NO. 103 Domovi m USES i s AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVElaAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 26, 1953 LETO Lm — VOL. Lm Tito ni dobil od Zapada nikakih obveznosti in jamstev Churchill ni ponovil v parlamentu izjav, ki jih je dal Tito doma ljudstvu ob povratku iz Londona. New YORK. — Ko je Tito od-hajal iz Londona je dejal, da no-si nekaj zelo zanimivega s seboj Za svoj narod. Zdi se, da je to 2animivost odkril v svojem go~ v°ru na beograjski postaji, ko je Snvoril množic: “Pri neki večerji V Londonu mi je Churchill re-“,čie bo naša zaveznica Jugo-s^avija napadena, jo bomo branili’ ” Ta izjava pove več kot uradni 0rnunike. Ali javnost je zanjo Zvedela samo iz Titovih ust. — Churchill, ki je govoril o Tito-obisku v parlamentu, pa ^a'j takega ni ponovil. Kolikšna je stvarna vrednost akih izjav, se nazorno vidi iz izjasnil, ki jih je objavilo sve-°Vno časopisje io priliki sklepala pogodbe o nenapadanju med ^•goslavijo, Grčijo in Turčijo. a Pojasnila navajajo razloge, Za^a.l ni prišlo do politične ali y^jne zveze med temi tremi dr-Zavami, zakaj Grčija in Turčija sta mogli prevzeti nase obvez-^asti, da b|0sta branili Jugosla-t°> če bi bila napadena. Nava-a 1 so kot glavni vzrok prav to, Jugoslavija ne more dobiti kakega jamstva, da bi se na-^ nanjo smatral za napad na ^Jene zaveznike na Balkanu ali napad proti vodilnim drža-'b Severne Atlantske Zveze. ^ew York Times” je zapisal: ^Tprav ,so velike sile Atlantske K eze dale vedeti, da ne bodo o-^ a 10 ravnodušne, če bi Sovjeti ^aPadili Jugoslavijo in da bodo jj., ^rale, vendar to načelo ni še je ier formalno potrjeno«”. Slika ro5 jasnejša, če dodamo iz po-_cila New York Times iz Beo-j^a tole: “čeprav Amerika date V0'*a®fC0 pomoč Jugoslaviji, 0ar še nobena zapadna sila sprejela nikake obveznosti Pram tej državi.” terni Robinson Crusoe Se ie vrnil v civilizacijo ... ^NE, Seychelles otočje. — mo- de j® pravkar dio,spel — y 1 Robinson Crusoe — v New ki • Uv r°jen Robert Fred Lee, benf 113 nekem neobljude-ske ^roPskem otoku v Indij-l0ceanu, kamor je zanesel §°vo ladjico vihar. je^6e’ ki je živel v Kaliforniji, s^al, da je leta 1950 odjadral Samcat iz San Diego, Cah, rito^0^°Vanje tokoli sveta s šti-bsko jadrnico Cyklon. K Ogg Je jadral preko Indijskega ^ 50 ga sape zanesle okoli Chae^ neobljudenega otoka v krasgQs Arhipelagu, obraslega s je Palmami. Tamkaj se bjen’rCa* ^er vse doslej živ-^bgl^ °riginalnega Crusoe-a, — skega pomorščaka Alexan-olkirka iz 18. stoletja. SOVJETUA 0 POSVETU NA BERMUDI “Pravda” napada nameravani posvet predstavnikov treh zapadnih sil na Bermudi. MOSKVA. — “Pravda” pravi o predvidevani konferenci Velike trojice na Bermudi v mesecu juniju, da se Velika trojica pripravlja na kljubovanje Sovjetski zvezi z ustvaritvijo predpogojev za poravnavo napetosti med Za-padom in Vzhodom. Uradni organ komun, partije dalje pravi, da bo seja med preds. Eisenhower jem, premierjem Churchillom in francoskim ministr. predsednikom bržkone še poostrila svetovno napetost, mesto da bi jo zrahljala. Iz Pravdinega uvodnika, ki zavzema vso prvo stran, je razvidno, da Sovjetija čuti, da bi morala biti od vsega početka vključena pri vseh razgovorih. PARIZ. — Reakcija v zapadnih prestolnicah na Pravdin u-vodnik je izražena v mnenju, da si Sovjetija prizadeva razdvojiti Zapad. PARIZ. — Diplomatski krogi zavračajo trditev Pravde, da se Zapad pripravlja na kljubovanje Sovjetski zvezi. Ti krogi po-udarjajio samo, da je edinost Treh velikih neobhodno potrebna, preden sedejo za mizo s Sovjetsko zvezo. LONDON. — V Pravdinem članku vidijo tukaj prizadevanje, da hoče Moskva zabiti zagozdo med Ameriko, Anglijo in Francijo RIM. — Neobhodno potrebno je, da zapadne sile ne dovole, da bi tako imenovana sovjetska mirovna ofenziva podrla obrambno stavbo, ki so j«o s tolikimi napori zgradile, dokler Sovjetija nad vsak dvom ne dokaže, da se nam je ni treba več bati. BERLIN. — “Članek v Pravdi dokazuje, da se Sovjetska zveza ničesar tabo' ne boji kakor edin-stva med zapadniml silami.” Cerkve v Poljski so fako polne vernikov kot nikoli poprej Božji službi prisostvujejo tudi vladni uslužbenci, armadni častniki in vojaki. (Poroča Dan De Luce, poročevalec Associated Press”-a) VARŠAVA. — Katoliški Poljaki polnijo danes cerkve kakor jih niso še nikoli v svojem življenju. Katoliške cerkve po vsej deželi, katerih je mngo še vedno v popravilu od škode, ki so jo utrpele v vojni, so prenapolnjene vernikov vseh starosti. Globoko versko občutje polj skega ljudstva ni prišlo nikoli do tako globokega izraza kakor v zadnjih letih pod komunističnim režimom. Polnih 80 odstotkov prebivalstva, ki šteje 25 milijonov duš, zahaja redno k božji službi V večini poljskih cerkva so maše zjutraj in zvečer. Ta zadnji privilegij cehkvam; da lahko darujejo maše zvečer, je bil dan v svrho, da se ljudstvo, ki podnevi dela, lahko udeležuje božje «službe zvečer. Oficielno zadržanje poljske vlade je, da je svoboda vere zajamčena. Mnogi člani komunistične partije čutijo, da so mnogo dlje časa katoličani kot pa komunisti in še vedno iščejo v veri tolažbe. V katedrali sv. Janeza sem videl zatopljene v molitev vladne uslužbence, kakor tudi častnike in vojake poljske armade.—Poljski primat kardinal Višinski, ki ima navadno po eno pridigo na mesec, je imel o Veliki noči tri. Predmet njegovih pridig je krščanska etika, na katere osnovi priporoča vernikom, naj izpolnjuj ejp kot državljani svoje dolžnosti napram državi, toda naj ne delajo nikakih kompromisov v zvezi z vprašanjem vere in ve-sti. Novi grobovi Mary Struss V nedeljo zjutraj je, kot smo že poročali, umrla v Womens Hospital Mrs. Mary Struss, roj. Kumel, s 1386 E. 30 St. Rojena je bila v Jugoslaviji, odkoder je prišla sem pred nekako 53 leti, učakala je 73 let. — Zapušča hčer Ann Kline in enega vnuka. Njen soprog je umrl januarja 1944. V Evropi živi še en njen brat. Pogreb pokojnice bo v sredo ob 9:30 dop. iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v St. Columbkille cerkev, kjer bo ob desetih cerkveno opravilo, nato pa na Kalvarijo. -----o------ Slovenska pisarna 6116 Glas« A ve., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 NA ODRU. — V sredo in četrtek zvečer skupna vaja za igro “Rožni venec” na odru. Pričetek ob 7:30. — Režiser. ŠKOF dr. Gr. Rožman se je iz Lemonta vrnil v Cleveland. Jutri bo spet odsoten, nakar bo birmoval v youngstownski škofiji. VSTOPNICE za nedeljsko prireditev (“Rožni venec”) so vse po $1. Na željo rezerviramo katerikoli sedež v dvorani in na balkonu. Rezervirani sedeži so 50c dražji. KRITIČNA PERIODA POGAJANJ V PANMUNJ0MU Zavezniki hočejo baje tajna pogajanja. — Kaj bo z vojnimi ujetniki, ki nočejo repatriacije? — Ali bo sporazum dosežen na njihov račun? — Skrb in nestrpnost v Washingtonu. S kolesom je pobegnil IRWINGTON, N. J. — Tukaj je nek 15 do 16-letni fant oropal neko grocerijsko trgovino za $200 ter pobegnil na kolesu. Spečemu so vzeli denar BENSON, N. C. — A. W. Mc-Lamb je prodal svojo farmo za $15,000. Zadovoljen s prodajo je odšel domov, na poti pa se ustavil sel pod drevo ter pričel preštevati denar. Pri tem prijetnem opravilu je sladko zaspal. Ko se je zbudil, — ni bilo o denarju ne «duha ne sluha. šestnajst angleških rodbin odšlo iz Kaira KAIRO, Egipt. — Sledeč svarilu svoje vlade, je dne 24. maja 16 angleških rodbin - 40 žensk in otrok — odpotovalo iz Egipta v London. Ob položaju, ki postaja vedno bolj napet med Anglijo in Egiptom zaradi vprašanja Sueškega prekopa je angleška ambasada v Kairu pozvala kakih 4,000 angleških civilistov v Egiptu, naj odidejo iz dežele, če nimajo tam res nujnih poslov. Dulles in Slassen mm v■■■ v Turčiji ISTANBUL, Turčija. — Dne 25. maja sta dospela sem iz Pakistana ameriški državni tajnik J. F. Dulles in Harold Stassen, ki sta pravkar dovršila svoje potovanje po Bližnjem vzhodu in Južni Aziji. Od tu bosta odpotovala na Grško v Atene, odtam pa preko Tri-polija v Severni Afriki nazaj v Združene države. TOKIO. — Zavezniški mirovni delegatje so predlagali “tajno” sejo za korejsko premirje ter predložili nov načrt Zdru Ženih narodov, da se konča mrtvilo, ki je zavladalo zaradi perečega vprašanja onih komunističnih ujetnikov, ki se nočejo vrniti domov. General Harrison, glavni delegat Zdr. narodov, ni teh govoric ne potrdil ne zanikal, toda znano je, da Angleži odobravaj,© tak ihačrt. “Končni kompromis” Kakor znano so se v preteklosti že vršila pogajanja za zaprtimi vrati, tekom katerih so delegatje odkrito govorili, ne da bi se jim bilo bati, da se bo njihove besede izrabljalo za propagando. Komunistični časnikarji so izjavili, da je gen. Harrison otvo-ril v ponedeljek sejo, na kateri so zavezniki predtožili svoj “končni” kompromisni predlog, ki se je glasil, da bi se o novi formuli za izmenjavo ujetnikov razpravljalo na “tajnih sejah”. Severnokorejski gen. II Nam je takoj nato vprašal za 15-mi-nutni odmor, nato pa za nadaljni odmor do« .2:30 popoldne. Razgovor Clarka in Rhee-a Gen. Mark W. Clark, vrhovni poveljnik zavezniških čet na Daljnem vzhodu, je prispel iz Tokija v Korejo ter tekom dve uri