Štev. 109. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto Din 90'— za pol leta Din 45’— V upravi stane mesečno Din 7’— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Uničauijfflie. _ Nezadovoljnost delovnega ljudstva z rezimom v tej državi ne prihaja le od slabe valute, zanikarnega gospodarstva in ko-rupcijie v upravi, temveč veliko bolj od sistematičnega uničevanja slovenskih socialnih institucij na korist centralističnega pelgrada. Že ob volitvah v konštituanto se je od strani naših ljudi povdarjalo, kako ve-hkansko škodo bo prinesel centralizem ravno naši socialni zakonodaji. Žal tedaj •nnogo delavcev, ki so na naših slovenskih socialnih ustanovah krvavo zainteresirani, ®r verjelo temu, kar morajo danes dejansko hridko okušati. Danes se centralizirajo v Belgradu vse bolniške blagajne, posredovalnice za delo, pokojninski zavodi itd. itd. Narejen je na-vrt, da se bodo vse socialne ustanove osredotočile v Belgradu z vsemi milijoni premoženja, ki jih reprezentirajo. Zavodi pa, ki nimajo takega premoženja, se tudi centralizirajo, a tako, da se tam zatro. Posredovalnice za delo n. pr. že danes ne dobe 12 Belgrada nobenega denarja več niti za Papir in črnilo, niti za uradnike, niti za stanarino. Naše posredovalnice naj se uni-po, hišni gospodarji bodo pometali te delavske urade na cesto, ker Belgrad ne da denarja za nas! Naš denar za nas ni na razpolago! Ostali socialni zavodi na Slovenskem, bolniške blagajne, pokojninski zavodi, delavske zavarovalnice itd. pa reprezentirajo vrednost 400—500 milijonov kron! In ti delavski zavodi naj gredo s svojim premoženjem, nabranim od slovenskega delov-nega ljudstva v Belgrad! In od tu bomo zaman pričakovali nazaj svojih soldov. Beči pa moramo, da bi se to nikdar ne 2godilo in da bi tudi taki poskusi ne bili mogoči, ko bi Srbijanci ter njihova belgraj-ska porodica ne bila našla med Slovenci Svojih hlapčevskih pomagačev. Socialdemokracija je njihovo najposlušnejše orodje. Načrt gospodov-centralistov je pripravljen že dolgo. Dogovor s socialdemokracijo pa T® še starejši. Zato so dobili socialdemokrati v roke delavsko zbornico v Ljubljani, da bo vlada imela ob strani same social-demokraške mameluke. Nekateri iz vrst socialdemokracije pa bodo na račun slovenskega delavstva in njegovih pravic — dobro zaslužili. Slovenskim demokratom pa gre pri vsem tem v prvi vrsti za političen profit: oslabiti ljudstvo, ki noče trobiti v njihov r°g. Čisto druge cilje zasledujejo Srbijanci sami, oziroma belgrajska vladajoča porodica. Namen teh je v prvi vrsti ta, gospodarsko in socialno izrabiti bolj kulturne Prečanske dežele v svoj gospodarski prid. To je mogoče izvršiti s političnim in upravam centralizmom v vseh panogah. Zato Morajo naši zavodi s vojimi milijoni v Bel-Šrad, zato morajo zavodi, ki nimajo premoženja poginiti — v Belgradu! j. Slepec vidi, kam jadramo. Vsi gospodarski, socialni, kulturni in politični zako- so namenjeni izvrševanju tega smotra. ® to bo za nas vse pogin. Rešitev je mogoča v enotnem odporu celotnega sloven-skega delovnega ljudstva proti temu sistematičnemu uničevanju. Mi se moramo na vseh poljih osamosvojiti! Ta osamosvojitev je mogoča le tedaj, če so naši stiki z e'gradom čim najrahlejši. Najsi se že ime-nuie avtonomija ali federacija — osamosvojitev mora priti! To je za vse slovensko elovno ljudstvo življenjskega pomena! ftHr se mijc. Lloyd George je sklenil postaviti na števni red genovske konference tri jako kočljiva vprašanja: vilnsko, vzhodnogali- in vprašanje zaščite madjarskih na-r°dnih manjšin v Čehoslovakiji, Rumuniji J® Jugoslaviji. Kakor poroča »Jutro«, je mala antanta proti temu energično prote-®urala, ker spadajo ta vprašanja v kompetenco zveze narodov, oziroma vrhovnega 8veta zaveznikov, ne pa genovske konference. Ni dvoma, da se bo tudi Francija to stališče postavila. . V resnici je prizadetim državam na m®, da se ta vprašanja sploh ne rešijo. V stvarnem oziru je namreč vseeno, ali pri-~eJo ta vprašanja pred zvezo narodov ali Pred vrhovni svet zaveznikov ali pred genovsko konferenco. Pravzaprav ne vseeno, v Pak veliko primernejše, ker so ta vprašanja svetovnega interesa. Prvi dve insti- tuciji sta izrecno instituciji takozvanih držav-zmagovalk, kjer odločajo čisto drugi interesi nego pravičnost. Sploh se stanje v Evropi ne bo izboljšalo, dokler se ver-zajska pogodba ne podvrže reviziji od strani vseh držav in narodov sveta v duhu resnične miroljubnosti in pravičnosti. Tako pa bodo te rane ostale še nadalje odprte in končno ne bodo privedle do sporazumne revizije pariškega miru, ampak do nove svetovne vojne. Od pravilne rešitve vilnskega vprašanja je odvisno dobro razmerje Poljske do njenih sosedov na vzhodu in končno do Rusije. Dokler o usodi Vilne ne odloči odkriti sporazum med Poljsko in Litvo, bo Rusija ta spor vedno lahko izrabljala v škodo od vseh strani ogrožene poljske republike. Še važnejše je vzhodnogališko vprašanje. To je vprašanje celokupnega štiride-setmilijonskega ukrajinskega naroda. Tu so prizadeta tako Poljska kakor Rumuni-ja in v manjši meri tudi Čehoslovakija. Rusija igra pri tem čisto naravnega pro-tektorja Ukrajincev, ki bodo iskali zaslombe pri njej, ako zapadne velesile ne mislijo vzhodne Galicije prepustiti tistim, katerim pripada po svoji narodni sestavi, ali vsaj odločiti se za svobodni plebiscit. Tako pa se zbira eksplozivni material za prihodnji KAZNOVANA BANKA. