o stia h*
IZBA JA ZA GOBISEO IX BENEČIJO
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbori. post. 1. gr.
TRST, nedelja 7. septembra 1952
timska trdoglavost ^zaprtem krogu
^veti obletnici kapitulacija 8,
Attlee kritizira
trgovsko politiko ZDA
LONDON, 6. — V govoru, ki ga je imel na letni konferenci sveta glavne angleške sindikalne zveze, je bivši ministrski predsednik Attlee ostro kritiziral stališče ZDA v zunanji trgovini. Poudaril je, da Anglija zelo težko prodaja svoje industrijske izdelke v ZDA, »deloma ker Amerikanci drugim pridigajo svobodno trgovino, v lastni hiši pa izvajajo politiko protekcionizma, deloma ker imajo sami ogromno proizvodnjo«. Dejal je. da v sedanjem položaju niso dovolj več gospodarski načrti v okviru ene države, temveč da je potrebno svetovno načrtno gospodarstvo.
Winston Churchill pa je govoril svojim volivcem v Wood-fordu in med drugim obljubil, da bo Anglija v drugi polovici letošnjega leta, upoštevajoč a-meriško vojaško pomoč, dosegla splošno ravnotežje v trgovinski bilanci z deželami izven šter-linškega področja in da bo vse šterlinško področje v ravnotežju z ostalim svetom. Churchill je tudi pohvalil kongres angleških sindikatov zaradi sklepov o zmernosti pri mezdnih zahtevah.
Sodelovanje med FLRJ in Hvstriio le v Interesa miru vtem delu Evrope
septembra)
'yALENClG
SPORED:
Dopoldne slovesna spominska maša v farni oerkvt. POPOLDNE:
Otvoritev s pesmijo «2rtvam».
Cerkveni obred.
Recitacija Kajuhove pesmi »Mrtvim tovarišema - recitira tov. STANE RAZTRESEN.
Govori: v slovenščini tov. FRANC STOKA, v Italijanščini tov. EUGENIO LAURENTI.
Združeni pevski zbori zapojejo: »Bazoviška« in «Eno devon. Polaganje vencev in razhod.
Avtobusi v Bazovico
Avtobusna zveza Trst - Bazovica bo pojačena od 13. ure dalje. Avtobusi bodo vozil’ iz Ul. Fabio Severo. Avtobus z Opčin bo odpelja, ob 14.30 izpred gostilne Fabčič; avtobus iz Doline pa ob 14, uri preko Boljunca ta Boršta.
Socialni demokrati obsojajo
Adenauerjevo politiko glede vprašanja nemške enotnosti
Naš tedenski
pregled
S septembrom se mednarodno življenje. ki je v avgustovski vročini nekako zamrlo, spet počasi vrača v stari tir. Diplomatska delavnost je živahnejša, dogodki se vrstijo z vedno večjo pogostostjo — le pogajanja v Pan Mun Jo mu se lepo po starem vlečejo kot megla brez vetra in namesto šotora, ki je že odslužil, so za delegacije začeli zidati hišo,
Diplomatska delavnost se je skoncentrirala ob nekaterih, žariščih. Vzhodnoazijskemu žarišču se je poleg sovjetsko-kitaj-skih razgovorov v Moskvi, ki se jih zdaj udeležujejo tudi Mongoli, pridružila z one strani barikade angleška želja po sprejemu v tihomorski pakt. ki je zaenkrat omejen na ZDA in dva angleška dominiona — Avstralijo in Novo Zelandijo.
Na starem kontinentu velja zaenkrat glavno zanimanje evropskemu Jugovzhodu, kjer se stvari po našem občutku čisto po nepotrebnem zapletajo zaradi trmaste želje Italije, da se praska tam, kjer jo ne srbi.
Poleg tega postaja na tem področju vedno bolj važno vprašanje Avstrije. Glavni vidni rezultat Gruberjevega obiska v Braziliji je zahteva brazilske vlade, naj se avstrijsko vprašanje vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja OZN. Zahodne velesile so odgovorile na zadnjo sovjetsko noto o Avstriji, z nekaj koncesijami spodbile tla sovjetskim formalnim ugovorom in predlagale sklicanje konference namestnikov, ki naj bi se končalo s podpisom — «skrajšanjey> državne pogodbe z Avstrijo.
Edenov obisk na Dunaju iti v Beogradu z nekako personalno unijo pouezuje avstrijsko vprašanje z ostalim evropskim Jugovzhodom, vedno glasnejše italijanske želje, naj bi angleški zunanji minister iz Beograda odšel še v Rim, pa odražajo že omenjeno rimsko vtikanje nosu v tuje zadeve in zaskrbljenost, da ne bi bila kakor koli prikrajšana — ne Italija, temve( italijanska imperialistična politika.
Tretje važno vozlišče mednarodnega dogajanja se ustvarja v ZDA; čeprav ostaja formalno v domačem okviru, vendar presega, po pomenu meje Združenih držav. Volilna kampanja, ki se bo končala čez dva meseca z izvolitvijo novega predsednika, se je začela.
* * *
Poleg na zunaj teh bolj ali manj izključno političnih dogajanj pa stopa vedno bolj v ospredje gospodarska fronta. Gospodarske težave, v veliki meri posledica neenakomerne razvitosti in neenakomerne razdelitve bogastva, vedno bolj opozarjajo svet na nujnost rešitve in obenem povzročajo resna politična trenja. Tudi v zahodnem svetu vsi računi niso čisti in zdi se, da se z večanjem gospodarskih težav večajo tudi nasprotja med ZDA in Zahodno Evropo.
V petek je letni kongres angleških sindikatov v Margare-tu soglasno izglasoval resolucijo, ki se zdi na prvi pogled presenetljiva, če pomislimo, da so na kongresu prevladovale zmerne tendence laburističnega desnega krila. Ta resolucija zahteva povečanje gospodarske izmenjave med vzhodom in zahodom — stvar, na katero v ZDA nikakor ne gledajo prijazno.
Obenem se je pojavil zelo zapažen članek bivšega laburističnega ministra, bevanista Harolda Wilsona, ki zahteva gospodarsko ločitev Anglije od ZDA kot edini pogoj, da angleško gospodarstvo končno pride na zeleno vejo. Vendar članek v bistvu ni protiameriški, kot bi se utegnilo na prvi pogled zdeti — Wilson kaže tudi Ame-rikancem pot, po kateri bi morali iti, da prispevajo gospodarski stabilizaciji Zahodne Evrope.
Velika težava današnjega zahodnoevropskega gospodarstva
je kronični deficit o trgovini z dolarskim področjem. Ta primanjkljaj krijejo zahodnoevropske države večinoma z ameriško pomočjo; ki pa je začela nekam sihati, nekoliko pa z najemanjem dolarskih posojil — brez perspektive, da jih bodo lahko pošteno vračale, če se dolarska suša ne konča.
Wilson zahteva predvsem, naj ZDA odpravijo svoj protekcionistični sistem, ki z visokimi uvoznimi carinami in raznimi drugimi ukrepi ovira uvoz številnih vrst blaga. Pravzaprav ta zahteva ni V/ilsono-va iznajdba, temveč jo je že nekaj let slišati vse glasneje in odločneje. Kroničnemu dolarskemu primanjkljaju ostalega sveta stoji namreč nasproti prav tako kronični suficit ameriške zunanje trgovine. V letih 1948-1950 je na primer znašal ameriški izvoz 11,4 milijard dolarjev, uvoz pa 7,4 milijard dolarjev. V istem času so dežele OEEC izvozile blaga za 9 milijard, uvozile pa za 14 milijard.
Seveda bi bilo preveč preprosto, iskati vse vzroke za evropske gospodarske težave v teh nekoliko številkah, vendar pa je res, da ta položaj znatno prispeva k začaranemu krogu, o katerem se. kot se zdi, vrtijo ne le gospodarstvo, temveč tudi oboroževalni načrti in v veliki meri politični problemi zahodnoevropskih držav.
Gospodarstvo na šibkih nogah seveda ne omogoča velikega obrambnega napora. Danes je že precej jasno, da atlantske dežele ne bodo mogle doseči ciljev, ki so si jih zastavile na konferenci NATO v Lizboni. Nekateri govorijo celo, da bo od predviSenih 50 divizij do konca leta pripravljenih samo 15 divizij. Anglija je že napovedala podaljšanje svojega o-boroževalnega načrta od treh let na štiri leta ali morda še več. Italija joče. da brez povečane ameriške pomoči ne bo mogla izpolniti obveznosti, ki jih je na tem področju prevzela, pri čemer ji seveda ne gre toliko za to, da drži dano besedo (o tem nam zgodovina precej pove), temveč za ustvarjanje čim močnejše vojaške sile, ki bi naj na politični tehtnici vsaj nekoliko nadomestila propadlih osem milijonov bajonetov.
Edino Francija zatrjuie. da na noben način ne bo odstopila od svojega oboroževalnega načrta. Pri tem se sicer na vso moč poteguje za ameriško pomoč, zlasti za dolarska naročila francoski industriji, vendar trdi. da bo izvršila svoj načrt tudi brez nje. Glavno gibalo je tu strah. Francozov, da jih ne bi' prehitel nemškt konkurent.
Gospodarske težave sveta prihajajo precej jasno na dan na sedanjem zasedanju mednarodne banke in mednarodnega monetarnega fonda, Precej so. glasno ugotavljajo, da ti dve ustanovi nista izvršili svojih nalog in opravičili upov, ki so jih vanju polagali. Predvsem sta obe ustanovi odpovedali pri pomoči nerazvitim deželam, ki so danes morda o sred. nji problem ne le gospodarske, temveč tudi politične perspektive sveta Za ilustracijo bomo navedli nekaj številk: v ZDA odpade na 154 milijonov prebivalcev 270 milijard dolar. jev narodnega dohodka, v deželah OEEC na 270 milijonov prebivalcev 150 milijard dolar, jev, v nerazvitih deželah pa na poldrugo milijardo prebivalcev komaj sto milijard dolarjev narodnega dohodka.
To je položaj, ki ni razveseljiv. Toda druga plat problema, tista, ki kaže pot v bodočnost, ie še manj razveseljiva: letne investicije v ZDA znašajo 30 do 40 milijard dolarjev letno, v deželah OEEC 12 do 14 milijard. v nerazvitih deželah pa komaj 5 milijard letno. To po. meni. da se neenakomerni raz.
Se nobene reakcije v Moskvi na zahodno noto o Avstriji
v Turčiji
ANKARA, 6.	—	General
Ridgway, ki je včeraj popoldne psjšel iz Pariza v Ankaro, namerava ostati tri dni in pol na strateškem področju Erzeruma, kjer so nameščene turške vojaške sile ob sovjetski meji.
V Ankari se bo Ridgway raz. govarjal s predsednikom republike. z ministrskim predsednikom. z zunanjim ministrom in ministrom za narodno obrambo ter s poveljniki glavnega stana.
septembra, to je ob kapitulaciji Italije. Od leta 1941 do leta 1943 pa so najbrž naši borci «samo rožce sjali». Kaj s? slovenski kominformovci prav nič ne sramujejo, ko zatajujejo vso borbo pred letom' 1943? Saj se vsi stari borci spominjajo, da s a je začela organizacija OF v Trstu že leta 1941 v oktobru, ko sta prišla sem brata Oskar od tedaj naprej organizacija vedno bolj krepila in s tem tudi borba proti fašistom. Kaj so že pozabili rta Ccllottija in na Ul. Bellosguardo?
Da tudi to pot so pokazali, da so hlapci italijanskega šovinizma in da so morali zatajiti vso borbo v Trstu pred septembrom 1943, kajti šele tedaj se je začelo v Italiji odporniško gibanje.
In še nekaj. Ali niso bili tu* d’ fašisti okupatorji? Za Slovence se je začela okupacija italijanskih imperialistov že leta 1918. za- kominformovske od. padnike slovenskega naroda pa se je začela torej okupacija šele leta 1943 z Nemci, vse do. tedanje početje fašistične Italije pa je bilo le «blagcr». Zato so hlapčki italijanskega imperializma. kak or so bili svoj-čas belogardisti.
Vse ostalo, kar so načečkali v zvezi s tujci v zadnji številki svojega dokaj humorističnega glasila, je privlečeno za lase: «jugofašisti» so zrasli na njihovem zelniku. (Spričo dejstva, da jim je slovenski jezik tuj, jim pojasnimo, da izraz «jUyofašisti)> pomeni isto, kakor če bi namesto izraza «itnVjan-skt fašisti» rabili izraz «italo-fašisti». Razlika je bistvena in dostopna tudi nesvlnčenim možganom okoli «Dela»).
Se nekaj o tujcih. Poslušajte kako se perejo. «Misliti na razkosanje STO. kot delajo oni pomeni osvajati tujo zemljo ki Jim ne pripada, ker je bila priznana kot neodvisna«. Za kominformovske veleume je STO suverena država, ki leži na Jugoslaviji tujem ozemlju, in na katerem Jugoslavija nima kaj iskatiI /n celo suverena! Ne le, da nima državnega poglavarja, še Za ulaj‘erja» se niso mogli sporazumeti!
Obletnica bazoviških žrtev
Kominformovski veleumi pri «Delu» so dolgo tuhtali kako bi zamclčali obletnico krvavega zločina fašistične Italije nad slovenskim Prebivalstvom. Zadeva je silo nerodna, in tudi pri svojih pristaših bi naletih ha odpor, če bi šli molče mimo tega krvavega in tragičnega dogodka. Spričo vseh teh dokaj nerednih okoliščin so jo končno le pogruntali: na tretji Strahi, nekje na robu (skoro na tleh, torej) sp objavili slike Bidovca. Marušiča, Valenčiča in Miloša; zgoraj pa so postavili naslov «Ob 22 obletnici ustrc-litve». Drugega nič, nič, kar bi spominjalo na dogodke, trpljenje in krivice ki jih je naše ljudstvo okusilo pod upravo «matere» Italije. Obletnica ustrelVvPl Večjega obzira pred italijanskim šovinizmom si ne
morenic misliti od ljudi, ki se tako dosledno bore za pravice slovenskega ljudstva. Obletnica ustrelit 7X1
d. h.
Se en kominformovski falzifikat
Kominformisti so dali te dni nalepiti po mestu v italijanščini in slovenščini lepake, na katerih javljajo, da bod0 imel j 8. septembra zvečer v krožku «Tomažičy> (oni pravijo seveda «Tomasi») spominski večer.
To je seveda popolnoma njihova stvar, ker jim nihče ne krati zabave. Toda na omenjenem lepaku p!šejo tudi tole:
«8. septembra se ie pričelo v Trstu z borbo proti nacifaši-stičnim okupatorjem in njihovim hlapcem fašistom in belogardistom«.
Torej se je tudi za slovenske kominfcrmovce začela borba proti fašistom v Trstu šele 8.
le sieacet primer- «7olprii ^ niti ledena' prha'	mogla
n"«!?0?*, Rženih
'jucil sita fektnih mož.
(Nadaljevanje na 8. strani),
mmm.
D?nes, nsdelja V. septembri
Mirna, dranisiava Sonce vzide ob 5.32 liv »Jone * 18.33. Dolžina dneva 13.01. LJ vzide ob 19.44 in zatone ob W • Jutri, ponedeljek *■ Kapitulacija fažistižn; Italijt
Prepoved slovenske govorice
V Fiera di Primiero na Tridentinskem je organizirai» la goriška nadškofija o-t troiko počitniško kolonijo, v katero so -e lahko vpisali otroci obeh narodnosti. Tako je z njo odšlo na počitnice tudi nekaj slovenskih otrok iz Pevnie in Sovodenj. Med tem časom so se starši odločili, da jih obiščejo. Z avtobusom so se odpeljali pred drema, nedeljama pogledat, kako živijo njihovi otroci. Z velikim pres&hečenjem so se vrnili domov in pripovedovali neverjetne stvari. Take so starši povedali da vodita kolonijo neki duhovnik in neka učiteljica, ki z otroft-j' ne govorita slovenski čeprav sta Slovenca. Duhovrik pridiga vedno v italijanščini. Po mašah je otroke razvrstil po četah, jim dal v roke papeško zastavo in jih silil peti italijanske šovinistične pesmi. Njegovi nagovori ob takih .prilikah so bili borbeni, saj je o-troke pozival naj streljajo na sovražnika. Otroci so slovenski govorili samo tedaj, ko so bili daleč od svojih varuhov.
Torej je goriška nadškofija vatikanska podružnica res 'leglo šovinizma, kot so to že ob marsikateri priliki po kazali. ,
Kemična industrija
v krizi
Za tk ulsko industrijo leze zadnje tedne v krizo kemična industrija. Ravnateljstvo kemične tovarne Sclvay v Tržiču je sporočilo delavcem vest, da bo 44-urm tedenski delovni cas skrčilo na 40 ur Kot razloge za te svoje korake navaja 300-miilijonski deficit, ki ga. je prejšnje mesece lahko krilo z zaslužki tovarne iste vrste v ROssignanu. Delavci so nad ukrepom, skrajno ogorčeni zkiati še, ker je ravnateljstvo bilo Rr* izvajanju uredbe pristransko in je oškodovalo na mesec delavce za IH delovnih ur, medlem ko uradnikom delovnega časa niso skrčili. Vse kaže, da Je kemična, industrija zašla v, gospodarsko krizo, ki se še ni razgalilz vsemi svojimi posledicami.
„f.’Arena di PoIa*‘ in Slovenci
Glasilo istrskega revizionističnega gibanja in zagovornik ezulov nL” Arena di Pola$ vsaki priliki napada Slovence, Jugoslavijo in se b&ri proti ninvaziji Slovanov v italijansko lstro», kot sama pravi. Isti list se je v zadnji številki obregnil ob nas. dej da mu želimo smrt.
Se enkrat ponavljamo v imenu vseh Slovencev na Goriškem, da je pisanje «L’Are-na di Pola» fašističnega značaja in škoduje interesom mirnega sožitja dveh narodov.
KI>Z in volitve
«Demokracija» je v svojem vnetem zagovarjanju «svobo-de» zlila še eno vedro gnojnice m naše brate v Jugoslaviji. To ji je služil za po.vod v članku, da je napadla Demokratično fronto Slovencev v Italiji, in dokaj jasno izrazila svoje misli o bližnjih upravnih vojitvah v goriški občini, £a-n;o je izdajstvo agneletovcev t Nabrežini dejanje, v korist Slovencev, iz česar moremo sklepati, da se bodo nekateri gor iški SDZ-jevski v oditelji izrazili proti sodelovanju. Slej ali prej pa bodo morali prav ti «petelinim prisluhniti glasu ljudstva, ki želi medsebojno sodelovanje.	■■
OSLAVCI BODO PRODALI VINO
le s pomočjo dobro organizirane zadruge
Mnogi vinogradnik! imajo se sedaj lanski pridelek t kleteh zaradi velike konkurence italijanskih vin
OSLA V JE. 6. — V soboto in nedeljo, to je 13. in 14. septembra, bo v Vicenci prvi shod kmečkih zadrug. Osrednje vodstvo je že poslalo predsednikom posameznih kmečkih zadrug povabila, naj se interesenti prijavijo na pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu, ki zbira prijave za izlete z avtobusi.
Tako sporočilo je dobil tudi predsednik sadjarske in vinarske zadruge na Oslavju. V njem je točno označen dnevni • red. Obravnavali bodo možnosti za razvoj zadružništva, dalje bodo pretresali dolgoročno državno posojilo z majhnimi obrestnimi merami za pospešitev zadružništva, govorili bodo o ustanavljanju novih zadrug itd.
Raztovarjali smo se s predsednikom in člani zadruge, kdo bo šel na ta nadvse pomemben shod, in zdi se, da ne bo odziva. Med Oslavci ni za zadružništvo pravega interesa.
Seveda je za tako obnašanje več vzrokov. Osli vej so takoj po razmejitvi in po priključitvi k Italiji spoznali, da je italijan-sHi vinski, trg obsežen in da se bc na njem lahko uveljavil-samo tisti, ki bo kar najbolje konkuriral s svojim blagom. Italijanski pridelovalci vina so ali zelo premožni ljudje, da si lahko privoščijo velike • stroške in na la'sttio pest uredijo moderno vinsko1 kl?t, poskrbijo za potrebno propagando in prodajo; ali pa so po večini združeni v zadrugah, kier s skupnim ka pitalom lahko prav tako dosežejo moderno urejeno klet, in poskrbijo za dobro prodajo..
Zato so se oklenili zadružne misli in pričeli snovati načrte, da bi lahko uspešno prodali svojo nadvse dobro kapljico katere v; celih Brdih ni. več kot kakih ' 8.000. hektolitrov, «To majhno količino bi zadruga lahko dobro in gotovo' prodala« so razipifljalj Oslavci, Misel ie bila tajcoj uresničena. Ustam> vili so zadragp, katera pa je žal obstajata samo na papirju. Pridelovalci5 1 sadja- in vina. niso prebrodili drugega kot začetne prepreke, ki se pojavljajo ■ pri registriranju, potem pa ie vse skupaj šip v pozabo in Oslavci so : danes popolnoma na istem kot prej. Dobro briško vino in malvazija' gre slabo v promet. Neredki so primeri, da imajo kmetje še sedaj v kleteh lanski pridelek. Nekateri 'pravijo, da ca imajo rajši doma. kot pa da bi hodili okoli goriških ; trgov c^v iti. ga ponujali'za vsako ceno. Naibolj žalostno pri vsem je to. da plačujejo trgovčj ita-liianska vina, ki sploh niso ori-
ginalna, za deset do petnajst lir draže kot pristnega brica.
Ni težko razumeti, da je vzrok v neorganiziranem pro dajanju in v premajhni popularizaciji vina s propagandne strani. Posamezni oslavski pridelovalci ne morejo uspešno konkurirati organiziranim zadrugam in premožnim pridelovalcem vin v Italiji, ker nimajo sredstev, ki so potrebna za pridelovanje in razpečavanje proizvoda.
Toda posledice te nesreče b; se moglo odstraniti z dejansko ustanovitvijo sadjarske in vinarske zadruge. Samo ona bi lahko uspešno konkurirala pro dajj italijanskih vin. Zato pa je potrebno, da oslavski kmetje spoznajo, kako zdrava je za-
Olajšave za udeležbo
na Dnevu brigad v Dol. Toplicah
GORICA, 6. — Na desetletnico ustanovitve Gubčeve, Šercer jeve, Tomšičeve in Cankarjeve brigade bo v Dolenjskih Toplicah velik praznik, kate rega se bo po dosedanjih prvih poročilih udeležilo čez 100.000 ljudi • iz vse krajev Slovenije. K^r je to tudi praznik Sloven cev v zamejstvu, je DFS sklenila pomagati imetnikom pot nega lista ,(tudi.če so brez jugoslovanskega vizuma), da bodo lahko odšli na proslavo.
Zato opozarjamo interesente, naj se prijavijo na sedežu DFS Ul. S. pellico 1, najkasneje do ponedeljka 8. t. m., kjer tx?do dobili, vsa potrebna navodila.
Pomoč sovodenjskim kmetom
SOVODNJE, 6. — Zaradj toče je bilo sovodenjsko kmetijstvo zelo oškodovano. Po uradnih cenitvah je bilo povprečno uničenega okoli 30 odstotkov celotnega pridelka. Prefektura je oškodovancem priskočila na pomoč z zelo skromnim prispevkom, o čemer smo že poročali, medtem ko so uredniki «Dela» očitali sovodenjskemu županu, da je bil brezbrižen in da ni za oškodovance preskrbel niti lire.
O razdelitvi denarja so kro-žile različne govorice. Toda županstvo je po treznem preudarku spoznalo, da je najbolje razdeliti kmete na tri skupine, pri čemer se ni toliko oziralo na povzročeno škodo, ampak na stvarne potrebe. V prvo skupino so dali najpotrebnejše, v drugo rnšnj in v tretjo še manj potrebne. Kmetovalci prve skupine bodo dobili po rt, druge po 4 in tretje po 2 tisočaka. Zupan je stopil tudi v stik s »Kmečkim združenjem«, da bi bila pomoč čim pravičneje razdeljena.
Pačenje slovenščine
GORICA, 6.	- Po goriških
zidpvih so; se pojavili pozivi kominformistiene celice iz Do-berdoba na slavje. Pisani so tudi v slovenščini: Pri čitanju te slovenščine pa se mora člo-
družna misel in koristna obenem. Ce bi zadruga dejansko delala, tedaj bi si ne bilo treba pridelovalcem vina beliti glave kako ga bodo prodali. Sedaj bi imeli denar namesto lanskega vina v kleteh.
Čeprav gre za delovanje slovenske zadruge, kateri je načelnik kmetijskega nadzorni-štva Verbi dal politično obeležje, bi morale oblasti s svojimi odredbami in zakone v korist zadružništva priskočiti na pomoč tudi oslavski zadrugi z dolgoročnimi nizkoobrestnimi posojili. Te diskriminacije bi si ne smeli privoščiti. Treba je samo trezno razmisliti in na praviti odločilni korak.
Vsi Oslavci so za zadrugo, treba je samo razčistiti zadnje dvome in negotovosti in vsem se bo veliko bolje godilo koi doslej.
* i - .	f
Kmet iz Ažle v Beneški Sloveniji
CENE SADJA IN ZELENJAVE
na debelo in drobno oa gorišheni Irgo
GORICA, t). Do 6, septembra so na goriškem zelenjad-nem trgu veljale sledeie cene: (prva številka se nanaša na cene na debelo, druga pa na drobno).
Česen 151 lir za kg, 198 lir kg; sveži kapus 67, 87; korenje 51, 68; kapus 45, 61; čebula 53, 73;^ jerabuca 46, 56; fižol 143, 188; fižol stročju 98, 133; domača solata 41. divja 99 in 59. 125, 120; latuga 93; melancane 46, 60; krompir 26,	36; mala
paprika 48. paprika po 147 in 67.’ 151, 156:	rumena	paprika
118; paradižniki 35, 49; peteršilj 88. 114; radič I. vrste 176. II in III 86 lir kg; 230 in 112; pesa po 44. 60; kumarce 37, 51; zelena 63, 83; špinača 53. 68; mlado stročje 122. 159: buue 41. 57: pomaranče 213. 274: banane 380, 50Q; citrone 180. 230: navadna jabolka 37, boljša 58, 54. 76; lubenice 39, 52; meloni 50. 66; orehi «Sorrento» 250, 300; navadne hruške 42, boljše 70. 59, 94; navadne breskve 44, boljše 69, 60, 90; . slive 44, 48; češplje 32. 48; grozdje 76. 109, 104. 145; sveže fige 43. 59.
in ju izročili .avstrijskim oblastem.
vek zgražati, kajti toliko gnus- Aretacija dveh Avstrijcev
nih napak je, v njej. Ne bomo |	I	1
jih naštevali, ker jih bodo 1 j ud I GORICA, 5. — Organi javne je imeli priliko sami prečitati. j varnosti so v Tržiču aretirali Vprašamo samo kominformi-1 ,jva avstrijska begunca, in sicer 25-letnega Franca Duerets-
Nameščanje tablic
na ročna vozila
GORIČA, 6. — Predvčerajšnjim so na Trgu Cesare’ Baptisti pričeli pregledovati vczila na ročni in nežni pogon. S pregledovanjem in ’ nameščanjem evidenčnih tablic bodo zaključili v sredo. Za novo evidenčno tablico in. f-regied; vozila bo treba plačali 500 lir.
Rekord rojstev
GORICA. 6. — V-mestni bolnici Brigata Pa-via so pre-d dnevi zabeležili re^ek dogodek. V nekaj urah je namreč na porodniškem odseku mater povilo svoje otroke. Ker se doslej ni nikoli pripetilo, da bi dnevno ’ red-ile več kot dve a-fi tri ma'ere, pcmettt šest rojstev v nekaj urah dogodek, bi ga je Vredno omeniti. Materam in novorojenčkom naše čestitke.
mednarodni kongres prouoeualceu zgodnuine zgodnjega srednjega ueha
Od 7. do H- septembra bo v Vidmu, Čedadu in še nekaterih diugih krajih kongres proučevalcev zgodnjega veka. Na kongresu se bedo zbrali razni italijanski in Inozemski znanstvt niki in mu bc predsedoval prof. Evmini. Kongres - organizira mdzorniitvo za muzeje in galerije v Furlaniji.
Otvoritev kongresa bo v Gra. dežu. naslednji dan pojdejo kongresisti v Oglej, 9. t. m. pa v Gorico, kjer bodo zborovali na gradu. Ob kongresu 'bodo prodajali tudi posebne razglednice z reprodukcijo srednjeveških bazilik.
