2@4. it©®.
PoStnlna platana v gotovini«
V Uubllanl, v soboto 10. septembra 1921.
Posamezna im. k 160.
Leto V.
r«s:ie,rs rcesSeSi in prasrišljev «s»fe dan ©fe 10. uri depeSdne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust
Glasilo Jugoslov. soclialno - tientoitr&fšiit® strank®.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem no dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za čebri lelo K 72, za mesec K 24, Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Uprav-iišlvo e v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6 I,
OSifel s'm tiskarna.
Dopis iz Belgrada.
(Od našega stalnega poročevalca.)
Belgrad. 8. sept. 1921.
Po neznosni vročini, ki je vla-ijala pretečene tedne v Belgradu in ki je slabila vsako voljo za delo, so 8e zadnji dnevi ohladili. Zato se tudi belgradsko življenje počasi preliva y normalni tok. In celo naši parlamentarci so, počasi sicer, a vendar deloma začeli delovati.
Kakor smo že svoječasno poro-Sali, se je zakonodavni odbor, ki Ima za nalogo, da pregleda vse dosedanje zakonske naredbe. uredbe Itd., ki so bile sklenjene brez sodelovanja parlamenta, razdelil na pet odsekov, ki naj pripravljeni materi-lal pregledajo in pripravijo za razpravo v plenumu zakonodavnega Ddbora.
In ta materijal je ogromen ter delo. ki naj ga vrše ti odseki naravnost neprecenljive važnosti! Pomisliti ie treba, da ie država v treh letih^ svojega obstanka potrebovala nešteto zakonskih surogatov. ki se tičejo vseh panog državne uprave v najširšem pomenu besede. Vsi ti zakonski nadomestki tvorijo podlago naši državni upravi in bodo — po takonodavnem odboru pregledani
za prihodnjih 20 let gotovo uravnavali vse naše državno življenje.
V	nekaterih pogledih je torej delo, ki ga ima izvesti zakonodavjii odbor. še važnejše, nego je bila ustava.
Člen 130. ustave predpisuje, da Veliaio vsi dosedanji začasni zakoni, Uredbe, pravilniki in rešenja ministrskega sveta in drugi akti ter odločbe. ako imajo zakonski značaj, le zanaprei kot zakoni, če se ne izmenjajo ali pa ne ukinejo. Zato mora vlada predložiti v teku enega meseca vse naštete zakone itd. za-konodavnemu odboru na pregled. Ta mora. razdeljen v odseke, v teku 6 mesecev, v plenumu rešiti, kateri Imenovanih zakonov ostanejo v veljavi s ali brez izpremen. oziroma kateri se razveljavijo. Če o kakem teh začasnih zakonov odbor ne prinese rešitve, velja zakon naprej..
Vlada ie te začasne zakone odboru predložila v pregled. Vseh bo okrog 700, med drugim samo od finančnega ministrstva 120! Pregled teh zakonov vrše sedaj odseki, ki jih je pet. in sicer 1. za finance in trgovino; 2. za notranje zadeve in prosveto; 3. za socijalno politiko, narodno zdravje in ishrano; 4. za pravosodje, vero, vojno, preds. min. sveta in zunanjo politiko: 5. za promet. Došto, javna dela. poljedelstvo, Sume Jn agrarno reformo.
Tako bodo torej ti odseki v prihodnjih dneh pregledali in mogli popraviti n. pr. carinske tarife, važne
zakone o delavski zaščitni zakonodaji. o agrarnem vprašanju v pre-čanskih krajih (razum Bosne) itd. Iz teh kratkih podatkov Je važnost dela razvidna.
Žalibog da med poslanci, posebno vladnimi, ni dovolj zanimanja za važnost in resnost tega parlamentarnega dela.
Tajna koprena, ki zakriva tako-zvano Peskovo afero, se je v zadnjem času začela malo dvigati. Kakor sem izvedel, je ministrstvo za notranje delo že dovolilo nekaterim poslancem vpogled v tozadevne akte. O njih vsebini sem zamogel izvedeti na kratko sledeče:
Deželna vlada za Slovenijo je z dopisom z dne 16. junija 1921, štev. 16757 predlagala, da se g. Peska predloži v potrditev za ljubljanskega župana. Predno pa se je ta potrditev izvršila, je deželna vlada na podlagi neke časopisne notice o nekem kavarniškem razgovoru v Ptuju glede g. Peska naročila okrajnemu glavarstvu v Ptuju, da zasliši nekai prič, ki vedo baie različne stvari iz preteklosti g. Peska. Okr. glavarstvo je nalog izvršilo in poslalo deželni vladi obširno poročilo s protokoli štirih zaslišanih wič. Nato je deželna vlada dne 30. julija št. 106 pov. preklicala predlog za potrditev g. Peska, nakar je mini-strslvo notranjih zadev z odlokom z dne 3. avgusta 1921 Pov. Sl. br. 349 odklonilo predložitev g. Peska v po-trjenje.
To odločitev je ministrstvo napravilo na podlagi uradnih poročil in protokolov prič. Od okrajnega glavarstav v Ptuju so bile zaslišane štiri priče koncem julija 1921. ki so svojo protokolirano izpoved lastnoročno podpisale in ki so v glavnem povedale sledeče:
Prva priča I. I. (imen za enkrat ne navedem, dasiravno so mi znana). nadučitelj ie v glavnem izpovedal. <& je šel neki večer pred leti z g. Peskom iz Ptujske gore skozi Majšperk proti Narapljam, kjer je g. Pesek učiteljeval. G. Pesek je pričo nagovarjal k nekemu nenaravnemu dejanju in je priča na g. Pesku to dejanje tudi izvršil.
Druga priča I. 1.. učitelj, je izpovedal, da ga ie med 1. 1901.- -1903. g. Pesek poljuboval in da mu je g. Pesek 1. 1904. ali 1905. v Gradcu v nekem hotelu zatrjeval svojo ljubezen .češ, da ga ljubi kakor fant svoje dekle in da ga je nagovarjal k nenaravnemu dejanju.
Tretja priča I. 1„ krajni šolski nadzornik, je izpovedal, da mu je g.
Pesed pred leti v Cejlu tožil, da je nesrečen, ker čuti mržnjo do žensk ln da ga ie nagovarjal k nenaravnemu deianiu.
četrta priča I. I.. nadučitelj, je izpovedal, da mu je neki učitelj I. I. pravil, da ga ie g. Pesek pri kopanju v Dravinji jemal na kolena.
Po mojih informacijah so to glavne trditve prič. Zdi se mi. da je tieba celo to takozv. Peskovo afero v javnosti razčistiti, zato podajam javnosti te podatke. Moj informator je imel sam priliko spise videti in me ie zagotovil, da so podatki točni; vzdržal oa se je vsake nadalnje sodbe. Meni pa se zdi. da bo moral g. Pesek pač, če hoče ovreči te na
v§ak način kompromitujoče izjave Glič. storiti kaj več, kakor zagotavljati. da ie nedolžen, oko hoče, tla mu bo javnost verovala.
Slišal sem, da ie tud! g. poslancu Deržiču ministrstvo dovolilo vncgled v spise, da pa g. Deržiča še ni v Belgradu.
*
V	poslednjem momentu sem tudi doznal. da so že razpisane ljubljanske nadomestne občinske volitve sl-stirane. ker stoii ministrstvo na stališču. dii ie pri proporcionalnem volilnem sistemu nadomestna volitev izključena. Naročeno pa je pokrajinski upravi, da pozove občinski svet k volitvi župana.	n.	n.
Volite jutri kandidate strokovnih organizacij
v obrtno sodišče!
Volitev se vrši od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. Vse informacije dobite pri naših zaupnikih
na voliščih In v volilnem lokalu v Šelenburgovi ulici 6-11 danes ln jutri.	Volilni	odbor.
Pred novo borbo v Angliji?