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Finančno ministrstvo ie kaznovalo francosko-srbsko svetovni konflikt na vzhodu in čim dalj se bo kopičil, tem hujše se bo ob svojem času razletel. Vprašanje madjarskih narodnih manjšin je brez dvoma manj nujno, je pa v zvezi z manjšinskim vprašanjem v Evropi sploh. So narodi, ki potrebujejo še bolj varstva nego madjarski: slovenski na Koroškem, slovenski in hrvatski v Italiji, imamo nemške, ukrajinske, bolgarske, albanske narodne manjšine v najrazličnejših državah itd. S tem je v zvezi vprašanje federacije različnih narodov v eni državi, oziroma različnih držav na enem gospodarsko med seboj zvezanem ozemlju. Vse to so vprašanja, ki spadajo pred svetov-n i forum, ne pa pred forum par velesil, katere diktirajo po svoji mli volji. Dan na dan se jasneje vidi, da mir na nacionalistični in kapitalistični podlagi nima dolgega obstanka. Naj ga njegovi inici-atorji še tako trdovratno branijo, on se bo podrl. Kajti če se države nočejo ozirati na zakone pravičnosti, obstoja višja pravica, ki se uveljavlja z vso strahoto in brez usmiljenja. Danes tebi, jutri meni. Od leta 1914 dalje božji mlini meljejo hitro, jako hitro. Ena tvorba se podira za drugo in državniki, ki se nočejo dati voditi od čuta človečanske solidarnosti, kličejo na sebe in svoj narod maščevanje. banko v Skoplju z globo 100.000 dinarjev, ker je kljub prepovedi izvrševala arbitražo in prodajala dinarje. y. tuje države« Posamezna številka stane 50 p Dr. Basaj: ZadraiiiStea in naS £as. Na glavni skupščini Zadružne zveze v Liubliani ie dr. Basaj imel referat o nalogah zadružništva v našem času. Za danes priobčujemo del tega referata zadrugar-iem in socialnim delavcem v premišljevanje. Današnje razmere so boj med kapitalom in zadružništvom poostrile. Mamoni-zem se je dvignil kakor še nikoli. Kakor Moloh, ki so mu polagali pogani otroke vt razbeljeno naročje, strmi srepo in zahteva, žrtev. Pomanjkanje denarja, ki je samo posledica stalno padajoče valute, je spravilo v težek položaj tudi kapitalizem in zato poskuša na vse načine, da izpodrine zadružništvo iz pozicij, ki jih je že zavzelo, zlasti pa, da mu izvije iz rok glavno orožje, kapital. Gonja bank za zadružnim kapitalom, za vlogami hranilnic in posojilnic je najbolj,’ značilna za ta boj. Kaj vse obljubljajo banke, koliko si prizadevajo razbiti enotno fronto zadružništva in ubiti disciplino! Možje, ki imajo opraviti s kreditnimi zadrugami, to dobro vedo. In kako skuša trgovina uničiti naše konsumarstvo, naše kmetijske zadruge! Na vsakem trg. shodu protesti proti zadrugam, zahteve na vlado in poslance, da vzamejo zadrugam še ono mrvico ugodnosti in olajšav, ki jih imajo. In reči moramo, da jih upravne in davčne oblasti več kot krepko podpirajo! Dobro vemo, koliko šikanirajo naše zadruge z obrtnim redom, kako jim predpisujejo davke proti zakonu in predpisom, kako jim zaračunavajo takse, pristojbine in kazni danes, ko morajo priznavati, da se niti sami več ne spoznajo v mešanici naredb in predpisov. To je madež na naši upravi, to je nedemokratično in nesocialno postopanje! To je, tega se zadruge zelo dobro zavedajo, goli, pristranski fiskalizem in upravno šikaniranje, madež tem večji, ker se preveč jasno vidi, da je to upravna pristranost. In upravnega sodišča ni! Bati se je bilo in ta bojazen še obstoja, da bodo številne zadruge vsled takega postopanja, vsled neznosnega davčnega bremena morale likvidirati! Tu moram ugotoviti, da se je zadružništvo proti temu naporu bank, trgovcev in njihovih slug dobro držalo, da ni šlo na lim obljubam bank, da se ni ustrašilo groženj in kazni upravnih oblasti. Pri taki zavesti in pri taki disciplini se nam ni bati za zadružništvo in če bo ta zadružna zavednost in disciplina ostala, potem lahko mirno gledamo v bodočnost. Bodočnost naša pa je pozadruže-nje gospodarstva. Ne le trgovsko posredništvo za prodajo življenjskih in kmetijskih potrebščin ima biti v rokah zadružništva in sicer prodaja na drobno in debelo in nakup naravnost od proizvodite-ljev, iti moramo dalje in organizirati z a -družno proizvodstvo. Ako bo raz-! deljevanje blaga in proizvodstvo blaga po-,, zadruženo, potem odpadejo vzroki, ki da-vj nes tvorijo jedro socialnega boja, potem* odpade nasprotstvo med konsumentom inll producentom, ker bo oboje v eni isti za-ri drugi, potem odpade nasprotstvo med de* lom in kapitalom, ker bo delavec kot član!: zadruge obenem tudi podjetnik. Zadružništvo, osnovano na socialni pravičnosti itt vzajemnosti, bo prineslo to, česar danes najbolj pogrešamo: socialni mir. Seveda zahteva zadružna organizacija) za razdeljevanje in proizvodstvo blaga velikega kapitala, ta kapital mora zopet biti' zadružni, ker sicer so zadružna piodjetja* odvisna od privatnega kapitala, v nevarnosti, da vsled odvisnosti od privatnega kapitala postopajo nezadružno in polagoma izgubljajo zadružni značaj. Zato je kot te-., melj zadružništva kreditno zadružništvo^ na katero se more nasloniti neodvisno) kmetijsko, konsumno in poduktivno za* družništvo. Ravno Slovenci smo bili tako srečni1^ da se je pri nas organiziralo spočetka takoj! kreditno zadružništvo in zato ravno v Slo-j veniji stoji danes zadružništvo napram pri-j vatnemu kapitalu popolnoma svobodno,, dočim imamo v drugih pokrajinah državo,! zlasti tudi na Hrvatskem žalostno sliko od«! visnosti, nesamostojnosti blagovnega za-.j družništva, dočim se s kmečkim denarjem)! . okoriščajo banke. fisnoosha Msrcnca se bori za obstoj. RUSIJA SE NE UDA. Genova, 12. maja. Povodom izročitve ruskega odgovora je imel Rakovskij obširen govor, v katerem je naglašal: V Genovi se je izvršil poizkus, da bi Rusija zavrgla svoja načela, posebno pa, da bi odstopila od zakona nacionalizacije. Toda Rusija je ta poizkus odbila. Njeni spravljivi predlogi niso bili sprejeti. Sovjetska Rusija se zato ne smatra več vezano na svoje obljube. Kakor pa vstraja na svojem protikapitalističnem stališču, vendar ni nečloveška in hoče varovati koristi malih rentnikov in malih zemljiških posestnikov. Konferenca je postavila Rusijo pred izbiro: da ali ne. Toda Rusija ni premagana drža-žava, s katero bi se moglo tako govoriti. PO RUSKEM ODGOVORU. Genova, 12, maja. Barthou je prejel iz Pariza navodilo, naj se posvetovanj z Rusi ne vdeležuje več, pač pa naj še nadalje ostane v Genovi, da sodeluje na ostalih posvetovanjih. Pariz, 12. maja. Parlamentarni krogi in listi označujejo ruski odgovor kot nesprejemljiv. Po splošnem mnenju naj se francoska delegacija sploh ne spušča več v nobena ruska pogajanji. Genova, 12. maja. Po dosedanjih glasovih, ki prihajajo iz konferenčnih krogov, se položaj vsled ruskega odgovora ni posebno poostril. Na prekinjenje pogajanj nihče ne misli. Francija se po vsej priliki postavi na stališče, da se z Belgijo vred, ki istotako ni podpisala ruske spomenice, sploh ne bo vmešavala v razprave, tičoče se ruskega odgovora. ITALIJA ZA SPORAZUM Z RUSIJO. Genova, 