Leto VIII. V Celji, dne 19. avg-usta 1. 1898 Štev. 33. &haja vsaki petek v tednu. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. - Rokopisi se ne vračajo. - Za inserat* se plačuje 50 kr temeline pri rtojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. - Naročnina za celo leto 3 gld -a pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Dpravništvu »Domovine" v Celji. Nekaj o „takozvani" ravno-pravnosti Slovencev. Eden slučaj je skoraj vedno jednak drugemu, kadar se gre Slovencem — zanikati pravice za ravnopravno razvitje, celo pri pravicah za obstoj; a takih slučajev je ogromno povsod, kjer koli životari zraven nas kakšen domišljav Nemec ali Lah. Najsi smo Slovenci v takšnih »sračjih gnezdih" številno prevladujoči, najsi je naša historična preteklost ali sedajni napredek še tako prepričevalen, kar se Nemcu ne dopade, ne dovoli se nam izvesti. Prepoveduje pa se nam z jedno besedo vse, karkoli nosi vidni ali idejalni znak naše narodnosti. Vse te zabranitve in zavrnitve pa nam še podajajo v tako hlimbni obliki, kakor da nas hočejo s tem obvarovati kakšnih neprilik ali zlih posledic. In res niti ne manjka v nas dobrih dušic, ki se brez pomisleka v klanjajo vsaki faki odredbi, naj že oride t^ta od sovražnega nam birtca ali od kakega — ministra, češ. gosposka že ve, kaj in kako nam treba. Da so nam v tem smislu naše neposredne oblasti z redkimi izjemami nasprotne in krivične, no, to smo že uvideli, ter po nekod še celo ugovarjamo pri kakšni višji inštanci, vendar pa vsikdar v obliki prepoužne prošnje. Ne pomislimo pa, da je navadna ta inštanca le rokavica prve oblasti, ki se strinjate kjerkoli se gre za nas Slovence, kakor baš roka z rokavico. Kdo zaslišuje, razsojuje in — odpoveduje Slovencem pravice ravnopravzosti, o tem piše kaj jasno glasilo tržaških Slovencev v nastopnem: »Tako opravljajo v nas službo vrtnarja — kozli! Uboga trava, ubogo cvetje naših pravic, našega dostojanstva, naše svobode! Oni, ki te ' teptajo, so navadno sodniki v lastni stvari in o lastnih grehih. 0 opravičenosti naših zahtev sodijo — na sprotniki; o naših pritožbah in prošnjah sodijo — nasprotniki: politiški in narodni kruh nam režejo — nasprotniki; pravico in svobodo nam kroje — nasprotniki; o naših namenih, o našem poštenju, o naši konduiti, o našem stremljenju poročajo na viša mesta v 90 med 100 slučajev — nasprotniki!! Posledica temu je, da smo po vsaki pritožbi — in naj se nam je dogodila še taka vnebovpijoča krivica — še bolj črni nego smo bili poprej! Je-li čudo potem, da tudi na viših mestih sodijo krivo o nas ter smatrajo naše vsklike in pritožbe, naše prošnje in naša zahte-vanja kakor nadležnost nikdar sitih in objestnih ljudij; da verujejo, da smo mi sosedje, s katerimi najmiroljubneji sosed ne more živeti v miru: da verujejo, da smo le mi destruktiven, razjedajoč živelj. Vprašujmo dalje torej: ali ni po takem več nego naravno, ako ob mr.: costi takih falzifikacij ostajata sukno in škarje "v rokaih naših nasprotnikov?! Ali se nam je nadejati kake spremembe na bolje, ako bodo i nadalje izrekali pravove-Ijavne sodbe o nas oni, ki nam delajo krivico? Ako ostanejo sodniki oni, ki bi morali biti ob toženci?! Tako stanje je obupno. In mnogokdo med nami je že zgubil vso nado, da bi mi Slovenci sploh mogli kedaj česa doseči! Veče in veče postaje število onih, ki so temeljito zgubili veselje do pritožeb in reklamacij, ker so zgubili vero, da bi bili velemožni gospodje državniki sploh zmožni za pravično sodbo o nas!! Skušnje torej, ki smo jih doživeli, niso vspodbudljive za predlaganje prošenj do gospodov, ki sodijo svet in ljudi za zeleno mizo, a ne po dejstvih, po dokazih in zaslugah, ampak po več ali manj famoznih poročilih, sosebno famoznih pa tedaj, kadar se podajejo ustmeno." To navajamo sedaj, ker smo imeli celjski Slovevci ravno sedaj zopet priliko gledati, kako so bile škarje in sukno v rokah vseh tistih, ki so nam odmerili kje in kako smemo obhajati jubilejsko slavnost. A vse to striženje in prepovedovale le zbok tega, da se ne žali nekaj stotin odpadnikov in prihajačev. Mi pač lahko gledamo s pomilovanjem in s posmehom, kako zbegano teka vse okoli našega nemštva, da ga reši, da mu zagotovi mir, da mu deli tolažbo; tako se dela le z bolnikom, kateremu hočemo vsaj zadnje urice v življenju osladiti. Tudi mi hočemo biti še malko potrpežljivi s tem bolnikom, toda dolgo pa tudi ne bomo prenašali njegovih sitnostij in okuževalne sape. Celjske slavnosti. Če se spozna nemški značaj kacega kraja po največjih surovostih in najnesramnejšem izzivanju, tedaj je Celje »die allerdeutscheste Stadt" najbolj nemško mesto. Kar so naši gnatja in -naši domačini doživeli za dne velike pevbke slavnosti, to je nečuveno. Ko bi smeli, bi ne govorili samo o vedenju občinstva ozir. fakinaže nego le bolj o postopanju oblastev, ki jako čudno umevajo svojo oblastveno moč. Pogoltnili smo bili marsikatero britko, prenesli smo tudi te. Že v soboto, ko so nam došli prvi dragi gostje, so se pokazali naši junaki s svojim že zgodovinsko znanim piskanjem in tulenjem. Zvečer je napravilo »Celjsko pevsko društvo" podoknico gospej dr. Dečkovi, kot kumici zastave. Blagorodna gospa kumica se je pevcem v izbranih besedah prisrčno zahvalila, na kar jo je društveni predsednik g. dr. Karlovšek pozdravil kot dobrotnico društva in kumico zastave. V »Narodnem domu" se je potem v ožjem krogu razvila živa zabava, kojo je neprenehoma znana tolpa motila s svojimi „hajl"-klici in tulenjem „Wacht am Rhein". LISTEK. Vojna 2000. leta. Fantastična povest