33. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. februvarja 1896. XXIX. leto. ■ Izhaja vsak dan «»e*«*r, i/.misi nedelje in piHZinko, ter velja po polti prejemali za a vs t r o - o g e r h k e dežele za vse loto 15 g\<\ , 8(1 pol Ht* S gld., za četrt leta I n 1«l , '/..i jed>0 mt'i*c 1 feltl, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na »ioni /.a vso leto 18 j>ld., za četrt lata a f»ld. 80 kr., za jaden mesec l %Ui. 10 kr. V.\ pošiljanje na dom nič ona se po 10 kr. na ruencc, po .'JO kr. za četrt leta, - - Zu tuje dežele toliko v« ft, kolikor noStnina Ziiafta. Za oznanila plačuje ae od stiribtopne p«-ttt-vrato p i ti kr., 6e se o/nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo »e dvakrat, m po i kr, če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifltvo j« na Kongresnem trgu st. Vi. U p r a v n i s t v u naj se blagovolijo pobi t jati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse ailministrutiMie stvari. Deželni zbor kranjski. (XIV. seja dne 8. februvarja 18 9 6.) Dež. glavar I) e t e I a otvori sejo ob l/tll. uri. Prečita in odobri st* zapisnik zadnje seje, predloge dež. odbora sh odkažejo pristojnim odsekom. Posl. Lenarčič poroča o tamostalnem predlogu posl. Hribarja glede ustanovitve živinozsvaro-valoice. Govornik pojasnjuje na kratko postanek in razvoj živinozuvarovalnic in njih pomen za kmetijstvo ter predlaga, naj sh predlog odstopi dež. odboru, da stvar preišče in v prihodnjem zasedanju o njej poroča. — Sprejeto. Posl. Lenarčič poroča o samostalnern predlogu posl. dr. Žitnika glede ustanovitve deželne zavarovalnice proti požaru, teči in živinskim boleznim in predlaga, naj se predlog odstopi dež. odboru, da stvar preišče in o njej poroča v prihodnjem zasedanju. Posl. dr. Sob a f fer povdarja, da sta oba predloga jako važna ker sta v zvezi z agrarnim vprašanjem Meritorno se stvar danes še ne more dognati, ker ui dovolj materijala na razpolaganje. Socijalni pomen tega vprašanja je napotil vse stranke, da mu posvečujejo največjo pozornost. Narodno vprašanje ni več pravi Hn de siecle, na njega mesto je stopilo socijalno. Žalostno stanje kmetskega stanu je obtulilo agrarno gibanje in dolžnost je, kmetskemu stanu pomoči. Predlogov se je v tem oziru sprožilo nebroj, a vseh ni moči realizovati, nekat«ri se sploh ne dajo uresničiti. iStvar je toliko teija, ker je nekatere sproženih nasvetov prištevati najtežavnejšim probit mom. Pred vsem je orgamzovati kmetijske zadruge, potem pa skrbeti za cenen kmetski kredit, kateri vprašanji se mor» ta in morata rešit'. Drž. zbor je v tem že nekaj priprav storil, a če se še kaj stori glede zavarovanja, imamo težko nalogo in obilo dela za mnogo let Če se upošteva, da so se tudi v iuduutrijalnem oziru stavili primerni prtdlngi, se mora reči, da sh kaže veliko zanimanje za gospodarstvo. Ni pa prav, da se z neke strani litijska zoper kapital, ker nas more to uničiti. Glede študij dež. odbora o zavarovalstvu bi bilo dobro, ko bi se raztegnile. Dedščine in druge rodbinskopravno zaveze bo pogostoma vzrok kmetovalčevega propada. Jedoj pravijo, da je ohraniti posestvo nerazdeljivo, duigi, da je preskrb, ti le jedmga člana rodovine, dinge pa postaviti na cesto. Tako bi nastali privilegovanci in proletarci. Z zavarovanjem življenja bi se dalo v tem oziru mnogo pomoči. Na Nemškem cvete posebno tako zavarovanje, katero je v zvezi z amnrti-. aaeijo bipotekarnih dolgov. Kmet plačuje poleg amor tizaeijske kvoto malo premijo, a če umrje, zapusti nezadolženo posestvo. S tem s« mnogo koristi, dasi to seveda še ni univerzalno sredstvo. Vsl»d znižanja j zemljiškega davka bo tudi revnim kmetom mogoče, I ločevati zavarovalne premije. Z združenim delova-|njem javnih faktorjev bi se premagala kmetska ne- i zaupnost. Govornik predlaga resolucijo, naj dež odbor študira vprašanje o zavarovanju na življenje v 'namen, da se tako opomore kmetakernu stanu. (Ži-jVahno pritrjevanje.) Posl. dr. Ž i t n i k pritrja predgovornikn, pravi, da j« zavarovanje proti požaru najjednostavnejša in da jo zato predlagal ustanovitev dež. zavarovalnice, dočim se je bati, da se ne bo nič storilo, Če se bo ;Vse hkrati hotelo rešiti. Z ozirom na prt dgovornikovo ••varilo, naj