trajajočega razgovora s korejskim predsednikom Syngma-nom Rbeejem, predložil slednjemu nove načrte. Rečeno je, da je gen. Clark nujno priporočal predsedniku, naj pristane na novi načrt, čeprav je predsednik že ponovno ,izjavil, «da ne bo sprejel premirja, ki bi pustilo deželo razkosano na dva dela. Komunistični časnikarji, ki so Stali izven šotora, kjer se vrše pogajanja, so rekli, da so zavezniki otvorili sejo z zahtevo, da naj bi bili razgovori o ujetnikih, ki nočejo repatriacije, tajni. Zavezniški delegatje niso hoteli po odmoru sprejeti časnikar- Kjer gospodari komunizem, tam cvete sistem prisilnega dela jev in jim tudi niso hoteli odgovarjati na vprašanja, koliko je resnice na trditvi, da hočejo imeti tajne seje. Komunistični časnikarji pravijo, da morajo imeti zavezniki gotovo kaj, kar bi radi skrili pred svetom. Skrb v Washingtonu WASHINGTON. — Rečeno je, da so voditelji v Eisenhower j evi 'administraciji “zelo nestrpni” v želji, da izposlujejo premirje v Koreji. Nek vplivni republika^ nec, ki ne želi biti imenovan, je rekel, da se boji, da zadnji razvoji v Pammunjomu ne bodo prizadeli sarmo bodočih zunanjepolitičnih smernic administracije, temveč da bodo tudi škodovali njeni popularnosti doma. Dejal je, da kakor on vidi celotno situacijo, ameriško ljudstvo želi, da se konča s prelivanjem krvi v Koreji, toda ljudstvo bi z veliko nevoljo sprejelo premirje, ki bi bilo kupljeno z večjimi koncesijami komunistom. “Naše ljudstvo želi konec te vojne, toda častni konec”, je dodal. Med zakonodajalci čedalje bolj prevladuje mnenje, da namerava administracija popustiti komunistom več kot se je pričakovalo. Tako je, n. pr. čedalje več dokazov, da nimajo državni tajnik J. F. Dulles in drugi nikakega resnega upanja, da bi mogli doseči premirje, ki bi ujedinilo deželo, kakor je zahteval senator Know-land iz Kalifornije. Prav tako je mogoče, da utegnejo zavezniki pristati na to, da se prepusti vprašanje vojnih u-jetnikov, ki se nočejo vrniti domov, v končno rešitev Komisiji petih narodov. in anes deloma oblačno, toplo koli ifiarrK>- Zvečer in ponoči 3 ^adno. PRISILNO DELO. — Staro sredstvo zatiranja v Sovjetski zvezi je sledilo zastavi sovjetskega imperializma v vse dežele, ki so postale žrtev kremeljske! oblasti. Češkoslovaška, Bolgarija, Romunija, Madžarska, Albanija Poljska, Kitajska, vse posnemajo sovjetski zgled. Cenijo, da znaša število prisilnih delavcev v Sovjetski zvezi im njenih pod-Idžniških državah okrog 20 milijonov. Odbor Zdr. narodov za prisil-nio| delo v Ženevi je zabeležil nova pričevanja o prisilnem delu v komunističnem svetu. Tajnik mednarodne komisije proti koncentrac. taboriščem David Bousset, je dizjavil, da se sistem delavskih taborišč širi po območju sovjetske oblasti. Glavni tajnik poljskega združenja bivših političnih jetnikov, dr. Z. Stahl, navaja, da veljavna zakonodaja na Poljskem predvideva različne vrste prisilnega dela: osebe, ki so prisiljene na delo za državo, ne da bi bile zaprte; prisilno delo v posebnih neg dela pod nadzorstvom notra- taboriščih za osebe, ki so zaprte zaradi domnevnih zločinov, ter “vzgojno” prisilno delo na podlagi upravnih ukrepov. Druge priče so izpovedale, da so vzhodnoevropski podložniki v prvih letih komunistične oblasti izkoristili prisilno delo v glavnem za zatiranje politične opozicije. Poudarja, da je pa zdaj glavni cilj prisilnega dela gospodarsko izkoriščanje. Albert Herlimg je pričal, da dokazi potrjujejo, da najmanj milijon mož, žena in otrok opravlja .suženjsko delo, ki je uzar konj eno v Bolgariji, Češkoslovaški, Madžarski, Poljski in Romuniji. Po sovjetskem vzoru so njihovi podložniki ustvarili skoraj neomejeno zakonito možnost izrekanju kazni prisilnega dela pod pogoji, ki odgovarjajo oblastnikom. Češkoislovaški zakon od okt. 1948, ki so ga izdali nekaj mesecev po komunističnem državnem udaru, ustanavlja sistem prisil- njega ministrstva. Novi kazen-skil zakonik predvideva prisilno delo tudi za male prekršitelje, “ki izražajo ali so nameravali izražati sovražno stališče prolti ljudsko - demokratičnemu zakonitemu redu”. Bolgarija je prva sledila sovjetskemu vzorcu prisilneg dela, ko je že leta 1945 ustvarila zakonsko podlago zanj. Tri leta pozneje je zakon o ljudski milici pooblastil notranjega ministra, da lahko obsodi vsako osebo na prisilno delo; za to zadostuje že “pritiljudsko stališče”. Po novem zakonu o delu iz leta 1951 so v primeru pqtrebe vsi madžarski državljani med 14. in 50. letom obvezani, stopiti v obvezno delovno službo, “da se prebrodijo nevarnosti, ki ogrožajo gospodarstvo, ali ki bi ogrožale kc|risti države.” Znano je, da so mnoge madžarske jetnike, prav tako kot v drugih podložniških državah, deportirali na prisilno delo v Sovjetsko zvezo. Podobni zakoni so na Polja- lastjo. kem, v Romuniji in Albaniji. Besedila so različna, toda bistvo je vedno isto. Kitajska kom. vlada je z odredbo iz leta 1951 ustvarila zakonito podlago za uporabo prisilnega dela. O uporabi jetnikov je kitajski minister javne varnosti v maju 1951 v poročilu omenil med drugim tole: “Ti ljudje predstavljajo z gospodarskega stališča veliki vir delovne sile. Zdaj jih (Organiziramo za delo za državo. Nudimo jim možnost, da se popravijo. Istočasno bodo imeli odločilni vpliv na nekatera državna javna podjetja.” Podložniške države so podobno stitev meseca februarja. Zakoncema Rosenberg je bil zopet odklonjen njun priziv < Njun odvetnik pravi, da bo še enkrat prosil predsednika Eisenhowerja za pomilostitev. WASHINGTON. — Vrhovno sodšče je včeraj — zdaj že v tretje — odklonilo novo zaslišanje “atomskima” vohunoma Juliusu in Ethel Rosenberg. Edino upanje, ki jima zdaj še preostane da izbegneta smrti na električnem stolu, je, če povesta in razodeneta vladi tajnosti komunistične zarote, v katero sta bila zapletena Emanuel H. Blocr v New Yor-ku, icdvetnik in branilec obsojenih zakoncev, je včeraj izjavil, da bo nastopil danes pred Vrh. sodiščem v Washingtonu s prošnjo za odgoditev smrtne kazni. Predsednik Eisenhower je zavrnil njuno prošnjo za pomilo- kakcir Sovjetska zveza stalno odklanjale, da bi dovolile nepristransko preiskavo glede prisilnega dela. Toda kljub temu, da skušajo to držati v tajnosti, dokazujejo pričevanja iz mnogih virov, da je postalo suženjsko delo neobhoden del gospodarskega in političnega sistema v vseh deželah pod sovjetsko ob- Rosenberga sta imela umreti dne 9. marca. Zadnje glasovanje na tretji priziv zakoncev Rosenberg za novo zaslišanje je izpadlo v razmerju 7:2 glasov. Za novo za-slišnje sta glasovala sodnika — Douglas in Black. Odvetnik Biioch je izjavil, da se bo še enkrat obrnil na predsednika Eisenhowerja s prošnjo za pomiloščenje. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Petdeseta obletnica— V petek ob 7:30 bo v cerkvi 'Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Tomšič v spomin 50. obletnice njegove smrti. Pokojni se je v Nemčiji smrtno ponesrečil. Poslovila sta se— P. Klavdij Okorn in p. Beno Korbič, slovenska frančiškana, ki sta zadnji dve leti delovala v Avstraliji, sta svoj obisk v Clevelandu včeraj zaključila in se odpeljala v Johnstown, Pa. Seja— Klub Ljubljana ima nocoj ob 7:30 sejo v AJC na Recher Ave. Zaradi priprav piknika vabljeno vse občinstvo. Prihodnji nastop GM— Glasbena Matica bo nastopila v nedeljo 1. novembra s “Caval-leria rusticana” in “Pagliacci”. Vstopnice lahko že zdaj rezervirate pri članih Glasbene matice ah pa pismeno na naslovu “Glasbena matica,” — 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Na obisk v Jugoslavijo— Michael Gole, 1476 Warrens-ville Center Rd., se danes odpelje proti New Yorku in se jutri vkrca na ladjo “Vulcania”, ki ga bo odpeljala v Jugoslavijo na obisk k bratu Jožefu v Črmo-.šnice. Obiskal bo tudi sestro Ano Zornič v Beogradu in druge sorodnike. Vse formalnosti je uredila Potniška pisarna Steve Pirnat Co., 6516 St. Clair Ave. Srečno pot in zdrav povratek! Kam neki se bodo peljali NEW YORK. — Tukaj so. tatovi ukradli potniški avtobus, v katerem je bilo 36 sedežev. —• Neki družbin uradnik je izjavil, da je bilo v busu 50 galon gasoli-na, kar je dovolj za 200 milj nepretrgane vožnje. Žalovanje v Bolgariji DUNAJ. — Bolgarija je izdala v znak žalovanja za umrlim sovjetskim diktatorjem Stalinom črno icbrobljene poštne znamke s Stalinovo sliko. NAJNOVEJŠE VESTI SEOUL, Koreja. — Verodostojni južnokorejski viri poročajo, da so novi zavezniški pogoji nesprejemljivi za Južno Korejo. Po vsej južnokorejski republiki vlada glede njih trpko in grenko občutje. CLEVELAND. — Mestna zbornica je snoči skoraj soglasno odobrila 14 delavskih projektov, ki bodo stali nad 14 milijonov dolarjev. LONDON. — Sovjetska zveza je včeraj odklonila povabilo, da bi se udeležila konference Velike četverice za izdelan je mirovne pogodbe za Avstrijo. LAS VEGAS, Nev. — Ogromni atomski top “Atomic Annie” je včeraj sestrelil prvi poizkusni atomski naboj, katerega je vrgel sedem milj daleč. S tem smo vstopili v dobo a-tomske artilerije. TOKIO. — Dvajset japonskih žensk, ki so nosile komunistične zastave, je včeraj izzivalo in zasramovalo Mrs. Eleanor Roosevelt