec in dolgoletni tajnik sindikata novinarjev Rai, Giuseppe Giulietti je sinod v novinarskem krožku obnovil razloge, zaradi katerih je treba na treh referendumih o televizijskem zakonu Mamini glasovati »DA«. To je po Giuliettijevem mnenju pot, na katero je treba stopiti, zato da se bo v Italiji začel uveljavljati pluralistični sistem na področju informacije, tako kot drugod po Evropi. Nikjer na svetu (razen v Mehiki) ni človeka, ki bi bil obenem voditelj politične stranke z relativno večino in lastnik vseh pomembnejših zasebnih televizij. Ker je v igri demokratični razvoj Italije, je poudaril Giulietti, so se okrog odbora za »DA« združile najrazličnejše politične sile, od Severne lige in Ljudske stranke do progresistov, zelenih, DSL in SKP.
V	Zgoniku seja občinskega sveta
Zgoniški občinski svet se bo sestal nocoj ob 20. uri na prvem delovnem zasedanju. Poleg imenovanja novih predstavnikov v razne občinske komisije in druga upravna telesa, bo na dnevnem redu preveritev študije o geološki kompatibilnosti v zvezi z varianto splošnega regulacijskega načrta in odobritev izvršilnega načrta za preureditev starega poslopja v Zgoniku v enoteko - kmetijski center za pospeševanje kmetijstva. (B)
Knjiga o kominformu
V	knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20 bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Annali Feltrinel-li. Gli atti del Cominform (1947-49), ki jo je pripravil Giuliano Procacci. Knjigo bo predstavil prof. Jože Pirjevec s padovske univerze, sodelovala pa bosta prof. Leonid Gibianskij z moskovske Akademije znanosti in prof. Silvio Pons z rimskega Inštituta Gramsci.
OBISK MINISTRA KOVACSA
Madžarska kliče na pomoč Trst in deželno vlado
Za hitro speljavo avtoceste in železnice do Budimpešte
Madžarski državni sekretar ter podminister za prevoze in zveze Kalman Kovacs je bil včeraj v gosteh pri Robertu Verginel-li, predsedniku tržaškega denarnega zavoda CRT-Banca, kjer se je sešel tudi z deželnim odbornikom za prevoze Cristianom Deganom, z občinskim odbornikom za gospodarstvo Eugeniom Del Pie-rom in s predsednikom Trgovinske zbornice Adalbertom Donaggiom. Gost, ki ga je spremljala množična gospodarska delegacija, je zaprosil sogovornike za pomoč pri nadaljnjem razvoju proizvodnega sodelovanja, predvsem pa pri uresničevanju cestnih in železniških povezav med to balkansko državo in Fur-lanijo-Julijsko krajino, o
kateri je dejal, da je vozlišče trgovsldh tokov med severno in srednjo Evropo ter Sredozemljem. Kovacs se je zavzel zlasti za speljavo avtoceste in železniške proge v smeri Budimpešte in Ukrajine; evropska banka je že finansirala železniški odsek od slovensko-madžarske meje do Budimpešte in temu bodo junija posvetili tudi dvostranski sestanek s Slovenijo v madžarski prestolnici, kjer bo govor tudi o tem, kako obiti Hrvaško. Ugledni gost je načel še problem tržaškega pristanišča in tarif za luške storitve. Te so previsoke, zato se obračajo Madžari na Koper in Reko. »Politično gledano pa bi rajši uporabljali vašo luko«, je izrecno poudaril državni sekretar.
TRG GUTENBERG / POD ŽOTOROM NA TRGU UNIJA'
»Vaje v slogu« mladih Opencev
Gledališka skupina društva Tabor včeraj razgibala knjižni sejem - Danes Fulvio Tomizza
»Vaje v slogu« pod šotorom na Trgu Unita (foto KROMA)
Včeraj se je ob 15.30 na Gutenbergovem trgu, pod velikim belim šotorom pred občinsko palačo, predstavila mladinska gledališka skupina društva Tabor z Vajami v slogu, s
katerim je že navdušila marsikaterega gledalca. Silovita ploha, ki se je vlila prav pred nastopom, je verjetno marsikoga preplašila, tako da se za kratki show res ni trlo ljudi. Po-
SINOČI V REPNICU / ŠOFER IZGUBIL ORIENTACIJO
Tovornjak ob zid
Bil je namenjen v Benetke, po pomoti pa je zapeljal proti Zagradcu, pri zelenici v Re-pniču pa se je zagozdil v zid. Iz nerodnega položaja so ga povlekli gasilci. (Foto KROMA)
ODMEV NA SOBOTNO POBUDO LPT
»Dežela, novi sovražnik?«
Interpelacija svetovalcev DSL Budina in Travanuta
Sobotna okrogla miza Liste za Trst o gospodarskem sodelovanju med Trstom in Istro je spodbudila deželna svetovalca Demokratične stranke levice Miloša Budina in Renza Travanuta, da sta o tem vprašanju vložila interpelacijo predsednici Dežele Alessandri Guerri. Na srečanju LpT -ugotavljata zastopnika DSL - je prišla do izraza hvalevredna potreba po tesnejšem sodelovanju med tržaško in istrsko stvarnostjo, razpravljale! pa so bili tudi mnenja, da je deželna vlada premalo pozorna do tega vprašanja in do same tržaške stvarnosti. Slišati je bilo nadalje tudi očitke, da Dežela zagovarja predvsem furlanske interese na škodo tržaških.
Sodeč po poročilih o tej okrogli mizi, ki so se pojavila v tisku - podčrtujeta še Budin in Travanut - kaže, da
se na Tržaškem snuje neke vrste nova in pisana politična fronta proti skupnemu sovražniku, ki naj bi bila v tem primeru deželna uprava. In čudno je, da taka stališča spodbuja predvsem Lista za Trst, to se pravi politična sila, ki podpira sedanjo deželno večino predsednice Guerro-ve.
Podpredsednik deželnega sveta Budin in načelnik svetovalcev D’Alemo-ve stranke Travanut zato sprašujeta predsednico deželnega odbora, kako ocenjuje precej hude obtožbe, ki so prišle do izraza na sobotnem srečanju Liste. Guerrovo tudi sprašujeta, kakšni so pravzaprav odborovi programi in načrti za okrepitev obmejnega sodelovanja, ki je nujno potrebno tudi za prepotrebno zbližanje med Trstom in istrskim polotokom.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510. fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
_____________VČERAJ OKROG 11. URE V UL. PONČANA_____________________________
Padel pod most in se hudo poškodoval
Priletni moški se bo moral zdraviti tri mesece - Ni povsem jasno, kako je do nesreče prišlo
Kaj se je pravzaprav zgodilo, verjetno zaenkrat ve samo Antonio Parlante, ki pa se zdravi na oddelku za intenzivno terapijo v glavni bolnišnici. Priletni moški (rojen je leta 1933) je namreč zgrmel čez most v Ul. Pončana in padel več kot 15 metrov globoko.
Nekdaj so bile pod mostom tračnice, vozil je vlak, sedaj pa tjakaj odlagajo smeti, škarpa je gosto poraščena, ponekod v bližini nekdanje proge pa so si verjetno tamkajšnji prebivalci uredili tudi skromne vrtičke, posadili češnje, fige, slive, orehe, celo trte.
Na kraj nesreče so gasilci prihiteli kar s štirimi vozili, osebje Rdečega križa s tremi rešilci, prišli so karabinjerji iz Istrske ulice.
Reševanje je bilo namreč dokaj težavno, in sicer zaradi dostopa, ker je škarpa zelo strma. Ponesrečenca so položili na posebno nosilo ter mu nudili prvo pomoč, nakar so ga na cesto spravili z žerjavom. Lahko bi ga sicer tudi nesli na ramenih, vendar bi bili morali prehoditi precej dolgo pot.
Zdravniki so mu ugotovili globoko rano na čelu, udarce po obrazu in drugod po telesu, imel je zlomljen gleženj (kost mu je
prebila kožo) ter koleno. Prognoza pravi, da bo okreval v treh mesecih.
Marsikdo si je zastavil vprašanje, kako je moški lahko padel pod most, saj je varnostni zid visok in tudi širok. Nekateri mimoidoči so pravili, da se je pognal proti zidu in ga preskočil (kar bi
leg tega je voda, ki je pricurljala izpod zaščitnih panojev na improvizirano prizorišče, terjala nekaj nujnih posegov z metlo. Nevšečnosti sploh niso skazile dobre volje mladih igralcev. Nasprotno. Dobro razpoloženi in brez vsakršne treme, kljub odsotnosti dveh članov ansambla, so prikazali nekaj plesnih in glasbenih točk iz predstave, ki jo je Edita Frančeškin ob glasbi Nevia Miklavčiča zgradila na uspešnem delu Rajmonda Queneauja. Prvi zvoki glasbe so pritegnili tudi pozornost ljudi, ki so si med stojnicami ogledovali knjige. Tako da se je pred koncem nastopa Število gledalcev povečalo in je mlade pevce in plesalce pozdravil topel aplavz.
Po nastopu mladih Opencev so dijaki 3. D razreda liceja Petrarca orisali bralne težnje mladih Tržačanov, sicer pa je bilo včerajšnje popoldne namenjeno fantastiki in srhljivkam, katerim je bila posvečena tudi osrednja okrogla miza. Giancarlo Pellegrino, Giuseppe Lippi, urednik Uranie, Enzo Ker-mol in Luciano Comida so se tako s potrebno resnostjo, a brez resnobnosti poglobili v psihološke razsežnosti raznih pošasti, stva-rov in kreatur, kakršni so Frankestein, Drakula in drugi, ki dandanes, zlasti po zaslugi filma, doživljajo ponovno mladost in to na velikem ekranu v družbi sodobnejših strahov, kakršne ustvarja denimo Stephen King.
Sicer so včeraj popoldne predstavili še deli Visti dal finestrino Carla Pina in Crociera nella corona Luciana Nardellija. Jutri je na sporedu med drugim srečanje o informiranju v kulturi, največ ljudi pa bo verjetno privabilo srečanje s Fulviom Tomizzo o njegovem zadnjem delu Alle spalle di Trieste. (bov)
pomenilo, da je Parlante še zelo gibčen), vendar si pričevanja niso edina. Kaže vsekakor, da je moški, ki je poročen, trpel zaradi depresivne krize. Kaj bolj natančnega bo morda odkrila preiskava, ki so jo uvedli pristojni organi.
Na sliki: reševalci skušajo pomagati ponesrečencu.
Senat potrdil
imenovanje
Lacalamite
Senatna komisija za javna dela je včeraj s 16 glasovi proti 2 in enim vzdržanim izrekla po-voljno mnenje imenovanju Micheleja Laca-lamita za predsednika t.i. pristaniške avtoritete, se pravi organa, ki vsklajuje dejavnost tržaškega pristanišča.
OB VRSTI REFERENDUMOV
Osrednji sindikati pred trdo preizkušnjo
Delojemalci, upokojenci in brezposelni so se včeraj začeli izrekati o sporazumu med vlado in sindikati za preosnovo pokojninskega sistema. Glasovanje, za katerega so dali pobudo CGIL, CISL in UIL, pomeni pogumno in demokratično dejanje, ki mu ni primerjave nikjer drugje na tujem; to dokazuje tudi množična udeležba. Skupaj s štirimi sindikalnimi referendumi, napovedanimi za drugo nedeljo, pa je to tudi velika preizkušnja, ki bo pokazala, kolikšna sta še moč in prestiž osrednjih treh organizacij in kolikšna je vloga delovnih ljudi v naporih za utrditev demokracije.
Na skupščinah pred glasovanjem, ki se bo končalo jutri opoldne, je glede temeljnih postavk sporazuma prevladala povoljna ocena. Ljudje se zavedajo, da so podpisniki dogovora obvarovali javni skrbst-veno-pokojninski sistem pred napadom desnice, ki ga je hotela zrušiti, razumeli pa so tudi, da vnaša osnutek reforme v ta sistem večji red in večjo socialno pravičnost, a poleg tega zagotavlja pokojnino tudi mladim rodovom. Seveda vedo, da gre za kompromis, ki ne more nikogar do kraja zadovoljiti; od tod negodovanje zaradi nejasnosti okrog izčrpovalnih zaposlitev - ki narekujejo zgodnejšo upokojitev -in odpravnin ter upravičena jeza tistih, ki so začeli delati zelo mladi,
a si bodo privoščili zasluženi počitek pozneje, kot bi si ga lahko. Gre za upravičene očitke, ki pa jih bo mogoče odpraviti z zboljšanjem zakonskega besedila v parlamentu, vendar pod pogojem, da udeleženci glasovanja reformo seveda podprejo.
Tembolj še, ker so vneto na delu sile, ki bi rade na vsak način izvotlile sporazum in razmajale zaupanje ljudi v sindikat. Neliberalna desnica poizkuša to tudi s pomočjo enega od sindikalnih referendumov, ki bodo na vrsti 11. junija; res je, da takšnemu ali drugačnemu izidu navkljub ne bi smelo priti do bistvenih sprememb, res pa je tudi, da bi zmaga predlagateljev še povečala zmedo, ki bi jo potem desnica pridno izkoristila. Delojemalci, upokojenci, brezposelni, ženske in mladi bi morali torej podpreti osrednje tri sindikalne organizacije, le-te pa bi se morale čimprej združiti in izoblikovati trden, demokratičen sindikat evropskega zadiha. V nasprotnem primeru ne bo mogel biti kos težkim naporom, ki ga čakajo: boj inflaciji in pospešitev zaposlovanja.
V takšnih razmerah, ki terjajo karseda enotno in odločno nastopanje, zares ni lahko razumeti, zakaj hoče levo krilo CGIL razdvojiti sindikat in to - če smo pravilno razumeli - kar z ustanovitvijo lastne organizacije.
Drago Gašperlin
IME DRUŽBE BO ZNANO ŠE TA TEDEN
Železarna čaka novega lastnika
Pogajanja z Bolmatom in Lucchinijem se bodo končala najpozneje do 10. junija
Desetega junija bi se morala pogajanja končati, 1. julija pa naj bi imela železarna že novega lastnika, in sicer družbo, ki jo bosta Bolmat in Lucchini po vsej verjetnosti ustanovila še ta teden. Tako vsaj napovedujejo izredni komisarji škedenjskega obrata Franco Asquini, Giam-paolo de Ferra in Pinange-lo Fanchiotti, četudi pripominjajo, da se bo napoved uresničila samo, če ne bo prišlo do nepredvidenih birokratskih zaple-tljajev. Mi pa dodajamo: če bodo medtem tudi do kraja rešili probleme v zvezi s predčasnimi upokojitvami, odpravninami in redno zaposlitvijo železarjev v novi družbi. Kajti tovarniški svet in sindikalne organizacije kovinarjev FIOM (CGIL) -
FIM (CISL) -UILM so zagrozile, da »ne bo nobenega sporazuma, če se ta vprašanja takoj ne razrešijo«. Zdaj čakajo, da jih pokliče na sestanek minister za delo Tiziano Treu oziroma kak njegov funkcionar.
Pogajanja med komisarji in predstavniki jeklarske grupe Lucchini ter družbe Bolmat, ki jo vodita traderja Bruno Bolfo in Vittorio Malacalza, so se začela, kakor je znano, minuli petek, torej dan potem, ko je zapadel rok za predložitev novih ponudb in ko je ostala na mizi notarjev Comissa in Giordana samo skupna ponudba Bolmat-Lucchini. Ta se glasi 51, 2 milijarde lir, kolikor je znašala izklicna cena na drugi letošnji dražbi, katere se razen
imenovanih ni udeležil noben drug podjetnik - niti zasebna naveza Alfa Ac-ciai-Ori Martin-Pietra-Fin-fer (Andrea Pittini), ki se je svojčas potegovala za železarno.
Komisarji so se namreč sešli s poverjenikoma naveze dan zatem in se domenili za plačilo, ki ne bo enkratno, temveč obročno. Kakor rečeno, bi se morala pogajanja zaključiti najpozneje do druge sobote, nakar bo sledilo srečanje z ministrom za industrijo Albertom Gojem; nato se bo treba zglasiti pri ministrskem nadzornem odboru, ki ščiti interese več kot 200 upnikov železarne (njen dolg se suče okrog 330 milijard lir), nazadnje pa spet pri ministru, ki bo končno podpisal odlok o privatizaciji tovarne APS.
Obrtna cona v Nabrežini in jus
Vprašanje, ali so območje načtovane obrtne cone v Nabrežini in druga bližnja zemljišča ju-sarska, še vedno ostaja brez dokončnega odgovora. Pri deželnem komisarju za jusarske zadeve Edoardu Coli je predvčerajšnjim bila druga obravnava o tem sporu. Poleg devinsko-nabrežinskega župana Giorgia Depangherja se je procesa prvič udeležil Nabrežinec Mario Gruden, ki ga je dr. Cola pred nedavnim imenoval za nabrežinskega ju-sarskega komisarja. Dr. Cola pa je na obravnavi v bistvu le formalno seznanil Grudna o sporu in zadevo odložil na 26. september.
Omeniti velja, da korenine spora segajo v zadnja petdeseta leta. Tedaj je namreč deželni komisar za jusarske zadeve objavil razglas, po katerem naj bi tudi omenjena zemljišča bila jusarska, toda devinsko-nabrežinska občina je proti temu nastopila in
vložila priziv, saj po občinskih podatkih pa tudi po krajevnem ljudskem izročilu omenjena zemljišča niso nikoli bila jusarska. Toda jusarski komisar potem se o prizivu ni nikoli izrekel in zadeva je odtlej spala vse do današnjih dni, ko so jo obudile polemike okrog nabrežinske obrtne cone. Ce bi obveljalo, da gre za jusarska zemljišča, bi konzorcij za obrtno cono ne bil več lastnik osporavanih zemljišč in devinsko-nabrežinska občina bi mu morala vrniti predujem za njihov odkup. Sicer pa ne gre pozabiti, da bi na osnovi razglasa deželnega komisarja za jusarske zadeve iz konca petdesetih let bila jusarska skoraj vsa zemljišča v Nabrežini Kamnolomih, na katerih je medtem zraslo nič koliko hiš, pa tudi samo županstvo in, recimo, karabinjerska vojašnica. Tudi zaradi vsega tega bo zanimivo videti, kako se bo zadeva naposled razpletla.
CIVILNA ZAŠČITA / VAJA NA ŠOLAH V MESTNEM SREDIŠČU
Po »potresu« skoraj tritisoč mladih na cesti
Sodelovali so tudi malčki iz vrtca - Gasilci rešili »ranjenca« - Zaradi vaje je nastal prometni zastoj
Skoro 3 tisoč dijakov, šolarjev in celo malčkov iz vrtca je včeraj dopoldne sodelovalo pri vaji civilne zaščite: ob 9.25 naj bi mesto prizadel potres, zato so v šolah na območju med Ul. Gatteri in Sv. Frančiška sprožili alarm. Samo tri minute je minilo, in že je bilo 2.789 mladih na cesti in se nato zbralo »na varnem« v Ljudskem vrtu. Na kraj so prihiteli gasilci, ker naj bi v poslopju šole A. Volte nastal požar, in so iz tretjega nadstropja odpeljali »ranjenca« (na sliki KROMA), sicer prostovoljca civilne zaščite,
v šotor, ki so ga postavili na bližnjem vrtu.
Z deželnega vodstva civilne zaščite so sporočili, da se je z včerajšnjo vajo že 30 odstotkov vseh dijakov in šolarjev na Tržaškem iz-vežbalo v hitrem in urejenem reagiranju brez panike v primeru naravnih katastrof.
Včerajšnja vaja pa se je izkazala kot prava katastrofa za promet, ki je povsem zastal v Ul. Baltisti in Giulia. Kaos, ki je sledil, je bilo občutiti tudi v Ul. Carducci, kjer je promet redno stekel šele uro kasneje.
MINIFESTIVAL TRŽAŠKE POPEVKE / FINALNI DEL
PROCES PROTI UGU GIORGIONEJU
Zmaga Vlenie in zborčka »F. Venturini«
Nastopila sta s pesmico »Uffa, uffa« - Priznanje tudi za pevovodkinjo Suzano Žerjal
Nadaljuje se zasliševanje prič
Mladenič je obtožen umora bivše zaročenke - Spet 9. junija
S pesmico » Ujfa, ujfa« v italijanskem tržaškem narečju je mala Ylenia Zobec z zborčkom KD »Fran Venturini« od Domja osvojila prvo mesto na drugem »Minife-stivalu tržaške popevke«. Gre za ponoven uspeh tako mlade izvajalke kot tudi Suzane Žerjal, ki že vrsto let požrtvovalno vodi otroški zbor »Fran Venturini« in tudi pripravlja mlade izvajalce za nastope na raznih tekmovanjih.
Ylenia je z zborčkom nastopila že na »polfinalnem« tekmovanju, o katerem smo poročali. V zaključni del minifesti-vala se je uvrstilo šest pesmic in med temi je pesmica »Ujfa, uffa«, ki jo je napisala M.Grazia Detoni Campanella, v ponedeljek zveCer prejela največ glasov (sešteli so glasove žirije in občinstva). Ob absolutnem prvem mestu so v pivnici Forst Europa,
kjer so se odvijala vsa kola tekmovanja, podelili prvo nagrado tudi pesmici »Speranza e amor«, ki je prejela največ glasov žirije. Vse ostale skladbice pa so uvrstili na skupno drugo
mesto, s tem so želeli tudi podčrtati, da je raven tako skladateljev kot tudi izvajalcev na kvalitetni ravni.
Zmagovalci so dobili pokale (na sliki Ylenia Zobec drži v rokah pokal),
Ylenia in zborček pa bosta s pesmico »Uffa, uffa« izven konkurence nastopila na 17. Festivalu tržaške popevke, ki bo predvidoma konec decembra v gledališču Rossetti.
Na procesu proti mlademu Ugu Giorgioneju iz Gradeža, ki je obtožen, da je aprila lani namerno umoril bivšo zaročenko Monico Mazzolini, so nadaljevali z zasliševanjem prič, ki naj bi pomagale pri odkrivanju raznih na videz tudi nepomembnih podrobnosti v odnosih med obema mladima, osvetlile njun značaj, kot odnose z ostalimi osebami, s katerimi sta bila v Stiku. Tako je pred sodnike stopil tudi Gimona Enver, lastnik restavracije »Isola d’Oro« na istoimenskem otoku, kjer je bila Mazzolinijeva skoraj dve leti zaposlena kot blagajničarka, Giorgione pa kot natakar. Giorgione je svoj delovni odnos zaključil takole: nekega večera ga je eden od delovnih kolegov (lokal je precej velik, zaposlenih je imel 18 oseb) na nekaj opozoril, mladi natakar je zagrabil za kup krožnikov, jih vrgel na tla, sel
je na bolniško in se ni več prikazal.
Študentka Federica Pet-tarin, prijateljica Mazzoli-nijeve, je dejansko potrdila, kar so povedali že nekateri drugi: predlanskega oktobra je Giorgione predlagal Mazzolinijevi, da se poročita, vendar mu ni takoj odgovorila in povedala, kaj namerava, čeprav se je bila že odločila, da je njuno razmerje končano. Bila je zaskrbljena, bala naj bi se, ker je Giorgione grozil s samomorom, konec januarja pa mu je razkrila svojo odločitev. Zadnje dni februarja ali prve dni marca je navezala odnos z nekim drugim fantom.
Med pričami sta bila tudi neki učitelj plavanja, pri katerem je Mazzolinijeva petnajst dni obiskovala lekcije, ter karabinjer, ki je po nesreči slikal terensko vozilo v kanalu pri Fossalonu, v katerem je dekle našlo smrt (Ugo je izplaval, nakar je na
tržaškem Krasu poskusil narediti samomor, vendar so ga rešili). Na dveh posnetkih je opaziti, da je vozilo okrog dva metra pred trsjem, a trs j e je okrog 25 m od nabrežja, kar naj bi po mnenju zagovo-nika civilne stranke Ma-niacca pomenilo, da je skoraj naravnost, torej nalašč in z veliko hitrostjo (okrog 93 km na uro) zapeljal v kanal. Giorgio-nejeva odvetnika Battello in Fragasso pa vztrajata na stališču, da je šlo za tragično nesrečo. Tudi včeraj mladenič ni dovolil fotografom in televizijskim operaterjem, da ga snemajo.
Naslednja, 4. obravnava bo v petek, 9. junija. Doslej so zaslišali 16 prič, manjka jih še približno prav toliko, vendar bodo nekatere odpravili le z nekaj vprašanji, tako da bi morale vse priti na vrsto istega dne. Posebno obravnavo bodo zatem posvetili poročilom izvedencev.
POSVET / NA PEDAGOŠKI FAKULTETI
PSI / PONEDELJKOV VEČER
Tržaški vozel ob zori hladne vojne
Ruski zgodovinar Mihail Narinski postregel z nekaterimi novimi odkritji v ruskih arhivih
Dr. Vodušek Starič o liku Janka Mačkovška
Med vojno je opravljal obveščevalno delo za zaveznike
S posveta zgodovinarjev na pedagoški fakulteti (foto KROMA)
»Trst, maj-junij 1945: zora hladne vojne?« je naslov dvodnevnega zgodovinarskega posveta, ki se je včeraj pričel v zborni dvorani tržaške pedagoške fakultete. Prirejata ga Oddelek za zemljepisne in zgodovinske vede tržaške univerze in Občina Trst v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, udeležuje pa se ga kakih 20 izvedencev iz Trsta in iz drugih itabjan-skih mest, pa še iz ZDA in iz Rusije.
Posvet se vključuje v niz prireditev in pobud, ki se v Trstu odvijajo ob 50-letnici konca druge svetovne vojne, seveda pa gre za temo, ki je zanimiva tudi s širšega zgodovinarskega vidika. »Tako imenovano tržaško krizo iz maja in junija 1945 je mogoče razu-
meti samo v širšem, evropskem in celo svetovnem zgodovinskem kontekstu,« nam je dejal tržaški zgodovinar Giampaolo Valdevit, eden izmed pobudnikov znanstvenega srečanja. »Prav zato smo se na simpoziju zbrali zgodovinarji razhčnih šol in tradicij, od naše krajevne do ameriške in ruske, da bi skupno skušali raztolmačiti tržaške dogodke izpred 50 let,« je pristavil.
Včeraj dopoldne sta prvi dve predavanji imela prof. John L. Harper z Univerze Johns Hopkins iz Bologne ter prof. Mihail Narinski z Ruske akademije znanosti v Moskvi. Govorila sta o tem, kako ameriško oziroma rusko zgodovinopisje obravnavata hladno vojno. Zanimivo je, da se v obeh zgodovinopisjih vse bolj uveljavlja teza, po kateri naj bi vzroki in značilnosti hladne vojne bib prej geo-
pobtične kot ideološke narave. Seveda pa se stabšča precej razlikujejo, ko gre za ocenjevanje pomena posameznih dejavnikov, ki so pri tem odigrati neko vlogo. Predavatelj iz Moskve je tudi postregel z nekaterimi novimi odkritji. Tako je omenil dokumente iz arhiva KPSZ, po katerih naj bi Togliatti na začetku leta 1948 v stikih s sovjetskimi predstavniki večkrat izjavil, da je pripravljen na oborožen spopad, če bi kdo spravljal pod vprašaj obstoj KPI, pri čemer bi bila zaželena oborožena pomoč bratskih partij, vključno sovjetske in jugoslovanske.
Včeraj popoldne so predavali še Giulio Cervani, Diana De Rosa in Giampaolo Valdevit iz Trsta ter Leonid Gribanjski iz Moskve, danes pa bosta govo-rila še Jože Pirjevec in Diego De Castro.
Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev je ponovno potekal v znamenju polpretekle slovenske zgodovine. V Peterlinovi dvorani so ob udeležbi številnega občinstva namreč predstavili knjigo zgodovinarke dr. Jere Vodušek Starič »Dosje Mačkovšek«, ki je izšla kot 7. številka revije »Viri«, ki jo izdaja Arhivsko društvo Slovenije. Knjiga je dejansko del dosjeja, ki ga je nekdanja jugoslovanska tajna policija UDBA imela o inž. Janku Mačkovšku, pripadniku liberalne struje v slovenskem političnem življenju, ki je med 2. svetovno vojno šel v ilegalo in z obveščevalnim delom v korist zaveznikov delal odpor proti okupatorju, čeprav se ni vključil v Osvobodilno fronto.
Po krajšem pozdravu predsednika DSI Serija Pahorja je na kratko spregovoril Ivo Jevnikar, ki je predstavil knjigo in lik Janka Mačkovska, ki je bil med drugim močno vezan na Primorsko in na Trst, saj je njegov rod izviral iz Idrije, Mačkovšek pa je bil tudi zadnji pravi predsednik Cirilmetodove družbe v Trstu, naše mesto pa je bilo tudi važna postojanka obveščevalne mreže, katere član je bil Mačkovšek.
Dr. Vodušek Staričeva na ponedeljkovem večeru v DSI (foto KROMA)
Dr. Jera Vodušek Starič je dejala, da se je za to knjigo odločila iz različnih razlogov, zlasti premajhnega poznavanja te strani naše polpretekle zgodovine in zaradi močne politizacije, do katere je prišlo okoli tega vprašanja. Knjiga sama se deli na štiri glavna poglavja: prvo poglavje zaobjema zapise, ki jih je Mačkovšek napisal -v začetku okupacije Slovenije, to je leta 1941 in v začetku leta 1942, drugo poglavje Mačkovškove zapise s političnih sestankov v letih 1941-1944, tretje poglavje nje-
V petek v Sesljanu koncert nabrežinske godbe na pihala
Ob priliki praznika Republike Italije bo na pobudo uprave Občine Devin Nabrežina v petek, 2. junija ob 21. uri na trgu ob morju v Sesljanu javni koncert, ki ga bo izvedla nabrežinska godba na pihala.
gova poročila jugoslovanski begunski vladi v Londonu, četrto poglavje pa vsebuje dokumente, ki niso direktno Mač-kovškovi. Knjiga prikazuje lik Janka Mačkovška kot člana ilegalne organizacije Slovenska zaveza, ki je skušala organizirati odpor proti okupatorju zunaj OF, a ji to zaradi razcepljenosti takratnega slovenskega političnega sveta - ne samo med t.i. liberalci in klerikalci, ampak tudi znotraj teh dveh političnih strank - ni uspelo. Ta pogajanja in razhajanja so razvidna iz branja Mačkovsko vib zapisov. Mačkovšek spada v skupino, ki si je prizadevala zgladiti spore med strujami za skupen nastop proti okupatorju, teh prizadevanj pa je bilo konec, ko je leta 1944 Gestapo odkril zavez-
niško obveščevalno mrežo, večina njenih članov pa je končala v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Med temi je bil tudi inž. Janko Mačkovšek, ki je v začetku leta 1945 umrl v taborišču Dachau.
Predavanju je sledila živahna in zanimiva razprava, v katero je večkrat posegal med drugim tudi odv. Branko Agnelet-to s svojimi spomini in pričevanji na inž. Janka Mačkovška, katerega je tudi osebno poznal. Nasploh pa sta tako predavanje kot razprava pokazali na tesno navezanost glavnih protagonistov knjige »Dosje Mačkovšek« na Trst, ki je v programih tako OF kot tudi drugih nekomunističnih skupin moral biti del zedinjene Slovenije v federativno urejeni Jugoslaviji.	Ivan Žerjal
NA ŠOLI ŠIROK V UL. DONADONI
Bralne značke ob glasbi
Prejšnji ponedeljek smo imeli na šoli Karel Širok v ulici Donadoni slovesno podeljevanje bralne značke. Učenci in učitelji smo se zbrali v dvoranici za proslave, kjer smo gostili Aleksandra Vodopivca in Piera Zanona. Gosta sta pripravila čudovito glasbeno urico in nazorno opisala svoja instrumenta. Profesor Vodopivec je igral na električno klaviaturo, ki je svoj glas lahko spreminjala od cimbal do orgel, orkestra in zbora, profesor Zanon pa je podrobneje opisal violino in njene strune. Glasbenika sta predstavila glasbeni sprehod od VIL stoletja pa do današnjih dni. Otroci so tako spoznali razne ritme: gavoto, minuet, šopek narodnih pesmi, ki jih je priredil prof. Vodopivec, čardaš, filmsko glasbo, sincopato, ragti-me in jazz. Izreden uspeh sta požela prav z
izborom narodnih pesmi in s pesmico iz filma Marry Poppins, ki nosi naslov »Supercalifragili-sticespiralidoso«. Otroci so ju navdušeno spremljali s petjem in ritmičnim ploskanjem. Za vsako izvedbo so
učenci nagradili izvajalca s ploskanjem, a najbolj se je ozračje ogrelo, ko so zaigrali njim bolj znane melodije.
Ob koncu sta gosta podelila bralna priznanja zaslužnim učencem, ki so skozi vse leto pridno
prebirali knjige in radi tekmovali med seboj. Za zaključek pa so se z veseljem nastavili fotografu za sliko, ki bo ostala vsem v srcu kot lep spomin na izredno uspelo srečanje.
Učiteljice
rBRALNE ZNAČKE / NABREŽINA-]
V gosteh mladinski pisatelj Bogdan Novak
Razgibano leto, polno dejavnosti in pobud, med katerimi sta izstopati izmenjava z Zvezno gimnazijo Korosi v Gradcu in sodelovanje na Slovenski Evrošoli, so na srednji šoli Igo Gruden v Nabrežini sklenili s podeljevanjem bralnih značk. Za to priložnost so se na šoli zbrali vsi učenci, tudi oni iz kriškega oddelka. Napeto pričakovanje gosta, mladinskega pisatelja Bogdana Novaka je preraslo v veselje in smeh, ko je po uvodnih pesmih šolskega zborčka in pesniških prvencih prvošolcev spregovoril sam gost. Takoj je namreč zadel v živo z duhovitimi anekdotami iz svoje zgodnje mladosti, ko je držal v šahu celo ljubljansko okolico in z grafiti po zidovih' vnašal zmedo v sicer trezne in preudarne glave bterar-nih zgodovinarjev. Učenci so v pogovoru, ki
je slecbl, izvedeti, da ima gost na zalogi Se veliko zapletov za svojo uspešnico Zvesti prijatelji, da pa ima v načrtu tudi nove zamisli, ki jih bo gotovo uresničil, saj je za pisanje do zob oboročen.
Ko so ga učenci dobro prerešetali z vprašanji, je Bogdan Novak podelil vztrajnejšim bralcem slovenskih knjig bralne značke, najbolj vneti bralki pa še posebno diplomo, sam pa je za svojo simpatično prisotnost prejel nekaj publikacij naših zamejskih avtorjev. Ob koncu so ubrano zapele nekaj umetnih pesmi pevke Zenskega pevskega zbora Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom dirigentke Bojane Kralj. Množica, med katero je bilo precej odraslih, se je nato preselila v sosednje prostore, kjer so domiselne mame pripravile bogato zakusko. (Z.O.)
Umetnost
nastali
postaji
Prikladnejši prostor bi težko našli, razstavo Achtung auf den Zug (Pozor na vlak) bodo namreč namestiti v staro železniško postajo, kjer sicer domuje prijetno urejen muzej. Razstavo bodo predstavili danes dopoldne, odprti pa jo bodo v soboto, 3. junija. Kot poudarjajo organizatorji, člani kulturnega združenja Gruppo 78 (Skupina 78) in železničarski muzej, ne gre za običajno razstavo, temveč za prireditev, ki združuje več zvrsti umetniškega izražanja. Na njej bo svoja dela predstavilo 35 likovnikov iz raznih predelov Italije, razstavo, ki bo odprta do 11. julija, pa je pripravila Maria Campitelti.

