E>opisi. 6 Iz Crradca, 30. oktobra. (Slovamka beseda.) — Včerajšnji večer je bil za tukajsuje Slovane jako važen. Praz- novali smo v stanovanju -českega spevačkega spolka" dan svetega Vaclava, patrona českega kraljestva, in ustanovili sino v glavnem zboru ob jednem nova pravila (štatute) za novo slovansko društvo v Gradcu, za nSlovanskoBesedo." Ako poniislimo, da sloga jači a nesloga tlači, ako prevdarimo, da je ravno nam Slovanom treba one veliko in mnogo imenovaue slovanske vzajemnosti, ktera se tudi djansko pokazuje v medsobnem občenju, ako pogledamo, kako ravno sedaj stoji državopravna reč za Slovane, kedar jih iz jedne strani tišči Nemec, iz druge pa Madjar; ako vse to poDiislimo, botno lahko zapopadli davno željo tukajšnjih Slovaiiov, da bi se združili v jedno močno društvo, ktero bi v svoje kiilo sprejeio ne le Slovenca, temuč tudi Čeha, Hrvata, Srba, Poljaka. V Gradcu je gotovo tretjina vseh prebivalcev slovanske krvi; ali nied Nemci se držijo za Nemce, bodisi da so se svoji narodnosti že izneverili, bodisi da niso dosihmal inieli priložnosti pokazati svojo rodoljubnost. Odsihmal, tako pričakujemo, saj izgovora ne bo, da tu, kjer je toliko Slovanov, ni bilo mogoče nstanoviti dostojnega vseslovanskega društva. Nova pravila ne tirjajo veliko plačila od udov, tako da se vsaki lahko udeleži društvenega življenja, ktero obeta prav dober plod nositi. Prvi odstavek pravil namreč obeta udom priložnost davati, izobraževati se po čitanju časnikov, po prednašanju podučilnih in zabavnih prednietov, potem vaditi se v petju in — kar se mi jako važno zdi — tudi v telovanju. Telovadba je že zdaj med udi upeljana in se je udeležuje že zdaj kojih 40 sokolov. Nadjamo se toraj, da bodo v obilem številu pristopili posebno Slovenci k temu drušivu, kadar bodo njegova pravila od vis. c. kr. namestnije potrjena; jako bi pa nSlov. Besedo" podpirali posebno dijaki ne le s svojim krepkim glasom kot pevci, ampak tudi, ker bi v novo vpeljanih govorih društvu jako pomagali. Tako mislim, snio naj vrednejše praznovali slavo sv. Vaclava, ako smo temelj postavili novemu razvitku narodnega življenja na otujeni nam zemlji. Že zdaj se v raaleni českem društvu redoma shaiamo vsako sredo in soboto; tu zapojejo pevci ktero narodno, pregovori kteri besedo o pravem predmetu, o pravem času ¦— in tako se pri narodnib srcih hranjuje, pri mlačnih kozmopolitih pa vzbujuje narodna čut. Nove prigodbe zadevajočej slovansko društvo se bodo čast. čitateljem ^Slov. Gospodarja" o pravem času naznanile, da pove bratom po lepi domovini, kako se obnasajo^tukajšnji Slovenci, kako se porazumljujejo s svojimi brati Cehi, Hrvati, Srbi. S Bogom ! Iz gornje lioznice pod Porhorjem 22. septembra t. 1. Kratke vrstice v poditk novovoljenim srenjskim županom in svetovavcem. — Zahvalite se Bogu, kteri vam je dal zdravo patnet, telo in morebiti tudi obilno posestva, zahvalite pa se tudi svojim sosedom, kteri so vas 8 tem spoštevanjem počastili, da so vas volili za skrbnike in varuhe srenjskega premoženja in pravic. Kaka bremena pa so vam s to častjo vaši sosedje naložili ? — Gotovo velika in važna breniena! Med ostalimi omenim saino tale : 1. Morate vedno skrbeti za blagor cele srenje. 2. Morate se neoplašljivo potegovati za naše pravice, ne pa tako kakor pri zadnjih volitvah okrajnih zastopnikov v slov. Bistrici, kder ste spoštavanega rodoljuba pustili v krempljnih naših nasprotnikov. 3. Morate skrbeti za to, da se v srenji osnovajo po nje zmožnosti kmetiške škole, v kterih se bo naša mladina učila bolj umno kmetovanje, da se podigne gospodarstvo tudi pri nas na naj višo stopnjo omike, kar natn je sila potrebno. Kaj nam pomaga, če bi se naša mladina naučila vse evropejske jeziki in tudi od nekterih tak visoko čislano ,,nemško sprabo", gospodariti in kmetovati pane, vse to ne bo mnogo koristilo, in stala bo zmirom na slabih nogah. 4. Morate priporočati sosedom, da se dajo zapisati v zavarovavnice (asekuracije) proti nesreči, da dobi vsaki, kterega nesreča doleti, potrebno ponioč in mu ne bo treba beračiti po svetu, če mu poslopje pogori, toča polje, vinograd pobije itd. 5. Morate tirjati pri uradnijab, da se uraduje v domačem jeziku, kterega vsaki zastopi. Vedno pa vsem kmetom naj bodo v zmislu besede stare slovenske pesmi, ktere se tako glasijo: nSpoštovati se mora lep kmetiški stan, Ker sam Oče nebeški je kmet imenovan. Lozničar.