12. maja. (Izv.) Danes popoldne je podal italijanski zunanji minister Schanzer izjavo o trenotnem položaju konference. Rekel je, da bi bilo po njegovem mnenju bolje, ako bi bili Rusi nadaljevali razprave na podlagi spomenice. Zavezniki hočejo za obnovo Evrope ustanoviti konzorcij, Rusi pa to odklanjajo in hočejo kredite od vlade do vlade. To je pa res težko mogoče, dokler se zaupanje v Rusijo ne upostavi. Kar tiče imovine inozemcev, je treba skušati najti formulo, da se odškodnina lastnikom in ruska zakonodaja o nacionalizaciji spravita v sklad. Italija je ponudila Rusiji 400 milijonov lir kredita. Predlog ruske delegacije o ustanovitvi strokovne komisije je treba še-le proučiti. Toda v svojem in v imenu De Facte izjavljam, da tega predloga ne moremo odkloniti, ne da bi ga proučili. Jako razveseljiva je opazka ruske delegacije, da hoče Rusija sodelovati pri konsolidaciji Evrope. To je odgovor tistim, ki že sedaj razglašajo neuspeh konference. Zagotoviti se mora mir v Evropi. Italijanska vlada je pripravljena pri tem sodelovati in upa, da bo jamstvena mirovna pogodba dejansko zaključena pred koncem konference. Prepir rsdl zunanjega pnsoJISa. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Včeraj so prispeli v Belgrad zastopniki sindikata bank, ki so stavili ponudbe za posojilo, da dokončajo pogajanja in podpišejo pogodbo. Takoj po prihodu so obiskali dr. Kumanudija in ostali pri njem dalj časa. Danes se bodo pogajanja nadaljevala in se bo videlo, če bodo bankirji sprejeli vladne protipred-loge. V parlamentarnih krogih se veliko razpravlja o posojilu; pravi boj pa bo nastal, ko se bodo zvedeli vsi pogoji, pod katerimi vlada sklepa posojilo. Belgrad. 13. maja. (Izv.) Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je najpreje razpravljalo o zunanjem posojilu. Finančni minister dr. Kumanudi je poročal o svojih pogajanjih z Bistrom Shel- dobom, zastopnikom bankirjev, katerih ponudbo s 100 milijonov dolarjev posojila je ministrski svet v načelu sprejel. O posojilu se izve le malo, kajti ministri, ki so posvečeni v zadevo, se drže zelo rezervirano, Posredniki pa iz lastnih interesov tudi molče. Vlada je pod pritiskom razpoloženja v parlamentarnih krogih obvestila zastopnike tujih bank, da zahteva gotove koncesije. Zastopniki teh pogojev niso mogli sprejeti in so se takoj brzojavno obrnili za nadaljne informacije. Na današnji seji so nekateri ministri zahtevali, da se dosedanje posojilo ne sprejme. Vsled tega je nastal velik krik in prepir in je morala biti ministrska seja predčasno zaključena, ne da bi obravnavala ves dnevni red. Strah pred uolifuaml. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Glede voliv-nega zakona se vrši v demokratskem in radikalnem klubu borba. Večina demokratskega kluba je proti predlogu dr. Marinkoviča. Na včerajšnji seji je minister Marinkovič poročal o votivnem zakonu, pa se je dvignil proti njemu tak protest, da je moral s seje pobegniti. V radikalnem klubu vlada nasprotno veliko nezadt stvo proti demokratom in jih obtož nelojalnega postopanja. Radikali so nja, da demokrati namenoma zadrž glasovanje o vvlivnem zakonu, samo ■ vprašanje zavlačujejo v neskončnost ii dobe časa, ker se boje volitev. V Ljubljani, sobota, 13. maja 1922* Leto II. Uredništvo is upravništvo v Ko-pltarjevi ufld štev. 6 — Telefon uredništva štev. SO — Telefon = uprnništva štev. 328 » CENE PO POŠTI: za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7-50 13. maja 1922* nriraii. Potom zadružništva se pri nas v precejšnji meri izvršuje geslo: »Kmečki in delavski denar naj služi koristim kmeta in delavca!« Zadružni gospodarski red, ki uveljavlja soc. pravičnost, odstranja na-sprotstva med delom in kapitalom, med producentom in konsumentom in tako vodi k socialnemu miru, ni več fraza, ampak cilj, za katerim gre mogočno zadružno gibanje zlasti po vojni. Vsled vojne in vsled obstoječe svetovne gospodarske krize diskreditirani kapitalizem ni več tista na-premagljiva trdnjava, ob katere zidovih bi se razbil vsak napad. Srednia in Južna Amerika za razaražifen. New York, 12, maja. Republika Chile je poslala vsem državam srednje in južne Amerike predlog, da se skliče skupna konferenca, na kateri bi razpravljali o popolni razorožitvi. Akademska mladica ve?iski iai*5i©sts. Še vedno umirajo milijoni naših bratov Rusov najstrašnejše smrti — lakote. Svetovna vojna je naučila tudi nas, kaj se pravi stradati in trpeti, kaj se pravi poslušati jok in prošnje dece, ki izteza zaman svoje ročice za skorjo kruha. Toda tam ne stradajo samo tako, kakor smo stradali mi — tam ob Volgi umirajo sto-tisoči gladu, tam uživajo kruh iz gnile slame, skorje in prsti, tam uživajo celo meso mrličev, samo da utešijo strašni glad. Spričo tako grozne bede ne sme ostati niti eno srce trdo in neusmiljeno, posebno še, ker vemo za vse obupne prošnje umirajočih in ker bi vsaj po svojih močeh lahko pomagali. Nihče ne sme ostati gluh za vse grozne vesti onega naroda, h kateremu smo vsi Slovani dvigali vedno z zaupanjem in s ponosom oči! Ali naj ga sedaj v nesreči zapustimo in izdamo? Zato apelira celokupna akademska mladina na vse one, ki se zavedajo svoje človeške in slovanske dolžnosti napram trpečemu ruskemu narodu, da pomagajo in podprejo z izdatnimi prispevki akcijq za pomoč gladujočim v Rusiji. V nedeljo, 14. maja 1922, se priredi »Ruski dan« in akademiki bodo pobirali prostovoljne prispevke po ulicah in even-tuelno tudi po hišah v Ljubljani. Toda vsakdo naj se zaveda, da akademiki ne bodo beračili miloščine, temveč da vrše le svojo sveto dolžnost, ki jo imamo vsi napram ruskemu narodu, da prosijo v imenu 37 milijonov gladujočih pomoči. Kdor le more, naj daruje večje vsote, kajti ta pomoč se nam lahko še kdaj bogato obrestuje in ruski narod ne bo pozabil, če mu pomagamo v nesreči. Celokupna akademska mladina. Katoliški shod ta leskovško dekanijo in sosednje kraje im šesto povelikonočno nedeljo 28. maja 1922 pri M. B. Dobrega sveta v Kostanjevici. Finančni minister in Industrije!. Ri.. » Belgrad, 12. maja. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je danes sprejel de-putacijo industrijskih zvez iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Industrije! so ministru razložili težkoče svojih podjetij zaradi prepovedi uvoza raznih predmetov. Dr. Kumanudi je dalj časa konferiral z deputacijo in je obljubil, da se bo zavzel za njihove težnje. Obenem jim je sporočil, da bo znižal izvozno carino na meso in zvišal ono za živo živino. Zastopnik zveze mlinarjev dr. Vošnjak je obrazložil ministru položaj, v katerem se nahajajo mlini in je poudaril škodo, ki utegne nastati, ako se vnamejo mekinje v prenapolnjenih zalogah. Dragoceno priznanfe. Parlamentarna komisija, ki je bila izvoljena, da preišče proslulo afero bivšega vojnega ministra generala Žezevica, ki je zakrivil, da je 300 rekrutov umrlo, 7000 pa težko obolelo, se je včeraj sestala k prvi seji, kateri so prisostvovali zastopniki vseh oddelkov najvišje vojne uprave. Iz poteka sej izvemo sledeče zanimivosti: 1. Načelnik sanitetnega oddelka je ugotovil, da bi moralo biti v vojski najmanj 430 zdravnikov, a jih je le 120. — Zato torej, ker se >belo« in »čmo-rokci« tepo med seboj za korita in za politično nadmoč, mesto, da. bi organizirali v armadi sanitetno službo, zato naj dajejo sinovi delovnega ljudstva svoje življenje?! —- 2. Isti gospod je tudi ugotovil, da novačenja niso izvršili zdravniki strokovnjaki, vsled česar so bili rekruti tudi bolni fantje! — Tako! Mrliče potrjujejo v Jugoslaviji! — 3. Vojaški strokovnjaki so priznali, da je z vojaškega stališča najbolje, da služijo vojaki v svojih pokrajinah, vendar pa je vlada odločila, da morajo biti vojaki posameznih polkov radi političnih razlogov med seboj pomešani. — To je predragoceno priznanje. Naša armada tone torej v politični kaluži! Gospodje, ki prepovedujejo v armadi čita-nje »Domoljuba«, češ, da zanaša politiko v armado, ti gospodje so v organizaciji armade zavrgli vojaške ozire in jih podredili političnim razlogom! Naši fantje morajo v armado, da ščitijo kapitalistično kliko, da polnijo žepe belgrajski porodici in da podaljšujejo življenje velesrbski hegemoniji, ki hoče izpiti hrvatskemu in slovenskemu ljudstvu mozeg in kri. Sedaj vemo, da se ne bo Žečevicu in sokrivcem skrivil niti las, ampak cel svet bo spoznal, da je te afere in vse nesreče v naši državi kriv policijsko - centralistični velesrbski centralizem! Današnja pradborza* Ziirich, 13. maja. (Izvirno.) Na današnji predborzi notirajo Berlin 1-82, Holandsko 215-50, New York 519, London 23-06, Pariz 47-25, Italija 27-45, Praga 10, Pesta 0-67, Zagreb 1-90, Varšava 0-13, Dunaj 0 0675, n. a. k. 0 0625. Zagreb, 13. maja. (Izv.) Predborza: Dunaj 306, Italija 14-40, Praga 526, dolarji 664, Pariz 24-70, Pešta 0-35, Berlin 104, Ziirich 50. USPEHI POSTNE KONFERENCE. Belgrad, 13. maja. (Izv.) Naš zastopnik na poštni konferenci nasledstvenih držav v Rimu dr. Palic se je vrnil. Konferenca je razpravljala predvsem o likvidaciji poštne hranilnice in je bil dosežen sporazum. Naši državljani bodo dobili vse vloge v valutnem razmerju, ki se bo še določilo. Bile so sklenjene posebne pogodbe, ki jih morajo posamezne vlade še potrditi. Agitirajte za »Novi čas« politični dogodki. r~f- Boj med socialisti in komunisti v Julijski Benečiji. Že več tednov vihra hud boj med komunisti in socialisti povodom volitev delegatov za kongres zadrug Julijske Krajine. Voliti je 130—140 delegatov. Volitve se vršijo po okrožjih zadrug. Na vsakih 250 članov prihaja po en delegat. Dosedanje volitve so se izvršile odločno na korist socialistov. Po četrtkovih volitvah v starem tržaškem mestu in v šentvidskem okraju vTrstu imajo socialisti 69, komunisti le 10 odposlancev. Ker pa je baje socialistom zagotovljena zmaga tudi v Puli, Gorici, Bujah in Novemgradu, utegnejod ospeti do števila okrog sto. Imeli bodo torej nad dvetretjinsko večino. Volitve se vršijo skoro povsod ob viharnih prizorih. Na nekaterih sestankih se volitve niso mogle vršiti. + Človek človeku — volk. Svoje dni je priobčila belgrajska »Politika« članek, v katerem je obdolžila makedonske katoličane, predvsem duhovščino in episkopat veleizdajstva. Poslanec dr. Janko Šimrak je na neupravičeni napad reagiral in izrazil sumnjo, da je bil članek »Politike« inspiriran od vlade same. Državno pravd-ništvo je vsled tega naperilo zoper dr. Šim-raka tožbo, — imunitetni odbor pa ga je na včerajšnji seji izročil sodišču. V vseh kulturnih državah je navada, da se poslanci radi malenkostnih političnih aferic ne izročajo sodišču, pri nas pa je dnevno politikaštvo zašlo prav med vladne kroge. + »Poglavje o poročnih darilih«. Gosp. nam. Hribar nam piše z ozirom na naš včerajšnji člančič: »da so vsi podatki in trd.it-vse v tem članku brez vsake podlage in da zlasti nisem nameraval zahtevati od uradništva kakega prispevka k poročnim darilom Nj. Vel. kralja.« To pojasnilo jemljemo na znanje, kakor želi gospod namestnik. Povemo le, da je člančič izšel iz vrst državnih nameščencev samih, ki so gotovo že čutili kak tozadevni migljaj od višje strani. Saj pri državnem uradniku je stvar taka, da od njega ni treba nič zahtevati, on parira na »migljaj e«. Saj včasih je bilo tako. Če je birokratizem danes tudi med uradmištvom diskreditiran, je to le v korist uradništvu in ljudstvu. In če so »poročna darila« k temu kaj pripomogla — tudi prav. + Korak naprej. Na včerajšnji seji finančnega odbora je bil sprejet predlog Jugoslovanskega kluba, da se zadruge oproščajo plačevanja taks in poštnih pristojbin. To je bilo v veljavi do sedaj v Srbiji, a se pri nas ni prakticiralo. + Radi volitev in volivnega zakona so si radikali in demokratje vedno v laseh. Radikali hočejo zadušiti demokrate in vladati sami, demokrati hočejo pojesti radikale in komandirati celo državo. Ker pa so si enako močni, bodo morali poiskati pot kompromisa, in tako bo volivni zakon pravcato skrpucalo, kakor je skrpucalo vse delo ali nedelo sedanje vlade, ki se aantf s seboj neprestano prepira. JDnevtri dogodki — Udeležencem zborovanja moški!1 Marijinih družb, ki bo binkoštni ponedeljek v Ljubljani, je obratno ravnateljstvo južne železnice že dovolilo polovično vožnjo z vseh postaj južne železnice v Jugoslaviji. Z izkaznicami, ki jih prejmo k Ljubljane vsi priglašenci in se morajo gla* siti na