A. Boruma. Iz ruščine poslovenil Zaplaninec. I. V kraju, kjer se spajajo meje Moravije, Šlezije, Galicije in Ogrske, vtaborila se je cela armada, zbrala se je le sem na velike vojaške vaje. Te vaje so tvorile tokrat posebno zani manje, kajti pri njih so se nameravali izvest joskusi nad vsemi novotarijami v vojnem delu z brezdimnim smodnikom, letečim telegrafom, s kolesarskimi povelji, z raznim novim orožjem, s šotori nove iznajdbe, s prihranitvijo vojsk s konzervami — obče z vsem, kar se doslej še ni praktično poskušalo. Mene ter mojega prijatelja, stotnika Vizerja, je vojno ministerstvo odredilo k glavnemu stanovanju jedne vežbajočih se armad. " še glavno prebivališče se je nahajalo v neve-liki moravsko-vlaški vasici. Nama z Vizerjem bilo se je naseliti v hiši vaškega župnika, kateri ' i naju kaj prijazno vsprejel. Gostoljubni župnik i nama povedal mnogo zanimivega o nravih ter običajih okoličnega prebivalstva, pripovedoval razne narodne pravljice in legende. Osobito mi je godila jedna pripovedka — o gori Radgost, nahajajoči se nedaleč od vasi. V špiljah te gore prebiva starodavni vitez Ho-Maho, svoje vrste Faust, kateri je obsojen, zbok svoje pregrešne vedoželjnosti na skrivnosti, sedeti za kazen večno pod zemljo nad svojimi knjigami ter rokopisi. Njega trpinčijo želje pozve-deti, kaj se dela na zemlji; no posreči se mu to le tedaj, če se kakšen človek zablodi v njegov labirint. Starec zadržuje tega človeka ter ga sili pripovedovati, kaj se godi na belem svetu, in mine navadno sto let, predno HoMaho spusti od sebe pripovedovalca. Ali teh sto let premine tako hitro, da se človek v tem ne utegne spremeniti niti duševno, niti telesno, in ko znova dospe na vrh, pod božje solnce, z začudenjem zre okoli sebe povsem novi neznani mu svet Tako vsaj zatrjuje legenda. Ta pravljica je zelo razvnela mojo domišljijo ter zbudila v meni željo, obiskati čarobno goro. Drugi dan so imele armade ravno odmor, in jaz sem predložil svojemu prijatelju Vizeru hribolaziti na Radgost. Ali stotnik, ves vglobljen v svoje vojaške načrte, se je zanimal za moj predlog kaj hladno. Komaj se je zaznal svit, mahnil sem jo na pot sam. Hoja na Radgost se je pokazala i daljša, i mučnejša, nego sem si jo predstavljal. Sonlnce me je že kaj silno žgalo v hrbet, a gorski vrh še ni bil blizu in neprestano sem se krepčal s seboj vzetimi živili. Osobito močno sem bil srkal izvrstno ogrsko vino, s kojim me je bil založil na pot župnik. Bil je že poldan, in sklenil sem odpočiti se. V prepadu med dvema visoko v zrak strlečima skalama se je nahajalo mnogo črnic, a med njihovimi grmiči še neke debelejše, po obliki ter barvi njim do cela podobne jagode. Razgrnil sem plašč, legel nanj, izpil ostalo vino ter snedel nekoliko jagod. Neka nenavadno prijetna utrujenost se je začela razlivati po mojemu telesu. Sredi visokih pečin se je videl samo neveliki kos modrega neba, a po njem so nalik lahnim jadram pluli majhni, prozorni peresasti oblaki. In mahoma sem začutil, kakor da gine zemlja pod menoj; dozdevalo se mi je, kakor da padam v nekak neskončni prepad. Toda glej, moje letenje je postajalo vedno počasneje ter počasneje, in slednjič sem obstal. Ležal sem v ve- Ljubljani, celjski »Sokol", vranska »Vila", občina celjske okolice, delavsko podporno društvo in obrtno društvo. V istem redu kakor smo došli, smo na to odkorakali proti mestu. Kar smo v mestu suro-vostij videli in doživeli, tega zaradi dostojnosti ne moremo tu podati. Opomnimo, da se je v pravi nemški oliki pokazalo in odlikovalo celj8ko ženstvo. Srečna Germanija! Prišli smo vendar srečno do »Narodnega doma", kjer smo skupno obedovali. Slavnostnega obeda ni bilo mogoče prirediti zaradi nekoliko neredne prijave, a imeli smo se vendar dobro. Popoldan je pevcem minul z vajo, drugim gostom pa z ogledovanjem mesta. Pod večer se nam je pridrvila zopet celjska fakinaža s svojim komandantom Ochsom pred »Narodni dom", kjer je pod skrbnim varstvom mestne policije tulila, razgrajala pozno v noč. Ko je došlo vojaštvo, da napravi kordone, jih je sprejela nočna druhal z žvižganjem, ker so Slovenci. Odgovorilo in popravilo je to naše občinstvo, ki jih je navdušeno pozdravilo. Med tem je začel v veliki dvorani koncert. Žal, da lepega odra na dvorišču nismo mogli rabiti, ker nam je to veselje popoldanski dež pokvaril. Kako so se vse točke pod mojsterskim vodstvom g. prof. Gerbica pele, kazalo je burno ploskanje občinstva, katero je zahtevalo po vsaki točki, da se ponavlja, posebno pri noviteti za mešani zbor »Domovina". Ko se je zvedelo, da je g. skladatelj Pahor navzoč, ga je občinstvo priklicalo na oder ter mu priredilo burno ova-cijo. Dvorana je bila do zadnjega kotička prenapolnjena. Pohvalno moramo omeniti tudi slav. veteranske godbe iz Zagreba. Zaključil se je dan s plesom, katerega se je vdeležilo mnogo pridnih parov, ki so se vrteli in zabavali zjutraj do 4. ure. S tem je bila slavnost približno končana, ker druzega dne se ni priredil skupen izlet v Teharje iz nam doslej neznanih vzrokov, a prišlo je mnogo občinstva iz Celja in bližnjih krajev v Teharje v posamegn?b skupinah. Ob pevanju celjskih in domačih pevcev mifiul ham ju prehitro popoldan. Vračajoč se v Celje, zvedeli smo o novih škandalih, katere so povzročili v Celju biciklisti »kulturfolka", ker so hoteli v svoji pijanosti iti v »Narodni dom" razgrajat. Pripomnimo, da se je te dni porabilo od nemške strani mnogo žveplene kisline, Črnila, jajc itd. Seveda, kedar se ponoči in s takimi sredstvi bojuje, potem „lieb" Vaterland magst ruhig