V Gradežu bo prvi dan go-voril arhitekt Forlati o bazilikah v zgodnjem srednjem veku v beneški deželi. V Ogleju bo danski univerzitetni profe ser Hfins Peter Orange govoril o izvoru slavnega langobardskega spomenika, to je o malem templju sv. Marije v Čedadu Prof. Silverio Leicht bo obrav naval ((italijansko historiogTafi-jo iz karolinške dobe«. V Gorici bo nemški zgodovinar Karl Jbrdan govoril o «Ravenni in Rimu v dobi papeža Gregorija Vilo, prof Bianchi pa o «Hi-storia Longobarf>um» Pavla Diacona.
V Vidmu si bfido kongresisti ogledali razne zanimivosti in bodo imeli zvečer sejo. 10, sep tembra pridejo v Gedad ler si ogledijo razne zgodovinske sp« menike. Poten; se vrnejo v Vi-
dem, kjer bo slovesen zaključek kongresa, ki bo velik« važnosti za Furlanijo.
Novaren zbodljaj
GORICA, 6. - V mestno bol-nico Brigata Pavia so sprejeli 8-letnega Emanuela Sanfilippo tz Sovodenj, kateremu so na nogi ugotovili okuženo rano. Deček je zdravniku pojasnil, da se je ranil na nogi pred enim tednom na zarjavelem žeblvu, ki je štrlel iz neke deske. Starši so mu pomagali., vendar se je zdravstveno stanje dečka vedno bolj slabšalo. Zato so i$a odpeljali v bolnico, kjer se bo moral zdraviti vsaj dvajset dni.
stične organizatorje, zakaj ni-z-o potrošili še nekaj sto lir več za korektorja, da bi lepake popravil, če so si že privoščili potrošiti več deset tisoč za tiskanje reklame, ki bo malo ali nič pomagala, kajti Doberdobc, so že obračunali s kominformi-stičnimi razgrajači in bodo še. če bo treba.
bakerja in 24-letnega Walterja Gugglerja. Prijatelja sta brez potnega lista prekoračila državno mejo pri Trbižu Do tega koraka sta se odločila zato. ker jim avstrijske oblasti niso hotele izdati potnega lista za Italijo. Odvedli so ju v Trbiž
Nakazila za bencin
do 30. septembra
Trgovinska zbornica sporoča, da zapadejo 30 t. m. sledeča nakazila za bencin; 5-litrska roza. sta nakazila in 10-litrska siva. Zato naproša zbornica interesente, da v tem roku uporabijo omenjena nakazila, ker ne bo v nobenem primeru podaljšala veljavnosti nakazil.
V S0V0DNJAH SO DOBILI NOVE ZVONOVE IZ VIDMA
KINO
VERDI. 15: «Tri male besede«, F. Astaire in R. Skelton. VITTORIA. 15: «Ribič iz Lui-zijane«, M. Lanza. CENTRALE. 15: «Muke preteklosti«, C. del Poggio in M. * Laurence.
MODERNO. 15: ((Ljubezen pod palubo«, P. Carson in J. Paige
ESTIVO: 21: «Morske žabe«, R.
Widmark.
NA PROSTEM V STANDRE-
ŽU. 20.30: «Kismet», M. Die-trich in R. Kolman.
LOTERIJA
| //nano je. «1» »tuj
•S Radenskaj
s ktolilelo	1
jiropskego
VENEZIA	21	62	29	18	38
FIRENZE	66	79	85	61	12
TORINO	29	82	44	42	71
MILANO	21	22	6	61	30
PALERMO	28	17	9	53	52
ROMA	44	7	14	15	3
GENOVA	34	12	59	87	32
BARI	67	75	16	61	4
NAPOLI	84	35	85	14	43
CAGLIARI	70	81	52	a	7
Za vaščane je bil to pravi praznik
V Sovodnjah smo imeli r tri razbite zvonove, ki so ,oddajali od sebe res «počen» glas. Ko
Natečaja se. lahko udeležijo samo p.r-.iajalci zelenjave na drobno. Doslej je poslalo na
so sli skozi vas ljudje od dru- 'Zvezo trgovcev svoj 'pristanek god. so vedno vpraševali; »Kaj „	•	;Uvjk>	trgovcev	na
reš ne pride k vam nikoli no. ben Rezijan, da bi jih 1 malo zacinil?«
No stvar se je obrnila na bolje, za kar se' moramo zahvaliti msgr. G. Costantimju in dr. Arangiju, ki sta se zavzemala, da dobimo nove-zvonove. Pred nekaj dnevi so namreč prišli iz Vidma čisto novi, naravnost iz livarne Attilio Broigli. Pripeljali so jih z dvema kamion, činoma iž vasi." Prebivalstvo je zvonove svečano pričakalo ob vhodu v vas, ki so jo ob te.i priložnosti okrasili z mlaji, slavolokom in zelenjem. Blizu cer. kve je zvonove blagoslovil msgr. Antonio Bertoni. Zelo ganljivo je ob tej 'priliki spregovorila deklica Aliče Markič, tako, da se je marsikomu oro. silo ’oko Nato je zbor mladih deklic tudi zapel in žel mnogo aplavza. Potem so zvonpve dvignili in postavili,na njihovo mesto. Pri delu so pomagati številni Vaščani,’ vse pa je vodil sam ravnatelj livarne. Nato so še ustrelili zvonovom na čast. Končno se je razlegalo po vsej dolini zvonjenje novih ‘zvonov
dro|no. Da bi bil uspeh natečaja čim boljši in da bi se ga uoel .žilo čin? večje število pri-javljencev, je Zveza trgovcev sklicala za' ponedeljek S- sep-‘.-enibra na svojem sed«žu sestanek ob 15.30. 'na katerega so-vabljeni vsi . zainteresirani trgovci.
• Za rjedeljo, 21. septembra, ko bo Mključi-a manifestacija, vabi Zveaa trgovcev vs$ trgovska podjetja, naj svoje izložbe okrasijo v smislu praznika ] grozd j?. .Posebsn odbor bo izbral najboljše izložbe.
fll imot&ki dum min !
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
GORICA, 6. — V goriški mestni občini je bilo od dne 1. do 6. septembra t, 1, 9 rojstev, 7 primerov smrti, 6 vknjiženih porok in 3 poroke.
Rojstva:	Bocini Ljubo, San-
tillo Jožef, Del Zotto Alojz, Stel Eleonora, Battistutta Ul-rih, Pertoldi Marija, Sirk Hadrijan, Molzan Marija,
Smrti; ' 50-letna gospodinja Tomadin por. Musina Lojzka Marija, 91-letni delavec gantes-so David. 81-letni kmet Gaspa-rin Stefan, 48-letni modelist Grossi Silvester. 30-letna služkinja Vončina Lucija. 2 meseca star Franceschinis Lavrenc, 76-letni	krojač	Calomagno
Alojz.
1 Vknjižene poroke:	orožnik
Poma Vito in gospodinja Alon-gi Nika, mehanik Ceccato Iv?n in gospodinja Novo Nerina, elektricist Simone Giancarlo in tkalka Klans'č Sonja, agent policije Di Venezia Orest 'n gospodinja Turini Irevisella, državni uradnik Cordignano Gualtiero in, gospodinja Kos Rosana, financar Arteni Aldo in uradnica Decolle Bruna,
Poroke:	pek Cominotto An-
ton in krznarka Petrissi Mila, učitelj Tazza Anton in učiteljica Gargano Gaetana. kmet Zu-Ijan Franc in gospodinja Rudolf Marija.
Mali oglasi
PRODA SE ZEMLJIŠČE BLIZU
zel. postaje Miramar. Naslov na Upra-.-i' lista Ul. sv. Frančiška 20.
PRODAM KOZO ŠVICARSKE PASME. Daje dnevno 2 litra mleka. Via Sara Davis 134.
GLASBENA MATICA
Vpisovanje v glasbeno ^ je od 1. do 10. septtmbra * 11. do 12. ure v Ul- sv- *r>> čiška 22-1 nad.
Sprejemni izpiti &0*'1'
13. stptembra. Poučuje s' lopetje, klavir, vsi °ri(S5tr’ inštrumenti in teoretični P ^
meti. Otroci od 8. do
12. le«
lahko vpišejo tudi sa^ sodelovanje pri šolstoffl *
Ravnati'
9 svetovalcev nabrežinske občine
zahteva izredno sklicanje občinskega sveta
V svoji pismeni vlogi zahtevajo stalnega tolmača, diskusijo in sklepanje o rednem občinskem proračunu ter izvolitev komisije, ki naj razišče utemel|enost obtožb proti sedanjemu županu J. Terčonu
Včeraj dopoldne je devet 1 mistih v Miljah, zato je nujno svetovalcev v nabrežinskem | potrebno, da postavi tolmača,
Skočil je čez žico
in padel nanjo
GORICA, 6. - Ko se je danes opoldne ' 16-letni Famea Gualtiero iz Rojc vračal s polja domov, je v bližini svoje hiše skočil čez napeljano bodečo žico, da bi tako prihranil nekaj metrov poti., Famea je slabo:premeril žico in padel nanjo. Mladenič se je precej časa trudil, preden se je rešil žice Ker si je pa precej globoko ranil stegno desne nogo. so domači poklicali na pomoč rešilni ,avto Zelenega križa, ki ga je pr,ipeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki razkužili in obvezali rano. Ozdravel bo v 10 dneh.
občinskem svetu, ki so bili izvoljeni na Listi slovenske skupnosti, odposlalo županu g. Josipu Terčonu vlogo, ki jo v celoti ponatiskujemo;
Podpisani svetovalci Liste slovenske skupnosti občine De-vin-N abrežina vlagajo — v smislu čl. X ukaza ZVU št. 51 od 26. marca 1952 in čl. 124 enotnega besedila zakona o občinah in pokrajinah, odobrenega s K O 2 dne 4. marca 1915 Št 148 — prošnjo za izredno sklicanje občinskega sveta s sledečim dnevnim redom:
1. Imenovanje stalnega tolmača za sei* občinskega sveta.
2. Diskusija in sklepanje o predloženem občinskem rednem proračunu.
3. Izvolitev komisije, ki naj preišče utemeljenost ali - neutemeljenost obtožb, ki jih je izrekel občinski svetovalec g. Aldo Slavec-V isinlin. javno proti bivšemu odborniku in sedanjemu županu g. Josipu Terčonu.
V Nabrežini dne 5. septembra 1952.
Skof Viktor l. r.; Pahor Josip l. r.; dr. Josip Skrk l. r.; Legiša Leopold l. r.; Colja Srečko l. r.; Legiša Dragomir l. r.; Milič Ivan l. r.; Milič Marij l. r, Terčon Venceslav l, r..
Zahteva podpisanih svetovalcev je več kot opravičena. Gre namrej za stvari, ki ne zadevajo samu člane ožjega občinskega odbora, temveč vse občinske svetovalce, po njih pa vse prebivalce občine De-vin-Nabrežina.
Imenovanje stalnega tolmača v nabrežinskem občinskem svetu je že na prvi seji postavil tov. Colja Srečko, vendar je takrat njegov predlog zamrl v splošnem kričanju, ki so ga povzročili kominformisti. Na brežinski občinski svet se prav gotovo ne sme zgledovati po šovinističnem tržaš’ em mestnem svetu ali pa po kominfor-
ki bo sproti prevajal besede italijanskega svetovalca. Tako se ne bo treba županu ukloniti, kot je bilo n. pr. na eni izmed sej, ko je g. Marizza pričel tolči s svinčnikom po mizi in kričati; «Italiano! Italiano! Italiano!«. Na ta način bodo tudi odpadle razne nepravilnosti. kot je bilo n pr, pri nekem govoru g. Floridana. Ta je namreč v slovenščini povedal eno, v italijanščini pa nekoliko drugače. Itd..
Druga točka dnevnega reda, ki jo predlaga omenjenih 9 svetovalcev, je še posebno važna. Gre namreč za diskusijo o občinskem proračunu, pri čemer so prizadeti prav vsi prebivalci nabrežinske občine. Do sedaj je bila praksa taka, da je občinski odbor sestavil proračun, ga predložil ZVU in ko je ta proračun odobrila, so ga šele dali v diskusijo občinskemu svetu. Takrat je bilo seveda diskutiranje zaman, kajti proračun je bil z večjimi ali manjšimi popravki že sprejet in bi bilo vsako morebitno protestiranje brezplodno.
Da se s tako prakso preneha in da bodo vsi občinski svetovalci sodelovali pri sestavljanju proračuna, vnašali v njega svoje predloge ali pa kritizirali morebitne postavke, so ome. njeni svetovalci postavili to vprašanje na dnevni red. Mislimo, da je predlagana rešitev ega vprašanja več kot umestna, saj gre v splošno korist prebivalstva občine
Vazna je tudi tretja točka dnevnega reda, v kateri svetovalci zahtevajo, naj se preišče ■ili so obtožbe, ki jih je izrekel Abdon Visintin proti sedanjemu županu, resnične ali ne Poleg moralnega madeža ki zaradi tega visi nad županom, gre tudi za vprašanje, kako moreta vendar tožitelj in obto ženec sedeti skupaj za isto mizo sklepati o stvareh, ki se ti-
čejo vse občine, in tako dajati povoda raznim govoricam, ki se širijo na ta račun.
Izredna seja občinskega sveta. ki jo bo župan pač moral sklicati, bo v *.em pogledu prinesla več razjasnitev, ki bodo samo v korist pravilnega in smortnega upravljanja občine.
Nova pokrita tržnica
in podružnica tržaške hranilnice pri Sv. Soboti
Včeraj so, ob prisotnosti predstavnikov oblasti, odprli v Ul. Flavia nasproti občinskega stadiona novo pokrito tržnico. Do sedaj so se morali prodajalci sadja in zelenjave stiskati pod platnenimi strehami, kar je bilo zlasti ob pekočih še bolj pa ob deževnih dneh zelo neprijetno tako za njih kot za kupce. Novo pokriti trg, je čeprav majhen, vseeno izredno okusno zgrajen iz rdečega cementa Tržnico so gradili komaj štiri mesece, porabili so pa okoli 9 milijonov lir, kar je za malo zgradbo izredno veliko.
Okoliški prebivalci, ki jih je vedno več, ker se mesto razvila prav v to smer, so dohili včeraj tudi novo podružnico tržaške hranilnice, tako da jim ne bo treba , a njih°ve Prj: hranke hoditi v rrtesto. Tudi podružnica, ki je v sredini Trga Valmaura, je zelo okusno opremljena
Okrog 1000 prijavljencev
za izlet v Dolenjske Toplice
Po nepopolnih podatkih vpisovanje iraja še <3° jutrl opoldne — se ie doslej in izlet z Dolenjske Toplice prijavilo okoli 1000 bivših borcev, aktivistov, vdov in mate« padlih partizanov ter članov dru gih množičnih organizacij.
Spor q!ede nagrade „Friuli"
Zaradi neke polemike, ki je ’ nastala glede «Državne nagrar * de Friuli« je senator odv. Ti-ziano Tessitori, predsednik odbora za podelitev te nagrade, vložil tožbo proti dr. don Jožefu Marchettiju.
Za vojaške obveznike
v Reziji m Gorjanih
Poveljstvo vOj aškega okrožja v, Sacile javlja, da bodo odv8, septembra do 3. oktobra na se-jiežu okrožja izbirali vojaške obveznike letnika 1932 za razne vrste orpžja s pregledom o njihovi sposobnosti, in sicer za občine, ki spadajo v to vojar š'ko okrožje.	1
Ti mladeniči, ki so že dobili poziv, se bodo morali javiti v svojem voj. okrožju da ugotovijo njihovo fizično sposobnost in posebna nagnjenja, po katerih jih bodo določili za razne vrste orožja, takrat, ko bodo poklicani pod orožje. Mladeniči bodo ostali na Vojaškem okrož. ju največ dva dni, nakar se bodo vrnili na svoje domove. Po. veljstvo vojaškega okrožja pp-živa mladince, naj pazijo na določila, ki so omenjena na vpoklicnih dopisnicah, zlasti kar se tiče vožnje do sedeža okrožja. Paziti morajo tudi na to, kako bodo odtrgali odrezke za vožnjo na vlakih in avtobusih. Mladeniči se lahko o. brnejo za podrobnejše informacije na poveljstvo karabinjerjev v svojih občinah
zahvala
Toplo se zahvaljujemo barkovljanskemu g. župniku, zdravnikoma ge-dr. Štruklju in dr. Starcu, pevcem in vsern, ki so počastili spomin'našega dobrega očeta
SILVESTRA DANEUA
DRUŽINE DANEU, COK, BOROVINA
Trst - Barkovlje. 6. septembra 1952.
TRIDNEVNI I J® „52 20.. 21. id 22. septem®” oa
Zagrebški
velesejem
Vpisovanje do 9.	f.
pri «Adria-Express». 3
Severo 5 b - tel. ^
ADRIA -EXPRESS
p rt red ob
Zagrebškega v e 1 e s e j d1
□m v
do 9-	.
bra v UL F.
tel. 29243-.
izlet i vlakom v
VpisOvanje_doc^~-'5 j,
A D E X
DVODNEVNI I»£'v 2«. IN 21. SEPT^'
LJUBLJANO
Vpisovanje do 9- *eI>.
°ra 1?52'	f.1
DVODNEVNI I®**V 27. IN 2*. SEPTEM0*
Novo Gorico Kanal ob Sod ’ Sv. Lucijo
enodnevni 2*. SEPTEM®”
Skociian seple*
Vpisovanje do ‘se''er<l bra 1932 v Ul-5 b - tel. &
Obvestilo
Videniski prefekt sporoča kmetovalcem pokrajine, da bodo na pokrajinskem uradu v Ulici Viola 3 izobešeni seznami združenih kmetijskih prispevkov za leto 1953 ter dodatni seznami za leto 1948, 1949 in 1950 Izvlečki teh seznamov bodo izobešeni tudi na občinskih razglasnih deskah. Proti tem seznamom lahko prizadeti kmetje vložijo priziv na prefekta ali na omenjeni urad v 30 dneh od dneva objave seznamov.
Nagrade prodajalkam
ob prazniku grozdja
GORICA, 6. - Od 15. do 21. septembra, ko ho pri nas praz nik grozdja, so razpisali nate Č6j za dodelitev kolajn in u. metrviških diplom tistim, ki bodo na razstavi prikazali na najbolj originalen način sadje za potrošnjo.
V
Zveza partizanov organizira mnoz
ičm
izlet
lakom
ki
1952
s posebnim brzim
DOLENJSKE TOPLICE
bo v nedeljo 14. septembra
DAN SLOMLOJilll
. J nsdlih
Vabljeni vsi bivši partizani, matere m vdove p j borcev, aktivisti, vojni invalidi, politični Pre9a^ nfe, in njihovi svojci ter člani Osvobodilne v ^ Antifašistične slovansko italijanske ženske J ^ Zveze antifašistične mladine in prosvetnih dru
na ***zl\0vV v krožku zu,,an^u od
Molino a V en to 15« od 1*- ur* daJje, v	~^.n7bH®*iN*
do 19. ure; n, sedežu ZA M v Ul. Machi,vil, 13/11 od .7. * ,9. ure ZA NA	J*
Gruden* od 20. ure dalje, v Sempoiaju 48 pri I «IS<
vpisovanje v TRSTU: na Korzu Gar.Oald, 4/UI, Ul. R. Manna 29, Skednju, pr, Sv. Ivanu na stadionu «Prv, majn od 19. do 21.
I. ut« dalje, v Loojerju št. 490 pri tov. Sergiju
if
OKRAJ: v domu «1. šempolajski sektor, v
Sv. Križu pri Mariju Švabu St. 344 v vetermb urah,.,^iiv»si pr'
St. U pri tov. Emilu l>e«iši za Vižovlje, Mavhinje, Cerovi* ,n wu» —^ S!,n,a'
Ivanki, tudi za Grop*do, v Trebtoh pn Kontovelu pn Danev Ivank, na Colu pri Guštin Albinu, v
Sesljan. v Medg^at^
tov * Lilijani,' 'v~Saleiu P« tov. Oskarju Miliču .Garzunov,, za Salez, Z.onik^, oKpA _ m Koludrovico, v Gabrovcu pri Ivanu Ruat* v večernih urah. ZA OPE ^ 0tt na Opčinah na sedežu OF od 17. ure dalje, v Bazovici pr, Ker fot ji, v P*» A,oj/U
 ------ Kralj Anici, na Proseku pri Br,s r| l-0^
Velikem »epnu ^ o
Josipu, povsod v večernih urah. ZA DOLINSK. OKRAJ: v Dolini « ^“hU Škofije »n Miljske hribe pn Doni Furlanlču n* Skof.Jah, na Plav^ P Aie^ na Badihi pn Mili Hrovatin, v Stramar)u pn Lazarju Veljaku, v Milja
Babič, UL Sehesi 1. Prijave sprejemajo povsod v večernih ur
Na splošno Mhtevo in zaradi velikega števila prijavljencev, s« vpisovanje podaljšuje do vključno ponedeljka opoldne.
CENA V O ŽN J E 500
Intendant na vlaku bo poskrbel za pijačo in
'PARTIZANSKIM PRAZNIKOM V TOPLICAH i
M njene borbe na Dolenj s
em
^“.slovenskih brigad, ki
Si*?? proslavilo slovensko J™ H. septembra v Do-predstavlja ki je vzbudil zanima-*&amo v Jugoslaviji, tem-
iebn!CltU‘ii “ven meia' P°' tam, kjer je bilo na-
^osvobodilno gibanje tes-
.n°VIZaT1° z borbo, ki jo je
So
■ fašistii
'Osvobodilna fronta pro-
dnemu ip nacistične-
Borba proti fa-
^ okupatorju.
*0' nT^-SOVražni,ku. za zma‘ »i«i j .demokracije' in social-
la^ aa^redks pa je pritegni-»Otno f
^ ? enotno fronto tudi
ja ..	_	_	___
Wn~"° front° ^di" pri-
V'^- drUgi* nartfd°V, ka' 'liud&tv s?m . Primeru > delovno V Tret*’ -^y*D8k^ga- porekla
ukJrži,žu' pa ■tu<ii •iz'
fcfst ^ll3aasklh krajev in
jfih SaVS^k!* brigad V T°-
»	se	P°seben	po-
Stttavl;«*110. brigad, ki so bile tev iz > italijanskih bor-! iaaotj vCer za bri§ado «Fon-ledata-	ustanovljena
fte ~, °d tega- lepega dolenj-feK:	a^a> in ki se je borila
^ročtu^ey prav na tem ib,];, i..' v mnogih borbah
fcijjal ove8a mesta,, v Suhi % •ht0 tQdi’borci te italijan-dokazali svojo-" ‘stvari vseh svobodo-% narodov. Mnogi padli J0- o tern.
®fli.	1944	Nemci	za-
!Sl&št]. ajati. y naših krajih' ^ikov rnol3'^2acijo nekaterih CeV‘ jaw;-3~ Ve° tisoč mladin-0% ® stll° svoje domove. ^učijo T,\-lM'ike’ da se pri-‘^?je - - anskim edinicam.
^	pritisk°m nem-
da se -n	bilo potrebno,
V!i°	ŠMcejšnje šte-
li
*5 S,600) teh mladincev, i5, v Va*„ ®omanjkanja orož-v tt*ga	Predele	osvo-
Bele krajine, 1 možnost, da se 2acii5kc 1^7. brigado, organi-
]0 in izvežbajo za
naloge, ki so jih čakale. Ta premestitev je bila izvržena' v razmeroma kratkem času, v izredno težkih pogojih in okoliščinah, saj je bilo potrebno prehoditi velikansko. razdaljo med Trnovskim gozdom in Črnomljem, po krajih)' kjer so bile vasi požgane do tal, kjer je primanjkovalo . najosnovnejših življenjskih potrebščin.
Proti koncu .1944 je bil. premik izvršen. Takoj so bili organizirani .trije zaledni-^bataljoni, prva naloga pa je - bila politična vzgoja bodočih borcev. Da se zagotovi hkrati,tudi bodoči operativni edinici o-snovni srednji vojaški : kader, je bil organiziran italijanski podoficirski tečaj pri podoficirski šoli VII. korpusa najprej v Loškem potoku, kasneje . pa v Semiču v Beli krajini. Nad 30 borcev je v treh izmenah ab-solviralo ta tečaj in si. pridobilo. nazive desetarjev in vodnikov..	•	..
Medtem se je -uspešno nadaljevalo delo -za organiziranje brigade. Težave 'niso bile malenkostne, saj s0 bile na dnevnem redu vprašanja strokovne vojaške izobrazbe; vprašanje komandnega kadra, ki bi'.imel nalogo voditi v bOrbe ljudi, ki večidel niso bili nikoli' v borbah in ki vojaškega živ-ijefija niso poznali. Decetobra 1944 se je posrečilo premostita vse težave in pripraviti potrebno za slovesno3 ustanovitev brigade «Fontanot». Trije’ bataljoni so še koncentrirali v Suhorju, njim pa se je pridružil že obstoječi IV. bataljon, ki' je 'prihajal iz Tržaške brigade.
17. decembra 1944 zjutraj je predstavnik glavnega štaba Slovenije prečital pred . postro-jenimi bataljoni odlok o ustanovitvi italijanske brigade «Fontanot». Ustanovitvi je prisostvoval tudi . komisar VIL korpusa NOV in POJ Janez Hribar.
Od tega dne je brigada pre-
IN TRSTU
V
«e, francoski po-'P0l0’Vice pre~ 4:JoL,,3a' Je okoli-leta
jv;,1-. ^di po Italiji, feSuT11301^ ter o tem
^ te??1 knjig0- ki ie
^	,P°d naslovom
. >va	',1® Crne gore«,
lij WTa3aafc SO zani-J?g°Vi	za	nas. ker so
C^UIm1, ln' »beležtoe o Ve.rodost°j®n. do stanja. Se boli J® italijanska izdata B°leE r. p°t°Pisa, ki vse-tti’ !talijansvJeVoda 'še komen-t 123aji ; ga prevajalca. Po ^^Viii '«lvL0r?žal ° Yriartu -f- ^°eanstva» Peter
lija!r‘°ve besM1111781 pri tem ^ga *£?• pripombe ita-' * e^*i W^ajaIca in dodal
i°.W„ °31h misH.
iki° ,v QjemSt;“Yriarte- da vIa-Ji-s^ensirt • Je nar°di: nem-
h*1 s* Počut^0itali,janski- Ita'
KrtaVt0r. km t StU’ nada'
C ! iezika 04 v Italiji. to pa L talije ’ Preteklosti in bli-br se	zapoved-uje-
uieio
sidi. sres„-,''-J” “a svoje X na	Posestnikov.
2» S '
K
takole: «Istr-
!-Pa so rani
kjfel^sri yv; °na^n^m značaju
^0 !Seh strani na^tevilnejSi - in ^tf. e o	.^°	v	mesto«.
S^?a’^#nku-in tra-iP-. ^ a' 'Vse' ostalo treX:XWedstVv,0yensko- ta, ele-VjAgg ]? več kot dve
le rifT'* P*živalstva...»
»s	dodaja	ltali’
^akl	SVOie	priP°m'
jie po-
-Aacionai >Lae)se po h ^ feliia^ct a - osnova 3^ V ’ ^stih' v.! toda 1501 je
Posebno n^ obali,
■s.™ ijj.i i '»(c ino	i
izključmor italijanska,, je- v ao-tranjosti- pomeaauia a nekateri-mi slovanskimi -elementi. Ca poštevamo naravne meje Istre, torej tudi Trsta, šteje Istra
160.000 Italijanov in 112.000 Slovanov raznih - plemen in 3000 Romunov' ali* 'Čičev/V sedanjih uipravnih mejah brez Trsta,' u-poštevajoč pa. Podgrad, Volosko, I® Kvarnerske ' otokej Šteje ta pokrajina 100.000 ■ Italijanov in
150.000 Slovanov«. .
Tako torej italijanski komentator Yriartove knjige; da bi bila Istra bolj italijanska, ji je treba priključiti- Trst ' ter poleg Slovanov navajati tudi Romune. O jezikih pa pravi Yriarte, da govorijo v mestih, zlasti ob obali, italijanski, da pa vsi mali -trgovci govorijo slovanski, da se lahko razumejo s svojimi kmečkimi kupci.