ob njenem prihodu v japonsko glavno mesto. BEOGRAD. — Neki mož, ki je ležal v krsti v mrtvašnici navidezno mrtev, je nenadoma oživel. — Mož je vstal in šel domov, kjer je smrtno prestrašil svojo ženo. ?tm Ameriška Domove mi: /t fVti ■/»<-/%mi— ■ a<> v«i: ~tBm£xr~ 6117 St. Clair Ave. HEcrterson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. v komunističnih zaporih vrši tako “samo-obešanje,” je znano. En dan pred aretacijo je Hebrang poslal Stalinu zaupno poročilo, da Tito ni stalinovec, marveč da sovraži Stalina, da je vsemu sporu med Kominterno vzrok velikanski Titov napuh. Hebranga je Tito tudi obdolžil, da je bil gestapovski agent. No, to so bili vsi vodilni komunisti več ali manj! Če bi bil Stalin dobil Tita v svoje kremplje, bi mu bil na procesu tudi dokazal, da je izdajalec, ki je kolaboriral z nacisti. * M. !! BESEDA IZ NARODA f 1 Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 103 Tues., May 26, 1953 Nič ni tako skrito ... Kako so prišli na dan zločini Titovih komunistov v nemških taboriščih? Morda se je kdo izmed čitateljev naših člankov o zločinih Titovih komunistov v nacističnih taboriščih začudeno in dvomljivo izpraševal; “Kako je vse to moglo proti na dan? Ali je vse to dokazano? “Zločini teh Titovih komunistov so bili tako strahotni, da se človeku, ki ne pozna dobro komunizma, zde skoro neverjetni in nemogoči. Govorili smo z ljudmi, ki so bili sami v Dachau internirani, ki so videli, kako izginjajo v plinskih celicah in mučilnicah protikomunisti, pa si vendar niso mogli misliti, da bi komunisti, titovci, v službi Gestape vse to počenjali. Kako je vse to prišlo na dan? V kazenskem taborišču Dachau je bil interniran tudi bivši avstrijski general Viljem Spielfried, Dunajčan, prijatelj in somišljenik bivšega avstrijskega kanclerja Sušnika, Ta stari in bolehni general je imel v strahotnem taborišču le eno željo; da bi dočakal svobodo in da bi mogel po resnici popisati vse strahote kancentracijskega taborišča v Dachauu. Kot star vojak je imel zelo dober dar opazovanja in je kmalu dognal, da se pošiljajo v smrt, v plinske celice, v mučenje in strahotna preizkuševališča le protikomunisti: katoličani, protestantje, Judje, Francozi, Nemci, Slovenci in drugi, med tem pa so voditelji komunizma in ilegalne komunistične organizacije živeli v taborišču popolnoma varno, ne da bi jih zloglasni in zločinski kapoti kdaj kaj nadlegovali. Vse to je v bivšem generalu vzbudilo sum, da mora vladati med Gestapo in komunisti nekak sporazum in dogovor. Ko se je spomladi leta 1945 zrušila Hitlerjeva Nemčija pod strahovitimi udarci zaveznikov, je nastala med SS in Gestapo stražniki v taborišču Dachau velika zmešnjava, ki jo je ta general porabil, da se je iz taboriščne bolnišnice vtihotapil v pisarno komandature, kjer so bili shranjeni tajni arhivi Gestapa. Spielfriedu se je posrečilo dobiti v roke kartoteko tajnih Himmlerjevih agentov, ki so v taborišču opravljali zaupne službe mučiteljev, ubijalcev in ovaduhov. Tu so bili rokopisi vseh teh Titovih komunistov in zločincev, ki so lastnoročno pisali dnevnike, poročila, kaj vse so delali, ko--ga so mučili, nad kom so izvrševali svoje zločinske poizkuse in koga so umorili in kako. Vsak izmed teh zločincev je sam za Gestapo natanko popisal, kako je v smrtnih laboratorijih vbrizgaval izbranim protikomunističnim žrtvam bencin, strupe, bakterije in drugo. V zmešnjavi, ki je nastala v Dachauu, ko so se bližali taborišču zavezniki, sta Gestapo in SS oddelki uničila vsd arhive, pri tem pa niso opazili, da so med tem časom izginili najvažnejši dokumenti, kartoteka z imeni in poročili komunističnih zaupnikov in pomočnikov pri Gestapo. Titovi komunisti, ki so opravljali te zločinske posle, so mislili, da so popolnoma na varnem. Le oni so vedeli in komunistično vodstvo, kaj so počenjali, arhiv je bil uničen, vsi dokazi o njih zločinih so izginili.' Kot žrtve nacistov in Gestapa so se ti pomočniki Gestapa javili zaveznikom, prevzeli v taborišču oblast in pričeli, loviti protikomuniste in osebe, ki so bile v službi angleške informacijske službe, ter so vse te nasilno odvedli v Jugoslavijo, kjer jih je dal Tito pobiti. Toda . . . dokazi o komunističnih zločinih v taborišču Dachau so bili zelo dobro shranjeni. Stalin se je tiste dni posluževal svojega velikega prijatelja Valterja, Josipa Broza, Tita, in ga je ščuval proti zaveznikom. V Belgradu je bil sedež Kominforme, jugoslovanski listi so najhujše lajali na zaveznike, titovci so sestreljevali ameriška letala in izzivali na vse mogoče načine zapadne zaveznike. Ko pa je bila Titova propaganda proti zaveznikom na višku, je njih informacijska služba priobčila fotografije nekaterih dokumentov, ki so dokazovali zločinsko sodelovanje najožjih Titovih sodelavcev z Gestapo v koncentracijskih taboriščih. Ko se je razpočila ta smrdeča bomba, je nastal med Titovci v Jugoslaviji silen preplah. Zdaj je bilo jasno, da imajo zavezniki v rokah dokaze o zločinskem sodelovanju Titovih komunistov z gestapovci. Istočasno pa je se pričel spor Tita s Kominterno in Stalinom. Tito ni bil zaman Stalinov učenec in posnemalec. Po Stalinovem vzorcu je dal prirediti nato ljubljanski proces, o katerem smo že pisali, kjer sp bili na smrt obsojeni negovi sodelavci. Tako je jugoslovanski Stalin ubil dve muhi na en udarec: vrnil je udarec Kominterni, kateri je naprti! odgovornost za komunistične zločine v nacističnih taboriščih, na drugi strani pa je hotel oprati sebe, da bi bil tudi on kaj odgovoren za vse to. Toda komunistični zamorec se je zaman umival. Vsi obsojeni so bili njegovi ožji sodelavci že, izza španske vojske ... Skoro istočasno pa je dal Tito odstraniti tudi vodilnega jugoslovanskega komunista Andrijo Hebranga, ki je bil Stalinov zaupnik v Jugoslaviji in ki bi bil najbrž nasledil Titu, ko bi se bilo Stalinu posrečilo tega odstraniti. Hebrang se je po poročilih Titove policije sam obesil v zaporu. Kako se jih je bilo odločilo in so prišle tja. Ko je bilo že večji del gozda ------- izsekanega, sta se Modiceva 1. Cleveland, O. — Med Slovenci; 1910 zopet vrnila v Cleveland, Modiceva mama — 80-lefnica v Clevelandu imamo poleg raznih osebnosti, tudi nekaj takih, ki sicer niso v javnosti poznane kot aktivne v družabnem pogledu. Imamo pa nekoliko starih ljudi, ki so doživeli častno starost — 70 in več let. Danes, 26. maja, praznuje znana in spoštovana Mrs. Karolina Micdic svoj 80. rojstni dan. Modiceva mama, kakor jo vsi, ki jo poznajo, s spoštovanjem imenujejo, je tudi ena izmed naših pio-nirk-naselj enk. Modiceva mama je bila rojena 26. maja 1873 v vasi Veliki vrh na Bloški planoti na Notranjskem. Pozneje so njeni starši prevzeli posestvo na Strmici pri Blobah, kjer je tedaj mlada Karolina zvesto' in marljivo pomagala staršem pri delu na kmetiji. Leta 1893 je bilo številniO' iselje. vanje iz vseh krajev Slovenije, seveda tudi Bloška okolica ni zaostajala za drugimi kraji. Pa se je tudi tedaj mladi Karolini Za,-krajšek zahotelo iti v tuji svet. Kakor pripoveduje mama, je šel tisti čas eden njenih sorodnikov v Ameriko. To je bila za njitf ugodna prilika, in so ji starši dovolili in preskrbeli vse potrebno. Sredi poletja je zapustila svoj rojstni kraj in se podala na dolgo pot — v Ameriko, prišla je v Cleveland, Ohio. Seveda prve mesece bivanja v Clevelandu je pomagala pri hišnem opravilu pri svojih sorodnikih, ker tedaj ni . bilo zaposlitev, kakršne so dandanes. Pred Veliko nočjo istega leta je bil tudi odpotoval v Ameriko iz Bloške okolice mlad, čvrst fant — John Modic, ki se je bil naselil nekje v državi Colorado. Modiceva mama pripovedujejo, da sta se z Janezom doma rada “postrani” pogledala. Ko je tedaj zvedel mladi Janez, da živi v Clevelandu mlada Karolina, je seveda tudi on prišel sem. Par mesecev pozneje je sledila poroka. Mladi John Modic je bil priden in podjeten mož, njegova zvesta in skrbna soproga Karolina miu je bila tudi glavna opora. Po nekaj mesecih sta se odločila in pričela z gostilno, na tedanjem Lake Streetu, katero sta vodila nekaj let. Pozneje sta se bila preselila v državo Pennsylvanijio-, kjer je bila tedaj v razmahu lesna industrija. Naselila sta se bila v Astola, Pa. Po par let bivanja v gozdovih, sta se bila odločila iti na obisk v staro domovi-imd, kjer sta ostala 10 mesecev. Potem sta se zopet vrnila v Cleveland, Ohio, začela z gostilno na istem prostoru kakor pred leti. • Leta 1902 sta se bila zopet odločila za delo v pennsylvanskih gozdovih, kjer sta ostala osem let. Tja so se tista leta naseljevali mnogi naši slovenski fantje in možje. Za preskrbo delavcev-šumarjev je bilo treba urediti stanovanja in prehrano. Da se je ugodilo in uredilo vse potrebno, sta marljiva Modiceva posvetila vso svojo pozornost. Pomniti je treba, da je imela Modiceva mama pri tem pod vzet ju največ opravila in skrbi, kajti navadno so imeli na hrani in stanovanju po sto in več gozdarjev. Dela je bilo vedno več, treba je bilo vedno več pomoči, posebno v kuhinji pri gospodinjskem opravilu. Pa sta Modiceva pisala v staro domovino za pomoč, to je razumljivo po dekleta. In mnogo se Ohio. Kupila sta