Od sobote v muzeju Revoltella razstava o zavarovalnici Generali
V soboto bodo v muzeju Revoltella odprli razstavo, ki zadeva eno najpomembnejših tržaških družb: zavarovalnico Assicurazioni Generali. Predstavili bodo zbirko umetniških reklamnih lepakov, med drugimi tudi (zavrnjeni) Picassov predlog, in slike voditeljev Generali v prejšnjem stoletju. Iz istega obdobja bodo predstavili tudi slike obeh mest, v katerih se je Generali razvila -Trst in Benetke, ki dajeta razstavi tudi naslov, »Od orla do leva«, to je od avstroogrskega dvoglavega orla do leva sv. Marka.
Na včerajšnji predstavitvi je podžupan in odbornik za kulturo Damiani o odnosu med Assicurazioni Generali in Trstom povedal, da ne gre samo za pomembno gospodarsko prisotnost. Generali so tudi kulturni pobudnik, kot dokazuje sodelovanje pri tej razstavi in podpora pri skomjšnji mzstavi Jamesa Rosenguista. Nadalje preverjajo možnost, da bi prenesli v Trst rimsko razstavo o pred kratkim odkritem mestu Ebla v sirski puščavi; pri arheološki najdbi je Generali odigrala pomembno finančno vlogo.
Povezanost z mestom je poudaril tudi predstavnik same zavarovalnice, Armando Zimolo: »Družba mora v prvi vrsti ustvarjati dobiček, ampak mom tudi sodelovati pri razvoju mesta, v katerem je nastala leta 1831.«
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
31. maja 1995
MARJA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 7.05 in zatone ob 22.18.
Jutri, ČETRTEK,
1. junija 1995
JUSTIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,8 stopinje,.zračni tlak 1013,6 mb naraSCa, veter 5 km na uro severo-zahodnik, vlaga 65-od-stotna, nebo rahlo poo-blaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Dilorenzo, Federica Di Gorato, Ilenia Triolo, Erik Radin.
UMRLI SO: 74-letna Carmela Scarano, 52-letna Guerrina Serli, 84-letna Norina Marigonda, 60-let-ni Giovanni Cherbavaz, 77-letni Guido Zorzetti, 86-letna Lucia lacaz, 81-letna Nella Furlan, 68-let-ni Mario Logar, 81-letna Giustina Bozich, 87-letna Aliče Trinca, 79-letna Giorgina Spadaro, 90-let-na Maria Grassi, 89-letna Francesca Hojak, 87-letna Laura Candotti, 93-letna Leopoldina Lebeda, 84-letna Olimpia Lorenzini.
KINO
Od PONEDELJKA, 29. maja, do NEDELJE, 4. junija 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Pie-ro 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
J PRIREDITVE
DRAMSKA SKUPINA SKD I. GRUDEN iz Nabrežine vabi v petek, 2. junija in v nedeljo, 4. junija ob 20.30 na iskanje Nušiceve SUMLJIVE OSEBE. Zaradi neuporabnosti lastne društvene dvorana in zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev, da bi jo popravili, bo krstna uprizoritev v prostorih kulturnega doma A. Sirk v Križu.
KRSTNI KONCERT vokalne skupine RESO-NET, zborovodja Aleksandra Pertot v petek, 2. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni prijatelji petja! Koncert sta podprli Zveza cerkvenih pevskih zborov in Slovenska prosveta v Trstu.
KD I. GRBEC - Ske-denjska ulica 124 vabi elane in prijatelje na ČLANSKI VEČER, ki bo v soboto, 3.junija ob 20.30 v društveni dvorani. Sodeloval bo ŽPZ I. Grbec pod vodstvom zborovodkinje Bože Hrvatic. Vabljeni!
OB PRAZNOVANJU 200-LETNICE OSNOVNE SOLE NA PROSEKU ter poimenovanju po slikarju A. Černigoju vljudno vabljeni na PROSLAVO, ki bo v soboto, 3. junija, ob
19.	uri pred proseško osnovno šolo ter OTROŠKO PRIREDITEV v nedeljo, 4. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu na Proseku. V šolskih prostorih bo od 3. do 9. junija na ogled razstava osnovnega šolstva na Proseku. Razstava bo odprta v šolskih urah ter od 18. do
20.	ure.
PD SLOVENEC - Boršt-Zabrežec prireja od 2. do 5. junija 25. PRAZNIK VINA v Hribenci. V petek,
2.6.,	ob 21. uri nastop MePZ Slovenec-Slavec, tamburašev iz Boljunca in podelitev priznanj vinogradnikom; v soboto zvečer, 3.6. ples z ansamblom Happy day; v nedeljo, 4.6., ob 17.30 nastop Godbenega društva Prosek in TFS Stu ledi, zveCer ples z Adria kvintet; v ponedeljek, 5.6. ples z ansamblom Long žlunk.
OBČINA ZGONIK vabi na XXXI. RAZSTAVO IN POKUŠNJO VIN v Zgoniku od 2. do 4. junija. V petek, 2.6., ob 17.30 tekmovanje ”med dvema ognjema” za osnovnošolsko mladino, ob 19. uri otvoritev razstave vin, ob
21.	uri ples z ansamblom Happy day; v soboto, 3.6, ob 9. uri balinarski turnir, ob 13. uri turnir v moškem rokometu, ob 21. uri v SKC finalna tekma v rokometu, od 21. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet; v nedeljo,
4.6.,	ob 10. uri ex-tempo-re, ob 18.30 nastop Godbe na pihala iz Nabrežine, ob 20. uri nagrajevanje vinogradnikov in od 21. ure dalje ples z ansamblom Keydea.
SKD PRIMOREC -
Trebče vabi 2., 3. in 4. junija ob nogometnem igrišču "Griža” v Trebčah na VAŠKI PRAZNIK. Igrala bosta ansambla Keydea in Kraški kvintet ob dobro založenih kioskih.
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST v Rojanu vabi na KULTURNO
PRIREDITEV ob 30-letnici uvedbe slovenščine v bogoslužje in radijskega prenosa nedeljske maše iz cerkve v Rojanu. Prireditev bo v dvorani Marijinega doma v Ul. Cordaroli 29 v nedeljo, 4. junija, ob 20. uri.
HI ŽOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa elane, da bo danes in jutri urad zaprt zaradi referenduma o sporazumu med vlado in sindikati o pokojninski reformi. Učno in neuCno osebje glasuje od 16. do 19. ure na sledečih volilnih sedežih: Ul. Rossetti 74 “Petrarca", Istrska ul. 45 - “Bergamas", Ul. Monte Grappa 1 - “Volta".
S	IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST obvešCa, da je še nekaj prostih mest za izlet v Trbiž v sredo, 7. junija. Vpisovanje v dopoldanskih urah v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324.
DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV TONE PENKO prireja v nedeljo, 4. junija strokovno vodeno ekskurzijo na Sabotin (516 m) pri Gorici. Zbirališče ob 8. uri na Trgu Oberdan v Trstu, oziroma ob 8.30 v Seslja-nu, blizu Hotela Pošta. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni elani in prijatelji.
SEKCIJA SPI-CGIL iz
Križa prireja v nedeljo, 18. junija izlet v Neme z ogledom jame v Villano-vi. Vpisuje Mario Turel do 10. junija ( tel. št. 220266, 220710).
□ OBVESTILA
ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO SLOVENSKE ISTRE IN KRASA vabi na srečanje danes, 31. maja, ob 19.30 v restavraciji Primorka v Strunjanu. Program: 1. Bolečina in njeno zdravljenje - dr. Olga Ma-vric-jovan (Onkološki institut Ljubljana); 2. Pregled Krkinih analgetikov z novostmi - dr. Elizabeta Vrhovec-Krevelj (Krka Ljubljana).
VSI DELAVCI in
upokojenci zahodnega Krasa in zgoniške občine so vabljeni, da izrazijo svoj glas o reformi pokojnin. Glasovanje bo na sedežu SPI-CGIL v Križu danes, 31. t. m. med 9. in 11. uro ter med 17. in 19. uro.
ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi vse elane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo jutri, 1. junija, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
SZ SLOGA sklicuje v petek, 2. junija REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Ob tej priložnosti bodo nagrajene najuspešnejše ekipe in posamezniki v minuli sezoni. Vabljeni.
UPRAVA občine Re-pentabor razpisuje javno
coop
COOPERATIVE 0PERAIE Dl TRIESTE, 1STRIA E FRIULI S. C. a R. L.
DELAVSKE ZADRUGE
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
Delavske zadruge - Cooperative Operaie di Trieste, Istria e Friuli sklicujejo REDNI LETNI OBČNI ZBOR v nedeljo, 18. junija, ob 8.00 uri in v drugem sklicanju
v ponedeljek, 19. junija, ob 18. uri
v dvorani llliria pomorske postaje na pomolu Bersaglieri 3 - Trst s sledečim dnevnim redom:
1.	) poslovno poročilo upraviteljev;
2.	) bilančno poročilo Nadzornega odbora na
dan 31. 12. 1994;
3.	) oddobritev bilance na dan 31. 12. 1994
(premožensko stanje, ekonomski račun, priloga).
TRŽAŠKA KNJIGARNA
vabi danes, 31. maja ob 17.30 na predstavitev knjižnega prvenca Patrizie Vascotto
A bordo del Mistral
Spregovoril bo Marko Kravos
selekcijo za mesto animatorke/ja v poletnem centru, ki se bo odvijal v re-pentabrski občini od 3. do 15. julija t.l. Zainteresirani lahko predstavijo prošnje na prostem papirju na občinsko tajništvo do 14. ure dne 10. junija 1995 Zahtevani rekviziti: dopolnitev 18. leta starosti, opravljena izobrazba druge stopnje, obvladanje slovenskega jezika. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo, tel. št. 327122.
Slovenski dijaški dom SREČKO KOSOVEL sporoča, da vpisuje za prihodnje leto 1995/96 učence osnovne in nižje srednje šole ter dijake višjih srednjih šol in univerzitetne študente. Vpisovanje bo odprto do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije daje ravnateljstvo vsak dan, Ul. Ginna-stica 72, tel. 040/573141.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST sv. Jerneja na Opčinah vabi na Smarnicni koncert Marijinih pesmi, ki bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah danes, 31. maja ob 20. uri. Koncert bodo oblikovali domači CPZ Sv. Jernej, zbori Vesela pomlad in gost večera, Vokalna skupina Musiča noster amor pod vodstvom dirigenta Janka Bana.
PRAZNUJEŠ 40 let? Bivaš na Proseku ali Konto-velu? Oglasi se pri Pun-tarjevih v mesnici v jutranjih urah. Tel. št. 225219.
MALI OGLASI
VPISOVANJA v poklicne teCaje za kozme-ticarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in zainteresirani na tel. na št. 040/368705.
PRIMARNA DRUŽBA išCe mlado dinamično sodelavko/ca z diplomo iz farmacije. Pogoji: dobro znanje angleškega jezika in po možnosti francoščine. Delovno mesto Trst, zaželjena pripravljenost za potovanja. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst/Trieste pod šifro LAB.
ISCEM hišo, tudi potrebno popravil, enosta-novanjsko primerne velikosti z vrtom v dolinski občini. Tel. na St. 231881 ob urah kosila in tel. št. 228807 v ostalih urah.
ISCEM resno in zanesljivo gospo z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpolletnega otroka v Gorici za štiri dni v tednu. Interesentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev. Tel. št.
Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov
OPREMA
Nudi na
vseh
J
K*
\c
razstavljenih artiklih
POPUST
Od 20 do 80% POHITITE
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
0481/530295 v urniku poslovanja trgovin.
IŠČEMO prodajalca/sk-ladiščnika v termo/idrav-licnem sanitarnem sektorju. Tel. št. 828128 ali 828028.
IŠČEMO gospo za oskrbo nepokretne mame v jutranjih urah. Tel. št. (040) 411358 ali 040/367088.
GOSPO/G OSPODIC-NO, ki je zainteresirana za resno zaposlitev, srednjih let, primerno in izkušeno z delom v go-stinsko/turisticnem sektorju, praktično v domači kuhinji, zaposlimo. Tel. št. 229285.
AGRARIA zaposli skladiščnika, nujno B ali C dovoljenje, opravljeni vojaški rok, smisel za vodenje skladiščne kartoteke in ostalih skladiščnih dokumentov. Klicati na tel. št. 632200.
ISCEM skromno opremljeno stanovanje v dolinski občini. Tel. št. 212735 od 16. do 18. ure ter 631328 od 9. do 13. ure.
NUDIM lekcije matematike in fizike višješol-cem, posebno za maturo. Tel. št. 43176.
STALNA profesorica nudi privatne lekcije za pripravo na malo maturo. Tel. ob uri kosila na št. 566822.
MERCEDES 190E, letnik 1985 v dobrem stanju prodam. Tel. v večernih urah na št. (0481) 20764.
PRODAM v Vipavski dolini dvonadstropno hišo z lepim vrtom, veža s kaminom, terasa, dve spalni sobi, jedilnica, kuhinja, kompletna kopalnica ter dodatni WC, garaža, vse opremljeno s pohištvom, moderni komfort. Telefonirati na (040) 212239 po 20. uri.
PRODAM klorifikator za odpadne vode rabljen en teden. Tel. št. 291476.
PRODAM WV passat variant G60. Tel. v uradnih urah na št. 213570 v uradnih urah.
V	TRŽIČU prodam 5-stanovanjsko hišo s tremi trgovinami po ugodni ceni. Tel. (0481) 82531.
MED MaCkoljami in Dolino se je izgubil pes, srednje velikosti, sve-tlorjave barve, ki sliši na ime Aski. Kdor ga je videl je naprošen, da klice na tel. št. 232151.
OSMICO je odprl Alfrede Brajnik, Domjo 172. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot. Vabljeni! Tel. št. 824917.
OSMIČ A je v Dolini na št. 233 - Lovriha.
OSMICO ima odprto Alojz Kante, Praprot St.18.
V	SLIVNEM pri Kraljevih št. 9 je odprta osmica.
OSMICO sta v Sama-torci na št. 17 odprla Marjo in Ondina Gruden. Točita belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Jožef Kukanja, DevinšCina 1.
OSMICO ima odprto Zora v Ricmanjih.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Bazilije Pregare Corbatti daruje Dorina Komar 20.000 lir za SKD Slavec.
Ob 10. obletnici smrti Ivana Komarja daruje žena Dorina 30.000 lir za SKD Slavec.
Namesto cvetja na grob Irene Suc daruje Gicka 20.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na drago teto Bruno Dorini vd. Godina darujejo Ljonka, Silva in Vera 50.000 lir za Skedenjski etnografski muzej in 50.000 lir za Sklad Luchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin.
V	spomin na Ireno Suc
- Danieli darujeta Mira in Danijel Zavadlal
30.000	lir za SD Kontovel.
V	spomin na očeta Nevje Žerjal darujejo vsi iz hiše s. Francesco
160.000	lir za KD France Prešeren.
V	spomin na Viktorijo RadetiC daruje družina Marzetti 100.000 lir za Društvo Jadro iz Ronk.
V	spomin na Viktorijo RadetiC daruje Danica R.
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na ljubljeno mamo daruje hci Meri z družino 100.000 lir za zgoniško cerkev.
V	spomin na teto Marijo Stoka darujejo Mario, Ana, Vera in Savi z družinami 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Marije Stoka vd. Danieli darujeta Miranda in Zofka Kapun 30.000 lir za KD Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Irene Suc daruje Darko Starc
20.000	lir ter v spomin na Marijo Stoka 30.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na drago gospo Angelo Simonič Stopper daruje Sonja
100.000	lir za Sklad Luchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin.
V	spomin na drago no-no Bruno Godina darujeta Sonja in TonCi 100.000 lir za Etnografski muzej v Skednju.
V	spomin na Rozo Simonič vd. Stopper darujeta Jelka in Božena Terčon 50.00 lir za Slovensko Karitas.
Ob 51. in 50. obletnici krute usmrtitve Marte Terčon, Rosande Kralj in Vide Kralj darujeta Jelka in Božena Terčon 50.000 lir za slivensko cerkev.
t
Bruna in Gianni
z bolečino sporočata, da je nepričakovano in tragično preminil sin
Marko Vatta
Pogreb bo danes, 31. t. m, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Gorici, ob 11.30 pa iz hiše žalosti v Devinu št. 5/C od koder bo krenil žalni sprevod v devinsko cerkev, kjer bo ob 12. uri pogrebni obred.
S staršema žalujejo nona Aldina, nono Karlo, teta Lilia, stric Roberto s Francesco, sestrična Barbara ter bratranec Giancarlo
Opčine, Devin, 31.5.1995
Marko!
Tvoj oCe se te bo vedno spominjal
Zbogom Marko! Kristina
Ob prerani smrti dragega brata Marka sočustvujejo s sošolcem Aleksandrom in družino
uCenci 1. razreda srednje Sole I. Gruden v Nabrežini
Ob tragični smrti dragega brata in sina Marka sočustvujejo z Aleksandrom in težko prizadeto družino
ravnatelj, učno in neuCno osebje ter uCenci srednje Sole I. Gruden v Nabrežini
_____ZGODOVINA / OKROGLA MIZA KULTURNEGA KROŽKA RIZZATI_
Dva pogleda na dogajanje med letoma 1915 in 1945
Govorilo sta dr. Branko Marušič in prof. Fulvio Salimbeni
Dr. Branko Marušič, inž. Nicolo Fornasir in prof. F. Salimbeni (foto Studio Reportage)
“Prispevek k odkrivanju resnice in zbliževanju, kar je pogoj za sožitje”. S tem mottom se je v ponedeljek v dvorani pokrajinskega sveta pričela vrsta razprav o dogajanju v svetu in pri nas med svetovnima vojnama ter takoj po drugi, ki jih prireja kulturni krožek Rizzatti v sodelovanju z nekaterimi drugimi krožki in ustanovami, tudi slovenskimi. Predavanja - razprave bodo tako v Gorici kot v Novi Gorici. Prvo, ponedeljkovo, na katerem sta predavala dr. Branko Marušič in prof. Fulvio Salimbeni, se bo ponovilo prihodnji teden v Novi Gorici. Predsednik krožka Rizzatti inž. Nicolo Fornasir je uvodoma poudaril, da hočejo na tak način postaviti pike na i tukajšnjemu dogajanju in onemogočiti tiste polemične prijeme, ki sedaj le revansi-stično in enostransko gledajo na pretekla dogajanja.
To sta, vsak s svojega zornega kota in tudi z drugačnimi oprijemi, poudarila tudi predavatelja. Marušič je govoril predvsem o dogajanju pri nas na Primorskem, o odnosih med italijanskim in slovanskim svetom, o preganjanju Slovencev ter o kasnejšem maščevanju, ki pa ni bilo le proti Italijanom, marveč politično obarvano in nastrojeno. Salimbeni pa je povedal, da je treba dogajanje pri nas razumeti v širšem mednarodnem okviru, v posledicah prve svetovne vojne v Evropi in v svetu ter potem o sporazume-
V župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Strassoldu je bila v soboto zborovska revija pomladi. Prireditev je letos četrtič organiziral mešani pevski zbor Stras-soldo pod pokroviteljstvom občine Červinjan. Povabilu sta se odzvala še mešani zbor sv. Cecilije ter mešani zbor Rojala, ki sta z zboroma Strassoldo ter Podgora oblikovala prijetno srečanje.
Pod vodstvom Mirka Špacapana se je zbor Podgora predstavil z bogatim programom, ki je obsegal tri motete: Gallusova Ecce quomodo moritur justus ter Ecce concipies ob Si-cut cervus Gallusovega vrstnika G.P.da Palestri-na, Otče naš Korkazova oz. melodija, ki spremlja v ruski pravoslavni liturgiji Oče naš, furlansko La
vanju med VVashingto-nom, Londonom in Moskvo. O usodi Slovencev in Italijanov v Trstu in Gorici niso odločali ne pri nas, ne v Rimu ali Beogradu, marveč drugje.
Dr. Marušič je poslušalcem, predvsem tistim italijanske narodnosti, najprej povedal kaj vse smo Slovenci tu pomenili v preteklosti in kaj smo pričakovali od razpada Avstro Ogrske. Razočarani smo bili, potem pa je na nas udarila trda fašistična raznarodovalna roka. Nekateri so izvajali pasivni odpor, drugi pa so šli v radikalnejšo pot. To so bili tako tigrovci kot komunisti. Razlike so se pokazale tudi med vojno, ko vsi niso stopili na stran OF, ki je sicer uživala skoraj stoodstotno podporo prebivalstva, pa čeprav so le pasivno gledali na to kar se dogaja, ne da bi zavzeli nasprotnega stališča; to se je dogajalo v Ljubljanski pokrajini. Konec vojne, za slovensko prebivalstvo Primorske osvoboditev, je prineslo nove razkorake zaradi deportirancev. Tudi na slovenskih zgodovinarjih leži zdaj nelahka naloga popolnoma raziskati tista dogajanja.
Tudi Salimbeni, ki se sicer ni dotaknil dogajanja v našem ožjem okolju, je dejal, da je 50 let po koncu vojne prišel čas, da preučimo dogajanje ne le ob koncu 2. svetovne vojne, marveč tudi med njo in še prej. Versajska pogodba je postavila na tla premagano Nemčijo, razkosala Av-
biele stele ter značilno velikonočno slovensko pesem Dan presveti A.Vevkena. Ob polifoniji torej, ki se ji zbor posveča s posebno pozornostjo, še prerez v slovanski pravoslavni svet ter prikaz naše ožje slovenske realnosti. Publika je izvajanju pozorno sledila ter nagradila zbor z dolgim ploskanjem, medtem ko so organizatorji poklonili predsednici društva spominsko priznanje. Nastopu je sledila družabnost, pri kateri je treba ob medsebojnem spoznavanju omeniti zanimanje udeležencev za našo zborovsko dejavnost in z njo vsebinsko povezano manjšinsko realnost, ki je ljudem, oddaljenih od Gorice le pol ure, v glavnem neznana.	(EJ)
stro-Ogrsko, ustvarila na njenem mestu umetne državne tvorbe. Nihče ni takrat pomislil na posledice, ki so se kmalu pokazale. Se zlasti na kozi narodnih manjšin. Proti njim ni bila le fašistična Italija, kjer je Mussolini hotel iztrebiti slovensko in hrvaško manjšino, marveč tudi nemško in francosko, pa čeprav je bil pritisk na prvi dve veliko hujši. Demokratična Francija je ostreje ukrepala proti nemški manjšini v Alzaciji, demokratična Masa-rik in Benes sta v Češkoslovaški slabo ravnala s sudetskimi Nemci in še bolj s Slovaki, ki so jih smatrali za nekaj manjvrednega. Enako so ravnali Poljaki ter Romuni, veliko takšnih primerov. Nacisti so v svojem pro-tižidovskem besu našli zveste pomagače
Zdravstvena ustanova je že sprejela sklep o določitvi zdravnikov in ambulant, ki so pristojne za izdajanje posebnih zdravniških potrdil ob skorajšnjem referendumskem glasovanju, 11. junija.Gre za potrdila osebam ki za vstop v kabino, zaradi telesne ali duševne prizadetosti, nujno potrebujejo spremljevalca.
Zdravstvena ustanova priporoča, naj bi volilci, ki taka potrdila potrebujejo, zanje zaprosili že kakšen dan pred glasovanjem in to v ambulantah zdravstvenih okrožij. Zato, da se izognejo čakanju in zamudam na sam dan glasovanja.
V Gorici je za izdajanje .potrdil pristojna ambulanta v Mazzinijevi ulici 7 - zdravnica Marina Ses-
tako med Francozi kot med Poljaki in drugimi, ki so jim Židje bili v napoto. Hitler je spretno izkoristil te slabosti po 1. svetovni vojni nastalih držav, ustanovil satelitsko Slovaško ter vrsto satelitskih državic na tleh kraljeve Jugoslavije. Hitler je nadaljeval tisočletno politiko nemške države usmerjeno v osvajanje evropskega vzhoda in jugovzhoda. Da pa niso bila notranja trenja v teh državah le muha enodnevnica so dokazali .dogodki po padcu berlinskega zidu, ko so te države razpadle kot papirnati gradovi, nekatere na miren, druge na bolj grozljiv način. V prvih letih vojne je dober del Francozov simpatiziral z Nemci, bil protiangleško nastrojen. Prav tako dober del Italijanov, ki je zavestno bil
santa o Santi, v Krminu ambulanta Zdravstvenega okrožja v nekdanji bolnišnici, zdravnik dr. Marcel-la Bernardi, v Gradišču na sedežu volilnega urada v ulici Giotti 49, zdravnik dr. Lucio Furlan, v Tržiču v ambulanti zdravstvenega okrožja v San Polo - zdravnik dr. Amedeo Morra, v Gra-dežu pa v ambulanti zdravstvenega okrožja (nekdanja bolnišnica), dr. Riccardo Tominz.
V nedeljo, 11. junija bodo v vseh zgoraj omenjenih ambulantah izdajali potrdila od 9. do 12. ure, v dneh pred tem pa ob običajnem delovnem umiku umiku.
Kakor znano, veljavna zakonodaja prepoveduje, da bi v kabino vstopala več kakor ena oseba.
z Mussolinijem v času salojske republike. Tudi en del krščanskega sveta je bil, še zlasti zaradi protikomunističnega papeževega nastrojenja, proti Sovjetski zvezi in zaradi tega razumemo prostovoljce iz raznih evropskih držav, ki so se šli borit na strani nacistov na rusko fronto. Tudi Angleži, ki so sicer bili zavezniki Stalina so se kasneje zbali komunistične premoči v partizanskem gibanju širom v Evropi. V Grčiji je prišlo do odkritih bojev z glavnino odporniškega gibanja. V Italiji je maršal Alexander partizane na jesen 1944 pozval, naj gredo domov, saj bodo Italijo osvobodile zavezniške sile. Pri nas, v Trstu in Gorici, so si Britanci nadeli nalogo zaustaviti slovensko in jugoslovansko partizansko vojsko.
Stoletje v katerem so zavladale ideologije se zaključuje, je še dejal Salimbeni. Bilo pa je naše stoletje tudi “stoletje množic”, saj so v vojna dogajanja bili vpleteni vsi, ne samo vojaki na fronti, kot se je prej dogajalo.
Seveda nam takšna predavanja in tudi konfrontacije nudijo možnost bolj objektivnega gledanja na pretekle dogodke, pa čeprav, to se žal dokazuje ne samo v naši Gorici, marveč tudi na mednarodni ravni, dogajanja iz vsega našega stoletja, ki gre h koncu, so še preveč živa, preveč aktualna in tudi sestavni, življenjski del vseh nas, da bi se na stvari gledalo z absolutno objektivnostjo. Brez dvoma bodo tudi naslednja predavanja iz tega ciklusa to pokazala, pa čeprav je pozitivno že samo dejstvo, da se o teh problemih soočamo. Se ena zaključna misel: žal poštena in odkrita konfrontacija privablja v dvorano manj ljudi kot takrat, ko se govori le o tako-rekoč “slabih” lastnosti dragega.
M. VVALTRITSCH
KINO
GORICA
VITTORIA Danes zaprto. Jutri 20.45 Gorica kinema »Amore mole-sto« Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Fronti a morire«. Sharon Stone in Jack Hackman.
E KONCERTI
OBČINSKO GLEDA-LISCE V TRŽIČU, jutri ob
20.30	v okviru festivala baročne glasbe koncert ansambla Clemencic Consort, ki ga sestavljajo Rene Clemecic, Marco Ambrosini, Michael Poseli, Riccardo Delfino, Thomas VVimmer. Izvajali bodo Vivaldijeve skladbe.
J PRIREDITVE
ŠPORTNO IN KULTURNO DRUŠTVO VIPAVA NA PECI prireja od sobote 3. junija do 16. junija nogometni turnir za memorial Simon Cav-dek. Na prireditvenem prostoru bo vsak dan, od
17.30	deloval dobro zalčožen bife. Priditev prijetno sveže okolje pečanskega Ronka!
SREDNJA SOLA IVAN TRINKOvabi v soboto, 3. junija, na zaključno šolsko prireditev Tvoje bogastvo, moje bogastvo, naše bogastvo. Prireditev bo v Kulturnem domu v Gorici ob 20.30.
KD SKALA - GABRJE prireja v soboto, 3. junija, Koncert na borjaču. Nastopajo moški zbor Skala, dekliški zbor Grlica in mešani zbor Oton Zupančič. Prireditev bo ob
20.30	na borjaču pri Pavletiču. V primeru slabega vremena bo naslednjega dne ob isti uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENECEV ZA GORIŠKEM priredi 18. junija avtobusni izlet z vodičem v okolico Padove. Obiskali bodo gričevnato območje Golli Euganei ter si ogledali beneške vile v Luviglianu, Arqua Petrarca, Este, Montagnani in graščino v Monselice. Kosilo v restavraciji Bacco e Arianna v V6 Euganeo. Prijave pri poverjenikih in na sedežu društva do 7. junija.
VZPI DOL - JAMLJE in KD KREMENJAK obveščata, da bo avtobus za izlet na Bled v nedeljo, 4. junija, odpeljal ob 5.40 iz Dola, 5.50 iz Doberdoba (pred občino) in 6.00 iz Jamelj.
SPE) GORICA sporoča, da bo avtobus v nedeljo, 4. t.m., odpeljal ob 6. uri s Travnika. Kosilo iz nahrbtnika, udeleženci naj si po možnosti oskrbijo šilinge že v Gorici. Za prehod meje je potrebna veljavna osebna izkaznica ali potni list. Društvo prosi udeležence naj do jutri poravnajo potni-no.
VZPI-ANPI IZ DOBERDOBA obvešča izletnike, ki se bodo udeležili potovanja na Poljsko (Auschvvitz), da je treba do 20. junija poravnati akontacijo 250 mark in celotno vsoto do 30. julija v trgovini pri Mili v Doberdobu.
PEVSKA REVIJA / V SOBOTO
Zbor Podgora pel v Strassoldu
Pevci zapustili odličen vtis
REFERENDUMI / OBVESTILO
Zdravniška potrdila za volilce
Izdajali jih bodo v ambulantah zdravstvenih okrožij od 9. do 12. ure.
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je postavljena razstava slik Oskarja Beccie iz Ronk. Ogled je možen ob delavnikih od 9. do 13. ure in v večernih urah med prireditvami v domu.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja Demetrij Gej. Razstavo si je mogoče ogledati po umiku knjigarne.
V	KROŽKU MITTE-LART na Trgu sv. Antona je samo še danes odprta skupinska razstava elanov. Na ogled je dvajset umetniških del na prosto tematiko in v različnih tehnikah (slike, skulpture, grafike, fotografije). Ogled med 17.30 in 19.30.
H] OBVESTILA
DRUŽBA se dobi jutri, 1. junija ob 19.30 na Plamti.
ZELENI GOLOBICE vabijo nocoj ob 21. uri na odprto sejo, na kateri bodo razpravljali o goriški občini, pokrajinski upravi in o referendumih. Seja bo na sedežu v Ul. Formica 3
SPDG - REKREACIJA prireja zaključno večerjo. Prijavite se lahko pri tistih, ki rekreacijo še obiskujejo.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da sprejemajo davčne prijave na županstvu vsak delavnik od 10. do 11. ure.
V DIJAŠKEM DOMU SIMONA GREGORČIČA v
Gorici sprejemajo prijave za OTROŠKO POLETNO SREDISCE, ki bo delovalo od 19. junija do 29. julija. Prijave in informacije v pisarni Dijaškega doma ob delavnikih od 12. do 17. ure - tel. 533495.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do 12. junija poslovala s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do četrtka od 16. do 18. ure, ob petkih tudi od 10. do 12. ure. Od 12. junija do 18. julija bo knjižnica zaprta zaradi dopusta.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprta od ponedeljka do petka od
15.30	do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj.
M LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALUORSO BIANCO , C. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. DEŽURNA LEKARNA
V	SOVODNJAH
dr. M. Rojec - Prvomajska ul. 76 - tel. 882578.
POGREBI
Danes: ob 9. uri, Severine Morsolini, iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče; ob 10.30, Rodolfo Gianoni, iz bolnišnice sv. Justa v cerkev na Svetogor-ski in na glavno pokopališče; ob 10.35, Valerio Ca-stellan, iz splošne bolnišnice v Faro.
SOVODNJE / DRUGA SEJA OBČINSKEGA SVETA
SKPI ZENSKE O ZDRAVSTVU
NOVICE
Na dnevnem redu izvolitev komisij
Skrb, da bi telovadnico čimprej uredili
Kritike predvsem radi zapiranja posvetovalnic
V Rimu 3. t. m. zborovanje
V ponedeljek je bila v Sovodnjah precej dolga seja občinskega sveta z dnevnim redom, ki je obsegal Štirinajst točk. Svetovalci so z županom obravnavali predloge o imenovanjih in glasovali za kandidate v najrazličnejše odbore in komisije, kot so občinska volilna komisija, komisija za varstvo okolja, komisija IACP, gradbena komisija, predstavništvo v Kraški gorski skupnosti ipd.
Sovodenjsko občino bodo v skupščini Kraške gorske skupnosti poleg župana, ki ima že po funkciji pravico do imenovanja, Se odbornika Leopold Devetak in Zdravko Kuštrin ter svetovalec Branko Cemic kot predstavnik manjšine. Občinsko volilno komisijo sestavljajo po novem župan, svetovalci Flavio Mosetti, Savina Cotič, VValter Ferfolja (vsi Občinska enotnost) in Benjamin Cemic (Slovenska skupnost). Suplenti so Alenka Florenin, Zdravko Novak, Severin Zotti (OE) in Julijan Oz-bot (SSk). V komisijo IACP (ljudske hiše) sta bila izvoljena Severin Zotti (OE) in Julijan Ozbot (SSk).
Občinski svet je poleg tega izvolil petčlansko komisijo, ki se bo ukvarjala s problemi okolja. V njej bodo župan Igor Petejan, občinska svetovalca Severin Zotti in Julijan Ozbot ter dva zunanja izvedenca, Bogdan Butkovic in Diego Paolet-ti. Končno so vzeli v pretres Se nekatere spremembe v sestavi občinske gradbene komisije: vanjo so imenovali arh.
Artura Brescianija na mesto elana, ki je odstopil, hkrati pa so na predlog uprave sklenili, da bodo Število elanov komisije zmanjšali na 6.
Občinski svetovalci so odločali tudi o odškodninah za razne občinske funkcije v odboru in komisijah in sklenili, da ne povečajo veljavnih zneskov, Četudi zakon to omogoča. Spremenili so tudi nekaj manjših postavk v proračunu, ker se je zmanjšal deželni prispevek za leto 1995.
Zupan Petejan je poročal tudi o zaključku natečaja za službeno mesto občinskega redarja, ki bo nastopil oziroma nastopila službo, ker gre za žensko osebo, v drugi polovici junija. Razne prireditve v okviru občinskega praznika se bodo odvijale od 18. do 24. junija v Rupi in Sovodnjah, ker je skrb zanje prevzelo društvo Rup a - Pec. Slavnostna seja bo v prostorih Kulturnega doma, ker je telovadnica neuporabna za taksne prireditve zaradi strožjih predpisov, ki veljajo za električne napeljave in protipožarne sisteme.
V zvezi s tem je svetovalec Benjamin Cemic postavil	vprašanje
prihodnjega odbojkarskega prvenstva, ker je domača ekipa prestopila v višjo ligo in bodo zato nadzorne službe strožje. Kot je pojasnil župan, sta potrebni prilagoditev električne in protipožarnih naprav. S podobnimi ali celo enakimi vprašanji se ubadajo občinske uprave v vsej pokrajini in tudi zunaj nje. V dogovoru s pokrajinskim Olimpij-
skim komitejem in Prefekturo, je povedal Petejan, skusajo občinske uprave najti ustrezne rešitve, da se zagotovi potek najrazličnejših prvenstev v prihodnji sezoni. Tako naj bi v poletnih mesecih obnovili električno napeljavo, s čemer bo župan lahko podpisal dovoljenje za uporabo telovadnice v naslednji sezoni.
Pod točko razno je občinski svet razpravljal o lastnini razlaščenih zemljišč za sirjenje cest in pločnikov. Svetovalec SSk Ozbot je opozoril, da vprašanje ni Se povsem urejeno in se postavlja problem odgovornosti v primerih, ko bi se na takšnih mestih pripetila nesreča zaradi razdrapanih ali luknjastih tal.
Iz opozicije je Branko Černič opozoril tudi na vprašanje pitne vode, ki ni vselej neoporečna. Nasprotno, v nekaterih primerih sta njena kakovost in pitnost vprašljivi, kar dokazujejo tudi vzorci, ki jih je nek občan prinesel na županstvo. Občinska uprava je vsekakor v stiku z vodnim konzorcijem, je povedal župan. Prav tehniki konzorcija Cisarfo menijo, da prihaja v konkretnem primem do onesnaževanja v končnem delu napeljave, torej v ceveh, ki so last dotie-nega občana. V javni 'vodovodni napeljavi je namreč filter, ki bi sicer gotovo zaustavil onesnažujoče delce. Kar pa zadeva splošnejšo problematiko prenove vodovodnega omrežja, ostaja ciljna rešitev zamenjava vseh cevi iz eternita, ki je dokazano neprimeren v ta namen.
Članice ženske komisije pri Stranki komunistične prenove so zelo zaskrbljene zaradi usmeritve reorganizacije oziroma kontrareforme, kot jo same označujejo, zdravstva v naši deželi. Nova usmeritev, so pojasnile včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je vodila načelnica Zenske komisije SKP Licia Morsolin, temelji na uvajanju podjetniških meril in miselnosti v upravljanje zdravstva, kar pa ni sprejemljivo, saj je zdravje in zdravstvena oskrba ustavna človekova pravica in ne blago, s katerim bi lahko trgovali.
Eden glavnih razlogov zaskrbljenosti je za Zenske napad na družinske posvetovalnice, ki ga deželni in zdravstveni upravitelji izvajajo v sklopu te reorganizacije. Toda vsako omejevanje delovanja posvetovalnic ne le, da ni dopustno z vidika pravice žensk do primerne zdravstvene in socio-psihološke oskrbe, temveč se bo prej ali slej maščevalo tudi samim javnim upraviteljem. Posvetovalnice so pomembna središča za informiranje in zdravstveno vzgojo, za preventivo, ki pogosto preprečuje težje zdravstvene posledice in tudi večje družbene stroške. Pomislimo le, je naglasila Morsolinova, na informiranje o kontracepciji, brez katerih bi imeli vec splavov ali nezaželenih otrok.
Zaradi tega so ženske pri SKP pripravile dekalog zahtev glede posvetovalnic, ki ga bodo v kratkem predložile tudi upravitelju goriskega zdravstvenega "podjetja” Barattiju. Med zahtevami so ohranitev posvetovalnic in poklicnih profilov v njih (ginekologinja, babica, prihologinja in socialna asi-
stentka), ki jih predvideva zakon; ohranitev možnosti, da uporabnice in zlasti združenja žensk sodelujejo pri upravljanju in usmerjanju delovanja posvetovalnic; usklajevanje delovanja z drugimi socialnimi službami na teritoriju in uniformiranje ravni oskrbe v posvetovalnicah; upoštevanje potreb prebivalstva in sociogeografskih značilnosti pri ozemeljskem razporejanju posvetovalnic; zagotavljanje delovanja s premeščanjem osebja, v primerih koncentracije oporečnega zdravniškega osebja, ki bi preprečevala izvajanje pravice do prekinitve nosečnosti.
Včerajšnje srečanje z novinarji so somisljenice SKP izkoristile tudi za predstavitev vsedržavne manifestacije v Rimu, ki jo Številna ženska združenja ponovno prirejajo po večletni prekinitvi. Manifestacija bo v soboto, 3. junija, udeležile pa se je bodo tudi številne ženske z Goriskega. Intere-sentke se Se lahko prijavijo na telefonsko številko 44030 (sedež SKP v Tržiču). Z manifestacijo hoCejo ženske izpričati voljo po obrambi pridobljenih pravic, ki so ponovno pod udarom verskih nestrpnežev in desničarskih družbenih sil. Gre za obrambo zakona o prekinitvi nosečnosti, za podporo zakonskemu osnutku proti spolnemu nasilju, za zahtevo žensk po soodlacanju o kočljivih bioeticnih vprašanjih, ki so danes prepuščena zdravniški kasti, pa tudi za potrebo po socialnih storitvah (menze, jasli in nasploh varstvo otrok) ob najnovejših spremembah delovnega urnika v javnih službah, kjer so zaposlene predvsem zenske.
Zadnji predstavi v letošnji sezoni
Slovensko stalno gledališče bo s predstavo Samomor kitov, v ponedeljek 5. in torek, 6. junija, sklenilo letošnjo abonmajsko sezono. Gre za novost tržaškega avtorja Sergija Verča in v režiji Maria UršiCa. Zgodba (kriminalka) se odvija na mrzlem severu, v deželi kitov, kjer se dogaja marsikaj, od Čudnih umorov, do zagonetnega iskanja morilca itd. Predstavi prireja SSG v sodelovanju s Kulturnim domom.
Razstava Otroci odraslim še do ponedeljka 5. t.m.
V	mali dvorani Kulturnega doma je do 5. jimija na ogled likovna razstava Otroci odraslim 1994. Pobudo so uresničili, kakor smo že pred dnevi poročali, podjetje Petrol, osnovne Sole s slovenskim učnim jezikom na Goriškem, Zavod za šolstvo Republike Slovenije in Mednarodni grafični likovni center iz Ljubljane. Razstavo si je mogoCe ogledati ob delavnikih med 9.30 in 13. uro ter v večernih urah.
Pri Petovljah komemoracija ob 23. letnici atentata
Pred spomenikom padlim karabinjerjem pri Petovljah bo danes ob 10. uri spominska slovesnost ob 23. obletnici krvavega atentata. Slovesnost se bo predvidoma sklenila ob 10.40. Ob tej priložnosti je pokrajinska uprava odredila začasno zaporo pokrajinske ceste Sovodnje - Zagraj.
Sprejem ob Dnevu Republike
Prefektura sporoča, da bodo, v skladu z navodili, ki so jih prejeli od vlade, tudi letos priredili sprejem ob 2. juniju, Dnevu republike. Sprejem za javne upravitelje, predstavnike kulturnega in gospodarskega življenja bo na Prefekturi. ZveCer, ob 20.30, bo na Travniku promenadni koncert vojaške godbe mehanizirane brigade "Gorizia”.
Upokojenci v Sovodnjah bodo jutri glasovali
V	teh dneh se v tovarnah in v drugih okoljih odvijajo razprave in glasovanja o osnutku sporazuma o pokojninski reformi. Tajništva sindikatov upokojencev treh najveejih sindikalniz zvez SPI/CGIL, FNP/CISL in UILP/UIL sporočajo, da bodo upokojenci iz območja občine Sovodnje lahko glasovali jutri, 1. junija od 9. do 12. ure na županstvu v Sovodnjah. S sabo naj imajo sindikalno izkaznico, osebno izkaznico, ali pokojninsko knjižico.
Ujel brejo smo
Zaradi kraje državnega premoženja - divjačina je namreč last države - so prijavili sodišču 64-letnega B.B. iz Podgore. Odgovarjati pa bo moral najbrž tudi zaradi krivolova, oziroma drugih dejanj. Možakar je, kot kaže, vCeraj zjutraj ujel brejo smo, ki jo je lepo o trebil, ji odrezal glavo in spravil v vrečo. Njegovo poCetje ni ostalo neopaženo. Ko je B.B. ugotovil da so ga odkrili, je breme odvrgel in se skušal izmuzniti. Kasneje so ugotovili njegovo istovetnost in poskrbeli za postopek, ki je predviden v takih primerih. Ugotovih so, da je bila sma breja in da bi morala v kratkem povreči dva mladica. Vest so nam posredovali karabinjerji. Menda je B.B. tudi lovec.
APEL OBČINE IN POKRAJINE
Pohod za mir v torek 6. junija iz Nove Gorice
Goriška pokrajinska in občinska uprava sta pristopili k pobudi Pohod za mir, ki se bo v torek, 6. junija pričel prav v naših krajih. Pobudnik pohoda, ki so ga poimenovali tudi ”687 kilometrov upanja” je Ernesto Oliviero ustanovitelj Združenja Ser-mig ( Servizio missiona-rio giovani), pri izvedbi pohoda pa bodo na Goriškem sodelovali se Center Stella Matutina, Združenje oporečnikov, ki delujejo v okviru Ca-ritasa, Renato Valenti-nuz predstavnik združenja ACLI iz Ro-mansa,	skupina
vseucilšcnih študentov in nekateri posamezniki. Pohodniki bodo sli na pot v torej, 6. junija ob 8.30 iz Nove Gorice,
skozi mejni prehod na Skabrijelovi . Ob 10.30 bo Ernesto Oliviero imel na Univerzi srečanje s predstavniki oblasti, profesorji in študenti. Popoldne ob 15.30 bo podobno srečanje v Gradišču in kasneje v oglejski baziliki, ob 20.30, kjer bo zaključno bogoslužje . Cilj pohoda je opozoriti javnost na nujnost sprave in miru med narodi, v korist otrok vsega sveta. Problem je splošen in ne zadeva samo vojno v sosednji državi, ampak spore in krvava obračunavanja v Afriki, v Magrebu, na drugih kontinentih. Občina in Pokrajina, ki sta uradno pristopili k pobudi, vabita občane k množični udeležbi.
ŠTANDREŽ / MED LIPAMI
Praznik špargljev v prijetnem okolju
Tradicionalna prireditev se bo nadaljevala v soboto in nedeljo
V Standrežu so ob koncu prejšnjega tedna odprli nove prireditvene prostore v župnijskem parku Med lipami, obenem pa se je zaCel tradicionalni praznik špargljev. Prireditveni prostor so odprli v petek zveCer, blagoslovil ga je župnik Karel Bolčina, dogodek pa so primerno obeležili pevci mešanega pevskega zbora PD Standrež pod vodstvom Ticijane Zavadlav. 2e v soboto so prostor "zasedli” mladi likovniki, ki so se udeležili slikarskega natečaja ex tempore. Bilo jih je skoraj petdeset, vseh starosti, od vrteča, do osnovne Sole in nižje srednje Sole. Prihodnjo nedeljo, ko se bo praznik Špargljev zaključil, bodo avtorje najboljših izdelkov nagradili.
Pester spored so prireditelji pripravili v nedeljo popoldne, ko sta skupaj nastopila otroški pevski zbor KD Oton Zupančič pod vodstvom El-de Nanut in mladinski zbor PD Standrež pod vodstvom Kristine Marušič. Člani društva Pro senectute so zaplesali splet ljudskih plesov, navdušile pa so deklice gimnastičnega odseka SD Bor iz Trsta pod vodstvom prof. Olge Pavletič.
Praznik špargljev v Standrežu se bo nadaljeval ob koncu tedna. V soboto bo v glavnem razvedrilni program, v nedeljo pa bo ob 16. uri .tekmovanje v pritrko-vanju, ob 19. uri pa nastop dramskih skupin, zborov in ob 22. uri velika tombola.
POBUDA $Z DOM / V KULTURNEM DOMU
Večer v znamenju solidarnosti z begunci
Akademija telovadcev in ritmičark
V petek ob 20. uri bo v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici poseben večer, na katerem se bodo zbrali mladi z raznih krajev Goriške ter begunski otroci iz BiH, ki so na začasnem bivanju v Sloveniji. Manifestacija namreč sodi v okvir tradicionalne zaključne telovadne akademije Športnega združenja Dom iz Gorice, oziroma njegove sekcije športno-ritmicne gimnastike.
Zaključna telovadna akademija deklic in dečkov v belordeCih dresih nosi letos poseben naslov, ki nas bo ponesel v skrivnostno in magično atmosfero.... V Neptunovem kraljestvu. Zamisel in koreografija sta delo goriških mentork rit-
mične gimnastike Mije in Damjane GešCut.
Ob tej priložnosti bodo predstavili zanimiv plesni program, ki ga sestavlja 13 točk in v katerih bo nastopalo okrog 40 telovadcev in telovadk goriskega društva. In kot so nam prireditelji povedali, sega pripoved tudi na danes tako prisotno vprašanje varstva okolja. Neptun, ki ima absolutno oblast nad morjem pobira “škova-ce” in sciti okolje...
Na prireditvi bodo sodelovali tudi elani zbora slovenske nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice, pod vodstvom prof. Stanka Jericija. Zbor je doslej žel precejšnje uspehe in prepričani smo, da se bo tudi ob tej priložnosti dobro izkazal.
V zaključnem delu pa se nam bodo predstavili begunski otroci, ki se zbirajo okrog kulturnega društva Ikar iz Kranja. Tokrat nam bodo predstavili posebno gledališko predstavo Povodni mož slovenske avtorice Brede Rovšek. Podnaslov petkove manifestacije v Kulturnem domu je Vsi drugačni, vsi enakopravni. Opozoriti velja še na humanitarni aspekt. Ob tej priložnosti bodo namreč zbirali tudi prostovoljne prispevke za pomoč	begunskim
otrokom. Prireditelj veCera je SZ Dom v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom in Solidarnostnim odborom za pomoC beguncem BiH iz Gorice.
r TRST / SKLEP PRIREDITELJEV
Mladinski raziskovalni tabor bo letos v Zgoniku
TRST - Letošnji že 15. zaporedni mladinski raziskovalni tabor bo na ozemlju občine Zgonik na Tržaškem. Splet okoliščin je botroval dejstvu, da smo se razmeroma pozno lotili priprav na tabor. Razmišljali in razpravljali smo že v zimskih mesecih o možnih variantah tabora. Večino možnosti je preprečila finančna stiska. Tako smo na koncu sklenili, da izvedemo tabor v bližini Trsta in Gorice, od koder prihaja večina mladih raziskovalcev in raziskovalk ter mentorjev in mentoric. Izbrana je bila zgoni-ška občina.
Pred kratkim so se prireditelji mladinskega raziskovalnega tabora sestali z občinsko upravo, ki ji načeluje županja Tamara Blazina. Skupaj smo se lotili organizacijskih in vsebinskih vprašanj. Takoj ni bilo mogoče pozitivno rešiti ves sklop odprtih vprašanj. Prevladalo je mnenje, da je treba zagotoviti mladim raziskovalcem in mentorjem bivanje (prehrano in spanje) na območju občinskega ozemlja. Tako bi res celokupno živeli in prebivali na območju raziskovalnega dela. Naši tabori trajajo neprekinjeno 12 dni v drugi polovici poletja. Po vsej verjetnosti bo 15. MRT Zgonik 95 od ponedeljka, 21. avgusta do sobote, 2. septembra 1995.
Poglobljena razprava je bila posvečena vsebini raziskovalnega
dela. Na koncu se je izluščila možnost štirih raziskovalnih skupin: arheologija, etnologija, naravoslovje, zgodovina. Poleg le-teh bo po vsej verjetnosti delovala še skupina, ki bo skrbela za video in foto dokumentacijo. Vsebina raziskovalnega dela bo morala seveda biti prilagojena zmožnostim in starostim mladih raziskovalcev. Na drugi strani pa je treba znati prisluhniti željam in hotenjem domačinov. Tako je med drugim nastala zamisel o hišnih imenih in vzdevkih. Skratka plodna diskusija in konkretni zaključki so postavili okvir letošnjemu mladinskemu raziskovalnemu taboru. Marsikaj bo še treba postoriti in pripraviti, vendar je bila osnova trdno postavljena.
Mladi se lahko na tabor prijavijo v uradih Narodne in študijske knjižnice v Trstu (Ulica Sv. Frančiška 20/1), Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici (Ulica Petronio 4) ter Slovenske ljudske knjižnice Damirja Fei-gla v Gorici (Ulica Croce 3). Poleg tega seveda pri elanih Društva mladih raziskovalcev iz Trsta in Gorice. Podrobnejše informacije bodo na voljo na sestanku, ki bo v sredo, 7. junija 1995, ob 18. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu v Ulici Petronio 4.
Milan Pahor
Čemu nova službena vozila na deželi?
Radovednost Antonazo (SKR)
TRST-Ah je bil res upravičen nakup novih reprezentančnih vozil, za katere se je odločil deželni odbor? To vprašanje je predsednici deželne vlade Alessandri Guerra naslovil svetovalec SKP Roberto Antonaz, ki je tudi spomnil na nedavno razsodbo računskega dvora, po katerem službeni avtomobili služijo za potovanje in ne za reprezentanco.
Antonaz želi vedeti, zakaj odbor še ni korenito oklestil število službenih vozil, kot je že večkrat napovedal. Zbodel pa ga je tudi nakup 12 novih limuzin za skupnih 720 milijonov lir.
OBLETNICE / IZLET PARTIZANSKIH NOVINARJEV
V rojstni deželi Društva slovenskih časnikarjev
Društvo je bilo ustanovljeno 22, oktobra 1944 v Črnomlju Obisk v krajih, kjer so bili pogosti spopadi z okupatorjem
LJUBLJANA - Po izteku vrste osrednjih in drugih proslav 50-letnice zmage nad nacizmom in fašizmom, so tudi nekdanji partizanski Časnikarji in propagandisti hoteh počastiti ta zgodovinski jubilej. V ta namen je Aktiv partizanskih Časnikarjev s sedežem v Ljubljani, organiziral izlet v Belo Krajino, rojstno deželo Slovenskega časnikarskega društva in prizorišča izhajanja osrednjih narodnoosvobodilnih glasil, seveda z izjemo Partizanskega dnevnika, ki je, kot vemo, izhajal ves Cas od zime 1943 do prvih osvobodilnih dneh v Trstu maja 1945.
Izletnike, bilo jih je za poln avtobus, je pot vodila skozi Jurčičevo Muljavo v slikovito dolino Krke in mimo Dolenjskih toplic naprej po "partizanski magistrali” s prvim postankom v Žužemberku, kjer so v letih 1944-45 bili pogosti in hudi spopadi z nemškimi okupatorji in njihovimi domobranskimi pomočniki. Levo na višini v smeri naše poti je s ceste viden visok obelisk - spomenik žrtvam
partizanskega boja, na katerem je izpisanih okrog 1200 imen padlih. Spomenik je bil zgrajen po zasnovi inž. arh. Marjana Tepine, ki je bil tudi sam udeleženec izleta.
Po Cermošnjicah, potem ko smo odcep za Kočevski Rog z znamenito partizansko Bazo 20 pustih na svoji desni strani, se razmeroma ozka cesta zaCne spuščati proti prestolnici Bele Krajine in med vojno slovenske partizanske metropole, Črnomlju. Na levi strani naše poti se na prijetnih vzpeh-nah vrstijo vinogradi cvicka z vmes posejanimi Vinicami in pogled na pokrajino je v tem spomladanskem Času res prekrasen. Dobra dva kilometra pred Črnomljem smo prešli gozdič, v katerem je bila med vojno nastanjena Baza 100 z barakami Glavnega štaba, med katerimi je bila tudi baraka propagandnega oddelka z uredništvom »Naše vojske«. Zal mi je bilo, da se nismo ustavili in se sprehodih po gozdni poti do samega kraja, točke, kjer je stala naša baraka, v kateri sem prebil kar 6 mesecev svoje ča-
snikarske dejavnosti. Ze v samem mestecu smo lahko na levi strani videli, takrat osamljeno, danes z mnogimi novimi hišami obkoljeno, »Vilo Podsmreko«, kjer sta bili takrat nastanjeni medništvi Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice, verjetno še kakšnega drugega lista in agitprop. Tudi nekdanji Sokolski dom, v katerem je zasedal SNOS, še lepo stoji.
Prvi glavni postanek smo opravili na glavnem mestnem trgu onstran Lahinje, kjer stoji na levi strani poslopje, danes hotelski kompleks, v katerem je bilo 22. oktobra 1944 ustanovljeno Slovensko Časnikarsko društvo. Ta zgodovinski datum označuje velika plošča na steni in k njej so takratni udeleženci ustanovitve društva z Vido Tomšičevo, sedanjim predsednikom Aktiva partizanskih Časnikarjev Sergijem Vošnja-kom in še nekaterimi drugimi prisotnimi udeleženci, položili lovorjev venec.
Jože Koren
(Se nadaljuje)
PATRONAT INAC SVETUJE
Part-time ne vpliva na pokojninsko osnovo
V tem smislu se je izreklo kosocijsko sodišče in INPS se je sklepu prilogosil
»V podjetju, v katerem sem zaposlen že veC kot dvajset let, so zaradi krize v kovinskem sektorju drastično skrčili organik. Nekatere so odpustili, meni pa so uvedli znižani umik. Poleg nižje plaCe, ki moji družini zadaja občuten finančni udarec, pa me skrbi moja pokojninska pozicija. Ker imam veC kot 30 let delovne dobe in upam, da se bom Cez nekaj let lahko upokojil, se bojim, da bom zaradi nižje plaCe v teh zadnjih letih, do-
bil precej nižjo pokojnino. Kaj mi svetujete, da ne bi utrpel prevelike finančne škode?« S.C.
Pri izračunavanju pokojninske osnove, skrbstveni zavod INPS jemlje v poštev povprečje prejemkov v zadnjih petih letih za delovno dobo, ki je dozorela do 31. decembra 1992. Za kasnejšo delovno dobo pa se povprečje poveCa vsaki dve leti za eno leto, se pravi, da trenutno upoštevajo plaCo v zadnjih šestih letih in
treh mesecih. To velja seveda za odvisne delavce, ki so zaposleni s polnim urnikom. Ge pa ima zavarovanec znižani delovni urnik v zadnjih letih, ki vplivajo na izračun pokojninske osnove, in torej višino pripadajoče pokojnine, mora INPS upoštevati dozorelo zavarovalno dobo v premem sorazmerju z delovnim urnikom. Z drugimi besedami -število zavarovalnih prispevkov, ki jih INPS akreditira, je nižje, medtem ko so za
izračun povprečja upošteva polna plača. Povprečna vrednost plače torej ni zaradi tega okrnjena, le da se raztegne Časovni razpon, ki ga jemljejo za osnovo pri izračunavanju pokojnine. V tem smislu se je izreklo kasacijsko sodišče in INPS se je temu sklepu prilagodil, vendar ne z retroaktivno veljavnostjo. Novi mehanizem izračunavanja pokojninske osnove, ki izničuje specifičnost part-tima, velja za upokojitve po 6. januarju 1995. (B)
Svetovalci proti gozdarskim čuvajem izenačili v Tablji
VIDEM - Enajsterica deželnih svetovalcev, ki so jo okrepili nekateri deželni uslužbenci, je izenačila v prijateljski tekmi z gozdarskimi Čuvaji. Tekma, ki je bila v Tablji, se je končala izenačeno 2:2.
Deželni svetovalci so v začetku zgubljali, saj so gozdarski Čuvaji povedli z 2:0. Politiki pa se niso vdali. Naskakovali so nasprotna vrata, dokler niso najprej z Bep-pinom Zoppolatom in nato s Francom Brusso izenačili. Med najboljšimi na igriSCu je bil podpredsednik Miloš Budin.
Zastopstvo manjšin v deželnem svetu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine
Študija prof. Sergia Bartoleja (2)
Da bi bolje razumeli usmeritev, ki jo predlaga deželni svet, se je potrebno spomniti, da se te usmeritve naslanjajo na nedavno razsodbo ustavnega sodišča št. 233, z dne 6 -10. junija 1994, s katero se je potrdilo, da deželnemu zakonodajalcu niso dovoljene operacije, ki bi posegale na ustavno področje in ki so potrebne za uvedbo posebne zaščite za neko jezikovno manjšino in ki bi ji zagotavljala obvezno prisotnost v voljenem organu. Ker zakonodajalec smatra, da trenutno ne razpolaga z ustreznimi ustavnimi pooblastili za sprejem take zaščite, se sprašuje, Ce bi za ta namen zadostovala splošna klavzula, ki bi v zvezi z zaščito slovenske jezikovne manjšine to omogočala, ah pa se mora morebitno pooblastilo jasno nanašati na volilno zakonodajo in znotraj te zagotoviti predstavništvo zgoraj omenjene manjšine. Odgovor gre nujno v drugo smer. Dežela Južna Tirolska dejansko že ima pristojnosti, ki zadevajo zaščito krajevnih jezikovnih manjšin, ki izhajajo tako iz seznama dodeljenih pristojnosti kot iz okoliščine, da je dežela Južna Tirolska na podlagi prvega dela 4. člena avtonomnega statuta, v državnem interesu zaščite manjšin dolžna spoštovati krajevne jezikovne manjšine. In kljub temu, da deželi Južni Tirolski ni zanikalo pristojnosti za zaščito jezikovnih manjšin, je ustavno sodišče - s posebno odločitvijo - izključilo, da bi lahko te pristojnosti veljale tudi na volil-
nem področju v nasprotju z ustavnima vrednotama kot sta enakost izraženega glasu in enakovrednost vsakega posameznega glasu pri sestavljanju voljenih organov (člena 3 in 48 ustave in cl. 25 statuta J. T.). Zato torej samo enostavna klavzula o razširitvi deželnih pristojnosti tudi na področje manjšinske zaščite sama po sebi ne bi bila zadostna, še posebej ker že praksa, Ce že ne ustavna zakonodaja, v zvezi z državnim nadzorom nad zakoni dežele Furlanije-Julijske krajine sama po sebi govori, da bo dežela dobila zakonske pristojnosti v zvezi z manjšinsko zaščito, kot to predvidevajo 4., 5. 6. in 7. člen avtonomnega statuta. Kratek pregled deželne zakonodaje nudi s tem v zvezi pomembne pozitivne pokazatelje.
Ker je potrebna reforma statuta, ki bo vseboval jasna določila s pooblastilom za deželnega zakonodajalca, »da zagotovi ali kakorkoli olajša nekakšno obliko' predstavništva« slovenske jezikovne manjšine, je treba zdaj ugotoviti, katere rešitve bi se najbolj skladale s ciljem, ki ga deželni svet zasleduje. Toda vse to je močno pogojeno z bisvenim vprašanjem: »Kakšni so nameni deželnega sveta v zvezi z reformo statuta na področju volilne zakonodaje in kaj bo deželni svet predlagal parlamentu v zvezi s spremembo ustavnega zakona št. 1, z dne 31. januarja 1963?«
Kolikor mi je bilo mogoče razumeti, se deželni svet pritožuje, da sedaj veljavna določi-
la statuta obvezujejo deželnega zakonodajalca k uporabi proporcnega sistema (cl. 13) in mu preprečujejo - na primer - hitro prilagoditev k smernicam, ki so bile doslej izražene v zvezi z volilnimi reformami na državni ravni. Deželni zakonodajalec namerava, kot kaže, ostati v okvirih, ki jih začrtuje sedanja statutarna zakonodaja ne samo v Furlaniji -Julijski krajini. Tudi ostali veljavni posebni statuti ponavljajo izbiro, ki je bila na vsedržavni ravni sprejeta že pred Časom, in za politične volitve za izvolitev deželnih svetov izrecno predvideva uporabo proporcnega sistema (cl. 16 Statuta Sardinije in cl. 25 Statuta J. Tirolske). V isto smer naj bi Sel tudi sicilski statut, ki se v 3. členu - z jasnim namenom, da zagotovi nekakšno enotnost pri volilnih sistemih - oslanja na ustavna določila v zvezi s političnimi volitvami, Ce ne bi bil potem delno spremenjen zaradi odločitve ustavodajne skupščine, da rednemu vsedržavnemu zakonodajalcu prepusti izbiro volilnega sistema za politične volitve. Ob tem se lahko vprašamo, Ce ne bi bilo ravno zaradi težav s prilagajanjem vsedržavnim usmeritvam, ki izhajajo iz statutarnih določil in obvezne usmeritve v korist proporcnega sistema, primerno, da bi deželna skupščina formulirala predlog, ki ne bi omejeval na statutarni ravni izbiro volilnega sistema.
(Se nadaljuje)
PISMO UREDNIŠTVU
Kristjani izgubljajo Boga
Spoštovano uredništvo,
ualna
kot kristjan odpiram aktualno temo, ki je Se bolj aktua zato, ker smo zasfi. Z namero ali brez nje. Kristjan - drogiran ali kristjan podoba božjega sporočila. Torej kristjan resnica. S "prevrednotenjem" družbenega sistema v zadnjih letih in padcem komunizma je največ izgubila cerkev oziroma tisti globoki ljudje, kristjani, ki zahajajo v cerkev res samo zaradi bega in izročila evangehja. To je tudi dovolj in največ. Prva
kom, ki globoko m spoštljivo moli v cerkvi in prosi Boga zdravje, ljubezen, poštenost, dobroto. Nic.
Cerkev - institucija!? Cerkev ne more biti institucija, ker Bog to ni. V cerkvi tudi vse bolj nastopa dialog, kdo bo koga. Smo postali tako nelogični, pristranski in se dobivamo le Se na ravni tržnega?
Mislimo, da smo dobri, pošteni? Smo slepi? Nismo niti slabi niti dobri. V tem smo pohodili vrednote, ki nam jih daje evangelij. Vse bolj postajamo ljubezen sovražnikov, prestiž revežev, bližina odtujenih. Daje nas politika. Z vsakim sem pripravljen stopiti v polemiko, ki mi želi užaljeno vračati.
Nedeljo za nedeljo, dan za dnem stopajo množice v cerkev, prejemajo obhajilo in molijo. Ce pa odgrnemo zaveso resnice, vidimo dvojnika, ki ima Se veliko drugega. Sem nerazumljiv? Da, ampak za tiste, ki nočejo razumeti in hočejo kar naprej lagati. Veste, nisem bogokleten, ko tako razmišljam. Govorim, ker te stvari vidim in se mi s tem trgajo ožgane krpe s telesa. To grozno boli. Zaskrbljen sem. Se tisti kraj, ki je svet, postaja dežela razklanosti. Včasih mi je bilo tako lepo iti v cerkev, med resne in mirne ljudi. Danes mi je tudi lepo, a ne veC v procesiji. Izgubiti veselje za bližino sočloveka, je moralna katastrofa. In prav tukaj kristjani pada-
nekaj, je naloga, ki jo je treba sprejeti celostno. Za zdaj zaključujem, a ne končujem. Gre m vnašal v življenje. Ce je kdo užaljen in se
za temo, ki jo jen in se me poloti, naj
bom vnašal v življenje. Ce je kdo
se obenem poloti tudi sebe. Meni kristjan pomenf moC, Iju-en, skrom veka, da 2 pogledom ni.
ljubezen, skromnost, ponižanost in v tem je velikost človeka. Človeka, da zmore najti vrednote tam, kjer jih s površnim
Jaz sem pot, resnica in življenje. Pot! Kam? - Resnica! Katera? - Življenje! Kakšno? Ta vprašanja si moramo resno za-sno zastaviti.
Miran Rustja, Brje
EKONOMSKA POLITIKA / VLADA SPREJELA SMERNICE PROGRAMSKEGA DOKUMENTA
LIRA
Čaka nas finančni manever v vrednosti 32.500 milijard lir
Primarni presežek državne bilance raste, davčni pritisk se ne bo povečal, inflacija se bo postopno znižala, srednjeročno pa se bo pocenil tudi denar
RIM - Ministrski svet je vCeraj odobril cilje ekonomsko-finančnega programskega dokumenta, ki vsebuje vodilne smernice za proračunski popravek, tako imenovani javnofinančni manever za leto 1996. Dokončno odobritev dokumenta ima vlada v programu za naslednji petek, odobritev ciljev pa je že včeraj zapustila ugodne posledice na denarnem in finančnih trgih.
Prihodnji finančni manever za leto 1996 bo seveda slonel na rezultatih, ki jih vlada predvideva doseči v letošnjem letu, ko naj bi se državna poraba znižala od predvidenih 134 tisoč na 130 tisoč milijard, primarni presežek (tisti, pri katerem niso upoštevane obresti na javni dolg) pa bi se moral od lanskih 17.600 milijard povišati na kar 60 tisoč milijard. S tem se bo prvič po dolgih letih uresničil preobrat v razmerju med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom, ki je bil že den od ciljev marčnega finančnega manevra. Programirana inflacijska stopnja za prihodnje leto znaša 3,5 odstotka. Toda poglejmo, kakšen bo manever za prihodnje leto.
V prvi vrsti predvideva posege na področje davčnega priliva in na cene javnih storitev, s katerimi naj bi nadomestili izgube pri
javnih prihodkih v prihodnjem letu, ko ne bo več enkratnih ukrepov, kakršna sta bila letos gradbeni odpust in davčni konkordat. Drugo poglavje manevra pa predvideva posege za omejevanje izdatkov državne in javnih uprav, s katerim naj bi zagotovili, da stopnja rasti tekočih izdatkov ne bo presegla programirane inflacijske stopnje. Tako zastavljen javnofinančni manever naj bi omogočil zvišanje primarnega presežka v prihod-njem letu
na 80 tisoč milijard lir, medtem ko bi naj bi se proračunske potrebe znižale na 110 tisoč milijard.
Proračunske potrebe, ki lani znašale 9,4 odstotka nacionalnega dohodka, naj bi se letos znižale na 7,4, v prihodnjem letu pa na 5,8 odstotka ustvarjenega dohodka. Priliv od privatizacij je »zelo previdno« tudi za leto 1996 ocenjen na 10 tisoč milijard lir, razmerje med zadolžitvijo in proizvodom pa naj bi se znižalo še za nadaljnji
odstotek. In že smo pri najpomembnejšem podatku: prihodnji korektivni manever naj bi državno skupnost stal 32.500 milijard lir, prihranek pa naj bi za približno polovico slonel na povečanju dohodkov države, za drugo polovico pa na znižanju njenih izdatkov.
Za triletje 1996-1998 vladin programski dokument predvideva tako bilančno politiko, s katero naj bi dosegli postopn rast primarnega presežka in nižanje skupnih prora-
čunskih potreb. Vlada namreč sodi, da bo že leta 1998 mogoče doseči znižanje razmerja med potrebami in bruto domačim proizvodom na 3 odstotke, torej na raven, ki jo striktno zahteva maastrichtski sporazum. Velik poudarek daje dokument tudi boju proti davčnemu utajevanju kot slabo izkoriščenemu viru dohodkov, za kar je med drugim predvidena poenostavitev davčnega sistema in uvajanje federalističnih načel v zakonodajo.
Dini potrjuje nadaljevanje stroge sanacijske politike
RIM - Predsednik vlade Lamberto Dini je cilje ekonomsko-finančnega programskega dokumenta orisal na tiskovni konferenci in ob tej priložnosti postregel s celo kopico zanimivih ugotovitev in napovedi. Med najpomembnejšimi je »obljuba«, da vlada v naslednjem triletju ne namerava dvigniti davčnega pritiska čez letošnjo raven, kar pomeni, da se količniki davkov na dohodke fizičnih in pravnih oseb (Irpef in Ilor) ne bodo spremenili. V zameno pa bo lahko prišlo do zvišanja posrednih dajatev, vendar skupaj s posegi, ki bodo ublažili vpliv na cenovno dinamiko.
Vlada je trdno odločena nadaljevati proces za sanacijo javnih financ, je zagotovil Dini, ki je branil dosedanje delo svoje ekipe na tem
področju. Izjavil je namreč, da je zvišanje inflacije v prvi vrsti posledica »klime politične nestabilnosti«, ki se je ustvarila v zadnjih mesecih, kar zadeva zvišanje cene denarja pa je zagotovil, da je bila odločitev nujna za preprečitev »ogrevanja gospodarstva« in dogovorjena s centralno banko. »Tistim, ki nam očitajo, da je za zvišanje inflacije kriv marčni manever ali celo vlada tehnikov,« je dejal Dini, »bi rad odgovoril, da je edina naša krivda ta, da omejujemo javno porabo.« O naravi ukrepov za sanacijo javnih računov pa je predsednik vlade dejal, da niso boleči in da omogočajo uresničitev ciljev, ki so bili določeni. »Po njih,« je dodal, »bi morali meti odprto
pot in morda bo vodila navzdol.«
Kot smo že zapisali, bi moral biti prihodnji javnofinančni manever vreden 32.500 milijard lir, naslednja dva (1997 in 1997) pa po Dinijevih besedah ne bi smela preseči 25 tisoč milijard. Programirana inflacijska stopnja bo letos 4,7, prihodnje leto 3,5, leta 19 97 3 in leta 1998 le še 2,5 odstotka, medtem ko naj bi se cena denarja prav zaradi stroge monetarne politike na srednji in daljši rok znižala. Kar zadeva podcenjenost lire pa je predsednik vlade prepričan, da je to glavni razlog za inflacijsko rast, vendar ni odvisen ne od javne finance ali plačilne bilance, pač pa zgolj od politične nestabilnosti v zadnjih mesecih.
SRE	ČET	PET	PON TOR
1693,9 1661,9 1645,9 1644,3 1635,3
Ura zadihala, borza navzgor
MILAN - Včeraj se je naposled le prekinila dolga negativna serija na italijanskih finančnih trgih, ki so zadihali vzporedno z liro. Po ponedeljkovih prvih sramežljivih znakih odziva na zvišanje uradne obrestne mere, se je lira včeraj občutneje odzvala na besede predsednika vlade Dinija, ko je ob predstavitvi smernic ekonomsko-finančnega programa za naslednje triletje potrdil, da bo vlada jeseni preverila možnost vrnitve italijanskega bankovca
v	evropski denarni sistem. Marka se je tako šele včeraj, po Dinije-
vi	tiskovni konferenci, spet vrnila pod 1.180 lir in se na tečajnici Banke Italije ustavila pri 1.178,5 lire. Znižal se je tudi tečaj dolarja, ki je v primerjavi s ponedeljkom izgubil skoraj 10 lir in veljal 1.635,3 lire. Vse kaže, da so tako domači kot tuji operaterji zelo
ugodno sprejeli Dini j evo iskrenost, ko je dejal, da razvrednotenja lire ni povzročilo gibanje javnih financ, gospodarstva ali plačilne bilance, pač pa mesece trajajoča politična nestabilnost.
Živahen je bil tudi včerajšnji borzni sestanek, ki mu je Dinijev nastop vlil novo upanje v izboljšanje trenda delniškega trga v drugem polletju. Zadnji kazalec Mibtel je pridobil 1,35 odstotka in se vrnil čez raven 10 tisoč od začetka leta, poslov pa je bilo za skupno vrednost 459 milijard lir. 2e včeraj je bilo na »Piazzi Affa-ri« čutiti veliko pričakovanja za petkov sestanek Fiatovega upravnega sveta, ko bodo znani poslovni rezultati za lansko leto. Do odločnega porasat tečajev je včeraj prišlo tudi na trgu državnih vrednotnic future, kjer so se desetletne BTP povzpele na 100,35.
VINO / SODELOVANJE SDGZ IN KONZORCIJA KRAS
Vinogradniki in gostinci skupaj m uveljavitev domačega vina
Naslednja dva konca tedna za predstavitev vin Konzorcija Kras
TRST - O blagodejnih lastnostih in učinkih vinske kapljice (razvozla jezik, pospešuje prebavo, prispeva k odkrivanju »resnice« in ustvarjanju dobrega počutja) so se v vseh časih že dodobra razpisali pisatelji in pesniki, mi pa kraškemu vinu lahko pripišemo še eno »zaslugo«: zbližalo je in združilo prizadevanja vinogradnikov in gostincev, ki imajo pravzaprav skupni interes, da se žlahtna kapljica kar najbolje uveljavi na trgu. Na obdobje neusmiljenega antagonizma oziroma ignoriranja med tema dvema kategorijama samostojnih delavcev je ostal le še grd spomin in lahko trdimo, da je nastopila faza otoplitve odnosov, kar je nedvomno poroštvo za obojestransko gospodarsko rast kot tudi za valorizacijo kraškega človeka in ozemlja nasploh. Konzorcij kraških vin z zaščitenim poreklom Kras in gostinska sekcija pri Slovenskem dežel-
nem gospodarskem združenju sta tako združila moči, da bi prišla do še odmevnejših uspehov pri plasiranju vin.
Lep primer konkretne uresničitve skupnega nastopa bomo doživeli 10. in 11. jujiija na promocijski pobudi z nazivom Enokras, ko bo 11 članov Konzorcija Kras (10 iz tržaške in eden iz goriške pokrajine) na Devinskem gradu uradno predstavilo 9 različnih sort ustekleničenih vin. Vinogradniki so po vzpostavitvi kolikor toliko rednih odnosov povabili k sodelovanju tržaške enogastronomske upravitelje restavracij in gostiln, ki so se navdušeno odzvali prek svojh stanovskih organizacij - gostinske sekcije SDGZ in italijanske FIPE.
Slovenski gostinci so vzeli ta izziv zelo resno in so na dveh organizacijskih sestankih v Repnu oziroma Sempolaju (prisostvoval jim je tudi predsednik Konzorcija Edi Kante) pod vodstvom
predsednika Lina Doljaka do potankosti določili obliko in vsebino svojega prispevka k uspehu te prirditve. Ob uradni pokušnji vin bodo v treh časovnih terminih izemnično prisotni po 4 gostinci, ki bodo obiskovalcem ponudili suhi prigrizek. Da bi ta »železni pakt« še bolj zacementirali, so se dogovorili za še eno vzporedno promocijsko akcijo, ki jo bodo uresničili ta konec tedna (3. in 4. junija). Vsak gostinec bo v svojem obratu gostil enega izmed vingorad-nikov, ki bo gostom ob vstopu v lokal za apertiv ponudil kozarček domačega belega vina. Poleg te simpatične geste bodo degustatorjem-klientom izročili osebno vabilo, ki bo obvezno za udeležbo na devinski manifestaciji. Iz vsega tega torej lahko zaključimo, da so vinogradniki in gostinci našli skupni jezik, ki se suče okoli vina -ali pa kar zavoljo vina. (B)
Danes zadnji dan za plačilo davkov na lanske dohodke
TRST - Danes zapade rok za plačilo davkov Irpef in Ilor, pa tudi davka na zdravje na osnovi skupnih dohodkov v letu 1994. Za zamudnike bo do 20. junija veljala neke vrste strpnost, saj bodo obremenjeni le z za pol odstotka višjo dajatvijo, za plačilo od 21. do 23. junija se bo davek povišal za 3%, po tem datumu pa bo poskočil na polnih 40%. Isti roki veljajo tudi za plačilo morebitnega prvega predujma na davke Irpef, Ilor in na zdravje za leto 1995. Ta obveznost v višini 39,2% velja le za tiste zavezance, katerih .davek je za leto 1994 presegal 502 tisoč lir. Naj spomnimo, da mora davkoplačevalec ob računanju predujma upoštevati za odstotek višji količnik davka na zdravje, ki so ga za leto 1995 povišali od 5,6 na 6,6 odstotka za dohodke do 40 milijonov lir.
Davčno prijavo 740 bo treba sestaviti in oddati do 30. junija. (B)
Donosnost državnih zadolžnic zrasla manj kot eskontna mera
RIM - Na včerajšnjih dražbah sedemletnih državnih vrednotnic CCT in desetletnih BTP se je njihova Cista donosnost znižala v manjši meri, kot se je dvignila uradna obrestna mera, ki je zrasla za 0,75 odstotka. Donosnost CCT se je zvišala za 0,58, do-nostnost BTP pa za 0,39 odstotka. Tudi tokrat je bilo povpraševanje neprimerno večje od ponudbe: za CCT je bilo povpraševanja za 10.997 milijard, ponudbe pa za 3.500 milijard, za BTP pa 2.856 oziroma 1.500 milijard lir. Za CCT z zapadlostjo 1. junija 2002 se je cena od 97,90 znižala na 97,35 lire za vsakih 100 lir nominalne vrednosti, za BTP z zapadlostjo 1. aprila 2005 pa od 94,35 na 92,20 lire.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA
3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek
Informacije in rezervacije:
.ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55
• prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312
.ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512
^.....	..—..........■Z1
- KMETIJSTVO n
AVSTRIJA - EU / »POZICIJSKI PAPIR« VLADE
Bruselj
dodal
milijaido
šilingov
Pospeševanje
DUNAJ/BRUSEL) - EU je skoraj 70 odstotkov kmetijskih površin v Avstriji ocenila za »oškodovanje področje«. To pomeni, da bo približno 40.000 kmetijskih podjetij deležnih posebnih sredstev iz Bruslja. To je včeraj sporočil minister za kmetijstvo Molterer, ki je hkrati tudi dejal, da lahko potemtakem avstrijski kmetje letos v primerjavi z letom 1994 računajo z dodatno milijardo tako imenovanih pospeševalnih sredstev. Bruselj bo torej avstrijskim kmetom izplačal skoraj tri milijarde šilingov. (L L.)
Tiho slovo od nevtralnosti
Neomenjanje avstrijske nevtralnosti
DUNAJ - Tiho je slovo od avstrijske nevtralnosti. Koalicijska vlada se je včeraj na posebni klavzuri v Laxenburgu (blizu Dunaja) odločila za kompromis: v t. i. pozicijskem papirju vlade za konferenco vlad Evropske unije leta 1996 ne bo veC omenjena nevtralnost države, zapisana bo le zahteva, da je potrebno zgraditi učinkovit (vseevropski) varnostni sistem.
Sporazum med socialdemokrati in ljudsko stranko pomeni, da Franz Vranitzky (SPČ) glede tega vprašanja ni uveljavil svojega stališča v primerjavi s koalicijskim partnerjem, saj je še tik pred klavzuro poudaril, da bi pozicijski papir moral na »nek način«
moral upoštevati tudi avstrijsko nevtralnost. Omemba nevtralnosti bi namreC pomenila, da ima le-ta še vedno svoj pomen za Avstrijo, je svojo zahtevo utemeljil socialdemokratski kancler, ki pa oCitno ni želel nove napetosti znotraj vladne koalicije.
Vprašanje (ne)omenja-nja nevtralnosti je je sprva sprožila ljudska stranka na čelu z novim predsednikom, podkanclerjem in zunanjim ministrom Wolfgangom Schiisslom. Ta se je konec minulega tedna odločno izrekel proti omembi avstrijske nevtralnosti v pozicijskem papirju vlade. . Schussel je tudi poudaril, da ima v tem vprašanju za ljudsko stranko absolutno pre-
dnost vseevropski varnostni sistem in dodal, da si ne more predstavljati, da bi Avstrijci znotraj EU igrali »vlogo nepristranskega opazovalca«. Poleg tega gre za notranjeavstrijsko vprašanje, ki nikakor ne sodi na dnevni red konference vladnih šefov Evropske unije prihodnje leto.V pozicijskem papirju pa se avstrijska zvezna vlada odločno izreka za čimprejšnjo razširitev Evropske unije proti vzhodu in jugovzhodu, prav tako podpira poglobitev evropske integracije. Pozicijski papir vsebuje tudi priznanje skupne zunanje varnostne politike znotraj EU, ki - dolgoročno - vključuje tudi skupno obrambno politiko.
Ivan Lukan
NOVICI
Haider kritizira politiko vlade do Evropski unije
DUNAJ - Sef avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider je včeraj ostro kritiziral politiko koalicijske vlade v zvezi z Evropsko unijo. Dejal je, da je - pet mesecev po pristopu Avstrije k EU - avstrijska bilanca negativna. Socialdemokrati in politiki ljudske stranke so avstrijsko prebivalstvo pred referendumom junija leta 1994 »zavestno napačno informirali«, je menil Haider, ki je obenem zahteval razpustitev državnega sekretariata za EU, znižanje davka na dodano vrednost na raven ostalih držav-članic EU, zamrznitev delovnih mest pri uradih, itd.
Zeleni vložili zakonski osnutek za ekološki davek
DUNAJ - Avstrijski zeleni so včeraj predstavili zakonski osnutek za uvedbo ekološkega davka v Avstriji. Zakon naj bi začel veljati 1. januarja leta 1996. Osnutek predvideva dodatno obdavčenje neobnovljive energije (premog, bencin, plin in tudi elektrika), hkrati pa zahtevajo znižanje davčne obremenitve na storitvene stroške ter odpravo davka na pijače. Zeleni računajo, da bi ekološki davek prinesel državi blizu 18 milijard šilingov na leto.
CELOVEC / SODBA
Dve leti zaradi oživljanja nacistične miselnosti
CELOVEC - Dva mlada koroška neonacista, Andreas Th. in Helmut Sch., sta te dni »zaradi delovanja v nacionalsocialističnem smislu« že drugič stala pred celovškim deželnim sodiščem.
Omenjena obtoženca sta nbila namreč že maja lani zaradi istega dejanja obsojena na 15 mesecev pogojno, zaradi pravnofo-malnih pomanjkljivosti pa je vrhovno sodišče na Dunaju sodobo razvelja-vilo.Vzrok obeh obravnav je bil letak, v katerem sta obtoženca zagovarjala SS kot sestavino nemškega wehrmachta in trdila, da
se je borila Častno.
Preden sta letak obelodanila, sta se obrnila na nekega celovškega advokata, ki jima je potrdil, da v letaku ni nič protizakonitega. Pristavil pa je, da ne ve, Ce bo istega mnenja tudi državno tožilstvo.
Čeprav sta se obtoženca izgovarjala na pravno zmoto advokata, sta bila obsojena tudi drugiC: prvi na dve leti, drugi pa na 15 mesecev pogojno; porotniki pravne zmote niso priznali. Oba sta proti sodbi vložila priziv, državni tožilec pa zahteva višjo kazen.
PISEMSKE BOMBE
Neonacista Radi in Binder pred sodiščem
Proces bo 11. septembra
Ivan Lukan
DUNAJ - Leto in pol po atentatih s pisemskimi bombami je državno tožilstvo končno določilo datum procesa proti avstrijskima neonacistoma Petrom Binderjem (slika levo) in Franzom Radiom (slika desno), ki sta osumljena priprave in izvedbe atentatov v desetih primerih decembra leta 1993 v Avstriji. Proces se bo začel 11. septemba letos na Dunaju.
Oba obtoženca sta po zakonu o prepovedi Oživljanja nacizma obtožena poskusa umora v desetihprimerih. Binder je konkretno obtožen zločinskega dejanja, Radi pa, da je atentate s pisemskimi bombami pripravljal. Kazenski zakonik predvideva za tako dejanje kazen do dosmrtne ječe.
Kot je znano, je prva serija atentatov s pisemskimi bombami konec leta 1993 terjala štiri žrtve, med njimi je bil tudi tedanji socialdemokratski dunajski župan Helmut Zilk, ki
je odtrgalo tri prste leve roke. Razposlanih je bilo deset bomb, štiri so eksplodirale, ostalih šest pa so k sreči pravočasno ali po naključju odkrili.
Binder in Radi sta bila januarja leta 1993 aretirana zaradi suma vpletenosti v atentate. Neposrednih dokazov za vpletenost obeh zdaj obtoženih neonacistov zaenkrat ni, obtožba se bo lahko uprla le na posredne dokaze (indice).
Odločilno vlogo v sodnem procesu bo brez dvoma imel nemški neonacist Bendix Wendt, ki je pri zasliševanju v Nemčiji hudo obremenil Petra Binderja. Označil ga je kot morebitnega izumitelja in proizvajalca pisemskih bomb. Po poročilu Profila je Wendt v okviru zasliševanja nemškim kriminalistom tudi omenil, da mu je Binder povedal, da so bombe z glicerinom »genialna zadeva«.
Stiki med Wendtom in avstrijskima neonacistoma so bili policiji znani dalj časa.
AVSTRIJA
150.000 delovnih mesi do leta 2000
DUNAJ - Novi minister za gospodarstvo Jo-hannes Ditz (ljudska stranka) je avstrijski javnosti predstavil svoj program za poživitev gospodarstva in s tem tudi delovnega trga v Avstriji.
Cilj programa je ustvarjanje 150.000 novih delovnih mest do leta 2000, glede osebnih dohodkov pa naj bi Avstrija v istem obdobju z »inovativno politiko« dosegla tretje mesto na lestvici evropskih držav. Kot konkretne ukrepe za dosego cilja je Ditz med drugim navedel varčevanje pri državnem proračunu, več denarja za raziskovanje in razvoj, nadaljevanje privatizacije, skupne agencije za pospeševanje, varčevanje na socialnem področju, itd.
BAWAG
Bavarci
delničarji
DUNAJ - Avstrijska banka za delo in gospodarstvo BAWAG, katere večinski lastnik je Avstrijska zveze sindikatov (OGB), bo dobila novega veledelničarja - Bavarsko deželno banko.
Zeleno luč za vstop nemške banke je dala sindikalna zveza, ki bo Bavarcem prodala 15 odstotkov svojih deležev za 2,12 milijard šilingov.
Pogoj za realizacijo posla je, da Bavarci prevzamejo delež delnic, ki ga ima sindikalna zveza pri insolventnem podjetju Konsum, so sporočili na Dunaju.
ISTRA
Goran Moravcek
REKA - Istrski regionalisti so se razcepili zaradi obtožb, da hoCejo iz Istre narediti posebno državo oziroma ta polotok priključiti Italiji. Te obtožbe so postale še posebno glasne po kongresu Istranov v Pulju, kjer so najbolj silovito nastopili italijanski ezuli. Ivan Jakovčič, vodja Istrskega demokratičnega zbora (IDS), se je znašel v škripcih: podžupanja Loredana Bogli-un-Debeljuh, ki je po narodnosti Italijanka, je napovedala svoj odhod iz stranke, ki na tem polotoku uživa podporo dveh tretjin volilnih upravičenčev. Debeljuhova je užaljena zaradi izjav istrskega župana Luciana Del-bianca, ki se ne strinja z njenimi političnimi stališči, zlasti ne takrat, kadar gre za vprašanje povezave z ezuli, italijanskimi »begunci«, ki so po drugi svetovni vojni zapustili Istro.
Ezuli, ki glasno zahtevajo vrnitev svojega premoženja, uživajo določeno podporo v-IDS, za njihove zahteve pa so pokazali razumevanje tudi neodvi-
sni demokrati Stipeta Mesiča. Številni na Hrvaškem pa v nasprotju z njimi izražajo bojazen, da bi z morebitno vrnitvijo ezulov nastala povsem drugačna narodnostna podoba Istre, kar bi, dolgoročno gledano, prineslo negativne posledice za hrvaške nacionalne interese v tem delu države. Italijanski »begunci«, ezuli - ime, ki se čedalje pogosteje uporablja namesto izraza optanti - ne skrivajo svojih političnih ambicij. Mnogi med njimi sanjajo o italijanski Istri in vidijo prav v politiki Istrskega demokratičnega zbora pravo priložnost za uresničitev sanj.
Jakovčič pa si Istro predstavlja kot čezmejno regijo, ki bi segala od zaliva Preluk pri Opatiji do italijanskih Milj pri Trstu. Tako zamišljena Istra bi obsegala politično ozemlje treh suverenih držav: Hrvaške, Slovenije in Italije, uživala pa naj bi tudi precejšno politično avtonomijo, ki naj bi jo branil istrski parlament. O tem, kako resni so nameni Jakovčiča in njegovih prista-
šev, priča tudi dejstvo, da ob samem imenu IDS obstaja tudi naziv sabor -hrvaška enačica za parlament.
V državi, ki trenutno preživlja najbolj travmatično obdobje svoje zgodovine, saj nima nadzora nad precejšnim delom ozemlja, ki ga zasedajo Srbi, pomeni razprava o spremembah meja zelo nevarno igro z ognjem. To je tudi glavna obtožba, ki bremeni IDS in prihaja celo iz vrst drugih regionalnih strank, ki so po kongresu Istranov pretrgale svoje politično zavezništvo z Jakovčičem.
Reška demokratična zveza (RIDS) Vladimirja Smešnyja, ki je pokazal veliko razmnevanja za istrske zamisli in pobude, zlasti tiste, ki so bile povezane z decentralizacijo države, se je pred kratkim razšel z IDS. Reški regionalisti svojim istrskim kolegom zamerijo željo, da bi s spremembo notranjih, administrativnih meja med županijami ustvarili pogoje za nastanek velike Istre. Tako je naletela Jakovči-
čeva zamisel o vključitvi Opatije in okoliških naselij ter dveh otokov -Cresa in Lošinja - pod okrilje velikoi-strske županije na velik odpor reških regionalistov. V teh prizadevanjih namreč vidijo poskus vnovične vzpostavitve rapalskih meja, kar je po njihovem ne samo v nasprotju s hrvaškimi nacionalnimi interesi, pač pa tudi zelo nevarno. Reški regionalisti so Jakovčiča obtožili, da ustvarja pogoje za razkosavanje Hrvaške.
Politično klofuto so Jakovčiču prisodili tudi Slovenci iz Istre, ki se z njegovimi zamisli niso strinjali, saj ne sprejemajo ideje o čezmejni Istri. Te priložnosti pa nočejo izpustiti iz rok ezuli in istrski avtonomisti, zato je prišlo znotraj IDS do velikih trenj. Stranko bodo zagotovo zapustili nekateri »jastrebi«, med njimi tudi istrska podžupanja Loredana Bogliun-Debeljuh, saj je del njenih vplivnih strankarskih kolegov ne podpira. Reška demokratična zveza, ki je nezado-
voljna zaradi politike IDS, je napovedala, da bo začela na območju Opatije in drugih naselij, ki jih hočejo istrski regionalisti priključiti k Istri, politično delovati in ustanavljati svoje podružnice. Kmalu so dobili Jakovčičev odgovor. Po teh dneh je namreč napovedal, da bo njegov IDS razširil polje svojega delovanja tudi na območje Reke in Zagreba. To namero je Jakovčič pojasnil z željo, da bo tako dokazal predvsem hrvaški značaj IDS, ki ni avtonomistična shanka. Ali ta nova strategija pomeni, da so poraženi »jastrebi«, ki vidijo Istro kot konfederalno enoto Hrvaške, če že ne kot posebno državo, bo kmalu jasno. Vsekakor pa se Jakovčiču za svoje politične zamisli za zdaj še ni posrečilo pridobiti dovolj pristašev, zlasti ne med hrvaškimi in slovenskimi regionalisti. Zato je, verjetno le začasno, preusmeril svojo politiko, se odrekel naglici, nikakor pa tudi ne svojim temeljnim zamislim.
KULTURA
Sreda, 31. maja 1995
RAZGOVOR
Antonio Colendo: »Rad bi ovrednotil Trst in izoblikoval zanimivo kulturno identiteto«
Tatjana Dolhar
Pred kratkim so se pri Stalnem gledališču Furlanije-Julijske krajine poslovili od dosedanje ravnateljice Minune Galline in sprejeli novega ravnatelja Antonia Calen-do, dolgoletnega vodjo stalnega gledališča v Aquili in priznanega režiserja. Ob njegovi namestitvi smo ga prosili za pogovor.
Izhodiščno vprašanje se mi je porodilo, ko sem ob preletavanju vaSega življenjepisa, naletela na zanimiv naslov vaSe teze o pojmu pravičnosti v Ajshilovi Oresteji. Ce se Se dobro spominjam, je Orestes razpet med dilemo, ali naj se ravna po zakonih, ki nam jih narekujeta srce in morala, po zakonih bogov, ali pa naj se pokorava državnim zakonom oziroma temu, kar si država, starešine in ljudstvo od njega pričakujejo. Nasprotno od Antigone, ki se odloči, da se bo ravnala, kot ji narekuje srce, da Orestes prednost državnosti in svoji javni funkciji, in torej z materino smrtjo maSCuje očetovo smrt. Tako pa povzroči nov zločin in novo gorje. Kakšno pa ja vaše pojmovanje pravičnosti?....
»Pravičnost je zame to, kar je edinstveno izrisala filozofija grške polis, ki temeb na ideji enakopravnosti in enakovrednosti. Strinjam se z Ajshilom, ki preko parabole Orestesove osebne tragedije svojim meščasnom ob ritualnem srečanju pri tragediji ponazori, kako se je najbolj blesteči princip pravičnosti, to je demokracije polisa, lahko izoblikoval samo po številnih konfliktih. Z Atenino odločitvijo za Ore-stesovo oprostitev se zaCne novo obdobje humanizma in dolga pot iskanja ravnovesja in pravičnosti. Kot humanizem je tudi pravičnost lahko samo tista, ki, postavi v svoje središče Človeka z vsemi njegovimi protislovji in nasprotji, ki se postavi za človeka v njegovi celoti.«
Ali nam lahko odprete kovCek, s katerim prihajate na novo delovno mesto in v katerem verjetno hranite vaSe najvažnejše izkušnje? Česa ne bi mogli o sebi izpustiti v Se tako kratki predstavitvi?
»Na moji gledališki življenjski poti je troje mejnikov, mimo katerih ne morem, in sicer zaCetni poizkusi kot režiser avantgardnega gledališča, soustanovitev in rav-nateljevanje stalnega gledališča v Aquili in končno obdobje vsestranskega raziskovanja na gledališkem področju, vsa pa v pozornem opazovanju in iskanju zanimivih novosti. Začetek je bil prav gotovo najtežji, mladim umetnikom se niso odpirala nobena vrata, velike gledališke skupine so bili zaključeni, zaprti krogi. Sam sem začel s skupino kolegov, ki so se kasneje vsi uveljavili, ravno z alternativnim gledališčem. Prvi smo v Italiji uprizarjali tako
naše kot tuje sodobnike, Corrada Augio, Becketta, Pintorja.
Niti kasneje se nisem mogel privaditi, da bi stalno gledališče pojmoval kot tradi-colnalno gledališče. Iz gledališča v Aquili sem skušal narediti pravi eksperimentalni laboratorij, skupaj smo postavili na oder res zgodovinske predstave, kot je npr. Kristusov pasijon, ki je navdušil tako domaCo kot mednarodno kritiko, z njim smo gostovali po Evropi, Kanadi, Avsraliji. Bila je to predstava, ki je navdušila tako konservativce kot najveCje komuniste, Kristus je bil v bistvu partizan v naši državljanski vojni, predstava pa je predvsem prispevek velikanom italijanskega realizma, kot sta bila Pasolini in Rossellini.«
V Cern se bo vas program razlikoval od programa prejšnje uprave?
»Tega trenutno še ne morem povedati, podrobne odločitve bo namreč narekovalo občinstvo, kateremu bomo skušali ponuditi najboljše in ga tudi primemo usmeriti. Razumeti bomo morali, katera so sploh pričakovanja občinstva. Na to mesto so me namreč poklicali tudi zato, ker je s prejšnjo upravo gledališče izgubilo del abonentov. Je že res, da je upad abonentov zaznaven na vsedržavni ravni, a je tudi res, da ima to mesto izredno gledališko tradicijo. Tržačani ljubijo gledališče, torej nekje mora že tičati razlog za ta nenaden upad.«
Kako mislite združevati dvojno vlogo režiserja in direktorje gledališča?
»Sedanja zakonodaja je ukinila loCeni funkciji mnetniškega in administrativnega ravnatelja, torej moramo po lastni uvidevnosti združiti obe funkciji v eni osebi. Kot to uspe Strehlerju, Bosettiju v Benetkah in številnim drugim, tako upam, da bo uspelo tudi meni in moji ekipi, kajti v prihodnje bo potrebno veliko skupnega dela in napo-
ra. Mislim namreč, da se kulturi obetajo hudi Časi, v stalnem boju za pridobitev javnih prispevkov, politične sile, ki pa se za v bodoče potegujejo za oblast, se tudi - kot kaže - ne mislijo ubadati s kulturo. Toda brez kulture ne bo mogla socialna pravičnost nikoli zavladati, samo s kulturno osveščenostjo lahko rešujemo tudi še tako banalne težave vsakodnevnega življenja.«
Kako mislite Trstu prikrojiti vlogo posrednika med različnimi kulturami?
»Mesto bi rad valoriziral z njegovo kulturo vred in izoblikoval kulturno identiteto, ki naj postane privlačna tudi za vsedržavno kulturo. S festivalom sodobne dramatike, ki bi lahko postalo vsakoletno predpo-letno srečanje, bi lahko postavili Trst pod reflektorje vsedržavne in mednarodne kritike, obenem pa dali možnost mladim ustvarjalcem, da prodrejo v širšo javnost. Gledališče bi lahko zapustilo tradicionalne, zaprte prostore, krajevnemu ustvarjanju, bi dali možnost, da se predstavi. Na področju koprodukcij pa bi rad izvedel nekaj novega, ponudil bi rad slovenskemu režiserju režijo v našem gledališču.
S pomočjo gledališča, ki naj predstavlja vez celotne države s svojimi vzhodnimi sosedi, pa bi rad italijanskemu občinstvu ponudil rusko gledališče in sploh vso umetnost kulturnega Vzhoda. Imamo velikega raziskovalca, Angela Ripellinija, ki je napisal monumentalno delo »II trucco e Tanima« o nastanku ruskega gledališča, kajti ravno s tem gledališčem se rodi moderna dramaturgija. Cehov je namreč zadal smrtni udarec tradicionalnemu gledališču in prepustil besedo igri nabiti z eksistencializmom modernega človeka. On je v bistvu oCe vseh modernih piscev dram, ki so tako nazorno znali izražati bol našega Časa, Beckett, Ionesco in drugi. To Ri-pellinijevo delo bi rad postavil na oder, kajti v sebi, kot izraža že v naslovu, skriva vso skrivnost in Car gledališke umetnosti: zvijačo in dušo...
SIMPOZIJ
	