«Takšno- je bilo stvarno stanje v sedemdesetih letih preteklega stoletja«, zaključuje Peter Segedin svoj. članek. ((Bol--ba z našimi sosedi je dolga in je bila vedno trda. Ta borba se vodi tudi danes, samo da jo vodijo Italijani pod firmo obrambe zapada, kulture in civilizacije, v imenu Danteja, Michelangela, Rima in vseh Cezarjev. In , vsak malomeščan, ki, križi danes - po ulicah Trna, Milana itd. ter'zahteva i,Trst in Dalmacijo, je' prepričan, da tisti,- ki krči, ni samo ,«on», temveč'da 'je' hkrati1'tudi' Dante', Leonardo, poševni stolp v Pisi, Giottov , spomenik v Florenci. Kako naj ta človek, ki je otovorjen s tolikim pkrasom, vidi stva'rno na drugi strani soseda, ki mu ponuja roko...?»
0 stane V. Britanijo oboroževanje
k-
f
]S*tvo ^'ijonov5?;’1, S0 l V?-Ilki BrltaniJi s»» obrambo C'li	soj!	‘Untov Stetlingov, toliko, kolikor za Javm!
sl;, noXe stanovanjske hiše in potrebe kra
CHov^eva, LalnnVSaK ČCtrti prebivalec Au*''Je le v ^rihortn iih^1°Vn° obcrož!,ev Povprečno 64 luntov' 6rHne'c 'Dani k™ tet,h ^ An«lUa izdala, za obo 'oh* kar h Stlr' milijarde in 700 milijonov fun-
bre»*mio	če(rleBa državljana povpretno
u z zneskom H4 funtov šterlineov
šlavv sklop Vliv korpusa in spa-! dala kasneje k XVlI. diviziji.; Le nekaj- dni je ■ ostala ;,:še vi Suhorju. Kmalu je ^prišel, u-j kaz, da se premesti v Pod-; grad, blizu Novega mesta. Od tega trenutka dalje sb se začele vrstiti mnoge borbe, ki so' prizadejale domobrancem in' Švabom mnoge izgube. Neneh-i ni'spopadi .v šentjer-aejski oko-^ lJc! >.V libljžjni Podgrada, Ru-| perč vrha, in posebno MraževO bodo vednoj ostal' v spominu; tel^ borb. * Posebno Mraževo, kjer šo mnogi izmed njih.izgu-; bili življenje, a drago plačali z izgubami, ki so jih prizadejali sovražniku. In slednjič e-
popeja borh v Suhi krajini, koi je- • sovražnik v- smrtnih krSih hotelov aprilu 1945'-.likvidiritii osvobojeno • ozemlje. Smuka,1 kjer 'je III. bataljon zadrževal nacistično -in . ' domobransko! drhal1 dan in pol, in - kjer je- Ju-i naSko padel- Tržačan Giulid Gucehi, operativni oficir,, boi osrala- za,vedno zapisana1 v kroniki' brigade «Fontanot»,'
- Ko^ bo .slovenski" narod I4i septembra proslavljal v' Topli-) Cah 'D.an' slovenskih brigad,. bot t;%m Tirisoten tiidi duh vseh; tistih 'italijanskih borcev, ki to da ti Svoja življenja' za svo-i bodo, .	-
VLADIMIR KENDA
t«
M . i-Ž&s.
■a|';
—
Včasih se • nam je .zdelo čudn<),s takoj da tisti, -Jim je;poveirjena skrb za zgodb v in-š-ske spomenike, tako ravnodušno prepuščajo »p^oiiadanju^sK-, ro cerkev v -Strvanu. V-zgrM-*io je iaHko prišel vsakdo ob katerem koli času in nikjer ; m bilo opaziti, - da ie komu ,na iep, <la se ..stvari v zgradbi abranijo.ilri , vendar' je bilo taikoj opazntj, jta mora cerkev gotovo hraniti v sefci le še kaj več, kot pa se na prvi pogled vidi. Končno p®' so se odtočili — precej pozno — da bodo cerkev restavrirali. Pri teh delih so odkrili marsikaj starinskega, kar za poznavalca'niti ni btlo presenetljivo.
Da se starinski, spomeniki obnovijo, je v redu. Pr j cerkvi v S ti v? n u pa je vse skupaj vendar nekoliko sumljivo, zlasti če pomislimo na staro cerkvico pri Sv. Ivanu, k; je bila Slovencem drsga, pa so jo pustili propasti. - Čeprav je v neposredni bližini druga cerkev, je baje prenovljena cerkev določena za romanja. Da pri tem tržaški škof ne misij samo n® romarje iž slovenskih vasi, je gotovo. Potem je ta prenovljena cerkev v bližini novega ribiškega naselja, v katerem ni Slovencev. In še nekaj je v “bližini, volkovi na kraški skali ob cesti, obrnjeni s svojimi grabežljivimi gobci proti slo venski zem-IjU
ŠE NEKAJ PRIPOMB K TAM ARO VI KNJIGI »OBSODBA 1TALI]E V M1ROVM POGODBI**
„Hepoštena računarica, hi premišljeno izda in pole svoio besedo1'
, (lllazMii)
Bivšega Italijanskega diplomata skeli In jezi, da svet pozna in primerno eeni italijansko politično nezanesljivost v miru In vojni
Italijanska . vlada vedno zatrjuje,, da je pripravljena skleniti. z Jugoslavijo kompromis,-da pa je Jugoslavija tista, ki zavlačuje' in onemogoča vsak sporazum. V resnici je ravno narobei, da se Italija izmika vsaki pogodhi, ker pričakuje, da- bo s čakanjem morda vendarle dosegla koristi..ki se ji trenutno ne nudijo. Tako je že leta 1'947 ob mirovnih pogajanjih v Parizu skušal De Gašper! doseči, naj bi tudi sklenitev mirovne pogodbe z Jugoslavijo odložili za eno leto po ratifikaciji, kakor določa mirovna pogodba , glede rešitve kolonialnega vprašanja,
(Spekulativni duh Italijanov, ki so .se hoteli, izogniti posledi. cam, nastalim zavoljo njihovega vojnega poraza,, je najbolje izdal Tamaro na strani 68 s temile besedami; «Ce bi se. bili v tein letu (1947) manj široko-tjstili in razpravljali bolje pri. pravljem ■ in z Večjo-politično daljnovidnostjo ter odklonili ^odpj&.^li. ae bj bil. ,na| ložžf' boljši? Nasi'nasprotniki br tfS??5tno lis bili' mogII*me-nitijdTjige'pogodbe in vse politične kupčije ter kompromisi. iz, leta 1945—46 bi bili zaradi' poslabšanja mednarodnega. .položaja onemogočeni. Ce ne hi bili sklenili mirovne pogodbe, bi, .Anglo-Američani še leta 1851 imeli zasedene naše meje ter zavarovane s silami, ki jih, mi' ‘(Italijani) nimamo. Imeli’- bi tudi ‘ še vojne ladje in Pulj. Vse bi imeli, čeprav bi nas: tiščala bremena premirja,, in to v političnem ozračju, ki bi bilo popolnoma drugačno kot pa leta 1945.»
''.Tamaro je napisal' še tele besede, ki jih slišimo vsak dan izpust odgovornih politikov Ita. lije; ((Poglejmo samo Nemčijo; tam niso niti začeli z reševanjem mirovne pogodbe in Nemčija, ki 'je kljub vsemu uživala dobrote ameriške pomoči, je, danes tako dale.č, da narekuje pogoje' zmagovalcem, ki z njimi sodeluje, se oboroži in krvavi za Evropo,
In Japonska! Njen tisk je 26. maja 1951 poročal, da je J. Foster Dulles, Trumanov odposlanec, ko je prišel v Tokio zaradi mirovne pogodbe, javno izjavil, da vidijo ZDA v Japonski deželo, katero-hočejo vprašati za njeno mnenje, in da ne vidijo v njej premagane države, ki ji zmagovalci svojo voljo samo zapovedujejo.
r Res: pa je, da, bi'bili tudi ^Neiftčiji in Japonski,narekova. li mirovno pogodbo, če bi še trajale tedanje _ mednarodne razmere in že ne”bi bilo prišlo do sedanje zaostritve, v kateri potrebuje vsakdo vsakogar. Da. nes' bi imela za zmagovalce tudi Italija drug pomen kot tedaj, ko so ravnali z -nami z zaničevanjem in razkačenost-jo.» — V svoji megaloniji je napisal Tamaro za pojmovanje ■ ljudi in narodov značilen stavek: «Kako je mogoče združiti francoskega genija z nemškim in italijanskim s slovanskim?« ter trdi, da bi bile Anglija in ZDA kasneje primorane, da bi se zaradi bo. dočnosti Evrope približale Italiji «Iri vendar, pravi 'avtor na drugem ' mestu,» je dala: Anglija razumeti,,.da ima. kvečjemu potrebo Italije, v nobenem pri. meru pa ne Italijanov. Si moremo misliti hujše , brce kot nam jo je dal gen. A)exander, ko je obtožil Badoglia i'n kralja da sta podla, strahopetna
in nesposobna.«
Tamaro opravičuje nato Mussolinijevo politiko, da so ZDA n- Anglija naravnost želele, da ostane Italija v Hitlerjevem taboru in da je bilo'sodelovanje Italije-z Nemčijo v skladu -z italijansko tradicijo že v dobi Cavourja, ki je.leta 1861 poslal • svojega • ministra ' L>amar-moro v Berlin in mu s prstom pokazal na Prusijo kot na naravno zaveznico. Zato naj bi se bil Mussolini zavedal, da je bila Italija' 33 let zaveznica Nemčije,-' da ni imela rešiti nobenega problema na evropskem kontinentu, ampak samo sredo-zemsko in kolonialno vprasa-rtje, kj ga'pa ni mogla rešiti z ’ Angliji), in. Francijo, ampak sam0 z Nemčijo njuno sovražnico V zvezi s tem Tamaro trdi, da'je hotel Mussolini zadnjo vojno preprečiti, da pa ni hotel izdati svojega zaveznika Hitlerja.
Pri tem prehaja avtor na to moralno vprašanje in toži, da so imeli tudi to vojno Italijane za izdajalce ter navaja: «Celo Hitler ni razumel Mussolinija; ko mu je italijanski poslanik Attolico utemeljeval, zakaj Italijane ne more vstopiti v vojno-, je Hitler zagodrnjal ((-Italijani delajo točno .tako kot leta 1914», ko niso ...hoteli izpolniti zavezniške pogodbe in so izdali Avstrijo in Nemčijo. Tamaro pripisuje -Mussoliniju tudi- besede: «Ne moremo biti narod večnih izdajalcev«. Duce naj ■ bi bil še v aprilu 1940 (preden je: vstopila Italija v vojno) kazal na stavek iz Mazzinija, v katerem je izrekel le-ta oster očitek jiasproti Italiji, . ((nepošteni računarici, ki premišljeno izda in poje svojo besedo tako, da jsravijo V Evropi: Ne Zaupajte Italijanom, Italija je živa- laž».
Avtor navaja še, kako Jje Churchill pred začetkom druge vojne dne 13. aprila 1939 v javnem govoru izjavil, da je Nenacija že leta 1915 poskusila italijansko zvijačo ij* da jo bo gotovo zopet kmalu. To se je uresničilo 8. septembra 1943.
Gen. Alexander je v svojem končnem poročilu očital Bado* gllu, da je "kapituliral že tedaj, •ko je imel na razpolago zadostne sile in da bi se bil Nemcem -lahko -uprl, kakor se je obvezal v pogodbi a premirju. Isti gen. Alexander, tako piše vedno Tamaro, je zaničeval italijanske vojake kot izdajalce. Avtor nadaljuje: «Skrit način Badoglia, kako je zapustil zaveznika (Nemce), je dal njegovemu nenadnemu preobratu značaj izdajstva, ki bi se mu lahko izogni] in tudi moral izogniti. O izdajstvu so govorili 8. septembra ne samo , Nemci, ampak tudi Angleži in Američani ter drugi, ki so izkazovali izdajalcem pravo, zaničevanje.
Ko so se Angloameričanf izkrcali pri Salernu, nišo naleteli na dogovorjeno pomoč italijanskih divizij,, na katero, so računali; nasprotno, razsul italijanske vojske je bil takšen, da ob Invaziji zaveznikom ni mogla biti v pomoč, ampak je po mnenju gen. Alexandra celo •podpirala nemško obrambo. Zato zavezniki ((demokratične* Italije niso cenili, ampak zaničevali vse tiste makiaveliste, ki so, kakor se je govorilo, ho-
teli pridobiti s prevaro to, kar so izgubili z , orožjem. Avtor dostavlja, da so čutili angleški vojaki, proti svojim «novim vojnim ‘tovarišem«-staro zaničevanje in da so imeli zanje besede «bastardes» in «eyeties». Gen, Cunningham je na primer celo nekemu ameriškemu pisatelju prepovedal objavljati poročila, v katerih bi «delal iz Italijanov heroje«.
Tamaro hoče zmanjšati neugoden vtis dvoreznosti Italije in pravi: «ltalija nima prijateljev, to tudi zato, ker jo sili usoda, kakor črepinjo med železnimi posodami,, da večkrat vodi nihajočo politiko, ki jo napravlja nezanesljivo. «Tou-,
jours flottante«, vedno kolebajočo, kakor pravijo diplomati.
Tamaro poskuša oprati italijansko vojsko za vse njene krutosti in •grozovitosti, ki jih je izvršila v Jugoslaviji, z besedno igror »Morda so bili ob kakšni priliki naši -vojaki volkovi, vendar navadno so. kot ljudje Evrope , stali nasproti, volkovom dinarskega plemena«. Zato se pisec jezi, da je italijanska vlada v posebnem 'diplomatskem sporočilu dne 28. avgusta 1945 Izjavila, «da je' italijansko ljudstvo čuti zgodovinsko odgovorno za vse zločine fašizma.-«
In namesto da bi bil avtor ponižen, kuje rajši načrte za bodočnost in zatrjuje, da naro-
di ne morejo obstajati, če se ne zavedajo »svojih pravic« ter piše: «Zato moramo napeti vse svoje moralne in materialne -sile - in- se čimprej osvoboditi te sramote in krivice (mirovne pogodbe in mej proti Jugoslaviji) .in ne samo vojaških ter gospodarskih omejitev. Sredozemlje nam je' zopet postalo ječa, naš polotok meji 'zopet z Jadranom (prej naj fci bil samo italijanski), polnim sovraštva Slovanov, ki Jias. bodo z-boka lahko -napadli, kadar bomo, poskusili dvigniti se v Sredozemlju. Italijanski narod mora napeti vse sile, da, se vrne 'v Afriko«;
Politična' » zanesljivost Itali-
je pa -izhaja iz teh-, vrstic. «Iz tega. razloga-, ‘bo, Italija ■ podpirala predvsem -arabsko zvezo,, kjer koli b.o dvignila.svoje zastave in se uprla anglosaksonskim in francoskim silam. Tisti dan. pa, ko bo- zahtevala Rusija,, naj se odpro Dardanele, ne bo smela Italija nasprotovati tej politiki, ki.hoče^zru-šiti neomejen in oblasten monopol Anglosaksoncev v Sredozemlju; Kdor koli - bo razbil ali zmanjša] moč naših jetni-ičarjev, nam bo ^dobrodošel«.
Višek hujskanja in bahaštva tega . nekdanjega italijanskega diplomata pa zveni iz, tehle besed: .((Zato je naša dolžnost, da se osvobodimo tudi’na vzho-dur Evropa pa se bo rešila pred sov-jetskim " imperializmom sa-mo tako. da ‘se'zbere vsa okrog italijansko-nemlkega branika_» - Tore}, enkrat za Zapad, drugič - proti -njemu, . enkrat ..za -Vzhod-drugič proti njemu; en-krai; za . prijateljstvo z . Jugoslavijo, drugič; ugrabiti -ji moramo njene dežele! Zarest 'ita-llca'fide*s^
SLAVOSPET ITAL! JA3jf STTII TRŽAŠKIH ŽIPOT
V TRSTU SO BILI ŽIDJE
podporniki italijanskega iredentizma
Koliko je bilo zadnjih 100 Tet med tržaškimi intelektualci pravih r,italiariissimov", če odštejemo vse Žide, Grke, Albance, Nemce, Srbe, Hrvate, Slovence in druge ?
.((Tržaški Židje v italijanskem gibanju za zedinjenje« je naslov brošure, ki jo je napisal znani tržaški publicist Angelo Scocčhi — Skok. Brošura je ponatis dveh člankov, ki jih je napisal avtor že 1930. leta za tedanji fašistični list «11 Popolo« in od katerih, je glavni lastnik navedenega glasila Teodor Mayer (Zid) preprečil objavo drugega članka, čes da Ue odobrava' posebnega poudarjanja o delovanju Zidov, ‘ki se naj rajsf s'topijb v italijansko miselnost, opustijo vezi z židovskim 'Verskim in rasnim or-g«niam<?Hl,v. ter zatrejo spomin ha svoje narodno poreklo.
, Pisatelj hoče pokazati, da so se tržaški 2idje vedno isto^-V-etili z Italijani' in da so v dobi risorgiment-a in iredentizma stali .proti Slovanom v .prvih borbenih vrstah. Mi to dobro .vemo in smo zlasti v Trstu,
ko so nam bili nasprotni.
Avtor brošure zatrjuje, da so bili Židje v Primorju zato za iredentizem in proti Avstriji, ker naj bi bila ta sovražna Zidom. To ne drži: Nikjer drugod kot v nekdanji Avstriji, 'niso bili Židje kot doma. Na Dunaju jih je mrgolelo, imeli so'svoj lastni okraj (Leopoldovo mesto), veletrgovina, induT strija, nadrobna trgovina so bii le v njihovih rokah, njihov je bil' največji list VNfeue'' Freie Presse«, zelo številno so bili zastopani v svobodnih poklicih, avstrijska vlada jim je imenovala celo predstavnike v zgornji zbornici. Zlasti mnogo ,ie bilo Zidov v Galiciji, Bukovini, na Češkem, na Madžarskem jih je bilo še prav posebno mnogo in zlasti še na Hr-vatskem. V Avstriji, antisem-tizma ni bilo, kakor napačno trdi Scoochi, Židje so imeli
Gorici, in .-na. R.eki čutili,’ , ka- zveze celo na dvoru, ki jim. je
Francija namerava spremeniti svojo politiko v Sev. Afriki
Te dni so se v francoski'parlamentarni zunanjepolitični, komisiji zanimali za stališče Pariza, če bo prišlo v glavni skup. ščini OZN na dnevni red tuniško vprašanje.. Zunanji minister Schuman je odgovoril: ((Francija je prej ko slej proti diskusiji o tem vprašanju preri OZN. Naša država lahko dovoli, da pride na dnevni red,-ne sme pa dopustiti dolgotrajnih debat z vsemi neizogibnimi posledicami kot 'določitve preiskovalnih komisij in podobno...«!
Tisk je mnenja, da namerava vpeljati Francija v Sev. A friki nov politični kurz. Gonja, ki jo glede Tunisa in Marolta nameravajo sprožiti arabske države, je napotila francr-sko vlado revidirati svojo polUiko ne jamo v Tunisu in Mavoku, ampak tudi v Aižiru.
V Parizu hočejo v vseh teh treh deželah zamenjati predvsem najvišje predstavnike javne uprave. Tako pravijo,' da je že nekaj časa zdra<ie generalnega rezidenta v Maroku gen. Guillaumesa tako slabo, da računajo na njegov odstop. Prav tako govorijo že dolgo tega, da je treba nadomestiti Tuniškega rezidenta Hauiecloqa, dasl mu ne bo lahko dobiti naslednika, ker si malokateri diplomat želi priti na službeno mesto, kjer vse vre in kjer je težko pokazati,- kakšen uspeh. Omenjajo pa, da bo prišel v T-unis za rezidenta Vogarois, .ki .je že deloval pri upravi v Sev. .Afriki, in je zato dober poznavalec arabsko' muslimanskih piobiemov in ki trenutno zasto-
pa Francijo v Monte Carlu. Suš-1 •fiajo. tudi 'o. zamenjavi;general- j nega guvernerja v Aižiru R > Leonarda, kar je spričo okolno-sti, da vlada v tej deželi mir, presenetilo javno mnenje.
Novi razvoj dogodkov priča kujejo še v Maroku: kakor znano je na začasnem dnevnem redu oktobrsko zadedanje skupščine OZN poleg tuniškega tud; maroško vprašanje. Te dni pa je sprejel sultan zaporedoma delegacije maroških sindikatov ter svobodnih poklicev, kar po meni, da hoče kakor tuniški bej imeti stike z ljudmi, ki predstavljajo po njegovem mnenju maroško prebivalstvo. V kratkem presledku dveh dni je imel kar dva razgovora z gen. Guil-laumesom, pri katerem je urgi-ral odgovor na maroški memorandum, ki ga francoska vlada že tako dolgo zavlačuje.
V Maroku so poleg tega na stale težkoče tudi zavoljo ameriške «penetracije». Pozornost je zbudilo dejstvo, da je ame riška družba, ki je prevzela gradnjo letalskih oporišč, oddala več naročil nemškim tvrdkam. Tudi sodba haaškega razsodišča v ameriško-franco-skem sporu ni zadovoljila Francozov. Čeprav določa, da. je iz ZDA uvoženo blago podvrženo uvozni kontroli, dalje, da so ameriški državljani, bivajoči v Maroku, dolžni plačevati davke, je sodba priznala Američanom piavico konzularnega sodstva v vseh civilnih in kazenskih zadeVah med ameriškim; državljani in osebami, ki uživajo a-meriško zaščito. Kar je pa glavno, iz razsodbe še siedi, da
Francoski generalni rezident v Tunisu Hauteclcque
uživajo v Maroku ameriški trgovci iste pravice kot franco ski.
V Tunisu se razvijajo politični razgovori z orientalsko počasnostjo. Bej zavlačuje odgovor na francoske reformne predloge, kar razburja pariško vla do. Medtem se pa iz vrst sindikalistov in jiristašev neodesto-urskega gibanja slišijo glasovi o ustanovitvi tuniške republike, kar pomenil da je opozicija postala sovražna domači dinastiji, ki ji očita, da ni zadosti varovala koristi tuniškega ljudstva.
podeljeval plemstva (Rotschild, Economo itd).
Italijansko gibanje za zedi-njenje - je- imelo liberalno .osnovo, hkrati je bilo protiklerikalno, protipapeško, predvsem proti papeško' posvetni oblasti. Te ideje so Zide v resnici: privlačevale, toda’ v glavnem je bil pravi razlog, da so se Židje .v Primorju ogrevali za Italijane, ker-so videli v tem koristi. Židje .so -se obrnili 'pač tja, kjer, je bila večja riloc, kjer so pričakovali gospodarske'u-spehe. Zato so bili na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Mariboru/Ptuju - Nemci, v Trstu, Gorici itd. Italijani, na Hrvaškem - Madžari, nikdar pa se niso hoteli istovetiti s Slovani (neznatne' Izjeme na Češkem); videli- so -pač, • da Slovani nimamo politične in, gospodarske moči. Zato lahko, zatrjujemo, da so bili Židje vse prejšnje stoletje, in vse do,zadnje vojne podporniki germanizacije, italianizacije in ma-džarizacije' slovenskega elementa. V Galiciji na Slovaškem, da ne govorimo o Poljski, pa so bili vrh vsega še veliki gospodarski in socialni izkoriščevalci domačinov. Avstrija je v prvi vrsti zavoljo znanega oderuštva galiških in bu-kovinskih Zidov novelirala določila občnega državljanskega zakonika, ki se nanašajo na zastaranje trgovinskih' in podobnih terjatev..
Kot v zasmeh pa se je usoda z Zidi tako poigrala, da jim je naklonila uničenje «z ognjem in mečem« prav od Nemcev in Italijanov, čeprav so Židje pomagali Nemcem pri prodiranju na jug in vzhod ter Italijanom v boju za «svete meje« in Madžarom, da so lahko objestno izgovarjali .((Slovan ni človek«. Zato je tudi. resnica, kar piše Scocchi na strani 28: «Bil je izjema tisti Zid, ki bi se zavzemal za slovanstvo«. To naj bi bila dva novinarja: Angelo Curiel in nam še bolj znani Angelo Vivante, od katerega imamo 1912. leta napisano knjigo «L’iredentismo adriatico«, ki je razgalil zgodovinsko, politično in gospodarsko neutemeljenost pohleba Italije po Slovenskem Primorju, Istri, Reki in Dalmaciji.
Hvaležni 'moramo biti avtor ju brošure 'za sezname številnih ljudi židovskega porekla. 'Ce uvažujemo, da je bilo v zadnjih 100 letih v naših krajih .med umetniki pisatelji in znanstveniki nič manj kot 62 židovskih intelektualcev in če dodamo k terti poitalijančene Grke, Albance, Nemce, Srbe, Hrvate, Slovence, Levantince itd., potem se nam vsiljuje vprašanje, kje so pl-avi tržaški italijanski kulturni predstavniki. — Naj -imenujemo samo nekaj židovskih intelektualcev: tržaški zgodovinar Pietro Kan-dler (z Dunaja), S. Romanin, pisec monumentalne zgodovine Benetk, pisatelj Gius. Revere, pesnik Giul. Ventura. romano-
pisec Ett. Schmitz ali Italoi SVero, tri pisateljice: Enr. Bar--zilai,-- Morpurgo W-illy Dias, Ida . Finzi, slikarja Art. Rietti ih Parini':itd.
, Tržaški Zid^e .so stali „za iredentističnim tiskom- tedanje dobe: «Indjipendente» in Emanci-i pazione«. To. so bili Ullmann* Jona. Giusto Barzilai, Gentili, Steinbach, Polacco, Levi, Tede-. schi.'Zlasti znan je bil Salva-. tore Barzilai, urednik za zunanjo politiko.pri listu «La Tri-! buna«, voditelj .iredentistične^ ga gibanja . v Italiji, minister*, in leta 1919 delegat v Parizu, imenovan (cposlanec Trsta v italijanskem parlamentu«. Mayer-ja‘ od «Piccola», ki 'je postal senator, smo že omenili.
Na- jDolitičnem, področju, so imeli, Židje prav tako prvo besedo.. Odvetnik Camillo Ara je bii . voditelj liberalno nacionalistične stranke. Isto velja za župana - Fel, Veneziana, ki je imel za svojo desno roko V finančnih . vprašanjih že imenovanega Mayerja; ta je vzdrževal''-tudi- zveze z Rimom. Se v času stranke «d’azione» j? J)il^eden od -voditeljev liberalcev', Zid Costantini, županbv namestnik pa je bil Morpurgo.'
V klubu «XX dicembre«, ime-t nova-nfem po dnevu ; Oberdan-kove- usmrtitve, so-bili Zidi Ara, A'coli. Častiglioni, Her litzka, Macchioro, Liebman. V Gorici je urejevala liberalno giasilo Carolina Luzzatti, ita-lijanstvo so podpirali * zlasti bratje Michelstaelter.
Naš avtor Pa je posebno ponosen, da -so dali Židje v prvi svetovni vojni 24 deportirancev. 120 prostovoljcev,, in da jih je padlo 23 na S'o'či. Sodelovali*so pri D'Annunzievern pohodu na Reko, pomnoževali so vrste fašistov in delovali proti ((navalu« Slovanov. Scocchi navaja med drugim tudi to, da je bil tržaški Zid, publicist in vojni prostovoljec Piero Iac-chia z Mussolinijem med ustanovitelji ((bojevniškega fascia« v Milanu. Židje iz Trsta so se naudušeno borili po Španiji in za italijanski jmperij ■ v Afriki.
Se nekaj statistike: Od 103 Zidov v- Trstu leta 1735 je do leta 1848 narastlo njih' števila na 4000, leta 1910 pa na 5.498. Poleg tega štejejo, da je bilo m.ed 1300 brezkoniesionalci tudi mnogo Zidov. Se leta 1923 jih je bilo v Trstu okrog 5.000, predlanskim pa je. padlo njiho vo število na 1500.
Scocchj. je napisal tržaškim Zidom slavospev; v resnici so se z iredentizmom vpregli in navdušili za krivično stvar — za zatiranje 'Slovanov. Mi smo sočustvoval,- z Zidi od dobe, ko je -je napisal Lessing v njihovo obrambo -dramo: «Nathan der Weise», v času carističnih pogromov pa do pokoljev, ki so jim .jih naklonili nacisti in fašisti. 'S 'tem ni rečeno, da smo se zanje navduševali, spoštovali -pa smo. upornike v varšavskem getu.