posestvo na vogalu St. Clair Ave. in E. 62. St., pričela gostilno, katero še danes vodijo Modicevi. Ko je leta 1918 razsajala epidemija, je prizadela tudi Modi- ■!eJ°’ cevo družino, umrl je Mr. John Modic. Zapustil je poleg zveste sep,roge Karoline tudi devet otrok. Naj starejša je poznana Mrs. Mary Bela j, soproga poznanega in spoštovanega Frank Be-laja, trgovca z moško in deško opravo v Modicevem poslopju na 6205 St. Clair Ave., najmlajši pa sin Albin. Z vsio; skrbjo in marljivostjo je Modiceva mama vodila podjetje, dajala navodila otrokom in skrbela, da so bili po-setniki njih gostilne vselej s postrežbo zadovoljni. Kljub visoki starosti, je Modiceva mama še vedno delovna. V kuhinji preskrbi vsak dan potrebne jestvine, s katerimi postrežejo gostom.' Zelo je natančna, kar se tiče čistoče in izbire hrane, kar je dejstvo, da se številni lobisko-valci vsakokrat zadovoljni. Modicevim se je rodilo devet otrok, ki so sedaj vsi odrasli in preskrbljeni. Dne 22. marca 1950 je umrl sin Frank, ki je bil javnosti poznan v mladih letih kot vnet športnik. Več let pa je bil pokojni Frank uslužben kot pomožni okrajni “šerif,” katero službo je opravljal do svoje smrti. Modiceva mama so sedemkrat stara mama in dvakrat “prastara mama.” Menda je Modicevi mami največja zabava—delo. Nu, pa imajo poleg dela tudi zabavio in zadoščenje, posebno kadar jih obiščejo njih ictroci, vnuki in pravnuka; na vse so zelo ponosni. Poleg tega so Modiceva mama tudi ljubiteljica živali, posebno male psičke radi oskrbujejo in negu-seveda so jim živalce tudi hvaležne in se medsebojno skoraj razumejo. O Modicevi mami, zaslužni slovenski ženi, bi se dalo1 še mnogo napisati. Posebnost so razgovori z njo o preteklosti, o prvih letih njenega bivanja v tej ob širni naši novi domovini. Men' da je malo naših ljudi, ki bi ne poznali preproste in priljubljene žene, ki je vselej pripravljena na uslugo obiskovalcem. Ko stopa Modiceva mama z današnjim dnem v svoje 81. leto je želja vseh njenih otrok, vnukov, sorodnikov, prijateljev in znancev, da bi še dolgo let ostala med nami zdrava in zadovoljno uživala večer sviojega živi j e- I K sodobnim svetovnim problemom Na predlog ameriškega predsednika bo prihodnji mesec sestanek zahodnih treh velikih. Na Bermudih se bodo posvetovali predsednik Eisenhower, britanski ministrski predsednik W. Churchill in predsednik francoske vlade. O potrebi sestanka voditeljev zahodnih držav so začeli pisati in govoriti takoj po tem, ko je javnost zvedela za razliko med angleško in ameriško zunanjo politiko in o posebnih zadevnih nja! Kongres OF in slovenska Koroška Od 25. do 27. ^pfila t. 1. je bil v Ljubljani IV. kongres Osvobodilne fronte, ki se je na tem kongresu preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije (SZDL). Na tem mestu nas zanimajio v prvi vrsti oni deli govorov in ugotovitev, ki se tičejo zamejskih Slovencev. To pa zaradi tega, ker je SZDL enako kot Komunistična partija danes v Jugoslaviji uradna ali vsaj poluradna ustanova in so zategadelj izjave na tem kongresu tako rekoč uradne izjave današnjih predstavnikov Slovenije odn. Jugoslavije. Zborovanja OF, ki je bilo v veliki dvorani Uniona, so se udeležili med drugim tudi sledeči koroški Slovenci: dr. Franc Petek, dr Franci Zwitter in Janko Ogris. O slovensko-koroški stvari so na njem govorili zlasti podpredsednik slovenske vlade' dr. Marijan Brecelj, jugoslovanski konzul v Celovcu Mitja Vošnjak, dr. Franci Zwitter in predsednik sloven, vlade Miha Marinko. Dr. M. Brecelj, podpredsednik sloven, vlade, jev zvezi s Sloven. Koroško rekel med drugim (po Sloven, poročevalcu): “Zaradi izboljšanja odnošajev med Jugoslavijo in Avstrijo je bilo mogoče že in bo v bodoče mogoče še v večji meri urediti marsikatera življenjsko važna vprašanja naše manjšine. — Ves čas smo podpirali politiko enotnosti koroških Slovencev, ki naj se utrjuje na narodnostni in politično socialni osnovi; to pa je v sodelovanju koroških Slovencev s progresivnim socialističnim po-kretom v Avstriji.” — Dr. Marijan Brecelj jc nato na neprimeren način in z nedokazano trditvijo napadel predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev odnosno slovenske Krščansko demokratske stranke kot vatikanske hlapce. V bistvu enako je govoril tudi današnji jugoslovan. konzul v Celovcu Mitja Vošnjak. Ta je v svojem govoru poudaril, da se morajo vse sloven, družbene, tudi športne in gospodarske organizacije vedno in ipovsiod (Torej tudi pri nas v ZDA! Opom. ur.) povezovati samo z enakimi organizacijami socialističnih gibanj. Nato je tudi on surovo napadel predstavnike večine koroških Slovencev, kot da tudi to spada k njegovim konzularnim dolžno- stim. Zahteval je, da sme vsaka zahteva po enotnosti in vsako podpiranje koroških Slovencev sloneti le na tistih ljudeh, ki podpirajo sodelovanje s socialističnimi gibanji. Dr, Fr. Zwitter pa je na zborovanju ugotovil, da danes ni možna enotnost koroških Slovencev samo na nacionalni podlagi, marveč na naprednih družbenih načelih, želel je, da bi bilo to tudi uradno poudarjeno. — Kar velja za koroške Slovence, velja tudi za Slovence na Tržaškem in v Italiji, kjer bi se morali po vezati predvsem z .naprednimi, t. j. laškimi socialističnimi gibanji. Miha Marinko, predsednik sloven. vlade, pa je v svojem govoru posebno poudaril nalogo komunistov, ki jo imajo v vsakdanjem delu v novi Socialistični zvezi (prej OF) v smislu sklepov VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, kar se pravi z drugimi besedami, da morajo komunisti prevzeti Vodstvo tudi v novi Socialistični zvezi. Sestava predsedstva SZDL že tudi potrjuje, da se je tako zgodilo, saj je postal njen predsednik M. Marinko, tajnik Boris Kraigher, člani pa Viktor Avbelj, France Bevk, Marijan Brecelj, Tone Fajfar, Janez Hribar, Albert Jakopič, Stane Kavčič, Vlado Krivic, Franc Lubej, Ivan Maček, Zoran Polič, Jože Potrč, Ivan Regent, Josip Vidmar in Boris Ziherl. Med novo Socialistično zvezo' in Zvezo komunistov Slovenije je torej vzpostavljena kar se da ozka personalna unija, saj ,so v obeh organizacijah skoro samo isti ljudje. , V resoluciji, ki je bila sprejeta ha zaključku zborovanja nove SZDL, je med drugim rečeno, da bo SZDL posvečala čim večjo skrb zamejskim Slovencem in bo spremljala z vsem razumevanjem prizadevanja zamejskih Slovencev, sodelovati s progresivnimi, socialističnimi in demokratičnimi gibanji v sosednjih državah. Za konec bodi še dodamo, da je po izjavi Alberta Jakopiča v Sloveniji 50,000 članov Zveze komunistov in 600,000 članov Socialistične zveze. Pogodba med Jugoslavijo in Britanijo in Avstrija Te dni je bil odprt v Gradcu velesejem, ki so ga preimenovali coskem parlamentu, dokler Nemci ne pristanejo na francosko rešitev vprašanja Posarja in se Angleži ne povežejo tesneje z Evropo. Na dnevnem redu torej ne bo malo stvari in veliko vprašanje je, v koliko in na kakšen način jih bo mogoče rešiti, kako doseči soglasje in najti skupno pot. Delne težave pri reševanju posameznih vprašanj povzroča francoska vladna kriza. Kot tolikokrat v preteklosti je tudi se- francoskih željah. Očitna potre- daj, ko je svet pred važnimi zunanjepolitičnimi o d 1 o čitvamt Francija brez vlade. Francoske ba po takem razgovoru pa se je pokazala zlasti po zunanje politični debati v britanskem parlamentu, iki je vzbudila v Ameriki toliko ogorčenja. Vesti iz Londona pravijo, da bo sestanek na Bermudih priprava na sestanek velikih štirih (Amerike, Sovjetije, Vel. Britanije in Francije), v Washingtonu pa o tem ne marajo reči nič, govore le, da je; treba ustvariti na 'Zahodu, enotnost v pogledu razmerja do Sovjetije in njenih satelitov. Amerika bi rada dobila soglasje in podporo Angležev in Francozov za razgovore s Rusijo na temelju pogojev ki jih je pretekli mesec navedel v svojem znanem govoru predsednik Eisenhower. Angleži in Francozi pa za to pot in te pogoje, kot smo že nekaj krati omenili, niso posebno navdušeni; po njih sodbi so pogoji pretrdi in zato ni nobenega upanja, da bi jih Sovjeti sprejeli za losnovo 'razgovorov. Evropa si želi miru, miru za skoro vsako ceno. Njej je Amerika preboj evita, prenačelna, preodločna v hladni vojni med sovjetskim in demokratičnim svetom. Zato je le malo. verjetnosti, da bo Eisenhowerju uspelo dobiti Angleže in Francoze na svojo stran. W. Churchill bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da bo pridobil Eisenhowerja za sestanek z Malenkovom tudi brez izpolnitve kakršnihkoili pogojev. V tem prizadevanju bodo po vsej verjetnosti Angleže podpirali tudi Francozi. Poleg ioi sestanku velikih štirih, ki naj bi se predvidoma vršil najkasneje v toku dveh mesecev, se bodo pa na Bermudih razgovarjali seveda tudi o korejski vojni, o morebitnem premirju na tem bojišču, o vojni v In-diokini in na Malaki ter o splošnih razmerah v jugovzhodni Aziji. Angleži bodo skušali dobiti podporo svojih zaveznic v pogledu Sueza in Irana, Francozi bodo tožili o težavah in bremenih, ki jih jim nalaga vojna v Indokini ter razlagali vzroke nemirov v Sev. Afriki, navajali boda ponovno svoje razliclge proti oborožitvi Nemcev ter pripovedovali