ime, si bodo udeleženci na domači postaji kupili cele vozne listke d o L j uh 1 j a n e, ki pa bodo veljali tudi z a n a z a j. V ta namen bo na prvi postaji dobil vozni listek postajni pečat, enako tudi izkaznici Pri dohodu v Ljubljano bo udeleženec oboje pokazal kontrolnim železniškim organom, potem pa shranil za vožnjo prot* domu. — Hudobno poročanje. Pretekli teden je v noči od srede na četrtek vdova, man treh otrok Marija Bobnar v D. M. v Polju skočila v vodo in utonila. Ker se je isti čas vršil v D. M. v Polju sv. misijon, je dogodek izrabilo svobodomiselno časopisju na čelu mu hiperframazonski »Naprej4) pišoč, da so nesrečnico spravili ob um i® razsodnost misijonarji v spovednici. Seveda so padale na kler in klerikalizem in cerkev in njene obrede take opombe, 1® so jih zmožni le ljudje, ki nosijo samo srd in sovraštvo v svojih srcih. Resnično pa se je zgodila nesreča takole: Pokojna Marija Bobnar se je oglasila v torek, dne 2. t m-pri Ani Simončičevi, predsednici društva tobačnih upokojencev v Ljubljani, Hrenova ulica št. 6. Bila je vsa iz sebe in vsa zm^ šana. Tarnala je, da ne more preživljati sebe in svojih nedoraslih otrok, sedaj bo pa vlada maksimirala še družinske do; klade za upokojence. Ona ne more gledati bede svojih otrok, ki ji že itak polagoma umirajo. Ga. Simončičeva je popolnoma obupano tovarišico tolažila na vse mogoče načine, ali Bobnarjeva ni bila mnogo d<> stopna za razumne besede. V sredo ponoči pa se je zgodila nesreča. — Tako. Črna beda in obup je pripravila nesrečno upokojenko ob razsodnost, sedaj pa so misijon, cerkev in križi krivi! Švobodomisfl-stvo je istinito najvišja potenca grdobije! — Eksplozija na ulici v Belgradu. — Belgrad, 12. maja. (Izvirno.) Ko se je pomikal sprevod z ljubljansko Glasbeno Matico po ulicah in jo je zbrana množica navdušeno pozdravljala, se je mimo povorke peljal avtomobil za škropljenje ulic. Naenkrat pa je eksplodiral bencin v avtomobilu, kar je povzročilo zmedo v spre vodu. Nesreče ni bilo. — Za poveljnika 48. pešpolka v PlevljU je imenovan slovenskim fantom predobro znani polkovnik Milan Plesničar, dosedanji komandant proslulega 13. ppolka v Splitu. — Umrla je v Zagorju ob Savi dne 10-t. m. ga. Frančiška Rancinger, vzor krščanske žene, stara 66 let. Pokojnici večni mi/ in pokoj! — Dva utopljenca najdena. Dne 9. t m. so našli v Savi v Pogoniku pri Litiji neznanega moškega utopljenca, starega okoli 50 let, 170 visokega, oblečenega v vojaško zeleno letno bluzo, enake hlače, belo srajco, sive spodnje hlače, brez čevljev. — gg Timd. 47 Roman. Spisal Bernhard Kelleraiann. —- Poslovenil Peter Mlakar. »Ruda?« mu jc odtrobental Aiian na isti način. Bila je rjavkasta, brezoblična ruda, ki se je rada krhala. Geološko prvo odkritje med vrtanjem. Nepoznana ruda, ki so jo krstili za submarinij, je vsebovala silno radija, in Smelting and Refining Co. je vsak dan pričakovala, da zadenejo na velike skladi. Harriman je to zatulil Allanu na uho. Allan se jc zasmejal: »To bi jim dišalo!« Iz vrtalnega stroja se je izkobacal rdečelas človek z neznansko vzrasilimi kostmi in dolgimi rokami kakor gorila. Steber blata in olja s sivopeščeno kašo na obrvih. Zdel se je kakor nosač, a je bil eden prvih Allanovih inženirjev, Irec, po imenu 0’Niel. Njegova desna roka je krvavela in kri se je mešala z blatom v čmo lepilo kakor kolomaz. Neprestano je pljuval prah in kihal. Delavec ga je obrizgal z vodo, kakor bi pral slona. O’ Niel se je popolnoma nag vrtel, priklanjal v vodnem curku ter prišel k Alfanu, ko je še vse teklo od njega. Allan mu je prožil roko in pokazal na njegovo. Irec je otresel z glavo ter stisnjl z veliko roko Vodo iz las. »Gnajs postaja vedno boli in bolj siv!« je trobental Allanu na uho. »Bolj siv in trši. Rdeči gnajs je bila igrača. Vsako uro moramo izmenjati svedrom konice. In vročina, vrag jo vzemi!« »Bomo šli kmalu kviškul« O’Niel se je zarežal. »V treh letih!« je tulil. »Ali ni vode pred vami?« »Ne.« Nenadoma so postali vsi zeleni in pošastno bledi: Japonec je bil nanje obrnil svoj svetlobni stožec. O’ Niel je brezobzirno potisnil Allana vstran, vrtalni stroj se je umikal. Allan je počakal tri izmenjave, noto splezal na Vlak kamenja ter, se .vrnit s Tlarrjmanom m jdgbbyjem. V hipu so izmučeni zaspali, toda dasi je Allan spal, je čutil še dolgo vsako motenje, ki je zadelo vlak na šliristokilometrski poti na svetlo. Zavore so šklepnile, vagoni trčili, da se je kamenje zavalilo na tir. Sence so splezale na vozove, klici, rdeča luč je zažarela. Vlak se je zavlekel na izogibališče ter dolgo čakal. Allan se je napol prebudil ter zrl temne sence, ki so se spotikale čezenj. »Mac je, ne stopaj nanj!« Vlak se je ustavil na postaji in Mac City si je od-začel divjati in Allanu se je zdelo, da lete; objel ga je globok spanec. Zbudil se je, ko mu je planila v oči ščemeča, okrutna dnevna svetloba kakor razbeljeno bleščeč nož. Vlak se je vstavil napostaji in Mac City si je oddahnila: »Sodnji dan« je minil in potekel zadovoljivo. Inženirji so šli v kopališče. Hobby je ležal, kakor bi spal, v svojem koritu ter kadil cigarelo. Harriman pa je prsal in brizgal kakor povodnji konj. »Ali greš z menoj k zajtrku, Hobby?« je vprašal Allan. »Maud bo že zbujena. Sedem je.« »Jaz moram spat!« je odvrnil Hobby s cigareto v ustih. »Nocoj moram spet nazaj. Toda zanesljivo pridem k večerji.« »Skoda, potem pa mene ne bo več.« »New Vork?« »Ne, Bufallo. Poizkusili bomo nov sveder, ki ga je iznašel debeli Miiller.« Hobby se ni posebno zanimal za svedre ter preskočil na debelega Miillerja. Zasmejal se je pofihem. »Pendleton mi je pisal včeraj iz Azore, Mac,« je dejal zaspano, »debeli Miiller baje strašno pije.« »Ti Nemci sploh vsi pijo kakor biki,« jc odvrnil Allan ter s krtačo drgnil svoje noge. »Pendleton piše, da prireja vrtne veselice in opija vse, da padajo pod mizo.« V tem hipu je šel zlikan in zglajen mimo mali Japonec; imel je že drugi šiht za seboj Pozdravil je vkudngh Hobby je odprl oko. »Good morning, Vap!« je vpil. »To jc izboren dečko!« je dejal Allan, ko je Japonec zaprl vrata za seboj. čez štiriindvajset ur je bil izborni dečko že davno mrtev. 