V današnjem svetu, ki je prišel tako daleč, da se boji celo lastne sence* nam ’ vliva nekoliko poguma misel na mednarodno ustanovo.,, ..kot je haaško sodišče. Haaški sodnik), ki jih jedobentučat, prihajajo;iz vseh delov sveta; Američan se. di poleg Rusa. Francoz zraven Poljaka, Anglež skupaj z Egipčanom; pravniki - dediči prav. niške tradicije islama in krščanstva, Kitajske in Mehike, vzhoda in zapada se trudijo skupno razmotali razna najbolj pereča mednarodna '.vprn. šanja. Vsi smo državljani enesa samega sveta: zdi se. da je Za člane haaškega sodišča to edino politično dejstvo, ki je važ. no.
Glavna zahteva za tako Sodišče kot je haaško — in pra-v. zaprav za vsako sodišče — -j« popolna neodvisnost članov sodišča; sodnike izbira večina članic glavne skupsčine in Varnostnega sveta ZN; v n imenovanje so posamezne "države ne vmešavajo in izvoljeni sodniki so — ali bi vsaj morali biti —• popolnoma neodvisni od vlad držav, katerih državljani so. Gotovo se lahko pripeti, da pripada kak sod. nik, eni od obeh spornih strank; da se izogne takim nevšečnostim, obstoji odločba, da mOra imeti vsaka država, ki ima spor pred haaškim sodiščem, svojega lastnega predstavnika v sodnem zboru. Sod. nika lahko odpustijo samo s soglasnim sklepom ostalih članov sodnega dvora. Kar zadeva plače, lahko izjavimo, da so haaški sodniki najbolje pla,-čani sodniki sveta.
Sodišče se' pravzaprav ne more imenovati svetovno sodišče, ker niso vse države sveta .članice sodišča; toda matij* ka le malo. Točen naziv sodišča je ((Mednarodni ..dvor pra-vice»; je najvišji sodniški or* gan Združenih narodov in naslednic starega ((Stalnega dvora pravice«. Kot civilno sodišče. ki je pristojno za rege-vanje civilnih sporov med raz. nimi vladami, naravno nima lio-bene kazenske jurisdikcije.
Haaško sodišče razsoja po mednarodnem pravu, ki sloni na štirih glavnih virih; pogod. be in konvencije, kot ria primer konvencije, ki urejajo po. stopeld z vojnimi njetniki; mednarodni običaji, ki so dobili moč zakona, kot na primer pravice do svobodne piov. be na visokem morju; splošna pravna načela, ki jih priznavajo omikani narodi, kot na primer načelo, da ne more nihče soditi <J_ svoji lastni zadevi; končno odločbe sodišč in operati pravnikov,'
Nekateri se pritožujejo, da mednarodni zakoni v svoji sedanji obliki ne zadoščajo za reševanje današnjih mednarodnih problemov. Mnogo nujnejši problem pa je danes, ko živimo v atomski dobi. v tem, da zajamčimo zakonom, ki že obstajajo in takvra kot so, resnično, moč. Haaški sodniki predstavljajo glavne pravne sisteme sveta in so dokazali, da ni no. bene tehnična ovire za reševanje mednarodnih sporov, po pravni poti, ce je pri obeh strankah nekoliko dobre volje-V tem, je glavni problem: če ni’, dobre volje, lahko še nadalje, sestavljamo in sprejemamo ((listine o človečanskih pravicah« prav do tistega dne, ko bodo na -naše hrbte deževale atomske bombe.
_ Zdaj nastaja za haaško sodi. šče vprašanje, če mu je uspelo zgraditi most med obema blokoma, na katera, je razdeljen današnji svet. in še so njegovi sodniki dokazali svojo nevtral. nost v sedanji hladni vojni. Mogoče je še prezgodaj odgovo. riti na to vprašanje. Nedvomno je, da so ti sodniki kljub uradni obleki s črno togo in čipka, stim ovratnikom značilni pred. stavniki držav, iz katerih prihajajo; toda to jih ni oviralo, da se pri raznih važnih prilikah ne bi obnašali kot državljani sveta. Tako se je na premer v nekem sporu, ki je zadeva'. Krfski preliv, .angleški sodnik pridružil drugim sodnikom pri zavrnitvi britanske zahteve: in v istem sporu se je polj. ski sodnik pridružil mnenju večine glede težkega prekrška mednarodnega prava, ki ga je zakrivila Albanija s tem, da,ni objavila položitve minskega polja v svojih teritorialnih vodah ter tako povzročila posred-. no smrt 44 angleških pomoršča-•kov, :To je bil incident; ki^bi v .preteklosti, dovedel do v^>-j-ne. Sedaj pa je prišlo samo do pravnega spora, ki se, j,e končal, s-tem, da so .priznaluVeliki Britaniji-.800 tisoč -funtov.Iter-lingov odškodnine. Ce VeliJia Britanija, od te vsote ni do sedaj dobila niti beliča, tega: ni krivo haaško sodišče.
In tu se vračamo spet k pro. blemu dobre volje. Statut Združenih narodov obvezno zahteva, da se vsi člani pokqrijo odločitvam haaškegga mednarodnega sodišča; statut gre še. dalje in določa, da ima vsakaT sporna stranka pravico obrniti' se na Varnostni svet. če dru--ga stranka ne izvrši svojih obveznosti. Varnostni svet lahko določi ukrepe za izvršitev sodbe, ukrepe, katerih učinkovitost bo seveda odvisna od - u-gleda Varnostnega sveta samega.
Pa naj bodo težave z izvedbo odločb sodišča še tako Velike, ne smemo podcenjevati dela. ki ga je sodišče že opravilo in ki ga še opravlja. Ugo. toviti je treba, da se doslej sodnim odločbam niso pokor:, le stranke samo v sporu Kriškega preliva in v ■ sporu za perzijski petrolej. Resnica je, da je kljub vsem krčem, ki zvijajo svet v zadnjih desetler. jih. jut spoštovanja zakona še vedno zelo močan. Omikftni ljudje podpirajo v celoti zakonitost; in njihovo mnenje — javno mnenje — je najtrdnejši temelj mednarodnega prava Po_ tolikih naukih .začne človeštvo počasi spoznavati, da Sta vojna in civilizacija nezdružljiva pojma in da je za Človeštvo le malo verjetnosti za nadaljnji obstoj in nadaljnje življenje v atomski dobi, ako ne bo splošno, sprejelo na-čela_ mednarodnega prava in .splošne določbe.
[ NASE NEDELJSKO BRANJE
LU1GI PIRANDELLO v	v
Bilo je v nedeljo zvečer, ko se je vrnil z dolgega sprehoda.
Tullio Buri je bil najel tisto sobo nekako pred dvema mesecema. Gospodinja, gospa A ini, dobra starka po starem, in njena hči, stara devica, ga nikdar nista videli. Vsako jutro je zgodaj odhajal in se vračal pozno zvečer. Vedeli sta, da je uradnik na nekem ministrstvu: da je tudi odvetnik; drugega nič.
Dokaj tesna, skromno o-premljena sobica ni kazala nobenega sledu njegovega bivanja. Kazno je bilo, da hoče nalašč, premišljeno ostati tuj v njej, kakor v hotelski sobi Uredil je pač perilo v predalniku, obesil kako obleko v omaro, sicer pa, na stenah, na drugem pohištvu, nič; ne kake škatlice, kake knjige, kake podobe; na mizici nikdar kak raztrgan o-mot; na stolu nikoli kak kos perila, ovratnik, samovezni-ca. ki bi pričevali, da je tam doma.
Ninijevi, mati in hči, sta se bali, da ne bo dolgo trpelo.
S kakšno težavo sta bili oddali tisto sobico. Precej jih je prišlo pogledat; nobeden je ni maral vzeti. Zares ni bila ne kdo ve kako udobna ne kdo ve kako vesela, s tistim edinim oknom, ki je gledalo v ozko zasebno uit* čicp, od koder nikoli ni do-bivula ne zraka ne svetlobe, saj jo je z vso svojo veličino zaslanjala hiia nasproti.
Mati in hči bi bili radi poplačali zaželenega stanovalca z nego in skrbnostjo, premislili in pripravili sta si v tistem pričakovanju marsikatero pozornost:	aTole
i)iu bova napravili; tole mu bova rekli» — in tako in tako: posebno ona, Clotildina, hčerka, je bila premislila in pripravila zanj toliko nežnosti, toliko milih »ustrežljivosti*, kakor je pravila mati, oh. ampak, kar tako, brez posebnega namena. A kako naj mu jih izkažeta, ko ga nikoli ni na spregled?
Morda, če bi ga bili videli, bi bili koj razumeli, da je njuna bojazen neutemeljena. Tista žalostna, mračna sobica, zaslonjena od hiše nasproti, so je lepo skladala z razpoloženjem stanovalca.
Tullio Buti je hodil zme-rni. sam po cesti, celo brez tistih dveh prijateljev najbolj trmastih samotarjev: f motke in palice. Roke je jmel pogreznjene v žepih
' povVšriika. ramena kvu.ku, glavo namričentf, tHtbbUk Pn~ ti k n'en na oči, da jč bilo vi-
'det’ kakor da' Huje mračen srd proti življenju.
V uradu nikdar ni spregovoril bescdice s svojimi tovariši ki med sovo in medvedom še niso bili dognali, katero ime bi mu bolje pristajalo
Nihče ga še ni bil videl, da bi bil' zvečer stopil v kako ku varno; mnogi pa so ga vi-de’i. kako se ie nagloma u-mikal bolj obljudenim ulicam ter se brz utapljal r in rak do’pih. ravnih in samotnih u’ir uisokih mestnih o'rrajcv, kjer se je vsakokrat umaknil ob zidu, da je obšel krog svetlobe, ki ga mečejo svetilke na pločnik.
Ne ena nehotena, kretnja, niti naineznatnejše krčenje potez na obrazu, He en namig z očmi ali z ustnicami ni izdajal nikoli misli, v ka t ere se jc zdel zatopljen, mračne bolečine, v katero je bil tako ves zaprt. Opustošenje, ki so ga tiste misli in ta bolečina morale po-
■ vzročiti v njegovi duši, je bilo zelo razločno zapisano v krčeviti zastrmelosti svetlih, ostrih oči, v bledici rurdeja-nega obraza, v prezgodnji o-sivclosti njegove nenegova-ne brade.
Ni pisal in ni prejemal nobenih pisem; ni prebiral časnikov: ni se ustavljal ne oziral, da bi na cesti pogledal kakršno koli stvar, ki je vlekla nase pozornost drugih; in če ga je kdaj nepričakovano ujel dež, je hodil kar naprej z enakim korakom, kakor da ni nič.
Kaj neki počenja takole v življenju, ni vedel nihče. Morda tega ni' i sam ni vedel. Tu je bil pač... Morda se 'mu niti ni sanjalo, da bi bilo možno živeti drugače, ali da bi lahko manj občutil težo dolgočasja in žalosti, če bi drugače živel.
Dctinstva ni imel; mlad ni bil nikoli. Divji prizori, ki jih je bil doživljal v domači hi;i od najnežnejših dob zaradi očetove zverinske surovosti in samosliništva, so mu bili v duhu požgali vsak poganjek življenja Ko mu je mati zaradi može vih bridkih krutosti še mlada umrla, se je bila dru-
■ iina raztepla; ena sestra je pnstala nuna. pii brat je bil ušel v Ameriko. Tudi on je bil pobegnil zdoma ter se potilal po snetu in z neverjetnimi težavami mu je u-spelo, da si je prisvojil tisti položaj.
Zdaj ni več trpel, /.delo se je. da trpi: toda v njem je bil otopel tudi občutek bolečine, zdelo se je, da je zmerom zatopljen v misli; niti mislil ni več. Duh mu ie nekako obvisiI v nekakšni prepadeni mrakoti. v kateri je komaj občutil nekaj grenkega v grlu Ko se je zvečer sprehajal po samotnih ulicah, je štel svetilke; nig drugega n i počel, ali pa je gledal svojo senco ali poslušal odihev s rojih korakov, včasih pa sc je ustavljal pred vrtovi vil ter motril ciprese, zaprte in temne kot je bil sam, bolj nočne od same noči.
Tisto nedeljo se je bi! utrudil na sprehodu po stn.ro-davni Vii Appii in je proti svoji navadi sklenil, da poj-
de domov. Za večerjo je bilo še prezgodaj. V sobici bo počakal, da bo dan nehal umirati in da pride njegova ura.
Za Ninijevi ,mater in hčer, je bilo to nad vse prijetno presenečenje. Clotildina je v svojem zadovoljstvu celo zaploskala z rokama. Katero tistih premišljenih in pripravljenih neg in pozornosti, katero izmed toliko nežnosti in posebnih «ustrežljivosti» naj mu najprej izkaže? Mati in hčerka sta se pomenkovali; nenadoma je Clotildina zacepetala z nogo in se udarila po čelu. O Bog, najprej svetilko! Predvsem mu je treba prinesti svetilko, tisto dobro, ki sta jo nalašč spravili, tisto porcelanasto z naslikanim makom in brušeno kroglo. Prižgala jo je ter odšla pohlevno potrkat na stanovalčeva vrata. Od ganotja se je tako tresla, da se je krogla zibala ter udarjala proti steklu, ki je grozilo, da se bo zadimilo.
»Dovolite? Svetilko»,
«Ne, hvala», — je odgovoril Buti z one strani. — tZdaj, zdaj odidem».
Devičica se je skremžila in z očmi, uprtimi v tla, kakor da bi jo stanovalec lahko videl, je silila:
uVeste, jo imam tukaj. Da ne boste v temi«.
Toda Buti je trdno ponovil.
nHvala, ne».
Usedel se je bil na mali kanape za mizico in je strmel z očmi, blodečimi po mraku	ki	se	je	bolj gostil v
sobici,	medtem	ko je na ši-
pah silno žalostno umiral zadnji svit somraka.
Koko dolgo je obstal tgko negiben, strmečih oči, brez misli,	ne	da	bi	opazil temine, ki	so	ga	že	objele?
Hipoma je spregledal. Osupel je obračal oči naokoli. Da. Sobica se je bila nenadoma osvetlila s prijetno nežno svetlobo, kakor od skrivnostnega nadiha.
Kaj je? Kako se je to zgodilo?
Oh, lej. Luč iz one hiše. Luč; Id so jo bili pravkar prižgali v hiši nasproti; dih tujega življenja, ki je prihajal preganjat mrak, praznino, pvstino njegovega življenja.
. Dokaj časa je obstal, ter motril tisto svetlobo kakor nekaj čudežnega In napela tesnoba mu je stiskala grlo, 'ko je opazil, kako milo božtp jvče se je ustavljala na nje-gbnt pnsteUi, na steni in tukaj'« n fr blvdih »•olMjfcV rra-puščenih na mvfict. V tisti tesnobnosti se je zbudil" spomin na njegovo mater iz isustrtega detinstva. In zazdelo sk mu je, kakor da je zadihala svetloba daljne zarje U noči njegovega duha.
Vstal je, stopil k oknu in kradoma, za šipami, je pogledal tja. v 'hišo nasproti, v tisto okno, od koder mu je prihajala svetloba.
Zagledal je družinico t brano okoli mize: trije otročiči in oče so že sedeli, maimi je hda še pokonci, ker jim je stregla in skušala. — kakor si jr pač mogel razlagati njene kretnje —- brzdati nestrpnost obeh starejših. ki, sta mahala z žlico ter se premikala na stolici. Najmlajši je iztezal vrat, obračal plavolaso glavico; po vsem videzu so mu bili pretesno zavezah slinček; toda če bi sc bila mamica podvizala ter mu že dala juho. ne. bi več čutil nerodnosti tiste pretesne vezave. Lej, lej prav zares; le s kakšno požrešnostjo je hitel požirati. Vso žlico si je vtikal v usta In oče se je smejal v pari, ki se je dvign’'a z niegovega krožnika, Zdaj je zagledal tudi mamico, tamle prav nasproti. Buti se je nagonsko hotel u-makniti, ko je videl, da se je sede ozrla proti oknu; toda pomislil je, da je sam v temi in da ga ni . možno videti, zato je ostal tam ter bil no-vzoč pri večerji tiste družinice in docela pozabil na svojo lastno.
Od tistega dne je vsak večer, ko je odhajal iz urada, namesto, da bi se napotil na svoje samotne sprehode, ubiral pot domov, počakal je vsak večer, da se je tema v njepoui sobici milo zazorila od svetlobe iz one hiše in je tamle za šipami stal kakor berač ter z neznansko tesnobnostjo okušal listo sladko in ljubo domačnost, tisto družinsko tolažbo, ki so jo uživali drugi in katero je tudi sam kot otrok kak redek miren večer užival, kadar je mama... njegova mama... kakor onale...
In se Je razjokal.
Da Ta čudež je nareditu luč iz one hiie. Prepadena mrakotnost, v kateri mu je bil duh obvisel toliko let, se je v tisti plavi svetlobi razpuščala.
Toda Tullio Buti ni prav nič pomislil na vsa prečudna ugibanja, ki jih je moralo sprožiti njegovo ždenje v temi v njegovi gospodinji in njeni hčerki.
Sc dvakrat mu je Clotil-tildina prinesla svetilko, pa zastonj. Ce bi vsaj prižgal svečo_ Pa ne. tudi to ne. Mar sc počuti siabo? Clotildina si je drznila vprašati ga z nežnim glasom na pragu drugič. ko mu je prinesla luč. Odgovoril ji je:
«Ne, dobro mi je tako.v Naposled... pa da. za božjo valjo. docela opravičljivo! Clotildina je tudi sama videla v stanovalčevi sobici svetlobo iz one hiše: točno iz hiše Mascijevih; in videla je njega, njega vsega zravnanega za sipami okna. ki je prežal tja v hišo Maserjev
(Nadaljevanje na 7. strani)
STOLETNICA SMRTI ČEŠKEGA PRIJATELJA SLOVENCEV
František Ladislav Celakovskv
S svojimi zvezami s Kopitarjem, Prešernom in drugimi Slovenci je Čelakovsky odločilno posegel v naš kulturni razvoj
F. L. Cel»kovsky
Nedavno se je ves <*eški narod s hvaležnostjo spomi-njel 100-ietnice smrti češkega kritiga. pesnika in jezikoslovca Fr. L. Ceiakovske-ga in prav je, da se ga spominjamo tudi Slovenci, saj je Cehom in tudi nam osvetlil in predstavil Prešerna, kakor še nihče pred njim.
Celakovsky se je rodil v Strakonicah 1799. leta in kot sin tesarja že zgodaj spoznal bedno življenje malega človeka. V. dijaških letih je prepotoval svojo domovino in se seznanil s tvornostjo svojega naroda; v težki dobi narodnega suženjstva mu je bila narodna pesem dokaz, da so življenjske sile njegovega ljudstva ostale sveže .in neizčrpane, da je njegov, narod sposoben svobodnega življenja. V njegovem ' času je namreč literatura bila nosilec narodovih političnih teženj, pesem je morala izhajati i? ljudstva in pomagati narodu v njeger^i borbi za obstanek. Zato se je Celakovskv trudil, da bi poezijo približal iivlienju, kar se mu je tudi v Veliki meri' posrečilo; pisal je preproste in čustveno bogate pesmi, posnemal narbdno'pbezijo ter se zavedal, da more vprav ta preroditi oegW,-	,m J'
vdahniti norega' zmJei^a.
C-lakov kv v> > proslavil že z 22 leti, ki je izdal «Raz-lične poez,ije.» dalje s slo-vanskimi narodnimi pesmimi, ki jih je izdal v več zbirkah in z njimi propagiral slovansko vzajemnost. vendar pa si je največ slave in zaslug pridobil' z zbirkama poezij »Odmev ruskih pesmi« (1829) in «Odmev čeških pesmi« (1839).
Prva zbirka vsebuje predvsem epske pesrtitve; v njih prevladujejo motivi starih ruskih iunaškili ljudskih pesmi (bilin). ne manika pa tudi v t»i zbirki ruske narodne lirike, bogate z ljubezenskimi in družinskimi motivi ter motivi satirične poezije.
Druga zbirka ima največ ljubezenskih pesmi v najraz-ličnejših ritmih; te pesmi pa govore o težavah in radostih človeškega življenja, zdaj naivno otroško, zdaj v vzvišenem slogu elegije, zdaj zopet v šaljivem ali satiričnem tonu. Celakovskv je ob pomoči prvin narodnih pesmi ustvarjal žive podobe; dobro je pogodil češkega človeka, zato so se njegove pesmi naglo širile med ljudstvom in zbujale v njem ljubezen do domovine. Zaradi svoje umetniške vrednosti so njegove pesmi še vedno žive in aktual ne in obe pesniški zbirki sta doživeli več izdaj. Poleg ljubezni do domovine je v svojem delu močno poudarjal odpor do tlačiteljev. Tako na primer vemo, da je zaradi neke opombe, češ da spada govor ruskega carja Nikolaja v ono pisarno, kjer hranijo govore, ki so jih pred 400 leti govorili tatarski kani ruskim knezom, izgubil uredništvo pri časopisu in suplenturo.
Celakovs.ky pa ni bil samo pomemben pesnik, ampak tudi znanstvenik in profesor slavistike na univerzi. Svojo nadarjenost in poznavanje slovanskih jezikov je uporabil tudi pri zbiranju slovanskih pregovorov, ki jih je izdal pod naslovom «Modro-slovje slovanskih narodov v pregovorih«; zbral je tu o-krog 15 tisoč pregovorov in izrekov slovanskih narodov in nekatere tuje tako lepo prevedel, da so jih Cehi občutili kot svoje.
Za nas je Celakovsky pomemben predvsem zato, ker je s svojim udejstvovanjem močno posegel v naše kulturno življenje, v času, ko sta Prešeren in Cop oblikovala Slovencem nov kulturni program. Prešernova generacija se je namreč postavila na stališče, naj bo pesem individualen izliv pesnikove duševnosti in hotela ustvariti Slovencem umetno pesništvo. Kopitar in ljubljanski duhovniški krogi pa so menili, da zadošča Slovencem za branje to kar potrebuje kmet, posvetna literatura naj se pa ravna po vzorcih narodnega pesništva. Za starejšo dobo je bil Kopitarje'’ program plodonosen, za njegov čas pa zlasti glede ljubezenske poezije preutesnjen. V nasprotju s Kopitarjevimi nazori se
je Prešernovi skupini z almanahom «Kranjsko Cbelico« posrečilo postaviti temelje slov. poeziji, ki naj ustreza zahtevam in okusu izobražencev. O Prešernovem sodelovanju je Cbelica dosegla evropski sloves, naletela pa pri Kopitarju in janzenistih, na hud odpor; spotikali so se zlasti nad Prešernovo umetno pesmijo; nje strogo umerjene u-metne oblike; njih bogata vsebina in miselnost jim je,bila tuja in previsoka. Ob Cbelici se je razvila' tudi ostra polemika med Prešernom ter ‘ Čopom na eni strani ter Kopitarjem ih njegovimi, pristaši na drugi strani zaradi črkopisa. Prešeren, in Cop sta ncfvo abecedo odklonila nakar jo, je prepovedala tudi vlada	•
Celakovsky, vnet raziskovalec in poznavalec slovanskih jezikov je prebiral tudi slovenske knjige in skoro obupoval, da bi se naš jezik kdaj mogel uveljaviti. Toda ko je dobil v roke ((Kranjsko Cbelico«, je svoje mnenje o slovenskem jeziku docela izpremenil. Ves navdušen je
napisal kritiko almanaha v Časopisu Češkega muzeja, v kateri je o Prešernu govoril tako toplo, kakor doslej še nihče. Češki pesnik Celakov-sky je dobro opazil Prešernove bogate naravne darove za pesniški poklic in njegovo resno skrb ((obogatiti literarne zaklade in olikati si duha.« Poudaril je Prešernov smisel za raznolikost, spretnost, živahnost in harmonijo misli, jedrnatost dikcije, pol-noglasnost in lahkotnost verza. Veliko priznanje je izrazil v poudarku, da je vreden častnega pozdrava v vrsti slovanskih pesnikov, saj ga je s tem pomaknil v isto vrsto s Puškinom, Mickie-\viczem, Kollarjem in drugimi.
Clanejc je bil pisan tako odkritosrčno, da je bilo čutiti v njem več kot gol poklon v naglasu, da je Prešeren veliko «upanje Slovenske literarne prihodnosti m tisti duhoviti in priljubljeni pisatelj,« ki bi si smel dovoliti to posebnost, da bi jel pri Slovencih uvajati češki pravopis. Cop je to češko kritiko prevedel, ji dodal nekaj opomb, poslal vse Celakov-skemu v pretres in popravo nato pa jo začel objavljati v ljubljanskem tedniku ((Ilirskem listu«. Ta češka in ljubljanska ocena je načelne na-
sprotnike Prešernove poezije še bolj razkačila, zlasti ker je isti Celakovsky, fci je hvalil Cbelico in zlasti Prešerna. ponatisnil še Prešernov sonet «Kaša» in s tem odklo. nil Metelčico. Celakovskega velika zasluga je torej, da je bilo spomladi leta 1833 na Slovenskem, Češkem in drugod znano, kdo je prvi resnični slovenski pesnik. Obenem je Celakovsky pomagal izbojevati naprednim slovenskim kulturnim delavcem čr-karsko pravdo, se pravi zmago nad nazadnjaškimi nazi-ranji o literaturi in jeziku ter nad sovražniki napredka in lepote.
Od leta 1832 je Prešeren stalno dopisoval s Celakov-skim; korespondenca med tema duhovnima velikanoma je za nas izredno važna, ker nam nudi pogled v takratne literarne boje in Prešernove literarne načrte, o katerih je slovenski pesnik obveščal Celakovskega. Le-tega velika ljubezen do vseh slovanskih narodov je pripomogla, da je posegel tudi v slovenske kulturne razmere. Vsem slovenskim narodom, ki jih je prav tedaj ogrožalo german-stvo, pa je pokazal na silo narodne zavesti in vero v moč slovanstva. Cehom pa je bil vedno vodnik v borbi za njihovo svobodo.,
Pogled na glavno mesto Škotske Edinburg, kjer so vsako leta znani festivali, M so se tudi Jugoslovani že ponovno nad vse častno uveljavil!
kateri6
Sesti edinburški festival glasbe in drame je privabil več obiskovalcev, kot jih je kdaj koli poprej prišlo v škotsko prestolnico. Ljubitelji glasbe in umetnosti sploh so prišli iz vseh strani sveta, da so prisostvovali kulturni manifestaciji s tako različnim sporedom, kot je bil v umetniškem pogledu letošnji festival iger, oper, filmov, baleta, orkestralnih in komornih orkestrov v Edinburgu. Po razprodanih vstopnicah sodeč je prišlo na to letošnjo revijo okoli četrt milijona ljudi, kar je polovico toliko, kolikor je znašala udeležba na vseh dosedanjih edinburških festiva-
lih.
Namen edinburških festivalov je, pospeševati boljše razumevanje med narodi in to ab spoznavanju in uživanju umetniških stvaritev raznih narodnih družin. Uspehi, ki so jih te prireditve dosegle v preteklosti, so dobili tudi že najvišje priznanje: edinburški festival je letošnji kandidat za Nobelovo nagrado.
Glavna novost letošnje revije je bil gotovo nastop hamburške državne Opere. Ta slovita Opera, ki' je bila ustanovljena v letu 1678 in jo je docela preosnoval dr. Gunther Rennert pa vojni, je dajala v
Kipar Ivan Zajec
in Prešernov spomenik
njegov Prešeren, umetniku ni bil pravičen in ocen njegovega dela niso narekovali strokovni in umetnostni vidiki
Ob smrti nestorja slovenskih kiparjev
v
Cas, ko je nastal
Ko je v lem zadnjem desetletju pobrala smrt Jakopiča, Jamo in Sternena, je živel izmed najstarejših slovenskih umetnikov našega impresionističnega razdobja samo še Ivan Zajec, ustvaritelj Prešernovega spomenika, zadnji predstavnik prvega rodu slovenskega kiparstva. Dne 29 julija t. 1. je omahnila roka tudi njemu, ki je bil brez primere delaven in čil do svojih triinosemdesetih let. Njegovo gorenjsko kmečko-rezbarsko poreklo je razvilo v njegovem življenju in delu poteze najtrši stvarnosti, a vendarle združene z občutjem srčno plemenitega nanosa in romantično neusahljive ljubezni do kiparskega poklica Ko je Zajec po svoji vrnitvi iz tujine obupoval, češ v Ljubljani ne bo moči uspeti, in ko se je moral boriti z vsemi težavami, ki so ovirale početke slovenskega kiparstva — niti modela tedaj ni bilo mogoče doseči —, je pripeljala pot naupogljivega kiparja tudi v Trst, kjer si je uredil vsaj skromen atelje in kjer je deloval v letu 1912. Poglejmo, kako je bilo deset-
letje prej. v času,>-ko je nastalo Zajčevo najpomembnejše delo, spomenik Franceta Prešerna.