sein!" kateri je jedna stotnija vojakov-brambovcev poveličevala in naznanjala s strelom posamne dele sv. maše. (Koncert pevskih društev.) Toliko pevk in pevcev še ni bilo zbranih na odru v veliki dvorani »Narodnega doma", kakor v nedeljo večer pri jubilejskem koncertu. Spredaj lep venec dam, v ozadju moški zbor. Večino je dal pač naš domači pevski zbor. — Godba zasvira, pevci upadejo, vse se dvigne raz sedežev ter stoje posluša avstrijsko himno. — Vsa pozornost se je osredotočila s častnim darilom nagrajeni novi skladbi doslej še malo poznatega slovenskega skladatelja L. Pahorja. Kakor snov si je izbral nadarjeni skladatelj Gregorčičevo »Domovini". Pomen in misli pesnikovih besed dajo hvaležno polje skladatelju. No, in slednji je v polni meri zadostil svoji nalogi. Častno jo je rešil! Skladba prepletena s prav izvirnimi mislimi se je takoj priljubila občinstvu. Vredna je, da ostane na stalnem vzporedu pravih koncertov. Le škoda, da se skladba ni pela z isto dovršenostjo, kakor je zaslužila. Slednje tudi ni bilo mogoče, ako se po-; misli, da pridejo pevci iz raznih krajev skupaj | in ena sama skušnja naj jih pripravi za koncert, j Zato pa naj se v prihodnje izpuste iz vzporeda | take težavne skladbe, kakor je ravnokar omenjena Pahorjeva. Kljub temu pa je občinstvo z glasnim odobravanjem ocenjevalo skladbo in nje povzročitelja, kteri se je konečno na odrru predstavil občinstvu. Drugo nagrado v oceni poslušalcev je dobil brezdvomno Bendlovi mešani zbor »Križari na morji". Kakor vse pevske točke, morala se je tudi slednja na odločno zahtevanje ponavljati. Nabožni motivi Foersterjeve »Ave Marije", šesteroglasnega zbora s spremlje-i vanjem orkestra segli so vsem do srca. Orkester pa, sicer kakor godba na pihala izvrstno sestavljen, pri spremljevanji ni bil kos svoji nalogi. Vedno lepi mešani zbor Ipavčev »Pozdrav" ter moški zbor Hajdrihov »Jadransko morje" sta se nam predstavila kakor stara znanca ter dobila po starem zasluženji obilo odobravanja. Vse zbore je z vnemo in ljubeznijo vodil spretni vodja gospod profesor Gerbic iz Liubljsffe. Mej pevskimi točkami pa je igrala godba vojnega veteranskega društva iz Zagreba pod vodstvom g. Stoekl a, vseskozi slovanske skladbe mej drugimi znano Tittlovo slovansko ouverturo, Zajčevi »Večer ob Savi" in druge. Komaj pa je bil koncertni vzpored končan ter se spraznila poslušalcev dubkom polna dvorana, že se je zasukala mladina ob poskočnih ritmih ter služila potem lahkokrili Terpsihori do ranega jutra. V nedeljo zjutraj je bil že »Narodni dom" okrašen s slovenskimi in cesarskimi zastavami, parola, da se začnejo slavnosti in na drugi strani surovosti. Ča si šel po ulici, čul si žvižg in klice »abzug", to je bil pozdrav našim do-šlecem. Dohajali so z vsemi vlaki. Zvečine so prišli ob 10. uri; ker je bil oficijelen sprejem na kolodvoru od slavne vlade »zaradi motenja železniškega prometa" prepovedan, šla je in jih pozdravila v imenu društva samo deputacija. Vrlo zavedno ljudstvo z dežele pa je dohajalo med tem časom po vrsti v »Narodni dom" na dvorišče, kjer je godba začela dan slavnosti s cesarsko himno, katero je občinstvo z odkritimi glavami in stoje poslušalo in jo zaključilo z gro-movitimi »živijo" klici. Navdušenje se je stopnjevalo, ko je zaigrala precej nato godba »Naprej zastava Slave!" Ob pol 11. uri se je sprevod razvrstil in odšli smo v gručah proti železniškem mostu. Spredaj naši zavedni možje in mladeniči iz Griž, na to godba, za njo dame, za damami »Celjski Sokol", »Pevsko društvo", gostje in zopet ljudstvo z dežele Onkraj Voglajne so nas pozdravili teharski plemiči, katerih slavna policija ni pustila v mesto, ker so imeli seboj starodavno svojo zastavo, katero niso hoteli zunaj pustiti. Zaigrala je godba in korakali smo po griču proti cerkvi. Prelepo je bilo videti od zgoraj nebrojno množico, ki se je vila navzgor. Posebno lepo sliko so napravile narodne dame, ki so se v velikem številu udeležile sprevoda, da stojijo kot družice na strani blag. g. kumice. Vsakogar je moral navdušiti ta pogled, to so dokazali tudi glasni klici »Na zdar" in »Živijo". Sv. mašo je daroval mil. g. opat Ogradi. Kar je moglo, je šlo občinstva v cerkev, drugi so morali ostati zunaj. Pri maši je pel oddelek (oktet) »Celjskega pevskega društva". O petju samemu v celem obsegu pišemo na drugem mestu. Po končanem sv. opravilu vršilo se je pri prekrasno z zelenjem odičeni kapelici zunaj cerkve slovesno blagoslovljenje zastave. Po ob-reiiu {jororii jo mil. g. opat o pomenu zaatave sploh, zastave pevskega društva posebej, razlagal nje lastnost kot dvakrat jubilejne zastave: namreč povodom petdesetletnice vladanja Nj. Velič. cesarja in bisernega jubileja N. S. papeža, zabil je na to prvi žrebelj v novo zastavo. G dr. Kar-lovšek pozdravi na to g. kumico, jo zahvali v imenu društva za nje naklonjenost in požrtvovalnost napram društvu, posebno za nje kumo-vanje. V imenu pevk ji je izročila gospodč. Zora Vrečko-va lep svež šopek. Vidno ginjena se je g. kumica zahvalila za čast, da se je njo izbralo kot kumico in za šopek ter je v vedni in vidni spomin svojega kumovanja privezala na zastavo dva prekrasna trakova z napisom. Na to je zabila tudi ona žrebelj v zastavo in za njo zastopniki sledečih korporacij: Poso jilnica v Celju, celjska čitalnica, hrv. pevsko društvo »Kolo", češko pevsko društvo »Škroup", akad. društvo »Triglav", »Glasbena matica" v likanski kapničasti jami; po stenah so se ščepe-rili lesketajoči kristali dragocenih kamnov, videle se grude zlata ter srebra, in nad vsem