2. Drugo jutro, nekaj minut pred štirimi, se je zgodila katastrofa. Kraj, kjer je vrtalni stroj naprej potisnjenega južnega rova na dan nesrečnega 10. oktobra mlel v goro, je bil baš štiristodvajset kilometrov oddaljen od tunelskega ustja. Trideset kilometrov zadaj je vrtal stroj vzporednega rova. Pravkar so razstrelili. Žaromet, s katerim je poveljeval mali Japonec od včeraj, je kot kreda belo slepil v valeče se kamenje in v gručo napolnagih ljudi, ki so planili v dim po grušču in sipini. V tem hipu je nekdo dvignil roke, drugi udaril z glavo nazaj, tretji se pogreznil, kakor bi trenil. Kadeči se nasip se je valil z blazno brzino dalje Jer požiral telesa, glave, roke in noge kakor plazovni vrtinci. Besneči trušč dela je požrlo votlo, tako neznansko mrmranje, da ga je človeško uho še jedva ujelo. Pritisk je objel glavo, da so popokali ušesni bobenčki. Mali Japonec se je na-mah pogreznil. Postala je črna noč. Nihče od »tunejcev« ni videl več nego enega opotekajočega se človeka, enih spačenih ust, enega pogrezajočega se podboja. Nihče ni slišal glasu. Vrtalni stroj, ta jeklena oklopnica, ki jo je premikala moč dveh brzovoznih lokomotiv, je dvignilo s tira kakor barako iz pločevine, vrglo in zmečkalo ob steno, človeška telesa so letela med kamenito točo kakor projektili skozi zrak, železne cize je pomelo, razcefralo, zbilo v kepe; gozd podbojev se je razkrehnil ter pokopal s sesipajočim se kamenjem vse pod seboj, kar je bilo živega. To se je zgodilo v eni sami sekundi. Trenutek nato je bilo vse mrtvaško tiho in bobnenje eksplozije je grmelo v daljavi. blagoFalco« pol milijona. — Alkoholna prepoved za mladino v Avstriji se je uzakonila in stopi v veljavo dne 1. julija t. 1. — Nedeljski počitek v trgovinah v letnik mescih v Pragi, Praški trgovski gre-mij poroča: Po sedaj veljavni odredbi deželne politične uprave je dovoljeno v okolišu velike Prage prodajati živila ob nedeljah po prodaialnicah od 1. maja pa do 1. septembra od 6 zjutraj pa do 9 dopoldne. Za vse druge trgovine velja celodnevni nedeljski počitek. Prodaja slaščic, južnega sadja, čokolade, peciva, mesnih izdelkov (hrenovke itd.) pred prodajalnica-mi na hodniku pri zaprti trgovini je ostro prepovedano, ker se s tem moti nedeljski počitek. — Odk-it;c novili zgodovinskih Izkoptun. Splitski »Jadran« poroča, da so v poslednjih dneh odkrili na solinskih razvalinah nove zelo stare bazilike in druge važne zgodovinske izkopnine. — Napaden je bi’ na državni ccsti v Lukovici Mihael Gregorin iz Lukovice. Napadalec ga je dvakrat udaril s kolom po glavi in hrbtu. Opozarjamo na današnji subskripcijski poziv novah delnic Slov. trgovske delniške družbe v Ljubljani, Resljeva cesta št. 22. Več v inseratu! £jufoljanskl dogodki Ij Blagoslovitev prapora Šenlpeterske-ga Orla v Ljubljani se vrši jutri dopoldne v cerkvi sv. Petra. Zvečer ob 8. uri je v Ljudskem domu telovadni večer. Vabimo vse prijatelje orlovske organizacije, da se prireditve v obilnem številu udeleže! lj O priliki »Ruskega dne« predava v nedeljo dne 14. t. m, lektor tukajšnjega vseučilišča Preobraženskij ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma o gladu v Rusiji. Vabimo občinstvo, da se naj v največjem številu udeleži tega predavanja. lj Za gladujoče v Rusiji. V nedeljo 14. t, m. se bode zbiralo po ljubljanskih ulicah prispevke za gladujoče v Rusiji. Prosimo občinstvo, da daruje vsak po svojih razmerah v ta namen. 100 Din zadostuje, da se reši eno človeško življenje. Kdor se ne čuti prisiljenega, da daruje že iz dolžnosti, ki nam jo narekuje ljubezen do bližnjega, naj pomisli, da so milijoni in milijoni očetov, sinov in bratov teh stradajočih ruskih mu-žikov morali umreti na galiških planjavah, da so tako osvobodili nas iz avstrijskega suženjstva. lj Skrbimo za mestne uboge! Beda med ubožnimi sloji mesta Ljubljane je od dne do dne večja. Poleg pomanjkanja hrane, pomanjkanja primernih bivališč in obleke so razširjene med njimi razne bolezni, ki uničujejo njihovo delazmožnost. Uničujejo pa zlasti mladino, ki bi morala po* stati cvet našega naroda. V tej sili ie pomoč nujna in dolžnost vseh imovitejših in interesiranih krogov je, da ublažijo to bedo ter pripomorejo poklicanim faktorjem do ugodne rešitve tega vprašanja. Vprašanje preskrbe naših ubožcev, zlasti pa preskrbe naše mladine, ne sme postati zoprno nadlegovanje prebivalstvu našega mesta, temveč se mora smatrati kot eno najvažnejših zadev. Mestni magistrat se je na iniciativo župana že obrnil enkrat do vseh imovitejših krogov s prošnjo, da se zavežejo žrtvovati vsak mesec primerne vsote za mestne uboge. Temu pozivu se je odzvalo le majhno število pozvanih, tako da ti mesečni prispevki ne zadostujejo niti za majhno število ubožcev. V prihodnjih dneh se obrne mestni magistrat ponovno na mestno prebivalstvo s prošnjo, da podpirajo s stalnimi mesečnimi prispevki mestne uboge, V to svrho bodo predložene vsem interesiranim krogom posebne izjave, na katerih se posamezniki izjavijo, kakšno vsoto so pripravljeni vsak mesec žrtvovati za mestne uboge. Vsak najmanjši dar je dobrodošel in upamo, da bo odziv večji, kakor je bil do-sedaj, Te izjave bodo pobirale po hišah zastopnice ženskih organizacij, ki so prostovoljno prevzele to delo, v času od 2. do 10. junija t. 1, lj Ureditev mestnih nasadov na Kra-kovskem nasipu in ob Gradaščici. Občinski svetnik Janko Jeglič je stavil še sledečo interpelacijo na župana: V mestnem nasadu ob Krakovskem nisipu in ob Gradaščici je bilo svoječasno posekanih radi gnji-lobe več dreves, katera se še do danes niso nadomestila, tako da nudijo ti nasadi sliko opustošenja. V teh nasadih so bile nadalje postavljene klopi za oddih ondotnih prebivalcev .Teh klopi danes ni več. Lesena ograja ob Gradaščici v Cerkveni ulici je podrta, tako da obstoji življenjska nevarnost, posebno za otroke, ki se tu igrajo. Iz kanala na vogalu Razpotne in Cerkvene ulice se razširja velik smrad, ki onemogoča trajno ondotnim prebivalcem zračenje stanovanj. Prosim g. župana, da izvoli vse potrebno ukreniti glede odprave teh ne-dostatkov, lj Zanemar’eni jarki ob Ižanski cesti, Obč. svetnik Pezdir Tobija je stavil tole interpelacijo na župana: Jarek ob levi strani Ižanske ceste