Prešernova stoletnica rojstva je sprožila in končno turi uresničila že več časa obravnavano zatpisel o postavitvi spbmenika, ki naj bo vredna in v podobi hajdo-stojnejša počastitev velikega pesniškega genija. Izvršitev umetniškega dela je bila po sklepu pripravljalnega odbora in domače žirije poverjena kiparju Zajcu, ki ie ob javnem natečaju prejel za enega izmed dveh predloženih osnutkov (Preisren z muzo) prvo nagrado in naročilo dela, tako da mu je bila iži vršitev njegovega prvega osnutka naročena IH- oktobra 1900. in to po odobritvi članov posebne dunajske strokovne žirije, kiparjev prof. Kundmanna, prof. Zumbu-scha in arhitekta rojaka Fabianija. Naknadno s0 bile na prvem osnutku izvršene spremembe in je bil spomenik izdelan po novem Zajčevem osnutku (1903—05). Rok natečaja je bil od 1. julija do 20. decembra 1899, spomenik
C
pa je bil slovesno odkrit 10. septembra 1905. Zajec je v tem času uporabljal tudi bivši Makartov atelj« v bližini livarn na Dunaju, kjer sta bili bronasti figuri stoje^čege Prešerna (obraz po Golden-steinu) in nad njim na skali sedeče muze z lovorjevim vencem modelirani in odliti. Obe strani kamnitega podstavka krasita dva bronasta reliefa «Crtomir in Bogomila* in «Ribič», oboje po motivih znanih Prešernovih pesnitev. Zajec je bil s svojim delom, za katero se je trudil P° svojih najboljših močeh, gotov jeseni 1904. leta, podstavek za spomenik, ki si ga je umetnik zamislil na prostoru z zelenim ozadjem, pa je projektiral Fabiani. Celotni spomenik ima višino 10 m ter je bil po sili razmer in po daljšem izbiranju prostora postavljen na Prešernovem (bivšem Marijinem) trgu. Sadreni modeli niso več ohranjeni, rešila se je samo še pesnikova glava, ohranjeni pa so še 3 osnutki. Drugo nagrado je prejel Alojzij Progar, častna priznanja pa so bila podeljena Franu Berne-kerju, Antonu Bitežniku in Jakobu Zniderju. Gangl se razpisa ni udeležil.
Polemika zastran višine u-metniške rešitve je sicer razgibala duhove v vseh treh taborih naše tedanje politične in kulturne javnosti, vendar je zašla marsikje v nestvarne in neobjektivne sodbe, ker so jo prvenstveno vodili politični interesi prizadetega zaledja, ne pa toliko strokov-n’ in umetnostni'vidiki: Nedvomno je, da čas, v katerem je Zajčev spomenik nastal, bolj objektivnemu in pravičnejšemu kriterju za tako delo ni dorasel, ne glede na njegove dejanske pozitivne in negativne strani, za nalogo, o kateri pravi avtor sam: «Sre čen sem, da je usoda izbrala mene za tako delo!... izgotav-ljai sem ga s pieteto in navdušenjem... Ideala seveda nisem dosegel, kdo neki ga do seže...« Kakor tedanji čas kritično ni bi] pravičen do impresionistov, tako zelo malo je bil tudi do proizvodov Zajčeve umetniške zmogljivo-
sti, jja bodisi tw v taboru laskanja ali v taboru graje. Kazumetj moramo, aa terja sleherna doba že neposredno pred svojimi dejanji in stvaritvami svoje lastne sodbe in svoje račune in da na nazira-nja ((tretjih« ne čaka. (Primerjaj tudi Cankarjevo, sod bo v ((Krpanovi kobili« in 'mnenje v Naših zapiskih, leta 1S>05, št. 10 in 11).
Po Prešernovem spomeniki* v Ljubljani, po svoji vsebini in obsegu največjem tovrstnem delu v Sloveniji, pripravlja poleg Gangla in Ber-nekerja najveljavnejši umetnik te pri nas še malo preizkušene in slabo razvite stroke izdelavo že drugega svojega spomenika i. s. Vegovega za Ljubljano. Prvi osnutek je zamišljen z Vego, genijem in Martorn. drugi brez postranskih figur, obakrat v bronu in v, velikosti 4 in po) metra. Odkritje je bilo predvideno leta 1906, do tedaj bi pa ambiciozni kipar izvršil potrebna dela v Parizu, torej ne več na Dunaju. Tako upa na večji in sigurnej-ši uspeh, pripravlja se in končno zares odpotuje v Meko vseh umetnikov, a doma doživi razočaranje. Od vsega lepega je ostalo za Moravče le skromna, daši tudi dobra Zajčeva busta v bronu (odkrita v septembru 1905). Po izčrpavajoči borbj okrog Prešernovega spomenika so začeli neuklonljivi umetniki novih potov, novih upov. Pariz mu jo cilj, težka mu je pot, pa pravi' tolažilno. «a od staršev in stricev sem podedoval vztrajnošt in Marljivost. S tern.) dvema lastnostima gledam mirno v svojo bodočnost vzlic vsemu in tudi proti vsemu!« (Slovan, III., oc. c.).
Zajec je ostal v Parizu od januarja 1906. do 1908. in je v spomladanskem «Salonu» (1906) razstavil kompozicijo ((Kozakove sanje«, polpla-stižni relief v mavcu (NG). k; ga je napravil še pred svojim prihodom, ker se že 1903. leta omenja. Svoje bivanje v Parizu, kjer se je vpisal na akademijo Julien, je mora) proti svoji volji nenadoma prekiniti. Zvabil ga je nazaj, domov župnik Renier
v Krškem, češ da aa pričakuje ga. Hočevarjeya zaradi portreta, kar pa ni bilo res-Pred svojim povratkom v Ljubljano napravi Zajec še kratko potovanje v London (1906) in Ameriko (1H07). V Parizu je videl Rodina, ki ga ,opisuje^,z velikim občudovanjem', V Ljubljani pa se medtem ni mnogo spremenilo. Zajec se je, spet z njemu lastno pridnosljo . poglobil v delo in je do svojega ponovnega odhoda v veliki svet, ki ga je toliko mikal, dokončal nekaj novih del: veliki marmorni relief «Vstajenje» in angela za grobnico rodbine Majdič v Kranju (1909), dekliške figure s festonom kot zidni okras za dekliški 'licej, marmorna kipa ((Medeja« in. «Sapfo», za frančiškansko cerkev sv- Elizabeto in sv. Ludvika in dekorativni relief z emblemom (oltar sv. Frančiška). Ker Zajec v Ljubljani ni dobil modelov, si je medtem najel v Trstu nov atelje, kjer je mo^el študirati po modelu (1912), z a-sti za večja naročila je bilo to kiparju nujno potrebno. Sredi takih in podobnih težav pa tudi predvojna Ljtib-ljapa kiparjem nj mogla nuditi dovolj naroč’1, saj so še slikarji za silo živeli. Sit životarjenja se je Zaiec ponovno odločil za pot v Italijo ter se je 1913 naselil v Rimu. Tu je risal za arheologa prof. Paula Stygerja, in je delal v v vatikanskih .zbirkah. Na rimski mednarodni razstavi 1913 je razstavil bronasto figuro ((Ranjena amazonka«. V Rimu je delal tudi v Meštro-vičevem ateljeju do v^opa Italije v vojno, nakar je bil interniran na Sardiniji, kjer je zbolel na malariji in pretrpel mnogo voiniii nadlog inte^miranca (1915-18).
Skromnega in blagosrčnega moža, tvorca Satira. Prešernovega spomenika in vrste realističnih alegoričnih kompozicij, ki jih je Zajec mojstrsko oblikoval zlasti v glini, bomo ohranili v nepozabnem spominu, vedoč, da je med prvimi utiral pota slovenskemu kiparstvu na početku naše Moderne.
NOVE SLOVENSKE KNJIGE
Ivan Zajec:
Napajanje kouj
IVILLiaiU 1',Mil.Kitili
Svetloba v avgustu
William Faulkner sodi danes med najpomembnejše sodobne ameriške pisatelje. Čeprav smo pri nas imeli do sedaj le nekaj drobcev njegovega dela prevedenih v slovenščino, je vendar nje govo ime med našimi bralci vedno vzbujalo pozornost in željo po njega spoznanju. Z romanom Svetloba v avgustu, k: smo ga te dni po zaslugi Cankarjeve založbe in v prevodu Mire Miheličeve, dobili tudi v slovenščini, bo prav gotovo ustreženo našim bralcem, katerim bo nova knjiga odprla poglsd v ameriško literaturo, obenem pa tudi v sodobno življenje ameriškega juga.
O Faulknerju samo na kratko. Rodil se je ob koncu minulega stoletja na jugu Združenih držav, prežlv’1 prvo svetovno vojno na fronti ter
se , po vojni lotil študiranja, opravljajoč vse mogoče poklice. Ze zgodaj se je začel ukvarjati z literaturo, vendar je uspel šele leta 1929; od takrat naprej se začne pot njegove slave. Njegovi romani in novele mu ustvaijajo sloves velikega pisatelja in leta 1950 doživi najvisje priznanje - Nobelovo nugrado za literaturo. Danes ga svetovna kritika uvršča nrea največje sodobne P‘sat^ sveta Njegovo delo je sežno': osem romanov m pet knjig novel predstavlja bogato žetev, zlasti če vsem delom svetovna kritika pnzna-va izredno kvaliteto.
V romanu Svetloba v av-gustu obravnava Faulknei družbeno problematiko amc-rlškesa iuga ter razkrinkuje in obsoja verske in. plemen-ske predsodke ameriških lju-di. Kot prikazuje na eni strani življenje skrajno temno, tako da mu očitajo prevelik pesimizem In celo nihilizem, pa veje na drugi strani iz ro-
mana izredna pisateljeva toplina do človeku. Na eni strani tragična usoda črnca, ki postane žrtev krutosti in omejenosti zaostalih, pobožnja-karskih in puritanskih me ščanov, na drugi strani pa zgodba lahkoverne in prevarane nezakonske matsre, ki najde povsod dobre ljudi, da ji pomagajo v življenje, to je okvir, v katerem razpleta pisatelj svojo zgodbo. Naši bralci, vsaj večina od njih, bodo morda sodili, da so ljudje, ki jih pisatelj opisuje, nenaravni, prisiljeni skoraj sami patološki tipi in da je tudi njih ravnanje vsaj za nas nerazumljivo; vendar pa bo človeku, ki ne pozna ameriškega življenja, težko soditi c tem. Prav tako bo morda kdo očital pisatelju nabuhlost sloga. Toda vsak po moral priznati Faulknerju bujno domišljijo, sugestivno moč njegove besede, veličino njegovega pripovednega daru m čudovito kompozicijo romana.
Edinburgu šest del. predstavila neI£ SLaiaHs0 zadnjih 200 let. Pre Mozartovo « C a r ot>no * VJ e Beethovnovega »Fni1^ berjeve »Die Fre£3el‘ Wagnerjevo °Per°tTaUSsov«8J stersinger« in ((Kavalirja z rozo».
Drugo, kar je
njemu festivalu pose ^ oa-:
narodno obeležje, _ aO'
stopi baletnih skup' gleških, ameriških ‘n ga0dier
skih. Balet gled» is£?vi z ^ Wells je nastopil Pr >fske« vim delom koreM? t?te-mojstra Johna Cr skupin» misljevanje«. &ale. ‘ kj je newyorškega mesta. * triunil-živela v maju P . ur»u v Parizu, je v nie^ u stopila z britansko nic a‘ Frederica Ashtona za nnv Tintageh). Glasbo J , ^rnoi
, , .	 naPi”	--	'vv'
baletno opero
Bax, sceno pa	d”5
cil Beaton. V zadnjem^^ festivala nastopa prav tako znana «*argiils \ ((Grand Ballet du ‘	^je'^'
Cuevas« z bale	,
na Kavkazu«. » L pesn^‘ škinovi istoimenski j ^ r.i,rhn -rani le na
mi
t*
Cer
Glasbo zanj Je turjan. ,meriškega i?-' ne anl?  ie M-
Gostovanje	a	jc
ca Emlyna v^111 o05ebBS,l letos privlačnost V v Ždt ste. Williams ,le ? val.
Ženih državah	^te	)y
kaj svojevrstnih	a	pi.
iz romanov an-njcltens8' ^ telja Charlesa Dg"gritY«=S njegove iSrals'5e,.:kg ameriška gledali \ttr,j ob predstavah v " (0jel’. močno hvalila. Or? Dickensovega -hiša« je Emlyn
sam kot Pr'P po$ 36 karakterjm. f,
stopil
ni- dramatiki teksta, ki jo jepr^mj ? Morda so bili Lici^O,
ivtoraa ao piu iVtoS1'1,!-ljubljeni koncerti	^
festivala sloviti vol_ • too». Večer za večer
niih n? ”-ncerL
zbiralo ob njih na 1{4 slušalcev. Pri fe ,ep na prostem so P°^ voJ8ie-ških zlasti škotski", godb, sodelovale l^„a Kg re slovite tuje ’ ubliK^Jiti coska godba . garde, godba . jeV, ** kraljevih grenadI	,,W- {>
skih ((Highlandeije |etos"f je Tudi filmski "f/vala. £ „il edinburškega 1 *n,br?- jeta-trajal do 6. 'e^,rCjšnj® krat-bogatejši kot f vr1® ,, Vsak dopoldne s {ilo1'^t-ke. dokument«*® cel° bili večerih pa “° ,ri*e ne filme. Za ° novi*1 i, s® posebni sporedi kaieri : ških filmov. .<* „	_
želi največ]! ,{J*? pne - vir in norveški f'1" ' pos.e^ g us t a je zaseda ,cVg,3.
ki je Vg* lil«** I
;n<
misija blematiko otr0.
*** T(JRNf kraTK^sti
Za mesec napovedan nov ^ nas sta Hemingway he S6 j») «The o:d Man (Stari mož in je ta roman izse - vije
vilka ameriške (j G ^
ga prinaša v vra^rii8'« junak tega zelo £eZ_pV
ljev. ki zaide na ‘' 4a u“' ir v zalivski tok. Ta. ■-.* &
mana je st?re^0°ribj
Podprto n»rJ&
drži tri dni d<d prV,
di orjaška r'ba' „ n p«1-
tar ji kritikov so nu . Heminawayevern
ni navdušene
hvale-rsflST
GOSPA Mj£c*
NA
Na sporedu radia radijske družbe ayg ,
en';
bila
znana Nušičeva 5 ^jn^.
Londonu jc B"a.atirai 'hc**
medija «G0"'P« i«T®V3 Naslovno vl°80 pj-gvon. fp. spa Vida HoIJ,c'0wii. skrbel Alec Br0^nani p romanopisec ‘"vaščine-jalec iz srbohrvav 0y
Ameriška	j?	$
nica v k st
slovom  ........ ,hirnL'	r;h
.iradu.za avt^. navaJ(enii^
‘»in^rai
at kiim i^alas-^^ rani obsegajoč°pjCture»^
ovom
posebej ‘
vsak film PSi&e
3E3»%#f
Knjisfa stane	K[\ 5IQ
ržavah 1» dolan aiu
drugega dela alt)er^tiC Plet ur« pa**?a jzde)® Pt grešna knjižm^ flim>*V$ U bibliografijo pf,5ebV* dukcij* * tokV riodičnih	a»
«Motion ^1CIW	-
strips*.
Od
, MAVHINJE
«ŽFLpIe-d tremi letl PfJ-
«a »,-°k drzavn' meji drva PoA ,parcelah, smo od imeli nekaj Očisii ■	. i pa 30 ta Pas
zatrta1 ram adlCja: tako bo
S*	'l3 pr0st0ru 30
prt,,/!	'' kar pomeni za
no skoH 5.0sP°darje občut-
Wind°' ,Ce bi bil ‘a svet
Cl ^"83 plemi-
ka L.^^^ega posestni-
<o.^Uotovo b0,i
Po oh?n '6 naša vas slovela
po|n° :eCbifadi10ga dreviyI
jih Rri	0 ce5PelJ. ki so
Poval1C;cenUi in radi ku-
is ie ost^l89 ,sadnefia drev' jt T>iori 1° malo Letos
•»Padla p?deI' ker Sa je Ptičke S!‘V1Ca' kl Povzroča Prečili' * lahko Pre' SkronliPn 3 Pravočasnim lico. Se ! j Z modro gn-Precei fvedno Pa imamo dosti sm u°Vlh dreves in lahko s n°r jV' Tudi ta sad 'D ra , Pridom izkoristimo mo k konserviramo za zi-tdrav c6 zel°.hranilen in Bjem Pravilnim sušc-
Po vredno^-”10 sad- ki se "ič ne , ?-,* In obliki Prav Beca p^a , uie °d kupljeni lahke* delu bi z'a' Oa in Pomagala mladi-sPoznala postopek.
SALEŽ
? nIp?aviiiSke£a P°sI°P-ia kaže Ha !	mrežo. Delo
Y' mojster9 J' °Pravil pra-t0>j snlia ker ni niti do-
^ektričarn°’- niti okusno-"'Manična dela'3 kovaško' ■ Naše «
*° ni Ba .fPO-mhšče za vas-mestu ?irev?o posrečenem . Bast„3Stl ne pozimi, dežju sp Pl	Poledica. Po
5r,vilo jIe ®rozdje zelo po-<ia. pa ln Je	zdravo Seve-
j^o/čja vS°t	Za kakovost
i 1p	mesecu po-
lerp Pl s°nčni dnevi. M .“»Orai arste grozdja so j h seD)i dozorele, a v to-
' gm»?	b dneh pri-
s'otka dJe okroe n.5 od-
Ern-a■	dneh	r__
,totka 5lZdl,e okrog 0.5 od , Gosen adk°rja.
- -n , 3mo se zaradi ka,nam špPovzročajo 'm. n-;', škodo po travni-Poteh , kib in poljskih » riškiKg0senice» anglo-
»aP Co ,'^OV. KdaJ
Bahi to škodo porav-
L JE
h,9® B«seli=mo s Sesljanom la 0 S*ti' se vendar več
£}j-fc*" ‘s Jr
«1.7° • r.“ ker je de-
Oni-'rrt k Prtno središče. k’, tkalsk,? ,'ma naJa vas Baša ee- Na videz b7*o Dr,, ,za kmetjistvo
n h.L . femdjiia. .ie kri- »jbolt j Piodne zeniti, ie jji donosna za naš fc BB<)5teva k3- kar tU-mn10- NekaT°’ dasi vse pre'
S« Bli Ur<fiere Parcele bi Sla naemdltl za vrtnino, v« ti edi? zemlja ne mo-j,Rdar bi ,' ,vir dohodkov. I ji boli bll° Prav. da hi
Ž« ČUtib0SVeUH- Zlastl' El 0 in gospodarsko el; ati, kaJ?°ramo mirno t7e?a dela? ,zr|njajo tujci teii?btr)ka vCa iz delovne-„•? ega _\SI se zavedajo 2! {e Da *0zaja krnela. hlU dai Pe zmeni, da bi BajZb<: in rokovne izo-šj tiio odtpSe kazc kot bi ! ce^° na" l »zovai; zemlji in ji jo . . k°t nekakšno ,'tBprej i?ns?.ga .ie treba ‘h? širijo	Taka	na-
[°dm sovr °iVeda nas. na-
l»*bnlanti ki hlkl 'n njiU '"i slovenL ' SP r?-di po' n . "n*Ke zemlje.
Pa'i!35 ni rožnat še h Biki so%'V 'ta"ji. Naši Lv še “ 'vel, in umira-v^Bti. a so l okoliščinah , drzali boJe vzdržali In -	• Pa o-?10 tudi v bo-
■a^dBntisti ■ se 'talijanski t^Bjajo' sp tako v nas ih »de jp ?? a njihove he .! ;p minila in radi
ji?Be Se 7 .minila in radi i Biti * °do morali spn-ivnosti clom enako-vsej, narodov
i Glede vsph i
bilni lahwraeun Y|o Sl.\hk" reč,
o letošnji
1 L PRE BENE G j
Čudno in vendar resnično: Naša vas je edina, tod okoli, ki nima riabrežinske vdde. Gospodje pri miljski občini, posebno pa župan, ne • uvidijo da potrebujemo tudi mi vodovod in tekočo vodo v vasi. Do tega imamo vso pravico. V tej suši smo bili brez vode. tako da so nam jo morali voziti s kamioni. Zato je nujno, da se občina v Miljah z vso vnemo loti rešitve tega vprašanja
BAZOVICA
Velika skrb vseh naših kmetov je. kako prehraniti živino. Kakor po vsem o-zemlju. je tudi pri nas povzročila letošnja suša veliko škodo, naj si bo po njivah kakor tudi na gmajnah in po gozdovih. Toda letos je zelo težko kupiti seno, ker je drago. Dobro bi bilo. da bi prišlo na pomoč kmetijsko nadzorni-štvo, toda to rajši svetuje, naj kmet proda živino, če je ne more vzdrževati.
Tudi pri nas sta se pojavila koloradski hrošč >n gosenica ki sta povzročila še precej škode. Kmetje so takoj začeli škropiti in tudi zadnji dež je nekaj pomagal. Letos smo imeli pri nas nekaj letoviščarjev, in še več bi jih bilo, če bi bila na razpolago stanovanja. Občina bi morala podpirati turizem tudi v naši vasi. Saj tudi naš kraj je lepa turistična točka, toda italijanska meja je daleč >n to gospodje na občini. ki so večinoma šovinisti. že dobro vedo ter se rajši trudijo na .nasprotni ' strani STO, kjer bi hoteli pokazati, da je naša zemlja italijanska. Naj se zavedajo. da Devin, Stivan kakor tudi Bazovica so bili, so, in bodo vedno slovenska zemlja.
L
F ER NE Čl
Včasih ni naša vas bila tako znana kakor dandanes. Odkar je tu meja z Jugoslavijo vsi dobro vedo, kje so Ferneči. Tudi prometa je še precej, manjka pa avtobusna zveza z mestom. Res je, da vozi sedaj avtobus iz Repna, a to samo začasno, dokler popravljajo cesto pri Repentabru. Tn pozneje ka.i bo? Otroci bh do zaceli hoditi v, šolo na Opčine in vsak dan bodo morali pešačiti ob lepem in slabem vremenu. Mislimo, da to ni prijetno.
Pri nas nimamo telefona in če se zgodi kakšna nesreča, moramo zaprositi policijo na bloku ali pa se zateči do Opčin, če hočemo telefonirati. Dobro bi bilo, da bi tudi to v najkrajšem času uredili.
Tudi napajališče nam manjka v vasi. Naši prebivalci so vsi kmetje in imajo precej živine, zato naj se občina zanima za zgraditev napajališča in javnega vodnjaka, ki sta zelo potrebna in nujna.
[repentabor ^COL j
Pri nas se je začela razdelitev borovcev, katerih je bilo okrog 2500. Včasih so bili last 70 jusarjev, sedaj jih je občina dala vsakemu vaščanu enako število Steze, ki vodijo v gozd, so bile popravljene na račun občine, tako da smo imeli stroške samo pri delu in za prevoz.
Pred otroškim vrtcem kopljejo jame. da bodo posadili drevesa. Dobro bi bilo, da bi zasadili lipe, ki v naših krajih dobro u-spevajo.
V našem kraju so pričeli z delom na glavni cesti, ki bo vezala Trst * Gorico. Delo, pri katerem je zaposlenih še precej domačinov, bo trajalo nekaj mesecev
■ ,	—,u'', uh je
ble 'B t-L', er sn'° zaradi »o« lzPost- i-Plast' zcmlie 'ie*dBi* Cer«*?■' SUS' k'd Jtop s*ivno ;	i6,	Mav'"-
»hrv,1, vzhodu n ge vasi vi«' krm:“-Najbcdj nas Čm B« in , ’ Ce bo jesen Bia ra,?" niiIa- nas bo Obremenila paša.
...pRa p r o j j
poročali o ht.Bovzročjij ? na naši cc-v‘, Pa m,?''1 tanki. Opozo-
S'* A-- ludi' da i«
Ca nesreč S‘anju. da V.0tBi »id V betonski ^*>°i«jsk0 ' Je nac*
viildva metvcest0 Vls°k
eeste I ' Sega lc do p zid Bianjka pa za-
?0»td° Ba°uredU(dl da op0' n?> Gahr	P°ti od
Ulah,?9si in nVec v gomjt za	razširitev
>°BianoVriS.ustersičevo in „™as ° hiso.
’i'Br**?0raf°m?L Pravi, da Bila 2at0 'adl Pa more
stn?t „Je presl" A. o dnJ... komai 42-bai nilersiča na krojača Poslej. I ie bole-Nroš-T italH,Cab vo'a3k<-re«a u 1 Ra k nskl vojski.
znoSača mm° kot dn-
Bedt.:aJa jn' droza mirne-»Bii9- Vaš{‘klibnega -V 'epem Ea h0'1'1 spominu.
J BRIŠČ iki j
Je že več kot leto dni, kar so napeljali električni tok v našo vas, toda še danes nekaj hiš nima elektrike, čeprav so že v vsa stanovanja napeljane žice. Obljubili so, da bodo to vprašanje uredili tedaj kadar bo končana nova stanovanjska občinska hiša; Upamo, da bo to kmalu.
V nedeljo smo imeli veliko izletnikov v naši vasi, ker so razsvetlili Veliko jamo. ki je v rokah društva «Alpina delle Giulie«. Toda to društvo se za cesto, ki pelje od naše vasi do jame, prav malo briga, skrbi pa bolj, da vsak izletnik plača vstopnino za vstop v jamo na naši zem-Iji.
Tudi steza, ki veže našo vas s Prosekom je v slabem stanju. Govori se. da bodo začeli graditi novo cesto Upajmo, da se bo to v kratkem uresničilo in da bodo pri delu zaposleni domačini.
Vse njive in pašniki kakor tudi nekatere steze in zidovi v bližini naše vasi so porušeni in poškodovani od ameriških tankov Te škode, ki je še precej velika, pa noče nihče plačati. Kaj misli ZVU? Kaj bi rekla in napravila če bi mi šli v njihove urade ali vojašnice in tam vse podrli in odšli ne da bi plačali!
I
mm ■■
 .............................................  n.....	      i)iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii«iuiiiiyii'iiniiiHiiiniiiiH»	iu»iiiiiiHimimiiimuii	iiminmiunuumniiHHumiiHaiimiiiHi1
Zatiranje gosenic nočnih sovk
V prvi polovici prejšnjega I prašenje, oziroma škropljenje meseca se je na našem področ- opraviti po možnosti ob ve-ju in sicer v občinah Trst, De- černih urah, tako da insekticid vin-Nabrežina in Zgonik po- lahko deluje nemudoma čez javil močan napad gosenic noč, to je v tistih urah, ko zimskih sovk. Na obvestilo | škodljivci najbolj objedajo kmetovalcev iz Sv. Križa so staničje listov.
strokovnjaki ugotovili da spa dajo te gosenice v družino nočnih metuljev (Noctuidaei vrste: Agrotis segetum, Bara-thra brassicae in pa plusia gamma.
Prvi trenutek se je mislilo, da je okužba osredotočena samo na kraje, ki ležijo zahodn i od Sv. Križa, a že uaslednu dan smo stali pred dejstvom, da je že okužena vsa cona med Mavhinjami, Slivnom, Zgonikom tja do Zagradca. Malega Repna in Opčin. Danes lahko rečemo, da je okuženo vse področje!
Pred takim opustošenjem so naši kmetovalci kar obstali in Kmetijsko nadzorništvo je bilo res zaskrbljeno, ker takšnega napada še ne pomnijo na našem področju. Z organiziranim zatiranjem škodljivcev so bili doseženi povoljni uspehi tako v Sv. Križu kot po ostalih vaseh, kjer se je lahko ugotovilo, da je bilo po skrbnem izvajanju s priporočenimi insekticidi pokončanih na tisoče in tisoče gosenic.
Kot smo že rekli, je Poskusni center zaradi pomanjkanja metuljev, lahko ugotovil samo vrsto, kateri sovke pripadajo. Iz praktičnega vidika je to kar zadostovalo, da so se lahko dali nasveti, kako naj se izvaja zatiranje. Ker so te gosenice enako škodljive omenjenim rastlinam in ker je njih življenje med seboj zelo podobno, se njih biologija lahko tako povzame:
Te vrste nočni metulji imajo pri nas dva rodova in Samo pri ugodnih podnebnih razmerah še en tretji rod. Kot buba prezimi sovka nekaj centimetrov globoko v zemlji. V a-prilu izletijo metulji, ki odlagajo jajčeca na zemljo v bližini rastlin. Ker traja odlaganje jajčec daljšo dobo, se ličinke ležejo postopoma, kar je povod, da so gosenice prisotne dolgo časa na posevkih. Gosenica doraste v enem mesecu in med rastjo (ker je vse-jedec), pokonča ogromno število rastlin. Ko gosenica popolnoma doraste, se v drugi polovici maja ali v prvih desetih dneh junija zabubi. Sle dijo metulji drugega rodu.