Razni časopisi so prinesli poročila. da angleški rudarji predlagajo ostalim delavcem, da začno vsi delavci v strnjenih yrstah skupno borbo za nacionalizacijo železnic m zemlje. Kdor ie sledil vsem sucijal-nim bojem v Angliji, se ne bo čudil temu poročilu. Kakpj za časa cliar-tizma, čaka Anglijo vnovič perijoda nenavadno poostrenih socijalnib konfliktov. Vsi še brez dvoma pomnite veliko letošnjo stavko rudarjev, ki je trajala nad tri mesece in ki se je končala v sredini tega leta s kompromisom ne v korist delavstva. Rok dogovora med podjetniki in rudarji poteče že 30. septembra! Delavci so pristali na to. da se povprečna plača zniža na dva šilinga za odrasle in en šiling za mladoletne. v avgustu na 2 šil. 6 p^nsov, v septembru na 3 šilinge. Osnova plače je plača leta 1914. s -n/'; dokladami. K tem pride še nekaj doklad. ki $e ravnajo po različnih rajonih in čistem dobičku podjetnika. Od tega dobička dobi 83% delavec in 17% podjetnik. Delavstvo se je zadovoljilo s plačo z leta 1914.. ker je mislilo, da ima večjo korist pri delitvi dobička s podjetnikom.
Kaj se je pokazalo? Kriza se nadaljuje. cene za premog vedno padajo. Čeprav je produkcija premoga dosegla skoro normalno predvojno višino, je vendar izvoz premoga iz Anglije zelo neznaten in dohodki podjetnikov so tudi neznatni. Obljubljena državna pomoč 10 milijonov funtov šterlingov se bo podajala samo še do konca septembra. Polem bo višina plače odvisna Je še od dobička.
Pred očmi moramo imeti dejstvo, da v Angliji cene za poljedelske pridelke vedno rastejo in da nasprotno cene industrijskih produktov vedno padajo in zato se industrijska kriza bolj poostruje. Vsako nadaljnje znižanje plač znači znižanje plač pod realno višino in neznos-
nost življenja za angleški proletarn iat. V takih razmerah je neizogiben konflikt.
Dalje; rudarji so se obvezal1, da se L'odo držali dogovora, sklenjene-' ga junija, do konca septembra 15/22. Nastopati z novimi zahtevami po zvišanju plače ni mogoče. Zato se vračajo k izhodni točki svojega Ribanja — k vprašanju o socializaciji rudarske industrije. Vsem je znano, da so imeli vsi poslednji boji angleš-kih iudarjev vsebino tiacijonaliza-. cije rudarske industrije v Angliji. Zlasti v zadnjem času. ko se je kriza industrije hudo poostrila, so se za* vedli rudarji, da svojega položaja ne morejo zboljšati z zahtevami po višjih plačah, ampak edino le s socializacijo. S sedanjo zahtevo po naci-jonalizaciji železnic in zemlje z vsemi njenimi zakladi hočejo rudarji laže priboriti si zmago, kajti pritegnili bi vse prometno in transportno delavstvo na svojo stran. In ta ogromna masa milijonov proletari-jata bi gotovo izvoievala zmago v: visoko razviti Angliji.
Prihodnji dnevi nain bodo torej prinesli v Angliji nove velike sod-. jalne konflikte. In istočasno poka pod nogami angleškim kapitalistom tudi v begati Indiji. Delo zmaguje nad kapitalom in naši Pribičeviči ne bodo zadržali s svojo brezumno taktiko njegovega zmagoslavnega pc-. hoda.	  Proles.
Ig. Mihevc:
Kovinska industrija
na ljubljanskem sejmu.
Strojne tovarne in livarne d. d.“
Izredno zanimiv je oddelek »Strojnih tovarn in Iivarn“. To podjetje se vidno razvija in izpopolnjuje; prišlo je na ljubljanski sejm s svojimi izdelki, stroji za obdelovanje lesa. Pred vhodom stoji razstavljen v polni opremi polnojerme-nik (Vollgatter) za žaganje hlodov z vozički za dovažanje lesa. Ko stopiš v paviljon, imaš pred seboj bencinski motor z 18 konjskimi silami, ki goni po podtalski transmisiji druge razstavljene stroje, pri katerih stoje delovodje in kvalificirani delavci, ki obiskujočemu občinstvu z nekakšnim upravičenim ponosom demonstrirajo izdelke razstavljenih strojev. Čast, komur čast! Čast ne toliko oni peščici kapitalistov, ki so pokupili od posameznih podjetnikov tovarne in jih združili v eno podjetje, temveč čast tehničnemu osebju in delavcem, ki vse to ustvarjajo, kar je razstavljeno, to opravičuje v polni meri ponos, ki ga opažamo na teh ljudeh!
Prav lična je garnitura strojev za izdelovanje lesenih cvekov; kajti
listek.
Zvonimir Kosem:
BARAKE.
(Dalje.)
II.
Mesec dni je že neprestano deževalo. če je za hip posijalo medlo jesensko soluce, je posijalo žalostno kakor da bi trenila žalujoča vdo-Va, ki ji ni več do življenja, z rosnimi trepalnicami _ jn Se je takoj skrilo nazaj za oblake; in še huje se je ulilo iz prihuljenega, nizko k zemlji sklonjenega, mračnega, z dežjem nabasanega oblačja. Goli in prazni so samevali ob cestah kostanji; črne, v zrak štrleče vrhove je pral dež, pozibal jih je včasih z močnim sunkom veter — odkrhnila se je tu-intam nagnita trhla veja in zaplesala v kolobarju na tla, v blato in lužo... Nepograbljeno, z blatom zme* Sano in po lužeh razvlečeno listje na cestah se je oprijemalo koles mimo-
hitečih vozov kakor klej, da je škro-pilo blato na vse strani in da so kleli kmetje, ki so vozili v mesto zelje in repo na prodaj. Kamorkoli je segel pogled — vse pusto, mračno, sivo, vse potopljeno v blato in dež in meglo. Pod dežniki sključene so hitele zvečer ženske iz tvornic, so korakali paroma in v gručah -fantje in možje, ogrnjeni v premočene pelerine, in vsem je bilo mračno in pusto pri srcu ...
Mrak je legal na zemljo, ko se je vračal Konrad proti večeru iz tvor-nice. V debelih curkih je škropilo Iz neba, iz nizko nad kostanji visečih sivih oblakov. Konrad se je tesno zavil v pelerino, pomaknil si čepico globoko na čelo in stopal urno po razmočeni stezi, ki je vodila preko travnika do barak. Visoki dimnik tvornice mu je za hrbtom kmalu utonil v meglo in mrak, pred njim pa se je razprostrlo morje barak: druga tik druge, vse dolge in nizke, z vegastimi črnimi strehami, raz-bitimi lesenimi stenami, name«! o oken luknje, zamašeno* s cunjami,
mahom in listjem, le tuintam lina s počenim steklom; povsod beda in revščina — za temi luknjami in linami so se gibale sence, s suhih teles, kakor z okostenjakov, so frfra-le v zraku pisane cunje, slabooble-čene mlade matere z dojenčki na prsih so prezebale kje v kotih, otroci so jokali in prosili kruha, moški pa so mrki in temni, z rokami, prekrižanimi na hrbtu, hodili gorind >1 pod trhlim stropom, gledali v tla in stiskali roke v pesti. Zdelo se je, da je to morje barak nepregledno, tako daleč je segalo — zajedalo se je v ostrem trikotu daleč v mesto, med visoke, bele in ponosne hiše. .Kakor kača z iztegnjenim, na pik pripravljenim želom!" je pomislil večkrat Konrad, opazovaje ta ostri, v mesto zajedeni trikot. „In pičila bo enkrat ta kača, temeljito bo pičila ... in takrat, gorje vam, trebu-šniki, valjajoči se na mehkih blazinah v tistih ponosnih hišah In palačah ... zakaj hud bo strup, ki vam ga bo vzbrizgnilo to želo v okrogle, inastne trebuhe ..