o slabih izgledih, ki jih ima dogovor o skupni evrqpski armadi v fran- vlade so v splošnem veliko Pre' šibke, da bi se bilo mogoče n3 njih obljube zanesti, najboljši dokaz za to sta dogovor o skupni evropski armadi in mirovna P°u godba z Nemčijo. Vse prizadete vlade so ti pogodbi sprejele in podpisale, toda doslej jo je odobril le nemški parlament med feni ko se jih Francija otepa na vse načine. * * * Ameriško - španska pogajanj3 za letalska in mornariška oporišča se bližajio' kraju in verjetno ne bo dolgo, ko bo dogovor p°d' pisan. Ameriška mornarica & letalstvo bosta dobila nova oporišča, Španija pa toliko potrebno gscpodarsko pomoč. v “Jugovzhodni velesejem” v Gradcu. Ta gospodarska prireditev naj bi prispevala čim več do zboljšanja gospodarskih odnosov z jugovzhodnim deželami, to je zlasti z Jugoslavijo in državami jugovzhodne Evrope. Pri odkritju graškega velesejma je med drugim govoril tudi avstr!j. zunanji minister Gruber, ki je zavrnil vse trditve o nekih skrivnih pogodbah med jugoslovan. in britan. vlado o vojnih operacijah na Koroškem v primeru vojne med Vzhodom in Zapa-dom. 1 dolar — 26 šilingov Doslej je veljal v Avstriji za uvoznike in izvoznike dvojni tečaj, t. j. ugodnostni tečaj, ki je bil n. pr. pri dolarju okrog 21 šilingov, in pa normalni tečaj, ki je bil pa okrog 26 šilingov za dolar od 4. maja dalje pa je določen samo en tečaj, ki odgovarja tudi mednarodni vrednosti avstrijskega šilinga. Po tem odloku ima ameriški dolar vrednost 26 šilingov, kar pomeni, da je šiling vreden okrog 0.034 gramov Zunanji ministri so preteki1 teden precej vneto potoval1-Francoski zunanji minster B1' dault je bil v Atenah, nemški kancler, ki je lobenem tudi zunanji minister Zvezne republike* se je pogovarjal v Parizu o P°' sarju, pa ni dosegel nič, ker Francozi Posarja me marajo da 1 iz rok, naš državni tajnik F. Dni' les in direktor “Vzajemne pomoči” Stassen sta potovala Pa Srednjem vzhodu im (obiskala !u' di Indijo. Uspeh njunega Pot^ pa, kot kaže, ne bo kaj prida. O Amerike pričakuj ejio vse države le pomoči, pri tem se sklicuje]0 ma vse mogoče, popolnoma pa P0' zabijajo, da v politiki še PraV' posebej velja geslo: Daj —- d3111' Avstrijski zunanji minister dr-Gruber je na svojem obisku v Bonnu v Nemčiji poudaril, da Avstrija ne namerava pristop11, evropski armadi, če bo ta kdaJ uresničena. Te besede naj bi prvi vrsti pomirile Sovjete in P' omehčale, da bi pristali na s^e nitev pogodbe z Avstrijo, k °e mur Zahod priganja, Moskva Pa vztrajno zavira. * * * Josip Broz se je v Slavonske^1 Brodu šinokoustil in zatrjeval, Jugoslavija ne bo nikoli do vol1 la, da bi se Italija poniovno uS . d rala na Tržaškem in v Istri, Prl čemer je povedal Italijanom 116 kaj prav gorkih. Italijani so 23 gnali velik vik in zopet se je P° kazalo, da Tito v svetu nima n0' benih prijateljev, pa četudi g3 j sama angleška kraljica povab1 ma kosilo'. Da bi zmanjšal slab vtis v tu, se je Tito nekaj dni kasneJ^. Oglasil znova in hvalil z^aS Ameriko zaradi pomoči, ki jo je dala in jo še daje in zal"a„ di “zavezništva v dveh vojna Spotaknil se je pa ob znani ° . sopis “The New York Times, dal Tit11 je nekaj dni prej povec odkrito, da ga Amerika ne Sm da ji je Italijan De Gaspe mara ri ve' liko ljubši, rili ne sme K temu bi mi P° ud3' le to, da se vprašanje x ^ — sme in ne more reševati ^ temelju ameriške ljubezni do munista Tita oziroma demo ta De Gasperija, ampak na oSn vi nanodnega stanja zadevm.^ področja s tem, da se popi-3 Slovencem krivice, ki so jin_ ^ peli na svoji lastni zera^P uin italijanskega nasilja v razdo ^ po prvi svetovni vojni pa- vsetI,r danes. Razumljivo je, da je ba upoštevati tudi gospod31* razloge. _ & Josip Broz-Tito je tudi_za val, da se ne bo nikoli vrnil v j čistega zlata ali da kg čistega zla- j-ročje Kremlja im da bo ta predstavlja vrednost okrog,zvest zaveznik Zahoda. Kd°r 29.257 avstrijskih šilingov. jče, mu lahko verjame. k: ^ a d s r: ^ Bližajo se volitve Predsednik S. Laurent bo določil dan kandskih volitev po svoji vrnitvi s kronanja v Londonu Ottawa. — Kanadski ministrski predsednik g. Louis St. Lau-rent bo brez dvoma sporočil kanadski javnosti dan kanadskih v°litev brž se bo vrnil s svojega potovanja v Anglijo, kjer se ko udeležil kronanja Elizabete ■tt- Skoraj gotovo pričakujejo, da Se bodo vršile letošnje kanadske volitve sredi avgusta. Vse stranke, ki se bodo teh splošnih volitev udeležile, pričakujmo, da bo to sredi avgusta. Ministrski predsednik Louis ^t- Laurent in njegova Liberalca stranka bodo šle v volivno korbo na podlagi uspehov, ki jih le zmogla stranka zabeležiti, kar lo na krmilu. Ministrski pred-Sednik sam je v interviewu s Poročevalci pred svojim odhodom v London omenil tele dogodke v kanadski zgodovini zad-Cjih štirih let kot velike uspehe: a) imenovanje Kanadčana za §eneralnega guvernerja, ib) pri-Mjučitev Newfoundlandije v konfederacijo kanadskih prodne, c) sprejem Kanadskega Vrhovnega sodišča kot najvišjo j^avno instanco v kanadski zakonodaji, d) prilastitev pravice čadskega pralamenta za do-datna določila h kanadski konstituciji v federalnih zadevah, e) soudeležba Kanade v Sever-Coatlantskem obrambnem pak-atu (NATO), f) aktivna ude-ožba Kanade v vojaški akciji oruženih narodov na Koreji, dejansko so vsi našteti uspe-i nesporni. G. St. Laurent je v svoji politiki dovolj uspe-eri in je vodil svojo vlado in razvijajoči se kanadski narod Ca splošno zadovoljstvo, če iz-Vzamemo nekaj ekstremnih- re-Pcblikancev in nacionalistov v Jcji lastni provinci Quebec. Jagovo venomer ponavljano Vztrajanje na kanadski lojalno-^ k britanski kroni in Com-^ onwealthu onemogoča konser-^ativcem, da bi uporabljali svo-zarjavela natolcevanja češ k, se liberalci malo brigajo za ahadsko podrejenost britanski ^roni. Pod vsemi zadnjimi li-, cralnimi režimi je Kanada do-azovala, da pripada k britan-r kroni. V Kanadi lahko danes g arsikod čitamo geslo “God , ^V-e the Queen” zapisano celo a,“°le “God save Our Queen!” -Najmočnejše orožje konser-ativcev v bodoči splošni voliv-1 borbi bodo obtožbe, ki jih po-,.'u''-ia kanadski konservativni ls\že dve leti nazaj, namreč sretiranost liberalne uprave, ki 6 je v nekaterih vladnih oddel-, izkazala za nesposobno. Zad-^ 6 mesece pred volitvami so se ^apservativni kritiki naše vla-^ v Ottawi spravili predvsem obtoževanje o nerednostih in -^sposobnostih vlade v svojih -.Pelkih za obrambo in obram-^ ° Proizvodnjo. Liberalna vla-a res da je, kakor smo videli Slovenske potniške agencije transmundial ^ PRIPOROČAJO rojakom. v°zne karte za ladjo ali avion denarna nakazila, paketi . ^rev°di, emigracija itd. ^ šhe ali nas obiščite, govorimo p, slovensko NCAS—Venezuela, Pasa je Toi^ Capitolio 16 N,TO—Kanada, 258 College JeL MI 4868 REAL—Kanada, 2098 St. ^atharine West. Tel. FI NEMČIJA - FRANCIJA pred nedavnim, znižala davke, vendar se zdi, da je imelo kritiziranje konservativcev kljub temu svoj uspeh. Predhodni znak, kako Kanada misli in kako bo približno izrazila svoje mišljenje pri avgustovih volitvah, bodo provinci-jalne volitve, ki se vrše danes v provinci Nova Scotia, koder so bili liberalci na krmilu zadnjih dvajset let in koder so pri zadnjih zveznih volitvah zmagali z veliko večino. Kanadske pro-vincijalne volitve so sicer običajno bolj zrcalo lokalnih zadev in osebnosti, toda vsi znaki kažejo, da bodo pomenile volitve v Novi Škotski in njih izid več ali manj varno predpodobo avgustovih splošnih volitev v Kanadi. Vzrok za to tolmačenje je bila lanska nepričakovana zmaga konzervativcev v sosednji provinci New Brunswick, koder so bili liberalci poprej tudi dvajset let na krmilu. Zmerni opazovalci kanadskega političnega življenja pravijo, da je težko; verjeti, da bi utegnili pri volitvah v avgustu zmagati konservativci; uspeli pa bodo nabrati mnogo več glasov kakor pri volitvah 1. 