je tako napolnjen z razno suhijad o in drugimi stvarmi, da se voda ne more odtekati. In tako se zgodi, da stopa voda posebno ob deževju preko po travnikih in posestvih, ki leže ob tem jarku ter povzroča veliko škodo na teh posestvih. Zato prosim g. župana, da potrebno ukrene glede otrebljeoja in očiščenja tega jarka, cevi skozi katere se voda naprej pretaka ter pozove posestnika, ki je jarek zasul s peskom, da ga očisti. lj Splašsna konja utonila. Včeraj popoldne ob 4. uri je peljal neki vojak s parom konj mrvo. Pri prisilni delavnici sta se konja splašila in dirjala naravnost proti Ljubljanici . Vojak je pravočasno skočil z voza, kon'a pa sta zapeljala v Ljubljanico, kjer sta utonila. — Mrvo je odnesla Ljubljanica. lj Izgubljeno. Izgubila je včeraj neka delavka od bolnice do tobačne tovarne srebrno zapestno uro v usnju. Kdor jo je našel, se uljudno naproša, da jo proti odškodnini izroči v upravi >Novega časa«. lj Tatvine. V noči od 9. na 10. t. m. je bilo vlomljeno v gostilniške prostore Marije Juvan na Martinovi cesti 26. Tat je odnesel 1000 K in več cigaret. — Dne 6. t. m. je bil na dvorišču hiše št. 2 v Šolskem drevoredu ukraden ročni dvokolesni voziček, last Oblačilnice, ki je oškodovana s tem za 2000 K. jKaša dcuštoa. d Št. Vidsko orlovsko okrožje naznanja, da se nameravani izlet k Sv. Katarini v nedeljo 14. t. m. ne vrši vsled nastalih ovir, kar naj vzamejo podrejeni odseki na znanje. Bog živi! Socialni vestnik. o Nova socialna ustanova na Češkoslovaškem. Praški listi poročajo, da kupuje justično ministrstvo v Pohorelicah na Moravskem veleposestvo, na katerem namerava naseliti odpuščene kaznjence. o Zborovanje avstrijske delavske in nameščenske zbornice se je te dni vršilo v Gradcu. Na dnevnemr edu je bil novi carinski zakonski načrt in zakon o socialnem zavarovanju. K prvi točki je zavzela zbornica načelno stališče svobodne trgovine (proti vsaki carini). Glede socialnega zavarovanja se je zbornica izrekla za to, da naj tvorijo temelj za starostno zavarovanje bolniške blagajne; zavarovanje delavcev in nameščencev naj bo ločeno od zavarovanja samostojnih. ^Raznoterosti. r Boljševiška gledališča. Na Ruskem, posebno v Moskvi, je Leninova gospodarska politika napravila tudi v gledališčih’ znaten preobrat. Kakor znano, so boljše-viki ruska gledališča nacionalizirali, t. j. gledališča so prešla iz rok podjetnikov Vi državno upravo in prav tako se je zgodila tudi s člani. S tem je bila — kakor ja samo ob sebi umljivo — vsaka zasebna-inicijativa onemogočena. Repertoarji so postali enostranski, uprizarjale so se samof igre, ki so proslavljale revolucijo in slednji, umetniški polet je bil kakor buržuazijski" že v kali zatrt. Zdaj je nastal, a to jako naglo, popoln preobrat. Gledališča so prešla iz državne uprave v zasebne roke in-jih država nič ne podpira. Vstopnice se zopet izdajajo proti plačilu in vsak, kdor hoče, sme ustanoviti nova gledališča in jih voditi po svoji volji. Posledica tega je, da je v sami Moskvi nič manj ko 50 novih gledališč odprlo občinstvu svoje dveri. A vkljub temu velikemu številu so vsak večer do zadnjega kotička razprodana, ker je politika iz njih izločena. Zanimivo je, da želi občinstvo samo veselih iger. In gledališke uprave tej želji rade ustrezajo. Uprizarjajo se po veliki večini vesele igre in burke, kar je seveda v strašnem kontrastu z milijoni ljudi, ki od gladu umirajo po nekaterih ruskih pokrajinah. Ali to žalostno dejstvo prav nič ne moti obogatelih ruskih mogotcev. Pridno hodijo k predstavam in medtem ko >dame« na sedežih in v ložah obujajo osuplost ostalega občinstva s svojimi jako kratkimi krili, zbujajo njih kavalirji zopet pozornost z ovratnicami ne le v kričečih ampak kar rjovečih barvah. To novo občinstvo nima prav nič, smisla za umetnost, temveč se hoče svoje denarje le smejati, smejati in — kazati se.: Pa ker so vstopnice neobičajne drage, se stiska obubožano, revno ljudstvo tam; tam kje v kakšnem kotičku, ako ima sploh toliko, da bi si moglo kupiti bodisi naj cenejši listek. ^ r Nekdaj in sedaj. V starem Rimu je bil najmanjši kovani denar >as«, ki je imel vrednost naših 10 par. Za ta denar je prodajal Manius Marcus ljudstvu 1 mernik žita. Terentius Varo je zapisal za spomin, da se je dobilo v dobi zmagoslavnega Me-telovega povratka za ta denar mero vina ali 30 funtov suhih smokev (fig), ali mernik pšenice ali 10 funtov finega olja ali 10 funtov mesa. — Pač zlati časil r Protižidovski pogromi na Ruskem. Vilenski židovski časopis »Unser Freund« konstatira po informacijah iz sovjetskih listov, da so bili samo v kijevski guberniji v 300 vaseh in mestih protižidovski pogromi. Ob pogromih je pobila pobesnela množica 230.000 Židov. Odprto pismo1' GOSPODU MINISTRU POLICIJE IN NARODNEGA ZDRAVJA! Na svoječasno, v »Novem času« objavljeno, odprto pismo g. ministru policije se omenjeni gospod minister še danes ni odzval, da bi karlovška policija poravnala znano afero od 11. avgusta 1921. Sam sem poslal na karlovško policijsko ravnateljstvo utemeljeno in dovolj razumljivo spomenico, a mi je odgovorilo, da podneska ne razume. Zbog tega vprašam gospoda ministra policije, ali je policijsko ravnateljstvo v Karlovcu zato na svetu, da preganja brez tehtnih vzrokov delavstvo in da ščiti kapitaliste, rušeč s tem temelje države? Evo vam dokaza, gospod minister: Ravnatelj prvega hrvatskega mlina je leta 1920, izognivši se drž. posredovalnici za delo, iskal po neki zasebnici v Brežicah večje število mlinskih delavcev, ob-Ijubujoč jim dobro hrano, udobno stanovanje in 40 kron dnevne plače. Ko so pa delavci prišli na lice mesta, jim je plačeval na dan 18—27 kron, dajal jim slabo hrano, delavska stanovanja pa še za živino niso primerna. Zdaj je menda jasno, zakaj se je ta gospod izognil drž. posredovalnice in se poslužil privatne osebe?! Pristojne oblasti pa so to javno goljtifijo prezrle, ravnatelj ni prišel pred sodišče, a delavstvo je bilo ogoljufano za velike svote krvavo zasluženega denarja. Omenjeni mlin je razpošiljal širom Jugoslavije in čez mejo nečisto in nezdravo moko. Krono nesnage pa je otvoril nekoč kup vreč moke št. 0, od katerih je bilo več vreč popolnoma uničenih od