tem je caril neki tajnostni polumrak. Pred menoj je stal neki starec, s starim, tolstim rumenkastim foliantom v rokah. »Jaz sem Ho-Maho", se mi je predstavil. »Jako sem vesel zopet videti človeka, prišedšega k meni z zemeljskega površja. Pripoveduj mi vendar, kaj se vrši tam zgoraj." Rad sem mu vstregel, in razgovarjala sva se o parni sili, o elektriki, železnici, parnikih, telegrafu, telefonu itd. Pravil sem mu o vspehih kemije, pogovarjala sva se o fotografiji ter njeni uporabi, pomenkovala se o spektralni analizi in o oni ogromni oblasti znanostij, katera se ima zahvaliti njegovi iznajdbi. Ho Maho je vse to vedel, vse razumel, toda vse mu je bilo še nedovršno, potrebno nadalj njega spopolnjevanja. Misli, koje je v tem cziru razvijal, so bile tako ostroumne izvirne, da sem se čudil. Moje pripovedovanje je starec često prekinil z vprašanji, ki so jasno kazala globoko zanimanje za vse ter čudno tanko in bistro sposobnost prisvojiti si hipoma vse. Poslednjo okolnost sem Celjske novice. (Rojstni dan presv. cesarja) praznoval se je tudi v Celji slovesno. Ob 6. uri je bila bud-niča po mestu, ob 8. uri pa je služil preč. gosp. opat Fran Ogradi veliko sv. mašo, katere so se udeležili po večini vsi tukajšni vojaški in civilni dostojanstveniki ter druge korporacije in pri posebno občudoval, ko sva se pogovarjala o novejših vspehih tehnike. On ni le hitro razumeval moja razkladanja no i sam mi je bil pojasnil marsikaj, kazaje mi stare modele strojev, bivših v rabi pred dvesto leti, in poznejše, katere je bil sam izumil ter izvršil. Skozi neveliko razpoko je bilo deloma vidno površje zemlje; tja je starec nameril daljnovid in jel me izpraševati o nekih novih pojavih koje je videl ondi. »Čuj", se je obrnil k meni Ho Maho, jemaje od očij daljnogled. »Meni se zdi, kakor da mnogo naroda teka tam zgoraj, a po zemlji gonijo težka kolesa. Vprav tisto sem slišal, ko si dospel semkaj ti. Nemara je narodna selitev, ali razsaja spet vojna?" Nasmehnil sem se. »Nu, k....;šna vojna! Le njena približna enakost, velike vojaške vaje", sem mu odgovoril in takoj sva zopet kramljala. Vprašal me je o oboroženju vojsk, in jaz seveda nisem opustil prilike pohvaliti sedanje orožje v primeri s prejšnjim, in zlasti podrobno sem mu opisal naš brez-dimni smodnik ter lahke nevelike magazinove puške. »Hm!" je prebil Ho Maho mojo zadovoljno pohvalo; »da pred mnogimi stoletji, ko smo se (Vabilo k izrednemu občnemu zboru delavskega podpornega društva v Celji), kateri se vrši v nedeljo dne 21. avgusta od 4. uri popoludne v »Narodnem domu" s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2 Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Premembe ozir. popolnitev pravil. 5. Slučajnosti. K prav obilni udeležbi vabi uljudno odbor. vojskovali s streljanjem, dosegli smo bistveno baš taistih vspehov: lahkega malokalibrnega orožja ter povsem brezzvočnega streljanja. Torej v čem so vaši vspehi? Čemu pa ne vporabljate na vojni vseh znanostij, ki jih vam nudi veda? Zakaj ne pokorjate sovraga z elektriko, čemu ne uničujete njegove polke s pomočjo razpočenja zgoščenih plinov? Čim grozovitejša, čim neusmi-ljenejša bode vojna, čim več ljudij bode poginilo v kratkem času, tem preje se bodo vojne končale in tem redkeje se ponavljale. Ne oslabljenje sovražnika, a popolno njegovo iztrebljenje, — evo kar je dolžno sedaj služiti vojnim geslom. Vi, ki se ponašate, da ste doveli svojo umetnost v vojnem oziru do najvišje stopinje, — vi spoznate svojo zmoto, kadar vam pride spopasti se s protivnikom, ki bode bojeval tako, kakor sem ravnokar razlagal." Ho Maho, govoreč vse to z vidno razburjenostjo, je polagoma rastel in rastel predi menoj ter v tem postajal prozračen. Najedenkrait je do cela izginil, a jaz sem se nahajal v neki ssoteski, nad katero je še slabo gorela zarja mladeg^a jutra. (Dalje prihodnjič.) (Vpokojen je) poštni blagajničar v Celju, g. Matevž Wurianek. (Državno policijo nam dajte) pa bode kmalo mir v Celji. Mestna policija ne bode nikdar storila svoje dolžnosti, ker jo ne sme! Če bi se celjski policaj vedel tako, kakor je postavno, dado mu že drugi dan brco in je ob kruh. To povedali so tudi policaji nekaterim, ki so jib prašali zakaj se postopa tako krivično, ko je vendar policija tukaj za vzdržanje reda. Pa kako tudi bi se celjski policaj upal ustavljati takim ukazom, ko so mestni očetje, ki sami vedno izzivajo in so posebno ob zadnjih slavnostih ka zali se da bi bili bolj zreli, da jih odpelje poli cija v varni kraj pomirit se, kakor pa, da se smejo prištevati med resne mestne očete. Posebno se je odlikoval znani Fritz Rasch. V nedeljo popoludne ob pol 6. uri šel je pisec teh-le vrst po kolodvorski ulici in videl na svoje oči naslednji dogodek: Po cesti od kolodvora sem stopajo trije kmečki fantje čisto mirno in med seboj kramljajoč, nasproti pa se pridrvi mestni oče Fritz Rasch in skoči na srednjega fanta kričeč: „Du windischerKerl willstraich stanken?" Pisec zadaj idoč nisem slišal niti besedice in tudi ne zapazil kakega pregiba. Stopim bliže in za gledam, da nosi dotični fant naroden trak na prsih. To je razburilo mestnega očeta Fritz Rascha, do tacega postopanja. Prašam le, kaj bi se zgodilo, ko bi slučajno ne bi prišel pisec poleg? Gotovo je, da bi Fritz Rasch tam ropotal aii se še bolj spozabil, kmečki fant pa bi bil prišel pod ključ. Jeli mož s takim početjem vreden biti mestni zastopnik? More li policija pri takih odbornikih biti pravična? (Dosegli so) „vahtarca" in drugi enaki listi ter skrivni hujskači, da se je Celje zopet