1948 in bodo s tem laže kontrolirali liberalno večino v parlamentu. čitaleljem Več novic iz krajev, kjer žive Slovenci po Kanadi želi uredništvo kanadske -priloge Ameriške Domovine. Uredništvo je že večkrat prosilo čita-telje in prijatelje tega lista, naj dopisujejo o svojih vtisih, o novicah v svojih klubih, društvih in o svojem delu po Kanadi, kadar le utegnejo. Želimo novic iz Britske Kolumbije, iz Winnipega, iz Sudbury-ja, iz Ledbridgea, iz Hamiltona, iz Montreala, Port Arthurja, Karpuiskasinga in od drugod. Dopisi naj bodo stvarni, ne predolgi in če le mogoče pisani s strojem. ------O------- Red za vsako ceno Vancouver, B. C. — Bolj kakor vse drugo, izgleda, prizadeva prebivalstvo Britske Kolumbije divjaško obnašanje fanatičnih duhoborskih sinov svobode; časopisi po vsej deželi domala vsak dan prinašajo poročila o teh ljudeh, ki so se preselili na posredovanje Nikolaja Leva Tolstoja iz Rusije v Kanado pred petdesetimi leti in že ves ta čas napravljajo oblastem velike preglavice. Britskokolumbijski predsednik Bennet pravi sedaj, da bo naredil vsem tem neprilikam konec. O sinovih svobode pravi, da jih bodo preselili, če bodo le pri volji v katero drugo državo, katera bi jih bila voljna sprejeti. Za vse pa, ki bodo ostali še nadalje v Bratski Kolumbiji, bodo veljali, z majhnimi izjemami, domala vsi zakoni, kakor veljajo za neduho-borske prebivalce. Ena stvar, ki jo je sedanja vlada province B. C. duhoborom priznala, je njihova ženitbena procedu-raa, ki se vrši brez oblasti, duhovnikov, kar v krogu družine ali sorodstva. Provinci-jalna vlada si pridržuje pravico, da bo nadzorovala šolanje mladih duhoborov; prav tako bodo morali starši poročati oblastem bistvene podatke o rojstvu svojih otrok in o podobnem. Mednarodna trgovska razstava v Torontu Angleški prestol je iz hrastovega lesa Toronto. — Med prvim in dvajsetim junijem letos se ho vršila na prostorih Kanadskega velesejma v tem mestu mednarodna trgovska razstava, pri kateri bo sodelovalo 27 držav. Obiskovalci te razstave si bodo lahko ogledali najrazličnejše stvari — od finih zlatarskih izdelkov do avtomatičnih stiskalnic. Južnokorejski trgovci bodo razstavljali knjige in lutke, Avstrijci bodo imeli na razstavi znamenito alpsko pohištvo; prav tako bodo razstavljale pohištvo Nemčija, Belgija in Nizozemska. Živilske izdelke' bodo imele na razstavi najrazličnejše dežele, med njimi Južna Afrika, Irska, Indija in otok Barbados. Na razstavi bo moči videti tudi tekstilno blago, športne potrebščine, lovske potrebščine, igrače', kozmetična sredstva, poljedelsko orodje in optične predmete. Razstava bo odprta javnosti ob sredah od pol $esete zjutraj do pol desete zvečer, ob sobotah pa od pol desete zjutraj do šeste ure zvečer. Mimogrede Silovit vihar, ki je pridivjal sredi preteklega tedna sem z jezera Michigan, je povzročil predvsem v ontarijskem mestecu Sarnia pravo1 opustošenje; vsa piclslapjai četudi, večnadstropna, so bila zreducirana na enonadstropna, vihar je pulil velika drevesa in jih odnašal kar po zraku; ranjenih je bilo mnogo, ubit pa nobeden. * * * * V južnih grofijah province Ontario je izbruhnila svinjska kolera; do preteklega petka so ugotovili živinozdravniki deveti okuženih svinj, katere so na mestu zaklali in pokopali; bolezen, sumijo, je morala priti iz Združenih držav. Vlada je izdala ostre ukrepe za omejitev nevarne bolezni. Svinjsko meso se zaradi bolezni za sedaj še ne bo podražilo. * * * Jugoslovansko nogometno moštvo je pretekli četrtek v Beogradu premagalo angleško nogometno moštvo iz Walesa z rezultatom 5:2, kar pomeni za Jugoslovane prvi večji uspeh izza poraza na lanski olimpijadi, kjer je zasedla jugoslovanska nogometna reprezentanca samo drugo mesto. * * * Fordova tovarna v mestu Windsor, Ont. bo v četrtek odslovila veliko število svojih delavcev, čemur je vzrok stavka v Združenih državah. Boje se, da bo v bližnji bodočnosti še več, podobnih začasnih odslovitev, kar bo, če se stvari ne bodo obrnile drugače, močno prizadelo' delavstvo v mestu Windsorju in okolici. Bermudi so' postali središče zanimanja vsega sveta, kajti na teh otokih, ki leže nekaj sto milj !od kanadsko-ameriške obale v ! atlantskem oceanu, se bodo v kratkem zbrali na posvet državniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije. O Bermudi se je pred nedavnim šušljalo, da jo bodo Angleži prepustili Kanadi. Otočje pomeni zadnjo sled nekdanjega angleškega imperija na tej strani Atlantskega oceana. London, Anglija. — Stol, na katerem bo čez teden dni kronama Elizabeta II, je iz hrastovega lesa. Stol ni bogvekakšnega videza in nekdanji kič tega pre-istola, na katerem je bilo kronani,h doslej 27 britanskih kraljev in cesarjev, je izgledal do pred kratkim vse kaj drugega kakor1 lep in veličasten. Ima pa svojo' zgodovino: star je 642 let. Prvi angleški kralj, ki je v njem sedel je bil po imenu Edvard. Starinski gotski stol je izgubil v teh šest stoletjih večino svojih originalnih okraskov in olepšav. Za nadomestilo so vrezavali v njegov les razni ogledniki in turisti svoje začetnice. To se je1 Dilo dogajalo zlasti v loisemnaj-istem stoletju, ko soi se dale straže v Westminsterski opatiji, koder je bil stol shranjen zlahka! podkupiti, človek je z nekaj malega denarja, lahko podkupil stražo, da ga je pustila sedeti v' stolu nekaj časa. Neka zgodba pravi, da si je nek sanjarski deček privoščil kar celo noč sedenja v tem angleškem kraljevskem stolu. Kot spomin in dokaz za to je izrezljal v stol naslednje besede: “P. Abbott je ispal na tem stolu 5-6 julija 1900.” Temu slavnemu stolu so prizadejali razni prestavljale! in služabniki kraljeve hiše številne nadaljnje praske in obtolčenine. V lesu je najti sledove številnih žebljev, katere so pribijali v les za napenjanje raznega blaga. Za kronanje kraljice Viktorije so 1. 1887 pobarvali stol z rjavo bar-bo, ki pa je sedaj že vsa odrgnjena. Stol je bil mečno poškodovan 1. 1914 ko so bile na Angleškem hude demonstracije in je nekdo vrgel v bližino stola bombo. Nasprotno pa nemške bombe med drugo svetovno vojno stolu niso mogle do živega, ker je bil ves čas na varnem. Naj novejša krivica se je zgodila temu kraljevskemu prestolu leta 1950. Tedaj so namreč škotski nacionalisti na skrivaj ukradli znameniti kamen, ki se imenuje “Stone of Scone.” Ta kamen je prinesel kot dokaz zmage nad Škoti v Anglijo tedanji angleški kralj Edvard I. To je bilo 1. 1296. Vse odtlej so Škcrti trdili, da je kamen škotski, kakor v resnici je in celo Irci so včasih povzdigovali svoje zahteve po tem kamnu rekoč da je okrušek velikega, “kamna usode” .Irske z imenom “Lia-Fail.” Ta kamen je vdelan, v prestol pod sedežem. Ko so. ga Škoti pred tremi leti ukradli (zdaj je že spet nazaj v Londonu), so morali razdejati stol, na katerega je bil kamen pritrjen. --------o-------- Konferenca na Bermudi bo deveta svoje vrste Ottawa. — Junijska konferenca državnikov velesil Združenih, držav, Velike Britanije in Francije bo po vrstnem redu deveta, kar se je bil začel svet mešati pred drugo svetovno vojno. Za boljši pregled lahko na kratka preletimo preteklih osem konferenc, ,na katerih so zastopniki velesil na svetu skušali ustvariti mir na svetu, a doslej brez uspeha. Prva tako; konferenca se je vršila na krovu neke ladje blizu 1 newfoundlandske obale meseca lavgiusta 1. 1941; na tej konferenci sta Roosevelt in Churchill osnovala takoiimenovano “Atlantsko karto,” ki je vsebovala izjavo o potaoči Amerike in Anglije svobodnim 'deželam. — 27. januarja 1943, ko je bila druga svetovna, vojna v polnem divjanju, sta se sestala Churchill in Roosevelt na drugi taki konferenci v Casablanci v Severni Afriki. Na tej konferenci sta izdelala načrt za invazijo zavezniških čet v Severno Afriko z namenom, da vržejo Nemce in Lahe iz Afrike. — Tretja konferenca se je vršila v Kanadi v mestu Quebec avgusta 1943; Churchill in Roosevelt sta se tukaj zedinila io skupnem nastopu proti Japonski. — Na konferenci v Kairu (Egipt) so se 2. dec. 1943 sestali Churchill, čiangkaj-šek in Roosevelt; Čarigkajšku so bili tedaj obljubili, da bodo zgradili zapadni zavezniki strateško važno cestno zvezo skozi burmanske džungle in pa da bodo Kitajski izročili pokončani vojni ptek Formozo, katerega so imeli tedaj Japonci. Takoj nato je sledila peta konferenca Churchilla in Roosevelta v Teheranu v Perziji, kjer sta se domenila o trojnem napadu na osne sile. Ta konferenca se je vršila od 4. do 11. decembra istega leta. Šesta konferenca se je vršila spet v Quebecu in sicer 9. septembra 1. 1944, koder sta Roosevelt in Churchill znova podčrtala skupen nastop pndti Japoncem. Sedma, pogubna konferenca za zapadni svet in fiasko ameriške zunanje politike se je vršila med 4. in 12. februarjem 1. 1945 v Jalti v Rusiji, kjer je Roosevelt Rusom mnogo popustil da je tako Ruse formalno pridobil za namembni skupni naslov proti Japoncem. Osma konferenca se je vršila 17-25 julija v Potsdamu v Nemčiji; navzoči so bili Churchill, Attlee, Stalin in Harry Truman. Sklenili so vrsto stvari, ki pa se jih ne držijo. Zaradi tega bomo imeli deveto konferenco sedaj na Bermudi. --------------o----- Koliko davka je plačala lani Kanada Ottawa. — Dohodninski minister McCann je pretekli teden povedal v ottawskem parlamentu, da so Kanadčani plačali v preteklem letu vsega skupaj dve milijardi šeststo1 milijonov dolarjev dohodninskega davka, korporacijskih taks, socijalnega- zavarovanja in podobnih davkov. Za pobiranje tega denarja je plačala vlada 98 centov na vsakih sto dolarjev. 