»Obljubljena dežela« v očeh izseljencev
Aleksej Kalc
V dneh 18. in 19. tm. je inštitut za izseljeništvo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti priredil v portoroškem hotelu Emona posvet z naslovom Soočenje mita in realnosti ob prihodu izeljen-cev v novo okolje. Po ljubljanskem in tržaškem je to bil že tretji v nizu zaporednih tematskih simpozijev, ki so si jih pred nekaj leti zamislili slovenski proučevalci izseljenske problematike z namenom, da bi postopoma osvetlili mnogotere še nepoznane aspekte slovenskega izseljevanja in pospešim izseljenske študije kot specifično ter do nedavnega na Slovenskem precej zanemarjeno raziskovalno področje. Z letošnjim posvetom je bil storjen korak naprej tudi v smeri navezovanja stikov in vključevanja slovenske strokovne srenje v mednarodni krog preučevalcev izseljenstva, saj je prirediteljem z izbiro tako univerzalne tematike uspelo pritegniti pozornost tudi iz tujine. K sodelovanju so se tako odzvali priznani strokovnjaki iz Hrvaške, Nemčije, Danske, Poljske, Slovaške in Švedske.
Udeleženci so se v dneh intenzivnega dela z referati in debatnimi posegi poglobili v predstave o »obljubljeni deželi«, kakršne so se ustvarjale v evropski družbi vse od začetka velikih izseljenskih procesov in v kolektivnem ter osebnem imaginariju vseh, ki so polnih upov in pričakovanj stopah na pot izsehtve. Ob prihodu v novo okolje pa seje začel stik z realnostjo, ki je bila v marsičem drugačna in je na raznorazne načine zaznamovala njihovo nadaljno življenjsko izkušnjo. Tema je bila deležna pogledov iz več zornih kotov, od zgodovinskega, sociološkega in psihološkega do kulturnega in antropološkega. Tako teoretični referati kot tisti, ki so se na podlagi konkretnih primerov spoprijeli s problematiko, so pokazali kompleksnost mentalnih in kulturnih prehodov od mitizirane predstave k odčaranosti ob odkrivanju realnosti ter spremembe, ki se ob tem pojavlajo v identiteti posameznika in skupnosti, v odnosu do domačega kraja in izvorne kulture, do identitet, lastne preteklosti itd. Če je iz vsebinskega vidika srečanje potrdilo večplastnost izseljenskega pojava, s tem da je evidentiralo še enega od mnogoterih aspektov, ki so s tem pojavom povezani, je hkrati opozorilo na pomen metodoloških pristopov in virov, kot so pisma, dnevniški zapisi, pričevanja, življenjske zgodbe in vsakovrstna druga osebna dokumentacija. Ob tem se sama po sebi vsiljuje misel o potrebi po sistematizaciji zbiranja tovrstnega gradiva tudi pri nas, po vzoru arhivov »ljudskega pisanja« in »ustne zgodovine«, ki so ključnega pomena za »reševanje« in obvrednotenje tovrstne dokumentacije.
Glede na vse, kar smo na njem slišali, lahko trdimo, da je simpozij pomenil za slovensko preučevanje izseljenske problematike nedvoumen kakovostni skok, za inštitucijo, ki ga je priredila, pa je bil dobra vizitka in dragocena izkušnja za nadaljne uveljavljanje na mednarodni ravni. Te uspešnosti se seveda veselimo tudi v zamejstvu, saj sta ji tehtno pripomogli tudi tržaški raziskovalki Marija Jurič-Pahor z referatom na temo kulturnega šoka in Majda Kodrič, kije spregovorila o soočenju mita in realnosti v spominu slovenskih izseljenk v Ameriki.
Ekstravaganten Elton John nastopi drevi v Pordenonu
Po nekajmesečnem premoru bo v naši sredi ponovno velika mednarodna glasbena zvezda. Tokrat prihaja med nas eden izmed najbolj priljubljenih izvajalcev pop in rock glasbe, Elton John.
Angleški pevec, ki je v svoji petindvajsetletni karieri prodal preko 200 milijonov plošč bo pel danes zvečer na zunanjem prostoru sejmišča v Pordenonu. Koncert je bil prvotno predviden v parku Galvani, vendar so ga v zadnjih dneh zaradi nasprotovanj krajevnih oblasti premestili v sicer grši, a še vedno dovolj velik prostor. Organizatorji pričakujejo okoli 15.000 ljudi, saj je drevišnji nastop angleškega zvezdnika poleg včerajšnjega v Bologni edini letošnji koncert v Italiji.
Vrata sejmišCa se bodo odprla ob 17.30, ob 20.30 bo na velik oder stopila italijanska pevka Giorgia, ki bo v približno pol ure dolgem programu predstavila svoje najuspešnejše skladbe. Giorgia, med najboljšimi italijanskimi novimi pevkami, je letošnja zmagovalka Sanremskega festivala (na njem bi moral nastopiti tudi Elton John, pa ga je odrekel v zadnjem trenutku). Pevki bomo lahko prisluhnili tudi jutri, in sicer bo 20.30
v Varieteju novogoriške igralnice Perla.
Sir Reginald Kenneth Dwight oz. Elton John, slavi letos petindvajsetletnico nastopanja. Leta 1967 je zaCel sodelovati z Bernijem Taupinom, ki je napisal glasbo skoraj vseh Johnovih uspešnic. Prvi album iz leta 1969, Empty Sky, mi prodrl. Vseeno so mu zaupali in mu omogočili snemanje drugega albuma, ki nosi njegovo ime in s tem je zaslovel tako v Angliji kot v ZDA. Ze naslednje leto so bile kar tri njegove pesmi na lestvici najbolj prodanih plošC: Rocket man, Honky Cat in Croco-dile rock. Dvojica
John - Taupin je v zelo kratkem obdobju zaslovela vsepovsod: do leta 1976 je Elton John izdal kar trinajst albumov, njegovi hiti, tako balade kot prefinjeni ritmirani ročki so se vedno povzpeli med najbolj prodane plošCe. Daniel, Goodbye Yel-low Brick Road, Don’t let the Sun Go Down on Me in kasneje Don’t Go Breacking My Heart, Part Time Love, Song For Guy, Blue Eyes, Sad Song so le nekateri naslovi
njegovih uspešnic. ZaCel je z blues glasbo, se nato posvetil takrat vladajočemu rocku, presenetil vse s svojim ekstravagantnim obnašanjem tako na odru kot v zasebnem življenju. Na odru se je pojavljal z veC centimetri visokimi petami, njegova oblačila so v kiču tekmovala z Liberacejem, znana je Elto-nova zbirka raznolikih oCal. Bil pa je, in to je seveda tudi danes, odličen poznavalec odrskih trikov. Poslušalce ni le pestval z nežno glasbo ali pripravil do plesa z vabljivimi ritmi, zabaval jih je tudi s čudaškim vedeljem in številnimi triki. V svojem življenju je Elton John poskusil prav vse: od mamil do samomora (neuspešno), bil je predsednik nogometnega kluba, biseksualec, filmski igralec.
Elton John je vseskozi tudi pisal filmsko glasbo. Dosegel je vrsto priznanj, kot zadnjo je prejel oskarja za glasbo v Disneyevem filmu Levji kralj. Za pesem Can You Feel the Love Tonight, ki je vodilni hit filma, je dobil tudi Grammy Award. Pred nekaj meseci je izdal tudi nov album made in England, ki ga bo v celoti-skupaj s številnimi starimi uspešnicami »nori« angleški pianist predstavil drevi v Pordenonu.
AleS VValtritsch
Sreda, 31. maja 1995
KULTURA
NA KRATKO
APZ Tone Tomšič v CD
LJUBLJANA - 2e pred skoraj 70. leti (1926) so ustanovili predhodnika današnjega APZ, danes pa zbor deluje v okviru SOU. V letošnji sezoni so se izkazali predvsem na mednarodnem tekmovanju Franz Schubert, novembra na Dunaju. Zasedli so prvo mesto med mešanimi zbori, absolutno prvo mesto ter dobili posebno nagrado za najboljšo izvedbo Schubertove skladbe (Chor der Engel). S to skladbo bodo nocoj tudi otvorili večerni koncert v Gallusovi dvorani CD, ki se bo zaCel ob 19.30. (M. Z.)
Predstavitev Kranjskih znamenitosti
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše v Kranju bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Odkrivajmo našo deželo, posvečeno nekaterim od Številnih kultumo-zgodovinskih znamenitosti v Kranju in okohci. Na otvoritvi bodo danes predstavili tudi štiri zloženke na to temo in sicer o dediščini slikarja Leopolda Layerja, o stvaritvah znanih arhitektov (Jožeta Plečnika, Ivana Vurnika ter Eda Ravnikarja) v Kranju, o gradovih iz Kranja in okolice ter o ostankih starih obrti. (M. V.)
Camerota Slovenica v Slovenski filharmoniji
LJUBLJANA - Morda najplemenitejši komorni sestav, godalni kvartet, tokrat pod skupnim imenom »Camerata Slovenica«, ki ga sestavljajo priznani slovenski godalci, bo nocoj v Slovenski filharmoniji ob 19.30 izvajal dela Mozarta, Dvoraka in Šostakoviča. Člani kvarteta sta violinista P. NovSak in V. Meljnikov, M. Kosi igra violo, C. Škerjanec pa violončelo. (M. Z.)
Zanimiv glasbeni dogodek v galeriji SKUC
LJUBLJANA - Danes pripravlja klub SKUC v soorganiza-ciji z RTV Slovenija zanimiv koncertni dogodek V prostorih galerije SKUC se bo ob 21. uri predstavila skupina ProTon Sonic Art Group iz Finske, kvartet, ki svojo ustvarjalno energijo posveča raziskovanju zvoka. Člani Agnies-zka VValigorska, Pekka Siren, Ilkka Toivianien in Mikko Laakso so skupino ustanovih leta 1987 v izključno eksperimentalne namene, od takrat pa so s svojo široko paleto zvočnih namestitev sodelovali pri projektih z WDR iz Kolna, RAI, ORF, BBC, PrTv iz Wroclawa in RNE-2 iz Madrida. ProTon sonic Art Group je trenutno na evropski turneji, v Ljubljano pa prihaja 'v okviru srečanja strokovnjakov Združenja evropske radiodifuzije (EBU), ki se bo odvijalo od 30. maja do 2. junija na Bledu. (M. P.)

LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA GOTIKA V SLOVENIJI
LJUBLJANA - Obsežen projekt slovenskih znanstvenih in spomeniškovarstvenih institucij Gotika v Sloveniji, ki ga je javnost doslej spoznala predvsem na lanskem mednarodnem simpoziju in spremni Studijski razstavi v Narodni galeriji, bo z jutrišnjim dnem dosegel svoj razstavni vrhunec. Štiri razstave v sklopu projekta bodo odprli jutri, in sicer razstavi Arhitektura ter Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine ob 10. uri v Cekinovem gradu, Svet predmetov v Narodnem muzeju ob 12. uri ter Slikarstvo in kiparstvo v Narodni galeriji ob 18. uri.
Razstavni del celotnega, doslej daleC najobsežnejšega podviga slovenske umetnostnozgodovinske stroke in nekaterih drugih strok, predvsem pa projekta, ki je prvič zbral vse najpomembnejše domače znanstvene institucije, muzeje in uprave za varstvo kulturne dediščine, so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so razstavo predstavili direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, avtor zasnove celotnega projekta, in predstojnik Umetnostnozgodovinskega oddelka na Filozofski fakulteti prof. dr. Janez Hofler, koordinator projekta Tomislav VignjeviC, ravnatelj Arhitekturega muzeja Ljubljana dr. Peter KreCič, Ivan Bogovčič iz Restavratorskega centra, Jasna Horvat iz Narodnega muzeja, dr. Samo Ste-
fanac z Umetnostnozgodovinskega oddelka FF ter predstavnik generalnega pokrovitelja, podjetja Philip Morris Ljubljana.
Projekt Gotika v Sloveniji je skupni projekt Narodne galerije, Umetnostnozgodovinskega oddelka FF, Narodnega muzeja, Arhitekturnega muzeja, Restavratorskega centra RS, Republiške in regionalnih uprav za varstvo kulturne dediščine, pokrajinskih muzejev ter strokovnjakov iz tujine, predvsem iz Avstrije, Italije in Hrvaške.
Razstava Gotika v Sloveniji in z njo povezani strokovni dosežki bodo sinteza dolgega historiata raziskav domače umetnostne ustvarjalnosti v prostoru znotraj meja današnje Republike Slovenije v obdobju med začetkom 13. stoletja, ko se v arhitekturi pr-
vič pojavijo gotske značilnosti in 16. stoletjem, v katerem slog počasi izzveni, oziroma obdobja, v katerem je prvič po obdobju preseljevanja enoten slog zajel vse plasti prebivalstva, se vtisnil v slovensko krajino in dosegel tudi tisti nivo, ki je primerljiv z nivojem umetnostne produkcije izza naSih meja.
Razstava v Narodni galeriji bo obsegala okoli 320 umetnin: stensko slikarstvo (predvsem fotoreprodukcije), rokopise, lesene stropove, tabelno slikarstvo in številne kiparske spomenike. V Cekinovem gradu bosta na ogled razstavi arhitekturne dokumentacije in razstava, ki bo izpostavljala restavratorsko problematiko, v Narodnem muzeju bo na ogled kultur-no-zgodovinska razstava okoli 300 predmetov najrazličnejših obrti.
Razstave bodo spremljali obsežni katalogi ter nekaj drugih publikacij, bogata pa bo tudi obrazstavna ponudba; naprodaj bodo tako tiskovine (plakati, razglednice...) kot replike nekaterih izbranih eksponatov.
Vojko Urbančič
NOVO NA VIDEU
Hiphop
kifeljca
Who’s the Man, hip-hop komedija, distribucija Fun Video, glasba Michael Wolf, režija Ted Dem-me, ZDA, 1994,92 minut Hip-hop komedija je kar ustrezna oznaka za film, ki se kar Šibi od glasbe znanih raperjev in hip-ho-pa (Kris Kross, Salt’n'Pe-pa, Queen Latifah, Run DMC, House of Pain, Mo-nie Love) in v katerem igrata glavni vlogi MTV zvezdi - Doctor Dre in Ed Lover - voditelja Yo MTV Raps. Igrata nerodna brivca, zaposlena pri uglednem poslovnežu iz Harlema, s čigavo pomočjo se jima uspe vpisati na policijsko akademijo. Ko ga ubijejo pa se oba »hvale-žneža«, sedaj že policaja, odločita, da bosta poiskala njegovega morilca. Iščeta ga med raperji v sosedstvu. Polno rap glasbe, značilnega "Črnega" humorja, pa Se Ice-T v eni od vlog.	(V. R.)
Kitajska četrt
Chinatovvn, kriminalka, distribucija Karantanija, scenarij Robert Tovvne (oskar), režija Roman Polanski, ZDA, 1974, 125 minut
Ob slovenski premieri Deklice in smrti je na vi-deoformatu izšla ena od klasik Romana Polanskega iz leta 1974 Kitajska Četrt, v katerem igra tudi stransko vlogo. Film je tako tematsko kot stilno hommage Črnemu valu kriminalnih filmov 40-ih in 50-ih, ki ga je Polanski nadgradil. Ciničnega in nepopustljivega zasebnega detektiva J. J. Gittesa (Jack Nicholson) najame privlačna in skrivnostna dama (Faye Dunaway), toda rutinski primer se zaplete, ko nehote odkrije škandal s prekupčevanjem zemlje, v katerega je vpleten njen oce (John Huston). Mojstrska režija, suspenz in nepredvidljivost do konca. (V. R.)
Ali bo Slovenija ostala brez edine kinoteke
LJUBLJANA - Ob zaključku prve sezone slovenske Kinoteke, tridesetih letih kinotečne dejavnosti v prostorih dvorane na Miklošičevi ter v letu praznovanja 100. obletnice svetovnega filma, je Ljubljana morda pred izgubo tega Se zadnjega kotička za ljubitelje filmov in možnosti seznanjanja s svetovno filmsko zgodovino.
Kot je povedal včeraj direktor SGFM Bojan KavCiC | SGFM na novinarski konferenci ob zaključku sezone, '' kinoteko namreč iz prostorov, v katerih je najemnik, že- I h kot upravljalec izsehti Izobraževalno središče Miklo- j SiC. Na sodišču pa že leto dni teCe postopek za izprazni- j tev prostorov. Mesto Ljubljana, ki je lastnica prostorov, ' pa za kinoteko nima razumevanja in vztraja na stališču, da zadeva le državo, ter zahteva, da ji ministrstvo za ■ kulturo priskrbi v zameno enakovredne prostore. Torej i se postavlja vprašanje, ali bo Ljubljana, z zaledjem (Uni- j verza, AGRFT, prestolnica), ki ga nima nobeno sloven- j sko mesto, oropana nujnega kulturnega prostora za razvoj in ohranitev filmske kulture.
Kajti, prihodnja sezona bo - po besedah program- i skega vodje Silvana Furlana - programsko vsaj toliko j bogata kot je bila letošnja, ko je bil v kinoteki osrednji ! dogodek retrospektiva Francoisa Truffauta, zaključila j pa jo bo nocoj projekcija Trpljenja device Orleanske C.T.Dreyerja (na sliki), prvo darilo, ki ga je za svoj maj- j hen fond dobila slovenska Kinoteka, in sicer od danske kinoteke. V prihodnji sezoni bo novembra retrospektiva nemških filmov Ernsta Lubitscha, januarja ce- j loten opus Dreyerja, februarja in marca pa ruski nemi in revolucionarni filmi iz let 1910/20. Ali bomo ostati brez vsega tega?	Vesna Rojko
NOVO V KINU
Deklica in smrt
Death and the Maiden, psihološka drama, scenarij Rafael Vglesias in Ariel Dorfinan po drami slednjega, režija Roman Polanski, distribucija Karantanija Film, premiera danes v Ljubljani v kinu Komuna ob 21. uri, od jutri na rednem sporedu v Ljubljani (Kompas) in Mariboru (Gledališče).
Deklica in smrt je film treh igralcev. Sigoumey Weaver igra Paulino Escobar, bivSo politično zapornico, ženo uspešnega odvetnika Gerarda (Stuart VVilson), ki njunega gosta dr. Roberta Miranda (Ben Kingsley) prepozna kot svojega mučitelja. Ati je res izvemo na koncu, dogajanje pa se odvrti v eni noti.	(V. R.)
Mali milijonar
Richie Rich, komedija, scenarij Tom S. Parker in Jim Jennevvein po istoimenskem stripu, režija Donald Petrie, premiera jutri v Ljubljani (Union), Domžalah, Mariboru, Škofji Loki in Brežicah, in hkrati na rednem sporedu.
Macaulay Culkin je Richie Rich, deček, ki živi v nepredstavljivem razkošju. Ima las-
tno restavracijo McDonalds, njegova osebna trenerja pa sta Arnold Schvvarze-negger in Claudia Schiffer. Brezskrbno življenje z dobrodušnima staršema (-Edward Herrmann in Christine Ebersole) se prekine, ko se starša zgubita nekje na morju. Richie ostane sam doma, boriti pa se mora Se proti hudobnemu Van Doug-hu (John Larroquette), ki si žeti polastiti premoženja.	(V. R.)
Kaznilnica odrešitve
Shavvshank Redemption, drama, scenarij,in režija Frank Darabont, distribucija Trias Entertainment, premiera jutri v Ljubljani v kinu Komuna od 21. uri, od petka na rednem sporedu.
Film Kaznilnica odrešitve je film, ki je bil nominiran letos za sedem Oskarjev, prejel pa nobenega. Kar seveda Se ne pomeni, da ni vreden ogleda, saj je režiser scenarij napisal na osnovi novele Stephana Kinga. Tim Robbins in Morgan Freeman igrata kaznjenca, ki se kljub razlikam v značaju v zaporu Shavvshank zbližata. Eden od njiju pa ima prav poseben razlog, da je v zaporu. Pripravlja se namreč na svojo naj-vecjo akcijo.	(V. R.)
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(od 22. do 28. maja)
Potem ko smo dvakrat zabeležiti porast obiska v Ljubljanskih kinematografih, je v prejšnjem tednu ta drastično upadel, kar za 10.847 ali 40 odstotkov. Skupno število gledalcev -16.517 - pa je sicer za ta letni cas povsem običajno. Izbruh vodi že tretji teden, Tito in jaz pa se je povzpel za eno mesto navzgor. Premierna Muriel se poroči se je uvrstila na solidno tretje mesto, prav tako premierni Zasebni detektiv Shame pa se je moral zadovoljiti s šestim. ZaCenja se torej poletna sezona, gledalce pa bo v naslednjih treh mesecih - kljub nekaterim dobrim filmom, ki se nam še obetajo (med njimi že ta teden Deklica in smrt Romana Polanskega) - vedno težje zvabiti v kino. V zavesti Ljubljančanov se očitno še ni usidralo prepričanje, da kinodvorana pred močnimi sončnimi žarki, ki so postali zaradi stanjšanega ozonskega plašCa škodljivi, predstavlja pravzaprav idealno zavetje.
Legenda: Prva številka pomeni Število predstav, druga Število gledalcev in tretja bmto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Izbruh / Lj. kinematografi
27	(103)	3.663 (21.945)	1.744.400 (10.715.400)
2.	Tito in jaz / Starec
21 (32)	2.562 (4.632)	1.227.300	(2.262.300)
3.	Muriel se poroti /Trias WTC
23 (23)	2.346 (2.346)	1.173.000	(1.173.000)
4.	Vse, kar si želiš / Lj. kinematografi
28	(52)	2.010 (5.131)	959.600	(2.519.625)
5.1. Q. / Karantanija film
21 (33)	1.938 (4.334)	925.400	(2.123.400)
6.	Zasebni detektiv Shame / Cenex
13 (13)	698 (698)	349.000 (349.000)
7.	Nori profesor / Fun-Mladina film
19 (43)	681 (3.601)	331.500	(1.767.500)
8.	Priselila, kraljica puščave / Fun-Mladina film
21 (82)	652 (5.757)	309.900	(2.785.400)
9.	Carlitov zakon / Camium Trade
15 (82)	379 (5.835)	182.000	(2.814.900)
10.	Utemeljeni sum / Lj. kinematografi
12 (127)	296 (11.531)	136.500 (5.565.600)
Tudi v dneh med 4. in 8. majem je razvrstitev prvih petih filmov na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) ostala popolnoma enaka, edinole 101 dahnatinec in Ulični bojevnik sta med seboj zamenjala mesti. Navajamo izkupiček v milijonih USD.
1.	Izbruh
2.	Jesenska pripoved
3.	Dumi) and Dumber 4.101 dahnatinec
5. Ulični bojevnik
3,88 (31,10) 2, 32 (24, 70) 1, 69 (37, 81) 1, 63 (28,18) 1, 60 (10, 21)
Igor Kemel