pokazalo kot gnezdo zahrbtnih napadalcev, barab in najgrše sodrge. Bobnali so celi mesec poprej, da so spravili po konci vso zakotno svojad, da je napadala in zmerjala došle tujce, domačine in vsakega poštenega človeka. Tuljenje pa je res bilo ponoči od sobote do torka tako, kakor bi človek bil v zverinjaku. „Wacht am Rhein" kričala se je sto in stokrat, nheiIaloa pa se je toliko, da je še sedaj vse hripavo. Res čudno, da Slovenci ob takih izzivanjih in takih krivicah ohranijo še mirno kri. Vsak zanikern postopač te sme pri taki priliki „obhajlati", kolikor mu drago, brez da bi se mu kaj pripetilo. Čudno je le, da je žandarmerija in vojaštvo pustilo tuliti za Avstrijo toli razžaljivo „Wacht am Rhein". Najlepše pa pride. Vse kar je storila podkupljena sodrga v nemškem imenu, to natvezujejo Slovencem, posebno kmetom. Ne pomislijo li ti vskočni pisuni, da si bode kmet dobro zapomnil, kako se je delalo ž njim in kaj se mu predba-civa in laže o njegovi pijanosti in poživinjenosti ter da bode skušal to kedaj povrniti z obrestmi nemški sodrgi. Sram res mora biti vsakega po štenega Nemca, da se taki Celjani štejejo tudi za Nemce. Poštne zadeve. Slovenci, na branik za svoj jezik in narodnost! Občina Sv. Martin na Paki ima v svojem področju pošto Ročičkaves, ki ima le nemški poštni pečat z naslovom: „Rietzdorf an der Pack". Druge nerednosti nam na ti pošti niso znane, a po pregovoru: „Kdor se z mokrim bratom druži, ne bode dolgo suh", sklepamo da jih mora biti še več; kajti ako tam doslej še niso v svojem srcu čutili, da je srajca telesu bliže nego suknja, da mora biti Slovencu slovenski jezik milejši in vrednejši nego nemški, ako so onde doslej z mirno vestjo lahko prena šali pomanjkanje slovenskega poštnega pečata in se ni niti občina Sv. Martin niti kdo drugi ganil za veljavo slovenskega jezika na pošti, tedaj so tudi druge morebitne ondotne nerednosti lahko z mirno vestjo prenašali. In ako slu čajno na ondotnej pošti drugih nerednosti ni, ni to gotovo nobena zasluga ondotnega občinskega urada, temveč zasluga poštarja. Občina Sv. Martin si sedaj lahko za veljavo sloven skega jezika pridobi to zaslugo, da izposluje za svojo pošto slovenski poštni pečat. Sedaj so take prošnje na ministerstvo na dnevnem redu; za- torej ne odlagajte! „Kdor zamudi, naj gloda kosti!" Občina Sv. Martin na Paki je štela 1890. leta 1619 prebivalcev Slovencev. V Oplotnici so bili doslej nemškutarji zadovoljni s slovensko zaspanostjo. „Miši so vesele, ako mačke ni!" Na pošti so te miši brez strahu gospodarile; kajti naredile so si samo nemški poštni pečat: „Oplotnitz", prodajajo samo nemške vrednotnice itd. tam se prak-tikuje takozvana nemška kultura, ki obstoji v tem, slovenskemu jeziku nobene veljave pri-poznati, slovenstvo zaničevati in zatirati. „Na most pa k materi ni nikdar predaleč! pravi slovenski pregovor. Naj se tudi vam občine, ki spadate v to poštno področje, namreč: Oplotnica, Sv. Kungota, Kot, Grušovje in morebiti še druge, ne zdi predaleč in prete žavna pot do svoje slovenske matere. Pribojujte slovenskemu jeziku na svoji pošti postavno veljavo. Dopošljite ^Domovini" prošnjo na ministerstvo za slovenski poštni pečat, slovenske vrednotnice, tiskovine itd. Ne bodite slab, temveč močen in žilav klin; kajti „na hudi grči se slab klin skrči!" Huda je tista vaša nemškutarska grča v Oplotnici, a če stopi okolica na noge, jo lahko pošteno navrtate. V letu 1890 je štela občina Oplotnica 2311, občina Sv. Kungota 487, občina Kot 808, občina Grušovje 786 prebivalcev. Ker ima v občini Oplotnici nemškutarstvo prvo besedo, tam ne bodo hoteli take prošnje podpisati; zato jo pa naj vloži prebivalstvo. Bilo bi za nas Slovence jako slabo, ako bi v številu 2311 prebivalcev ne bilo niti jednega inteligentnega, odločnega in vnetega Slovenca, ki bi dal prošnjo v podpise krožiti. V Št. Juriju na Ščavnici ima ondotni poštni urad dvojezični poštni pečat, tudi so tam v zalogi le dvojezične poštne vrednotnice in tiskovine, tudi na poštnem vozu, ki vozi sleherni dan iz Št. Jurja mimo Ivanjec v Radgono, se nahaja zraven nemškega tudi slovenski napis, kar kaže, da onde ob nemški meji slovenska zavednost ne dremlje. Slovenske občine, to pošto vam navajamo za ižgleG! Storite tudi ve tako! Gg. narodnjaki v Marenbergu, Vozenici, Makolah, na Slatini, v Rogatcu, pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, v Rajhenburgu in v Hočah so prošeni naznaniti nemudoma uredništvu „Do-movini", katere politične občine spadajo celo ali deloma v našteta poštna področja in če se v imenovanih poštah prodajajo samo dvojezične tiskovine ali morda obratno in sploh vse morebitne nerednosti. Pečati teh pošt so samo nemški. Na branik za veljavo svojega jezika. Spodnje-štajerske novice. (Slpvenske zastave.) Pred meseci smo v našem listu priporočali, naj bi se po vaseh naše domovine razobešale slovenske zastave, ki bi vsakemu tujcu že od daleč kazale, da prebiva tod narod slovenski, ki tudi javno svoje prepričanje kaže. V mnogokaterih krajih so ljudje uvaževali naš nasvet in iznad marsikatere lipe vihra ponosno slovenska trobojnica. Bog živi na rodne slovenske vasi! Naj bi povsod vihrala rdeče-modro-bela zastava! (Vabilo) k veselici v proslavo oOletnice vladanja presvitlega cesarja Franca Jožefa I., ktero priredi „Bralno društvo v Št. Pavlu v Savinjski dolini" v nedeljo, dne 21. avgusta t. 1. ob pol 5. uri popoludne pod kozolcem pri gostilničarju Janezu Šribarju v Št. Pavlu, s petjem in gledališkima igrama. Vzpored: 1. Pozdrav. 2. Cesarska. 