52 milijonov zgoraj omenjenega denarja je vlada vrnila doslej tistim, katere so preobdavčili. -----o----- Iz uprave Radi netočnih naslovov pošta ne more dostaviti časopisa sledečima naročnikoma: Silverij Peternelj, A bit ib i Timber Co., Camp 216, Darian, Ont., Canada. Ivan Puc, 9651 - 106 A. Ave., Edmonton, Alta, Canada. Prosimo tiste, ki bi vedeli za njuna točna naslova, da bi nam jih siporočili ali pa omenjena o tem obvestiti. -----o------- Bralce opozarjamo na naslednjo kanadsko prilogo A.D., v kateri bomo prinesli zanimiv članek o najhujjši nadlogi našega severa (za mrazom) : o črnih muhah, ki mučijo po severnih pragozdovih Kanade drvarje, lovce in splavarje. Ker smo prepričani, da je veliko število novih naseljencev to nadlogo okusilo na lastni koži, bo članek verjetno vreden toliko večje pozornosti. IZ KANADSKE ZGODOVINE: ZGODBA 0 KANADSKI PŠENICI Zgodba o kanadski pšenici je zgodba kanadskega Zapada. Severnoameriški kontinent se ima postavljati s številnimi dragocenostmi, med katerimi pa je morda najdragocenejša rdeč-kastozrnata kanadska pšenica Marquis, ki jo pridelujejo danes po kanadskem Zapadu. Prva pšenica, ki so jo na prerijah izdatneje gojili je bila pšenica z imenom Red Fife. To pšenico so bili prvotno prinesli v Ontario iz starega kraja, iz Škotske. V Ontariju so jo sejali dolgo vrsto let. Če verjamemo zgodbi, je bil David Fife, škotski farmar v Ontariju, prejel nekega dneva od svojega prijatelja v starem kraju slamnik. V tem slamniku je bilo nekaj zrn trde, rdeče pšenice, ki jih je David Fife posejal in odga-jal tako dolgo, da je vzgojil iz nje semensko j aro pšenico, ki je zadobila njegovo ime, Red Fife. Toda ko se je, začel kanadski Zapad čedalje bolj širiti (s priseljevanjem, seveda) proti severu, koder je obdelovalna in zo-rilna doba posevkov znatno krajša, je bilo treba pogruntati kako tako zvrst pšenice, ki bo zorela nagib, pred jesenskimi deževji in mrazom. Tega problema se je lotil prvi ravnatelj dominijskih preizkuševalnih farm dr. William Saunders. Kar ni uspelo očetu, je dosegel njegov sin: dr. Charles Saunders je vzgojil — brez propagandnega huronskega vpitja v mičurin-skem slogu, kakor ga v takih primerih vprizarja sovjetska vlada — slavno zvrst pšenice Marquis s tem, da je križal pšenico Red Fife z neko zgodnje zorečo zvrstjo pšenice iz Indije. Ta pšenica Marquis je trda, j ara pšenica, ki zori naglo in proizvaja najboljšo belo moko na svetu. Iz te moke je moči peči najboljši pšenični'kruh. Leta 1904 so lahko spravili vse seme te slavne pšenice v eno navadno kuverto. Danes pa jo pridelajo vsako leto na milijone mernikov. Kasneje so znanstveniki vzgojili celo še naglej e zoreče zvrsti pšenice, na primer vrste Garnet in Reward. Znanstveniki na poljedelskih univerzah na našem zapadu so vzgojili tudi žito, ki je skrajno odporno proti žitni rji. Najboljše žito na svetu naj bi bil po kanadskih podatkih gojil dolgo let farmar Seager Wheeler v kraju Ros-thern v provinci Saskatchev/an toda kasneje so priznali, da raste najboljše žito v Kanadi ob bregovih Peace River v provinci Alberta. Prvi naseljenci na prerijah so imeli premostiti mnogo težav, preden so mogli spraviti svoj pridelek na trg. Na prerijah je pomanjkanje lesa. Sprva so prebivali kar v za silo skupaj spravljenih utah, za katerimi so stale pregraje, h katerim je bila privezana vprežna živina. Tedaj farmarji niso imeli takih podov in gospodarskih poslopij kakor danes, ker jih prav za prav niso potrebovali. Pšenica je bila posevek in, pridelek ene pomladi in enega poletja in večina farmarjev ni redila živine. Brž ko se je otajal sneg, je farmar kar se da naglo posejal pšenico, da je s tem izkoristil čim več vlage v zemlji. Od tega trenotka dalje pa do dneva, ko je bilo žito požeto in pripravljeno za mla-čev, je bil prvotni farmar — in prav tako je tudi danes — izročen na milost in nemilost prerijskemu vremenu. Vrtinčasti viharji, ki po prerijah pomladi vzdigujejo oblake prahu, so mnogokrat odnašali z zemljo vred tudi posejano zrnje celo tedaj, ko je že vzklilo. Taki viharji ropajo prerijskemu framarju najbolj rodovitno plast zemlje. Toča je pogosta šiba božja prerijskih farmarjev; včasih v nekaj minutah pokonča bogato setev tik pred žetvijo. Rja in kobilice ali celo zgodnja jesenska slana so nadaljnji sovražniki prerijske pšenice. Ko žito sredi poletja dozori, ga je treba kar moči naglo požeti, omlatiti in spraviti na varno pred ranim snegom. Ker so se farmarji na prerijah že od nekdaj borili s časom, so mlatili žito običajno kar na polju; omlačeno žito so brž spravljali v posebne hranilne zaboje ali pa so ga, če so ga mogli, čimprej zapeljali na naj-bližji žitni elevator. Te elevator-je so gradili vzdolž vseh prometnih žil in kdor je potoval skozi kanadske prerije, mu bodo ostale vitke zgradbe teh elevator jev (ki niso nič drugega kakor moderne kašče) za vedno v spominu. Odtod so odpravljali kanadsko žito na železniških vozovih do najbližjih jezerskih pristanišč, odkoder so žito pre-peljavale dolga ladje svojskih oblik skozi prekope in Velika jezera do Montreala v Quebecu in od tamkaj dalje po vsem širnem svetu. Vse to se dogaja danes prav tako, kakor se je pred deset, dvajset ali tridesetimi leti. ------o ..— Spet plezajo na Mt. Everest < Katmandu, Nepal. — Poročilo gorskih slov, ki prinašajo redka poročila s himalajskih višav, samor se je pred tremi tedni odpravila maloštevilna angleška ekspedicija z namenom, da bo naskočila naj višj o goro sveta Mt. Everest, je vedelo 14. maja povedati, da se je skupina plezalcev z nosači utaborila pod samo goro in da se bodo v nekaj naslednjih dneh odpravili naprej. Končni naskok vrha gore Mt. Everest se bo moral izvršiti pred 5. junijem, ko nastopi na Himalaji deževna doba. Doslej se ekspediciji ni zgodila nikaka nesreča. Plezalce še vedno preveva upanje, da bodo vrh zavzeli in da bo pred 5. junijem vihrala na najvišji gori sveta — britanska zastava. To bi bilo kot nalašč za vse britanske patriote, ki bodo takrat proslavljali kronanje svoje mlade kraljice. ------o---- Opustošena Sarnia deležna obilne pomoči Sarnia, Ont. — Mestece Sarnia, ki ga je pretekli teden obiskal divji tornado in prizadejal večmilijonsko škodo, je deležna vsestranske pomoči tako od kanadske vlade, Rdečega križa in podobnih ustanov. Sestram bolnišnice sv. Jožefa so posamezniki poslali večje vsote denarja, da bodo mogle oskrvobati številne p o n e s r e-čence; policijo so ojačili z vojaštvom, da vzdržuje red. Armada je poslala v Sarnio okrog tisoč tovornih avtomobilov, da bodo odpeljali ves razdejani materijal in številna porušena drevesa. ------o---- Indijski podpredsednik v Kanadi Ottawa. — Dr. Sarvepalli Radhadrishnan, podpredsednik nedolgokar osvobojene velike indijske države v Aziji je prsipel včeraj iz Washingtona v Združenih državah v našo prestolnico Ottawo, poroča naše zunanje ministrstvo. Dr. Radhadrishnan bo imel svoj slavnostni govor dne 27. maja na montrealski univerzi McGill. Indijski podpredsednik bo pozneje obiskal tudi druge univerze in znanejša učilišča po Kanadi. V Ottawi bo indijski podpredsednik gost našega generalnega guvernerja Vincenta Masseya. ------o----- —Alabama je imela štiri prestolnice. L. 1827 je bil sedež vlade v St. Stephens, L 1820 v Ca-haba, 1. 1826 v Tuscaloosa in šele po 1. 1846 dokončno v Montgomery. “Tak le pogumno na delo,” je spodbujal gospod župnik Holo-ubka, “da stvar vsaj v glavnem ponovite, dokler imamo še dolge zimske večere. Vem, da vas nič ne obdrži pri teh papirjih in da se boste zopet pepelih na vrtu kakor kure, brž ko se bo pokazalo pomladansko sonce. S V BLAG SPOMIN SEDEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN IN SESTRE Alice Pinculič ki je za vedno zatisnila svoje mlade oči 26. maja 1936 v starosti 7 let Mirno spavaj pod gomilo, dobra naša hčerkica, naša srca krvavijo, ker Te krije zemljica. Prosi za nas, da združili enkrat bomo se prav vsi, skupno bomo spet veseli gori tam nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANA in MIKE, starši SESTRA in BRAT Cleveland, Ohio, 26. maja 1953. tv .. For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 čim ste pa začeli?” “Z dogmatiko, prosim.” “Dobro, ta je najtežja in tudi najvažnejša. Bržkone je ne bi vedel več mnogo. Koliko pa ste predelali?” “E, komaj dve tezi.” “I, podvizati se morate, če hočete vso predelati; če dobro pomnim, smo imeli kakih dve sto tez.” “Vseh vprašanj je dve sto trideset.” “Vidite torej. Pa to samo iz enega predmeta. Kaj pa moralka? Pravo? Kazuistika?” Tako je gospod župnik neprestano priganjal in izpodbujal Holoubka, da se je Katici kar smilil, ker je hodil čisto sam zase. “Naj imajo z gospodom ven dar malo usmiljenja,” se je po-j gumno zavzela zanj, “in mu dajo mir z učenjem vsaj pri mizi!” “Vem, kaj delam. Mislil sem, da bo imel Holoubek dovolj ča-i sa za skušnjo v jesenskem roku, da se bo z lahkoto pripravil, j Medtem pa se je treštickemu o brnilo na hujše, kaplan mora tvarino predelati v teku pol le ja — niti celega pol leta nima več. Skušnjo mora napraviti v maju.” “Kako pa to, da gre s treštic-kim gospodom tako nagloma | proti koncu,” je gospodinja hi-j tro zasukala govor v drugo smer, da spet ne bi dobila po nosu. “Saj tj e to vendar še mlad gospod, morda se še izkoplje. Od česa pa to ima?” “Morali bi poznati Treštice, pa tudi naglega in gorečega tre-; štickega župnika. To je povsem drug kraj in drugačni ljudje ne- % go tukajšnji. Mi tu prav za prav nič ne vemo, kaj se v svetu godi. V ravnini pa brije že oster proticerkven in brezverski veter. Tam vlačijo župnika že po časopisih, nedelje ne svetijo, ne hodijo v cerkev, na polju mu kradejo. Trešticki župnik se je grizel, si zadevo gnal k srcu, z župljani je prišel v spor — in tako je iz tega notranjega grizenja nastala v njem sladkorna bolezen.” “Pa v to Sodomo hočejo poslati Holoubka?” je vila Katica / roke. “Da, pa da mu o tem ne črhnete niti besede!” “Gospod župnik, naj bodo vendar zadovoljni, da ga tu i-mamo. Takega