aaagigišg^
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 31. maja 1995
potres / Šestdeset ur po katastrofalnem sunku
NOVICE
V Nefiegorsku so pod ruševinami še živi ljudje
Na prizadeto območje je končno prispelo mehanizacija
NEFTEGORSK - V tem sahalinskem mestu si reševalci mrzlično prizadevajo, da bi izpod ruševin rešili še kakega od več kot 2.000 pogrešanih (na sliki AP). Kot je povedal predstavnik za tisk reševalnih ekip, so pod ruševinami še preživeli, ki obupano kličejo na pomoč. Po začetni zmedi, ki so jo povzročile predvsem pomanjkljive prometne povezave, na letališču v Ohi ne uspejo namreč pristati orjaška transportna letala s prepotrebno mehanizacijo, je pomoč končno stekla. Včeraj je posegla tudi ruska vojska, ki je mehanizacijo poslala s transportnimi helikopterji. Ob tem je sedaj razumljivo, zakaj so Rusi zavrnili tuje reševalce, saj ne bi vedeli, kam z njimi, ko še svojih
niso uspeli takoj poslati na prizadeto območje. Včeraj pa so jasno povedali, da tujina lahko pošlje zdravila, hrano in obleke. Po zadnjih vesteh je nedeljski potres terjal 325 življenj, 353 ljudi je ranjenih, kot rečeno pa več kot dva tisoč ljudi pogrešajo.
V zadnjih urah so na Sahalinu zabeležili več umirjevalnih potresov, med katerimi jih je bilo kar devet moči od četrte do pete stopnje po Richterjevi lestvici. Včeraj ob 17. uri po krajevnem času pa so na severnojapon-skem otoku Hokaido zabeležili potresni sunek 4° po japonski sedemsto-penjski potresni lestvici (med 4° in 5° po Richterju). Epicenter je bil v So-račiju severno od Sapora.
Mali v sponah kolere
BAMAKO - Epidemija kolere, ki je 9. maja izbruhnila v osrednjem Maliju, se je razširila na vso državo. Po zadnjih uradnih podatkih so od 533 okuženih umrle 103 osebe. Kot je povedal eden od odgovorih pri ministrstvu za zdravstvo, niso kolere uspeli zajeziti v mestu Mopti, temveč se je po reki Niger razširila tudi v druge kraje.
Zaplenili 12 kg semtexa
PRAGA - Češka policija je predsinočnjim na nekem parkirišču ustavila avto nekega trgovca, ki uvaža cigarete in v njegovem avtu našla 12 kilogramov semtexa in pet detonatorjev. Semtex je zloglasno češko plastično razstrelivo izrede rušilne moči, ki so ga mednarodni teroristi uporabili v številnih bombnih atentatih in ki naj bi ga Češka - tako so obljubili - nehala proizvajati. Kot kaže, pa je tega razstreliva še vedno dovolj.
Tokrat ni bila kriva sekta
TOKIO - Japonci imajo res smolo s strupenimi plini. Tokrat pa zastrupitve v Kavasakiju pri Tokiu ni povzročila sekta Vzvišene resnice, temveč uhajanje žveplaste kisline iz nekega petrokemičnega obrata. Po zdravniško pomoč se je moralo zateči 35 oseb, nihče pa ni v smrtni nevarnosti.
V	rafineriji nafte Tone Corporation, ki dnevno predela 240 tisoč sodov surove nafte, so bile tudi v preteklosti podobne nesreče.
V	požaru štirje mrtvi
VVASHIGTON - V podtaknjenem hišnem požaru v losangeleškem predmestju San Marinu so življenje izgubili trije otroci in neka služkinja, medtem ko so eno osebo odpeljali v bolnišnico s hudimi opeklinami. Očividci so navedh, da so pred požarom, ki je zajel enonadstropno hišo v nekaj minutah, slišali močno eksplozijo.
EGIPT / NEPALEC OD GLAVNEGA MESTA
Okvara je botrovala hudi železniški nesreči
Umrlo je devet oseb, 26 pa je bilo ranjenih
KAIRO - V železniški nesreči na ranjenih potnikov, ki so jih pogrešali, progi Aleksandrija - Kairo je izgubilo Uklenjeni so bili med razbitinami lo-življenje devet oseb, ranjenih pa je bi- komotive in enega vagona. Do nesreče lo 26 potnikov, od teh šest huje. Lo- je prišlo zaradi tehnične okvare, ven-komotiva in štirje vagoni so se iztirili dar so se v zadnjem času železniške kakih 50 km severno od glavnega me- nesreče v Egiptu pomnožile. Pred prišla. Najprej so se bali, da je število žr- bližno mesecem dni je na primer pri-tev višje. Nekaj ur po nesreči pa so šlo do trčenja vlaka in kombija, ki je med razbitinami vlaka našli šest težko peljal v službo skupino delavcev.
Ob koncu druge svetovne vojne so zavezniki izropali nemške umetnine
BERLIN - Ob koncu druge svetovne vojne so Rusi in Američani sistematično odnašali umetnine iz muzejev zasedenega nemškega ozemlja. O delovanju prvih je nemški umetnostni zgodovinar Clemens Toussaint napisal izčrpno Studijo, o delovanju drugih pa so posneli posebno televizijsko oddajo.
Toussaint je svojo Studijo napisal na osnovi Se neobjavljenih podatkov, ki jih je Črpal iz ruskih ar-; hivov. Z ukrajinskim kolegom j Akinšem in moskovskim kolegom j Koslovom je za Nemški narodni j muzej napravil prvo Studijo o ple-■ njenju nemškega kulturnega pre-j moZenja. V zvezi s tem Rusi še da-\ nes trdijo, da je pribhžno 2, 5 mili-
jona umetnin iz Nemčije »po naključju« prišlo v ruska skladišča.
Javna televizijska mreža MDR je za posebno oddajo posnela intervju s strokovnjakom Willijem Korte-jem, ki se ukvarja z iskanjem izginulih umetnin in trdi, da so do julija 1945 pripadniki ameriških tajnih služb iz področij, ki so pozneje prešla pod rusko oblast, poslali na zahod skoraj 10.000 vagonov orožja in umetnin.
Toussaint trdi, da je bila ta operacija Stalinovo maslo. Njegov namen ni bil rešiti pred propadom umetni-n in najrazličnejših dragocenih predmetov. Stalin se je po Toussainto-vem mnenju preprosto hotel polastiti najveCjega možnega števila umetnin v zgodovini dvajsetega sto-
letja. Takratna Sovjetska zveza je že leta 1943 načrtovala nadomestiti lastno kulturno Škodo oziroma izgube tako, da bo iz Nemčije odnesla znatno Število umetnin. Se več, posebni komisiji strokovnjakov so zaupah nalogo ,da naj preuči ustanovitev nekakšnega vrhunskega muzeja. (Strokovnjaki so svoje delo zakljuCih 26. februarja 1946.)
V 50. letih so približno 1, 5 mih-jona predmetov vrnili, vendar je bila po Toussaintovem mnenju to le strateška poteza, posledica dogodkov na Madžarskem. Znanstvenik poudarja, daje danes še več kot milijon umetnin v ruskih muzejih oziroma posebnih skladiščih. Med temi je verjetno tudi Hitlerjeva ose- j bna umetniška zbirka.
FRANCIJA / NEOBIČAJNE ZAHTEVE NARAVOVARSTVENIKOV
Postaje pariške podzemne bi lahko postale naravni parki
Rovi metroja so življenjsko okolje edinstvenih čričkov
PARIZ - Nekaj rovov pariške podzemne železnice bi lahko kmalu spremenih v naravne parke. Zamisel se je porodila naravovarstvenim aktivistom, ki so napovedali pravo križarsko vojno, da bi pomagali čričkom, ki žive v rovih pariškega metroja. Gre za edine čričke na svetu, ki so si za življenjsko okolje izbrali podzemno železnico.
Leta 1992 je nastala Zveza za zaščito čričkov pariške podzemne železnice. Zveza šteje danes na stotine navdušenih pripadnikov, ki se zagrizeno zavzemajo za čričke francoske prestolnice. Med njimi so intelektualci, študentje in vidni predstavniki francoske družbe, na primer poslanec Val d’Oi-se Marcel Porcher, ki sistematično postavlja parlamentu vprašanja v zvezi s preživetjem čričkov pariškega metroja.
Pariški črički so potomci tistih, ki so v srednjem veku iz Afganistana pripluli v Francijo skriti na
ladjah. V novi domovini so našli srečo: postali so namreč ljubljenci pariškega prebivalstva. Za življenjsko okolje so si izbrali razvejano omrežje rovov, ki se razteza v podzemlju francoske prestolnice, še zlasti progo 9 (Mairie de Montreu-il - Pont de Sevres) in progo št. 3 (Gallieni - Pont de Levallois). Ta dva odseka metroja (in posebno postaje Bonne Nouvelle, Rue Montmartre in Robespierre) bi morala po mnenju naravovarstvenikov postati naravna parka. Zveza za zaščito pariških čričkov je tudi predlagala, naj postaje metroja, ki jih dandanes ne uporabljajo več, spremenijo v avditorije za koncerte čričkov. Ti se namreč oglašajo še zlasti lepo, ko dvorijo samicam.
Načrti naravovarstvenikov bi se lahko izjalovili, če pred tem ne rešijo dva življenjsko pomembna problema v zvezi s hrano in razmnoževanjem teh žuželk. Z Evi-
novim zakonom, ki prepoveduje kajenje v podzemni železnici, so črički namreč ostali brez hrane -cigaretnih ogorkov. Zaradi tega se je pred nedavnim pojavil predlog, da bi jim vsak konec tedna začeli deliti znatne porcije ogorkov. Težje bo rešiti problem razmnoževanja: zaradi nenehne razsvetljave in velike vročine v rovih se črički neprestano razmnožujejo in so po nekaj mesecih neprekinjene orgije tako izčrpani, da poginejo. Zaradi tega je najnujnejši problem, kako zajeziti njihovo mrzlično spolno dejavnost.
Za francosko vlado so pariški črički verjetno zadnja skrb. Veliko bolj zaskrbljujoče je naglo rastoče število domačih živali, ki povzročajo ogromne stroške občinam (ki morajo skrbeti za snago parkov in ulic) in so povečale tudi zdravstvene stroške zaradi porasta bolezni, ki so posledica sožitja ljudi in živali.
EU / VRH V CANNESU
Chirac je povabil enajst gostov
PARIZ (Reuter) - Evropska unija bo konec meseca okusila, kakšno bi bilo življenje, ce bi se petnajsterici pridružilo Se enajst vzhodnoevropskih in sredozemskih držav. Novi francoski predsednik Jacques Chirac je na vrhunsko srečanje Evropske unije, ki bo 26. in 27. junija v francoskem Cannesu, povabil Ciper, Malto, Poljsko, Madžarsko, Bolgarijo, CeSko, Slovaško, Romunijo, Litvo, Estonijo in Latvijo.
Tiskovna predstavnica francoskega predsednika Catherine Colonna je dejala, da so na vrhu v Kobenhavnu poleti leta 1993 povabljene države uvrstili na seznam potencialnih Članic EU. V letoviško mesto Cannes, kjer bo predsednikovanje Uniji od Francije prevzela Španija, bo tako pripotovala najveCja skupina nečlanic Evropske unije. Nemčija je na svoj vrh lani decembra v Essnu povabila Sest držav nekdanjega komunističnega bloka, izpustila pa je baltske in sredozemske države.
Uradno stališče Evropske unije je, da formalnih pogajanj o Članstvu ne more začeti prej, preden ne reformira svojih lastnih institucij in jih prilagodi večjemu številu Članic. Voditelji petnajsterice bodo v Cannesu razpravljali o stopnji pomoti, ki jo bo EU namenjala vzhodni Evropi in Sredozemlju v naslednjih petih letih. poleg tega pa Se o finančni pomoči državam AKP, to je državam afrisko-karibsko-pacifiskega območja.
NOVICE
Princ Charies na Severnem Irskem
DUBLIN - Danes, devet mesecev po tem, ko je IRA razglasila premirje, bo princ Charles zaCel svoj zgodovinski obisk na Irskem. To bo prvi obisk elana angleške kraljeve hiše po odcepitvi otoka v letih 1921 in 1922, ki pomeni »potrditev zrelosti odnosov med Irsko in Veliko Britanijo in je sestavni del normalizacije odnosov«, kot so poudarili v irskih vladnih krogih. Povsem drugače pa se na princev obisk pripravljajo v večinskih katoliških krogih, ki podpirajo zahteve po združitvi s katoliško manjšino na Severnem Irskem. Njihove poglede izražata Sinn Fein, politično krilo Irske republikanske armade, in posebna skupina, ki je ob prinčevem obisku že napovedala demonstracije, saj zanje Charles uteleša represijo nad katoliško manjšino in simbolizira zvezo med Veliko Britanijo in Ulstrom, kjer imajo večino protestanti. Od Charlesa bodo zahtevali opravičilo za vse žrtve britanske vojske od njenega prihoda na Severno Irsko leta 1969, vključno s trinajstimi ubitimi v Lon-donderryju 30. januarja 1972, na »krvavo nedeljo«. Opazovalci v Dublinu so prepričani, da bo obisk poglobil mirovna prizadevanja, hkrati pa ni verjetno, da bi mu kmalu sledil tudi obisk angleške kraljice; vsaj dokler iz irske ustave ne bodo zbrisali drugega in tretjega člena, ki od angleške krone Se zmeraj zahtevata Sest ulstrskih grofij. (AFP)
Nov nemški zakon o nabornikih
BONN - Nemška vlada je včeraj sprejela predlog zakona, po katerem se bo prvega januarja prihodnje leto služenje vojaškega roka skrajšalo s sedanjih dvanajst na deset mesecev. Tistim, ki zaradi ugovora vesti nočejo sluziti običajne vojaščine, so skrajšali rok civilnega služenja vojaškega roka s sedanjih petnajst na trinajst mesecev, je sporočilo obrambno ministrstvo. Vpoklicani bodo lahko svoje vojaško služenje po novem tudi podaljšali (za dva do trinajst mesecev), za kar bodo prejemali 1200 mark na mesec (870 dolarjev). V Nemčiji odsluži običajni vojaški rok le Štirideset odstotkov mladih. Vsi drugi so ali oproščeni ali pa odslužijo vojaščino pri civilni zaščiti, carini, policiji ali v obliki civilnega služenja vojaškega roka (zaradi ugovora vesti). Za taksno možnost naj bi se po ocenah obrambnega ministrstva letos odločila skoraj tretjina vpoklicanih. Pravico do ugovora vesti, ki v Nemčiji sodi med temeljne človekove pravice, so zapisali v ustavo že leta 1949 tudi na osnovi grenke izkušnje z nacizmom. (AFP)
ČEČENSKA KRIZA
Duma dvomi v zakonitost posega
Ruska vojska kljub izgubam nadaljuje ofenzivo
MOSKVA - Ruski vojaški viri so sporočili, da so njihove enote v ponedeljek zveCer čečenskim upornikom iztrgale vec položajev pri vaseh Vedeno in AgiSti na jugovzhodu separatistične republike. Hkrati pa je zgornji dom ruskega parlamenta od ustavnega sodiSCa zahteval, naj ugotovi, ali je petmesečna vojaška operacija sploh zakonita.
Čeprav Moskva javno zagovarja politično rešitev, spora, je po propadu pogajanj z uporniki prejsni teden povečala intezivnost vojaških napadov. Ruske sile so včeraj skušale obko-liti večje čečensko vojaško oporišče blizu Seržen-Jurta in frontno Črto premaknile
za dvanajst kilometrov naprej. Pri tem so padli trije ruski vojaki, osem pa jih je bilo ranjenih. Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega vojaškega poveljstva je bilo v napadu ubitih 88 uporniških borcev. Rusi trdijo, da je zavzetje vasi v podnožju gora na ju-
govzhodu ključnega pomena. Tako naj bi lažje odrezali preostala oporišča od virov oskrbe in jih kasneje z lahkoto zavzeti.
Agrencija Itar Tass je tudi sporočila, da je zvezni svet od ustavnega sodišča zahteval, naj preveri zakonitost Jelcinove odločitve o vojaškem posredovanju, saj ruske oblasti nikoli niso razglasile izrednega stanja v Čečeniji. Že pred tem je preiskavo o začetku vojaške operacije zahtevala tudi duma.
Oleg Scedrov / Reuter
Prevoz živine greni življenje kmetijskih ministrov EU
BRUSELJ (dpa, Reuter) - Kmetijski ministri Evropske unije se tudi včeraj, drugi dan svojega rednega zasedanja v Bruslju, niso dogovorili, kakšne omejitvene predpise naj bi uvedli za prevoz živine v klavnico. Iz nemške delegacije se je razvedelo, da sta obe strani ponovili nasprotujoča si stališča, od katerih pa nobena se vedno noče odstopiti.
Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za kmetijstvo Avstrijca Franza Fisc-hlerja je dejal, da med petnajsterico narašča razumevanje za komisarjev predlog tako imenovane prožne rešitve. Fischler meni, da vožnja nikakor ne bi smela trajati veC kot osem ur skupaj. Ta čas bi se lahko podaljšal le v izjemnih primerih, Ce bi bila vozila posebej prirejena za daljše potovanje živine. Poleg tega je treba potovanje prilagoditi vrsti živali in njihovi starosti. Za osemurno vožnjo se zavzema tudi
Bonn, ki države poziva, naj zaostrijo svoje zakonodaje, Ce Uniji ne bo uspelo sprejeti enotnega evropskega predpisa.
Evropska unija se je ob vprašanju prevoza živine razdelila na dva tabora: na severne in južne države petnajsterice. Sever zahteva krajši Cas prevoza, jug pa celo podaljšanje, ki bi dovoljevalo vec kot dvajsetumo nepretrgano vožnjo v klavnico.
O problemu, ki že dvaindvajset mesecev greni delo kmetijskih ministrov, bodo spet razpravljali 19. junija na ministrskem sestanku v Luxembourgu. Pred poslopjem, v katerem so se pogovarjali kmetijski ministri, je tudi včeraj demonstrirala skupina borcev za pravice živali. Prišli so iz vseh evropskih držav, nekateri med njimi so si nadeli živalske maske, drugi so žvižgali, tretji pljuvali na uradnike, četrti pa so vzklikali v ritmu znane popevke: »Sram, sram, sram te bodi.«
ALŽIRIJA
Samo maja 332 žrtev
Skrajneži so izgubili del zaledja, zato se zatekajo k terorizmu
ALŽIR (AFP) - Po nekaterih ocenah so maja v Alžiru ubili najmanj 332 ljudi, med njimi pet tujcev, pričakujejo pa že nov val nasilja, umore civilistov in bombne atentate. Kljub temu vlada nadaljuje priprave na predsedniške volitve, ki naj bi bile konec letošnjega leta, Čeprav so te deležne kritike večine strank iz islamisticne opozicije.
Mednarodni denarni sklad je Alžiriji odobril posojilo v višini 1,8 milijarde dolarjev, ki ga hoče vlada prikazati kot dokaz mednarodne podpore pri reformah. Vladne sile so pobile približno 292 islamistov in 40 civilistov, pet tujcev med njimi pa je umrlo v atentatih, ki jih pripisujejo oboroženim islamskim skupinam. Vlada pa ni objavila podatkov, koliko smrtnih primerov je bilo med pripadniki vladnih enot.
V Gardaji so 5. maja ubili dva Francoza, Kanadčana, Angleža, Tunizijca in Alžirca, ki so sodelovali pri gradnji plinovoda Magreb-Evropa. Po septembra 1993 se je tako število tujcev, ki so jih ubili v Alžiriji, povzpelo na 81, zaradi Cesar so Kanada, Francija in Velika Britanija pozvale svoje državljane, naj zapustijo Alžirijo. Američani so sodržavljane opozorili, naj ne potujejo v Alžirijo. Po 2. maju je oblast štiri naftna območja v Sahari razglasila kot varovana območja, da bi tako zavarovala proizvodnjo, ki zagotavlja 95 odstotkov izvoza te države.
Čedalje bolj številni atentati in avtomobili bombe ter umori civilnega prebivalstva dokazujejo, da so se oborožene skupine, ki so izgubile del svojega zaledja, prisiljene zatekati k »terorističnim« dejanjem. Samo v tednu dni so ubili tri novinarje. Prejšnji teden so pravočasno odstranili vozilo z razstrelivom, parkirano pred palačo Aurassi v Alžiru, v kateri prebivajo štirje ministri in vec visokih predstavnikov oblasti. Dva avtomobila bombi, ki sta eksplodirala pred policijsko postajo, sta v maju terjala pet mrtvih in 55 ranjenih. Vojska, ki je znova poudarila svojo trdno odločnost, da bo opravila s teroristi, je nadaljevala svojo ofenzivo, ki jo je začela marca. Vladnim silam pomagajo pripadniki lokahre policije in posebna sodišča, ki so 74 oboroženih islamistov že obsodila na smrt.
Na političnem področju pa za zdaj ni nobenega napredka, kljub napovedim novih mirovnih pogajanj, za katera triso sporočili nobenega datuma. Vlada in zakonita opozicija Se zmeraj nepopustljivo zagovarjata svoja stališča. Opozicija Islamisticne fronte odrešitve (FIS) še zmeraj ugovarja razpisu volitev, vodja Fronte socialističnih sil (FFS) Hosin Ait-Ahmed pa jih je označil kot »nesmiselne in nestvarne«. Ministrski svet je sprejel osnutek volilnega zakona, vlada pa je lokalnim oblastem naročila, naj začno priprave na volitve. V Četrtek bodo vpoklicali tudi vec rezervistov, da bi z njihovo pomočjo okrepili varnost.
ODNOSI MED ZDA IN EVROPO
Novo atlantsko zavezništvo?
NEW YORK - Odnosi med Evropo in ZDA niso bili nikoli preprosta stvar. Henrv Kissinger, ameriški državni sekretar iz sedemdesetih let, jih je celo na vrhuncu hladne vojne imenoval »težavno zavezništvo«, Čeprav sta imeli takrat stara in nova celina najboljše razloge za tesno prijateljstvo - preživetje. Amerika je v drugi svetovni vojni rešila Evropo pred njenimi demoni, jo v okviru Marshallovega načrta obnovila s 13 milijardami dolarjev (v tedanji vrednosti) in se ves Cas pritoževala, da zahodni Evropejci ne kažejo dovolj hvaležnosti za obnovo ter za varovanje pred sovjetsko komunistično nevarnostjo.
Toda »težavno zavezništvo« ni nic proti temu, kar je državam na obeh straneh Atlantskega oceana prinesla zmaga v hladni vojni. Zmanjšanje skupne nevarnosti je prineslo tudi zmanjšanje interesov za tesno prijateljstvo ter očitke, da oboji preveč prizadevno pogledujejo proti vzhodu, Evropejci proti nekdanjim komunističnim sosedam, Američani pa proti azijskemu Pacifiku. Danes so odnosi na obeh straneh Atlantskega oceana spet na prelomnici. Dogajanje v Bosni jih lahko okrepi ali pa rodi nove zamere. ZDA pripravljajo tudi diplomatsko in gospodarsko ofenzivo za okrepitev medatlantskih odnosov.
Prva prelomnica bo seveda Bosna. Evropsko nasprotovanje trši politiki do Srbov je v zadnjih dveh letih že kdove kolikokrat razjezilo ZDA, pa Čeprav so imeli tudi Francozi in Britanci prav, ko so Američanom in Nemcem, državam brez vojakov na balkanskih bojiščih, očitali dvoličnost. Američani in zahodni Evropejci zdaj vadijo skupni nastop v enem najbolj neprijetnih kriznih žarišč sodobnosti, ameriški državni sekretar VVarren Christopher pa poleg tega pripravlja še kup načrtov, kako okrepiti gospodarske, varnostne in politične medatlantske odnose. Gez nekaj dni jih bo ameriški šef diplomacije predstavil v Madridu ob ustoličenju Španije na polletno predsednikovanje Evropski uniji. Administracija predsednika Clintona meni, da je treba Zahodno Evropo in ZDA tesneje gospodarsko povezati. V naslednjih desetih ali dvajsetih letih naj bi zato postopno zgradili območje svobodne trgovine, ki bo na dveh najbogatej-ših koncih sveta združevalo 700 milijonov ljudi.
Pot k taksnemu gospodarskemu in političnemu gi-
Barbara KRAM2AR
gantu bo seveda polna ovir, ki so izbruhnile že med pogajanji o Gattu, splošnemu sporazumu o carinah in trgovini. Iz evropskih prestolnic so tedaj v ameriško (in nazaj) leteli ogorčeni očitki o subvencijah za kmetijstvo, državni pomoči proizvajalcem potniških letal in domnevni hollvvvoodski zasedbi evropske kulture. Američani se vedno očitajo evropskim celinskim državam, da zaradi prevelike vloge države v gospodarstvu in vsakdanjem življenju ne vedo dobro, kaj je pravi kapitalizem, svojo ignoranco pa plačujejo z visoko nezaposlenostjo. Clintonova administracija je Se lani prizadevno organizirala pacifiška vrhunska srečanja v upanju, da bo iznajdljivo in visoko produktivno ameriško gospodarstvo našlo svoj novi raj na Kitajskem in v vzhodni Aziji. Namesto tega so pravkar dobili bolečo gospodarsko klofuto iz Japonske, ki je vzor večini živahnih nastajajočih trgov v soseščini. Dobra stara Zahodna Evropa, ki ji je sicer mogoče očitati predrago socialno državo, ne pa tudi korporativizma japonskega sloga, je ob najnovejšem trgovinsko-carinskem spora s Tokiom spet videti prijaznejša.
Ameriškemu prisiljevanju Japonske k odpiranju svojih trgov za ameriške izdelke se namreč slabo piše. Konec junija naj bi VVashington kaznoval japonske luksuzne avtomobile s stoodstotnimi carinami, ker proizvajalci jeklenih konjičkov ne kupujejo dovolj ameriških avtomobilskih delov. Čeprav imajo Američani prav, ko opozarjajo na japonsko zaroto pri izrivanju tujih proizvajalcev s svojih trgov, pa nimajo za seboj mednarodne trgovinske zakonodaje. Japonska se je že pritožila naslednici Gatta, ženevski Svetovni trgovinski organizaciji, in bo najbrž lahko dokazala, da je kaznovanje proizvajalcev luksuznih avtomobilov zaradi premajhne prodaje avtomobilskih delov nepravično. Poleg tega daje prve sadove tudi obsežna japonska diplomatska ofenziva v evropskih državah in v vzhodni Aziji. Evropejci se bojijo, da bo Tokio močnejšim Američanom ponudil njihov delež na japonskih trgih, Singapur, Tajvan, Severna Koreja in dragi pa pri odprtosti trgov za tujce sanri nimajo Ciste vesti. Vzhodnoazijske države sicer soglašajo, da imajo Američani načeloma prav, ker pa se bojijo podobnih ukrepov v prihodnosti, so mnogi že podprli Japonce. Američani se vsak dan bolj zavedajo, da jih morda v
najnovejšem gospodarskem spora z Japonci Čaka katastrofa. VVinston Lord, pomočnik državnega sekretarja za vzhodno Azijo in Pacifik, je zato pred nekaj dnevi v intervjuju za singapurski Časopis izgovoril desetletja prepovedano grožnjo. Po njegovem mnenju bo ameriška javnost počasi zahtevala umik sto tisoč vojakov iz Azije, Ce se bodo nadaljevali gospodarski porazi. Ob mrzličnem oboroževanju Kitajske in nekaterih drugih držav ter Čedalje glasnejših sporih zaradi naftnega otočja Spratly, Severne Koreje in drugih tra-dicionalnih azijskih kriznih žarišč, bi ameriški vojaški umik z območja zelo poslabšal azijsko varnost.
Konec ameriškega vojaškega imperija v Pacifiku je za zdaj šele užaljeno namigovanje brez pravih temeljev, saj bi morebitni varnostni zapleti med azijskimi državami hudo prizadeli tudi interese ZDA. Zato pa ameriška užaljenost v Aziji koristi odnosom z Evropo. Clintonova vlada bo predlagala, naj gospodarsko približevanje poteka počasi, saj se še dobro spomni jeze sindikatov zaradi območja svobodne trgovine z Mehiko. Toda podobno povezovanje z Evropo bosta najverjetneje glasno pozdravili tako ameriška desnica kot levica. Voditelj republikancev Nevvt Gingrich je nemškemu zunanjemu ministru Klausu Kinklu navdušeno odgovoril na predloge svobodne trgovine, saj je vplivni predsednik spodnjega doma prepričan, da potrebujejo odnosi med Evropo in ZDA močnejše temelje od nostalgije in spominov na stare Čase. Sindikati pa bodo najverjetneje veseli povezovanja z državami, ki imajo osnovno plačo precej višjo od ameriške, poleg tega pa tudi veliko bolj razvito zaščito delavcev. ZDA in Evropa naj bi tudi skupaj preganjali tihotapce in kriminalce, se dogovorili o pravilih tekmovanja na trgih tretjega sveta in skušali poenotiti staliSCe o Iranu in dragih vprašanjih, kjer sta se diplomaciji na obeh straneh Atlantika doslej razlikovali.
Novi odnosi med atlantskimi državami lahko padejo na bosanskem izpitu, pri vprašanju subvencij in vladnih naročil ter pri evropskem klavstrofobičnem strahu pred Hollywoodom. Ce pa se jim bo posrečilo rešiti vojaške, gospodarske in politične nesporazume, bo politicno-gospodarsko-filozofska os, ki je nedavno slavila v hladni vojni proti komunizmu, spet dobila krila.
SVET
Sreda, 31. maja 1995
KITAJSKO-BRITANSKI ODNOSI
Po dveh letih molka so poslovneži ustvarili »prijateljsko ozračje«
PEKING - Prvi britanski minister, ki je po skoraj dveh letih obiskal Peking, je izjavil, da so njegovi pogovori s kitajskimi voditelji zaceli novo obdobje v meddržavnih odnosih. Ti so se ohladili predvsem zaradi nesporazumov o prihodnosti Hongkonga. Predsednik trgovinske zbornice Michael Heseltine, Id je vodil delegacijo 130 poslovnežev, se je sesel tudi s predsednikom kitajske vlade U Pengom in ministrom za trgovino Wu Vijem.
Heseltine je na tiskovni konferenci povedal, da so pogovori potekali v prijateljskem ozračju in da so zajeli širok spekter nerešenih vprašanj. Pri tem sta se obe strani obvezali, da bosta odnose Se nadgrajevali in sodelovanje razširiti tudi na nova področja. »Izredno uspešno smo vstopili v novo obdobje kitajsko-britan-skih odnosov. Povsem očitno je, da obe vladi gledata v prihodnost,« je povedal.
Li Peng je izrazil upanje, da bo Heseltinova misija označila prekretnico v odnosih, ki so jih zagrenila nesbinjanja o prihodnosti Hongkonga. Britanska administracija je namreč pred predajo kolonije Pekingu leta 1997 skušala uvesti vrsto politicpih reform, skoraj zaključila pa je tudi z gradnjo novega le-
tališča na umetnem otoku Chek Lap Kok, ki so ji Kitajci odločno nasprotovati. Britanci so po obisku zunanjega ministra Hurda, ki je bil v Pekingu julija 1993, večkrat skušali obnoviti odnose s Kitajci, vendar so jih ti zavrnili, Ces da za to trenutek ni najprimernejši.
Heseltine je povedal, da so britanski podjetniki kljub daljši zamrznitvi diplomatskih odnosov sklenili vrsto pogodb. Britanci so v Kitajsko vložili 5, 4 milijarde dolarjev, kar je največ v Evropi. Celotna Evropska unija je investirala le 1, 2 milijarde dolarjev, od tega polovico leta 1994. Britanija poleg tega Kitajski dobavlja tudi največ tehnologije. Heseltine je zato Li Pengu predlagal, naj kitajski poslovneži takrat, ko bodo vlagali v
Evropsko unijo, izberejo Britanijo. Pri tem je dodal, da se v njegovo državo steče kar 40 odstotkov vseh naložb v EU.
Predstavniki obeh držav so se pogovarjali tudi o prihodnosti Hongkonga. He-seltine je kitajskim voditeljem povedal, da Britanija žeti leta 1997 Pekingu predati stabilno in uspešno kolonijo. »Uspeh predaje je odvisen predvsem od zaupanja honkonske skupnosti,« je povedal. »Najpomembnejši dejavnik, ki bo to zaupanje zagotovil, je začetek dialoga med državama.« Zatrdil je tudi, da je Britanija navdušena, da se bo lahko o ključnih elementih predaje dogovorila neposredno.
Heseltinovo rokovanje v Pekingu pa je v nasprotju z razmerami v Hongkongu, kjer pričakujejo, da bo naj-visji kitajski predstavnik, ki je zadolžen za prevzem kolonije, znova ostro napadel guvernerja kolonije Chrisa Patina. Pred vrnitvijo je Heseltine obiskal tudi Šanghaj in Guangzhou.
Mark 0’Neill / Reuter
Hongkong in Kitajsko bo že prihodnje leto povezoval kabel iz optičnih vlaken
HONGKONG - Predstavniki podjetja Hong Kong Telecomuni-cations so v torek sporočili, da so s Pekingom sklenili sporazum o gradnji kabla iz optičnih vlaken, ki bo angleško kolonijo povezoval z izjemno pomembnim kitajskim trgom.
Podjetje, ki je v 57,5-odstotni lasti britanskega Gable in VVireless, je že lani izrazilo pripravljenost vložiti 256 milijonov ameriških dolarjev v povezavo iz optičnih vlaken. Predstavniki podjetja v torek Se niso želeli govoriti o podrobnostih projekta in investicijskih načrtih, Ces da so se zaupni. Vendar pa je na tiskovni konferenci direktor Linus Cheung izjavil, da »lahko manjšinskim delničarjem zagotovi, da je pogodba dobra«. Vec telekomunikacijskih analitikov je že dolgo sumilo, da je pogo-
dba praktično že izpeljana, vendar tega nobena stran ni želela potrditi. »To dokazuje, da je Hong Kong Telecomunications vedno bližje Kitajski, ki je najvecji trg,« je izjavil analitik Andrevv Har-rington. Kabel bodo kmalu zaceli polagati, zato vsi pričakujejo, da bo v operativni rabi že prihodnje leto. Cheung je dodal, da pogodba daje simboličen pomen predaji britanske kolonije Kitajski leta 1997. Odnosi med Britanijo in Kitajsko so se poslabšali, ker Britanci skušajo pred uradno predajo v Hongkongu uveljaviti večjo stopnjo demokracije. Nekateri kitajski predstavniki opozarjajo, da bo zaradi tega morda trpelo poslovanje britanskih podjetij.
»Kitajska ne ukazuje Hong Kong Telecomunications, kaj lahko pove in kaj ne,« je dejal Che-
ung in dodal, da se njegovo podjetje s Pekingom pogaja tudi o gradnji omrežja za mobilne telefone. »Pogovori se nadaljujejo. Dosegli smo že precejšen napredek,« je izjavil. Tuja podjetja v kitajsko telekomunikacijsko omrežje ne smejo vlagati neposredno, lahko pa dobavljajo opremo. »Celoten projekt bomo izpeljali v skladu z obstoječo kitajsko zakonodajo,« zatrjuje Cheung.
Hong Kong Telecomunications je po ocenah analitikov svoj neto dobiček glede na lansko leto povečal za 15 odstotkov, kar je veliko veC kot svetovno povprečje, ki znaša sedem odstotkov. Polovico njegovega mednarodnega prometa predstavlja Kitajska, ki v skupni dobiček podjetja prispeva 19 odstotkov.
Jane Biennerhasset / Reuter
Kitajci svoj naraščaj kljub dragim šolninam pošiljajo v mednarodne šole
HONGKONG - Ko je v tridesetih letih takrat osemnajstletna Tsang Chor H ang sredi riževih polj in tržnic ustanovila mednarodno solo Yew Chang, je bil njen edini cilj izobrazba, ki naj bi revno kolonijo izvlekla iz bede. Danes njena šola stoji na vrhunski lokaciji, obkrožena je s stolpnicami, hoteli in letalskim prometom. Gospa Tsang, Id ne poučuje veC, še vedno sprejema svoje učence, tako kot vsak dan zadnjih 60 let, le da so zdaj ucenci okroglolični otroci iz bogatih družin.
»Ona je duša šole,« pravi njena hci Chan Po King, ki zdaj vodi šo-lo.»Cuti, da je njena navzočnost pomembna za otroke. Otroci jo ljubijo in jo vsako jutro spoštljivo pozdravljajo. Seveda si Se zeli učiti, vendar se pri 84-letih v delo ne vmešava.« Sola Yew Chung je ena od uglednejših mednarodnih šol v Hongkongu,
katerih število danes skokovito narašča. Obiskujejo jih otroci tujcev, pa tudi otroci kitajskih družin, ki si želijo tovrstno izobrazbo za svoj naraščaj, saj si je vetiko Kitajcev priskrbelo tuje potne liste v strahu pred letom 1997, ko bo nadzor nad kolonijo prevzel Peking. Gradnja novega, kar 20, 3 miljarde vrednega letališča in cvetoče kitajsko gospodarstvo sta v Hongkong privabila veliko bogatih tujih poslovnežev z njihovimi potomci. Tudi Kitajci si želijo, da bi svojim otrokom zagotovili možnosti za uspeh na drugi strani oceana. Tuji jeziki in predmeti, ki omogočajo nadaljnji študij na tujih univerzah in bogate zveze, se staršem zdijo vstopnica za uspeh. Število mednarodnih Sol se je od leta 1988 podvojilo. Danes jih je že 40 in v njih vec kot 23 tisoč učenčev. Sola Yew Chung se razlikuje od drugih predvsem po tem, da se
bolj posveča Kitajski in predmetom, kot so budizem, azijske kulture in kitajski dialekti kot pa britanski in ameriški zgodovini. Ne izogiba se niti kitajske novejše komunistične zgodovine in z njo pokola na Tienamenu. »Ne bomo se umikali neprijetnim delom kitajske zgodovine,« trdi ravnatelj Geoff Cosson. »Naloga šole je, da ničesar na izpušča.« Recept Sole je tako uspeSen, da je že odprla podružnico v Šanghaju, načrtuje pa tudi novo v Pekingu. Starši plačujejo visoke vsote za tuja predavanja. Šolnina v Yew Chungu znaša najmanj 11 tisoč dolarjev na leto. Druge šole so Se dražje, toda večina staršev se je pripravljena žrtvovati. »Želijo imeti otroke zmaje,« pravi Elaine Chung, namestnica ministra za izobraževanje v Hongkongu. »Hočejo, da bi se otrokom bolje godilo kot njim.«
Jane Blennerhassett / Reuter
_________HONGKONG / REVEŽI________
V mestu bogastva in razkošja nekateri životarijo onkraj človeškega dostojanstva
HONGKONG - Ce je kdo na svetu res potreben socialne pomoči, potem je to zagotovo petinosemdesetletna Tam Van, najstarejsa med hongkongskimi klošarji. Prebiva v neki vlažni kleti, preurejeni v skupinsko spalnico, na ozkem pogradu, ovitem z bodečo žico, ki preprečuje morebitnim tatovom, da bi ji ukradli njeno revščino. To nenavadno bivališče je namreč vse, kar Tam Se premore.
V prezaposlenem Hongkongu, kjer je po besedah ene od služb, ki se ukvarja s plačilnim prometom, denarja toliko, da bi lahko brez posledic za Štiri leta ukiniti dohodnino, je za socialno varnost sicer poskrbljeno, vseeno pa je v sistemu Se vedno veliko lukenj, tako da je tudi precej tistih nesrečnežev, ki »padejo skozi«, oziroma so prepuščeni sami sebi.
Nenavadno pa je, da Tam za svojo posteljo plačuje najemnino. Se bolj nenavadno je, da je najemodajalec ena od najvecjih in najvplivnejših dobrodelnih organizacij Hongkongu.V sobi živi z njo Se dvajset ljudi - večinoma osamljenih in ostarelih, predvsem pa obubožanih obupancev, s katerimi Tam deli eno samo stranišče in majhno kuhinjo. Opazovalci Združenih narodov so življenjske razmere, v katerih živi teh enaindvajset ljudi, opisali kot nečloveške in celo slabše kot v filipinskih zaporih.
Lastnik tega stanovanja je najprestižnejša hongkong-ska dobrodelna organizacija Tung Wah, ki sicer upravlja verigi domov za ostarele in otroških vrtcev.
Predstavniki omenjene družbe so v uradnem sporočilu, s katerim so hoteli vsaj za silo odpraviti negativen predznak, ki ga je njihova organizacija pridobila v oCeh državljanov in me-
dnarodne javnosti, zanikati obtožbe, da so ustanovili dom za ostarele, v katerem so »življenjske razmere globoko pod vsemi standardi in normativi celo za vzgojo živine«.
KloSarska bivališča so menda realnost, ki se je bogata hongkongska srenja noče niti zavedati, kaj Sele priznati, da so resnična. Po podatkih različnih organizacij, ki se ukvarjajo z nadzorovanjem socialne varnosti v različnih državah, je takih stanovanj kot je »luknja«, v kateri živi Tam, Se vsaj nekaj deset. Upraviteljev takih zavetišč največkrat niti ni mogoče odkriti - stanovalci iz teh bednih bivališč namreč raje molčijo kot pa da bi se znašli na cesti in ne bi imeti nikoli vec vstopa v katero od podobnih »lukenj«. Verjetno prav zato so krivdo za vsa odkrite »cme« domove za ostarele zvaliti na ramena organizacije Tung Wah.
Olja na ogenj je prililo tudi priznanje enega od vodilnih delavcev v Tung Wah, ki je povedal, da njihova »organizacija z omenjenimi ljudmi v “Črnih" zavetiščih nima nobenega opravka, kar pomeni da ni nikakršnih medsebojnih obveznosti, razen, seveda, plačevanja najemnine«.
Zaradi velikih pritiskov domače in tuje javnosti je morala hongkongska vlada kmalu ukrepati in po ogenj v žerjavico so poslali pravo-
sodje, ki je prek svojega tiskovnega predstavnika Jamesa Toja sporočilo, da Tung Wah zakonsko ne odgovarja za razmere v spornem zavetišču, saj ustanova niti ni uradno registrirana. Kljub vsemu pa pravosodje le ni moglo kar spregledati krutih dejstev in priznati, da so v njihovih zakonih tudi tako velike luknje, da je mogoče v državi brez posledic organizirati nekakšne hiralnice za ljudi. Zato je To dodal: »VeC bi verjetno lahko spregovorili o moralni odgovornosti, ki sicer ni obvezujoča, zagotovo pa je pomemben del zavesti vsakega civiliziranega človeka - Se toliko bolj, Ce dela za dobrodelno organizacijo.«
Na Tung Wah so pritisnile tudi druge hongkongske dobrodelne organizacije. Zahtevale so, naj Tung Wah v zavetišče namesti vsaj hladilnik, tako da se po hrani brezdomcev ne bodo mogle vec neovirano sprehajati podgane in miši.
Časopisi so poročali, da je sporno zavetišče pred nekaj dnevi obiskala tudi predstavnica hongkongske-ga političnega vrha, ki je zadolžena za socialna vprašanja. Menda je ugotovila, da »razmere niso tako grozne«. Dodala je celo, da bi lahko »v takih razmerah živela tudi sama«.
Njena izjava je naletela na burne reakcije javnosti, neki lokalni časopis pa je obljubil, da bo na račun Tung Wah nakazal okroglih 13 tisoč dolarjev, Ce bi omenjena predstavnica s Tam v zavetišču preživela pet zaporednih dni.
Carrie Lee / Reuter
Sreda, 31. maja 1995
VOJAKI ZN - TALCI BOSANSKIH SRBOV
SVET
VOJNA V BOSNI
Okrepitev Unproforja in diplomacija
SARAJEVO, HAAG, NOORDVVIJK- (AFP, Reuter) Prva skupina od Sest tisoC dodatnih britanskih vojakov je že prispela v Split, toda bosanski Srbi so vCeraj zajeli Se sedem ukrajinskih pripadnikov mirovnih sil in tako nadaljevali izzivanje mednarodne skupnosti. V Bosno naj bi dodatne enote poslale poleg držav, ki že imao vojake na terenu, tudi ZDA. Bela hiša včeraj tudi ni izključila možnosti, da bi pri operaciji reševanja zajetih pripadnikov modrih čelad sodelovala skupina dva tisoč ameriških marincev, ki se nahajajo na ameriških ladjah v Jadranu.
Zunanji ministri petih držav v Skupini za stike so podprli odločitev o okrepitvi enot Unproforja, ki zdaj štejejo 22.400 mož. Bosanskim Srbom so zagrozili, da se bodo soočili z vsemi posledicami, če bodo Se naprej zadrževali približno Štiristo pripadnikov mirovnih sil.
Za okrepitev Unproforja so se zavzeli tudi zunanji ministri šestnajstih Članic Nata, ki so se včeraj sestali v nizozemskem Noordwijku. Ministri niso izključili možnost novih letalskih napadov Nata za zaščito varovanih območij in pripadnikov mirovnih sil. K okrepitvi Unproforja bodo prispevale tudi ZDA, saj je' obrambni minister VVilliam Perry napovedal pošiljanje oklepnikov, helikopterjev in opreme za nočno opazovanje.
Diplomati pravijo, da bo Severnoatlantska zveza oblikovala tako imenovano brigado za hitro posredovanje, ki naj bi v prihodnje zagotovila svobodo gibanja pripadnikom mirovnih sil in nudila zaščito pri oskrbovanju varovanih območij. »Prezgodaj je še napovedati, ali bo enota pod poveljstvom Združenih narodov, posameznih držav ali Severnoatlantske zveze,« je povedal neimenovani častnik Nata.
Ministri so možnost umika mirovnih sil skoraj popolnoma izključili, medtem ko diplomati svetovne organizacije menijo, da je to »zadnja grozljiva možnost«.
Britanski premier John Major upa, da bodo britanski vojaki ostali v Bosni, vendar je opozoril tudi na možna tveganja, ki bi lahko botrovala njihovemu umiku.
Pet držav v Skupini za stike je sklenilo še povečati pritisk na srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, naj prizna Bosno in Hercegovino. Tako bodo v Beograd znova poslali ameriškega predstavnika v Skupini za stike Roberta Frasureja, ki bo tja odpotoval se pred koncem tedna. Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je na tiskovni konferenci v Haagu poudaril, da se je skupina sklenila opreti raje na diplomacijo kot na uporabo sile za osvoboditev zajetih talcev. Ameriški državni sekretar Warren Christopher ni izključil možnosti novih napadov letal Severnoatlantske zveze, toda diplomati pravijo, da je to malo verjetno, dokler Srbi uporabljajo modre Čelade kot živi scit. V Beogradu pa se že mudi ruski predstavnik Aleksander Zotov. Miloševič je po pogovorih z njim znova zahteval, naj odpravijo sankcije proti ZRJ. Peterica v Skupini za stike se je strinjala, da bi sankcije lahko znova uvedli, Ce Srbi ne bi izpolnili zahtev, vendar je Miloševič do zdaj vztrajal, da bi sankcije lahko vnovič uvedli le z resolucijo Varnostnega sveta.
Vse večji razdor v kninskem vrhu
ZAGREB - Zamenjava kninskega premiera Borislava Miketiča bo najverjetneje minila neopaženo, ostala bo v medijski senci aktualnih dogajanj v Bosni, Pa vendar gre za dogodek, ki bo določal nadaljnjo politično taktiko hrvaških Srbov. Miketič je bil eden ključnih pogajalcev uporniških Srbov z Zagrebom. Krajinski Srbi so ga uvrščali v mehko strujo med kninskimi politiki. Nasproti pa mu je stal radikalni predsednik krajine Milan Martič.
Spor med Martičem in Mikeličem je trajal ze več mesecev. O Mikeliču se je namreč že od njegovega imenovanja za predsednika kninske vlade pred enim letom javno govorilo, da je Miloševičev človek in da dobiva navodila iz Beograda. Mikelič je na primer eden od najzaslužnejših Srbov za podpis in uresničevanje gospodarskega sporazuma z Zagrebom. Vendar se je Mikelič po padcu zahodne Slavonije znašel pod močnim pritiskom kninskih radikalcev, ki so premiera obtožili za neuspeh na pogajanjih s Hrvati na zagrebškem letališču Plešo. Knin je za poraz v zahodni Slavoniji najprej kaznoval generala Celeketiča, politične posledice pa mora očitno prenašati Mikelič.
Celo uradni Zagreb priznava, da je z Mikeličem našel skupen jezik. Glavni hrvaški pogajalec Hrvoje Sarinič je prepričan, da bi se z Mikeličem lahko dogovorili o vseh nerešenih vprašanjih v odnosih med Kninom in Zagrebom. Zdaj. ko so Mikeliča odstranili s kninskega političnega prizorišča, pa bodo pogajanja gotovo zelo težavma. Ta poteza Martičevih radikalcev kaže tudi to, kakšno je stališče hrvaških Srbov do kakršnihkoli pogajanj z Zagrebom. Ve se namreč, da je Martič najbolj vnet zagovornik politične in vojaške zveze med hrvaškimi in bosanskimi Srbi ter njihovimi paradržavami. Mikelič je bil največja ovira na tej poti združevanja in zato ne bi smelo nikogar presenečati, da se je njegova politična kariera v krajini zaključila kar čez noč. Kdo ve, mogoče celo po ukazu Beograda, ki mora zdaj, po padcu zahodne Slavonije in zaradi najnovejših razmer v Bosni, dobro paziti, da ne bi izgubil zaupanja Srbov čez Drino, hkrati pa najti način, da se otrese gospodarskih sankcij ZN.	Darko Pavirič
Karadžičeve enote so zajele ali obkolile 379 pripadnikov mirovnih sil, potem ko so Natova letala prejšnji teden bombardirala srbske vojaške objekte.
Vodstvo bosanskih Srbov pravi, da bodo modrim čeladam vrnili svobodo, če Nato obljubi, da ne bo več napadel.
KLJUČ:^ skladišče w orožja	w obkoljeni N vojaki ZN
H opazovalna td točka	4 zajeti ^ vojaki ZN
Goražde
v MAKEDONIJA
V,
Vrbanja
ni
FRANCOZI 10 llijaš
mu
KANADČANI 45 8 UKRAJINCI 11 FRANCOZI 22
Krivoglaviči
—•'	BRITANCI 33 UKRAJINCI 12
Bare	Poljine
i ■ i tli
FRANCOZI 21
Rajlovac
ni
FRANCOZI 21
Hreza
RUSI