3. „Klop pod lipo", igrokaz v enem dejanji, igrajo šolarji. 4. (Hubad), „Bratci veseli vsi" poje mešan zbor. 5. „Kaznovana radovednost" v enem dejanji, igrajo šolarji. 6. (Hubad), „Škrjanček poje, žvrgoli" poje mešan zbor. 7. „Slovo" poje mešan zbor. Vstopnina za sedeže v prvih treh vrstah po 1, krono, drugi sedeži 30 kr,, stojišča 20 kr. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. („ Katoliško politično društvo za vranski okraj) ima dne 21. avgusta t. 1. popoludne ob treh shod v Braslovčah v prostorih g. Antona Plaskan. Vspored: G. dr. Anton Medved govori o geslu „vse za vero, dom in cesarja" zlasti še z ozirom na cesarjevo petdesetletnico. Al. Kokelj govori o nekdanjem položaju Slovencev z ozirom na sedanje razmere. Predlogi. K obilni udeležbi vabi Savinjčane najuljudneje odbor. (Čudne razmere na Gomilskem) Oni dan, ko je bilo slavnostno premovanje konj v Žalcu, je tudi neki tukajšnji posestnik gnal svoje živali tja doli. Ves presrečen, da je premijo dobil, nagovoril je nekatere kmete, da so ž njim vred „heil" vpili. To je že skrajna neznačajnost od človeka, ki se drugače za Slovenca izdaja. Pripomnimo še to, da se o tem na Gomilskem kar vprek govori, in če bi ne bilo res, smo pripravljeni vsak čas preklicati. — Še nekaj! Na Gomilskem so Slovenci, ki so naročeni na „Tages-post", na »Domovino" pa ne, kakor smo poiz vedeli. (Pri Sv. Jurju ob Taborju) se je ustanovila živinorejska in mlekarska zadruga za vranski okraj. (Visoko namestništvo v Gradci) je občinsko volitev v Bočni vršečo se že 7. in 8. svečana t. 1., vkljub prizivu od strani neustreženih Šmar-tinčanov potrdilo ter je bil dne 8. t. m. županom zopet gospod Ivan Purnat izvoljen. (Občinski odbor v Bočni) je v svoji seji dne 13. t. m. enoglasno sklenil resolucijo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani; enako za nadsodišče v Ljubljani in tudi trgovinskemu ministerstvu za dvojezične poštne pečate v Ksaveriju in Šmartnem pri Gornjemgradu. (Okolica Bočna) je položila po visokem lavantinskem knezoškofijstvu znesek po 12.000 gld. za ustanovitev nove župnije v Bočni, to je pa nekatere strašno razburilo in bi faro radi preprečili na vsak način. (Občinski zastop v Novi Štifti pri Gornjemgradu) je dne 7. avgusta t. 1. sklenil soglasno in odposlal prošnji za ustanovitev slovenskega vseučilišča in nadsodišča za slovenske pokrajine v Cislitavi, v Ljubljani. („Bralno društvo na Frankolovem") priredi v ponedeljek, dne 22. avgusta t. 1. ob 3. uri popoludne v proslavo 501etnice Nj. Vel. Franca Jožefa I. v prostorih g. Dominik Bezenšeka veselico in občni zbor s sledečim vzporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Slavnostni govor. 3. Govor g. Ivana Bele. 4. Poročilo o društvenem delovanju. 5. Volitev in nasveti. Jubilejno slav-nost. priredi šola na Frankolovem v ponedeljek dne 22. avgusta t. 1. Ob 9. uri predpoludne sv. maša, blagoslovljenje šolarske zastave in otroški koncert z govori o našem cesarju. Štirideset otrok dobi obleko in blizu 200 jih bo pogoščenih. (Iz Poljčan.) Pri nas imamo sedaj prvikrat slovenskega župana, g. Jožef Dediček-a. Tudi odborniki so vrli slovenski možje Jožef Dolšek, Jakob Bizjak in Ivan Debelak. Novemu odboru želimo, da naj dolgo gospodari sebi v čast, narodu pa v prid! (Novo orožniško postajo) dobi Pristava pri Šmarji pri Jelšah. (Železnica Grobelno-Slatina-Lupinjak) ne bode ozkotirna kakor smo zadnjič poročali, temveč se bode gradila z navadnim tirom. (S Slatine) nam poroča topliški gost, da je bilo ondi pretekli teden veliko gostov, in da jih je letos sploh več, kakor v prejšnjih letih. Letos so bili, kakor tudi v prejšnjih letih, Slatino obiskali trije jugoslovanski škofje, namreč slavni Strossmayer, barski (črnogorski) škof Mi-linovic (iz frančiškanskega reda) in tržaški škof Šterk. — Ugodno vreme v začetku t. m. je bilo v prilog toplicam in topličarjem; slednji so največ tujci. Slovencev ni skoro nič. Kakor pa je „Tagespošta" resnično tožila, se nemščina med domačini tukaj ne širi več tako kakor v prejšnjih letih. (Vabilo) na slavnost, ki se bo vršila ob priliki ustanovitve slov. gospodarsko političnega društva „Straža" v nedeljo, dne 21. avgusta 1898 ob 3. uri popoludne v Zrečah pri g. P. Dobniku po nastopnem vzporedu: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 3. Čitanje in razlaganje pravil. 4. Volitev odbora. 5. Prosta zabava z godbo in petjem. „Ne vdajmo se!" (Poslanec g. J. Žičkar) bo priredil v nedeljo, dne 21. avgusta t. 1. pri Slaperniku poleg Vitanja ob 3. uri popoludne volilni shod. (»Bralno društvo v Vitanji") priredi v pro-i slavo cesarskega in papeževega jubileja prihod- njo nedeljo ob 4. uri popoludne pri Slaperniku poleg Vitanja sledečo slavnost: 1. Pesem: „Mojemu narodu"; zložil Stroos. 2. Govor o cesarskem jubileju 3. Pesem: Cesarska himna. 4. Pesem: „Studenčku"; zložil Hugolin Sattner. 5. Govor o papeževem jubileju. 6. Papežva himna; zložil Skroup. 7. Pesem: »Nazaj v planinski raj"; zložil Hugolin Sattner. 8. Pesem: „ Pogovor z domom"; zložil D. Jenko. 