V	megli, tik arak. se je zibalo in opotekalo — prazen desni rokav je visel ob telesu globoko navzdol. Konrad je pospešil korake in je kmalu došel čudno prikazen: bil je kovač Krejči, ki se je tudi vračal iz tvorince. kjer ie s svojo še zdravo roko snažil stroje.
»Vražje vreme!« se ie jezil kovač. »Še utonil bom v tem blatu. — Truden sem danes, da komaj hodim; ampak veš, od česa setn truden? Ugani!«
Konrad ga je debelo pogledal.
»Kaj bi ugibal?! Kar povej rajši!... Pa ne, da bi bil imel z ravnateljem tvornice kakšne komedije...?«
»Ugenil si!« se je zasmejal kovač rezko. »Z ravnateljem sem imel opraviti, da... Kar na lepem me pokliče danes popoldne k sebi v pisarno in mi reče: »Andrej Krejči — kai je vendar z vami? Sai niste za nobeno rabo... prepočasi snažite stroje .., Res je, ene roke nimate — toda jaz nisem bog. da bi vam dal, kar vam manjka... Štirinajst dni
tudi to blago se je uvažalo In se še uvaža k nam iz inozemstva. Interesenti so tu lahko videli, da te vrste stroje izdelujemo na domačih tleh in prepričani smo. da bodo upoštevali v prvi vrsti domače izdelke. Tu stoji zopet brusilni stroj, tam tračna žaga, pa zopet skobelni stroji; stiskalnice za klobuke; mlinska oprava na zobati in jermenski pogon; ležeča turbina z 18 konjskimi silami; stroj za lupljenje furnirja. Tu moramo pripomniti, da so uvažali furnir k nam iz Gornje Avstrije iz Linza. Zunaj na prostem je mon-* tiran deset metrov visok ventilator, ki dovaja na minuto 1200 m3 zraka in napravi 200 obratov v minuti. Zračni pritisk znaša 23 m/m WS. Poleg ventilatorja se nahaja sesalna in črpalna naprava. Bencinski motor s centrifugalnimi sesalkami, ki iz montiranega rezervarja črpajo vodo.
Na višku stoje »Strojne tovarne in livarne" z bogato zbirko izdelkov v medenini, cerkvenih opravah' okusne ornamentike; razstavljeni
bom še počakal, ker sem usmiljen človek... potem pa sl poiščite drugo službo! Jaz rabim zdravih, krep-] kih ljudi z zdravimi, krepkimi rokami, in ne —• pohabljencev. Vi spadate pravzaprav v bolnico in- ne v, tovarno... Tako je ta stvar. Zapomnite si. kar sem vam sedajle po-vdal. Andrej Krejči. in — srečno pot!« — Taka-Ie komedija se mi je nripetila danes. Konrad. Kaj imaš ti k temu pristaviti?«
»To. da je ta človek, ki se imenuje ravnatelj, navaden podlež brez vsakega srca; če bi tako zver ustrelil. bi storil dobro delo in še veliko zaMuženja bi imel navsezadnje v nebesih... A kaj boš napravil sedaj ti. Dreja?«
Kovač je za hip postal. *
»Jaz? Kaj naj napravim?... Če dobim kje službo — dobro, če ne — pmpak na to niti ne mislim ne... Saj se vendar že bliža tisti čas. ko se bomo vzdignili!«
Konrad se je naglo sklonil le njemu.	(Dalje	prih.)
Stev. 204.
so cerkveni lestenci, svečniki, stojala, kadilnice; likalniki itd. Armature vseh vrst in dimenzij. Razstavljeni stroji za obdelovanje lesa so velikanskega pomena za našo bogato lesno industrijo, ki je danes sicer še ne smemo imenovati veliko, ker je le lesna trgovina, pač pa ima lesna industrija pri nas bodočnost. Danes pri nas veliko preveč surovega lesa izvažamo; naša lesna Industrija bi morala vsaj polfabrikate izvažati, ker bi s tem dosegli veli-
ko boljši gospodarski uspeh, prišlo bi v državo veliko več kapitala, kakor ga sicer pride. S stroji za obdelovanje lesa so torej „Strojne tovarne in livarne14 smotreno pokazale pot, po kateri naj se razvija lesna industrija pri nas. Aranžma „Stroj-nih tovarn in livarn" je vsekakor smotren in pohvale vreden, tembolj, v kolikor pospeši razvoj narodnega gospodarstva s svojimi Izdelki ln inicijativami.
(Dalje prih.)
Brzojavi.
Kaj je novega v Belgradu?
»ELO ZAKONODAJNEGA ODBORA,
LDU, Belgrad, 9. sept. Predsednik orve sekcije zakonodajnega odbora dr. Momčilo Ninčič. katerega sekciia ima nalogo razpravljati o naredbah finančnega ministrstva ter ministrstva za trgovino in industrijo, je odredil za 12. septembra ob desetih dopoldne sejo svoje sekcije. Fe-hini Kurbegovič, predsednik tretje sekcije zakonodajnega odbora, ki razpravlja o naredbah ministrstva za socijalno politiko, ministrstva za narodno zdravje in ministrstva za prehrano, je sklical sejo za 15. septembra ob šestnajstih. Na teh sejah bosta predsednika sekcij referirala o že sprejetih naredbah ter bosta zaslišala mnenje članov sekcije o drugih naredbah.
DRŽAVNI PRORAČUN.
LDU. Belgrad, 9. sept. Predsednik finančnega odseka Voja Veljko-vič }e sklical sejo tega odseka za jutri 10. t. m. ob desetih. Razpravljalo sc bo na seji o enem delu proračuna. ki je že tiskan In razdeljen članom odbora. Finančni zakon še ni
ENTENTA OROZI MADŽARSKI.
LDU Praga, 9. sept Češkoslovaški Usti z zadovoljstvom komentirajo intervencijo entente pri madžarski vladi ln Upajo, da bo intervencija kmalu rodila dobrih rezultatov. Budimpeštanska vlada se le ie počasi začela zavedati, da z vsem tem poCetjeoi samo spravlja v nevarnost obstoj Madžarske kot samostojne države. Ce bi pa kljub vsem tem korakom madžarska vlada ne izpremenila svojega zadržanja, bi postala potrebna oborožena intervencija m#!e entente. Ta Intervencija bi se izvršila gotovo v obliki okupacije Madžarske, morda celo v obliki aneksije nekaterih madžarskih ozemelj. Cehosio-vaAka vojska Je pripravljena na vse mo-rebitaost!..
KONGRES ANGLEŠKIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ.
LDU London, 8. sept. Kongres strokovnih organizacij v Cardiffu je sprejel, kakor poročajo listi, resolucijo, v kateri zahteva, naj bo delavstvo zastopano na Srashftigtonski konferenci, kjer bo obsodilo mornariško pahtlko Velike Britanije. Delavski voditelj Thomas je izjavil, da mo-ra dati angleško delavstvo vzgled hi preprečiti grajanje novih vojnih ladij. Namesto vojnih ladij naj se grade trgovske. Neb drugi delavski voditelj je izjavil, na] razorožUvena konferenca ne razpravlla same o razorožitvi, temveč na) da Iniciativ« m nove pokrete.
LOGIKA LLOYD GEORGEA.
LDU London, 9. sept. Kakor poroča hpk} Ust, Je Lloyd George kongresu strokovnih organizacij v Cardiiiu glede pogajanj z Irsko odgovoril: Nihče se ne pro-ttvi bodi prelivanju krvi, kakor angleška vlada in nikomur ni bolj zopern bratomorni boi. Vendar so izjave največjih demokratičnih državnikov v zgodovini potrdile mnenje, da je celo prelivanje krvi še vedno bolje, kakor razrušenje živega političnega organizma, čigar sBa ln enotnost Je bistvenega pomena za svobodo sveta.
Politične vesti.