20 km široko '.demilitarizirano območje:
*. tu velja prepoved težkega orožja
Pale:
2 km široko območje okrog srbske prestolnice, kjer prepoved ne velja
FRANCOZI 10
Osijek
FRANCOZI 21
^ (cesta do letališča)!
Sierra 4
Eli
FRANCOZI 5
kukavica
Uzdoniči
Encž! 1
llidža
Krupac
i ni
FRANCOZI 13 UKRAJINCI 30 FRANCOZI 10
RUSI 13
Zajetih 32 vojaških opazovalcev ZN, od katerih jih Srbi 17 uporabljajo kot živi ščit
Pale proti okrepitvi Unproforja
PALE - Dodatna okrepitev Unproforja in njegovega mandata bi vodila neposredno v vojno in razširitev konflikta, je včeraj izjavil zunanji minister bosanskih Srbov Aleksa"Buha. Buha se je tako odzval na predlog skupine za stike o okrepitvi Unj *brja v Bosni in Hercegovini. Pre-raz; editev enot Unproforja in sprememba njegovega mandata »nas siti neposredno v vojno«, je dejal Buha.
»V sporočilu iz Haaga niso nič prostora namenili pogajanjem. Nasprotno. Oblikovali so samo temelje za nadaljevanje konflikta... Nič dobrega si ne moremo obetati od novega mandata Unproforja, ki ga je predlagala skupina za stike. Zato bomo
prekinili vse odnose z Združenimi narodi.« Buha pa je vendarle napovedal možnost skorajšnje izpustitve pripadnikov mirovnih sil, če bi Nato obljubil, da ne bo prišlo do novih letalskih napadov.
Vodja bosanskih Srbov Radovan Ka-radžič, ki je že pred tem napovedal, da Srbi ne bodo več upoštevali resolucij ZN in ultimatov Nata, pa je v včerajšnjem sporočilu obsodil ravnanje obeh organizacij, češ da sta se postavili na stran bosanske vlade. Zato je Karadžič tudi napovedal, da bodo odslej streljali na Natova letala, ki bodo kršila zračni prostor nad ozemljem, ki je pod nadzorom bosanskih Srbov.
HRVAŠKA
Parada kot vrhunec dneva dčavnosti
ZAGREB - Hrvaška je včeraj proslavila peto obletnico samostojnosti in suverenosti. Praznovanje je doseglo vrhunec popoldne, ko se je ob zagrebškem jezera Jaran odvijala vojaška parada, na kateri so se v slavnostnem mimohodu predstavili vrhovnemu poveljniku hrvaških oboroženih sil in predsedniku republike Franju Tudmanu ter sto-tisočglavi množici vsi rodovi vojske. Hrvaška se je s prikazom helikopterjev Mi-24, letal Mig-21, raket zemlja-zemlja velikega dosega, tankov M-84 domače proizvodnje ter rednih in posebnih enot vojske in policije predstavila kot dokaj sodobno in predvsem do zob oborožena država. Leta 1990 ni imela Hrvaška na razpolago domala nobene
oborožitve in se je v vojno spustila s policijskimi enotami in prostovoljci, oboroženimi z lahkim orožjem. Napredek, ki ga je na tem področju dosegla v minulih petih letih, je očiten. Večina vojaških sredstev, predstavljenih včeraj na Jarunu, je izdelanih na Hrvaškem. Hrvatje so se peto obletnico samostojnosti potrudili proslaviti kar najbolj veličastno, da bi vsemu svetu pokazali, kako jim je uspelo iz nič ustvariti državo z relativno stabilnim političnim sistemom in gospodarstvom ter dobro oboroženo vojsko. Nedvomno je bila parada obenem tudi opomin Srbom, naj ne izključijo možnosti, da se bo Hrvaška s silo lotila osvobajanja zasedenih ozemelj.	Darko Pavirič
O čem pišejo drugje po svetu
O trenutnem položaju v Bosni
»Nov faktor v bosanski krizi je javna osramotitev ZDA. Združene države so želele dokazati svoje vodstvene kakovosti in prislilile zvezo Nato, da je izvedla letalske napade na bosanske Srbe... Clintonova admi-rtistracija je ukrepala, ne da bi pri tem upoštevala taktiko bosanskih Srbov, ki so že vnaprej napovedali, da bodo pripadnike modrih čelad zajeli kot talce. Clintonovi možje pa niso razmišljali niti o naslednjem koraku... Ce bodo Združeni narodi sklenili, da prestrukturirajo mirovne sile in bosanskim Srbom prepustijo teren, se lahko takoj umaknejo iz Bosne. Združeni narodi imajo nalogo zaščititi bosansko prebivalstvo in zato morajo najti vojaška sredstva, s katerimi lahko izvedejo svojo misijo.« (The VVashington Post, Washington)
»Zmeda na Balkanu je zdaj popolna: navzočnost Združenih narodov ovira zvezo Nato, akcije zveze Nato pa ogrožajo Združene narode. ZN se Se vedno nočejo uradno zavzeti za eno od sprtih strani, vedno znova pa se čutijo prisiljeni, da posredujejo. Ko pa Srbi pripadnikov modrih čelad nimajo več za mirovne opazovalce, temveč za nasprotnike, so Združeni narodi presenečeni in ogorčeni. Zahod skuša le ohraniti obraz. Toda verodostojnost Se nikoli ni bil dober razlog za vojaško posredovanje. Ce se bodo mirovne sile ZN vkopale in če bodo branile le Se sebe, se lahko takoj umaknejo iz Bosne.« (Der Stanard, Dunaj)
»Državni poglavarji ZDA, Rusije, Francije, Velike Britanije, Nemčije in - preko OZN - vseh civiliziranih držav so se kot prestrašene kokosi podali v divjo ukrepanje - v bistvu pa sploh ne vedo, na kakšen način naj odgovorijo na Karadzičevo izzivanje. Ne morejo mimo sprejeti ponižanja mirovnih sil, nimajo pa niti volje niti sredstev, da bi s pomočjo pogajanj ali bomb izsilili konec vojne. Mednarodna skupnost, predvsem Nato, ki se že tri leta trudi, da se ne bi vpletla v bosanski spor, se z vsakim dnem globlje pogreza v bosansko močvirje. Mednarodna skupnost je zdaj dosegla točko, kjer brez velikih političnih in človeških žrtev ne more več doseči nobenega napredka.« (Saarbrucker Zeitung, Saarbriicken)
»General Radko Mladič in Radovan Karadžič izzivata Združene narode v upanju, da se bo Rusija sprla z zahodnimi silami... Z državo, ki zajema talce in jih zlorablja za Žive ščite, bo Zahod govoril le govorico orožja. Za bosanske Srbe obstaja le en izhod: nemudoma morajo izpustiti zajete pripadnike modrih čelad in sprejeti načrt skupine za stike... Sicer bodo čedalje močnejše muslimanske in hrvaške enote v naslednjih dveh letih obrnile potek vojne v svojo korist... In v tem primem Rusija Srbom ne bo nudila vojaške pomoči.« (Sevodnja, Moskva)
»Spremembe v politični zavesti so v zadnjih letih povzročile številne napake mednarodne skupnosti. Te napake se zdaj tudi v Bosni maščujejo. Ena takih napak je bila ta, da nihče ni iskal pravične rešitve, temveč se je večina trudila le za to, da bi s televizijskih zaslonov izginile krate stike. Zato se je mednarodna skupnost zadovoljila z vrsto gnilih kompromisov. Pomembne sile kot Velika Britanija in Francija so naredile še eno napako: balkanski spor so dolgo časa ocenjevale s predsodki iz časov druge svetovne vojne in so na ta način (morda) Ze v začetni fazi onemogočile preprosto rešitev.« (Die Presse, Dunaj)
»Odločitev britanske vlade, da bo v Bosno poslala okrepitve, je obenem tudi priznanje poraza. London torej računa na zmedeno politiko ZN in Nata ter se tako podreja zakonu ukrepanja. Zaradi zajetja pripadnikov modrih čelad s strani bosanskih Srbov se je Velika Britanija odločila za ukrepanje na lastno pest. To je zelo nevarno početje in opravičuje ga le pomanjkanje boljših alternativ. Neposredna vojna s Srbi pa je kljub razvoju v zadnjih dneh izključena. Zdaj je čas za omejitev škode. Skušajo rešiti, kar se le da.« (VVestdeutsche Allgemeine Zeitung, Hamburg)
»Karadžič je v zelo težkem položaju, saj v primeru poraza nima možnosti za politično - in verjetno tudi osebno - preživetje. Voditelj bosanskih Srbov in nje-go\ odelavci niso le vojni zločinci. Medtem ko se prebivalstvo fantomske države »Republike Srbske« le s težavo preživlja, je podkupljivo vodstvo brez sramu obogatelo. Karadžič, ki se je vedno hotel vrniti za pogajalsko mizo, se je odločil za konfrontacijo v trenutku, ko njegovi generali čedalje bolj spoznavajo meje svojih vojaških možnosti. Karadžič Se vedno sanja o tem, da se bo nekoč iz gorske vasice Pale preselil v Sarajevo.« (Bemer Zeitung, Bern)
»Upati je, da ima britanska vlada izdelano jasno strategijo glede odločitve, da v Split posije okrepitve. Ce so dodatne sile potrebne za zaščito morebitnega umika, je odločitev premišljena in pravilna. Ce pa britanska vlada pošilja dodatne sile le zato, da bi pridobila na času, je to napaka... Združeni narodi se verjetno ne bodo odločili za umik svojih sil z območja Bosne, preden se ne konča sedanja kriza. Jasno je tudi to, da sile ZN nimajo pravih sredstev za resničen pritisk na Srbe, če seveda - ker je zelo neverjetno - ne dobijo vojaških okrepitev. Ce bodo pripadniki modrih čelad ostali v Bosni pod sedanjimi pogoji, bodo vso svojo energijo uporabili za lastno zaščito, namesto da bi nadzorovati premirje in spremljati konvoje s pomočjo.« (The Daily Telegraph, London)
SLOVENIJA
Sreda, 31. maja 1995
JBTZ
SEDEM
LET
KASNEJE
Je Bilo To Zrežirano?
Igor Bavčar: Ni potrebno iskati kronskih dokazov. Tokrat je bilo dovolj, da je nekdo rekel, naj se ukrepa v skladu z zakonom!
Franci Zavri: Roška pripada vsem, ki smo bili zraven
Ob sedmi obletnici prvih aretacij v Času slovenske pomladi se je trojica Ivan BorStner, David Tasič in Janez Janša odločila izdati knjigo JBTZ. Četrti, Franci Zavrl, se je ob tem oglasil, kot je dejal, da bi zaščitil dobro ime JBTZ. Kajti, to niso bili trije ali štirje zaporniki, ampak tisoči in tisoči, pravi Zavrl. »Zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki so bili leta 1988 na “pravi strani Roške”, ne glede na vašo današnjo barvo in prepričanje. Roška pripada vsem, ki smo biti zraven. Zato danes živimo v demokraciji. To pa ni dosežek, s katerim bi se lahko hvaliti posamezniki, še manj pa razlog za pisanje zgodovine slovenske pomladi s pristranskimi osebnimi in političnimi kriteriji sedem let kasneje. Ati kot je takrat reke Igor Bavčar: Bodimo dostojanstveni in odločni, je zapisal Franci Zavrl.
Gospod BavCar, se boste udeležili današnje predstavitve knjige treh avtorjev o procesu zoper Četverico?
Povabljen sem, prišel pa ne bom, kot tudi ne bom sodeloval na popoldanskem pogovoru. Knjigo bom sicer z zanimanjem prebral, ker gre za osebna pričevanja treh takrat aretiranih in obsojenih ljudi, celotna zadeva in manira, v kateri je narejena, pa mi kot takratnemu neformalnemu vodji odbora za varstvo človekovih pravic ni pogodu. Ne bi rad s svojo navzočnostjo na takšnih prireditvah prispeval k nadaljnjemu razcepu v odboru. Temeljna intenca teh treh akterjev, predvsem pa Janeza Janše, je, da bi s stališča sedanjih političnih razmerij in odnosov sodil
V okviru zasedanja Severnoatlantskega sveta za sodelovanje, ki se je začelo včeraj, se bo slovenski zunanji minister srečal z italijansko zunanjo ministrico Agnellijevo, predvideni pa so tudi pogovori z zunanjimi ministri Španije, Grčije in Kanade. Thaler bo sodeloval tudi na pogovora drža-
o preteklih dogodkih. To mi ni všeč in zato sem že večkrat dejal, da kapitala, ki ga je takrat zgradil odbor, ni mogoče investirati v eno stranko. To bi zdaj očitno rada storila socialdemokratska stranka pod vodstvom Janeza Janše. Ta kapital je bil investiran v državo Slovenijo, v osamosvojitev. To podjetje je bilo narejeno tudi z ogromnim angažiranjem odbora, zasluge pa je enakomerno razdelilo po političnem prostoru. To seveda nikoli ne more legitimirati takratne oblasti, ki je bila dve leti zatem z demokratičnimi volitvami dokončno zamenjana. Odbo-rova izkušnja le dokazuje, da se v prelomnih trenutkih gradi premike in ključne korake z angažiranjem najširšega kroga ljudi, na
vnega sekretarja ZDA VVarrena Christopberja z zunanjimi ministri držav srednje in vzhodne Evrope. Med junijsko zunanjepolitično dejavnostjo Slovenije je minister Thaler omenil tudi obisk predsednika vlade Drnovška v Argentini in predsednika Kučana v Turčiji. Zunanji minister Thaler se
zelo široki platformi, brez kopanja okopov.
Ključno vprašanje, ki se ob pojavljanju novih »resnic« še bolj vztrajno zastavlja, je, kdo je pravzaprav s kom obračunaval prek afere JBTZ. Beograd s Slovenijo ali obratno, morda celo Slovenija sama s seboj?
Prava knjiga, z nepristransko analizo, ki gotovo ne more biti analiza tistih, ki se afere spominjajo prek svojih neposrednih izkušenj, mora biti šele napisana. Gotovo vsi dokumenti še niso dostopni. Ključne stvari se takrat niso dogajale v zaporu, kakorkoli se to morda nenavadno sliši glede na pisce najnovejše knjige, ki so gotovo odigrali vsak svojo pomembno vlogo ne le v procesu, am-
bo 8. junija v Londonu pogovarjal z britanskim kolegom Kurdom, Slovenijo pa bosta obiskala zunanja ministra Slovaške in Danske, Ju-raj Schenk in Niels Helveg Petersen.
V zvezi z današnjim srečanjem z ministrico Agnellijevo je Thaler dejal, da bo to priložnost, »da se odnosi med državama ohranijo na izboljšani ravni, Čemur smo priCa v zadnjih mesecih«. Glede odnosov med Slovenijo in Hrvaško je Zoran Tbaler povedal, da se obe diplomaciji trudita, da bi do srečanja premiero v, Drnovška in Valentiča, prišlo v juniju. Boštjan Lajovic
pak tudi v bližnji slovenski zgodovini. KljuCna zadeva se je sicer zgodila na osnovi dogodkov tistega 31. maja oziroma aretacij, vendar se je zgodila »zunaj«: politizacija in široka animacija ljudi, določena vprašanja, ki so se dotlej zastavljala v ozkih krogih, so postala del širokega političnega razpoloženja. Nesporno je, da imajo različne interpretacije odnosov med Beogradom in Slovenijo, pa tudi znotraj Slovenije in Beograda, o katerih me sprašujete, svojo veljavo. Takrat ni šlo za preprost spopad, kot bi se zdaj rado pokazalo, med Janšo in KuCanom. V veliki meri je KuCan postal KuCan šele po procesu, pa tudi Janša je postal Janša šele takrat. 2e zgodovina enopartijskega režima kaže, da so spopadi med Slovenijo in Beogradom največkrat potekali z aktivizacijo tajnih služb. Tudi začetek akcije z aretacijo Janše in Borš-tnerja je bil narejen v podobni režiji. Ni pa bilo aktivizacije civilne družbe in množic. To je bistvena razlika, iz katere je pognala korenine opozicija. Iz odbora so izšle posamezne politične stranke, Tomšičevi socialdemokrati, Ruplova SDZ, Peterletovi krščanski demokrati, ZSMS -liberalna stranka in drugi projekti.
Omenili ste, da vsi dokumenti niso dostopni. Na katere dokumente mislite, kje jih je treba iskati?
Ko sem prevzel ministrstvo za notranje zadeve, je bilo tam približno 300 strani dokumentov. Slo je za nepomembne stvari, izrazito prirejene. Ze dejstvo, da zdaj Janez Janša prinaša
nove dokumente, pove, da je bilo dokumentov bistveno vec, tudi pričevanja nekaterih ljudi o različnih akcijah tajnih služb v Sloveniji to dokazujejo, recimo o akcijah Kaplar, Deviacija, Mladost. Očitno je obstajalo neko izrecno zanimanje tajnih služb za ta prostor, Čeprav je dokumentov o tem zdaj bistveno manj, še posebej o tako imenovani »notranji problematiki« v Sloveniji v osemdesetih letih. To pa ne zmanjšuje dejstva, da je prejšnja oblastna garnitura z vsemi tedanjimi akterji v Sloveniji vred odigrala vlogo, ki ji je bila namenjena v takratnem režimu. Zato ni razloga, da bi zavzeto iskali kronski dokaz, to je ukaz o aretacijah s podpisom takratnega predsednika centralnega komiteja Zveze komunistov ali predsednika republike. Takrat ni bilo treba delati tako, dovolj je bilo, da je nekdo rekel, naj
se ukrepa v skladu z zakonodajo. To je bila takrat vnaprejšnja obsodba. Odgovornost takratne oblasti je očitna in nesporna, zdaj pa se to vnovič ugotavlja samo zato, da bi se še enkrat ugotovilo in znova obelodanilo. Odgovornost je očitna ne samo zaradi izročitve teh ljudi zvezni vojski, ampak tudi zaradi
obsodb in ravnanja takratnih pravosodnih organov. Brez aktivnosti odbora bi se ta zadeva bistveno drugače iztekla in vprašanje je, kje bi biti danes. Zato se mi upira, da bi kapital odbora zdaj izkoriščala ena sama stranka. To je skregano s poslanstvom in zgodovinsko vlogo odbora, ki jo je odigral. Boštjan Lajovic
MZZ / VELIKA AKTIVNOST V ZADNJEM ČASU
Minister Thaler: Bolje je imeti sporazum kot nesporazum z Italijo
LJUBLJANA - Zunanji minister Zoran Thaler je povedal, da bo v naslednjih tednih dejavnost ministrstva za zunanje zadeve zelo velika. Thaler je na redni mesečni tiskovni konferenci odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi s pogovori med Italijo in Slovenijo: povedal je, da se mu zdi načelo »sprememba ustave da, nepremičnine ne« legitimno, treba pa je preveriti njegovo uporabljivost. Minister je zagovornik mnenja, da je, Ce je mogoče, bolje imeti sporazum kot nesporazum z Italijo.
NOTARIAT / VRNITEV PO PETDESETIH LETIH ODSOTNOSTI
SVIZ O POTEKU STAVKE
Namesto sodišč bodo številne naloge opravljali notarji
Prvi začnejo z delom jutri - Visoke notarske tarife
Danes stavka učiteljev ljubljanske regije
Učitelji se bodo v času stavke v zbornicah pogovarjali o razmerah v šolstvu - Pogajanj z ministrstvom še ni konec
LJUBLJANA - Vsi tisti, Id se boste v četrtek, 1. junija, napotili proti kateremukoli slovenskemu sodiscu z namenom, da bi tam, denimo, pogodbeno uredili premoženjsko razmerje s svojim zakoncem, pa vas bodo s sodisca napotili do notarja, ne mislite, da je prišlo do pomote.
LJUBLJANA (STA) - Ob današnji opozorilni stavki pedagoških delavcev v osnovnih in srednjih Šolah ter dijaških domovih ljubljanske regije so predstavniki ljubljanskega območnega odbora sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) na včerajšnji novinarski konferenci povedali, da bo stavka potekala na delovnih mestih, pri Čemer v Času od 8. do 13. ure ne bo pouka.
Ta dan bodo namreč zaceli delati prvi notarji, ki bodo »kot osebe javnega zaupanja sestavljali javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemali listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za to, da jih bodo izročili državnim organom; opravljali po nalogu sodišC zadeve, ki se jim lahko odstopijo pa zakonu«.
Po petdesetih letih se tako k nam vrača notariat kot javna služba, katere poslanstvo naj bi bilo dvojno: sodišča naj bi bila bistveno razbremenjena, saj bodo notarji prevzeti vrsto nalog, ki ne pomenijo tipično sodniškega dela in povečala naj bi se
pravna varnost. Slednje predvsem zato, ker imajo listine, ki jih sestavljajo notarji, naravo javnih listin. Zakon opredeljuje tri vrste notarskih listin, in sicer notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila, pri Čemer so prvi že izvršilni naslovi. Ce skušamo ponazoriti: notarski zapis pomeni enako kot sodba sodišča, torej je mogoče na osnovi notarskega zapisa terjati izpolnitev pogodbenih obveznosti. Ze po zakonu morajo biti v obliki notarskega zapisa sklenjeni naslednji posli: pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema; pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je bila odvzeta poslovna sposo-
bnost; pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja ža življenja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju; darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti; kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice. Izjemno zanimanje za notarski poklic pa se skriva tudi v delu, ki se imenuje notarska tarifa in ki je bil_26. maja objavljen v uradnem listu. Ta del seveda govori o pristojbini za notarsko storitev, torej o tem, koliko bo moral odšteti nekdo, ki bo prestopil prag notarjeve pisarne. Notarske tarife se zgledujejo po odvetniških in so zapisane v točkah, pri čemer točka zanaša 66, 50 tolarja. V Številkah to pomeni naslednje: za enostavne pogodbe (denimo o prenosu lastninske pravice na premičninah ali nepremičninah), za protest menice ali Čeka in za
enostavne izjave poslednje volje bo treba odšteti najmanj 6.650 tolarjev, za najemne in podnajemne pogodbe največ 39.900 tolarjev in denimo za popis in cenitev zapustnikovega premoženja najmanj 13.300 tolarjev. Za overitev podpisa na pogodbi ali drugi listini bo notar zaračunal od 665 do 16.625 tolarjev, bistveno višje pa so Številke, ko gre za gospodarske pogodbe. Pri zapletenih gospodarskih pogodbah in pri pogodbah, pri katerih je ena od pogodbenih strank tuja fizična ali pravna oseba, bo pristojbina od sto do dvesto odstotkov višja od omenjenih. Pri gospodarskih pogodbah, pri katerih vrednost ni ugotovljiva, pa pristojbina znaSa glede na zahtevnost od 33.250 do 99.750 tolarjev, Ce pa je ena od pogodbenih strank tuja fizična ati pravna oseba, pa od 66.500 do 199.500 SIT. Majda Vukelič
»Ravnatelji osnovnih in srednjih šol so že prejeli navodila, naj učenci ostanejo doma, s tem, da bo za nižje razrede (od 1. do 3. razreda OS) poskrbljeno za celodnevno varstvo, sicer pa bodo učitelji v Času stavke v zbornicah, kjer se bodo pogovarjali o razmerah v šolstvu,« pravi Brane Štrukelj, predsednik sindikalne konference srednjih šol in. dijaških domov in predsedujoči glavnega odbora SVIZ. Ob tem je dodal, da se o stavkovnih zahtevah še vedno pogajajo s šolskim mini-
strstvom, s Cigar predstavniki se bodo znova sestali v Četrtek.
Jutri bo stavkalo 95 odstotkov osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev ali 104 osnovne in srednje šole ter dijaški domovi ljubljanske regije (od skupno 118 zavodov jih 11 ne bo stavkalo, od treh zavodov niso v ljubljanskem območnem odbora prejeli nobenih informacij, od petih dijaških domov pa eden ne stavka). Ali drugače povedano, kljub podpori stavke učiteljev zaradi datuma stavke ne bodo
prekinili pouka v naslednjih zavodih: Gimnaziji Vic, Srednji šoli tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana in ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli, od osnovnih šol pa na OS Medvode, OS Kamnik (Marija Vera) in OS Tabor Logatec.
Naj še enkrat ponovimo glavne stavkovne zahteve stavkajočih pedagoških delavcev: približevanje izhodiščne plaCe v negospodarskih dejavnostih z izhodiščno v gospodarstvu; popravki količnikov učiteljem na osnovnih in srednjih šolah ter domovih za učence; temeljite spremembe pravilnika o napredovanju zaposlenih v navedenem izobraževanju v nazive; in sprememba panožne kolektivne pogodbe za njihovo stroko.
-'ipeiiiii***!
W RAl 1
Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik in gospodarstvo Dnevnik
Letno poročilo guvernerja Bance d* Italia Antonia fazia Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
TSP Referendum ’95 Kviz: Sala giochi TV film: Voglia di vince-re (i. G. Morandi, M. Car-lucci, C. Spaak, 2. del) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nan. Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Film: Benedizione mor-tale (dram., ZDA '92, i. S. Dey, C. Cooper)
Dosje: Ženske na razpotju Dnevnik
Športna sreda: Mednarodni miting v atletiki Dnevnik in vreme Aktualni tednik o kulturi: Primissima Danes v Parlamentu Videosapere
I RAl 2
Oddaja za najmlajše Quante storie!
Nan,: Press Gang, 8.45 La clinica della Foresta ne-ra, 9.35 Quando si ama TG2-33,11.45 dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik
TSP Referendum ’95 Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik
Popoldne na RAl 2 Nan.: Komisar Navarro Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan,: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Aktualno: Emozioni TV (vodita Arrigo Levi, Alba Parietti)
Aktualno: Referendum ’95 (vodi Nuccio Fava) Dnevnik, pregled tiska in vreme
Vse najboljše za rojstni dan. Kino!
Avtorska glasba Nan.: Komisar Kress
-A RAl 3
Jutranji dnevnik, informacije
Videosapere: Pregled tiska, Potovanje po Italiji, Prva pomoč. Naši otroci Fantastica Eta Fantastica Mente, 11.50 Asino d’ oro
Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija Jug Šport: pentatlon Videosapere: Argo - Odprta šola, 16.45 Parlato semplice, 17.45 Kultura news, 18,00 dok.
Vivere in vreme Dnevnik, deželne vesti
RETE 4
^Nan,: Tre nipoti e un ■ maggiordomo Q Nad.: Manuela Billi Variete: Buona giornata, vmes nad. 9.15 nad. Guadalupe, 10.35 Febbre d'amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio,
13.00	Sentieri, vmes (11.25,13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.35 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale
Aktualno: Perdonami,
18.00	Punto di svolta, vmes (19.00) dnevnik Variete: Cuori d’oro deli ’ anno (vodi E. Bonaccorti) Nočni dnevnik Film: Una donna una sto-ria vera (dram., ZDA '85, i. S. Spaček, J. Daniels) Pregled tiska
RAl 3
slovenski
program
CANALE 5
2 Na prvi strani, 8.45 Navodila za Parlament Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo 6 giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik in vreme Striscia la notizia Film: Un fantasma per amico (kom., ZDA '89, i. B. Hoskins. R.E. Mosley) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
# TELE 4
19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Nan.: Mike Hammer, 21.20 The Rookies
($) MONTECARLO
Risanka: Bajke Dnevnik
	Otroški variete	
	Nanizanke	
	Odprti studio	
	Fatti e misfatti, 12.40	
	Šport studio Otroški variete	H
	Odprti studio	
	Otroški variete	
	Kolesarstvo: 78, Giro d’	
	Italia, 17.00 Studio tappa Variete: Benny Hill	
	Odprti studio in vreme.	
	19.50 Šport studio Variete: Karaoke	
	Glasba: Sentimento pen-	
	timento Nan.: Melrose Plače	
	Variete: Giro sera	
	Referendum ’95	
	Film: Mia moglie fe una	
	bestia (kom., It. '88, i. E. Grimaldi, M. Boldi) Italia 1 šport Sgarbi quotidiani	
	Nan.: KungFu	
	Kolesarstvo: Giro di sera	H	18.45, 20.25, 22.30, 24.00	
KjMi	Mi manda Lubrano		Dnevnik. 13.30 Šport	
RS!|	Dnevnik, deželne vesti		Film: Appuntamento fra	
to®	Aktualno: Bar Condicio		le ntivole (kom., ’62)	
'i	(vodi Paolo Guzzanti)		The Lion Trophy Show	
gEfl	Variete: Spazio Ippoliti		Film: Un uomo, una don-	
	Dnevnik, pregled tiska	H	na e ima banca (kom.)	
SLOVENIJA 1
Hroščosned, ponovitev 7/21 dela ameriške risane serije Miti, skrivnosti in mistika,
6., zadnji del nizozemske dokumentarne serije Iz življenja za življenje, ponovitev Irska, 2. oddaja:
Ritem Dublina Slovenski magazin Poročila
Mednarodna obzorja: Kolaboracionisti Evrope Opus
Vojna povratnika, ponovitev 2/6 dela angleške nadaljevanke TV dnevnik 1 Pod klobukom, kviz za šestošolce
RPL - Studio Luvvigana Pari, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme,
šport
Forum
Postaja, italijanski film TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče
Sova: Princ z Bel Aira, 8/24, ameriške nanizanke Inšpektor Morse, 5/18 del angleške nanizanke
SLOVENIJA 2
Zgodbe iz školjke Prvi krog,
ponovitev kanadsko-fran-coske nadaljevanke Videošpon, ponovitev Sova, ponovitev 'Alo. ’alo, 1/6 del angleške nanizanke Inšpektor Morse, 4/18 del angleške nanizanke Odkrivanje zemlje, 3/26 del ameriške izobraževalne serija V vrtincu
Tri desetletja Alfija Nipiča, 1. del Košarka NBA:
Houston - San Antonio, posnetek Kolesarska dirka Giro D' Italia, posnetek Kronika Exodosa Omizje:
Med inflacijo in devalvacijo
KANALA
Luč svetlobe, ponovitev To trapasto življenje, ponovitev 8. dela A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Male živali, ponovitev Na vodnih poteh ZDA, ponovitev
Računalniška kronika Album show A-shop
Vreme, risanka
Luč svetlobe, 437. del
Pariš, 5. del am. nanizanke
Vreme
UNPATO
Dance session
Epikurejske zgodbe
Album show, ponovitev
§1 Koper
16.00
16.15
16.45
17.45 18.00
18.30 18.45 19.00
19.30
20.00
20.30
21.30 22.15
22.30
Euronews - TV novice Vsedanes - aktualnosti Rhythm & News, vodi Andrea F.
Slike iz Sečuana:
Žetev
Slovenski program Bližnja srečanja, mladinska oddaja Primorska poslovno Primorska kronika TV dnevnik Ameriški avtorji:
Stephen Crane in njegova
resničnost
Euronevvs
»Bersaglio«, v studiu Ta-tiana Juratovec Leteči zdravniki Vsedanes Proti zakonu, ameriška drama, 1950 Igrajo: MacDonald Carey, Gail Russel
EEHSP Avstrija 1
06.05
06.30
09.35
10.25 11.15.
13.00
13.25 13.50 14.15
14.35
15.00
15.25
15.35
16.25
17.10
17.35
18.00
19.00
19.30
20.00 20.15
21.50
23.25
23.30
01.35
02.35
Naš hrupni dom, ponovitev
Otroški program, ponovitev
Knight Rider
Vesoljska ladja Enterprise
Planet opic, ponovitev
ameriške kriminalke
Otroški program
Foofur
Viking Viki
Smrkci
Am dam des
Tom in Jerrv
Artefix
Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise
Obelisk Knight Rider Smrt pod cirkuško kupolo
Strašno prijazna družina Mrliči ne telovadijo Naš hrupni dom Divjina klice Grad ob Vrbskem jezeru Dva lopova na dopustu Pri Huxtablovih Denise ima dvojko Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Za ljubezen ni recepta, nemška komedija, 1993 Mesto zločina Cas v sliki
Preiskava je končana,
italijanski politični triler, 1971
Režija: Damiano Damiani Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
Dobrodošli v Avstriji, ponovitev
EEMF Avstrija 2
m Skoda za očeta, y Bolnišnica Chicago Ho-
Hfei Vreme
12.10
13.00
13.10
14.00 14.20
15.10
16.00
17.00
17.05
19.00 19.30
20.00
20.15 21.45 22.00 22.35
23.05 00.25
01.15
Parlament, ponovitev Cas v sliki
Hot Shots, ponovitev Pravica do ljubezni Moč strasti Morilski načrti Umor, je napisala Ne izsiljuj izsiljevalca Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki Šport Avstija H.
Pogledi od strani Cas v sliki 2 Brigitta Cimarolli Prostitutke in zvodniki Stilskin Live Videonoč
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, N.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kme-tljski nasveti; 13.20 Osmrtnice In obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zborovska glasba po želji;
22.30	Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30,9.30,
10.30,	11,30, 12.30, 14.30.
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli: 11.35 Obvesti-la:12.00 Opoldne: 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tednal; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00
Poročila:	8.05 Gla-
sba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb. revijah; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.05 Glasba;
16.45	Življenje kot izziv;
17.05	Posnetki koncertov;
20.00	Radioteka; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glas. tradicija 20. stoletja; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo;
7.45	Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.50 Na rešetu - odgovori;
10.45	Zanimivost; 11.15 Hladno, toplo, vroče;
12.30	Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 a-o-a glla-sbena odd.; 19.30 Šport.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30. 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
18.00	Mlx magazine; \U5.45 Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice;
12.15	Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15.15
RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka: 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tlon:	22.00 Radosti
življenja; 24.00 New Age;
2.00	Čuri in Čure.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Vsakdanje skrbi: 12,30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kozmetični nasveti; 17.00 Lestvica diskoteke Gau-loises Blondes; 17.20 Gost; 19.30-24,00 Kulturni program Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6,45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servls; 12.10 Mali oglasi:
13.05	Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18,00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio Študent
8.00	RoboKaki; 11.00 119. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi;
15.00	OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Rock Indok & Koncertne napovedi;
19.00	TB: Lyres; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalnl kabaret; 24.00 Reprize (poned. in torek).
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00.	17,CO, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik;
9.15	Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojc, podaja S. Bonin-segna); 10,30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Zborovvska glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi In glasba: S. Osterc, ob 100-letnici roojstva; 18,00 Literarne podobe; 18.25 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Društva se predstavljajo; 20.05-22.00 Glasbena.
NAPOVEDI PRIREDITEV
Sreda, 31. maja 1995
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
MGL, tel: 061/210-852
Festival sodobnih odrskih umetnosti 25. maj - 5. junij
Danes, 31. maja in v Četrtek, 1. junija, ob 20. uri:
STOPI AHIL, predpreitiiara
koreografija: LLOYD NKVVSON / DV8 Phfsical
Timahc. Velika BptamjS
prizorišče: Cankarjevlom, Linhartova dvorana
FiziCtio gledališče DV8 vsakdanje gibanje izpeljuje v koreogmfimn gib, ki govori o emocijah, tudi tako subtilnih, id v odnosih med dvema, tremi, štirimi... kot metuljni učinek lahko rušijo skupnost ali emocionalno ubijajo.
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 31. maja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU
OSOBEj (SDj.
Danes, 31. maja, ob 22. uri:
Sinja Ožbolt - ZRCALJENJA. Zadnja predstava v sezoni!
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 31. maja, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON /VAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma sreda in izven.
V	četrtek, 1. junija, ob 19.30: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. V petek, 2. junija, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADIJA, za izven.
LEVI ODER, tel: 061/ 221-511 Danes, 31. maja, ob 22. uri: E. Ionesco - DESTRUKCIJA, za izven.
MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511
V	Četrtek, 1. junija, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. Zadnjikrat v sezoni!
SMG, tel.: 061/125 3312
V	soboto, 3. junija, ob 22. uri: ZENIT, za izven.
LGL, tel.: 061/314-962
V	soboto, 3. junija, ob 17. uri: I. Svetina - ZARIKA IN SONČNICA, predpremiera. Predstava bo Se v nedeljo, 4. junija, ob 19.30, premiera.
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
V	petek, 2. junija, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. Zadnjic v tej sezoni!
Danes, 31. maja, ob 15.30:
T. Partijk - STAJERC V LJUBLJANI, za abonma sreda popoldan, izven in ob 20. uri, za abonma red O in izven. Predstava bo se v četrtek, 1. junija, ob 20. uri, za izven in konto. Razprodano!
MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852
V petek, 2. junija, ob 22.30: L. VVilson - ZAZGI!
SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950 Danes, 31. maja, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za izven. V četrtek, 1. junija, ob 19. uri: L. Janaček - JENUFA, za red Četrtek I in izven. V petek, 2. junija, ob 15. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR, prodano! V soboto, 3. junija, ob 19. uri: G. Verdi -VVIATA. Zadnjic v sezoni!
CELJE
SLG CELJE, tel.: 063/25-332
V Četrtek, 1. junija, ob 15.30: VVaechter/Dekleva -KLOVNI, za abonma 4. Šolski, izven in ob 17.30, za abonma 3. Šolski in izven.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206
V	petek, 2. junija, Mali oder ob 21. uri: ZLATA JAMA - CIGANSKA JAZZBINA, za izven.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206
V	soboto, 3. junija, Stara dvorana ob 19.30: TRISTAN IN IZOLDA, premiera, za izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
Danes, 31. maja, ob 20. uri: T. M. Flavt - KAZINA, predpremiera. Predstava bo Se v Četrtek, 1. junija, ob 20. uri, premiera.
V Beneški galeriji v Špetru bodo še dober mesec na ogled ikone sodobnih ustvarjalcev Silve Bogateč, Paola Orlanda in Pasqua-leja Zuanelle. Bazstava Ikone je odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 19. ure.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
Danes, 31. maja, ob 19.30: 49. LETNI KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA TONE TOMŠIČ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI. Dirigent: Stojan Kuret. Program: Schubert, Mendelssohn, Bartholdy, Elgar, Reger, Kogoj, Distler, Schollum, Merku, Dominutti, Sampaoli, Čopi, Gobec (GD). Danes, 31. maja, ob 19.30: komorni koncert CAMERATA SLOVENICA. Primož NovSak (violina), Vasilij Meljnikov (violi-
na), Mile Kosi (viola), Ciril Škerjanec (violončelo). Program: Šostakovič, Mozart, Dvornik (dvorana SF).
V	Četrtek, 1., in v petek, 2. junija, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in H. KUD FRANCE PREŠEREN,
tel.: 061/332-288
V	petek, 2. junija, ob 23. uri: nastop skupine FILTH.
GROSUPLJE
V	soboto, 3. junija, ob 20. uri: žur na prostem (Polica pri Grosupljem) s skupino SANK ROCK.
KAMNIK
V	petek, 2. junija, Frančiškanska cerkev ob 20. uri: FESTIVAL MUSIČA AETERNA -koncert EVE BOHTE (klavir).
V	soboto, 3. junija, ob 20. uri: FESTIVAL MUSIČA AETERNA - koncert ob 95-letnici rojstva skladatelja CIRILA VREMSAKA. Izvajalci: SLOVENSKI VOKALNI SOLISTI.
PIRAN
CLUB MAONA,
Arze 5
V	petek, 2. maja, nastop skupine TACA-BANDA.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
j .J^ •; JU
FJK
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
gostuje z mladinsko igro Fulvia Tomizze »Bolhe v operi«, danes, 31. t. m., ob 11. uri v osnovni Soli v Romjanu (Ronke).
Gledališče Miela
Niz prireditev Ipermiela: danes, 31. t.m., ob 21.00 - »No smoking« (Francija 1993) Alaina Resnaisa. Igrajo Sabine Azema in Pierre Arditi.
Tržaška knjigarna
Danes, 31. t. m., ob 17.30 predstavitev knjižnega prvenca Patrizie Vascotto »A bordo del Mistral«. Spregovoril bo Marko Kravos.
GORICA
Kulturni dom
V petek, 2.6., ob 20. uri sportno-kulturni
večer, ki ga je pripravilo SZ Dom z naslovom »V Neptunovem kraljestvu«.
Slovensko stalno gledališče gostuje v ponedeljek, 5.6. (red A) in v torek, 6.6. (red B) ob
20.30	z delom S. VerCa »Samomor kitov«. Režija Mario UrSiC.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Ecco mormorar Ponde
Jutri, 1. junija, ob 20.30 koncert ansambla Clemencic Consort.
V torek, 6. junija, ob 20.30 koncert Akademije antične glasbe iz Moskve.
KOROŠKA
CELOVEC
Koroška hala (SejmiSCeJ: do 1. julija 1995 je na sporedu muzikal »Gats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini.
Srednja dvorana Doma glasbe - »MePZ Gal-
lus«: jutri, 1.6., ob 20. uri jubilejni koncert MePZ Jakob Petelin Gallus«.
PLIBERK: pri Brezniku - Glasbena Sola: danes, 31. t. m., ob 19. uri koncert koroške glasbene Sole in GS Slovenj Gradec.
TINJE: v Domu prosvete bo jutri, 1.6., ob
9.30	masa in slovesnost ob odprtju novega dela tinjskega doma.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
KLUB SKUC
Danes, 31. maja, bo ob 21. uri na Starem trgu 21 Jinska skupina PROTON SONIC ART GROUP predstavila nekaj primerov svojega prostorskega oblikovanja zvočnih kompozicij - ARS ACUSTICA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V četrtek, 1. junija, ob 10. uri: okrogla miza OTROK IN MEDIJI, ki jo bo vodila dr. Manca Košir (SD). GALERIJA SOU- KAPELICA MLADA SVETOVNA FOTOGRAFIJA Danes, 31. maja:
ob 16. uri: HARRY SIMMERS, predavanje ED VAN DER ELSKEN; ob 18. uri: VIKTOR KOLAR, predavanje DVAJSET LET FOTOGRAFIRANJA OSTRAVE.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 31. maja, ob 21. uri: pesniški večer ALEŠ STEGER.
ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE,
Trg francoske revolucije 7 Danes, 31. maja, ob 10. uri: predavanje dr. KARLA RUPPERTA - Novi izzivi prostorskega planiranja v deželah Evropske unije.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER
Danes, 31. maja, ob 17.30: LETNI PRIKAZ DEJAVNOSTI Baletne Sole ZKO Koper.
MARIBOR^ ^ U]j v k l 3q
Danes, 31. maja, ob 13. uri: predstavitev knjige PROBLEMI REALIZMA dr. BOJANA BORSrT-NERJA.
FURLANIJA-JU LUSKA KRAJINA
TPST
Trg Unita
Dragi Trg Gutenberg - Knjižni sejem bo trajal do nedelje, 4.6. Danes, 31. t. m.,ob 11.00 srečanje o kulturnem obveščanju -sodelujejo S. Cerrato, S. Cima-rosti, S. Curti, E. Kermol, F. Panizon. Moderator Va-
leno Fiandrajob 12.15 srečanje z Jolando de Von-denveid; od 9. ure dalje laboratorij za ilustriranje.
OPČINE
Dom Brdina (ProseSka ul. 109): v petek, 9.6., ob 20.30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Predavala bosta dr. Danilo Sedmak in Dario Grison.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z.
MODERNA GALERIJA - MALA GALERIJA, Slovenska 35
Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2
Razstava MILJENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3
Razstava slik MATEJA SEVERJA in ZVONKA SIMČIČA.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava del AVGUSTA ČERNIGOJA je na ogled do 23. junija.
GAJ,ER TJA LEK, Verovskova 57
Razstava olj. akrilov in slik na svili KATJE BOLČINA NAGELSCMIED je na ogled do 16. junija.
GALERIJA 34, Gregorčičeva 11
Razstava risb in skulptur BOŠTJANA NOVAKA je na
ogled do 16. junija.
IDCO, Igriška 5
Razstava ANDE KLANČIČ - Zračna Čipka je na ogled do 6. junija.
GALERIJA PIC LEK
Razstava olj, akrila in slik na svili KATJE BOLCINA-NAGELSCHMIED je na ogled do 16. junija. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Mednarodna razstava stripa SIGNED BY WAR je na ogled do 4. junija.
KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava JOŽETA BARACHINIJA je na ogled do 1. junija.
KI CENTER KRIŽANKE,
Trg francoske revolucije 7
Razstava PUBLIKACIJ IN PREDSTAVITEV I7.ST.En-KOV ZNANSTVENO - RAZISKOVALNEGA DELA FILOZOFSKE FAKULTETE V LETU 1994 je na ogled do 3. junija.
VISCONT FINE ART KOLIZEJ, Gosposvetska 13
Razstava grafik (1948-1972) - JOAN MIRO je na ogled do 10. junija.
CELJE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD
Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija.
GALERIJA KELEIA, Prešernova 17
Razstava slik in risb MARKA ANDLOVIČA in TADEJA TOZONA je na ogled do 5. junija.
JESNICE
RAZSTAVNI SALON DOLIK
Razstava LIKOVNA USTVARJALNOST UČENČEV OSNOVNIH SOL OBČINE JESENICE IN KRANJSKA GORA je na ogled do 7. junija.
KRANJ
GALERIJA M-ARS, Cankarjeva 4
Razstava keramike VLASTE in ŽELJKA JARNJAKA je na ogled do 12. junija.
GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Danes, 31. maja, bo ob 18. uri otvoritev razstave ODKRIJMO NASO DEŽELO - kultumo-zgodo-vinske znamenitosti v Kranju in okolici.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ
Razstava slik GARYJA BUKOVNIKA je na ogled do 25. junija.
NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska 30
Razstava fotografij DUŠANA MERKL1NA-MICKA je na ogled do 15. junija.
UMETNOSTNA GALERIJA
MARIBOR, Strossmaverjeva 6
Danes, 31. maja, bo ob 19. mi otvoritev razstave
JOŽETA POLAJNKA.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE MARIBOR, Ul. Heroja Tomšiča 5 Danes, 31. maja, bo ob 18. uri otvoritev razstave OB PETDESETLETNICI KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE.
NOVO MESTO
GALERIJA VISTA 21
Razstava fotografa DEJANA HABICHTA - Zodiak je na ogled do 15. junija.
SLOVENJ GRADEC
galerija likovnih umetnosti,
Glavni trg 24
Razstava del OSKARJA VON PISTORJA je na ogled do 15. septembra.
VELENJE
RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS,
Partizanska 12
Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Tržaška knjigarna
V petek, 2.6., ob 17. uri otvoritev razstave akvarelov in kolažev Giovanne Ericani. Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (umik: vsak dan
10.00-	13.00, 16.30-18.30). V galeriji Terge-steo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (urnik: vsak dan
7.00-	22.00).
Občinska galerija Costanzi: do 4.6. je na ogled razstava »Anita Pittoni«.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Galerija Cartesius: do 2.6. razstavlja tržaški slikar Carmelo Vranich. Urnik: od 11.00-
12.30	in od 16.30-19.30.
Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija.
Art Galery: do 4.6. razstavlja slikar Tomo Vran.
GORICA
Kulturni dom: se danes, 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia.
Galerija Katoliške knjigarne: do 10.6. je na ogled razstava slikarja Demetrija Geja.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00
KOROŠKA	“
CELOVEC
Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella HiSa umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta. Kunstforum(Villacherstrasse 8/II): do 3.6. je na ogled razstava del Rudija Stanzla.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina.
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
V Četrtek, 8. junija (red A) premierska predstava opere G. Donizettija »Ljubezenski napoj« (IVElisir d’amore). Ponovitve: v petek, 9.6., ob 20.30 (red B), v soboto,10.6., ob 20.30 (red L), v nedeljo,
11.6.,	ob 17. uri (red D), v torek, 13.6., ob 20.30 (red C), v sredo, 14.6., ob 20.30 (red E), v Četrtek, 15.6., ob 20.30 (red F), v soboto,
17.6.,	ob 17. uri (red S), v nedeljo, 18.6., ob 17. uri (red G) ter v torek, 20.6., ob 20.30 (red H).
Predprodaja vstopnic in rezervacije so v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19.
MENJALNIŠKI TEČAJI
30. maja 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100 ITD	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,90	81,70	11,32	11,62	6,85	7,25
A banka Koper	80,75	81,65	11,22	11,60	6,80	7,22
A banka Nova Gorica	80,90	81,65	11,28	11,61	6,85	7,25
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	81,00	81,50	11,35	11,55	6,85	7,25
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,80	81,70	11,40	11,60	6,80	7,15
Banka Vipd NG, t: 065/ 28-511	81,05	81,49	11,32	11,58	6,85	6,99
Come 2 us	81,30	81,55	11,49	11,58	6,80	7,10
Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.						
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,46	81,49	11,52	11,54	6,97	6,99
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	81,45	81,51	11,50	11,52	7,00	7,06
Kompas Hertz Celje	81,05	81,40	11,45	11,53	6,75	7,00
Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	81,10	81,50	11,45	11,53	6,75	7,00
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	81,00	81,40	11,45	11,53	6,75	7,00
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	81,00	81,40	11,45	11,53	6,75	7,00
Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	81,10	81,50	11,45	11,53	6,75	7,00
Tel:064/741519, od7-19, sobod7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	81,10	81,50	11,45	11,53	6,75	7,00
Tei: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	81,10	81,50	11,45	11,53	6,75	7,00
Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	80,50	81,80	11,35	11,70	6,65	7,40
Lemo Šempeter,!: 065/ 32-250	81,15	81,95	11,33	11,53	6,86	6,97
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	81,25	81,75	11,45	11,58	6,70	7,10
Postna banka Slovenije	79,35	81,40	10,70	11,48	6,38	7,28
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,45	81,49	11,53	11,55	7,01	7,05
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	81,20	81,60	11,42	11,56	6,80	7,09
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	81,00	81,50	11,45	11,55	6,80	7,25
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,25	81,53	11,49	11,51	6,70	7,15
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,40	81,80	11,30	11,65	6,50	7,10
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	81,15	81,45	11,45	11,53	6,87	6,96
Publikum NM, t: 068/ 322-490	81,20	81,59.	11,45	11,60	6,85	7,16
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,80	81,50	11,40	11,55	6,60	7,30
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,70	81,40	11,46	11,56	6,60	7,30
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	81,25	81,65	11,45	11,66	6,85	7,18
SKB d.d.,***	80,97	81,65	11,35	11,73	6,80	7,20
SHP Kranj, t: 064/331-741	81,30	81,60	11,52	11,57	6,80	7,20
SZKB d.d. Ljubljana	81,20	81,69	11,42	11,59	6,83	7,20
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,80	81,70	11,36	11,60	6,80	7,23
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,43	81,48	11,52	11,54	6,95	7,00
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
30. MAJ 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1607,00	1673,00
nemška marka	1160,00	1209,00
francoski frank	328,00	342,00
holandski gulden	1037,00	1079,00
belgijski frank	56,50	58,80
funt šterling	2569,00	2674,00
irski Šterling	2633,00	2741,00
danska krona	297,00	309,00
grška drahma	7,10	7,40
kanadski dolar	1174,00	1222,00
japonski jen	19,30	20,10
švicarski frank	1407,00	1464,00
avstrijski šiling	165,10	171,80
norveška krona	260,00	271,00
švedska krona	221,00	230,00
portugalski escudo	11,00	11,50
španska pezeta	13,30	13,80
avstralski dolar	1160,00	1207,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	13,50	14,00
hrvaška kuna	300,00	320,00
		