Mnogoštevilne gosenice, ki jih najdemo na opuštošenih posevkih, se hranijo ponoči z (jjtijedanjem nadzemnih „4?Ji0V rastlin^ 1 rajši imajo sočne , in ml.adeT.dele rastlin), le.—izrednih’ ‘primerih napadajo' tudi podzemne dele. V potrditev naj nam zadostuje to, da smo pri ogromnih okužbah v Sliv nem našli močno objedene tudi podzemne dele pese, repe in celo krompirja.
Ker^je bilo treba nastopiti proti temu škodljivcu nemudoma s primernimi sredstvi, smo za kraje, kjer primanjkuje škropilnic, svetovali sredstva na osnovi klorovih derivatov v prahu. V drugih krajih pa, kjer večina kmetovalcev poseduje trtne škropilnice, smo priporočali tekoče pripravke CYTOXA in CYCLO-RA v razmerju 250 gramov na 100 litrov vode.
Pripomniti moramo, da je
Prašni pripravki naj se tudi posipajo ob večernih ali jutranjih urah, ker se takrat prah bolje oprime rastlin.
Poleg teh pripravkov se svetuje tudi mešanje v enakem razmerju pripravkov DDT s pripravki gamezana. Na ta način združimo daljše učinke DDT z večjo dušljivostjo gamezana.
Kmetovalce še opozarjamo, da svetovanj in razdeljeni pripravki niso škodljivi človeku, ne domačin živalim in je vsa-
ka bojazen glede zastrupljenja izključena. Torej se lahko brez skrbi poklada živini s temi pripravki škropljena večna detelja pesno listje in podobno.
Se eno opozorilo! Škropljenje z DDT pripravki, ki jih je Kmetijsko nadzorništvo razdelilo brezplačno, se mora vršiti v razmerju 25Q gramov pripravka na 100 litrov vode. Kmetovalec mora tudi skrbeti, da jim škropilnica dobro dela in da pršilec dobro prši tekočino. Škropljene rastline ne smejo po škropljenju biti koi da bi bile oprane, ampak enakomerno pikčaste in pokrite s škropilom, to pa zato, da po nepotrebnem ne tratimo koristnega in dragega škropila.
Prizadevanja poljedelske organizacije ZN (FAO)
za povečanje pridelka koruze v južni Evropi in Sredozemlju so rodila uspehe
Prehranjevalna in poljedelska organizacija ZN (FAO) je v svojem prizadevanju za povečanje pridelka živil v raznih državah vsega sveta dala pobudo za uvedbo novih križanic koruze v deželah južne Evrope in Sredozemlja. Z načrti FAO, ki se izvajajo že nekaj časa, bodo znatno povečali pridelek koruze na tem področju.
Čeprav je bila koruza vedno važen pridelek v južni Evropi, v nekaterih delih severne Afrike in na Srednjem vzhodu, koruzni pridelek leta 1947 še hi dosegel predvojne višine. Razni evropski in ameriški kmetijski znanstveniki, ki so po nalogu FAO iskali možnosti dviga produkcije, so sklenili, da bodo s širokopoteznimi poskusi z raznimi vrstami koruznih križanic skušali povečati pridelek. Iz dotedanjih izkustev so vedeli, da križane vrste lahko znatno povečajo pridelek koruze. V Združenih državah so n. pr. koruzni pridelek z uvedbo mešanih koruznih vrst od leta 1940 dalje dvignili za 30 odst. brez povečanja s koruzo posejane površine.
Na prvem sestanku FAO leta 1947 v Bergamu v Italiji je tnala skupina kmetijskih znanstvenikov sklenila posejati'za poskus hibridno koruzo v‘1-9 državah: v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji, Afganistanu. Belgiji, Češkoslovaški. Danski, Egiptu/Angliji, Franciji, Grčiji, Madžarski, Libanonu, Nizozemski, Norveški, Portugalski, Poljski. Siriji in Švici. Večina semena križane koruze je prišla iz Kanade in iz Združenih držav.
Na naslednjem sestanku, spomladi 1949, so udeležene države poročale, da se nekatere vrste koruznih križanic niso izkazale kot primerne za krajevne podnebne prilike, da pa so spet druge vrste dale boljši pridelek kot domače vrste.
Poskusi s semeni koruznih križanic so trajali od 1949 do 1950. Konec leta 1951 je akcija začela kazati pozitivne uspehe.
Italija je n. pr. izbrala vrste, k; prijajo njenemu podnebju ter kmalu pridelala sama toliko semena, da ga je lahko razdelila kmetom po vsej državi. Poročilo Italije FAO za 1952 navaja, da se je pridelek koruze v zadnjilr-treh letih z novimi vrstami povečal za najmanj 100 tisoč ton.
Tudi Francija je povečala pridelek koruznih križanic. Leta 1950. Konetf, leta 1951 je akcija •začela kazati pozitivne uspehe. Italija je n. pr. izbrala vrste, ki prijajo njenemu podnebju ter kmalu pridelala sama toliko semena, da ga je lahko razdelila kmetom 50 vsej državi. Poročilo Italije'FAO za 1952 navaja, da se je pridelek koruze v zadnjih treh letih z novimi vrstami povečal za najmanj 100.000 ton.
Tudi Francija je povečala pridelek koruznih križanic. Leta 1950 je Francija pridelala samo 300 ton semena hibridne koruze za posevke naslednjega leta, leta 195Lpa že 1.600 ton semena za posevek leta 1952.
V Avstrijj sc približuje s koruzo posejana površina predvoj-
RAKO SKRBIJO ZA KMETIJSTVO DRUGOD
NOVE VRSTE RASTLIN ZA VAROVANJE
in povečanje plodnosti tal
V ...." t
ko reagirajo na podnebje in na posamezne vrste zemlje, kako delujejo na zemljo m njene sestavine, kako se prilagodijo krajevnemu okolju in se udomačijo in slično. Večkrat boš videl rečna obrežja, ki so jih posejali z različnimi vrstami trave, da poskušajo njihovo od-
Gosta trava indigo, ki jo v ZDA sejejo ob avtomobilskih cestah. Tudi ta trava pospešuje plodnost tal
Ameriško kmetijsko ministr^šajo rastline in ugotavljajo, ka-stvo ima svoj posebni oddelek za varovanje plodnosti tal. V državnih razsadnikih že več let proučujejo kmetijski strokovnjaki tega oddelka razne nove vrste rastlin, ki .varujejo in povečujejo plodnost zemlje v krajih, ki jih ogroža suša in iz-jedanje vode. Posrečilo se je da razpolagajo danes kmetovalci v Združenih državah z dobrimi vrstami trav in drugih rastlin, ki ohranjajo plodmsl njihovih zemljišč.
V omenjenih rastlinjakih zbirajo in proučujejo najbolj različne vrste trav in njihova semena in opazujejo njihovo rast in lastnosti , glede na sposobnost, da varujejo tla pred iz-jedanjem vode, ohranjajo njihovo rodovitnost in spreminjajo ledino v orno zemljo. Ti poskusi se začnejo v rastlinjakih in se končujejo na kmetijah, kjer
obronke in viseča zemljišča, njevanje njene koristnosti. N* kjer se prepričujejo, katere vr- ta način so preizkusili na tiso-
'ste rastlin držijo bolje zemlio in spreminjajo pesek v plodno prst; nasade različnih trav in sočivja, kjer preizkušajo, kako rastejo razne vrste druga poleg druge in izboljšujejo zemljo; potem boš videl zaščitne stene drevja, da preizkušajo odpornost raznih vilst dreves proti vetru ter razno grmičje ki ščiti divjačino in lovišča. Na drugi strani se nadaljujejo ti poskusi z novimi vrstami rastlin na vzornih kmetijah ali na ogrožanih področjih, na katerih morajo varovati in izboljšati plodno zemljo. Tam končno preizkušajo posamezne vrste rastlin in ugotavljajo. kako se le te Prilagodijo okolju in kako varujejo površino tal pred izjedanjem vode. S tistimi vrstami al; podvrstami, ki se pri teh poskusih izkažejo za koristne, posajajo potem njive na vzornih kmetijah na področjih, kjer ogroža erozija talno plodnost.. Tu primerjajo učinkovitost in koristnost novih vrst rastlin z ostalimi, ki jih na vzornem posestvu običajno sadijo. Na ta način preizkušajo nove vrste in podvrste glede na njihovo koristnost v okviru splošnega načrta za obnovo kmetijstva in ohranitev plodne zemlje.
Preden uvedejo novo vrsto rastlin, zaslišijo strokovnjake državnih kmetijskih poskuševa-lišč, prizadetih državnih in zveznih kmetijskih uradov in kmečke posestnike. Ko odločajo o koristnosti nove vrste rastlin, se sporazumejo izvedenci tudi o tem. kako je treba to vrste saditi in gojiti, da se bo uspešno množila in razvijala.
pornoist proti delovanju vode; j kgr je prav tako važno kot oce-
Hntiifilo muhi* lepo, rfo« niefrecu kuho
ni števili«...765,000 hektarov. U-veijtoa novih koruznih križanic je povečala pridelek v primerjavi s predvojnim donosom za
5 odst.
FAO je s svojim programom seznanila strokovnjake v Evropi in na Bližnjem vzhodu z vrsto severnoameriških križanic, kj pridejo v poštev za Evropo, in omogočila vladam prizadetih držav nakup in gojenje semen teh novih vrst. Narodi Evrope in Bližnjega vzhoda lahki zdaj znatno povečajo pridelek koruze in s tem pridelajo vec hrane za svoje prebivalstvo.
sodelujejo tudi kmetovalci. V Združenih državah so tudi poleg novih domačih vrst uvedli razne trave , iz Azije, Afrike in sredozemskega področja.
Rastline, ki obetajo, da bodo varovale talno plodnost, ohra njevale potrebno talno vlago al; služile kot : dobra krma ali koristile kmečkim gozdovom ali obetajo dobro pašo za divjačino, sadijo v gojiščih, ;<jer jih prej opazujejo glede na njihove lastnosti v raznih letnih dobah- na kar ločijo posamezne vrste po njihovi koristnosti. V rastlinskih gojiščih preizku-
Posefona vrsta trave, Poa pratensis, ki zelo uspešno varuje zemljo in povečuje njeno plodnost
mmrn
»jr«
mw//A
  "mulil""   luninimi iiiiiiilillillillllllllllllllllti lilllllliliililliilillliiiillilliliiiillllllllliliiiiiiiiiiiiiillililiiililllllllllllillllllllllliililllllllliliilllillllllllllllllllllllllillllllliiliiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll illllllllllliillilllilillillllllllllllllllllllllllllllllll
Obolenja ščitnice
Ščitnica je žleza z dvema loputama, ki ležita simetrično pod jabolkom in se prilegata sapniku. Obstranski loputi sta zvezani med seboj z manjšo srednjo leputo. Ščitnica izloča neko jod vsebujočo beljakovinsko spojino, ki je izredne važnosti ,:a celotno presnovo človeškega organizma. S fiziološko-kemični-mi preiskavanji so dognali, da ip ščitnica organ, v katerem se kopiči jod, in sicer imajo prebivalci ob morju večjo količino joda v ščitnici kot pa prebivalci •’ goratih pokrajinah, kajti v bližini morja je v prirodi več joda (morska voda, ribe, rastline, sol) kot pa v gorah. V vseh tkivih človeškega telesa najdemo jod, toda največ ga je v ščitnici, - ki ga vsebuje 6 do 7 mg. Izločevanje jod vsebujočih beljakovin iz ščitnice v kri vpliva na rast telesa, tvorbo kosti, rast las in nplitov. možgan ter spolovil, pospešuje presnovo in usmerja celo našo duševnost.
Pri obolenjih ščitnice ločimo obolenja, ki nastanejo zaradi premočnega delbvanja (hiper-funkcija) žleze od tistih, ki nastanejo zaradi preslabega izločevanja žleze (hipofunkcija). Obe mo ii lahko novzročata težka bolezenska stanja, da celo smrt. Hipofunkcija žleze vodi do mi-ksedenta in kretinizma. Pri tej bolezenski sliki nekako zastanejo telesna in duševna dogajanja, tako rast in splošni razvoj, lasje s< slabo razviti, duševnost je otopela, v težjih primerih nastopa bebavost. Miksedem naj. dtrno povsod po svetu, je pa razmeroma zelo redko obolenje. medtem ko je kretimzem v vseh alpskih pokrajinah pogost pojav.
Kakor povzroča preslabo delovanje ščitnice težke spremembe v organizmu, tako nastanejo tudi zaradi premočnem delovanja ščitnice (pojav imenujemo hipertlfeosot posebne bolezen ske slike. Najbolj tipična obli
ka hipertireoze je bazedovka. Tu povzroča bolezensko pojače-110 delovanje ščitnice motnje v presnovi, ki se izražajo v hujšanju. ki ga spremljajo težke srčne motnje, izbuljene oči tresenje ter duševna zdražljivost. V lažjih primerih, ki jih označujemo s hipertireodizmbm, nastopijo omenjeni pojavi v blažji obliki. Bolniki — predvsem ženske — tožijo o notranjem nemiru. srčnem bitju, pospešenem pulzu, izbruhih znojenja, izpadanju las. razburljivosti in slabem spanju. Bazedovka je dobila ime Po nemškem zdravniku Bssedorvu, ki je že pred več kot sto leti prvi opisal njene glavne znake: golšo, izbuljene oči in utripanje srca ter ugotovil, da so v obalnih krajih, medtem ko je izrazita golša bolezen alpskih predelov. Je izrazito ženska bolezen, kajti na štiri ženske oboli le en moški. Otroci obolijo le redko, najpogosteje napada bazedovka ženske med 20 in 40 letom. Basedovvova bolezen temelji torej na pojačenem delovanju ščitnice: ščitnica kopiči v zdravem stanju določeno količino joda, pri bazedovki pa joda ne more kopičiti, temveč oddaja jod vsebujoč) izloček takoj v kri, tako da je količina joda ki kroži v krvi večja, kot je pri zdravem človeku. Razumljivo je torej, da moramo biti pri zdravljenju bazedovke z jodom zelo previdni. Za vsakega, ki ima bozedovko. je značilno, da je izredno razdražljiv, da je razrahljanih živcev in da je izredno občutljiv za vse duševne pretrese. Normalno živčevje je elastično udarej usode ga sicer pretresejo, a vendar se čez čas zopet uravnovesi. Med živčevjem in ščitnico obstajajo tesne zveze, zato je pač razumljivo, ki.t trdijo nekateri. da lahko povzročijo nenadni živčni pretresi zaradi skrbi (n strahu ba-,zedovko pri ljudeh, ki k temu I nagibajo.
To dejstvo nam govori, da moramo zdraviti bazedovko poleg drugih načinov tudi tako, da vplivamo na živčevje. Bolnika moramo varovati vseh nepotrebnih telesnih in duševnih dražljajev, njegovo razdražljivost pa moramo lajšati s pomirjevalnimi sredstvi. Mirovanje, hladni obkladki na srce jn dieta učinkujejo ugodno. Prav tako koristi tudi obsevanje, v skrajnih primerih pa je potreben kirurški poseg. Uspešno je tudi klimatsko zdravljenje v srednje visokih alpskih predelih.
„Slepa bom bolje koristila narodu’
Slepa Anita Blair je bila izvoljena za poslanca teksaškega parlamenta in je s tem porazila pet moških kandidatov za to mesto.
Mlada Anita Blair je izgubila vid pri neki avtomobilski nesreči leta 1936 in se je zaman pptegovala za poslansko mesto že leta. 1950. Blairova je znana televizijska igralka.
Blairova izjavlja, da slepost ne sme preprečiti koristnega življdhja in dostavlja: «Lahko bom služila koristim naroda. Izguba vida mi celo, omogoča, da lahko bolje vidim njegove potrebe.*
K U
sihove rezine
S PARADIŽNIKI
Srednjeveliko narezano čebulo dušimo na olju jn ko se shladi. jo pomešamo z noževo konico gorčice. Ne predebele rezine kruha poškropimo na erii strani z mlekom, obložimo s čebulo ter izmenoma z narezanim sirom. in paradižniki. Na vsako rezino denemo še košček surovega masla in pečemo 15 minut v vroči peči in z njimi takoj postrežemo.
JAJCA S PARADIŽNIKI
Olupljene paradižnike kuhamo s surovim maslom, soljo, poprom, peteršiljem in čebulo v pikantno prikuho, ki jo obložimo z ocvrtimi jajci, nato pa še z narezano gnjatjo.
* * *
PARADIŽNIKOV PUDING
Skoraj en kg paradižnikov razrežemo, počasi kuhamo, nato pretlačimo 'n pustimo., da »e shladijo. Iz 200 g moke, 1/4 mleka in 50 g masla skuhamo kašo. ki ji dodamo paradižnikov, soli. skodelico naribanega sira. 50 g kruhovih drobtinic. 2 do 3 rumenjake ter sneg. Dobro na-
mazan pudingov model napolnimo do 3/4 in kuhamo skoraj uro na sopari. Puding stresemo pa topef pladenj in ga obložimo s praženim krompirjem.
# # ¥
MESNA KREMA Kupimo 125 g sesekljanega mesa, pol govejega, pol telečjega, in ga ocvremo na vroči masti. S soljo in poprom začinjeno meso pustinjo, da se dobro prepepe, nato mu dodamo nekaj kaper in dve flo tri žlice belega vina in žlico moke ter kuhamo toliko časa, da ostane zmes še tekoča; z njo oblijemo tezance ’ ali ocvrte kruhove rezine.	#	#	*
RIZ Z BRESKVAMI 200 g riža kuhamo v 3/4 1 mleka, ki mu dodatno nekoliko soli. žlico masla in 2-3 žlice sladkorja; nato pa ga pretresemo, v posodo, ki smo jo prej splaknili z mrzlo vodo; nakar ga denemo v hladilnik.
1/2 kg hreskev kuhamo v kozarcu belega vina in sladkorju, do se nekoliko zmehčajo, nato pa jih zlijemo na riž. Ko se jed popolnoma shladi, jo obložimo s sladko smetano.
■MjO D'NI PO MENIKI j
POSLEDNJI VZDIHLJAJI
Poletje se poslavlja, a vendar se še enkrat’ pomudimo pri prelepih poletnih oblekah, kai ti njihovih živih barv ne bomo videli vso dolgo žitno.
Obleke, ki jih danes prerešetamo ,so take vrste, da jih moremo nositi še nekaj časa v jeseni pod prvim jesbnskim plaščem. Navaja, mo že sedaj, da jih lahko izvedemo v . poletnem blagu ali v lahki volni, letos v najlep-' ših vzorcih in barvah.
To velja pred vsem za zadnji model, ki je prav. enostaven; za lep uspeh' je pa pogoj črtasto lahko volnčno blago v živahnih barvah. Namesto ovratnika vidimo - ie majhno zarezo, ki sama ne zadostuje za oblačenje, zato se ob eka zapira na hrbtu z gumbi. Dva gumba zaključujeta kratke kimono rokave. Stranska šiva na krilu se. odpirata v, dve majhni gubi. Usnjen pas naj se sklada v barvi s čevlji in ro kavicami. Poizkusite, boste videle. kako ljuba vam bo taka obleka sama ali pod enobarvnim plaščem.
Ker smo začele od zadaj, se ustavimo sedaj na sredi. Po-
A
i
če novih vrst rastlin, ki varujejo in obnavljajo rodovitnost zemlje. Zlasti so se obnesle razne trave, ki so jih gojili v državnih razsadnikih in jih sedaj zelo uspešno sejejo po kmetijah.
2e pred dvajsetimi leti so strokovnjaki za varovanje in obnavljanje in pridobivanje plodne zemlje spoznali, da nič ne koristi, če posejejo pusto zemljo s semeni običajnih trav, in rastlin, in da je treba ustanoviti posebne rastlinjake, kjer gojijo tiste vrste divjih trav; ki kljubujejo sušam, poplavam In požarom. Semena teh divjih trav namreč kmetovalci le zelo težavno nabirajo in divje rastline težavno sadijo. Rastlinjaki sc- s sodelovanjem strokovnjakov javnih kmetijskih uradov in kmetijskih društev kmalu rešili vprašanje nabiranja divjih semen in sejanja divjih rastlin, niso jih pa takoj udomačili. Tudi divje rastline u-spevajo v nekaterih krajih boje, v drugih slabše ali se razvijajo v različnih pogojih različno, Zato so morali zbirati posamezne vrlste divjih rastlin na najbolj različnih področjih n jih med seboj primerjati. Tako so večkrat zbrali več sto inačic ali variant posameznih vrst divjih rastlin, ki so jih zasadili po rastlinjakih in točno opazovali, kako se razvijajo in pod katerimi pogoji u-spevajo, kdaj se najbolj širijo njihove korenine, katere podvrste imajo več semen in se hitreje množijo, da varujejo s svojimi koreninami zemljo pred izpiranjem vode. Potem primerjajo vse potrebne podatke in izberejo najbolj prikladne podvrste, ki jih nato uvajajo kmetijstvu. Zaradi izjedanja vode in pretirane paše so mnoge najboljših in tečnih vrst trave vedno bolj izginjale, tako da ni bilo več mogoče dobiti njihovega semenja. Zato so državna gojišča gojila in razmnožila tudi te vrste trav in oskrbovala kmetije z zadostnimi količinam; semen teh dobrih trav.
Se večji uspeh pa so pokazali rastlinjaki s tem. da so zbirali in udomačili divje trave in vrste sočivja, ki so jih potem sadili na področjih s pičlimi padavinami. Strokovnjaki so iskali primerne divje rastline po hribih in dolinah.
V južnem delu Združenih držav sta voda in pretirana paša tako. izčrpala zemljo, da so se številni poskusi, da jo spet posejejo s travo, ponesrečili, dokler se jim ni posrečilo najti pustih krajih južne Afrike dve vreti trave, ki so se vendar prijele tudi v tej pusti zemlji. Na sličen način so obnovili kamnito in pusto zemljo v Texasu. V tem primeru se je obnesla vrsta trave, ki so jo uvozili iz Azije. Ta trava ima zelo globoke korenine in se hitro množi, zaduši plevel in zelo gosto pokriva zemljo ter daje krmp tudi v najbolj nepovoljnih pogojih.
Poskusi v rastlinjakih so odkrili, da je tudi druga vrsta azijske rastline zelo prikladna za vlažno in lužno ali alkalično zemljo, to je tako imenovana pšenična trava, ki se je zelo dobro obnesla na solnati zemlji ameriškega srednjega zahoda.
Na vzhodu Združenih držav je le malo dobrih domačih vrst trave in sočivja in’so zato-državna rastliniska gojišča morala uvesti inozemske vrste rastlin, ki gosto pokrivajo zemljišča in čuvajo zemljo. Tam so se obnesle nekatere doslej brezpomembne vrste eksotičnih trav in sočivja. Razen tega so državni rastlinjaki obnovili-jn izboljšali razne vrste znanih travj ki so že izumirale.
Tako zelo uspešno prispevajo raziskovanja kmetijskih strokovnjakov ameriških državnih rastlinjakov k varovanju in izboljšanju plodne zemlje in kmetijstva že nad 15 let. Pridobljena izkustva lahko kori-tijo tudj kmetijstvu v drugih deželah po vsem svetu.
F. C CRIDER
vsern gladek zgornji de] je še precej izrezan. Podaljšani ži vot se končuje zobčasto; v zob ce je všito bogato zvončasto plisirano krilo.
Zadnja, oziroma prva slika predstavlja na pol športno oble kc. ki zaradi podrobne izdela ve vpliva zelo elegantno. V za okroženi šiv na sprednjem delu je vstavljen poševno vrezan vložek, iz istega blaga seveda, ki je tako krojen, da tvori v sredi
KONGRES VRTNARJEV
V Londonu je bil te dni prvi povojni mednarodni vrtnarski kongres. Zadnji kongres je bil leta 1938 v Berlinu. Glavni predmet kongresa je bila razprava o tem, kako je že in bo še mogoče z uvedbo novih metod v razvoju vrtnarstva, gojenju rastlin in nadzorstvom nad rastlinskimi boleznimi povečati svetovno proizvodnjo hrane in gospodarskih pridelkov.
Na kongresu, ki je bil razdeljen v sedem oddelkov — gojenje sadja, gojenje povrtnine, gojenje okrasnih rastlin, cepljenje rastlin, nadzorstvo nad okolico; semena in vrtnarstvo v tropski in subtropski klimi — je govorilo 150 zastopnikov iz 27 držav;
Mednarodni kongres strokovnjakov za slinavko in parkljevko v Kopenhagnu
Od 22. do 27. septembra bo v Kopenhagnu mednarodni kongres strokovnjakov za slinavko in parkljevko, ki se ga bodo udeležili zastopniki evropskih držav. Združenih držav in Latinske Amerike. Na kongresu 'bodo razpravljali o sredstvih za povečanje borbe proti tej bolezni.
gubo, pritrjeno z enim gumbom. Rokav; so še poletno kratki. Na krilu se v dveh podolžnih šivih skrivajo žepi in tudi dve gubi, ki omogočata svoboden korak.
Prihodnjič stopimo v septembrsko razpoloženje ter pričnemo govoriti o dvodelnih oblekah, plaščih, šalih, krznu itd.
S. MIKULETIC-PALME
L
«iiiiiiiiu4iiiif^i4'(iiiiiii(iiiiif iiiiiiiitiiiif MiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiatiftiiiiiitttiMiiiiiiiiiiuiiiiiii)iiiiiiiiiiiii ti4tixj«iiittMiiiiui ni^ifinuiHii
MLADINA PO SVETU
Nq. letošnjem ipednarodnem festivalu v Ženevi, ki bo od 25. septembra do 5. oktobra bo sodelovalo šest mladih jugoslovanskih glasbenikov: Olga Jovanovič, pianistka iz Beograda, Branko Pajevič, vioMnist iz Beograda, Zvezdana Basic, pianistka iz Zagreba, Sonja Draksler, mezo-sopranistka, članica Ljubljanske opere in Jelka Stanič-Krek, violinistka iz Ljubljane. V Ženevi bo tekmovalo 311 mladih glasbenikov in zanimivo je, da bo letos večje število žensk kot moških; samo za klavir se je prijavilo 118 tekmovalk. Prva nagrada tega natečaja znaša loco švicarskih frankov in zlato uro. * * *
Mednarodni študentski podporni fond organizira tudi letos v 'Ameriki prodajanje po eebnih darilnih znamkic organizacije UNESCO. S temi znamkicami je mogoče kupiti brez ozira na devize v katerikoli' državi, ki je članica U-NESCO vse študijske pripomočke; knjige, razne instrumente, filme ter podobno. Mednarodni študentski podporni fond namerava iz nabranih sredstev podpreti tudi jugoslovanske. študente, ki so v preteklih letih že večkrat prejeli pomoč v zdravilih od te organizacije.
* * *
Kakor vsak uspeh, tako je tudi uspeh v športu odvisen od študija. Znani norveški metalec kladiva Strandli je še pred tremi leti metal kladivo okoli 32 m in razumljivo je, da celo v Norveški niso dosti vedeli o njem. Nekoč pa je Strandli opazil v neki knjigarni brošuro o metanju kladivi; kupil je knjigo ter začel temeljito študirati tehniko te discipline in danes meče Strandli kladivo 58.70 m daleč in je s tem rezultatom letos že četrti najboljši metalec kladiva na svetu.
* * *
Italijanski senat je sestavil posebno komisijo; ki naj bi izdelala osnutek zakona o publikacijah za- otroke. Ta komisija je bila sestavljena zaradi tega, ker so dosedanje mladinske knjige v Italiji zelo slabo učinkovale. Izhajalo je v zadnjem času nad 6 milijonov raznih stripov, ki pa so bili vsi avanturistični. Komisija senata je namreč Ob posebni anketi ugotovila, da otroci. pod, vplivom avanturističnih stripov storili tudi
hude zločine. Odslej bodo v Italiji nadzorovali vse publikacije za otroke.