+ Veljavnost trianonske mirovne pogodbe. Ker vsak dan veiiko oseb povpra-Inie prt raznih državnih oblastvih, aill je te stopila v veljavo mirovna pogodba z Madžarsko ta katerega dne začno teči roki, ki so predvideni v tej pogodbi, se obveščajo zainteresirani krogi, da je stopila trianonska pogodba v veljavo in da So ie začel termin za roke, predvidene v pogodbi, dne 26. julija 1921. — Podpis: Iz Oddelka ministrskega predsedništva za lx~ VrSovanje mednarodnih pogodb št. 4373.
•f Znak duševne omejenosti. Maribor-»Jal listič »Tabor« se čudi, da vlada že ni mlvzeia poštni debit glasilu tržaških soci-jallstorv »II lavoratore socialista«, ker ne piše ravno po volji naše buržoazne družbe.
+ Militarizem Izgublja tla. Bolgarska Vlada je izdala zakon, po katerem se vsi moški od 20. do 40. leta obvežejo samo na tromesečno vojaško službo. Tisti, ki so se
izšel. Izgleda. da jutri finančni minister še ne bo imel ekspozeja. Treba je tudi ugotoviti, da proračun, ki se izdeluje sedaj, velja za leto 1922. Potemtakem se bodo odslej štela proračunska leta ne več od maja do maja, ampak od januarja do januarja. Vakuum, ki nastane na ta način od meseca maja do decembra 1921. se izpolni s prorčunskimi dvanajstinami.
MINISTRSKI SVET.
LDU. Belgrad. 9. sept. Na današnji dopoldanski seji ministrskega sveta ie bil odobren zakon o državnem svetu ter sprejet zakonski načrt o administrativnih sodiščih ter so bili odobreni glavni principi novega volilnega zakona.
ZENACENJE plač prometnih URADNIKOV.
LDU. Belgrad. 9. sept. Prometno ministrstvo ie predložilo zakonodajnemu odseku v odobrenje zakonski načrt, ki predvideva izenačenje plač prometnih uradnikov na ozemljih Izven Srbije in Cme gore z onimi uradniki, ki prejemalo dinarske plače.
NAPORI ANGLIJE.
LDU London, 8. sept. V odgovoru, ki ga Je poslala angleška vlada Devaleri, Izjavlja angleška vlada, da praktičnega Izvajanja principa »vladaj s pristankom vladanih« ne more »prejeti kot temelj konference, ker bi bila angieška vlada s tem obvezana, spreleti vsake zahteve Devate-rove, ki bi mogel zahtevati celo ustanovitev republike in odkloniti krono. Konferenca na tej podlagi nlmogoča, Devalera bo imel na konferenci priliko, načeti vprašanje garancij glede vseh točk angieških predlogov, o katerih misli, da kršijo svo-rodo Irske. Angleška vlada ne more misliti, da bo Devalera vztrajal pri odklonitvi angleških predlogov, ne da bi jih proučil na konferenci.
POMOČ STRADAJOČI RUSIJL
LDU Moskva, 8. sept. Da se odpravijo otroci iz ozemlja, kjer trpe lakoto, je pripravljenih 40 vlakov. Enajst vlakov se 't že odpeljalo. Iz mnogih krajev Rusije prihajajo povabila za vsprejem otrok Iz Izpraznjenih krajev. Tudi Georgija Je Izjavila, da je pripravljena sprejeti del stradajočih otrok.
rz RUSIJE.
LDU Moskva, 9. sept. V Ta/mbowu so odkrili zaroto, k| je nameravala urediti Rusijo na federativen način z avtonomnimi provincami. Udeleženci so bUi aretirani ter se je uvedla preiskava.
LDU Moskva, 9. sept. Kolegij ljudskih poverjenikov je sklenil, razpustiti vseučilišča in druge visoke šole v Shnbirsku, Tambovu. Kostroul in Orlovu. V teh krajih se ustanove s pomočjo krajevnih odborov ljudska vseučilišča.
LDU Stockholm, 8. sept. »StockhoLms Tidnkigen« poročajo, da so v pokrajini Samara gladni kmetje oplenili več posestev, ki pripadajo sovjetski direkciji, in da se vstaja širi.
LDU Moskva, 9. sept. Petijurcrve tolpe 8o v okolici Berdičeva zažgale skladišče S 7000 pudi žita. Sploh poizkušajo ovirati oddajo žita v Ukrajini na vse mogoče načine.
udeležili vojne, bodo te dolžnosti oproščeni Tako stopa napredek človeštva svojo pot, dasi polagoma in le radi zunanjega vpihra gospodarskih razmer. Obžalovati je samo, da se militarizem kruši v gospodarsko uničenih državah v tem ko po drugih deželah ni izgledov, da bi se hotel kaj kmaJu Izdivjati. No, pa ideja je tukaj, 21-vejša kot kdaj poprej in mi kot socialisti Je ne bomo prenehali prepovedovati Proč s kulturno sramoto Ln socialnim škodljivcem kapitalističnega militarizmaI
+ Novi kandidati za Samostojnost Na kongresu zveze narodov sta bila postavljena dva predloga, da se Krim odvzame boljševikom In osamosvoji, Kataloniji pa da možnost, da sama svobodno odloča o svoji usodi. Katalonija je španska provinca, katere ljudstvo se nekoliko razlikuje od Spancev po jeziku ln tudt delavnosti.
1 V Kataloniji živi Jedro revolucionarnega španskega proletariata, ki ga po razbojniško zatira madridska buržoazija. Zato ]e
razumljivo, da teži ta proletariat za neodvisnostjo. Vprašanje je samo, če so se Katalonci pri zvezi narodov obrniH na pravi naslov. Glede Krima je pa res najboljše, če se zveza porazgovori z boljševikl osebno. To bo zanimiv pogovor.
Madžarski katoliški teror. Ker prihajajo iz Mohača vestf, da so Madžari za-
krivili veliko grozodejstev nad tamošnjim našim ljudstvom, ie naš delegat, podpolkovnik Ilič hkrati l antantno komisijo prišel tja In ugotovil, da so vse te vesti točne in resnične. Antantna komisija je storila potrebne korake pri Horthyju ki madžarski vladi. Dognano je, da so zločinstva vršili budimpeštanski detektivi
Dnevna kronika.
Pašič In Pribieevlč žrtvi atentata!
Nepričakovano. Še par minut preje sta drvela g. ministrski predsednik Pašlč In g. minister notranjih zadev Pribičevsč veselega lica in zdrave kože v spremstvu detektivov z avtomobilom po belgrajskih ulicah proti patriarhiji radi kraljevega kronanja. Tam na vogalu Kralja Petra ulice se je zgodilo. Žive duše ni bilo poleg razen malega fantiča, ki je z otroškim samodo-padenjem s pocestno brizgalko škropil zaprašena tla, na levo, na desno, spredaj to zadaj. Nikdo bi sl ne mislil: tiha, prašna ulica, na njej fantič s sikajočo brizgalko,
žive duše od nikoder. Naenkrat —
ropot, lomastenje, »trara, trara«, Pašlč, Pribičevič, avtomobil... Kdo bi ne obstal, kdo se ne sesedel? Fant se je sesedel, odpri usta, še bolj oči, pozabil brizgalke, širok curek je pianfl v zrak, mrzel, gost,
v zrak ta-----------g. Pašiču in g. Pribiče-
vlču naravnost v obraz in na obleko... Potem nič več. Pravzaprav še nekaj: Kakor blisk je šla vest o atentatu po vsem mestu. Crne kolone ljudi so vrvele na lice kraja 1» živahno komentirale vodeno lužo na cesti. Neka baba, ki Je prinesla jeziček s seboj, ga ni mogla brzdati: »Skoda take vode!« Razumete? Nato ie sledila aretacija.