30. MAJ 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1619,00	1664,00
nemška marka	1173,00	1193,00
francoski frank	330,00	340,00
holandski gulden	1042,00	1060,00
belgijski frank	56,80	58,00
funt šterling	2587,00	2657,00
irski šterling	2654,00	2739,00
danska krona	298,00	■ 306,00
grška drahma	7,20	7,70
kanadski dolar	1182,00	1217,00
švicarski frank	1422,00	1452,00
avstrijski šiling	165,90	169,90
slovenski tolar	13,80	14,60
			
24. MAJ 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90-
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	13,80	14,60
Italija	tržaška kreditna banka	13.50	14.00
			
14. MAREC 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		20.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 31.5.95 Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj zn DEM	81.25	81.50
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa devt ta tolarje.
.	Podrobnejše informacije: tel 17-18-152,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA ofci/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 101 z dne 30.5. 1995-Tečaji veljajo od 31.5. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
81,0839
1152,9450
394,6294
82,0810
2074,1173
2633,0791
2295,5132
8106,7707
6,8892
135,6263
7240,8054
1817,5380
76,8521
1545,7990
9835,1342
179,8082
112,4166
149,2254
92,7577
81.3279
1156,4142
395,8169
82.3280 2080,3584 2641,0021 2302,4205 8131,1642
50,0961
184,9027
6,9099
2259,5530
136,0344
7262,5932
1823,0070
77,0834
1550,4504
9864,7284
180,3492
112,7549
149,6744
93,0368
81,5719
1159,8834
397,0044
82,5750
2086,5995
2648,9251
2309,3278
8155,5577
50,2464
185,4574
6,9306
136,4425
7284,3810
1828,4760
77,3147
1555,1018
9894,3226
180,8902
113,0932
150,1234
93,3159
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 31.5.1995
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:
1,700,000
834,879
800,758
1,635,637
98. >210% 94.2068% 96.2139%
170,000
83,488
80,076
163,564
77777777777 Tečajnica borznega trga
st.: 98	Datum: 30. 5. 1995
t-H-tUAV> STOCT UCHANCL P«C
Vrednost. papir	ob- m.div.	ex kupon štda[(3)	enotni teCaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	prav 1000 SIT
	Tim			tlSlTRI						■i
LEKC	796	(4.5,93)	12.100		17.5.	12.400				1
PRB	1.000	(6.6.941	14.490	,67	30.5.	14,100	15.000	14.700	14.400	971
SAL	500	(7|(29.8.94]	20.452	1,48	30.5.	19.950	20.300	20.700	20.100	19.429
SKBR	458	(16.5.94.)	32.504		30.5.	32.000	32.500	32.600	32.500	8.614
	ME									■■
BCE1	8,0	4.(31.12.94)	95,4		26.5.					
RS02	9,5	8.(1,10.94)	103,0		29.5.	102,7				
RS08	5,0	3.(30.11.94)	83,5		29.5.	83,0				
(Sil	7,0	4.(15.1.95)	88,5		26.5.					
RSL1D	8,0	4.(31.12.94)	97,0	,47-	30.5.	97,0		97,0	97,0	382
RSL2D	9,5	8.(1.10.94)	100,7		25,5,					
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	95,1	,19-	30.5.	94,6	96,0	95,1	94,9	810
	ME	MlfcVlE		SHES						
BTBR			11.493		29.5.		12.500			
)AD	10.000	(1.6.94.)	117.511	,83-	30.5.	115.000	118.000	118.000	il7.000	5.171
FMD		‘(»I	14.277		26.5.		15.000			
1PGR			21.600		29.5.		22.000			
MR			15.200		15.5.					
ilKZ	218	(30.3.93.)	9.228		29.5.	8.900	9,200			
m	4.000	(8)110.6.94.)	4309	1,15	30.5.	4.200	4.400	4.350	4.300	7.326
im		IS)	770,0	,13	30.5.	750,0	775,0	770,0	770,0	77
1:1 •):*'>>? M	ME		ramr							
KBTP	4000	(23.5.94)	34.977		29.5.	34.000	36.000			
TNP			34.440		25.5.	32.000	35.000			
1GSP		(6)	750,0		29,5.	600,0	750,0			
UBKP			10.209		29.5.	10.000				
UP			40.900		22.5.	41,000				
	ME		luron1							
B	12,0	4.(1.11.94)	98,7		29.5.					
OZG	11,0	4.(1195)	89,6		24.5.	89,0	95,0			
M	12,0	6.(1.12.94)	98,7		24.5.					
u	12,0	7,(1.1.95)	99,0		25.5,	98,9				
=G0	10,0	1.(16.94)	96,7		29.5.	96,1	97,5			
SCSI	10,0	4.(16.94)	43,0		12.5.	31,0	40,0			
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 98/95 - 30. 5. 1995
Vrednost. papir	obr. n.div.	ex kupon štda[(3)	enotni teCaj	"Tl sprem	datum povpraš ponudba			Max. |	Min.	
	TTfra		R hHHH							■■
JEAR			4.000		19.4.	3.500	4.400			
JRD0	119	(8.3,94.)	32.500		31.3.	1.000	8.000			
HBR0			3.300	13,78	30.5.	2.000	3.800	3.890	2.999	168
m			3.500	,13	30.5.	3.450	3.500	3.500	3.499	70
RDR0			13.000		25.5.	10.100	17.500			
RGSR			377,2		26.5.	355,0	430,0			
	11*1*1									
HBP0			3.492	14,90	30.5.	3.028	3.500	3.800	3.200	325
MRH						3.300				
KBPP			30.000		18.4.	22.000	30,000			
UBKC			3.910		29.5,	3.900	4.700			
		UJfflTJT								
MO	10,0	9.(15.1.95)	98,5A	,25-	30.5.	98,1	100,0	98,5	98,5	5
LOK	10,0	(1.10.94)	86,1		16.5.	86,5	90,0			
5tL)0	10,0	(1.4.94)	93,2A	,05	30.5.	93,1	96,5	93,2	93,2	14
3SM0	10,0	(1.10.94)	81,0		17.5.	80,1				
3LS0	10,0	81.9.94)	85,1A	,12	30.5.	85,5	86,2	85,1	85,1	429
DNM	11,0	(1.8.94)	88,3		29.5.	87,5	90,5			
3P0	10,0	6.(1.2.95)	85,0	1,73-	30.5.	85,0	90,9	85,0	85.0	96
UBKK	8,50	2.(15.4.95)	80,0		15.3.	25,0				
mo	10,0	(1.10.94)	98,5		30.1.	96,0	99,9			
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM _
60 dnevni (vSlT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v Sli)									
									
BNB2 brez nat Ml. 6-95) (1.6.95) del nat. bona (v SIT) NBSl del nat. tona (v SIT) NBS2	100,OA 59.000 16.837	2,54	30.5. 19.5. 29.5.	99,6 1.000 16.880	101,3 17.050	100,0 17,200	100,0 16500	100,000 28.623	
150.000 SiTshpaj maj lolaisMdelmaj ievinidtlmaj 150.000 SiTshpaj maj tolarski del maj devizni del maj	108,6 108,2		2.3. 21.3.						
CDI	30.5.95		prejšnji			d T		d%		
1.165,14		1.160,73			4,41		0,38		
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega: (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplacilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo cd 31. maja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tecaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (Virni. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih | noseber	1156,56330 2302,6571 8132,0000 6,8699 180,3678 112,7664 »slih je možno odsl i doaovor.	1159,8041 2309,1698 8155,0000 6,8902 180,8779 113,0854 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,20 81,20 panje.	81,50 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 3 l.maja 1995 od 00.00 do 24.			>djetij ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dola veljavni tečajno Banke Slovenje, pri drugih vat oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. T< do ECU = 30.0(j0 na dan. Pri večjh privih h nak * Banke, ki objavjamo tečaje, se zavezujemo nem tečqu h v skladu s tekstom, ki dopolriuje	DEM DEM DEM DEM DEM ;eni na podk utah pa je raz včqi vejajo z< upih se tečaj kupovati n □ogoje nakup	81,22 81,30 81,20 81,25 81,25 igi srednjih teca merje Banke Slov odkup prtvov dotoči v sperazurr xodqjati tujo vd odprodaje.	81,52 81,45 81,50 81,55 81,55 ev po trenutno srnje povečano prodajo deviz TU. jto po objavije-
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILANO
P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 faz: 0039 2 864 65358
MILANSKI DEVIZNI TRG
30. MAJ 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1635,290	—
ECU		2168,390	
nemška marka		1178,500	
francoski frank	—	333,660	—
funt šterling	—	2614,010	—
holandski gulden	—	1052,650	—
belgijski frank		57,364	
španska pezeta		13,495	
danska krona	—	301,490	—
irski funt	—	2679,420	—
grška drahma	—	7,264	—
portugalski escudo	—	11,169	—
kanadski dolar	—	1195,560	—
japonski jen	—	19,690	—
švicarski frank	—	1429,700	—
avstrijski šiling	—	167,620	—
norveška krona	—	264,250	—
švedska krona		225,010	
finska marka		382,430	
avstralski dolar	—	1178,230	—
		
30, MAJ 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,5500	10,0500
kanadski dolar	7,0000	7,4000
funt šterling	15,3000	16,1000
švicarski frank	835,0000	867,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	196,0000	204,0000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,1000	716,1000
italijanska lira	0,5830	0,6170
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	155,0000	162,0000
švedska krona	132,2000	138,8000
finska marka	224,5000	234,5000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,9300	8,3700
japonski jen	11,4500	11,9500
slovenski tolar	8,70	9,10
hrvaška kuna		
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		

Schumi
tudi
prihodnje
leto
pri
Benettonu
BONN - Michael Schumacher bo tudi v prihodnji sezoni skoraj gotovo tekmoval za Benetton, je v intervjuju za bavarsko TV postajo izjavil njegov manager Willi Weber. Schumacherjeva pogodba z angleško-italijanskim avtomobilističnim moštvom zapade po letošnjem prvenstvu formule ena. »Schumacher želi biti stari in novi Benettonov svetovni prvak in se noče obremenjevati z razmišljanji o zamenjavi moštva,« je dejal Weber. Po zmagi na VN Monte Carla je nemši as spet prevzel vodstvo na lestvici dirkačev za svetovno prvenstvo formule ena.
KOLESARSTVO / 17, ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI
S100. zmago Rominger najbrž dobil tudi giro
Včeraj je bil Švicar najhitrejši na 43 km dolgem kronometru 1
SELVINO (BERGAMO) - Švicar Tony Rominger si je z včerajšnjo zmago v 17. etapi kolesarske dirke po Italiji najbrž že zagotovil svojo prvo zmago na giru. Na 43 kilometrov dolgem kronometra, ki je bil večji del speljan navkreber, je za vec kot minuto in pol prehitel Rusa Evgenija Berzina, prednost v skupnem vrstnem redu pa je povečal na vec kot pet minut. Odkar je leta 1986 Rominger postal profesionalec je bila včerajšnja njegova že 100. etapna zmaga.
Rominger ni začel prehitro in po prvih desetih kilometrih je bil Berzin za 10 sekund hitrejši. Toda po sedem kilometrov dolgem vzponu je Švicar že prevzel vod-
stvo in imel pred Berzi-nom 32 sekund naskoka. V nadaljevanju je še pospešil ritem in na koncu zasluzeno premočno slavil.
Napori letošnjega gira so doslej že izključili iz konkurence 70 od 198 kolesarjev, kolikor se jih je pojavilo na Startu v Perugii. Ce k temu dodamo, da vec kot polovica kolesarjev za Romingerjem zaostaja veC kot dve 16 kolesarjev pa vec kot tri ure, potem je jasno, s kakšnim ritmom kolesari Rominger svoji prvi zmagi na gira nasproti.
Toda vseh težav še ni konec. Ze danes čaka kolesarsko karavano 221 km dolga etapa od Stra-delle do svetišča Vicofor-te na vrhu gore v bližini Mondovija, jutri pa se bo
TENIS / MEDNARODNO PRVENSTVO FRANCIJE
Goran Ivaniševič takoj med gledalci
Premagal ga je Šved Tillstrom, ki se je na glavni turnir prebil skozi kvalifikacije - Drugače brez presenečenj
PARIZ - Četrti nosilec na drugem letošnjem teniškem turnirju za veliki slam Goran Ivaniševič (na sliki AP) se je poslovil že v prvem krogu. Za njegovo slovo od Pariza je poskrbel Šved Mikael Tillstrom, ki se je na glavni turnir uvrstil šele po kvalifikacijah. »To je najhujši poraz v moji karieri,« se je po tekmi pritoževal Hrvat, ki je v tej sezoni za Mustarjem drugi igralec na svetu na pesku. O velikem razočaranju priCa tudi izjava, da bi polomil vse loparje in najrajši prenehal igrati tenis, Ce bi mogel. Ivaniševiču vCeraj ni prišel na pomoC niti dež, da bi ga rešil pred polomom. Nebo se je sicer odprlo in srečanje so zaradi dežja prekinili za dve uri, toda takrat je Tillstrom že vodil 7:5, 6:3 in 5:3, Ivaniševič pa je že rešil tri zaključne žogice.
»Danes sem igral tako slabo, da bi lahko stokrat prekinili srečanje in ga znova zaceli, pa še ne bi zmagal,« je dejal Hrvat, ki je letos na peščenih igriščih na štirih od petih turnirjev prišel najmanj do polfinala.
Šved je bil seveda izredno vesel. Za nastop na turnirju je moral odigrati tri kvalifikacijska srečanja, pred tem pa je štiri mesece počival zaradi poškodbe kolena. Toda Tillstrom je bil že lani v Parizu uspešen, saj je izpadel šele v četrtem krogu proti takrat prvemu igralcu sveta Petu Satnprasu.
Včerajšnji izidi, 1. krog, moški: Mikael Tillstrom (Sve) - Goran Ivaniševič (Hrv/4) 7:5, 6:3, 6:4, Michael Chang (ZDA/6) -Diego Narciso (Ita) 6:3,
Goran Ivaniševič se je že poslovil (Telefoto AP)
6:4, 6:1, Jacco Eltingh (Niz) - Carl-Uwe Steeb (Nem) 6:4, 6:2, 6:0, Fer-nando Meligeni (Bra) - Pe-tr Korda (Ceš) 6:4, 6:4, 6:4, Marcelo Rios (Čile) - Vincent Spadea (ZDA) 6:4, 6:4, 6:7 (8:10), 6:3, Todd Woodbridge (Avs) - Mar-cello Filippini (Urug) 6:3, 4:6, 6:4, 1:6, 6:4, Marc Rosset (Svi/16) - Richard Fromberg (vs) 7:5, 5:7, 7:5, 7:6 (7:5), Adrian Voi-nea (Rom) - karol KuCera (Sik) 6:2, 6:2, 6:3, Sergi Bruguera (Spa/7) - Patrick Rafter (Avs) 6:3, 6:1, 7:6 (7:3), Boris Becker (Nem/3) - Javier Frana (Arg) 7:6 (8:6), 6:4, 6:3; ženske: Conchita Marti-nez (Spa/4) - Sabine Hack
- I *'*'
Tony Rominger je letos »kralj« gira (Telefoto AP)
giro preselil v Francijo, kjer sta na programu vzpona na 2748 m visoki Colle delVAngello in 2361 m visoki Col d’Izoard.
Vrstni red 17. etape (43 km posamične vožnje na kronometer):: 1. Tony Rominger (Svi) v 1 uri 5 minut 59 sekund, s povprečno hitrostjo 39, 101 km na uro; 2. Jevgenij Berzin (Rus) +1:39; 3. Pjotr Ugrumov (Lat) + 2:03; 4) Francesco Casa-grande (Ita) + 3:11; 5. Pavel Tonkov (Rus) + 3:27: 6. Zenon Jaskula (Pol) + 3:44: 7. Oliverio Rincon (Kol) + 4:08; 8. Claudio Chiappucci (Ita) + 4:10; 9. Heinz Lmboden (Svi) + 4:37; 10. Georg Totschnig (Avt) + 4:44; 11. Enrico Zaina (Ita) + 4:45; 12. Ro-dolfo Massi (Ita) + 4:55; 13. Pascal Richard (Svi) + 4:58; 14. Paolo Lanfran-chi (Ita) + 5:00; 15. Bruno Cenghialta (Ita) + 5:20; 16. Arsenio Gonzalez (Spa) + 5:27; 17. Stefano Cattai (Ita) + 5:39; 18. Vladimir Pulnikov (UKr)
+ 6:11; 19. Giorgio Furlan (Ita") + 6'12; 20. Herman Buenahora (Kol) + 6:14.
Skupni vrstni red (2.847km): 1. Tony Rominger (Svi) 74 m 8 minut 51, povprečna hitrost 38, 298 km na uro; 2. Evgenij Berzin (Rus) + 5:08; 3. Pjotr Ugrumov (Lat) + 5:17; 4. Claudio Chiappucci (Ita) + 9:35; 5. Oliverio Rincon (Kol) + 10:21; 6. Pavel Tonkov (Rus) + 11:31; 7. Heinz lmboden (Svi) + 11:52; 8. Georg Totschnig (Avt) + 12:22; 9. Francesco Casa-grande (Ita) + 12:45; 10. Enrico Zaina (Ita) + 13:44; 11. Bruno Cenghialta (Ita) + 16:57; 12. Laurent Madouas (Fra) +17:17; 13. Herman Bue-
Paolo Lanfranchi (Ita) + 19:50; 15. Stefano Cattai (Ita) + 20:52; 16. Pascal Richard (Svi) + 23:23; 17. Francisco Mauleon (Spa) + 27:01; 18. Vladimir Pulnikov (Ukr) + 29:23; 19. Nelson Rodriguez (Kol) + 30:49; 20. Arsenio Gonzalez (Spa) + 31:08.
NOVICE
Odpovedali turnir v Kilzbuhlu
KITZBUHEL (STA/APA) - Prireditelji mednarodnega ženskega teniškega turnirja WTA v Kitzbuhlu so morali letošnje tekmovanje, napovedano med 10. in 16. julijem zaradi pomanjkanja denarja odpovedati. Predsednik organizacijskega komiteja VVolfgang Schwarz je povedal, da so se prireditelji trudih, da bi našli pokrovitelje, vendar sta dva od najpomembnejših marca in aprila odpovedala sodelovanje, zato so morah turnir vrniti na sedež zveze za ženski profesionalni tenis (WTA) v London. WTA je Avstrijcem že sporočila, da v tem terminu turnirja ne bodo vec dobili.
Romingerju ukradli kolo
LENZERHEIDE (STA/AFP) - Švicar Tony Rominger, trenutno vodilni po 17. etapah kolesarske dirke Giro dTtalia in eden najboljših profesionalnih kolesarjev sveta, ni bil deležen najlepšega sprejema v domovini. »Giro« je namreč v 16. etapi prestopil italijansko-švicarsko mejo s ciljem v Lenzerheidu, kjer so Romingerju tudi ukradli kolo. Dokler tatu ne bodo ujeli, v kar vsi moCno dvomijo, ne bo poznan motiv tega dejanja. Kolo je seveda lahko ukradeno zaradi zbirateljskih nagibov, po drugi strani pa je kolo znamke Colnago tudi brez Romingerje-vega imena vredno približno 7.000 švicarskih frankov.
Cantona vaditelj šolarjev
MANCHESTER (Reuter) - Francoski nogometaš Erič Cantona je moral zaradi napada na navijača, ki ga je udaril s karate udarcem, vaditi in učiti 732 šolskih otrok nogometnih spretnosti. Cantona, ki je sicer elan Machester Uniteda, je že opravil 120 ur socialnega dela. »Prepričana sem, da je bilo to zanj zelo naporno delo. Vadba mladih zahteva veliko mero" potrpežljivosti in tolerance,« je povedala Liz Calderbank, uradnica za pogojen odpust. Canto-naja so prvotno kaznovali z dvema tednoma ječe, ki pa so jo na njegov priziv spremenili.
Fox še vedno v kritičnem stanju
INDIANAPOLIS (Reuter) - Dvainštiridesetletni voznik formule indy Stan Fox, ki se je hudo poškodoval na nedeljski dirki 500 milj fridianapollsa, je po težki operaciji glave še vedno v kritičnem stanju.
’ »Poškodbe so hude, poleg tega pa ima Stan Fox še moCne krvavitve,« je nad zdravstvenim stanjem dirkača zaskrbljen Henry Bock, direktor medicinskega centra dirkališča v Indianapolisu. Fox si je v trčenju poškodoval tudi nogo, včeraj pa so ga
Kostarika-ZDA 2:1
TAMPA (STA/AFP) - Nogometna reprezentanca Kostarike je v prijatejskem srečanju v Tampi premagala selekcijo ZDA z izidom 2:1 (1:0). Strelca za zmagovalce sta bila Lama v 20. in Šoto v 87. minu-nahora’ (Kol) T 19-46~ 14	ti’ ec^n:i zadetek za poražence pa je dosegel Caligiu-
’	'	ri v 73. minuti tekme.
Bolton novi prvoligaš
LONDON (STA/AP) - V srečanju za uvrstitev v prvo angleško nogometno figo je Bolton na štadionu Wembley po podaljških premagal ekipo Readinga s 4:3 (0:2). Strelci za zmagovalce so bili Coyle (75), De Freitas (86, 118) in Paatelainen (105), za Rea-ding pa so bili uspešni VVilliams (12), Nogan (44) ter Quinn (119).
(Nem) 6:0, 6:0, Magdalena Malejeva (Bolg/6) - Nicole Arendt (ZDA) 6:3, 6:4, Ka-tarzyna Novvak (Pol) -Kimberly Po (ZDA) 6:2, 6:4, Julie Halard (Fra) -Alexandra Fusai (fra) 2:6, 6:4, 6:3, Miriam Oremans (Niz) - Caroline Dhenin (Fra) 7:6 (7:2), 7:6 (7:4), Catalina Cristea (Rom) -Nataša Zvereva (Belo-ms/10) 1:6, 7:5, 6:3, Veronika Martinek (Nem) -Angelica Gavaldon (Meh) 6:4, 6:4, Nathalie Tauziat (Fra) - Yone Kamio (Jap) 6:1, 6:2, Paola Suarez (Arg) - Mary Jor Fernan-dez (ZDA/13) 6:4, 6:3, Sabine Appelmans (Bel) -Sandra Cecchini (Ita) 6:3, 6:4.
NBA / TUDI MED INDIANO IN ORLANDOM STANJE 2:2
V neverjetnem finišu odločil koš Smitsa ob zvoku sirene
INDIANA - Indiani je uspelo. Po zelo napeti in izenačeni tekmi končnice NBA je drugič zapored doma premagala Orlando in tako izenačila stanje na 2:2, peta tekma pa je na sporedu že danes ponoči v Orlandu.
Indiana (3) - Orlando (1) 94:93
(2:2 v zmagah; R, Miller 23, R.Smits 21, McKey 14, M.Jackson 13; A.Hardaway 26, D.Scott 22, 0’Neal 16 točk, 10 skokov, 0:8 pm)
Koš Nizozemca Rika Smitsa ob zvoku sirene je podaril zmago Pacersom, ki tako ostajajo v polnem teku za vstop v finale letošnjega prvenstva NBA. Indiana je ob polčasu imela 6 točk prednosti, v teku tretje Četrtine ji je uspelo povesti tudi za 12 točk, v zadnjih 12 minutah pa so bili učinkovitejši Magicsi, kljub temu da je 0’Neal igral manj kot običajno (le 30 minut zaradi
preobremenjenosti z osebnimi napakami) in slabo (vec zgrešenih metov in kar 0:8 v prostih metih!). Kot običajno pa je o zmagovalcu odločal razplet v zadnji minuti. 13 sekund pred koncem je Brian Show s trojko popeljal Orlando v vodstvo 89:90. Odgovoril mu je Reg-gie Miller, ki je pet sekund pred koncem dosegel novo trojko: 92:90. Magicsi so se ponovno odločili za trojko in »Penny« Hardaway je zadel z velike razdalje sekundo in pol pred iztekom Časa: 92:93. Po novem »time outu« je Indiana izpeljala zadnji napad s stranskim izvajanjem na sredini igrišča. 2ogo je dobil visoki Smits, ki je najprej fintiral, ob zvoku sirene pa zadel z metom s petih metrov: 94:93. V pičlih 13 sekundah sta se ekipi torej kar štirikrat izmenjali v vodstvu.
(VJ)
Rik Smits (zadaj) vedno med boljšimi (AP)
NOVICE
Jure Zdovc bo spet igral za slovensko reprezentanco
LJUBLJANA - Trener slovenske košarkarske reprezentance Zmago Sagadin in najboljši slovenski košarkar Jure Zdovc sta zgladila medsebojni spor in Zdovc bo tako igral za slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu.
V	okviru priprav na EP pa je Slkovenija že odigral nekaj prijateljskih tekem. Najprej je igrala z BiH, v ponedeljek in vCeraj pozno zvečer pa še s Hrvaško. Na vseh treh tekmah Zdovc še ni nastopil, ker se bo v skaldu z dogocorom z reprezentančnim tre-nerjem pripravam pridružil jutri.
Prvo tekmo proti Hrvaški v Zagrebu je Slovenija izgubila s 96:78 (56:29). NajveC košev za Slovenijo je dosegel Alibegovič (32), za Hrvaško pa Komazec (27).
Parma: »Roberto Baggio?
Imamo že Zolo!«
V	igri zdaj še Real Mafrid
PARMA - »Čeprav Roberto Baggio veliko stane, bi nas prav gotovo zanimal, toda v njegovi vlogi imamo že Gianfranca Zolo, torej Baggio za nas ne pride v poštev.« S temi besedami je generalni direktor Parme Giambattista Pastorello komentiral vesti, da naj bi bila tudi parma med tistimi, ki se zanima za nakup Juventusovega asa. S tem v zvezi je bil precej jasen tudi predsednik Parme Pedraneschi, ki je dejal, da se piše in govori marsikaj, toda do zaključka italijanskega pokala »je za Parmo vse ustavljeno.«
Zato pa je prišla vest iz Madrida, da naj bi predsednik Real Madrida Ramon Mendoza v naslednjih dneh prišel v Italijo in se osebno pogajal za prestop Baggia k španskemu klubu. O tem piše včerajšnji španski športni dnevnik As, ki se sklicuje na vire »blizu madridskega kluba.«

I
NOGOMET / URADNA PREDSTAVITEV
1 Weahom
Milan do stare slave?
ROLKANJE / ITALIJANSKI POKAL
Uspešen nastop članov Mladine
Najboljše rezultate so kriški tekmovalci dosegli pri nojmljoših - Med društvi 5. mesto
Na nedeljski rolkar-ski tekmi za italijanski pokal v kraju Alpago pri Bellunu je sodelovalo tudi 12 predstavnikov SD Mladina. Kljub okrnjeni zasedbi se je naše društvo zelo dobro odrezalo, saj je v konkurenci 22 društev in približno 200 tekmovalcev osvojilo odlično 5. mesto.
Med posamezniki je Mladina spet potrdila svojo premoč v kategoriji najmlajših, saj je osvojila prvo mesto tako v ženski kot moški konkurenci z Matejo Paulino, oz. Erosom Sullinijem. Matija Sirk pa je zasedel povsem zadovoljivo 3. mesto. Naše društvo je poseglo po
prvem mestu tudi v kategoriji veteranov, kjer je zasluženo slavil Re-migio Pinzani. Naši rolkarji pa so se dobro obnesli tudi v drugih kategorijah in tako pripomogli za visoko uvrstitev svojega društva na ekipni lestvici.
REZULTATI
Najmlajše: 1. Mateja Paulina (Mladina).
Najmlajši: 1. Eros Sullini, 3. Matija Sirk (obe Mladina).
Začetniki: 1. Ales-sandro Tisoni (Castio-nese), 6. Aleksander Tretjak, 7. Ivo Košuta, 8. Lorenzo Schirra.
Kadeti: 1. Ivano Ar-tusi (Bearzio), 4. Ivo Lachi (Mladina).
Naraščajniki: 1. Mar-co Pau (Bordighera),
11. Mitja Tretjak, 14. Aljoša Paulina (oba Mladina).
Člani: 1. Alfio Di Gregorio (Montebellu-na), 30. Federico Car-nielutti (Mladina).
Veterani: 1. Remigio Pinzani, 12. Giacomo Petozzi (oba Mladina).
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Bassano, 2. Montebelluna, 3. Ca-stionese, 4. Bearzio, 5. Mladina, 6. Unicars Trento, 7. Nicolosi Ca-tania.
V nedeljo bo še ena tekma za italijanski pokal, in iscer v kraju Marileva v Val di Sole. Glede na veliko razdaljo pa je nastop naših rolkarjev na tem tekmovanju	še
vprašljiv.
Obvestila
PRIMOTOR KLUB
organizira ob priliki VN Italije avtobusni izlet v Mugello dne 11. junija 1995. Vse informacije telefonsko na številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej / 18.00-20.00).
SMUČARSKA KOMISIJA ZSSDI
vabi vse zamejske smučarske sekcije in društva na sejo, ki bo DANES, 31. maja, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu. Program: pregled delovanja v minuli sezoni in projekti za naslednjo. Zaradi važnosti seje prosimo za udeležbo in točnost.
SZ SLOGA
sklicuje v petek, 2. junija v Prosvetnem domu na Opčinah REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Ob tej priložnosti bodo nagrajene najuspešnejše ekipe in posamezniki minule tekmovalne sezone. Vabljeni.
PLAVALNI KLUB BOR
vabi člane na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v soboto, 3. junija v bazenu pri Alturi: raz-plavanje od 15.15 dalje, pričetek tekmovanja ob 16. uri, nagrajevanje in družabnost ob 18. uri v borovem športnem centru.
JK CUPA
sporoča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 12. do 23. 6. za letnike 85-88 - celodnevni, od 12. do 23.6. za letnike 80-86 - popoldanski, od 26.6. do 7.7. za letnike 85-88 - celodnevni, tečaj od 26.6 do 7.7 za letnike 80-86 - popoldanski ter tečaj od 10. do 21. 7. - nadaljevalni
ter tečaje VVindsurfa: enotedenski tečaj (sobota in nedelja izključena) od 3. do 7.7. ter od 10. do 14.7. Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 18. ure, tel. št. 040/299858.
TPK SIRENA
sporoča, da je v teku vpisovanje za nastop na 10. regati Trst - Brioni.
MLADINSKI SEKCIJI SKD HRAST IZ DOBERDOBA in SK DEVIN organizirata v soboto, 3. junija celodnevno turo na Sv. Višarje (m 1789) in Kamniti lonec (m 2071). Prevoz z osebnimi avtomobili. Za informacije kličite na: (040) 220423 Sarah in (0481) 78130 Klaudio.
MLADINSKI SEKCIJI SKD HRAST IZ DOBERDOBA in SK DEVIN organizirata v nedeljo, 4. junija izlet z gorskimi kolesi. Za informacije kličite na: (040) 220423 Sarah in (0481) 78130 Klaudio.
SK DEVIN
obvešča člane mladinske sekcije, da bo seja odbora DANES, 31. t. m., ob 19.30 na sedežu v Cerovljah.
MILAN - Na sedežu Milana so včeraj predstavili George VVeaha, ki bo v naslednji sezoni skušal rešiti probleme čmordečih v konici napada. Liberijski čmopolti napadalec s francoskim potnim listom je z Milanom podpisal dveletno pogodbo, zanj pa je moral Milan Pariš Saint Germainu plačati približno 11, 5 milijarde lir. Pooblaščeni upravitelj Milana Galliani je povedal, da bo Milan z VVeahom ciljal na ponovnbo osvojitev italijanskega naslova.
Geoige Weah je v Franciji s PSG osvojil en francoski naslov (93/94), dvakrat je bil pokalni prvak (91 in 93), dvakrat (1989 in 1994) pa je dobil tudi zlato žogo kot najboljši afriški nogometaš. V evropskih pokalih je odigral 45 tekem in dosegel 28 golov. Soigralcem se bo pridružil 20. julija, danes pa bo odigral zadnjo tekmo v dresu PSG proti Le Havreu.
TENIS / TEKMOVANJE ZA DEŽELNI POKAL PRI MOŠKIH
Gaja gladko premagala Obelisco
Za uvrstitev v nadaljnji del tekmovanja potrebujejo gajevci zdaj še eno zmago
TC Obelisco - Gaja 0:6
Maranzana - Daneu 6:1, 6:7, 2:6, Villini - Stoka 1:6, 1:6, Co-slovich - Calzi 4:6, 5:7, Ruta -Prelec 3:6, 1:6, S. in M. Grisaffi -Stoka, Prelec 0:6, 1:6, Darin, Venturini - Čorbo, FuCka 3:6, 3:6.
Po tej zanesljivi zmagi imajo Gajnini teniški igralci dobre možnosti, da se uvrstijo v Četrtfinale. Potrebujejo namreč še eno zmago, da si zagotovijo prvo ali drugo mesto na lestvici, ki omogoča uvrstitev v nadaljnji del.
Kot kaže končni izid, je bila premoč gajevcev veC kot očitna. Le Andrej Daneu je imel z Ma-ranzano nekaj težav. Po prvem izgubljenem setu pa je odločno reagiral in tudi zasluženo zmagal.
Ekipa Gaje, ki nastopa v italijanskem pokalu (Foto Balbi/Kroma)
GORSKO KOLESARSTVO / BIKE SLALOM IN VZPOREDNI SLALOM V ORGANIZACIJI SK BRDINA
Lepo vreme in številna udeležba pripomogla k uspehu prireditve
Tudi letošnje tekmovanje z gorskimi kolesi, ki ga je v Repnu priredil SK Brdina, za 6. Kraški bike slalom in vzporedni slalom za Trofejo Lea Motor-bike, je povsem uspel. Br-dinini delavci so se spet izkazah kot odlični organizatorji, poleg tega pa jim je bilo tudi vreme dokaj naklonjeno.
Proga, ki je vedno na novo začrtana, je bila dokaj naporna, raznolika, proti koncu pa primerna predvsem za hitre tekmovalce. 78 udeležencev iz 8 društev (tudi iz Pordenona in s Trbiža) se je pomerilo na tej zahtevni tekmi in razlike na cilju so bile minimalne, kar kaže, da je bila dirka zelo izenačena. Naj omenimo, da je to, glede udeležbe, gotovo eno izmed najbolj obiskanih tekmovanj, ne samo v naši dežeh, temveč v vsej drža-
V boj s strmino so se spustili tudi najmlajši (Foto Balbi/Kroma)
vi. Glede na velik uspeh, ki ga je zabeležil vzporedni slalom, je organizator sklenil, da bo to tekmo uvedel tudi za najmlajše že v prihodnji sezoni.
Zmagovalec vzporednega slaloma pri moških je bil elan Brdine Giulio TauCer, pri ženskah pa prav tako Članica Brdine Valentina Suber, ki je v fi-
nalu premagala Martino Kufersin.
Treba pa je takoj omeniti, da je imela glavna favoritinja in tekmovalka z najboljšim časom Sarah Sosič izredno smolo, saj je na vzporednem slalomu padla.
Absolutni najboljši Cas pri moških pa je imel Ales-sandro Catarini (Tramagli-no). Brdina je bila seveda najuspšnejša na ekipni lestvici, saj je žela levji delež prvih mest in visokih uvrstitev.
REZULTATI
Baby sprint deklice: 1. Mateja Piccini (Brdina)
Basby sprint dečki: 1. Denis Petrovčič (Brdina).
Miške: 1. Ivana Gantar (Devin)
Miški: 1. Peter Guštin (Kraški dom)
Dečki: 1. Erik Piccini (Brdina)
Mladinke: 1. Martina Kufersin (Brdina)
Mladinci: 1. Thomas Batorti (Devin)
Članice: 1. Sarah S osic (Devin)
Člani: 1. Alessandor Catarini (Tramaglino)
Amaterji: 1. Maurizio Gabrielh (indiv.)
Dame: 1. Erika Ukmar (Devin)
Veterani: 1. Milan Škabar (Kraški dom)
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Brdina 1288, 2. Devin 491, 3. Tramaglino 180, 4. Mladina 157, 5. Kraški dom 127, 6. Feder Club Pordenon 90, 7. Fin-cantieri 70, Mount Bike 55.
Nagrade in priznanja je podelil predsednik SK Brdina Marko Piccini, po nagrajevanju pa so se tekmovalci in spremljevalci zadržali v veselem razpoloženju na pikniku, ki ga je priredil organizator. Skratka, povsem uspela manifestacija.
ŠPORT
Sreda, 31. maja 1995
KOŠARKARSKO PRVENSTVO C1 LIGE / V ODLOČILNI FINALNI TEKMI PLAV OFFA ZA PRESTOP V B LIGO
Jadran ■ Servolana: sobe ali veselje v eni sami tekmi
Nocoj (ob 20.30 v telovadnici Ervatti) bo znano ime kralja sezone Jadranovci v vlogi favorita - Pri Servolani bo zaigral tudi Monticolo