Jožka ne dobi- mo vec. “Mora tja, prav on mora tja. Če on me vzdrži in jih ne spreobrne, pa ne vem več, kdo bi zdržal. Doma bodo tudi veseli, če se rešijo Bariče; stara hočeta predati posestvo, mladi se bo poročil. Neveste pa nočejo v hišo, kjer živi svobodna svakinja. Je že tašča dovolj. In končno je tudi čas, da se gane od tod. Osedlali so ga in izrabljajo njegovo dobroto. Zdaj pa pomislite, da bi se trešticki ne opomogel iz te bolezni in bi u-mrl, Holoubek bi bil pa brez izpita, da bi se mu drugi usedel v Treštice? Kaj tedaj?? Ali naj čaka na mojo smrt? Naj gre drugam? In kam? Glejte, kako kratkovidna ženska ste v svoji občutljivosti in usmiljen-nju.” Katica je ubogala in ni niti črhnila. Tako je Holoubek zgubil svojo poslednjo oporo. Nekaj dni se je še obotavljal, nato pa si je odločno dejal: “Jožko, ti si lenuh! Duševna lenoba je greh, zlo, ki se moraš boriti proti njemu in ga premagati.” Zaglobil se je v učenje in, kakor hitro se je bil pregrizel skozi začetek, se je vzbudila v njem njegova stara pridnost, zanimanje za stvar. Čudil se je, koliko je pozabil, zato pa mu nekaterih drugih delov ni bilo treba niti brati, že jih je znal. Prej temna in nejasna mesta je sedaj lepo razumel, mnogo tez je povsem drugače pojmoval. Vživel se je v delo, spočiti spomin je prožno umeval, hitro ohranjal, da, čim dlje tem večje veselje je imel Holoubek v učenju. “Je že v njem! Je že v stvari!” se je veselil gospod župnik. Ne potrebuje več, da bi ga kdo pri' ganjal, tvarina ga že vleče. Le kdaj pa kdaj je nepričakovano potrkal z vprašanjem, če Holo ubek morda ni popustil, in če ga ‘ožemki’ še držijo v kleščah. Nekoč pa je le osupnil. Holoubek je ves vznemirjen pritekel k njemu in naznanil: “Gospod župnik, kuna se plazi tod okoli!” “Zdaj bo pa gotovo konec,” je pomislil župnik in mirno odgovoril: “Najbrž ne bo kuna, zmotili ste se, to je morda mačka. Kje ste jo videl?” “Na skednju po slemenu je šla. Nastavimo ji past, gospod župnik!” ‘Počakam, da zapade nov sneg, izsledil jo bom, nastavim ji vado in postavim past. Le ne zanemarite učenja in prepustite meni to radost in skrb.” Holoubek je ubogal, toda ni mu dalo, da na kuno ne bi mislil, da bi jo povseba iz misli pustil. Nasprotno, vtepel si je v glavo, da jo bo izsledil, da mora dognati, kdaj in kam hodi, kdaj in kam se vrača. Tudi škodljiva in lovna žival ljubi red, ima svoje ure in se jih vestno drži. Krt rije le ob lihih urah, zajci in srne si uterejo prave steze kakor ljudje; sloke se leto za letom, rod za rod selijo vedno po istih dolinah. Red ljubijo tudi kune, obojne: gozdne in skalne. Holoubek to ve, in v tem je prebrisanost: odkriti, ugotoviti hišni red kun j e družine. Holoubek ni pustil učenja vnemar, pa tudi na škodljivko ni nehal misliti, oboje se mu prepleta, toda to ga ne utruja, marveč osvežuje in spodbuja, preganja mu zaspanost in utrujenost. (Dalje prihodnjič.) Moftl dobijo deiT Hoški dobijo delo Moški dobijo delo Hoški dobijo delo LATHE HANDS Delo na stroj za oblanje. Plača od ure. Plačane počitnice m druge delavske koristi. Oglasite se pri COMMERCIAL FORGINGS CO. 3709 E. 91 St. (103) TAPCO ZDAJ IZBIRA IZKUŠENE MOŠKE Z A THE TEAM PIPEFITTERS (l/c) & I' MILLWRIGHTS V (l/c) * Smrt je kruta— brez srca, kar vzame— več nazaj ne da Poslednji dnevi, ko se dragi pre Poslavlja« kegljev (Pia Sellers) Delo dobijo mladeniči, 15 let stari ali več, da bi postavljali keglje. Izkušnje ni potreba. Delo je po soh ah koncem tedna in lahko zaslužijo §50 do $200 na mesec začenši meseca avgusta. Prijavijo naj se takoj za pojasnila po 6. uri na GRDINA RECREATION 6019 ST. CLAIR AVE. (105) TOOLROOM HELP TURRET LATHE TOOLMAKERS minul nahaja odru, ostanejo minu. Tiho dostojanstvo lepo opremljenega pogrebnega zavoda blagodejno vpliva na žalujoče. Naj bo po-g r e b poceni ali drag, pri nas je poslu-ga vedno najboljša. na mrtvaškem v trajnem spo- K D R E NIK U je spet prispela nova pošiljka žlalM vin iz pjane ___ ..n.....čaBMEBBalBBIHMBffl MARY A. SVETEK Slovenski pogrebni zavod 478 E. 152 St. KE 1-3177 Cleveland, Ohio UNION INSURANCE AGENCY 3496 East 93 St. MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA V uradih odvetnika I Frank V. Opaskarja Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu: HE 2-1982 DIŠEČI TRAMINEC IN SLADKI ŠIPON IZ ŠTAJERSKIH GORIC, ZDRAVILNI TERAN IZ TRŽAŠKE OKOLICE TER BINOT NOIR IN RDEČI KABERNET, OBA PRISTNA ISTERSKA VINA THE DRENIK BEVERAGE DOT., INC JOHN DRENIK, predsednik RE I - 3300 23776 LAKELAND BLVD. EUCLID, OHIO Pijte zdrava in zrela domača vina iz rodne Slovenije Assemblers Ni POTREBNO NOBENE PREJŠNJE PREIZKUŠNJE TUDI IZKUŠENI letal Finishers Oas and Arc Welders Paint Sprayers Torch Solderers Trimmers Morajo biti pripravljeni delati 1. in 2. šift SPREJEMAMO PROŠNJE za zgornja dela od moških, katere za nima delati v produkciji “station wa gon in panel truck bodies . VISOKA PLAČA OD URE DELAVSKE PODPORE Pokojnina, zavarovalnina, bolniška pod pora, plačane počitnice, plačani praz niki. Oglasite se v našem Employment uradu od pondeijka do petka od 8 zjt do 5. pop. FiSHER BODY (Euclid Plant) DIVISION OF GENERAL MOTORS CORPORATION 20001 Euclid Ave. Euclid, Ohio ALL TYPES OF GRINDERS POWERHOUSE MECHANIC (mora imeti Ohio State Boder Operators licenco) Pridružite se TAPCO skupini še DAVIES . Prilika za napredovanje . . . Dobri delovni pogoji . . . Delavske koristi Employment uradne ure: Pondeljek do petka: 8 zj. do 5 P°H Soboto in nedeljo 8 zj. do 3:30 pop. _ a Prosimo prinesite izkaz državljansu Mora biti pripravljen delati vsak šift THOMPSON PRODUCTS, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) (105) (108) MALI OGLASI Slovensko-angleški SLOVAR 1952 izdaje ki ga je sestavil Dr. Janko Kotnik SE SEDAJ DOBI V URADU AUGUST K0LLANDER 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Stane s poštnino $5.25 Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA Ustanovljena 30. maja 1938 Clevelandu, Ohio “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA” Pokrovitelj: prevz. škof DRGREGORIJ ROŽMAN (’Šotni duhovni vodja; RT. REV. J. J* OMAN, 3547 E. 80 ot. Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 10^3 E. 62 St. Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St. I. podpredsednik: MATT F. INTIHAR 21491 Naumann Ave. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O. III podpredsednik: JOHN TURK, 3473 E 76 St. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zaoisnikar- ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 15312 Holmes Ave.-nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave. nadzornik: PRANK NAROBE, 15909 Pythias Ave. «• T-.T-4 a xTT.r O XT vrv 171> OlIvOO P Gl Gf I. II. ITI Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi elani Zveze. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovenska KATOLIŠKA JEDNOTA MATERIAL HANDLERS (hand trucking) (ročno vozilo) 55 do 60 let stari 1. in 2. šift SUPERIOR DIE CASTING CO-1001 London Rd. (104) Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnlno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16."do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. - x xiQf« K S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se In pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti b« obrnke na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. PRODA SE AVTO CHEVROLET IZDELKA L. 1948, CLUB COUPE V zelo dobrem stanju. Prodaja se radi odhoda k vojakom. Zglasite se po 4. uri popoldne. 16709 Waterloo Rd. (103) Stanovanje 4šče Dva ali tri sobno stanovanje po možnosti z garažo v St. Clairski okolici od E. 79 do E. 55 St., išče samski moški. Ponudbe na upravo lista. —(104) Naprodaj Pohištvo za jedilno soho, orehovo, 8 kosov za kuhinjo, za spalnico iz javora in 3 kose iz orehovega. Zmerna cena. Na 7017 Hecker Ave., ali kličite UT 1-9721 zvečer. ___'____________ (103) Mary Novak iz Newburga naznanja, da lahko naročite isedež za bus v Frank, Ohio, za 16. avgusta in za Carey, Ohio, za 13. sept., če pokličete Dl 1-4393. MACHINE TOOL OPERATORS LATHE MILLING MACHINE BORING MILL GRINDERS Dobra plača od ure in dodatek za živi jenske stroške Employment urad odprt dneva0 od 8 do 5 pop., v soboto 8 do Vprašajte za Mr. Anderson NATIONAL ACME CO- 170 E. 131 St. at Coit (107) Delo za moške The A.G.A. Laboratories dela za splošno oskrbo za.1^0. ške, katere zanimajo ugodni lovni pogoji in stalno delo. lavske koristi, 40 ur na tetleIV , nad ure. Oglasite se pri Mr’ kora, 1032 East 62nd St. (^J. Naprodaj 7 kosov pohištva za jedilno sobo, 5 stolov, buffet in miza, v dobrem stanju. Na 1415 E. 51 St. EX 1-9423. Naprodaj Hiša 10 sob za 1 družino, 2 kopalnici, “recreation” soba, prizidana garaža. V fari sv. Alojzija. Zmerna cena. Kličite GL 1-0491 ali GL 1-1362. (106) Ženske dobijo delo Pomivalka l0 Išče se ženska za dnevno ^ na stroju za pomivanje P°s° Uniforma in kosilo preskr no. Smith’s Restaurant 22305 Lake Shore Blvd- (103) Tipkarice za delni čas The American Gas tion Laboratories sprejme ^ ske izvežbane tipkarice v ^0_ zaposlitev. Delovne ure ^ govoru. Kličite Mr. Ho & gt, EN 1-0475, Line 3; 1032 E. ^^