# * *
Večina nacionalnih Student-ških združenj je odklonila, da bi sodelovala na sestanku Sveta kominformovske Mednarodne študentske zveze, ki bi se moral pričeti te dni v Bukarešti. Mnoge nacionalne študentske organizacije so Mednarodni zvezi študentov, odgovorile, da na tem sestanku brez Jugoslavije ne bodo sodelovale. O svojem stališču so obvestile tudi Študentsko zvezo FLRJ. «Sporočiti Vam želimo — pravi v svojem pismu Nacionalna zveza angleških študentov — da bo Nacionalna zveza študentov Anglije sodelovala na konferenci «enotnosti» samo v primeru, da bo povabljena tudi Jugoslavija*. Podobna pisma je sprejela zveza študentov FLRJ od Nacionalne študentske zveza Zahodne Nemčije, Švice in Avstralije, Isto stališče so zavzemale tudi nacionalne študentske organizacije Francije, Avstrije in ZDA na mednarodni študentski konferenci v Edinburghu marca t.l. Nacionalna zveza študentov ZDA, ki šteje okoli 800.000 članov, se drži ob strani. Tako se bodo na tej konferenci v Bukarešti sestale samo študentske organizacije kominformovskih agentur na Zahodu. Švedske študente bo n. pr. predstavljala organizacija, ki ima vsega skupaj okoli 500 članov, ZDA pa študentska zveza, ki ima manj kot 2000 članov.
* * *
Za časa zasedanja sedme
konference UNESCO bo francoska nacionalna komisija organizirala mednarodno razstavo mladinske knjige, ki bo od 15. nov. 1952. do 10. januarja 1953. Na razstavi bodo najboljša dela iz raznih dežei za otroke do 14 leta. Na tej razstavi bo sodelovala tu di Jugoslavija.
NEWYOHSKI OTROCI SADIJO ZELENJAVO IN CVETJE
Newyorška občina je dala na razpolago 150 vrtov, kjer lahko otroci letošnje poletje sadijo zelenjavo in cvetje. Vrtovi so namenjeni tistim otrokom, ki doma nimajo vrtov. Tisto, kar bodo pridelali, bodo lahko sami obdržali, ali pa tudi oddali, kakor bodo hoteli. Semena ln orodje jim dobavlja občina, ki skrbi tudi za nadzorstvo. Igrivega dela v teh - vrtovih se udeležuje okrog 5.000 šolskih otrok.
nilMI jugoslovanskih znamk
«Jugofilatelija», podjetje, iti izvaža jugoslovanske znamke v tujino, je lani prodalo inozemskim kupcem skoraj za 50 tisoč dolarjev znamk, kar . znaša 15 milijonov dinarjev. Ker je zanimanje kupcev zelo naraslo, računajo letos v Jugoslaviji na rekorden promet v trgovini z inozemstvom. Glav ni kupci so tudi letos poleg Anglije in Švice predvsem Amerika in Nizozemska, pa tudi Italija, skandinavske države in Trst.
Veliko zanimanje so v inozemstvu vzbudile jugoslovanske znamke, izdane za olimpiado in pa znamke izdane za 60-letnico maršala Tita. Zlasti za te priznavajo inozemski kupci, da so zelo okusne in lepo izdelane ter mnogo vprašujejo po njih. Živo je tudi zanimanje za znamke z motivi jugoslovanske u-metnosti. Prav tako je bila zelo navdušeno sprejeta jugo slovanska letalska serija.
ALBUMI, SESTAVLJENI PO MOTIVIH
Mnogi zbiralci znamk — zlasti mlajši — danes ne zbirajo
nentih, temveč po motivih, ki jih znamke prikazujejo. Tako imajo nekateri krasne zbirke, ki po svoji lepoti in pestrosti prekašajo vsako zbirko po .sistemu držav. Ta način zbiranja znamk, ki se vedno bolj uve-. ljavlja, ker je mnogo zanimivejši, bo sedaj olajšan z izdafo posebnih albumov po motivih. Kot prvi tak album je,izšel-album za znamke s športnimi motivi, ki ga je izdal’znani nemški založnik filatelističnih albumov Schaubeck CF Luecke v Leipzigu. Pripravljajo albumi državnikov in slavnih mož. N? prostoru, kjer naj bo nalepljena znamka v album,-bodo tiskani osnovni podatki o življenju
moža, ki ga znamka.predstavlja. Tako bodo filatelisti, medtem ko se bodo v zabavo ukvarjali s svojo zbirko, lahko zelo razširili svoje obzorje in svoje znanje.
* * *
Filatelisti vsega sveta se zelo zanimajo za znamko, ki je prišla pomotoma v promet zaradi nepazljivosti v tiskarni.
več znamk po državah in konti-[kjer je bila izdelana. Gre za no-
Praznoverje naj nam bo le etnografsko gradivo
Marsikatera praznoverja, ki so živela tisoče let, so se ohranila do današnjih dni in so se zakoreninila v naše življenje.
Vsi poznamo izraz: «Danes je vstal z levo nogo». Tako pravijo človeku, ki se jezi brez razloga, ki išče povod za pre-pu v vsaki besedi. Vi ste tudi slišali, da «raztresena sol pomeni prepir*. Ce je mačka tekla čez cesto, bo nesreča. Srečali ženo s praznim vedrom, je zelo slabo. Ponedeljek je slab dan in številka 13 je zelo nesrečna. Začeti neko delo na trinajsti dan v mesecu pomeni že vnaprej neuspeh.
Spomnimo se na uganko za uslišanje želje: «V katerem ušesu mi zvoni?* ali: skako se izognem prepiru, če smo stresli sol». Treba je, pravijo, vreči tri zrnca soli preko leve rame.
Med praznoverji so tudi taka, ki imajo resne posledice. Denimo, da je zbolel otrok: brca z nogami, vpije in se premetava. »Urekli so ga. Saj sem vedela*, prav; mati. Zadostovalo bi dati takemu «ucročene-rau» otročiču žličko ricinovega olja in bolezen bi jpri priči izginila. Danes se ljudje zavedajo, da so «rurokd* in podobno
•*s:- ¥
.... M i.
fr '•* f >
Mladi raziskovalci na ekspediciji britanske šolske raziskovalne družbe «o izmerili 200 kvadratnih milj neraziskanega ozemlja na Novi Fundlandiji
preživeli ostanki starih pogledov neizobraženih ljudi na svet, toda pred 200 ali 300 leti so na take blodnje gledali resno. Take ljudi so dolžili, da imajo zveze s hudičem, da so dušo prodali vragu. Zato- so jih. sežigali na grmadah, metali v vodo, mučili z razbeljenim železom.	.	K
Ti časi še niso tako daleč od nas in celo v 19-. stoletju, ko so že škripali prvi avtomobili, so mnoge ljud; v nekaterih deželah dolžili, da imajo zvezo s hudičem. Se danes najdemo ljudi, ki verjamejo, da obstajajo satan in hudiči, ki. so sposobni, da prikličejo prekletstvo na človeka, kugo na živino in ■podobno. Se danes slišiš po vaseh, da je krava zgubila mleko, ker je bila «začarana», da si pridobiš ljubezen človeka, če mu daš piti »čarobno zelišče*, da z zaklinjanjem ustaviš, kri, ki teče iz rane, ali ozdraviš zobobol.
Vse praznoverne čenče ima seveda kulturen človek za pr^ živete ostanke iz dob? barbarstva in razume, da tf nesmiselni znaki ne morejo irič porttv niti. Prav bi torej bilo', da‘M mladina v raznih pregovorih v zveri z vražami videla le etno*. grafsko gradivo, ki ima veli)c pomen za proučevanje naše preteklosti. Obenem naj bi si s treznim presojanjem prizadevala, da bi iz naše vasi in družbe sploh izginila vsaka sled vraževeirstva.
* * *
ODLIČEN OVOJNI PAPIR IZ LESA ZA DRVA. — V laboratorijih «Herty Foundation« v Savannah so izumili postopek, s katerim izdelujejo iz lesnih odpadkov navadne južne smreke, ki jih primešajo običajni celulozi iz smrekovega lesa, mnogo močnejši in trpežnejši ovojni papir, kot je navadni rjavi embalažni papir. Navadni rjavi papir, ki ga uporabljajo: za papirnate vrečice, se sicer ne trga, vendar ni odporen proti trganju pod pritiskom in lahko PO: či, ker obstaja smrekova celuloza, iz katere izdelujejo tak papir, iz dolgih vlaken; po novem postopku pa primešajo tej celulozi močna kratka vlakna, ki jih pridobivajo iz lesnih odpadkov, katere so do zdaj uporabljali samo za kurivo. Na ta način izdelujejo mnogo trpežnejši ovojni papir.
vo znamko Združenih narodov
— te vrste znamke so izšle letošnjo pomlad -- . na kateri je bila zaradj tiskarske napake narisana zastava" Združenih narodov na pol droga. Sicer so to napako takoj opazili in vzeli ?namke iz prometa, vendar je pa bilo.Že prodanih nekaj teh znamk, Te znamke s d seveda velika filatelistična redkost — Saj jiH je le okrog 20. — 'io-da na trgu se še niso pojavile kar je tudi zelp zanimivo. ■
* * *
- Lani so razne poštne uprave na vsem svetu izdale 2303 novih‘znamk, medtem ko jih je leto pred tem izšlo nekaj več. Najve{~,novih, znamk so- lani'iz-dale evropske države, namreč 854, Azija in Amerika sta jih izdali preko 500, Afrika 272, Oceanija pa 51. Zanimivo pa je, da je šestino snamk, ki so lani izšle, dala v promet SZ in dežele, ki :-pbd njenim vplivom. V teh" državah služi filatelija izključno v državno-dobičkarske namene.
* * *
Rontgenova slika se je sedaj
v tretje pojavila na poštnih znamkah. Rontgen nemški fizik) ki se je proslavil z-odkritjem žarkov, ki še danes nosijo njeg6vo ime (1845—1923"), je. bil prvič,—.^upodobljen na~. poštni znamki leta 1939. Mesto Gdansk je takrat izdalo serijo znamk ((Sloveči zdravniki*. Leta 1950 je nizozemska kolonija Sulinam izdala-'dobrodelno serijo znamk z Rontgenovo sliko. Lani je poteklo 50 let, odkar je Riintgen dobil Nobplovo nagrado z*, svoje-znanstveno-delo. Ob tej obletnici je nemška direkcija pošte izdala, jubilejno, znamko, s sliko slovečega fizika.
aa-wmnuT
fm
m
mm
D
Lesorez, delo dijaka slovenske nižje gimnazije, iz šole prof. A. Černigoja
TRM U ARKTIKI
Arktika' pomeni svet in'morje okoli Severnega- tečaja, Tam vlada večni mraz. In tako s> predstavljamo one kraje ukova-ne v večni led in pokrite z debelo Snežno odejo. Iri vendar ni tako/ Nedavno so o tem nekaj pisali. Pisal pa je o, krajih v Arktiki, .-ki so izjema v ledenem- pravilu,- že- pred-petnajsti-mi -leti'.'angJeški raziskovalec Scoresby. Opjsal je^ tako imenovano . Jamesonovo dfiželo ha
vzhodnem delu Grpnladije. Saj vesfe; kje leži Gronlaftfjjja? Zahodno od evropskega_ Otoka Islandije visoko rta severni pol-obli' med SeveTno EVropo’ in Severno ^Ameriko. Je tD največ-•ji otok- sveta-.- Nekateri^ v 1 zad> rijem času. tudi. trdijo, da w ptoic. Mjeri.ned dva milijona ŠIV rijaških. kilometrov. Od teh j.e. 88-000 kv, • km . GrSnJandije ob zapadni obali‘brez'ledU.
Scoresby < jjravi' sledeče? • «Ja-mesonoVa dežela je tako Po .zunanjem, videzu kot -po svojem značaju popolnoma različna od vseh polarnih dežel, ki sem jih kdaj prepotoval. Od daleč se zdi kot nizka, valovita pokrajina svetlorujave barve. Vse o-koli. JamesonOve .dežele ležeče obale, z Izjemo ene same. so gorate in razorane ter črnorujave barve.' Najbolj Čudrio.pa je, aa Jamesonbva dežela v svojih južnih predelih rte kaže niti najmanjših sledov snega. Rastlinstvo v rtem predelu' Grdnladije presega vse, kar bi .človek v tej zemljepisni legi pričakoval. Na rtu Stewardu sem opazoval gosto travo, visoko okpli, 30 cm. Moj oče, ki je deželo ponovno /preiskoval, je našel globlje V notranjosti-'kraje, kjer je prevladovalo zelenje. V nekaterih krajih so se razprostirali trav-niki, kot lepših ni najti niti v Angliji.* •	:
O vzroku teh- pojavov obstajajo doslej le še domneve. Najbrž so ponekod pod zemeljsko skorjo vroči vrelci* »drugod pa so predeli skoro gotovo poseb no., zavarovani pred viharji. Topli Zalivski tok tudi menda ni brez soudeležbe.
ZA BISTRE CiLAVE
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
BESEDE POMENIJO:
. VODORAVNO: 1. Znamka ur francoska reka; 2. vojna (sr-bohr.) -1- glasbilo — plod; 3. ital. spolnik — letno pokrivalo — osebni zaimek; 4. žensko ime ,— žffnsko. ime; 5. ljubljanska. . veleblagovnica — .dragocena tekočina — sedaj (sr-bohr.); 6. izraz nezadovoljstva — z‘emljemerski pojem — število; 7. lesni drobci — znameniti otok pri Neaplju; 8. začet-, niči ..priimka in imena slovenskega pisatelja — .napptje — osebni .zaimek; 9. nemški filozof —- žensko ime — avtomobilska znamka; 10. naplačilo — urejenost; 11. začetnici priimka in imena Slovenskega arhitekta — moško ime — predlog; TJ ljubim (lat.} — skladnost — oče:- 13. pogosto — oseba v Finžgar jevem ,romanu Pod svobodnim soncem. ...
NAVPIČNO; a) ozvezdje- — rokodelec; b: slovenski zgodovinar — žensko ime — ima
vsak človek; c) in (lat.) — imetje — del kolesa; č) oblika pomožnega glagola — ni mehak; d) velika veža — oblika glagol treti — tovarna barvij v Celju; e) oslov glas — ni ravna — osebni zaimek; f) del pohištva — vrsta tkanine; g) dva soglasnika — ognjen u-trinek — osebni zaimek; h) del lesene ograje — trije enaki samoglasniki -— igra na karte; i) vprašalni zaimek'— spodobno (fonetr); j> igralna karta — kovinski tlakomer — arabski konj; k) orientalski veljak — dnevni zaslužek — moško ime; 1) žensko'ime — užitek' kadilca.
REŠITEV
Dojjolnjevaika: načelnik, instinkt, sindikat, grenkoba; vlaknina, likalnik, Ukrajina, Koriolan.
JUCA
PEPI
Draga Pepa!
Kar je res, je res: Bencina nima ravno na veliko slavna amati domovina»; toda kadar zgodovina, spravi z nami jo v dotike, takrat ji le to je mar, da poklanja nam ga v dar.
In četudi skrajno bedno stanje je zalog bencina, za Slovence ga je vedno!
Skratka: «Mati domovinam rada daje nam bencina. —
Tak’ je koj v začetku bilo, že tedaj se je zgodilo, da bencin so nanosili pred naš Dom in ga polili.
To pa menda le zato, da bolj snažen, čeden bo; ker bencin je pač čistilo!
In da prva stvar je snaga, to povsod velja, za vraga!!
Le slučaj je pač hotil, da bencin se je užgal in da je nato zgorel Narodni naš Dom do tal. —
Kakor enkrat so začeli, so potem nadaljevali dvajset let. — Po vsej deželi so plameni plapolali, so domovi nam goreli....
Kajti zrnati domovinam rada daje nam bencina!
Pa je vojna zavihrala, vsa Slovenija je vstala. Borba ljuta in junaška je dosegla, da končala se bencinska doba laška. —
Cas gre dalje. — Višja sila spet sedaj je naklonila nam usodepolno uro:
Spet v dotiki smo s
«fculturo».
Trop uradnikov poslan bil iz Rima je nedavno, da postopanje upravno vodijo na svoj način.
Cim so rekli «dober dan*t evo: Ze gori bencin!!
* * *
Oj junaki v Bazovici, k vam kipijo naši klici. Zgodovina se ponavlja, spet fašizem se pojavlja.
In ko klanjamo spominu vašemu se prav te dni, šole -nam gori v bencinu, spet «kultura» nas duH! —
Iz grobov vstanite, na pomoč hitite,
svoj nam dajte duh, da nam zemljo dedno zapustil za vedno laški bo napuh!
* * # med rt*
Raaiika med pisanjem
pisanjem. Dne 2. sep.tem r nas je osupnilo Porocllol0. požigalnem atentatu na vensko srednjo šolo v Lazzaretto Vecchio.Istl . list «Giornale di Trieste» . svetil v štirih kolonah- , vrstic poročilu o Vroce* ^ radi napada na otre;:ko lonijo na Opčinah, a ■ je v petih debelih vrstah P san čez vse štiri kolone- r ročilo o zažigu naše ^ Ulici Lazzaretto vefc ^ je — brez naslova ter_ njeno kot nekak raV ^ koncu poročila o neS • žaru v Ulici BelpOgff^A, ročilo samo obsegaj ,a. (petnajst) vrstic. — Ka ^ ko se je «Messaggert to* na široko razp^
penskem procesu, meatr
atentata na našo solo.«L„
omenil-	•
Med vrstami: Saj *
mo! Ce so P°tr0^.JsP .. — = troši]0 se^-j
bencina, nilo?
ali naj
* * *
, jahtni®
Za spremembo PrM , nam pragom. Nepristranost. ,
veleva, da enkrat. P s-jM.
tudi pred Hstnini^^
Naš ((Primorski dne p0ip-. še dne 5. septembra
Čilu o predstavili^" (ts pollo* med drugi koncu še kratek
(J vvaLiv'-.:
da Trst
pollo* med drugim - .- jojt-koncu še kratek- nas_ . niku cirkusa. G. ***§& brž ne ve,
Italiji. Zato f ‘-‘“glšvn8* zastava, ki visi n praV vhodu poleg tržaške-lahko izostala*.	j.^.
Med vrstami:	^	da	„
'Naš-f
((Primorski* .jMWab**«n- trfa-stara navada in ških šovinistov in- P'
žaškega župana:
gel ja
osebno-t?' da naJ:.£
italijanska zastava pri vsakem - cirkusu-. . . ^
* * *
M
novink
.- vi$ Novinar A.: .A>i;s!n*j kakšne svinjske s0 našli v stanovanji' -g Faruka? Kaj praviš; r( j mu škandalu?	J/K
Novinar B.: Škandal Ampak priznati j je Faruk zelo - afoto*e .
rava o pečenem
Neki kitajski rokopis, ki mi ga je iz prijaznosti čital in razložil moj prijatelj M., pravi, ds je človeštvo prvih sedemdeset tisoč let jedlo meso surovo; ljudje so ga odtrgali ali odgrizlj od žive živali, kakor to delajo V Abesiniji še danes.
Gotovo misli veliki filozof Konfucij na ta čas, ko v drugem poglavju knjige o ((Posvetnih spre.membah* imenuje neke vrste zlato dobo «čo-fang», kar pomeni dobesedno ((kuharjev praznik*.
Rokopis nadalje pripoveduje, da so umetnost pečenja ali praženja, «kar je, mislim, starejši način) po naključju takole odkrili:
1 t. 'ftiakubaJll	s	R	C	E	MAL	E	!G	A SIKARE
Škrlatni mesec je sijal čez vrhove črne džungle. Mali Sikara, rjav in temen kakor senca, je bedel in čakal. In tih, prav tih je bil. Ce pa je vendarle vztrepetal od razburjenja ali nekakšne slutnje, je bilo prav tako, kakor če se tiger trepetajoč potuhne v zasedi. Skozi Šope listja je nežno sijala škrlatna mesečna luč naravnost v temne, liroko odprte Sikarove oči.
Ni bilo mogoče reči druga-ie mesec je bil res škrlaten. Neresnično in sanjavo je visel na izbočenem nibesnem oboku. Popotniki so ga poznali, poznali so tudi njegovo čudno rdečo luč, a le malokateri je premišljeval o tem. Njegov nenavadni blesk se je pretakal skozi- visoki bambus, spreminjal je džunglo v skrivnostno vilinsko deželo, polzel 6ez trdo steptane slonove steze in se vedno znova vračal it vlažnim, kakor oglje črnim očem dečka ob vhodu v vas.
Sikara, Koda Dunov sin, je atal visoko vzravnan, tuje in srebrnkasto osvetljen od j džungelskega meseca. Vsak hip bi se moral vrniti z lova na 'tigre Varvik-sihib, njegov junak 'in polbog. Va-Sčane bi privabili šele rezki kriki gonjačev, Sikara pa je čakal že celo uro. Oh, kako bi padli po njem, če bi to vedeli, saj ga niso prav nič marali. Pravili so, da je hudoben in neuporabljiv. Se bi-
volov da ne zna pasti. Trikrat je že zapustil pašo in se splazil v džunglo k bogve kakšnim čarovnijam. Kajti kaj bi tam počel drugega? Mali rjavi dečki ne hodijo v gosti bambus sami in neoboroženi. Preveč nevarnosti preži tam, preveč rjavih trakov se plazi po travi in preveč nič manj nevarnih rumenih progastih bitij se vlači tam skozi goščavo. Toda čudno! Mali Sikara se je vselej vrnil čil in zdrav. Bil je hudoben čarovnik Tako so šepetali o njem. Mnogokrat je nenadoma prebledel — kolikor je pač dopustila njegova rjava koža — ko je tako brezskrbno korakal po džungli. Toda to ni bila bledica navadnega 6trahu, ki povzroča šklepetanje sob, temveč groznica nekega nenavadnega doživljanja. Bilo je nelfaj, kar nima imena, kajti strah ni pravo ime za to.
,«Panes sem videl džungelskega narednika!* je rekel po nekem lakem sprehodu. Nihče ga ni razumel.
»Saj ni vojakov pri nas! Lažeš ali pa lažejo tvoje oči. Si morda videl znaka njegovega čina?*	v'
uSeveda sem Jih, ker bi ga sicer ne spoznal Bil je vendar črni medved, ki nosi na grlu,rumen znak*.
Kajpak, črnega himalajskega medveda z njegovo rumeno pego na grlu je vsakdo
poznal. Toda — «džungelski narednik*! To je bilo preveč za pojmovanje njegovih rjavih bratov. Njihova domišljija je hodila po drugih potih. Nikdar jim ni prišlo na misel, da je mali drugačne krvi. Sikara je bil džungelsko bitje, pregnano zaradi svojega človeškega porekla iz zelene divjine, bitje tistega čudno svobodnega pokolenja, ki nikdar in nikoli ne more najti miru v človeških bivališčih.
«Pomislite samo na ime, ki smo mu ga dali!* Je go-vorila njegova mati. Pri tem je mislila na «šikare», lovce-domačine, ki so poznani po vsej Indiji. Toda «Sikara» pomeni vse kaj drugega. Tako se imenuje majhen, gibčen sokolič, ki lovi vrabce, najbolj svoboden vseh svobodnih duhov v džungli.
Varvik-sahib se še ni vrnil.. Čakanje nanj se je zdelo Sikari prav tako razburljivo kakor lov. Slednjič pa je le stopilo iz sence mogočno slonovo telo. Sikarine oči so iskale in našle zmagoslavni plen: najlepšega in največjega tigra, kar jih je Sikara kdaj videl, Nahar, Nahar, kralj tigrov, veliki morilec, je bil mrtev!
Belec je sedel v svoji hov-di (1). Zdelo se je, da ne vidi nikogar. Zmagoslavno vzklikanje domačinov je zvedi Šotoru podoben sedei na slonovem hrbtu.
nelo mimo .njegovih u5es.... Vidno je bilo, da je utrujen in zdelan. Sikarini pogledi .-so zdrknili preko njegovega suhega, ožganega obraza, preko njegovih dolgih belih; rok in od navdušenja mu je vztrepetalo telo prav do peta.
Kakor vsi drugi dečki na svetu, je bil tudi on častilec junakov, in ta moi je pomenil zanj najčudovitejle bitje. Sikara ni kričal in vriskal kakor drugi. Stal Je kakor v tihi molitvi. Samo njegovo malo telo je vriskalo od blaženosti In, o, čudež vseh čudežev! Beli sihib je dvignil pogled. Njegove oči so nekaj hipov toplo počivale na omrtvelem dečku.
Varvik se je nasmehnil rjavemu, poželjivemu obličju mladega Sikare. Dečku je vroče zaplala kri po žilah in ga prevlekla z živo rdečico. Samo odsev Varviko-vega smehljaja je bil zanj več ko največja čast. Varvik 3® krenil k svojemu bungalovu (2). Nekaj domačinov je odllo v svoje koče, le Sikara se še ni ganil.
V glavo mu je šinila neka misel. Kaj če zdaj. pripovedujejo o Naharjevi smrti? Prestrašeno se je zdrznil in oddirjal v vas.
Res, tu so sedeli pod drevesom sredi radovednih poslušalcev. Preril se je skozi
(2) Letna hijlca.
množico in pazljivo poslulal. Skhib .je, kakor vselej, raz-j^faj slona in odkorakal s služabnikom po izsušeni • strugi -.-potoka.	'f-
»Tega je zmožen samo. on, -«ješ 'pomislil deček*. Drugi lovci, posebno bogati sihibi iz daljnih prekomorskih dežel streljajo tigre 1* varne hovde. To ni Varvikova navada*...	■.'•	,
Nahar je. godrnjaj® skočil pokonci — počil je strel — in tiger 'je padel. Mrtev!
> «Zdaj je zgodbe konec!* so' si mislili vsi, kajti s&hi-bovi lovi na tigre so se vselej končali tako hitro in preprosto. Sžihib je odšel, zasledil svojo žrtev, - pomeril, u-streli! in zadetemu ni preostalo nič drugega, ko da čimprej pogine.
Tisti dan pa je sledila še nenavadna zgodba. Kd so se padlemu ppribHžali gonjači, je rta ‘najbližnjega nenadoma skočila iz bambusa Na-hara. Naharjeva tovarišica. S&hib je hitro pomeril. Njegova puška je kakor živo bitje šinila navzgor, zagrmel je strel in velika mačka se je prevrgla v trfcvo. Bila je samo ranjeni: Varvikov nezanesljivi strel je zakrivil neki gonjač, ki je PO neprevidnosti udaril lovca z vejo po obrazu. Toda krogla je po čudežnem naključju le zadela ■ Nahara je mahoma iaginila; Gosti bambus-se je zaprl za rtjoi'Niso j* mogli
več izgnati in so se vrnili domov.
V krogu je zavladala tišina. Vsi so čakali na najuglednejšega vaščana, na Kušrua in njegovo mnenje. Moder je bil in je vedel o 1 divjih živalih vež ko marsikateri drugi.
«Drugo leto ne bomo več služili varuhu ubogih*.
Napeto so ga gledali. Sikara je vztrepetal. Kaj pomeni to?
«Govori, Kušru!* «Varvik-sihib bo spet šel v džunglo in Nahara bo čakala. Dvoje stvari mu je dolžna: smrt njenega tovariša — saj veste, da sta dolgo in zvesto skupaj lovila — in svojo lastno rano. Nahara bo poravnala svoj dolg*.
((Morda pa je izkrvavela*, je poskusil nekdo odpoditi strah.
«Ne, ker bi jo drugače vi že našli. Vsi veste, bratje moji, da je ranjen tiger najnevarnejši. Nekega dne jo bo sihib spet zasledoval in takrat ga ne boste več videli, kako se ponosen in velik vrača na slonu. Morda pride tedaj Nahara, da odvleče v goščavo tudi naže otroke*.
Sikara si je skoraj želel, da bi se priplazila Nahara. N« preblizu, toda vendar dovolj blizu, da bi vzbudila nekoliko razburjenja.
Prev. Oskar Hudales (Nadaljevanje prih. nedeljo)
Svinjski pastir Ho-ti je odšel nekega jutra v gozd, kakor je imel navado, da bj nabral žira za svoje prašiče; svojo kočo je pustil v varstvu najstarejšega sina. ki mu je bilo ime Bo bo; bil je velik, štorast fant in se rad igral z ognjem, kakor to sploh delajo fantje njegovih let; pa mu je nekaj.isker ušlo v slamo, ki se je hitro vnela; požar je zajel vso revno kočo in kmalu je bila le še kup pepela. To ni bilo tako hudo, saj si lahko mislite, da je bila kaj revna, predpotopna, zasilna zgradba!