se ne litijska proti kapitalu, pravi, da K>Q in njegovi somišljeniki niso nasprotniki kapitala, pmpak le nasprotniki izrastkov kapitalizma Z ozirom K soglasje vseh strank je želeti, da bi dež. odbor pvar marljivo pretresal in dognal. Posl. Lenarčič se izreče za dr. Schafferja predlog. Zbornica odobri nasvet upravnega odseka in resolucijo dr. SchafF-rja. Posl. Ti a n g e r poroča o predlogu posl. K luna glede pnklopljenja žuraberškega in marijindolskega okraja. Govornik pojasnjuje obširuo postanek vojaške granice in dokazuje, da se je za naseljenje Uskokov kupilo posestvo /Jnmbersko. Uskoki so morali zato braniti kranjsko mejo pred Torki, prvi stanovniki žumberški pa so se preselili drugam Žumberška in marijindolska granica je bila povsem kranjska granica. Govornik podpira zgodovinskopravno pripadnost Žnmberka h Kranjski iu pride do sklepa, da je pravno razmerje glede Zumberka in Kranjske povsem jasno. Zaradi vojaške administracije se je kranjska vojaška granica spravila v tesno zvezo s hrvatsko granico in tako je žumberški okraj prišel pod kar-lovški generalat. Vsled tega se je tekom časa izgubila zavest, da obstnjita dve grmiči, ta zavest pa se je obudila pri odpravi vojašk" granice. Pri sklepanju prve pogodbe z Ogersko je ta nekako priznala, da spadata Žumberk in Manjindol h Kranjski. L. 1881. se je vsa granica provincijalizirala, a reklo Be je, da žumberško vprašanje ostani nerešeno, uprava pa se je izročila osebi bana hrvatskega, ne hrvatski vladi. Vfded posebnega memorijala avstrijske vlade je ogerska vlada v principu priznala, da spada Ztimberk h Kranjski in dež. iboi kianjski je \. 1881 izjavil, da zahtHva združenje. Ogerska vlada je s praznimi izgovori preprečili združenje. Govornik pojasnjuje obširno sedanje raamere, ki govore vse za združenje s Kranjsko. S tem, da je ogerska vlada v principu prizrala pripadnost Zumbtrka h Kranjski je tudi priznala, da krivično uživa (5600 oralov našega gozda m da v njem neopravičeno seka Mi ne zahtevamo drugega nič, ko svojo pravit o in zato naj ne sprejme resolucija, zahtevajoča združt nje Zumberka s Kranjske. (Živahno pritrjevanje.) Posl dr. Tavčar pravi, da je v odseku glasoval za resolucijo iu da bo tako glasoval tudi v zbornici, vzlic temu pa se mu zdi potrebno povedati, zaku) bo zanjo glasoval. L 1881. je slovenska stranka glasovala zoper združenje, nemška pa za združt nje. Daiman je takrat povdarjal posebno važnost trari-jalnih gozdov in njih pridobitev in brez ovinkov povedal, da je to uzrok, đa se zahteva združenje. Nemška stranka je vprašanje sodila vedno s tega stališča in zato ostala konsekventna. Za slovensko manjšino je 1. 1881. poročal Navratil in v manjšini so bili tudi gg. Mani k. Klun in Detela. Ti so takrat rt kh, da ni zahtevati združenja. Pojasniti je torej, zakaj smo prišli do tega da glasujemo za združenje. Vprašanje ni za deželo kranjsko Bog ve kako važno. Zumhork je bil nekdaj kranjska posest, pravijo jedni, drogi dokazujejo, da je bil vedno hrvatska posest, Taki historični dokazi nimajo velikega pomena. Če bi historično pravo vedno in povsod veljalo, bi bila kranjska nemška posest. S historičnega stališča spada h Kranjski še marsikatero drugo mesto. Leta 1881 sta Klun in Detela priznala opravičenost Navratilovega stališča. Ali hi bilo združenje koristno? Narod, ki stanuje v Znmherku je hrvatske narod nosti. Če bi ta narod zahteval priktopljenja, bi bilo duinače, a narod tega ne zahteva. Narod noče priti pod Kranjsko, ker ga vso veže na Hrvatsko. Vsei>a davka se plačuje v znmberku okolu G000 gld. Že ceste, katere bi bilo graditi, bi veljale mnogo, kaj še vodovodi in vodnjaki, a skrbeti bi bilo tudi za hrvatske šole. Ze zdaj imamo dovolj prepirov, kaj še, ko bi živele tri narodnoHti v deželi. Gosp. Klun je govoril, da se je za Zmuherk boriti z madjaron- sko vlado, a to ni res, opraviti imamo z avtonomnim hrvatskim kraljestvom, ki želi imeti ta okraj. Mi kaže stopiti v nasprotje z vsem hrvatskim narodom radi beraikfga Zumberka? Proti volji prebivalstva se ne sme ta okraj priklopiti naši kronovini. Za kranjsko nima Žumberk nikaktga pomena, pač pa interesirajo našo državo žumberški gozdi. Kavno zategadelj, da se pokaže, da hočemo imeti tisto pravico za obe polovici naše države, zato bomo glasovali za resolucijo Če hoče M.djarska v'ada, da ostane Žamberk pri Hrvatski, naj plača za gozde primerno odškodnino. Da se vladi omogoči pri pogajanjih z Ogersko to doseči, glasovala bo narodna stranka za resolucijo, dasi s:cer stoji na tistem stališči, ra katerem je stala slovenska stranka 1. 