9. Pesem: „Ah, ni li žemljica krasna"; zložil Ant. Foerster. Sodelovali bodo šoštanjski tamburaši. (V Dol) pripeljal se je dne 13. t. m. milost-ljivi škof tržaško koperski, Andrej Šterk, vračajoč se iz Slatine ter obiskal č. g. župnika, župana g. Franca Peklar, kakor tudi g. Ferd. Roša, župana trboveljskega na Hrastniku. V nedeljo, dne 14. t. m. bila je pa slovesna sv. maša v grajski kapelici gosp. De Seppi na Hrastniku. (Na Dolu) priredila se je č. g. župniku Antonu Fischer o priliki njegovega petindvajsetletnega duhovništva velikanska ovacija. Poklonila se mu je najprej deputacija 30 tovarniških delavcev, njim na čelu visokorodni vitez F. Goss-leth, na to pa se je od šolskega poslopja skozi vas uprizoril velikanski sprevod z godbo in bak-ljami, med streljanjem topičev in zažiganjem kresov po bližnjih hribih. Občinski odbor, krajni šolski svet, učiteljstvo in šolska mladina izražali so mu svoja čestitanja, na kar so mu še domači pevci zapeli podoknico. Kot blagemu duhovniku in vrlemu narodnjaku želimo pa gosp. župniku v istej čilosti dočakati petdesetletnico mašništva! (Iz Dola.) V ponedeljek t. j. dne 22. t. m. priredi se v spomin petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva presvitlega cesarja šolska veselica pri dolski podružnici Sv. Jurij nad Turjem s sledečim vzporedom: 1. Ob pol 9. uri zjutraj slovesna sv. maša. 2. Pozdrav. 3. Slavnostni govor. 4. Prednašanje in petje. 5. Pozdrav cesarju. 6. Pogostovanje otrok. 7. Prosta zabava in raznovrstne otroške igre. (Iz Hrastnika.) V torek dne 9. t. m. je „po častil" našo dolinico nemški blebetač in pretepač poslanec Wolf. Mudil se je pri načelniku naše postaje, ki mu je pritrdil v prvemu nadstropju (v stanovanju) na vrata tablico z napisom: „Heil Wolf". In res spaka Wolf ga je ubogal, popoludne pri odhodu je Bheulal" da je živina, kojo je nekdo na postajo pripeljal, glasno tulila boječa se divjega volka. Tudi svojo soprogo in svojega sinčeka je „divjak" pripeljal s seboj. Obadva sta imela pruske znake, gospa črno rumeno rudečo verižico, a „Wo)fek" pa jed-nako „banderce" v roki. Wolf! nikar ne zahajaj v našo vasico, ljudstvo naše je sicer mirno, a v torek je bilo vendar ogorčeno nad prusofilskim vedenjem tvojim in tvojih!! (Ljudsko veselico s tombolo) priredi prostovoljno ognjegasno društvo v proslavo 501et-nega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. na semnišču pri shrambi ognjegasnega orodja v Trbovljah. Pričetek tombole, katera obstoji iz mnogobrojnih dragocenih dobitkov, bode v nedeljo dne 21. avgusta ob 3. uri popoludne. Pri veselici bode sodelovala godba. Po tomboli prosta zabava in ples. Med veselico spustil se bode velikansk zrakoplav in zvečer zažigal krasni umetaljni ogenj. (Čitalnica v Brežicah) priredi koncert v veliki dvorani ^Narodnega doma" v proslavo 501etnice Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. dne 21. vel. srpana t. 1. s prijaznim sodelovanjem kon-servatoristinje Josipe Jamnicky. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono za osebo. Čisti dohodek je namenjen za ubogo šolsko mladino. Vspored: 1.*** Koračnica, sviragodba. 2. J. Haydn: Cesarska, moški zbor. 3. M. Burgarell: Nazaj v planinski raj, sopran-solo s spremljevanjem harmonija. 4. P H. Sattner: Za dom med bojni grom, moški zbor. 5. Dr. G. Ipavec: V mraku, godba. 6. Slavnostni govor, 7. L. Beethoven: Romanca za gosli in harmonij. 8 A. Hajdrih: Sirota, moški zbor s sopran-solo. 9. Potpouri slovenskih pesmij, godba. 10. I. pl. Zaje: Dvopjev iz opere BZrinjski" s spremljevanjem glasovira. 11. V. Lisinski: Bro-dar, moški zbor. 12. A. Hajdrih: Jadransko morje, godba. 13. Iv. pl. Zaje: Lastavicam, sopran-solo s spremljevanjem harmonija. 14. A. Foerster: So-kolska, moški zbor. Prosta zabava. (Ptujska gimnazija) se bode z novim letom podržavila in dobi peti razred ter bode namenjena v prvi vrsti sledečim okrajem: Ptuj, Ormož, Ljutomer, G. Radgona, Sv. Lenart, Rogatec. Ti okraji so slovenski, šola je pa nemška. Kje je pravica? Kako se spoštuje § 19. osnovnih zakonov? (Od Št. Vida niže Ptuja) poroča nam popotnik kaka zaspanost in starikavo nemškuta-renje še vlada v tej slovenski vasi. Nele, da je videti večinoma nemške napise, še imena si ti krčmarji in kramarji ostudno pačijo, n. pr. Scho-steritseh, a vsem naprej pa nosi nemškutarsko spako župan — Illofschegg!! Zelo moderno ime, kaj ne? Mož pa si je svoje veljave tudi svest in skrbno pazi, da ne pride iz njegovih rok nikoli kaj slovenskega. Na durih občinske pisarne ti kar mrgoli samih „kundmachung" in „auf-rufov". Upajmo, da ne bo dolgo tako! Ako se ne mara poprijeti nemškutarski župan slovenskega uradovanja — pa proč ž njim, saj ga ni izvolilo le par njegovih sovrstnikov, nego vi slo venski možje, ki imate edino pravico odločevati. (V Dobju pri Planini) je nek nebodiga-treba, ki pobira v svoji trgovini in gostilni slovenske groše, a za postransko službo prevzel je agenturo socijalne demokracije in \Volfove politike. Človeče je s tem blagom tako vsiljivo, da niti kmetskim gostom ne prizanese, da ne bi začel pri vsaki priliki razkladati svojih nesmiselnih in smešnih nazorov. Svetovali bi mu, da svojo agenturo prenese drugam, kajti med slo venskimi kmeti niso prava tla za nemškutarske blodnje. (Volilni shod) pri Sv. Janžu na Dravskem polju sklicujeta dr. F. Jurtela in dr. L. Gregorec v nedeljo dne 21. avgusta ob 3. uri popoludne. Volilci, udeležite se v obilnem številu. (Jubilejno slavnost priredi šola pri Št. Marjeti niže Ptuja) dne 21. avgusta. Po slavnosti vrši se v bližajem župnijskem gaju „ velika ljud ska veselica", pri kteri bo raznovrstne in imenitne zabave. Začetek slavnosti je ob drugi uri popoludne. Ako bi bilo ta dan slabo vreme, preloži se izvršitev na dan 28. avgusta. K prav obilni udeležbi vabi slavnostni odbor. (Ormož.) Za novo dobo cerkvenega konkurenčnega odbora župnije ormoške so bili izvoljeni sledeči gospodje: Vekoslav Miki, veletržec v Ormoži, predsednikom, Alojzij Horvat, posestnik v Pušenc':h, Martin Ivanuša, župan na Humu, Jurij Novak, župan v Litmerku, in Martin