*
Sodrugl! ki volite jutri v obrtno sodišče, oglejte si klerikalno listo in našli bodete v njej Kavčič Ivana, krojaškega pomočnika, ki Je za časa lanske stavke krojaških pomočnikov v Ljubljani bil stavkokaz. — Lepe figure so si ti ljudje izbrali, ki naj bi potem zagovarjali delavce! Proč z listo in stavkokaznim kandidatom!
Duhovit dovtip »Novega časa«. O gibanju ta zaključku mezdnega gibanja tr-žiškega predilniškega delavstva smo ml poročali, da so klerikalci pričeli mezdno gibanje ter so se potem za hrbtom delavstva pogodili za desetodstotno povišanje plač. Delavstvo pa s tem ni bilo zadovoljno In je stopilo v stavko. Po posredovanju Osrednjega društva oblačilnega delavstva so se vršila pogajanja med tovarno in zaupniki stavkujočih. Pri teh pogajanjih so delavci dosegli dvajset odstotno zvišanje. K poročilu dostavlja »Novi čas*, ko je tudi nekoliko denunciral: Iz navedenega morete spoznati zlobnost so-cijalnlh demokratov. Torej to Je zlobnost, če sl je delavstvo izbojevalo še deset odstotkov. Ali je to nevoščljivost ali škodoželjnost? Tržiško delavstvo naj pač samo presodi, ali se hoče »Novi čas« norčevati sam iz sebe ali iz delavstva.
Slovenska dijaška zadruga v Brnu razglasa:	Člani,	ki žele znižane vozne
lističe za potovanje v Brno, naj se priglase najkasneje do 13. t m. tov. cand. ing. Albert Struna, Ljubljana, Linhartova ul. 15. Odbor.
Mariborski občinski svet. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o zadnji seji mariborskega občinskega sveta objavljamo še sledeče sklepe občinskega sveta: Sklenilo se je, da začne občina takoj pobirati vsled stanovanjske naredbe zvišane občinske doklade, ki jih zaračunajo posestniki najemnikom, že sedaj. S tem se zvišajo dohodki občine za okroglo 3 milijone kron. Obrtni razstavi, ki je prosila za podporo, je dovolil podporo še le po zaključku razstave. Asialtiranje trotoarjev, ki ga je odobril prejšnji mestni sosvet, je že v teku. Račun pa presega v proračunu v to svrho določeno vsoto za 630.000 K, kar bo krila občina jz zgoraj omenjenega dohodka občinskih doklad. Znesek 65.000 K, ki ga je župan izdal za sesalko, ki sesa vodo iz vrelca mestnega kopališča v mestni vodovod, je svet odobril.
Neka) o Statistiki. — Tukajšnji časopisi poročajo dan za dnevom o velikem uspehu »Ljubljanskega velikega semnja« ter objavljajo Statistike glede obiskovalcev, prodanega blaga itd. Interesantno b: bilo voditi dnevno Statistiko o zavžltem vinu v sodih, v buteljkah in o pivu.
Ljubljanski velikj semenj je otvorjeo še samo do pondeljka. Ogledal sem sl danes to prireditev in priznati moram, da ie prvovrstna, ter priporočam vsakomur, da s! Jo ogleda. Kdor sl pa hoče semenj s pridom ogledati, s časom ne sme štedlM. Vsak obiskovalec pa lahko najde na razstavi oddelek, ki ga prav posebno zanima. Kdor je žejen aU lačen, dobi tudi jedi in Pijače.
I.	obrtna razstava v obširnih prostorih Goetzovega poslopja v Mariboru je bila v četrtek 8. t m. ob 9. uri dopoidne svečano otvorjena. Razstave ki zavzema veliko koncertno dvorano v Goetzovem poslopju kakor tudi številne prostore v I. nadstropju, se je udeležilo blizu 100 obrtnikov. Njihovi izdelki so mestoma prave umetnine in so izzvali odkrito občudovanje.
Glasbena Matica v Ljubljani Vpisovanje v konservatorij oziroma v šolo Glasbene Matice v Ljubljani se redno vrši vsak dan do vštetega 14. t. ni. od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Nadaljni Izpiti se vrše v ponedeljek In torek od 9. do 12. ure dop. za klavir In istodnevno popoludne od 3. do 6. ure za gosli Podrobnosti se zvedo v pisarni Glasbene Matice In na razglasni deski šolskega poslopja.
Pevski zbor Glasbene Matice obhaja letos 304etnico svojega obstoja, obenem se bo praznoval 501etni jubilej Glasbene Matice. Koncertno vodstvo v jubilejnem letu si bodeta delila g. Josip Michl, bivši 15ietni vodja podružnice Glasbene Matice v Gorici ta pa g. ravnatelj Mate) Hubad, ki Je skoro celo dobo obstoja pevskega zbora Glasbene Matice vodil koncerte Glasbene Matice in službuje letos pri njej 2e 30. leto. Resne In dobre pevce vabimo v naš pevski krog.
Preselitev oddelka ministrstva trgovine In industrije v Ljubljani Ta oddelek se dne 13. in 14. t m. preseli iz deželnega dvorca na Turjaški trg St 3, deloma na Turjaški trg št 6. Oba dneva se vsled tega stranke ne bodo sprejemale
Gradbeni odsek belgrajske občine Poroča, da bo še letos v tem mestu dograjenih 900 hiš. Za prihodnje leto pa je za izgradbo, prizidavo m popravo javljenih 2500 hiš! Naša država je vendarfe država ekstremov. Drugi pa leži seveda pri nas.
Zaprisega častnikov v rezervi. Napr> šeni smo, da objavimo: Zaprisega rezerv, častnikov v uniformi se bo vršila dne 19. t m. ob 11. dop. v Llufoliani in Maribora. Zglase naj se do 15. L m. pri svolem okrožju.
Poljedelsko ministrstvo je ukrenilo, da se ustanovita poleg doslej obstoječih veterinarskih postaj za uvoz ki izvoz mesa in živine še dve novi postaji v Kašteliru in Šibeniku.
Aretiran komunistični poslanec. Kakor poročajo listi, je obmejna komisija v piratskem okTaju aretirala komunističnega poslanca Djakovioa, ko se je vrnil preko Bolgarije iz Rusije. Djakovlč je prišel peš do Niša, kjer pa je zvedel o aretaciji komunističnih poslancev bi se je vsled tega hotel vrniti zopet v Rusijo. Na povratku ga je policija aretirala v brzo - palačan-skem okraju in ga prepeljala v Niš, od koder je bil odposlan v Belgrad.
Avtomobilna zveza Ljubljana - Celje. Na željo interesentov se spremeni od pondeljka 12. t m. vozni red v toliko, da bo odhajal avtobus iz Celja ob 3.30 popoludne (ta ne kot sedaj ob 1.30). Prihod v Ljubljano približno ob 6.30 pop. Otvori se zopet postaja pri »Urbančku« Stožice pri Ljubljani in stane vožnja do tja 7 K. — Prednost pa imajo potniki na oddaljenejše postaje.
Tri leta, 7 mesecev In 16 dni Je bil zaprt v blaznici neki delavec iz Dugoga ra-ta, Stevo Popovič po imenu. Se za časa ranjke Avstrije so ga poslali v tržaško norišnico, ker je kazal vse znake duševne bolezni, ko so ga hoteli uvrstiti v vojsko. Ko so Prišli Italijani v Trst, so ga premestili v šibensko norišnico, kjer so ga sedaj po skoro treh letih vzeli domači kot nenevarnega norca na dom. Kako pa so se začudili ko ie pokazal naenkrat znake rtaiivečjega veselja, ko so mu na vprašanje o vojnem položaju Iznenadend povedali, da je vojne že davno konec in da je Avstrija razpadla! Tedaj Hm le razodel, da je duševno bolezen ve« ta dolgi čas le simuliral, da bi mu ne bflo treba na fronto ln da ni nič vedel o kakem zaključku vojne. Popovič je začel sedaj zopet normalno življenje.