1881. (Dobroklici) Posl. Kalan izjavi z ozirom na hrvatske liste, da hoče klerikalna stranka ohraniti prijateljstvo s Hrvati. Ako se kaka zgodovinska nepravičnost uredi, se ne zgodi n komur krivica. Posl. S c h \v e i g e r pripoveduje, da Z.imber-čanov najporečnejša žeba je, da bi postali Kranjci. Poročevalec posl. L a n g m r pozdravlja z veseljem, da narodni stranki ne predlagati posebne resolucije kakor I. 1881. Trdi, da žtle ^umberčani pnti h Kranjski in sicer zaradi gospodarskih razmer, ki so pri nas boljše kakor na Hrv.it-.kem. t'e se prepusti Žumberk O^erski M ne bo pr diužd Hrvatski, nego Ogerski. Sicer je pa častna dolžnost vsake dežele, varovati svojo mejo iu vzl c prijateljstva Slovencev in Hrvatov ne sme prentbati ta častna dolžnost Varovati moramo svojo pravico, kakor f-0 jo varovali naši dedje. (Pritrjevanje.) Predlagana resoluc ja se je so g 1 a s n o vzprejela. Posl. dr Tavčar poroča o samostalnom prt d-logu po-d. Hnbirja glede davčnih in pristojbinskili olaišav za nove obrtnostne DOfjetbe v mromaiae občino nimajo gasilnih društev in n.isr.ili b >lo veliki prepiri, ktr bodo gasilna drnitva velikih občin izkoriščala /..kun in e računjala marsikaj po krivici. Najbolje e, če se *tvar izroči d* ž. odbora. D 'ž. gl .vir Detela n izn ini, da je dr.Soli lTer umaknil svoj predlog in se pridriž.l nasveta dr*. Tavčarj i. Posl. Globočnik puvdarjai da sedanjih raz m r ni moči vzdržati. I)t bi vsled novega zakona nastali kaki posebni prepiri, tega se ni bati, ker se je povrnitev s'roškov z do omejila in ker ima v ■lučaji prepira o strožkih odločevati deželni odbor. Z to naj e- Bthafferjev predlog odkloni Predlog e si dra Sohafferja ee odkloni in z i ne ee sj> eijaiua debata, pri kateri se odobri predlagani z.ikonski načrt, potem pa se soji pretrga. * * * Popoludansko lejo otvori dež. glavar Detela cVi p lii 1 mi Poal, 1M' ifer ia tovariši stavijo samostalen pred. r u' »"b- p'dilnevngi p tika na Iju J .-»k h š d ah. 1> i glavar Da te I a nazu mi, da prida ute meljevanje tega predloga na dnevni rsd po Velim t »či. ^ Ve*i i, h' ) T I dr Papež poroče o prošnji posestnikov U No ve vasi pri Lescah za od po moč g;e.dU u»onb-Ijevanja vol.- hudournika Zgoše. Govornik pra/i, d\ ee j' neki arnar pol s'ti v,;de in da j* vHled t ital kot R ki (I la k predlaga, naj sh prošnja Izroči . ž t-i'< . uaročilooi| da jo predloži dež. vladi« — Sprejel i, Poal. Jelo v še k po iča o ^ .">. |>r>r.);ila daš« odbori glede občinskih racij in predlaga, naj bo Vsame na znanje. — Sprejeto. Posl. M u r n i k poroča o pr š lji žebljarsks r 'rnr"- v Kropi /.a brezobrestno poeoj l' 10 OOOgid. Zadruga potrebuje t-, posojilo v proapeh oi»rta, ker sama šh nima ni raspolaganje zadostnih sredstev. Zadruga ju jako k-ri Hia, k-r jo vz,irejela vso delava, kar jih e bilo br-sz posla; izdelano blago se :> n i .'. •• .ti, j j >č jm jo bilo treba naba viti surovin m najeti prostorov. Zategadelj predi t ga finančni olHok, naj sa zdaj dsžsla prevzame 40 za-druinib deležev p* 100 gl 1. s pogojem, tU boli deželi dovoljeno pregledovati zadružne knjig**. Poal. A I mi - n naglasa, da bo ratna are v Kropi prav taks, kakor jih je popisal poročevalec in se sahvali \iiii sa podporo m dobrohotnost, izkazano Kropi n . idiogi kranjski hranilnici in «;«s. svetlin, u Murniku /a prizadevanja v korist. Krope. Z»-j dno oposarja na raamere v KamuigorioL Predlog finančnfga odmka «e odobri. Poal. Po v .še por ča o pronji kmetijske po-druŽO ii' v KoAaui gl.' ie podpor«« za a.rarsko zadrugo m predlaga, naj so odstopi dež. odbora« — Sprejeto. Poal, Luokmann poroča o predlogu posl. Lenarčiča glede poapelevanja industrije. Priaade1 Vanja, pospeševati industriji, so vesela znamenja. Slasti ket ob poljedelstvu v e prebivalstvo kranjske dežela ne more živeti Mlinarstvo jo propadlo, trgovina iu!