»Vse v eni noči« je naslov filma, ki so ga predvajali pred kratkim, vse v 40 minutah pa bi bil primeren naslov za nocojšnjo zadnjo, odločilno tekmo med Jadranom in Servolano, ki se bosta letos pomerila že petič. Tokrat pa bo tudi zadnjič, saj sta tržaški moštvi v finalu končnice za napredovanje pri izenačenem stanju in ekipa, ki bo nocoj prevladala, si bo tudi zagotovila napredovanje v B ligo.
JADRAN: Plavobeli so imeli v nedeljo prost dan, trenirali pa so v ponedeljek in sinoči, tako da so po mnenju trenerja Vatovca dobro pripravljeni: »Ogledal sem si posnetek druge tekme in moram priznati, da sem si na tekmi ustvaril zgrešeno mnenje o našem nastopu. Igrali smo tako kot smo si zamišljali, žal pa smo dobesedno odpovedali pri metu, saj smo metali s 37% učinkom. Pri tem pa nima velikih zaslug njihova obramba, saj smo večji del napadov zaključevali po dobro izdelanih akcijah, žoge pa enostavno niso šle v koš in to nas je obsodilo. Ob tem smo bili slabi tudi pri skoku, saj smo na prvi tekmi imeli 10 skokov več od Servolane, v soboto pa so jih oni imeli kar 9 več in to se še kako občuti v skupnem seštevku. Za današnjo tekmo je zelo važno, da vsi igralci dajo od sebe vse, kar se od
njih pričakuje. Nocoj moramo dokazati, da smo dobra ekipa, ki se znajde tudi v odločilnih tekmah.«
SERVOLANA: Velika novost v vrstah Servolane je ta, da bo v deseterici tudi Monticolo, ki si je v soboto snel mavec. Z njim je moštvo trenerja Zovatta še boljše krito pod košema, vprašljivo pa je, v kakšni formi je Monticolo, saj je dalj časa počival zaradi močnega zvina gležnja.
MNENJA BIVŠIH JADRANOVCEV: za napoved izida današnje tekme smo zaprosili nekaj bivših Jadranovih igralcev:
Claudio Starc: Obeta se ogorčen dvoboj. Servolana je nekoliko slabši tekmec, pokazala pa je, da se zna zelo dobro upirati. Jadranovci si vsekakor zaslužijo napredovanje in bodo tudi zmagali. Končni izid bo 75:65.
Peter Starc: Jadran je nedvomno boljši. Ce bo znal izkoristiti svojo premoč, bo zmagal brez problemov. Končni izid bo 83:70.
Marco Corsi: Prepričan sem, da bo zmagal Jadran, ki je že dokazal, da je boljši. Končni izid bo 92:80.
Kristjan Rebula: O zmagovalcu bosta odločala obramba in odstotki pri metu. Jadranovci bodo zmagali, Ce Servolano ne bo dosegla več kot 75 -
80 točk.
Stefen Gulič: Jadran bo gotovo zmagal, če ne drugo, ker sem optimist. Končni izid bo 85:78.
Stefan Persi: Jadranovci so že dokazali, da so boljši od Servolane in če bodo igrali, kot znajo, jim uspeh ne more uiti.
Končni izid bo 82:71.
Marco Crisma: Jadran mora zmagati, ker bi si drugače zapravil izredno priložnost, saj je nedvomno boljši od vseh ostalih: 107:90.
Karel Ražem: Ekipi sta si dokaj enakovredni, vlogo favorita pa ima Jadran, ker ima več kvalitetnih posameznikov. Zmagal bo z 82:72.
Marko Lokar: Mislim, da si bo zmago zagotovila tista ekipa, ki bo dosegla vsaj 70 točk. Servolana je nedvomno slabša, ima pa to značilnost, da zna umiriti igro in to Jadranu seveda ne ustreza. Ponavadi na takih tekmah prevlada boljši, tako da bi moral vsekakor zmagati Jadran. Končni izid bo 70:60.
Tudi danes se obeta hud boj za vsako žogo (Foto Balbi/Kroma)
Ivo Starc: Letos sem si ogledal le eno Jadrano-vo tekmo, upam pa, da bo Jadran le kronal sezono z velikim in zasluženim slavjem. Pripisujem mu 80% možnosti. Končni izid bo 90:82.
TAKO V PRVIH DVEH TEKMAH FINALA Jadran - Servolana 79:69 (Pregare 18, Vitez 16, Oberdan 15; Tomasini 15, Poropat 14, Ritossa 12)
Servolana - Jadran 75:62 (Čeme 22, Ritossa 14, Galavema 12; Vitez 26, Oberdan 17, Arena 6)
NOGOMET / OBRAČUN NAŽIH ENAJSTERIC V TRETJI AMATERSKI LIGI
»POMLAD «
Pri Bregu, Mladosti in Dolini letos ne morejo biti zadovoljni
Bregu spodletelo načrtovano napredovanje, Doberdobci so imeli velike ambicije, ki pa jih niso uresničili. Dolina letos slabša kot lani
V letošnji sezoni so v 3. amaterski ligi nastopile tri slovenske enajsterice: Breg in Dolina v G skupini ter Mladost v F skupini. Brez dvoma lahko trdimo, da so vse tri ekipe razočarale, saj niso izpolnile pričakovanja in napovedi. Brežani so Startali kot favoriti za prestop v višjo ligo, a jim je napredovanje spodletelo, igranje dodatnih srečanj za napredovanje pa jim je ušlo le za eno točko. Ekipa Doline je nameravala izboljšati uvrstitev iz prejšnje, krstne sezone, a je zbrala še manj točk kot lani. Mladost pa je računala na visoko uvrstitev, ob koncu pa se je morala zadovoljiti z uvrstit-vijo v spodnjem delu lestvice.
Breg
Kot smo že povedali, so Brežani startali kot favoriti, a so ob koncu pristali na tretjem mestu z eno samo točko zaostanka za drugouvrščenim Cgs-om, ki bo igral dodatna srečanja za napredovanje, medtem ko je na prvem mestu pristal Campanelle. Torej popoln neuspeh za Brežane?
»Seveda ostaja zaradi končne uvrstitve nekaj grenkobe v ustih. Vendar mislim, da je letošnja uvrstitev ena izmed najboljših v zadnjih letih, zaradi tega bi bila končna ocena letošnje sezone zadovoljiva,« je menil predsednik nogometne sekcije Brega Silvester Coren, s
katerim smo se na kratko pogovorili o letošnji sezoni.
Kaj je bilo pozitivnega in kaj negativnega?
»Ekipa je bila tehnično zelo dobra, žal pa nekaj ni slo iz psihološkega vidika.«
Ali pri tem mislite dejstvo, da so Brežani proti močnim ekipam igrali zelo solidno in večkrat zmagali? Točke, ki so jim ob koncu manjkale za na-
predovanje, so izgubili proti očitno šibkejšim ekipam.
»Ja, to je res. Moram reči, da smo imeli več težav predvsem z nekaterimi domačimi igralci, s katerimi se nismo zmeraj ujeli.«
Kaj pa mislite za bodočnost?
»Glede bodočnosti mislim, da mora priti do preureditve, od odbornikov do igralcev, saj si ne zamišljam nove sezone v takih pogojih kot letos. Dodal bi Se, da je odbor dobro deloval, čeprav je bilo število odbornikov večkrat pomanjkljivo. Tega pa ne bi mogel trditi za igralce.«
Kakšni pa so bili odnosi z Dolino?
»Odosi so bili in so seveda dobri.«
Dolina
Za Dolino je bilo letošnje prvenstvo Sele drugo. Lani je
namreč zaradi prevelikega Števila igralcev prišlo pri Bregu do ustanovitve novega kluba. V lanski sezoni so se Dolinca-ni dobro odrezali, letos pa nekaj ni slo.
»Pričakovali smo več« tako nam je povedal predsednik kluba Mario Zupin.
»Naša glavna težava je bila letos v napadu. Na začetku sezone smo Bregu odstopili kar dva naša napadalca (Vescovo in Mauri), tisti pa, ki so ostali, so Se premalo izkušeni. Toda konec koncev rezultat ni bil najvažnejši. Trener Mario Tron je bil zadovoljen že z dejstvom, da so ga igralci poslušali in predvajali lep nogomet.«
Vendar kaj pozitivnegala lahko le ohranite?
»Pozitivno dejstvo je, da se je ohranila dobra skupina 16 igralcev, s katerimi bomo lahko nadaljevali. Ekipa je bila ena izmed najmlajsih v naši skupini, zaradi tega smo na začetku prvenstva imeli veliko težav. Vendar mislim, da smo nato drugo polovico prvenstva igrali dobro. V zadnjih srečanjih nam je prišel na pomoč tudi Udovicich, ki je bil na sredini terena zelo koristen, čeprav ima že 37 let«
Kakšno je bilo sodelovanje z Bregom?
»Odlično.«
Ali bi radi še kaj dodali?
»Omenil bi še, da so bili kar 4 naši igralci (Bolcato, Me-li, Magania in Botteri) poklicani v pokrajinsko reprezentanco. Zahvalil pa bi se rad društvu San Luigi, s katerim smo tudi vzpostavili dobre stike in upraviteljem Pizzerije Mario e Luciana iz ulice Caprin, ki so nam podarili torbe in trenirke.«	(E.B.)
Madost
V zvezi z obračunom Mladosti smo se pogovorili s predsednikom doberdobskega
društva Dariom Zanierjem.
Predsednik meni', da je društvo dobro zasidrano v vaški in občinski stvarnosti in ima v nogometu svojo najpomembnejšo dejavnost. Društvo je nastopilo s prvim moštvom v 3. amaterski ligi in v mladinski' ligi cicibanov. Skupaj s So-vodnjami pa skrbi tudi za naraščajnike, najmlajse in začetnike.
Pri društvu se zbira približno osemdeset mladih igralcev iz Doberdobskega in Laškega. Zanier je povedal, da se misli društvo posvetiti mladinskim ekipam in prvič letos so nastopili v vseh mladinskih prvenstvih. Delovanje SZ Mladost objema široko področje in združuje igralce od Devina, Stivana, Medje vasi do Laškega (celo Slovenci, ki živijo v Pierisu) do doberdobskega Krasa.Rezultati prve ekipe so res izostali, ker je bil trud
Granieri (Breg) najuspešnejši strelec naših treh ekip
BREG: Granieri 16 (2), Maggi, Laurica (2) in Vuk 6, Švab 4, Buzzi 3, Paoli 2, Camassa, Sanci, Šircelj in Ole-nik 1.
DOLINA: Marussi, Bozzi in Magania 2, Slavec in Vale 1. MLADOST: Blason 6, Sitta 5 (1), M. Argen-tin 4, A. Ferfolja, Pas-son, Bresci, Peric, Devetak, Bressan 1 in 1 avtogol, (V oklepaju enajstmetrovke)
Breg dobil oba derbija
Breg - Dolina 3:0 Dolina - Breg 0:1
usmerjen na mladinsko področje. Članska ekipa je začela prvenstvo ojačena, a iz rezultatov tega ni mogoče razbrati. Najprej je bilo treba zamenjati trenerja Faganela s Tricariom (iz Spetra ob Soči), ki je imel zahtevno nalogo. Odločili so se, da skušajo pripraviti ogrodje ekipe za naslednje prvenstvo, ko naj bi Startali na napredovanje. Zanierja pa predvsem skrbi, ker so ekipo zapustili domači igralci, na katere je društvo računalo. Tudi bivši igralci, odborniki, hranilnica in sploh vaščani po Za-nierjevem mnenju niso pokazali dovolj posluha za potrebe Športnega društva. Kljub vsem naporom so vse načrte prekrižale se poškodbe. Da bi lahko imeli bolj ambiciozne cilje, pa bo treba nujno okrepiti ekipo, saj bodo mladi igralci le na tak način hoteli ostati pri matičnem klubu.
Za poletje društvo pripravlja tudi c elo vrsto pobud. Med najpomembnejše spadajo Športna šola v nogometu, turnirji za vse ekipe, stiki z mladinskim sektorjem Udineseja in s Pro Gorizio. Tudi letos si Mladost želi, da bi goriska ekipa prišla v Doberdob na priprave. Dobri so tudi odnosi z Nogometno zvezo Slovenije.
Pri Mladosti pa razmišljajo tudi o vključevanju deklet. Doberdob namreč nima telovadnice. Pred leti je bilo že nekajc pobud, ki pa so vse propadle. Težave so povezane tudi s pičlim Številom odbornikov, ki so skrbeli za dekleta. Danes Mladost sodeluje na področju ženske odbojke s Kmečko banko iz Sovodenj. Vseeno pa manjkajo koordinatorji v vasi. V sodelovanju z društvom Kremenjak razmišljajo tudi o ženskem nogometu, glavni cilj teh pobud pa je v tem, da bi imeli pri Mladosti možnost za Športno udejstvovanje vsi brez izjeme.	MJ
Končni lestvici
SKUPINA F		SKUPINA G	
Monfalcone	40	Campanelle	35
Strassoldo	35	Cgs	32
Sagrado	32	Breg	31
Azzurra	30	Beghano	28
Natisone	29	Mont.Don Bosco	28
Torre	27	Pieris	26
Muscoli	22	Servola	24
Romana	19	San Vito	21
Vermegliano	18	Cus	18
Grado	18	Union	12
Mladost	17	Dolina	5
Terzo	14	Venus	4
Villa	11		
Podrobnejši pregled naših ekip			
BREG	22	14	3	5 47:18	31
DOLINA	5	1	3 18	8:45	5
MLADOST	24	7	3 14 22:35	17
11-m	za	proti	Izključitve	
BREG	4	1	3	
DOLINA 0	6(1)	4	
MLADOST 1	8(1)	4	
V oklepaju zgrešene enajstmetrovke			
Visok poraz domovcev
Libertas Ts - Dom 142:59 (71:36)
DOM: Stefančič 15 (1:1), Fonda 2, Hrovatin 9, Bnm-dula 1 (1:4), Krisettig 2, Guštin 10 (1:2), Puntar 4, Valente 6 (0:2), Mura 6, Pavletič 4, trener: Vremec.
3T: Guštin in Hrovatin 1.
Kot kaže končni izid, je bila premoč Libertasa več kot očitna. Naši košarkarji so bili fizično precej šibkejši, zato je bila razlika že po prvem delu zelo visoka. Vseeno pa bi domov-ci lahko nudili Libertasu močnejši odpor in predvsem bi bil lahko njihov pristop do igre boljši. (M. Guštin)
NOGOMET
Turnir Olimpie v polnem teku
Na mednarodnem turnirju, ki ga na Opčinah organizira tržaško društvo Olimpia, je v ponedeljek igrala spet reprezentanca Trsta, za katero je igralo kar šest najmlajših igralcev Bora Farco, in sicer vratarja Jaš Grego-ri in Andrej Hrovatin ter Marko Berce, Peter Primosi, Damjan Batič in Jan Pahor. Trst je visoko premagal Novo Gorico, ki se je predstavila na igrišče s samo osmimi igralci. Končni izid 7:0 jasno govori o veliki prmeoci Tržačanov. Od naših se je najbolj izkazal Berce. Na tekmi med Fani Olimpio in Galebom iz Ankarana so s 3:2 slavili Tržačani, (d.gr.)
f
Horoskop
zapisal
B. R. K.
M
CE
OVEN 21. 3. - 20.4: Trmasto boste vztrajali pri svojem, čeprav vam bo vseskozi jasno, da se motite. Vztrajajte naprej, saj nihče pravzaprav ne ve, kaj je prav m kaj ne. Vazno je prepričanje.
BIK 21.4 - 20. 5.: Ne silite simpatije v odločitve, ki bi godile zgolj vam, potrudite se raje, da začnejo goditi njej, pa se je boste morali Se otepati. Obojestranska privlačnost je silno redka.
DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Nekdo vam bo ponudil priložnost za postranski zaslužek. Ker menite, da ste prerevni, jo boste zagrabili. Ampak hkrati ste tudi prebogati, da bi si zapravili zdravje.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Odločili se boste, da naredite konec plesanju po melodijah drugih, a ko boste hoteli zaplesati po svoje, boste uvideli, da so vaše noge-silno nerodne. V plesno šolo torej!
LEV 23.7. - 23.8.; Razmišljali boste o bližajočem dopustu. Vaše želje bodo velike, prevelike za majhno denarnico, a neizmerno premajhne glede na priložnosti, ki vas čakajo v dneh počitka.
DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Ce boste želeli doseči svojo pravico, bo moral biti vaš nastop resen in odločen. Se je čas, da opravite s svojo prirojeno mehkobo in pridobite umetnost nepopustljivosti.
TEHTNICA 23.9.-22. TO.: V službi se vam obeta napredovanje, zato se nikar ne spozabite, kadar bo napočil trenutek za prijazen obraz. Nič hudega, če bo narejen; kaj pa je danes še pristno? .
ŠKORPIJON 23. TO. - 22. TT.: Udeležencem spora bo postalo jasno, da imate prav, jezilo jih bo le to, da ste pri uveljavljanju svojega prav tako zelo glasni. Mar želite prikriti šepet resnice?
STRELEC 23. Tl. - 21. 12.: Novi nalogi se ne boste čutili kos, zato boste poiskali pomoč. Ampak pri tej nalogi zunanja pomoč ne zaleže, zato se kar pogumno urite v veščini samopreseganja.
KOZOROG 22. T 2. - 20.1.: Vsi vam bodo radi pomagali, le da jih bo zelo malo, ki bodo vzdržali vaš ritem, tudi zato, ker jim bo že po nekaj korakih postalo jasno, da jih nameravate opehariti.
VODNAR 21. T. -19. 2.: Čeprav niste pristaš kompromisov, boste tokrat vendarle popustili, se odrekli delu svojih želja in se potolažili z mislijo, da bo naslednja zmaga popolnoma vaša.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Prijaznost do nadrejenih se vam bo bogato obrestovala; skušajte torej biti prijazni še do tistih, za katere menite, da si je ne zaslužijo - vsaj v igri.
KRIŽANKA
Katera pot je prava?
Vodoravno:
1. začetnici srbskega dramatika Kovačeviča, 3. del spodnjega perila, 7. francoska preproga, 9. država ob Evfratu in Tigrisu, 10. nemška letalska družba, 12. srebrnobela kovina, odporna proti vročini, 13. nekdanji avstrijski alpski smučar (Hans), 14. prvi moški, 15. znak za množenje, 16. ime angleškega arhitekta Jonesa, 18. priprava z ročajem za prenašanje v roki, 21. ime ameriškega filmskega režiserja Kulika, 24. špansko žensko ime, 26. romunski džip, 27. tkanina s svileno površino v atlasovi vezavi, 28. osama zaradi bolezni, 30. mesto v vzhodni Romuniji, 31. inkovski poglavar, 32. edina slovenska filmska igralka, ki se je uveljavila v tujini (Ita), 33. kemijski znak za kalcij.
Navpično:
1. keltski duhovniki, 2. plašču podobna suknja ortodoksnih Judov, 3. ime ameriške filmske igralke Fai-row, 4. švedski pisatelj (Ernst), 5. žensko ime, Klara, 6. sredozemska rastlina, upodabljana kot okras na grških stebrih, 7. mesto na severu Norveške, 8. družina čeških glasbenikov (ena od pisav), 11. začetnici slovenskega igralca Nučiča, 15. otočje - narodni park v Jadranskem morju, 17. avtomobilska oznaka Gorice, 19. slovenski skladatelj (Janez), 20. ime slovenske gledališke igralke Svetel, 21. mesto v Hrvaškem Primorju, 22. južnoameriški rastlinski strup, 23. ime slovenskega glasbenika Predina, 25. atol v otočju Tu-amotu, 27. kemijski znak za kositer, 29. mesto v Vojvodini.
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
•B3 ‘Bury ‘B3[m ‘pBiy ‘bubiubib^ ‘uajBS ‘oib ‘bjin ‘zzng ‘Bqjoi ‘oSmj TBiq ‘urBpy ‘mig ‘UB}i) ‘BSUBipgng	‘sbib ‘efem ‘){Q :ouABJopo/\
AHJJSafl
ŠAH
a b c d e f g h
Dallaglio - A.Vospemik / Portorož 1995
Aktivno postavljene Črne figure samo čakajo na ugoden trenutek, da usmerijo svoje delovanje na belega kralja, ki je ostal brez rokade sredi šahovnice. Cmi, ki je na potezi, je začel z akcijo in razbil obrambo belega na drugi in tretji vrsti. Toda brez žrtev tudi tokrat ni šlo in obramba belega je popustila!
Rešitev naloge
Napad na belega kralja začenja Cmi z začasno žrtvijo skakača l...Sf2:! 2.Kf2: /Na 2.Lf2: Lf3: in bela trdnjava na polju hi je izgubljena/ 2...Lf3: 3.ef3 Dh4+ 4.Ke2 /beli kralj že pričenja zadnje potovanje! / 4...Lf4:! 5.Td2 /po 5.Lf4: Sd4+/ 5...Le3: 6.Td8:+ Td8: 7.De3: Sd4+ in beli se je vdal, saj po umiku kralja na linijo d sledi Sf5+ in beli izgubi damo!	Silvo KovaC
lili!
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
BELGIJ.
SLIKAR
PRVA
VRSTA
STOPNJA
CRK
TUJA IN NASA ČRKA
FIATOV	ŠKOTSKA
AVTO REKA
GOZ-
DOVNK
IT.
M. IME
HOSNI FR. DRAMATIK MUBARAK (EUGENE)
VELIK
GORSKI
VRH
BEOTIJCI
TEKMOVALNI
KONJ
AVTOR:
LUKA
PIBER
HIAT
NOVI
FRANC.
PREDSEDNIK
STROJ, KI POGANJA LETALO
PREDPONA PRED IRSKIMI IMENI
PISAN METULJ PISEC V SLOGU
DEL
ROKE
DEL
ATOMA
ZIME PRIKAZ Z RISBO
STOLETJE
PESNIŠKA
STOPICA
OBLIKA
IMENA
ALEKSU
KRAJ PRI	EDVARD
MARIBORU	KOCBEK
ŽIVOT
BOLGAR.
VLADAR
ZIME
TRST
PEVEC
COCKER
ALP.
SMUČAR
(HANS)
MUSLIM. M. IME
ČEBELI
PODOBNA
ŽUŽELKA
VODENA
HRUŠKA
TOK
KRISTUS
EDINA
HCI
AMER.
EVROP.	FILMSKA
DRŽAVA	IGRALKA
_____________(ANNE)
ZOROB-
LJENOST.
SEBICNEZ
NATRIJ
PREISKO-
VANJE
GRLA
BISUS
IZANA
TUJEM
IZRAELSKA
SKUP-
ŠČINA
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
AKTINIJ
UPANJE
ZIDAN
STEBER
KOKOS
BREZ
REPA
ADOLF KRAJ V DALMACIJI
AFRIŠKI
VOJAK
DEL
PRVINE
SL POET (ANTON) FILIPIN. VULKAN
IGRALKA KRAVANJA SP. DEL STREHE
SLOVANSKI
NAROD
FINOME-
HANIK
ELIA
KAZAN
SEMENIS-
CNIK
SAMO
HUBAD
NEZ-
NANEC
BLODNJA
POSVETU
PRIHOD V GOSTE
POLETNO
OBUVALO
RASTI-
SLAVA
AMERICIJ
PRIMORSKA
JED
TOPIČ
ZANIMIVOSTI
Sreda, 31. maja 1995
MODA
ANDALUZIJA
Tudi za fante pastelno poletje
Jermenčki in paščki na sandalih, kopalkah, torbicah...
Sevilla v nedeljo popoldne
Obilica kulturno-zgodovinskih skušnjav
Poletje se nezadržno približuje, vendar nas vreme vedno znova preseneča, zdaj z veliko vročino, nato pa spet z ohladitvijo. Najbolje je, da se mu z oblačilom prilagodimo. Oblečemo majico in krilo, čez pa nataknemo kratko jakno, ki jo po potrebi slečemo.
K obvezni garderobi kajpak sodijo tudi sončna očala, ki jih nosimo s seboj v ličnih, trdih, zato pa
domiselno oblikovanih torbicah v močnih ali nežnih pastelnih barvah.
Nova je modna kombinacija rdeče, bele in modre. Izberemo lahko čiste in močne odtenke ali pa zabrisane, v pastelni inačici. Recimo svetloroza, nežnomodra ali bela - to so barve enobarvnih oblačil z elegantno-Sportnim navdihom. Z žepi poudarimo mladostnost, dodamo pa Se bele bombažne
nogavice in sandale z jermeni.
Tanki jermeni, pasovi in palčki so sploh letošnji modni hit, ki se pojavlja tako na sandalih in pasovih kot tudi drugih oblačilih in kopalkah, ki jih bomo tudi Se obdelali. So v vlogi obrob za zapenjanje in ovratnika, po novem pa še kot poševne proge, ki se med seboj pogosto prepletajo in križajo. S takim posegom dose-
žemo izrazito igro barv in oblik. Učinkovite so mavrične barve, prav tako kot modra in bela skupaj.
Tudi za fante velja pastelno poletje. Izberejo lahko ustrezne sandale z jermeni, črte in proge pa se lahko ponavljajo zlasti na zgornjem delu oblačila. Za popestritev si lahko omislijo se kapo in kratek športni suknjič.
Suzana Belak Pungartnik
Prestolnica Andaluzije daleč na jugu Španije deluje obiskovalcu nadvse urejeno, pa naj zaide v katerikoli konec mesta. Prvi vtis je, da tu ni revnih mestnih četrti, neurejenih ulic, uličnega kriminala... Vsaj glede slednjega je lahko prvi vtis varljiv, saj je Sevilja eno od turistično najbolj priljubljenih španskih mest. In kjer se gibljejo množice turistov, nikoli niso daleč tudi žeparji in drugi neljubi spremljevalci sodobnega turizma.
Med tednom še kako živahno mesto je ob nedeljah videti kot izumrlo: ne le trgovine, tudi veliko lokalov je zaprtih, mestne ulice pa so naravnost strašljivo prazne. Toda za obisk velikega mesta je nedelja kar primeren dan, saj se tako izogneš nepotrebni gneči in neurejenemu prometu ter seveda utrudljivemu iskanju parkirnega prostora, ki ga še posebno v središču mesta drugače ni prav lahko najti.
Največ obiskovalcev pritegne stari del Sevilje Alcazar, ki se razprostira okoli znamenite katedrale, v kateri je tudi grob velikega pomorščaka Krištofa Kolumba. Katedrala je nastala iz nekdanje mošeje, ki so jo po pregonu muslimanov s Pirenejskega polotoka spremenili v eno največjih krščanskih svetišč na svetu.
V bližnji okolici katedrale, ki danes še najbolj spominja na muzej, na utrujene turiste v ozkih ulicah prežijo lični lokali in restavracije s tipično špansko ponudbo. Nedeljsko mrtvilo le tu in tam zmoti glasno kopitljanje konj, ki s svojimi gospoda-
Pogled (Foto: I. Fabjan)
rji na visokih vozovih oprezajo za morebitnimi strankami. Sicer pa ogled mesta s kočijo v zaspanem nedeljskem popoldnevu morda sploh ni napačna ideja!
Ena najpomembnejših znamenitosti mesta, ki nikakor ne sme manjkati na turističnih prospektih, je Zlati stolp (Torre del Oro), ki stoji ob reki Guadalqui-vir, s katere je leta 1519 odplul na svojo prvo pot okoli sveta Magellan.
V vročem popoldnevu pa je za utrujene obiskovalce še posebno privlačen bližnji Park Marie Lu-ise in Španski trg iz leta 1929. Tu se tako domačini kot tujci še kako radi hladijo pri velikem vodnjaku ali pa uživajo v vožnji s čolni po polkrožnem ka-
nalu velikega trga. Park lepo povezuje tudi več slikovitih starih zgradb, vključno z Gledališčem Lopeja de Vege.
Poleg obilice kulturnozgodovinskih skušnjav se Sevilja ponaša še z veliko novejšo pridobitvijo: dediščina velike svetovne razstave EXPO iz leta 1992 je današnji »park odkritij« Cartuja, ki se ponaša s privlačnimi avdiovizuelnimi razstavami, različnimi prireditvami in velikim zabaviščnim parkom. V Cartu-ji, ki je eden najprivlačnej-ših tovrstnih parkov na svetu, lahko za dobrih petdeset nemških mark preživite kar zanimiv dan, če vas seveda mika tovrstno preživljanje prostega časa.
Igor Fabjan
IRSKA
Dve kolesi, dva možaka in 1000 km poti p.
Zjutraj smo se zbudili v sončavi jutra. To je bil eden od najlepših dnevov na dosedanji poti. Sicer še vedno skromnih, a za kolesarjenje prijetnih 16 ah 17 stopinj, in s soncem obsijani griči Din-gla so bili kulisa, kakršno si človek lahko predstavlja le v pravljici. Dan sva uživala po načelu Carpe Diem in se le počasi bližala Dinglu, največjemu mestu na istoimenskem polotoku. Popoldne sva prispela v mesto in se utaborila v - če odmislim tiste v Dublinu - največjem Youth Kostelu na Irskem. Ta ima 80 postelj, velik prostor za kampiranje, dva velika dnevna prostora s televizijo, kaminom in knjižnico ter razmeroma veliko kuhinjo in jedilnico. A samo en hladilnik je za takšno mno-
žico ljudi gotovo prefnalo... Jurgen in Karel sta prispela le uro za nama
Belgijca sta zjutraj najela kolesi z namenom, da bi opravili 40-kilometrski krog okoli Dingla. Povpraševanje po tovrstnih prevoznih sred-stvih je večje morda samo se na Kitajskem, tako da sta se morala zadovoljiti eden z ženskim, drugi z otroškim kolesom. Bilo je poldne, ko smo bili pripravljeni za odhod, toda mesto smo zapu-stili šele uro pozneje. Vzrok za to je bil pogreb skipperja, ki je prejšnji dan »izgubil življenje« na morju. Dogodek je bil res impresiven. Vsa vas se je pomikala od pristanišča, po klancu navzgor, vse do pokopališča. V njegov spomin so tudi ladje, ki navadno vozijo turiste ah pa
navdušene potapljače na Blasket Islands, ta dan ostale privezane ob pomolih.
Naša prva postaja je bil Ventiy Harbour, kjer se je ravno začela regata z značilnimi starimi črnimi čolni. Pravzaprav kar nekaj časa nismo bih prepričam, ah se je regata uradno sploh začela, saj je napovedovalec govoril le v irščini in nato nekaj malega prevedel tudi v angleščino. Vseeno smo bih eni od redkih, ki so se upali namakati v 13 stopinj mrzlem Atlantiku. Iz Ventryja smo odkolesarili do najza-hodnejše točke polotoka -razgledišča Slea Head.
Če ne bi bilo Blasket Islands, če bi bilo vreme še bolj jasno, če Zemlja ne bi bila okrogla in če bi imeli nekoliko močnejši daljno-
gled, bi od tam lahko zagledali New York S tega mesta je v začetku 20. stoletja odplulo veliko Ircev v obljubljeno deželo, mnogi so tu zadnjikrat videli svojo domovino.
Na poti smo vseskozi pogledovali proti morju, če bi zagledali slovitega Fungie the Dolphina. Danes je delfin zaščitni znak irskih zelenih in simbol ohranjanja naravne dediščine. Nismo imeli sreče... Zaključek dneva je bil spet irsko konvencionalen. Po severni cesti smo se v mraku vrnili v Dingle in zavih v pub.
Ponoči je vnovič deževalo. V takšnem primeru je zjutraj prav zoprno pospravljati stvari, še posebno šotor. Pa vendar, za dežjem posije sonce, in ko sva se vr-
Obala Dingla (Foto: J. Vindišar)
nila z zajtrka, se je šotor že skoraj posušil, Jurgen in Karlo pa sta se že odpravila. Srečala sva ju pozneje, z vzdignjenima palcema seveda, ko so vsi avtomobili kot za stavo peljah mimo.
Midva sva zapuščala Dingle in se nad dingelskim zalivom vzdigovala proti vrhu 456 metrov visokega prelaza Connor Pass. Z vrha je prelep razgled na ves polotok
in temno modri Atlantik. Spust je potekal po ozki luknjasti cesti, bil je kar malo nevaren, po njem pa naju je čakalo še 30 kilometrov ravninske vožnje ob obah Tra-lee Baya do mesta Tralee. Mesto je bilo okrašeno z nešteto pisanimi zastavicami, in prepričana sva bila, da sva vendarle ujela enega od številnih irskih poletnih festivalov. No, že prvi mimoi-
doči, ki sva ga o tem povprašala, nama je razblinil vse upe. Festival res bo, a šele čez tri tedne, je razložil. Ce je bil hostel v Dinglu eden največjih, je bil ta v Traleeju morda eden najprijaznejših. Tu sva srečala Slovenko. Jo-ca iz Rogaške je sicer učiteljica angleščine in je bila tokrat na Irskem že tretjič.
Se nadaljuje Jure Vindišar
28
Sreda, 31. maja 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER

MEGLA
TOPLA
FRONTA
4
66
666
središče
HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
\x\ C A
VREMENSKA SLIKA
Nad severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Frotalni val bo v noti na četrtek zajel Slovenijo. Pred njim doteka A nad nase kraje vedno bolj vlažen zrak, a Se precej topel
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
6
Jr
1020
#,
i
Pg®s=e«L,' g
DUBLIN i? ? io/i3 ovm
OSLO » 13/18 o
v &	■ Y
KDBENHAfrN —/.
1
AMSTERDAM	"i
LONDON 13/16	BERLIN
°	°	17/17 O
HELSINKI
STOCKHOLM ^2a.
14/19 O
^1
<6^
12/16
VARŠAVA
O 18/25
MOSKVA
25/28 O
•£r2°
o KIJEV 18/22
6
PARIZ ° 14/15
° BRUSELJ
12/17
ŽENEVA
14/15	'a/24
o MILANO
1030
LIZBONA
15/24
BEOGRAD
O 22/28
SOFIJA
20/29
Temperature zraka šo bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.15 in zašlo ob 20.44. Dan bo dolg 15 ur in 29 minut. Luna bo vzšla ob 7.01 in zašla ob 22.16.
\__
SPLIT .022/-
^^SKOPJEo
/- x
.____________
TEMPERATUBE MORJA IN REK

Mura
Sava (Radovljica)
Sora
Ljubljanica Savinja Vipava
Jadransko morje (Koper) 21,3
°C
15,9
10,2
12,6
13.5
10.6
Crikvenica
Malinska
Šibenik
Poreč
Split
M. Lošinj
Dubrovnik
°C
20,3
21,0
21,0
21,0
21,5
21,5
20,0
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SE 4 do 8 vozlov
popoldne:
SE 8 do 18 vozlov
PLIMOVANJE
Danes: Danes: ob 5.19 najnižje -59 cm, ob 12.01 najvisje 29 cm, ob 17.06 najnižje -9 cm, ob 22.47 najvisje 42 cm.
Jutri: ob 5.47 najnižje -56 cm, ob 12.35 najvisje 28 cm, ob 17.42 najnižje, ob 23.15 najvisje 36 cm.
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
22
18
13
9
4
2

J
BI0PR0GN0ZA
Težave s počutjem se bodo kazale kot utrujenost, razdražljivost, povečan nemir, potrtost in motnje v spanju.
V0X POPULI
Ljubosumje je pomanjkanje spoštovanja do osebe, ki jo ljubimo.
« « £ £
Seme, ko ga sejejo geniji, poCasi kali.
DANES
6'
GRADEC
17/23
6
6
M. SOBOTA O 17/24
TRBIŽ
CELOVEC O 15/1»
6
O
KRANJSKA GORA _
14/18
TR2IC 16/20
6
O
S. GRADEC 15/21
MARIBOR O 17/23
O PTUJ

ČEDAD^n^

6o
O
KRANJ
CEUE
O 17/23	_j
OVIDEM 18/23
—^N. GORICA GORICA o 17/21
21/26 O v
LJUBLJANA 17/22
6
TRSTA 18/23 ^ •
PORTOROŽ On
POSTOJNA O 15/19
N. MESTO X 17/23.
ZAGREB
17/24
O

KOČEVJE
O	CRNOMEU
O
REKA 18/22
Slovenija: Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Popoldne bodo plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvisje dnevne pa od 20 do 26° C. Sosednje pokrajine: Spremenljivo oblačno s plohami.
JUTRI
6'
ra
GRADEC
15/21
6
TRBIŽ

CELOVEC O 14/18
O
NJSKA GORA -13/17 TRŽIC^ 14/21
O
KRANJ
M. SOBOTA 015/23
>9 GRADEC 14/21
MARIBOR O 15/23
' CEUE
O 15/22	*
OVIDEM 16/24
GORICA 0 15/21 O u

UUBUANA
14/20
6
POSTOJNA
14/18
°	KOČEVJE
N. MESTO
o 15/=L
6
ZAGREB ls/23 O
66
CRNOMEU
O
V Sloveniji: V Četrtek bo večinoma oblačno in hladneje z občasnimi padavinami in nevihtami.
Obeti: V petek bo Se nestalno vreme s popoldanskimi plohami in nerihtami.
mmmm
SVET / SLIKA PRt SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE

■
Kitajska protislovja
m
%

Uslužbenec pekinškega letališča ob svojem kolesu, ki nadomešča avtomobil za prevoz k letalom (Telefoto AP)
Na stotine letalskih hostes je omamil, posilil in slikal
LONDON - Hostesam na letalski progi Sydney-London so se v zadnjih letih dogajale nenavadne stvari. Zjutraj so se v hotelski sobi zbudile popolnoma gole in omamljene. Kot je včeraj zapisal Daily Mail, so sedaj vso zadevo menda že pojasnili. Avstralska letalska družba Quantas je dobila slike več sto svojih hostes, ki jih je nekdo gole in speče slikal v provokativnih pozah. Preiskovalci Scotland Varda so že odpotovali v Avstralijo. Kot kaže, je vsega kriv neki nekdanji stevard, ki je po prihodu v London v hotelu svojim kolegicam ponudil pijačo z uspavalnim sredstvom, jih nato slekel, posilil in slikal. Imel je pravo kartoteko svojih žrtev, ki ga niso prijavile, ker jim sploh ni bilo jasno, kaj se jim je pravzaprav zgodilo.
Posilil 84-ietno devico
RIO DE JANEBRO - Policija je v brazilskem Alegreju aretirala 62-letnega mizarja Geralda Brasa, ki ga je 84-letna Joaquina Rezende obtožila, da jo je posilil in razdevičil. Zdravniki so potrdili, da je starka res pred kratkim izgubila devištvo. Kot kaže, pa se sedaj Rezende kesa, da je pohotneža prijavila sodišču, saj ga je že večkrat obiskala v zaporu.
V Brasilii erotična tombola
BRASILLA - Tombola! In srečni dobitnik se lahko za kako urico umakne z greha vrednim dekletom v njeno sobico. 2e nekaj dni se je v nočih lokalih brazilskega glavnega mesta razbohotil neobičajen srečolov, na katerem srečneži zadenejo dekleta, ki delajo v nočnih lokalih. Najbolj obiskana »pomotombola« je v nočnem lokalu Fifty-Five, kjer tombolski kartonček stane 20 reaisev (nekaj več kot 30 mark).
Tihotapci so ukradli psa
DUBLIN - Tihotapci z mamili so v irskem pristanišču Rosslare (grofija Wexford v jugovzhodni Irski) ukradli šestletnega policijskega psa, ki je v zadnjih letih odkril kar 80 odstotkov vseh mamil, ki so jih skozi to pristanišče poskušali pretihotapiti v državo. Jake, tako je ime golden retrieverju, je po izjavah predstavnika za tisk krajevne carinske službe omogočil zaplembo mamil v vrednosti 9,2 milijona irskih funtov, tako da je bil za tihotapce z mamili pravi trn v peti.
Oskrunil bratovo truplo
BUKAREŠTA - V domovini grofa Drakule preprosti ljudje še vedno verjamejo, da se znebijo sovražno razpoloženih duhov mrtvih, če jih zabodejo v srce. Prav to je v osrednji Romuniji storil 40-letni Sabin Branco-vou, ker ga je po njegovem preganjal duh pred kratkim umrlega 58-letnega brata Iona. Pod okriljem noči je odkopal bratovo truplo, mu zabodel dolg kuhinjski nož v srce in ga ponovno zakopal. Nekdo pa je opazil njegovo početje, ga prijavil oblastem, ki so vražever-neža aretirale zaradi skrunjenja trupla.
Tornado odnesel avto
GREAT BARRINGTON (MASSACHUSSETTS) - V obalnem mestecu Great Bamngton je vrtinčasti vihar (tornado) dvignil osebni avtomobil s tremi potniki in ga zagnal kar 200 metrov daleč. Padec s precejšnje višine je bil tako silovit, da za Šoferja in dva otroka ni bilo več pomoči. V divjanju tornada je bilo ranjenih Se dvanajst oseb, vihar pa je poškodoval cevi plinovoda v nekem otroškem vrtcu. V Ohiu pa so trije tornadi porušili kakih 50 hiš in ranjene pa so bile Štiri osebe. Davek divjanja tornada bi bil morda Se hujši, če oblasti ne bi pravočasno opozorile prebivalstva.
Bob Hope je zadovoljen, ker bodo zgradili »njegovo« ladjo
Ameriški komik Bob Hope se zadovoljno smeji pred modelom ladje, ki bo nosila njegovo ime, kar se zgodi le redkim še živečim umetnikom (Telefoto: AP)