Stanič, veleposestnik na Hardeku. (V Frankovcih pri Ormoži) zgodila se je ; v pondeljek, 8. t. m. ob polu 4. uri popoludne velika nesreča. Kmečki 161etni sin Ivan Pukla-vec strugal je z domačo deklo v neki jami zemljo za novo peč in sušilnico. Bilo je par metrov pod zemljo. Oče pride z vozom, da bi zemljo odpeljal. Naenkrat se utrga na debelo viseča zemlja in pokoplje oba strugača. Oče ni mogel pomagati. Kričal je na pomoč. Izkopali so oba težko poškodovana. Priden Ivan je na žalost starišev, sorodnikov in prijateljev za 3 ure doma umrl. Dekla še živi, a je malo upanja, da okreva. Pokopali smo dobrega Ivana in ž njim vse nade v sredo v lepem sprevodu. Naj mirno počiva! (Sv. Tomaž blizu Ormoža.) Po dolgoletnih prošnjah se nam je vendar posrečilo si pridobiti vozno pošto, koja je bila že velika potreba za naš okraj. Poštni voz vozi sledeče: ob 8 uri zjutraj v Ormož in ob pol 12 uri iz Ormoža nazaj. (Gasilno društvo) v Veržeji priredi v nedeljo dne 28. t. m. v gostilni g. Henrika Kle-menčiča tombolo v prid društva. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Odbor (Iz ljutomerske okolice) se nam poroča, kako sovražno se vede napram Slovencem gostilničar pri „Tivoli". O Slovencih govori, da so tako zabiti kakor njegov čevelj; privošči si pa tudi marsikako slano zoper duhovnike. To revše je gotovo pozabilo, da imamo Slovenci ostro orožje zoper nemškutarske pritepence, ki se glasi „Svoji k svojim". Ljutomeržani in okoličani, ne pomišljajte veliko! (Toča grozno bije) letos po Štajarskem. Iz vsih krajev nam dohajajo tako žalostna poročila, da je obupno. Neizmerna moča, povodnji in še toča. Ubogi kmet! (Toča) je pretečeni teden pobila okoli Maribora in G. Radgone. Okoli Maribora se baje premalo streljali zoper točo. (Deželna učiteljska skupščina), t. j. šesta uradna deželna konferencija bode 12. in 13. septembra v Gradci. (Agitacija za nove občinske volitve v Gradci) delajo z divjo silo. Ker se je napram pruskim nacijonalcem osnoval avstrijski in katoliški odsek, zavladala je med nacijonalci taka jeza, da izstopajo iz katoliške vere k protestantom. Do sedaj je že baje 19 takih siučajev. To je zadnji razdivjani korak, kajti iz avstrijskega mišljenja so že zdavno izstopili. Druge slovenske novice. (Shod županov iz vsih slovenskih pokrajin) v Ljubljani dne 16 in 17. t. m. bil je res veličasten. Nad 700 županov vse Slovenije — iz Štajarske bilo jih je gotovo nad 150 — prihitelo je v belo Ljubljano, da ondi izreče v imenu naroda svoje globoko spoštovanje do presvitlega vladarja cesarja Franca Jožefa I. in da se ob jednem posvetujejo tudi glede narodnih in gospodarskih zadev. Stolno mesto Ljubljana obleklo je praznično obleko in sto in sto zastav vihralo je raz hiš gostom v pozdrav. Prvi večer pri sestanku na vrtu „ Narodnega doma", pokazal je že imenitost tega shoda. Do zadnjega prostorčka natlačen velikanski vrt gostov pozdravil je cesarski svetnik J. Murnik. Zahvaljevala sta se na sprejemu Ljubljančanom Drag. Hribar iz Celja in župan Jutroš iz Primorskega. Drugi dan bila je najpoprej slavnostna seja pri kateri se je prečitala in jednoglasno sprejela udanostna adresa na presvitlega vladarja Na to pa se je pričelo drugo zborovanje pri katerem se je sprejelo dokaj važnih resolucij glede narodno gospodarskega razvitka. Mesto Ljubljana pogostilo je udeležence pri kateri priliki se je govorilo več krasnih napitnic. Shoda županov udeležilo se je tudi mnogo državnih in deželnih poslancev in so bili iz Štajarske navzoči vitez Berks, dr. Sernec, dr. Dečko in Ivan Vošajak. O tem važnem shodu prihodnjič več, (Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda) vršil se je dne 11 t. m. v Ribnici na Dolenjskem. Zborovalce pozdravila sta č. g. dekan Djlinar in pa župan g. dr. Rudesch. Odgovarjal je družbeni predsednik č. g. Tomo Zupan. Družba šteje 134 podružnic, 81 mešanih, 24 moških in 29 ženskih z 12000 člani. Družba je imela 1897. 1. 16033 gld. 91 kr. dohodkov in pa 17819 gld. 69 kr. troškov, tedaj je primankljaj 1786 gld. 1 kr. Na novo v odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: dr. vitez K. Bleiweiss, Gregor Einspieler, in Anton Žlogar ter g., prof. Brežnik v Ljubljani. V nad-zorništvo pa so izvoljeni gg. O. Dolenc, M. Ma-lenšek, Fr. Povše, Fran Ravnikar in J. Vrhovnik. V razsodništvo pa gg, A. Kalan, dr. Munda, dr. Stor, J. Gogola in D. Žagar. Izstopivšemu odborniku g. dr. I. Dečku se izreče pismena zahvala. Potem c. kr. okr. glavarstva v Kočevju izrazi skupščina presv. cesarju globoko udanost, zvestobo in pokorščino. Presvet. knezu in Škotu ljubljanskemu pa se brzojavno sporoča udanost in spoštovanje. — Pri banketu v gostlini g. Ar-kota bilo je mnogo krasnih napitnic. Posebno nam je omenjati napitnice gospe Ponikvar, predsednice tržaške ženske podružnice, ki je v iz-borni slovenščini opisala poklic in nalogo slovenske matere. Ta trinajsta skupščina ni bila tako mnogoštevilno obiskana kakor po navadi, kar je seveda pripisovati temu, da v letošnjem letu nebroj veselic v proslavo 501etnice presvit. cesarja obhajajo in je vsakdo mnogo doma in v bližini angažovan. Družba pa le vedno raste in spolnjuje svoj težavni pa vzvišeni poklic. (Imenovanja.) Finančni ravnatelj v Ljubljani, dvorni svetnik g. Karol Plahky je šel v pokoj, a finančnim ravnateljem v Ljubljani je imenovan višji finančni svetnik v Gradcu, Slovenec, g. Karol Lubec. Finančni svetnik v Ljuib-ljani, g. Viljem Jenny, imenovan je višjim fiaamč-nim svetnikom extra statum v Gradcu. Plah-ky-ju kakor Jennyju želijo Slovenci srečno p