\ seveda da ho tuli m in tam vidi na« pr. .1 Finančni odet k pritrja načelom Lenarčiče« veg . predloga, mi H pa da bi t.,k urad uspeval le, če bi bil v tesni zvezi s trgovinsko zbornico. Osebo, ki bi mogla zadostiti zahtevam Lenarčiče-vega predloga, bo težko dobiti. Zlasti mnogo bi mogel koristiti dunajski trgovinski muzej. Finančni odsek predlaga resolucijo v zmislu Lenarčičevega predloga. Posl. baron Schvvegel pravi kot načelnik trgovinskega muzeja, da bo ta zavod kar bo mogel storil za pospeševanje kranjske industrije. {Dobro-klici.) Posl. Perdan izjavi kot predsednik trgovinske zbornice, da bo ta vse to z veseljem storila, kar bo dež. odbor od nje zahteval. (Dobro klici.) Predlog finančnega odseka se odobri. Posl. dr Papež poroča o prošnji občin ŠL Vid in Podragi glede podpore za napravo dveh kalov na Nanosu in predlaga, naj se odstopi dež. odbora. Posl. Lavrenčič priporoča prošnjo. Olsekov predlog se odobri. Posl. Papež porota o prošnji občine Krono-vice za podporo za uapravo vodovoda v podobčmali Bukovje in Gorenje m predlaga, naj sd o Istopi dež. odboru. — Sprejeto. Posl. dr. Papež poroča o prošnji odbora za upravo premoženja v Št. Vidu pri Z it.črni glede podpore za vodovod in predlaga, naj se izroči dež. odboru. Posl. K oš a k priporoča prošnjo z ozroin na adravfl veno r um re. Predlog se odobri. Posl. Po v še poroča o predlogu posl. M »lica glede vodovoda v Cirkniuo, Rakek itd. in predlaga naj so pripozna potreba, preskrbeti dotičnim ob'inani vodo in naj se dež. oiib iru naroči, da v prihodnjem zasedanja o tem poroča. Pod. Modi c želi, naj bi dež odbor gotovo poročal v prihodnjem ziseLnju. Poal. dr. Papež govori V istem smisla pa pripofia eosebno napravo cerkniškega vodovoda, ost ih del vod >viitl i na| napravi pozneje. Predlog fi lančnega odseka se odobri. Posl. Povše poroči o akciji za nastavljanja drž hidrotehnika in kooat .tuje, da je dež. odbor že atoril korake. Poročilo se vzame na znanje. Pusl. J slo VŠe k poroča o prošnii posestnikov i/. Studenca za izločitev kat. občine H iv o iz občine Siud -itec m predlaga naj s - n«I«t.»pi deželnemu odbora. Spr.oeto. Pos. P o vse poroča o prošnji posestnikov v Jevnici pri Kresnicah, da bi južna želesnioa dala Iztrebljevati podrove v Hvrho prostega oltoki J«v niškega potoka in predlaga, naj hh odstopi dež, i odbora da pri vlali iiposlojs, kar treba v varstvo I prizadetih zemljišč. Sprejeto. Posl Lenarčič poroča o prošnji kmetijske družbe kranjska glede lažje dobave soli M živino. Poročevalec pojasnjuje važnost znižanja oens živinske soli ru n iHvetnje resoluc jo, s katero se zahteva, naj dež. odbor pojasni ministarstvo tež ive pri dobavi soli in even'uvalno prosi za zniža.ije Oene živinske soli. Sprej- t i. Posl. dr. Tavčar poroča t) § 8. točka 13. p ročila dež. odbora o agrarnih ras merah in nasveti e, naj se vz one na znanje. Govornik omenja, da ra.se število ngrarmh operacij. D da se marljivo, vendi r stvar ne gre naprej, to pa, ker je agrarni zakon narejen po nzoru, ki se je določal zi kraje, ker ho BemljiŠča dosti več vredna, nego v nas. Tako se /god, da bo tmški za operacijo čas h vičji, nego je v red nosi svita. Pa tudi deželo so t zgradila drngO progo in odločilni bodo oziii strategični iu trgovinski. Mi moramo delati, da teče ta proga skozi našo deželo, če bolj ua desni strani ali na levi je vse jeduo. Katera proga ugaja bolj državnim interesom, tega ne bo dož. zbor odločil. Zato se ne fcaie vezati na posamične projekte. Sreča Trata leži na Češkem, ne na Bavarskem. Naši produkti morajo na najkrajšem potu priti do morja. Upravnega odseka predlog, ki zahteva divaško loško-ce-celovško progo, je jednostransk. Zato se naj vzprejme draga resolucija, ki zahteva, da mora druga proga V Trst iti skozi našo deželo in ki zahteva, naj se napravi zveza mej Tržičem in drž. železnico Ljubljana-Trbiž. Posl. dr. Tavčar pravi, da jo položaj težak, za katero resolucijo naj se poslanci odločijo. Naj Bfl torej o tej stvari danes še ne sklepa, barona Sohwegta resolucija naj se pa predloži upravnemu odseku. Posl. baron Schvvegel se pridruži predlogu dr. Tavčarja. 