podgan. Ravnateljstvo pa je dalo nesnažno zmes presejati, nabasati moko v nove vreče — in moka se je kot prvovrstna razpečala po Karlovcu. To pa ni osamljen slučaj. Oko postave v Karlovcu bi ob primerni pozornosti zapazilo lahko še marsikaj. Zato se obračam na g. ministra za na«-rodno zdravje, ki naj konča nered v Karlovcu, ki je delavstvu in ljudskemu zdravju v veliko škodo; ka^jti karlovška policija takih reči »ne razumi«, — da se človeku zdi, da ima ušesa zamašena in da namenoma noče videti protidelavskih ukrepov in protiljudskega postopanja kapitalističnih mogotcev v Karlovcu. Loče pri Poljčanah. Franc Hojnik. * UredniStvo m spise pod tem naslovom n) odgovorno. Oblačilnica za Slcoenijo r.i.io.i. o Ljubljani. O5** Zadružna centrala za manufakturo en gros en detaU. Zgolj prvovrstni češki in angleSki izdelki. SftladlSCe o „Kresl|l“, Llngarjeoa ulica f, proo nadstropje. Prodajalna na drobno o Stritarjev! nlfc! it. 5. im Upoštevajte pri nakupih! PotiruZnlca d Somboru (Bačka), Hlekiandrooa ulica II. n. Upoštevajte pri nakupili! mm i : i mn (Mk rtfcAtetftAafl i Hli pa si član našega I. delavskega konznmn. društva in kupuješ tuds vse v prodajalnah te zadruge? Popolna organizacija konzumentov je edino zmožna, da ščasoma zajezi tok naraščajoče draginje. Kadar bo konzument ne le trgovec za se, ampak tudi lastni proizvajalec, takrat ne bo več draginje, kajti vse bo dobival po lastnih cenah. Člani, ali ste že doplačali cd 30 kron na 100 kron zvišani delež. Ali veste, da zadruga sprejema od člana hranilne vloge in jih obrestuje po 5%-Ali Vam je znano, da dcbe člani od vsega nakupljenega, takoj plačanega in v nakupno knjižico zabeleženega blaga 3°/0 popust? Vse dobre gospodinje so članice I. Hnsfem konznmn. društva v Ljubljani ======== ki ima 37 prodajalen širom Slovenije. ======== mm . . i Izdaja konzorcij »Novega Časac. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Širite ..NOVI £HS“ Vozniki! Pozor! Po 10 do 30 kron se vam plača za voz smet!, šute, pepela, gramoza ali druzega materljala za zasipanje, če ga pripeljete oa posestvo Cesta v mestni log št 15. Oglasite ia dogovorite se ravnotam v pisarni. ¥. B1RUMAT Ljubljana m in po konkurenta! ceni. Mestni trg 25. 9. "Arhitekt in mestni stavbenik : VILJEM TRE0 Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Telef. inter. št. 103. Ustanov, leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. »NnvI čas« v vsaKo hišo! ; . \ ^ 'Vk' } ••V. > Popolnoma varno naložite svoje prihranke v ijemiii posoliti H W n n. i (poleg nunske cerkve). Hranilne vloge se obrestujejo s 4% brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštnoček. urada, vlagateljem so položnice brez« plačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t. d. Pri trgovcu pazi na znamko in na vtisnjene besede Najboljša in najsigurnejša prilika za šteden;e! Ljudska posojilnica v LJnbljani, Miklošičeva cesta 6. (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge ln vloge v tekočem računu po mr 3°|0 “» brez odbitka rentnega ln invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je naj večja slovenska posojilnica ln je imela koncem decembra 1921 nad 100 milijonov kron vloy in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu. Za pleskarska in ličarska dela xe najtopleje priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini at G) Ione Malgaj g*g» pleskar in ličar :: Ljubljana :: Kolodvorska ulica 6, d VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. kj sprejema • življenska zavarovanja v vseh oblikah, zavarovanja otroških dot In J pogrebnih stroSkov, dalje zavarovanja proti požaru nepremičnin pod najugodnejšimi pogoji. Podružnice: CELJE, Breg 33. ZAGREB, Pejačo-vičev trg IB. SARAJEVO, Vrbanja ulica 4, h Slovenska trgovska delniška družba v Ljub- ani. Poziv k subskrfpciji novih delnic Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. marca t. 1. zvišati delniško glavnico od K 5,000,000-— na K 8,000.000*- z izdajo 7500 novih delnic a K 400*— nom. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo a K 440-— prištevši 5 % obresti od nominale K 400*— od i. januarja 1922 do dneva vplačila. 2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480—, prištevši 5 % obresti od nominale K 400"— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila. 3. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922. 4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podpisovateljem takoj po končani subskripciji. 5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet. 6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. V. do 31. V. 1922, in sicer pri: a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta 22.; b) Slovenski trgovski delniški družbi, skladišče Rakek; c) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, in sicer: Novo mesto, Rakek, Slovenji gradeč in menjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ul.; č) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 10. in Trgovski banki d. d., podružnica v Mariboru. 7. Delnice se bodo izdajale v komadih a 1, 5 in 25 delnic. Naša družba posluje špecijelno v kolonijalni in špecerijski stroki samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta št. 22, blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki. Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala. Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari delničar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoSe naša zaloga tako bogata in raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji. V Ljubljani, dne 4. maja 1922. Upravni svet Slovenske trgovske delniške dražbe v Ljubljani. prometni zavod m premog LJUBLJANI M prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor Uidi za industrijska podjetja in razpečava prima čehaslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Naslov: mr m- Prometni zavod za premog i i v Liniji, Hunska Dl. 19 Vugo slovanska Vitim-banka preje Mariborska eskomptna banka ustanovljena T.1812 ‘Beograd, Qornja (Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota; Velikovec expo3ttura p Skofjiloki Akcijski kapital Oi 30.000.000 Rezerve & 16,000.000 Jdvršufe vse bančne posle najkulantneje.