Stirnajst dni se Je postila, ni jedla ne pila, v četrtek, 1. t. m. je pa umrla 50-letna samska, slaboumna Marija Salomon v Bizjakovem mlinu na Ponikvi ob juž. žel. Čudna ženska!
Kulturni vestnik.
Zbor kubanskih kozakov koncertira danes v soboto ln jutri v nedeljo v vediki dvorani »Narodnega doma«. Na sporedu so najlepše ruske, maioruske in kozaške pesmi ter plesi, kakor: Volga, Volga..., Zakuvala ta siva zožulja..., EJ ulmem... itd. Kozaški zbor sl je v Zagrebu In drugih Jugoslovanskih mestih pridobil mnogo priznanja in ne dvomimo ,da bo posetilo
tudt naše občinstvo, ki se zanima za rusko pesem, v ofoilem frtevilu ta ljubljanski na-stop. Vstopnice se dobe v predprodaji v Dolenčevi traiikl po nastopnih cenah: 1. sedeži 15 D, 2. sedeži 12 D, 3. sedeži 10 D, 4. vrste 8 D, 5. vrste 5 D in stojišča 3 D.
»Ljubljanskega zvona« 9. štev. je izšla 8 sledečo vsebino: A. Gradnik: V bolnišnici. — G. Strniša: V Bohinju. — I. Šorli: Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih la pečednostih. — Dr, Iv, Prijatelj: Duševni
profili naših preporoditeljev (nadaljevanje);
— M. Pretnar: Ležeč v travi. — M. Kmetova: Ema. — C. Golar: Majda. — DR Iv Lah: Alois Jirasek. - A. Vodnik: BoI<
v n~i ’ . Vi ^astov^a- — Iv. Albrechti V celici. — Lita! — pe — M. Pretnar: Pesem Pri vinu - J. K.: Literarna črtica. -C. Golar: Bela noč. — A. Gradnik: Brda
— Književna poročila. — Kronika. — Nova knjige.
iz strank«.
Zagorje ob Savi V nedeljo dne 11. t, m. ob 3. uri popoldan se bo vršil v kino dvoram javen ljudski shod. Dnevni red: Parlamentarno poročilo ta bodoče občtn» ske volitve.
Po svetu.
— Liga mednarodnih pijancev. 24 t, m. se otvori v Parizu kongres, ki ga je skllcaia mednarodna gostilničarska zveza. Ta kongres naj bi združil vse alkoholne pijače proizvajajoče kroge v boju zopet - abstinenco. S tem, da smo povedali, kdo je sklical kongres in kaj namerava, smo vse povedali. Udeležili se ga bodo delegati tudi iz naše države. Ravno pri nas se je začelo v zadnjem času krepkejše gibanje zoper tisto kulturno ta socialno sramoto, ki se imenuje alkoholiziranle. Pripravljala se je nad vse potrebna nared-, ha in, giejte, kdo se ji je zoperstavil?, Berite »Jutro«, berite »Narod«, berite ka* terikoll buržujski naš list, po boste spoz* nali, komu v prid gre ves težko prlslu-ženi denar, k| ga del delavstva še dane« meCe stran za smrdljivo alkoholno bros-go. Cujemo, da pripravljajo tudi ju gosto« vanskl alkoholni kapitalisti kongres zopet abstinenco, Jd se bo vršil v Zagrebu. Na to naj vse naše delavstvo odgovori, kako* mu zapoveduje socialistična dolžnost. Ce hoče buržoazija imeti ljudi z alkoholom v; glavi namesto možgan, prosto ji, toda rekrutira naj Jih iz svojih vrst Nam bo to ravno prijetno, ker bomo s treznim soc la* llstlčnim proletariatom preje prišli do c*« lja. Nikakor pa naj delavstvo s svojim do« narjem še nadalje ne. tvori glavne podpora kapitalističnih birtov in njihovih strank.
•igzaf ijjsuodcf a iipoAajd j}si[eij -os ljjsuodef os »ie)|de){« aosujbvv —
— Na prestol ali v — morje? Iz Frankfurta poročajo, da se razcesar Viljem v, aeroplauu bežal iz Holandske, neznano kam.
— Požar uničil mesto. Reuterjev urad poroča iz Atmapolisa (Nova Scotia), da le v sredo »večer Izbruhi dl silovit požar, kt Je unKIl skoro tretjino mesta. Vetlko število prebivalcev je brez strehe. Požar jo bay'e nastal radj neprevidnosti.
Šest milijonov nezaposlenih v Zedl* njenih državah. Kakor poroča »Petlt Pa* listen« iz Wash!ngtona, je predsednik ameriške delavske zveze objavil, da je sedaj v Zedinjenih državah ameriških že šest milijonov delavcev nezaposlenih.
Gospodarstvo.
— Francoski kapital si hoče pod ja r« miti italijansko kovinsko industrijo. Deluje na to, da odvrne nemški kapital, ki tudi sili v Italijo. Italijanske politične krog« snubi, da bi glede Gornje Slezlje držali a francosko vlado, da bi tako prišel do eka* ploatacije industrije v Gornji SieziJi. —« Tako umevajo kapitalisti »samoodločeva* nje narodov«!
— Sijalno žitno letino imajo, kakor pišejo tamošnji listi, na Francoskem. Celokupni pridelek znaša okrog 120 milijonov centov. — Sedaj pa smo radovedni, kaj hoče vlada oziroma naše izvozničarstvo s tisto veliko večino domačega žitnega pridelka, ki usl je namenila (glasom uradnega poročHai Francoski Izvozit! ga v njo vendar ne bo mogla, ko ga imajo Francozi toliko, da bi Iahlco ž njim tudi svinje pitali!? Sploh, če je šla vlada našemu umazanemu izvozničarstvu na roko, zakaj je žito namenila ravno Francoski, ko je mog'a vedeti da tam letina ne bo slaba? Stvar je zelo mistična. In diši po nekakih tajnih kupčijah. Pa ne samo žitnih. Mi borno že pazili
ŠTEDILNIK INŽENIRJA BOOATIRJA.
Splošno pozornost zbuja na ljubljanskem sejmišču zaviljon, ki ga je včeraj dogradila belgrajska tvrdka Bogatirjev in Palič. Znani ruski inženir Bogatirjev razstavlja svoje peči (štedilnike) izum, ki je zbudil veliko zanimanje v Belgradu, Berlinu in drugod. Razstavljen je tip velikega štedilnika, namenjenega za vojaštvo, bolnišnice ln podobno, na katerem se skuha popoln obed za 300 ljudi v eni uri, za kar se utrošl vsega le okolo 10 kg drv. Poleg tega sta razstavljena dva tipa malih lesenih štedilnikov za rodbinsko gospodarstvo, na katerih se pripravlja obed za 25 oseb. V teh malih štedilnikih se lahko peče meso, kruh in druga peciva, dalja se v njih ogreva voda za umivanje In kopanje, v posebnih pripravah se prekuhava perilo, ako se nanje pritaknejo radiatorji služijo ti štedilniki tudi za ogrevanje kuhinje in stanovanja. Poraba kuriva v teh štedilnikih je minimalna: za obed (25 porcij) se porabi okolo enega kilograma drv, Štedilnik ostane, tudi ko Je zakurjen, popolnoma hladen; v vsakem štedilniku se nahaja celo shrambica za led, kjer se lah-
ko ohlajajo jedila in pijače. Posebnosti so maksimalna izraba toplotne energije, goriva — vsled racijonelne konstrukcije ognjišča je onemogočeno potratno izžarevanje toplote, ki se vrši ha dosedanjih tipih štedilnikov; v času gorenja se ujame >n ohrani skoro vsa toplota, ki jo oddaja goreče kurivo, in se ekonomično uporabila za raz.ilčne prej omenjene svrhe. Nadaljnja prednost teh štedilnikov je v tem, da se jedBa v njih v kratkem času skuhajo in da je potrebna prisotnost kuharice le kratek čas, ko se nalaga kurivo na ogenj. Manipulacija je vsled konstruktivne enostavnosti preprosta, trpežnost štedilnikov neomejena. Velika vrlina štedilnikov je v tem, da poleti ne grejejo kuhinje, in da so lahko prenosljivi. Kakor čujemo bo ing. Bogatirjev v nedeljo dopoldne s praktičnim poskusom demonstriral občinstvu svole štedilnike in se bo vsak lahko na licu mesta iu s poskušnjo skuhanih jedil prepričal o vriinajb novih štedilnikov, ki pridejo še tekom te jeseni v promet.