1'osl. Globočnik opozarja, da se je dež. zbor že večkrat zlasti v letih 1886, 1890 in 1894 določno izrekel, za katero progo se potoza, in vsi dotični predlogi soglašajo z danes stavljeno resolucijo upravnega o Isekft. Povoda, premeniti ta sklep, iu noberega. Divaška prlU. Pulszkv je bil znan zapravljiv, c, ki je Že poprej z zloglasnimi ženskami rasslpal denar. V/.lic temu je vlada njemu naročila, naj nakupi slik za zgodovinski muzej, in dala m« v v.h.mii 400.000 gld« denarja na razpel igo. Vlada mu j" »lajala denar, Četudi ni pokladal nobenih tOČnih računov. On trdi, da je za neko faelovo sliko dal 830.000. gld. Po izjavi veščakov pa dotiču.- slike m slikal Rafael in nuna najmanjše umetniške vrednosti. Sliko je pod roko kupil od loke gn linje, katere imena pa ne more povedati, ludi drugo nakupljene slike nimajo najmanjše vrednosti. Sev.d.i v re oiioi Pulszkv ni toliko dal za slike, kakor trdi, temveč j.- i/,vršil le veliko goljufijo. Za blaznega so ga proglasili samo zaradi tega, ker vlada mieli, da as tako najlepšo izmota. Omeniti je, da Pulszkv ni noben isvsdsneo v umetniji, pa ga jo vlada Vendar bila imenovala sa ravnatelja galerije slik. Rusija pač" polije tvojega zaetopnika v Bolgarijo, a ii zahteva pa ne, da bi Bolgari zopel morali \ sprejeti ruske častnike v svojo vojsko uli pa baOSga vojnega miniatra, V Rusiji dobro vedo, da se je bolgarska zavest že preveč probudila, da bi bil za kaj tacega še čas, Mej Rusijo in Bolga-*'|o se bodo razvili podobni prijateljski o.lnošaji, kakor ho sedaj mej Rusijo in Crnogoro — Da bi bil princ Ferdinand v razporu z veo svojo rodbino, ni resnica. Nekateri odobravajo njegov korak. Princ Aumalski mu je svetoval, da naj da popravoslaviti s.oega sina, kajti z.» vladarja ne «iue biti druge vero, kit jo ima narod njegov. — V Rimu bi bili radi, da bi princ Boris samo prestopil k grški zjedinjeni cerkvi. Seveda knez tega ni mogel, ker bi to bolgarski vladarski rodbini ničesar ne koristilo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. februvarja. — (Kranjski deželni zbor) je imel danes do Va2. ure sejo, katera se bo nadaljevala zvečer ob G. uri. Dopoludne se je razpravljalo o novem stavbinskera redu za mesto Ljubljano. Poročal je posl. dr. T a v č a r. Daljša razprava se je unela pri določbah glede eksproprijacijske pravice. Ker je posl. dr. M a j a r o n nasvetoval bistveno važne premerabe, sta se dotična paragrafi zopet vrnila stavbenemu odseku. Precej dolge razprave so se unele tudi pri določbi, naj je dovoljeno zidati štirinadstropna poslopja, ker sta Be dež. predseJnik baron Hoin in posl. G r a s s e 1 l i potegovala za to, naj se dovolijo samo trina Islropna poslopja, č^mur je ugovarjal posl. Hribar. Določbi glede naprave trotoirjev, Be je protivil posl. baron W u r z b a c h , pobijal ga je posl. Hribar. K >nč:i i so se olobnli razen orne« njenih d Veh paragrafov vs; tako, kakor je predlagal odsek. — („Slovenec"^ je postal nervozen, ker smo pribili, da je klerikalna stranka v dež. zboru molčala, ko je imela priliko opravičiti svoje hujskanje glede dež boi uče. Sloveučevo opravičevanj? je tako konfuzno, da s.^ mu ni moči nasmejati. N-Jovržoi faktura je, da je baron Sj:iw -gd v javni s-^ji ožigosal klerikalno agitacijo gleda bolnice in d i bi bili klerik.de. morali na to reagirat:, ko bi sami prav d bro ne vedeli, da so res bresveat io haj s kali. S svojim mol anjem iu s tem, da so glasovali za pred- ; lagane nasvete, da so sami odobrili njih agitacijo obsojajoče poročilo, s tem so se tudi sami obsoiili. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Jutri I se bode pela opera „Prodana nevesta" in to na korist primadone g »apa. Sevčikove. Kai je ti dična umetnica z. našo opero, o tem pač ni treba šele govoriti, to ve vsak obiskovalec op-rnih predstav. Zato amo pa tudi overjeni, da izkaže občinstvi gospodični Bevčikovi svoje prizn mje iu z-thvalo z ob Inim obiskom jutrišnje predstave. — (Slovensko gledališča.) Sinoči je bilo gledališče v/.i;c oblami vesel.cain prav dobro ob k. 10, „Lumpaoij Vagabund je ugsjal; tako navdušeno ko j sinoči se že dolgo m ploakalo, tako presrčno -se ■ ljudje že dolgo oso smejali, Ano konstantujemo to, ! smo ocenili tuli predstavo s smo. — (Regulacijski načrt za Ljubljano) razgrnjen je v mag sratnem ekspeJitu občanom na vpogled ter morejo isti do 16 t. m podati svoja ! opazke, oziroma ugovore, glede d Ioni i. gulacij-•kega načrta, kakor gt je odobri ob in hj svet v svoji seji dne 23 januvarja letos. — (Policijske vesti) V noči od 12. na 13. januvarja lanskega leta bil je d »s-st nik deželne brambe Prano Mimo v Kurji vasi oJ neznanih mu i dveh oasb napaden in teZko ranjen; storilci vzela I sta mu tudi bajonet. Kakor ae je sedaj dognalo, bila sta storilca brata Alojl io Josiji Btglez, stanu jo.'a v [lovci. Pri hišni preiskavi našel se je tu P Mulcev bajonet, kateri je bil skrit v senu pod streho. Oba brata bila sta izročena o. kr. deželnemu sodišču. — (Aretovani izseljenci ) Včeraj bdo je na tukaj injem južni m kolodvoru aretovanih lopel je t kmetskih fantov iz B-de Krajino, ki so ho na nora vali Izseliti v Ameriko, predno so zadostili vojaški dolžnosti. Arstovan pa je bil tudi agent tvrdks F. Missler v Bremenu, ki je fante na vse mogoče načine Vabil v Ameriko. Kakor je iz saisiranega pisma omenjene tvrdke razvidno, zahteva se od izseljencev za prevožnjo od Bremena do Ne\v-Yorka 112, oziroma 96 goldinarjev, torej jako visoka svota, od katere lep del ostane v Misslerp'vem ž pu. Ni Kranjskem ima celo omrežje svojih agentov, katerim naj bi pristojne oblasti pač trdo stopale na prsta. — (Izkaz.) 8. februvarja s« je na semenj pri« i g.i.d> s Hi glav konj in volov 235 glav krav, 89 telet, vkupe 1120 glav živine. Kupčija bila je pri ■ goveji živini sploh posebno pa pri volili prav ži-j vahna, kjer so bili prišli kupci z Morave, Tirolskega j in Koroškega vole kupovat iu so skorej vso pobrali. ; Pri konjih bila je kupčija srednja. — i V popravku) g. posl. Viljema Pfeiferja, kateri smo priobčili v sobotni številki, je bd pomotoma izpuščen tel stavek. Popravek naj se glasi: „Ni res, da bi si bil jaz kedaj dal zagotoviti ali da bi bil jaz jemal od svojih dolžnikov 3% obresti pro mese (na mesec) tedaj 36°/0 na leto." — (Mušica.) Fajmošter Ažman je najbvalež-nejši vseh poslancev. Ko ga je zadnjič dež. predsednik prav neljubeznivo pestil zaradi gorenjskih pašnikov, se mu je Ažtnan za to še zahvalil. — (Komentar k prešičjemu kontumacu.) Iz Novega mesta se nam piše: Orožniki so nekemu trgovcu s prešiči vzeli 35 teh ščetinarjev. Prešiči so bili 6 đnij internirani. V tem času se je dokazalo, da so ti prešiči prave dolenjske krvi, polno-krvne dolenjske svinje. Dale so se torej lastniku nazaj, a lastnik jih jo šele dobil, ko je plačal županstvu predloženi mu račun, ki izkazuje: z t dva stražnika, ki sta stražila noč in dan, 18 gld., za steljo l gld., za hlev 5 gld., za 14 mernikov koruze 19 gld. 80 kr, skupaj t:i gld. 80 kr. Mož se je pritožil pri glavarstvu, a lam se mu j-1 rak_cT naj prosi dež vlad), da mu povrne tO škodo. Prošnja stane tudi nekaj, vrh tega pa so prešiči postali Vsak za 2 gld. siabši. Tako se godi na glavnem trgovi.šči s Bvinjami na Dolenjskem. Klor hoče trgovcem dobro, jim mora svetovati; Bežite in ne pri" bujajte več k nam — (Iz logaškega okraja) 7. februvarja: Deželni zbor nam j" pn-speves h kmetijskih podružnic razstavi — v zn< sku 200 gld — podaljšal še za tekoče ozToma prihodnj" bto Hvala mu! Naša cesta Dol. L 'gat' o-lj iz« pa je propadla kol okrajna cesta. Nč Škode! Orir j je prihranil par stotakov nepo< trebaih trofikov. Tistih par krc'jev in govejih glav se pa že premakne po njej, če prav ui „abibsana*. — V Begunjah nad Cerknico bs je š i! t razširila v dvorazrednico, daai je vas Is podobčina cerkniška, i vebka občina Rovte /.nad 2000 preoivalcev ima pa še vedno jeđuorazradnico, v katero moraj t otroci po 4 ure da eč hoditi, Niti ekskurendne -oie za I uro oddaljene otroke B8 na Molvt-ile U brdu ne privošči te, veliki občini, dočim ata v Logatoi č-etrt ure narazen ilve šolski palači s 7 razi-- Ii io S uči- teljlskimi močmi — (lz II. Bistrice k" nam po oča, da bole tam di;e iti. februvarja v gostilni g, Jelovška ma- J akarada z aelo zanimivo pantomimo ,Nevidni hudič", j Z ičeti k točno ob 8. uri zvečer. 1'stopnina za maska 50 k--., za nemaakirane 80 kr., aa rodbine 1 gld. : 20 1-r. — i Južno štajerska hranilnica v Cjlji) i o a je pretočeno iet.> 1 MU 970 ^id. 70 kr. pr.»-meta, in su-.