U@pisl.
Trbovlje. V nedeljo dne 2«. avgusta se ie pri nas vršil dobro obiskan shod JSDS,
na katerem je poročal poslanec sodr. Kopač o delovanju socialističnega kluba v parlamentu. Ožigosal je klerikalce, komuni* ste in narodne soeijaliste, da so s svojo nedelavnostjo pripomogli vladi do reakcionarnih naredb proti delavstvu, naglašal potrebo enotnosti delavskega razreda ter močnih organizacij. Njegova poročila so vzeli zborovalci z navdušenjem na znanje. K besedi se je oglasil tudi »komunist« Jagodič, bivši staroavstrijski fedvebel in so lo-plesalec. Da se pokaže, sl je takoj izposodil Delavski dom, potem tudi konzumno društvo, ter hvalil sam sebe, kako je dober govornik, da bi lahko govoril dva dni, pa n« sme, ter da ni politik, da je brez stanovanja In dela. Radi mu verjamem >, da ni politik, aiinpak trpin, ki le naivno misli. Po Jagodičevem govoru povzame besedo sodrug Krušič, ki mu stvarno, točko za točko dokaže, da je res nepolitik. Nekaterim feldvebelnom to ni bilo po volil in so hoteli delati nemir. Sodrug Krušič jih je pa takoj zavrnil, češ če ne marajo slišati resnice, na] gredo od koder so prišli. Na to se je shod mirno nadaljeval. Sodru-žica Ajdovšek je spodbujala ženstvo, naj se vzdrami in možu pomaga boriti se za boljšo bodočnost ter zoper brezpravnost
žensk. Končno se je sodrug Krušič v Imenu zborovalcev zahvalil soc. klubu za neumorno delovanje v parlamentu, ter vzpodbujal navzoče k neumornemu delu za razširjanje socijalizma, ter zaključil dobro uspeli shod.
Prevalje. Griža, ki pri nas vlada, je zahtevala že mnogih žrtev. Večinoma so žrtve proletarci, za koje je osobito pomanjkanje vseh zdravstvenih naprav ta kužna bolezen težak udarec. Tako pri premogovniku grofa Donnersmarka niti ni ne ene moderno urejene bolnice. Primanjkuje celo vsako 'kopališče, ki se vendar z najprimitivnejšlmi sredstvi da postaviti ob obilni meri voda, ki se pretakajo po našejn kraju. Skrbelo se je pač samo za žep kapitalista Henklja. Ker je slaba bolnica na Lešali prenapolnjena, se je otvvv rila bolnica v šoli v Prevaljah. Pri dobri volji bi pač lahko se porabilo kako drugo ■poslopje v ta namen, a vsak se boji griže, samo naši otroci naj bodo v tem oziru deležni še drugo leto te strašne bolezni. Ne vemo, kakšni so predpisi glede zdravstvenega stanja šol, a gotovo ne bodo površni. Ali smo v znamenju napredka, da se šole zatvoriio in se onemogočuje reden pouk naših otrok. Ali res mislijo oblasti, da tiri
delavci ne znamo ceniti šole. Je pač tako,
da bo treba tudi več delavskih zastopnikov v krajni šolski svet, če hočemo, da bo bolje. Odgovor bomo dali pri prihodnjih občinskih volitvah.
Društvene testi«
II.	kongres profesorskega društva kraljevine SHS se bo vršil v Zagrebu od 25. do 27. sept. t. 1. s sledečim dnevnim re dom:	1. Otvaranje kongresa. 2 Pregled
punomočija delegata. 3. Konstituisanje Kongresa. 4. Izveštaj o radu Glavne Uprave 5 Pretres načrta Poslovnika prof. društva. 6. Predavanja: a) Srednja škoia 1 izbor za-
nimanja. b) Obuka fizike i fizikalne zb ;
c) O nastavi črtanja. 7. Predloži Glafis Uprave 1 pojedini!: članova. 8. Izbor nu\ ih članova Glavne Uprave. 9. OdredjivanK* mesta za III Kongres. 10. Pregledan}, škola i prosvetno kultu milj ustanova u Zagrebu. U. Izlet u Ljubljana.	k
21 let star, češki Nemec, išče službe v Zagrebu ali njega okolici. Naslov v upravi „Naprej-a“.
Josip Prešeren
£ev(J«r
Spodnja šfSha Celoolka cesta 82
T*
Priporoči sv\o u:ojt>
bastS Utcr M aMjit tfifln
la Dtaga	Cttt	etik*
PaSrt&j loOu.
17
priporoča
na debelo in drobno:
galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, šolske j o-trebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za :::	kolesa in šivalne slroje, igle, olje itd. ::::
montm z&vcd
DRAGO BES EL JAK IN DRUG
SODNA ULICA ST. S.	■
II HI
Ljubljena, Sp Slika,
Gosposvetska cesta it. 76.
■ Velita zaloga vsaMi lig.
R. MIKLUUC
Ljubljana Preti Škofijo st. 3 Ltagerjeva ulica
priporoča	,
sukrtevto manufakfturno /. in pleteno blago
PRODAJA NJI DEBELO IN NA
USTAflOVLJENO LETU 1569
Trale se
Eiektromonteri
vješti i iskusni u izvedbi zračnih vo-dova visoke i riške napetosti za Sto
zahtijeva neka se šalju na Dioničko druitvo za clektrotehn. in-dustrijti „Energos“, Osijek I., Zupa-nijska ulica broj 57.
FRAN RAVNIKAR
razglane, površ-, ■	W	1	■	Ll	n
 mestni tesarski mojster
[lifiima svjtdočbu i Badržavaiuči
^jeijai.teie v otrobih oblekah mo. 415 Ljubljana, Linhartova ul. 25 Tiief. H. 41S
Lne zabtijeva neka se Sa.ju na (kostum,h) m drugo konfekcjo |	^	y ^ ^	^ ^ ^ ^ ^
nadtalno ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice«
Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrilske stavbe opozarjam zlasti na svoje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12 do 50 m.
Razstavljam v paviljonu stavbene stroke in lesne industrijo.
i lin
Glej, gotovih eblek, dežnikov itd.
po znižanih cenah se prodaja pri
J. TRPIN, Maribor,
Glavni trg St. 17.
Več rabljenih
dvokoles, šivalnih strojev in otroških vozičkov
v dobrem stanu sc ceno proda. Ljubljana, Karlovška cesta St 4.
telila izbira otiol nun.
IhMb i Ul dnin
po ceni F. Batjel, L’ub!jnna, Stari trg štev. 28. Spreime se v polno popravo za emajliranje z ognjem in ponikanje dvokolesa, otročki vožički, Šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovška cesta Stev. 4.
od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najcencje edino le pri
jnrau misiji mr.
Telefon št. 313.
FRAN DERENDA,
Ljubljana, Emonska cesta št. 8. Vdeleženec .littMjmsktp norfeiga ntajina*'
Paviljon E., oddelek St. 52.
“TRIBUNA1
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška c. 4, l Zvonarska ulica št. 1.
KAJO DELIČ,
zlatar in draguljar
Ljubljana utoimu
priporoča svojo
zlatarsko in Aagnlianko delana
za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago.
Borzni posredovalec
Dragan Vučkovič
posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut Zagreb, Sv. Duh 19.
Telefon G-69.
Brzojavi: Vučkov Zagreb.
Avg. Agnola
Ljubljana. DnnajsSa (tila 11
priperoca svojo zalogo
slekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za
olena vseh vrs! vedno v zalogi.
I
t.
t
gRAVEl/^
ANT ČERNE)
LJUBLJANA
SPORNI
rzicu,
Slovenija.
Zaloga, pisarna in prodaja na debelo in drobno v Ljubljani v lastni hiši, na Bregu št. 20.
Izdeluje vsakovrstne
čevlje
za gospode, dame, deklice, dečke in otroke iz boks-, ševro-, lak-usnja in drugega materijala.
aliia MM! Kajmodernejie oblite I Hnfue cesef
MENJALNICA
SLOVENSKE ESKOMP7NE BANKE
v Ljubljani, nasproti glav. kolodvora.
Kupuje In predaja devize in valute po najugodnejilli dnevnih cenah. — Ima poseben borzni oddelek. — Prevzema vse bančne posle. - Telefon Stev. 3.
Iz Havre v Ameriko
Radi selitve
se ni mogla tvrdka pridružiti k semnju.
Velika zaloga šivalnih in pisalnih „ADLER* strojev in koles z znamko „STYRIA“, D<)RKOPP“, „WAFFENRAD“ (orožno kolo).
IVAN JAX In SIN, Ljubljana.
goin avtomate
in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino prt
JLlil, Ijuina, Sodna ulica i
Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat ■e popravi v lastni delavnici, oz tudi na licu
mesta, strokovno pod jamstvom ln ceno. IzvrSijo se tudi druga v preclz. mehaniko spadajoča dela.
Yelika izber gramofonskih plošč. Ugodna zamena.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peii, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
Mesi in HUM deskar in la Ljilir
= Kolodvorska ulica št. 6 =====
Modna in športna trgo vina za dame in gospode
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte. Melon 431.
§*a ve ere mu paviljon H , št. 258. ^
—i
i
i
Vozne listke iu zadevna pojasnila izdaja konc. potovalna pisarna
Iv. Kraker, Ljubljane,
Kolodvorska ul. 41 (blizu glavn. kolodvora).
Zopet
ogromno poSiljatev
manufakture narav-_____
nost iz inozemstva • je prejela tvrdka R. Stermecki v Celju, j In sicer volne, cefitje, tiskanine, etamina, batista za žentke obleke, sukna kamgnrna in lilačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, kiota, ~,n~	’	*
katero se pri
nizkih cenah, nazeniega, veano veima zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev.	220	|
Ilustrovani cenik zastonj 1	Na	debelo	samo	v	1.	nadstropju
CELJE 8T. 814, Slovenija.
I RazpoSiljalna R. STRMECKI CEK„8Ji.su’I
■P^	wmm UMigHEIsi
m
m
»
m
m
m
m
m
c?ta
m
lisa
11
M
PST NalveHa iibira ~W$t
najnevejšlh, naifineiših im nsice«?®jlih
m
m
m
v trgovini
Klobuke in slamnike
vseh vrst od preprostih do najfinejših nudi
vedno tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar, Domžale (Stob).
Izdelki so razstavljeni v paviljonu E., st, 41.
. O. BcmatovK
| Mestni trg it. S-®.
h V zalegi tudi meškE kB ob ti ki
■
H
In kožuhovina.
LJUBLJANA
Manufaktura in tkanine.
Stavbno in umetno mizarstvo
A. ROJINA in KOMP.
Telefon 480 232
LJUBLJANA
Poštni čekovni račun St. 11.638
Stavbni oddelek Slomškova uUca 16
IZDELUJE: okna, vrata, portale, obBtenje, strope itd. v vsaki množini od najenostavnejše do najfinejSe izvedbe.
Pohištveni oddelek Kolodvorska ulica 8
IZDELUJE: spalnice, jedilnice, sa Ione, pisarn, i. hotelske opreme v vsakem slogu iz mehkega in vsakovrstnega trdega lesa.
k a a
Mestni trg 25.
Najmodernejše urejeno podjetje. Ponudbe in načrti brezplačno.
vse neuporabne ZLATE PREDMETE t verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane itd, kateri predmeti Vam leže doma, ki jih ne nosite, tvrdki
trgovina ur, zlatil nine in srebrnine
Ljubljana, Prešernova ul*ca št. 1«
F. Čuden,
Milji H SBnaj. pstiljoB L Mn. t ::
Šolski zvezki
za Sjudske šn srednjo šole, sta ifaa,j»®3a@o v vsskE množini. Ppisherg nsjboliši) lastni izcSelfci ii boleha, finega papirja in mn»»«a IKoSnih OVltkOV. ■»•■■■■ihi
Uitteliska tiskarna, i. ubiiana
Frančiškanska uBica št. 6.
Hainižie tene!	ZaMevajte cenike!	Točna postrežba!
Ivan Zakotnik,
mestni tesarski mojster
Telef. Št. 379. Ljubljana, Dunajska cesta 46. Teief. št. 379. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
ang1 pnevmatika Dunlapp, Reithoflssr, Aquilla se kupi naje&neje pri tvrdki
Ig. Vok, Llubliana, Sodna ul.7.
X Ob Za
Ljubljana * Ljubljana
TehnlSka pisarna v tovarni Kerliž.
Izvršuje: vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe m
mostne gradbe.	,.
Posebnosti našega proizvoda: leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi razponi, lesena in kombinovana skladisca, tvorniško izdelovanje zložljivih stanovanjskih hišic. Kolarski oddelek: izvršuje vse vrste luksuznih in tovornih vozov, karoserij, samokolnic itd.
Ministrstvo financ kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev.
101
0
Poziv
vpis
Minister financ kralj. Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. jnnija 1921 Dit. 7941 vzakonjene s članom 180 Ustava pozivne na vpia
^-s-u-pea investicijskega posolila v nominalnem znesku Din. 500,cuu,uuu.
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho sploSnega^dobra^kato^popravUo, izvršitev in razširjenje zelezmškega prometa
stavb0	h100Jtoč	WtZ “T	"iS.	$3h
BO 70/0 na leto ler se izplačujejo dekmzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih m to «. m««	»•	septemn
blagajnicah in zato poobiašSenih denarnih zavodih ta ^ Maritom*mb davi«tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da
se posojilo po ^preteku'l^^et konvertira, mora se imejiteljem obveznieponuditi	|	na	leto pri Generalni direkciji državnih
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na	50 let. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji,terse v_r& enkr	„ Wpoteko, a potrebna svota
%'Zm ?S5S t amortizacijo) *$Š£Z	TotSto 7££ ^pSun),	za1 pokritje1 pa* bodo a«,	pred vsem dohodki dotičnega
investicijskega objekta ^ ^	^	^	#	{|bveznice 30'let ^ žrebanju.
'»hra“nrSŽiim državnim obveznicam uživajo pupilamo varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotre j
za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah m privatnih P°“™'llh'	oiovencev	ter	njenih	podružnicah	po zakonskih Pr“f'sl k 5 ih
Obveznice si morejo lombardirati pri Narodni bank. kraljevine Srbov. Hrvatov m Staven«	•	dv&vnih	tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih,
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega m bodočega davim m ook	,
srezkih in občinskih) kakor tudi vseli taks in pnstojb v kraljevim.
v«■« se vrii od 1. do 30. septembra 1921.	.
WplS Se VB »9	.	.	..	10ft	Din- obveznice Dm. 100 v gotovim),
pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov,	Hrvatov in Siovencev pod zgoraj uavedemm.	pogoj, (za vsakih	100
L kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil	kraljevine Srbov, Hrvatov in	Slovencev	poročilo o skupni porab, .stega.
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister tmanc muoun .	s	Minister financ:
Beograd, meseca julija 1921.	,	gosta Kunianudi 1.!.
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteliske tiskarne v Ljubljani^