-r 954 377 gld 461 j kr donodkov in 940.599 m Idi. 2;>' .A Kr izdatkov. DloŽenegS denarja i bil > je kome n decembra 1898 lata 1,448.812 gld. 1 80 kr., izposoji o i pa 1,238.692 gld. 42 kr. Vkljub i raznim oviram s« torej ti mladi narodni zavod lepo razvija. — (rIl Pensiero Slavoui je priobčil v svoji zadnji številki podlietsk „ Pranc-seo Prešam M. V tej bi < t k i studiji ee naž veliki pesnik točno in dtiho- I vito karaktenzuje. Spisal je ta listek 1). Portnnato j K a r a m a n. i Poročil) is je gospod Martin ž u n k o v i č , i c. in kr. n id »orel nik v pešpolku nadvojvoda Kari št. ;;. ro 11 n i Nove Štifte na Si ijerskem, z gospč. Ano T ra u t m ;•. n no v o na Dunaji. Čestitamo I — (Umrl) je v Karlovon g. Boštjan Luter* iek, višji vojašk intandanl v p. in imejitelj mnogih odlikovali). N v m. p.! — (Odlikovan rojak 1 V Kursku ns Ruskem elužbnjoč Sloveueo, profesor g Jsrej Brezo var j - dobil red sv. Vladimira IV ■( ipnje, s ka'enm je združeno dedno plemstvo (potonutven.....Ivorian« Btvo) in pravu >, da se otroci odlikovan gi o i......» na državne atrolke itd. To redko odlikovanj » dobil g Brezo n ii* povodom dovršenega Ji J«-t-nega službovanja. Čestitamo 1 * (Ruske dijakinje v Curinu ) Na politehniki v CuritlU si ruske dijakinje z ruskimi dijaki Vred prired le v« hko d-monstrar jo proti nekemu pri-vatnemn d< centu filoaofije, ki je navajal Nietzschev oitat, da ženak t, ki študira, mora biti sicer v živ I jen jo nenormalna. Zaradi tega so se zbrali ruski dijaki >n dijakinjo obeh curiških visokih šol k drugemu predavanju dotičoega privatnega docenta in jeli grozno žvižgati iu kričati. Najbnrneje je bilo pa, ko je doient nadaljujoč svoje predavanje dajal, da je r» kel neki rimski senator, tla bi bili najrajši brez žensk, da niso potrebne za obranjenje rodu. Rusi in Rusinje so pri tem h krikom ostavili dvorano. Drugi dijaki se niso udeleževali demonstracije, nekateri ho celo h ploskanjem pritrjevali predavatelju. * (Punt zaradi davkov ) V Sali pri Relli na Laškem je nastal mej prebivalstvom upor zaradi povišanja davka na mere in uteži. Prefekt jo moral poslati vojake, da so naredili red. Bd je bud boj, v katerem so bili š(ir|e kmetje ubiti, štirje pa ranjeni. * (Največji kos srebra i se je pred kratkim izkopal v Aspeim v Kolorado. Kos je 1650 kilogramov težak in se je prod,d za 1^0 000 mark. Doslej se ie za največji izkopanih kosov siebra smatral v Ghbsenu najdeni m „samo" 150 klg. težki Ko.-.. Dimaj 10. IVhrtivarja. Soproga bolgarskega kne/n Matija j« odpotovala z vojvodinjo Klementino v Ni/zo. Dunaj 10. fehm^-ftri.i. ,Fremdenblatta porota, (1h hod-- sultan predlagal velevlasHm priznanje bol/barskega knera, ko princ Boris prestopi v pravosla\jc. Dun*ii 10. fehruvarja. Tuk;ij.Šiiji kiojači prete s štrSjkoin. Zahtevajo ti i goldinar je na dan, Štirinajstdnevno odpoved iu pa posebno plačilo za delo če/ fa^. Peterlmrg" 10 fehruvarja. lviisija bode pritrdila ored'ogu, na se prizna princ Ferdinand za bolgarskega kneza Carigrad 10 fehruvarja. Bolgarski ministarski predsednik odpotuje jutri z bolgarskim eksatnom v Solijo. London 10. fehruvarja. „Dailly Cliro ničle" napoveduje, da se Bolgarija poviša v kra ljestve. fitev. 4H. Deželno gledališče v Ljubljani, nr.pr.7os. v torek, rine II* februv»*r|as immi. Na korist operni pevki Mafenki ŠevČikovi. Tretji k m t: Prodana nevesta. Komična opera v treh dej »nji h. Spisal K. Sabina, Dglaabll 1! Smrtaiifi. l'o eeftkem i/.virmkn preložil A Kimtek hnpol- tik g, llilanj Itenisek. V pri/.oni ri<ž |ftr g Josip Nolli. lllagujna kc odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob 1 tH. ari. Konce p«> 10. on svode r. Vstopnino glej na gtadaHlketn lista. Pri predstavi svira orkester slav. o, in k r. peSpolka &r. 27. Prihodnja pr»-dstavi» ho v mboto. dne. l.r> febni'arja lH*nj. ■ /. iii'ttsff Il4>lg4 po 850 gld Državne srečke iz 1. !HiU po IDO gld.. Ounavs r.g. srečke f»9/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 */,*'„ zlati zast. list1 Kreditne srečke po IOO gld..... Ljubljanske srečke........ Rudolfove srečke pn )0 gld...... 88 Akcije anglo-av utr. bnnke po 2iHl gld. mi 12 i 101 i tis u 1016 lan P9 1 L 9 ^3 10 kr. Lr> . 5o . SO , 60 »* . 60 ; ^ a 89 . ft9f/, , !>• . 88 a kr. Papirnati mbeli 161 gld. _ 1V2 60 128 2"> lt>7 • _ 2.1 ■ 25 98 ■ 75 171 n 85 487 — 1 • 28» € Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu javlja SVojlm rednim, bivšim ter podpornim Alanom tužno vest, da je preminul due 7. svečana 1806 njegov večletni član. gospod J. II. dni. Fran Čretnik po kratki mučni bolesni v 86, letu svoje starosti previden s svetimi sakramenti. Truplo prenese se dne !> sveCtma 1M9(> po-poludne ob >.'„,'l. uri iz Leicbenhnlle, Pnulustlior na pokopališče sv. Petra. Masa aadnlnica so bode brala koncem tega meseca v cerkvi usmiljenih bratov v Gruden, (004) Josip Tekavč'č t. č. predsednik Za odbor: Fran Peitler t. č. tajnik Sredina tantperatnra sobota in nedelje—l 2'iu —12°, o/.intnni |t 0*8 m I "4' pod aoituiUnii. Zahvala. Z11 mnogob'ojno udeležbo pO* poerehu nepo-znbnega nnm soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strt j CA, blagorodnoga gospoda Andreja Antončič-a c. kr. g'avnega davkarja kakor tudi za prekmsne darovane vence zahva-linjemo se prasrtno tem potom vsem sorodnikom, aaanoam In prijsteljsm, posebno pa p. a. eoapo* dom uradu k m finančne direkcije, davkarije in ostalim gg. uradnikom, ki so se pogreba v tako obdam s ■vito ndelftiiH. V Ljubljani, dne. 10. svečana lHUti. (10191 Žalujoči ostiili C. tf. glavno raJcaielisiTo avstr. drž, zelenic. Izvod iz vozurga reda '•■o. .i* -'^»(f* - i. oktobra 1.693. ?lV.'.i|4lb .»i .jmil pr UHfcJ .1 U. «uh*JftUkJ tmMl MMA«|| bo , »Iv. Vui Tli. AjUtl't'. . KI US lil 11H BS min. %rm%*>i**&*m* motuil »lah t Novo mulo, Kooirrjt, •>» it. hH *0 m 11«. j..,»i'«i**H*%A rnoHnl ri.i * TrhU, Kaljak , OaloTao, Ljabno. Ca t HctathaJ t 8 tlnoiirad, l«aad - OhIiIh, 2«U u* jmtni , Ino nofi? hmpana, (hitih, 'fenavu, Pana, Htavr, I/In« .»mun.tcn , laohl , Mu.u Jarl.i«. fla^it), Man)1ua tara, Ilab, fr»nw>o .ar«, Karlov« v ,r«> l'-i.j.i liiimN), Oiui«.) rla \roataiu>n ■.»a 7 wH W<» «r>*f« •»•*W n>n*t'.i> vlak * K fl *VI ■»•«». ».^w»*»«<*-»• oaalint TH.lt a T> v*' A.rnitatd.11, I. i>»»i:*u eraiir, Rrarii»0. llulm, M»n,.i,:! ■ mjin i'lan)a, Hit4o)ltn>(rrada>, Unca, Nlajrra i i.rin, O.....m, Ourilia, Broflem a, (imnuiiU, /..illu oa laaara, Hul.int, l.ni'in 0<-loTptt, rniilalita, Trbtaa, * itri fiH rnla pofHttfHtn* m"*anl Tlak la KocaTta, No»»wa matu, fift 4 —rt HH mite. i -.Jii.itef '■•■•l.i.i vlak a I-niiaja, lijuhaa, Nalalhala, ■»Mrl'aka, rWilo*ute, VrauanuifoaU, Poulabla, Trhla* (Hi W. tari Hfl min a*«1 mr»»nl vlak la Koo«t)a, NoTaga Moiu. t/* it * 4 m%im --t t lil »lu» t Irnna.1* prako A m tat,.na lr. IJuiiiink-a, Heilaka, OnloTna. v..,i>,.M». 'PrtiUa Odhod la LJubijan« id-'.. kol , ■ >6 t *a*-* ».t Mir. a.lMfrs.-J * Karatna , 'i tt& , }H*| ■*)/•* >♦ Ikaj , , , * . 50 ar^Tra- Frlliotl v I.juM|aiio drt kol.1. .» rtO a»»t» tjvtruj la Kainntat , 'j. Ifl , Tl#»f.i»fa*,Ha«» , ,. a> ijfl «wfw 117015-83] Pisarja z lepo in bit.ro pisavo tal*o| * zprcjniem, V Ljubljani, dne G februvarja 1890. EvCLfl X2*lictit;n.n o. kr. notar. (1800— ii) Lepo stanovanje v II. nadstropju, s 5 sobami in pritiklinami, mm o USTst p>roc±aj Je več lepih hrastov p, i i9i»;> IVHIIII Č«riie*4M v / . ..i. - --^ Vit- im^mi o^/pc7 // c/ht?Ljot n ifi ^thtot i/a $b\9go% n ifi ova J/A? v n ifi a ijc va -V ffruSGani, 9nc p, »v&m* 1896, i i .S n i ž j 1 4 5. n. fotografi/a. ^ DlOJam ne nnjudanfje javiti, di je linij atelte odtUj v • v (1HIU> —5! /; ^raniitihaashih ulicah št. IS, pri tleh. v V. I* i Ij.-n / v«! v /.preje m iv m i in toaletnimi s-.bami in v^em j? novodobnim kottifuitom in tebničnimi novimi Itnajdbami, k. r mi liotle mnogo cilo, lavrietratl vsa dala najakrbnaja la toooo In oatraaatl vaaca inl)tavam, Z ndann proln,|n, da se mi bllgOVoll ohraniti tudi nadalje zaupanje in ? naklonjenost, kataru sam niivsl donlsj, se prlporooam s anivaojim ipoltovmnjam Aleksander Landau. Raaglas. |iii«< HI. miiAoh t I. <>•■ M*. minuendo licitacija poprave farnega stolpa košanskega v biSi prvomoHtnika M AmbroŽi6-a na Reški vodi, kjer ao tudi načrti in proračuni Ho dntva licitacijo vaakama na ogled iazpoHtavljoni. — \ne delo ceujfliio je na 4.rr23 gld. 32 kr. — Kdor d«lo pta^SMSa, mora 10°(t kavcije položiti. 1s/£. rra."torožič; (1910—1) prvome8tnik. ladajtttalj m odgovorni nrtdiiik: J oh i p Nolli. Lunin ina in tisk .Narodne Tiskarne". 30