Toda v požaru je poginilo gnezdo novorojenih prašičkov, celih devet po številu. Kar pomnijo, so imeli na vzhodu ki-ts.jske prašičke za posladek. Bo-bo je bil ves prepaden kakor si lahko mislite, ne; zaiadi koče — v eni ali dveh urah bi postavila z očetom iz suhih vej nov dom — temveč zaradi jra šičkov. Ko ie še premišljeval, kaj naj reče očetu, ter vil roke nad kadečimi se ostanki pre zgodaj preminulega pujska, mu je udaril v nos vonj, kakor ga ni še nikoli prej vohal. Od kod neki prihaja? Ne Od pogo/ele koče — ta vonj je že poznal, saj to nikakor ni bila prva nesreča te vrste, ki se je zgodila po nemarnosti nesrečnega mladega požigalca. Se manj je bilo podobno vonju kakršnega koli zelišča, plevela ali cvetlice. Hkrati so se mu začele cediti sline kakor v pričakovanju. NI vedel, kaj bi si mislil. Sklonil se je in otipaval pujska, da bi videl, ali je še kaj življenja v njem. Opekel si je prste, in da bi jih ohladil, jih Je po otročje vtaknil v usta. Prstov pa se je držalo nekaj opečene kože in prvič v življenju življenju vsega človeštva, pred njim ni tega še poznal) je okusij hrustavo k> Zo svinjske pečenke! Znov* ie otipaval in mrcvaril prašička. Sedaj ga že ni več tak( peklo, vendar si je še kar take iz navade lizal prste. K0”*1}? se mu je posvetilo v možganih, da je pujsek tisti, kar tako lepo diši in k*r 1 . tako čudovit okus; vdal se novemu ugodju: začel je trgat, cela prgišča opečene kože ■ mesom vred, ki se ga je dr« ln si jih po živalsko tlač-l utta: tedaj je njegov z gorji oboroženi roditelj st°Pl1 1
». 'St f »*'■"
po njih.
Bo-bo pa se ni zmerni za udarce nič več, kakor do bi ga obletavale muhe. Tako pri jetno ga je ščegetalo po spod-njem delu telesa, da mu je Dllc malo mar neugodja, ki ga je
ie Pr
čutil po ramah Kolikor je očo 1 rečejo sodbo, ko J. udrihal po njem, ni ga mogel porote zaprosil, naJ. ---• •	-	pujska,	dokle	1---------- —	t‘
(v . saj nihče
ni romikom nekaj
žar««'.
Q[i‘-
nega pujska, zar8hTi>že*>®' sta bila zločinca	.»^ii
paval ga je
pavali so	ga P°r°	0l,rei B -t
so si prste	kakor J?-•• ffr
in njegov	oče	j
vsakomur nareko j \= ^ moč; in v :haspro««jjss^V dejstvi in prptf *(!»)..* dc.kazom, kar jih J b; ijillJ) sodni dvor. ne d» „ ■»* v,
pustili svojo kl°P *^ilc! ^ nAciraf/tirali. SO P. Cy ■
posvetovali, so glasno oprostili ke krivde.
Sodnik, ki človek, je
nosti razsodbe PJj,-
'M
juš
prste; in ko J= končana, je . )tar J ii& kupit, vse prašič • Jft-.jj* mogel dobiti za	jo
besede. Cez nekaj meStn?.,t je videli, da Ji .. v ^.ifii* njegovega blagor0 na(!lo. nih. Stvar se Je vse)i
spraviti od
vsega pojedel; potem, ko se je Bo-bo malo zavedel svoje okolice, se je začel med njima .e-kako takle razgovor:
«Kaj žreš, ti brezbožno tče-ne? Ali ni dovolj, da si mi svojimi neumnimi šalam; požgal že štiri hiše? Vrag te poberi! .Zdaj še goltaš ogenj n ne vem kaj še — kaj imaš tam, te vprašam?*.
«Oh, oče, pujsek, pujsek!
Pridi in pokusi, kako dober je ožgani pujsek!*.
Ho-tiju so kar ušega zagorela od groze. Preklel je sina, preklel je sam sebe, da je spočel tak nestvor, ki žre ožgano meso.
Bo-bo pa, ki se mu je voh od jutra čudovito poostril, je kmalu izkopal drugega pra šička; raztrgal ga na dvoje, s silo porinil manjšo polovico Ho-tiju v roke in spet vzkliknil:	.	,
«Jej, jej, Jej ožganega pujska, oče, le pokusi — o Bog *.
Med takimi in podobnimi __ __	_
barbarskimi vzkliki si	je ves podražiU,. zavarovr	^
čas tlačil v usta, kakor da se nehale s P^0^ slab;e hoče zadušiti.
Ho-ti se je tresel po vseh udih, ko je zgrab 1 to ogabno stvar; premišljeval je, ali ne bi ubil to nenaravno mlado pošast — svojega sina, tedaj oaie koža tudi njemu ožaala prste kakor poprej njegovemu sinu in pomagal si je tako kot ta tedaj je tudi njemu zadi-šala opečena koža, in	čeprav
kislo držal, se mu c Kus ni zdel nič napačen. Skratka (kajti rokopis je tu nekoliko dolgovezen), oče in sin <ta lepo družno sedla in nista :ie hala jesti, dokler nista	pojedla
vsega, kar je ostalo od	gnezda.
Oče je Bo-bu strogo	naročil,
da ne sme izdati skrivnosti, kajti sosedje bi gotovo kamenjali gnusna zločinca, ki si drzneta izboljševati dobro od Boga dano meso.
Kljub temu so se kmalu 7a-čfle širiti čudne govorice. Opa-z.'>{ so, da je Ho-tijeva kuča zdaj bol) pogosto pogo-ela kakor kdaj poprej. Sami požari! Včasih so izbruhnili j ri belem dnevu, včasih ponoči.
Kadarkoli se je svinja op>a-sila, je bila Ho-tijeva koča v plamenih; še bolj čudno pa je bilo, da je Ho-ti sam postajal bolj popustljiv do sina, n*kar bi ga kaznoval.
Končno so ju opazovali, odkrili so strašno skrivnost er očeta in sina poklicali na sodno razpravo v Peking, ki je bil tedaj neznatno mestece, čeprav je bil sedež sodišča.
Predložili so dokaze, pokizali sodnemu odboru spotakljivo hrano in bili na tem, da iz-
nih, Stvar se odslej so bili rt® in
sami požari:	gorivo inl 5.t^re.
so se po vsei -nice podražili, zavaro'^ jeIn. nehale s poslo^:' lab;e so gradili vsak d*® baU-. .1' tako da se je bil	j,iic-
vse arhitektonsko .jgaii ■«*
padlo. Tako so sc^ dokler se °i tako pravi naš t n? modrijan. pWO Locku, ki Je -meso prašiča (ožSff druge živali sP®* da';f kor so reklD- «e c<Wg treba zato z^.yk\y\)s\l Najprej soJP® .»
okorno rešetk®- n
ražniu je pnš,o
stoletje ali dJ vem več v katen , ko počasi inL pr0k0P‘s' na koncu rijo med ristnejše umetnosti.
m
»•SSSf
Kal se zgodiu
em U
uri
V eni u- — ,j Ija za 1776 km o*0
,Kfl« s o”
p
Po vsej	1	KO
viht. - Na
vsiplje 400.000	z' _	Na	J
kov i„ meteor e^ ^ j svetu v eni ur	^
in se jih rod* » ^ ene ure odhiti	Vji
površini IHI »f pošiljk m kar milijarde vrednosti ene o0o	b^ii.
jev ter odbrzi	.	fi	y
_ Človeško povprečno Pet
DELO IN USPEHI
SLOVENSKE AKADEMIJE
•>'od°6a, Da3a dolžn°st, is javno« a casa tud‘ šir-4 ' °:LuViaj v najsplošuej-
Cr!fahJeznan;m° 2 «-
feifb ™	! Slove“ske aka-
°a,nc>st(1 in umetnosti, ij.^anstvene in umet-W,Vi c3inove v L-1udski re-''i Jte niji- ustanove. Sli, ,™Je nase najpomemb-^ asiutvenike in umet-
'*«Ša pome|nbnost dela slavi,tn.e l2vira že iz njene W°se’ ip v tem. >l«Slvi^,.SV0J,mi silami in «1 jn Pr)?Peva k napred-lu 2nanosti in u-ftojj V.8 *e|n. da usmerja !>Ienje 2n,°rt?a Važnejše uix>-škib iodrJi-.venih in umetni-
»pŽSS?1- ziasti “atih. ki
^'ovenijo in ttvns hri0. , a Pr°učava na-*t slva in proizvod-čs eLl V?' kakor tudi ob-““Snania 015 in kulturna njih v« SI, Prizadeva za ‘tdbb.T^jPsko racionalno Sevanj, sl*rbl 23 spopol-ksja j. ‘nanstvenega nara-,avlja lzsledke
4 ,LlnanStvena de’
‘fr rte,,;! strokovno mnenje
kostna ~!inv,nstvene in u’
J? vlad, ? °j'Vme na zahte-ji°venije - ske republike
tS*ai'p^en2ViŠUie niM Ce notranjega dela A-
J*** Milan Vidmar
nSie ,
vimfii. ra?-,!!36”101! petimi iti k« itt a m 2a zgodo-J*«« družbene vede. za t,L !»at,ma..literarne vede,
S^SS^izikalne m
ni18 ttedkiJ' ,2a Prirodoslov-4°8' za l^ke vede in raz-tra.,enajst^^inosti, je v nje-sSFff,ta*t,tu& V tem Po-8eveda ;a?umljivih vzro-hJ*i'u 0 i?ko nepopolnem Mn*.,,. u Akademije, bi^'mtmL2at« poudariti
i"i ivJ	.usPehe- ki
«itu? 18,11 4h	casu doseSl1
Alcaa Posamezni in-Podla?a q//u ie v prvi vr-.Vensk« akade-V ln nmetnosti za
S^fe-hneise inšti-J* umt.a demije zna-Jt |,Sižn;et.n?sti moramo ^J^iiik mštitut, ki mu Pqs,k akademik dr. [kav, ikimena6?3 s°8P°dal'-•kt It. 8:1 1tlSte Pre’ mT°CJU anorgan-'ttto113*, n 'krobiologije in t^Dto 0 UDo,Su usmerjene v *> J84 mau?8!,bnast Preiska-4ru,i^ia' Scm spada-*ewl V4h n™ Preiskave o se n?rwia’ Preiskave, ‘tl t8' Ha ona -ema tvorbe S,,^4 Pa n?083,11 Premoga *8 ti rb P>as? u ave 0 P°" “osUh1^ Preiskl rudnika Ra-
y«CaT ° p?seb-
'iii riP°našanin asa' n3e?<> v, ik desmi ..Pn ekstrak-^ij 5! s	preiskavo
kj; „ tPače,^8!?1! ° nporab-*‘in8 Podr^-koksa v plav-''t r, 8 hiokcnmikrobiolo-4)ii D’?b°lišan7u'* Pa Preiska-^it81cilina m Prid°hiva-
ft®iknirtUI’ ki ga vcv
L “Pa za dr-. Anton Petr-C ptoučevam° ?laVno na-‘4V. Pole8Van3P jedrske fi-1‘ltt,38 tudi ,	, se inštitut
hk' ^Oveta,,V€lemolekulno '(,|j i* inStifi®* 3 potrebami ,CnarewL,Utu v 2adnjem oda ?, us,anovitev Ha^lek^^Jk? 2a optiko. Cne del, ze Ugotovil Kt,ht,orja , e nevtronskega 8a«rt,3 nizko napetost, Sfeftn*- 'Pako3 -razune optične za ,k°J.e bH izdelan S?| Pinj. k, ?3n° široki
4*4";™»«'“' “
a*
kot
me-
^	ii	^	vse	so	že
^^."aa
V8aše napredujodeS indul
ZNANOSTI IN UMETNOSTI
V
^Hltu, k Pra"c Ramw'
Otu, ,
opra^tfiktr'8ko gospo-i H,v.altio d 3,d znanstveno
s itut 'škeK. 0 na področ-
ŽJ pfi' ki ,ga gospodarstva. 4 8aPtM nega ^e' največje-tn 4kaa uio4o ^'Pena za naftar ^dem., .•ndustriio. vn-
PH
našega
Predava-
nja, ki jih prireja inštitut v namene povezave in informiranja operative elektriškega gospodarstva, služijo praktičnim namenom.
Inštitut za raziskovanje Krasa je v lanskem letu opravil raziskovalna dela v številnih jamah, breznih in rovih na Krasu, to v povezavi z Društvom za raziskovanje jam. Inštitut pa je tudi sam vodij in usmerjal raziskovalna dela, od katerih je bilo P° obsegu in času največje delo barvanje Lokve v Predjami in opazovanje voda pri Vrhniki, Idriji in na Vipavskem. Prof. Brodar je opravil v lanskem poletju vrsto poskusnih arheoloških izkopavanj v Postojnski jami.
Inštitut za slovenski jezik vodi predstavnik Akademije di Fran Ramovž. V skladu s postavljenimi nalogami je ta inštitut nadaljeval začeta standardna dela: Slovar slovenskega jezika, etimološki slovar, onomastični slovar, to-ponomastično zbirko, lingvistični atlas Slovenije, opisno slovnico sodobnega knjižnega jezika.
Ce se omejimo na to, kar zanima najbolj širši krog bralcev, moramo napisati nekaj besed o Slovarju slovenskega knjižnega jezika, za katerega je danes naraslo gradivo že na 950.000 listkov. Velikanska večina eksceppiranih del j_e iz novejše dobe, po letu 1895, ko je izšel Pleteršnikov slovar Inštitut si je namreč postavil za nalogo, da zbere najprej gradivo, s katerim bo možno činnprej oskrbeti primeren slovar sodobnega knjižnega jezika za praktično uporabo kot nadomestilo že redkega Pleteršnika.
Za izdelovanje opisne slovnice sodobnega knjižnega jezika je bi! že izdelan načrt za celotno delo. Obdelana so bila tudi že nekatera poglavja, da se je ob njih razčistilo vprašanje metode za skupno delo.
Inštitut je udeležen tudi pri izdajanju Slavistične revije. Za 60-letnico akademika Ra-movža je bil izdan jubilejni zvezek z jezikoslovnimi prispevki tujih in domačih slavistov in jezikoslovcev. Revija je s tem dobila mednarodno pomembnost in si pridobila ugled v strokovnih vrstah v svetu.
Poglavitna skrb Inštituta za slovensko narodopisje je bila posvečena izpisovanju ljudske pripovedne umetnosti, bajk, pripovedk, pravljic, bas-n- in podobnega, da se sčasoma pripravi izdaja slovenskih pravljičnih motivov in znanstvena izdaja slovenskih pravljic, ki je doslej še ni, ter slovenskih bajk in pripovedk, k0 dosedanja po obsegu in metodi ni zadovoljiva.
Honorarni sodelavci inštituta za slovensko narodopisje so delali tudi kot vodje narodopisnih skupin Etnografskega muzeja v Ljubljani in Mestnega muzeja v_ Celju, ki so nabirale po načrtu narodopisno gradivo.
V okviru Inštituta za literature je teklo delo za slovensko bibliografijo, to ie popis celotnega slovenskega tiska. Popis je začet na osnovi sistematičnega preg!eda_ knjižnega fonda Narodne in univerzitetne knjižnice.
Inštitut za zgodovino dela v treh sekcijah: sekciji za občo >n narodno zgodovino, sekciji za zgodovino umetnosti in sekciji za arheologijo. V podrobnosti dela v vseh teh sekcijah in v znanstvene publikacije, ki so rezultat in slika tega dela. opravljenega tako doma kot na terenu, sg tu ne bomo spuščali.
niimilllllltllllfllltllHHIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIHI
Grški list o jugoslovanski kulturi
Največji-grški časopis «Ate-naiki« je objavil članek o novi povojni jugoslovanski kulturi. Napisal ga je urednik tega lista Makropasis. Članek pravi med drugim:
«Neki Amerikanec je imenoval Jugoslavijo «deželo tihega ljudstva«. Toda če je to točno, je treba dejati, da najdejo Jugoslovani vedno čas, da spregovore, kar pomeni vedno pravo iznenadenje. Jugoslavija ni postala pojem samo po svojem izrednem stališču na mednarodnem političnem področju. Njena kultura je prav tako v stanju, da iznenadi svet. Umetnost, književnost, kiparstvo, balet in plesi — tu nam dajejo naši sosedi stalno zgled. Vsak nastop katerega koli predstavnika jugoslovanske kulture v inozemstvu je dobro premišljen in pomeni vedno popoln uspeh. Ljudje iz dežele »tihega ljudstva« osvajajo boginje umetnosti. In to krepko in glasno.«
*
Ker so se mnoge metode pri nasilnem poučevanju sovjetskega zemljepisa na Madžarske pokazale neuspešne, je madžarsko - sovjetsko društvo našlo drugo rešitev, ki je prav tako smešna kot značilna. V svojem glasilu «U j vilagn je začelo tečaj zemljepisa Sovjetske zveze s križankami.
! Inštitut za geologijo dela v treh sekcijah, geološko pale-ontološki, mineraloško-petro-grafskj in prazgodovinski. Izmed šievilnih del. ki so jih opravili člani Inštituta, moramo imenovati :e nekatera. Upiavnik Inštituta akademik dr. ivan Rakovec it obdelal fosilne sesalske ostanke iz be-talovega spodmola in objavil o tem začasno poročilo v četrti knjigi Letopisa Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Iz ostalega obilnega dela Inštituta naj omenimo raz-iskavanja prof. Brodarja v Postojnski jami. Najuspešnejše je bilo njegovo delo. ko je kopal pri tako imenovani Slonovi glavi. V zgovnji, do enega metra debel; plasti rdeče jamske ilovice je odkril številne razbite kostne ostanke jamskega medveda, a tudi nekaj posameznih kost; drugih sesalcev. Nedvomen dokaz o nekdanji navzočnosti paleolitskega človeka pa so
odkrili sileksi z razločnimi re-bušami in namerno obdelana kostna konica. Zelo številni ostanki razbitih kosti jamskega medveda so bili najdeni tudi v rdeči ilovici pri Okovan; palici in pod Kalvarijo. Prof. Brodar je nadaljeval tudi obdelavo gradiva iz be-talovega spodmola pri Postojni in iz Parske golobine pri St. Petru na Krasu.
Se par besed o publikacijah Akademije v lanskem letu. Skupno našteto po polah je Akademija objavila lansko leto edicij za 180,05 tiskovnih pol, od tega odpade na izdaje prirodoslovnih, medicinskih, matematičnih, fizikalnih in tehničnih ved 92 pol, na edicije ostalih strok pa 88,05 pol. Nasproti letu 1950. ko je izdala le 130 tiskovnih pol, je to vsekakor napredek, ki priča o tem, kako pri nas tudi znanstveno delo stalno napreduje.
PROF. IVAN TOMINEC
IPOTOKKOlMIiCA
j
Trojčki so ob prvi obletnici svojega rojstva dobili od staršev v dar voziček, v katerem jih vozijo na sprehod.
ff§i
C DROBEC IZSELJENIŠKE ZdODOVIVE
1 b'
Odkritje zlatih skladov leta 1848 - Dalmatinski mornarji zapuščajo avstrijske ladje - «Nova Dalmacija je pravi jabolčni raj> - Simonič in zlato - Požek in medved - Dolenjske zidanice v Kaliforniji - Podporna društva in drugo
Za ZDA in Kanado se navadno uporablja izraz «Ameri. ka», ki naj bi istočasno bil sinonim bogastva in razkošja, sinonim sreče in izobilja. Da ni vse tako. bi nam najlaže povedali mnogi Evropejci, ki jih je v Ameriko zmamila prav ta vaba. Ker je bil doma kos kruha nekoliko premajhen in ker se je baje v Ameriki cedil med in mleko in so se dolarii kar po prahu kotalili, so šli mnogi od doma v nežna, no. Mnogi so šli, toda redki so postali bogati. Mnogi pa so bili tisti, ki so žalostno končali v revščini in pomanjkanju za račun redkih mogotcev.
Med raznimi izseljenci iz Evrope, so bili tudi naši ljudje Največji naval izseljencev iz Evrope je bil v dobi. ko so v Kaliforniji odkrili ležišča zlata. Tedaj je zajela «zlata mrzlica« vse ljudi in od vseh koncev so se vsipale v Kalifornijo procesije iskalcev zlata. To se je začelo leta 1848. Ko je James Marshall leta 1848 od. kril v bližini mesta Sacramen-to zlato, se je novica o tem
V
Take prilike, ko se sestajajo borci prvih udarnih brigad z našim ljudstvom v krajih, kjer so skupaj z njim marsikaj pretrpeli, kjer so izgubili številne svoje tovariše in kjer so skupaj s tem ljudstvom doživeli najpomembnejšo zmago v naši zgodovini, take prireditve morajo vam in vsem, ki ste tu zbrani in vsemu slovenskemu ljustvu pomeniti na eni strani časten spomin na dobo naše narodnoosvobodilne borbe, na drugi strani pa močno oporo in vero pri izvrševanju sedanjih nalog. Take proslave morajo vsem tistim, ki jih straši jo. zadnji dogodki v svetu in ki izražajo dvome, ali bomo zmogli naloge, ki smo si jih nadeli, pregnati strah in malodušje:	vsem	našim
zunanjim sovražnikom in tistim posameznikom doma, ki nam hočejo škoditi pa naj bodo resen opomin, da bo znala naša vojska in naše ljudstvo, čuvajoč svetle partizanske tradicije, obvarovati svobodo In neodvisnost naše domovine in zagotoviti njen nadaljnji razvoj.
Iz govora podpredsednika vlade Slovenije tov. Marjana Breclja na proslavi Cankarjeve brigade 17. septembra 1950 v Bu-šinji vasi pri Metliki.
in jih šez kako leto kupili ter jih povsem preuredili. Ameri. ški pisatelj. Jack London, pise o teh Dalmatincih sledeče: »Pred mnogimi leti so prišli sem Dalmatinci kot najsiro-mašnejši naseljenci. Revni kot cerkvene miši... Da, Nova Dalmacija je pravi jabolčni raj. Samo poglejte, kaj so Dalmatinci napravili iz te zemlje...«
Od drugih jugoslovanskih narodov pa je bilo v Ameriki zelo mnogo tudi Ličanov, Crno. gorcev. Makedoncev in tu in tam kak Bosanec. Številni so bili v tisti dobi tudi slovenski izseljenci. Največ slovenskih izseljencev v tisti dobi, kakor pravzaprav v vsej slovenski izseljeniški zgodovini, sta dali Bela in Suha krajina
Med leti 1870 in 1880 srečamo med iskalci zlata v Mother Lodu. blizu mesta Sonora pet slovenskih izseljencev, in sicer Franca Požeka iz Metlike, Marka Simoniča iz Dražic, Janeza Slanca iz Rožalnic. Jožefa Ogolina s Krvoškega vrha in Martina Tomca iz Primostka.
Med njimi je imel srečo pravzaprav le Simonič, ki si je nabral dokaj zlata, toda to mu ni prineslo sreče. Ko je v San Franciscu zamenjal zlato v dolarske kovance, je videl, da je bogat. Bogastvo mu je šinilo v glavo in mladi Simonič je začel »veliko življenje«. Kmalu se ga je oklenila tudi ženska, ki se je razumela na svoj posel in v kratkem je mla. di Simonič postal spet siromak. Slane. Ogolin in Tomc so si pa kupili ob reki zemljo in so si tam zgradili hišice, ki stoje še danes in v katerih stanujejo njihovi potonci.
Ko je bil Slane še živ, se je iz njegovega vinograda pogosto slišala slovenska pesem. V vinogradu, ki si ga je uredil poleg hiše, je zgradil še zidanico. kakršne imajo tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Kadar je bila1-trgatev in je vino že vrelo, so sosedi praznovali praznik petja 1 in veselja, kakor doma.
Franc Požek je bil baje najbolj vesel vasovalec in je pogosto izostal tudi čež noč od doma. Včasih je prespal kar na odprtem. Neke noči pa ga je zbudil' iz sna medved in od Požeka je. ostalo zjutraj le nekaj krvavih madežev.
Belokranjci so kmalu opustili iskanje zlata in tudi oni so se lotili poljedelstva. Drugi Slovenci pa, ki so prihajali v te kraje, so se skoraj vsi zaposlili v novem rudniku živega srebra v Oat Hillu! Pravzaprav so bili prav Slovenci prvi rudarji. ko so leta 1870 začeli odpirati rudnik. V bližini samega rudnika se je ustvarila prava slovenska kolonija.
Se večje naseljevanje se je začelo po 80. letu. Slovenci so se naseljevali predvsem v San Franciscu,. kjer so nekateri odprli trgovine, drugi pa se zaposlili v tovarnah, na železnici, nekateri pa odhajali v rudnike. V San Franciscu je bilo že v samem začetku naseljevanja t.j. pred kakimi o-semdesetimi leti že šest slovenskih gostiln.
Skromni slovenski delavec ali kmet. ki ga je pognalo od doma siromaštvo in želja, da si ustvari udobnejše življenje, je zbiral dolar za dolarjem in skromno živel, da bi si opomogel. Te pristradane dolarje pa
mu je prišel požret nepošten slovenski duhovnik. Peter Jerani. Ta je prišel leta 1894 v Kalifornijo, kupil 10 tisoč a-krov veliko posestvo, seveda na dolg. in po časopisju vabil $lovence, naj pridejo delat na njegovo posestvo. Iz vseh krajev' Amerike so začele prihajati slovenske družine in vlagale v «Raisko dolino«, kakor je Meram imenoval svoje posestvo. zadnji dolar. Na tisoče glav. živine se je paslo po posestvu. Posestvo je bilo oddaljeno od San Francisca kakih 130 milj. Naseljenci so pa kma. lu uvideli, da ima ta dolina le ime «rajska», v 'resnici pa ni v njej riič rajskega, saj nimajo nad seboj niti strehe. Nekateri rokodelci, ki so se nekoliko spoznali: na zidanje, so si napravili zasilne barake in ku. hinje Hranili so se veči del z zelenjavo in govejim mesom, ki je bilo najeenejša hrana. Za obleko in obutev pa ni bilo centa, kaj šele dolarja. Poleg tega kaj šele dolarja. Poleg tega se je tudi banka, ki je posodila denar za nakup posestva, spomnila na svoje in zahtevala obresti in obroke. In izseljenci so se začeli seliti iz «raja», opeharjeni za zadnji dolar. Go, spod duhovnik pa je tudi »slabo končal«. Dokler je vse lah. ko prikrival, se ,ie na račun posestva in slovenskih naseljencev zabaval v «boljših družbah« v San Franciscu, ko pa mu je zmanjkalo cvenka, je prišel v navskrižje celo s pastirji, ki so pasli črede ((Rajske doline«. Baje je utonil, ko je bežal pred pastirji in sku-
NASE NEDELJSKO BRANJE' ]
LUIOI PIRANDELLO
v
(Nadaljevanje s 3. strani)
šal na konju preplavati reko Eel. ((Rajska dolina« se je končala tako. da je banka vzela posestvo in izgnala še tiste na seljence, ki so ostali. Slovenski naseljenci so tudi preživeli veliki potres, ki je leta 1906 opu. stošil San Francisco. Pred po žarom, ki se je razvil po tem potresu, so Slovenci bežali predvsem na neki grič ob San Franciscu, kjer sta živela dva Slovenca. Tu so se naselili novi Slovenci in ves hrib preimeno. vali v Kranjski hrib. Se danes živi na tem griču okoli 200 slovenskih družin. V najnovej šem času grade tod avtomo bilsko cesto in nad dvajset, slovenskih družin bo pri tem izgubilo svoje hiše.
Lov za zlatom se je torej kmalu končal in »zlata mrzlica« je kaj kmalu popustila. Slovenci so se lotili bolj skromnega zato ta bolj zanes. ljivega dela v tovarnah in rudnikih, na železnicah in v obrti.
Ker pa še vedno govorimo o dobi. ki je že najmanj petdeset let za nami, moramo pri pomniti, da je bilo tedaj socialno zavarovanje in vse tiste ustanove, ki danes podpirajo delavca tedaj ko ne more delati, še daleč, saj se o lijih skoraj ni govorilo. In tedaj so si Slovenci v Ameriki sami pomagali. Organizirali so podpor, na društva, ki so jim pomagala v primeru bolezni in nesreč. Nekaj pozneje so si organizirali tudi svoje kulturno življenje. Leta 1927 pa So si celo kupili svoj kulturni dom v San Franciscu. kjer se navadno zbirajo ob vse priložnostih
Od prvih Dalmaticev in Slo, vencev, iskalcev zlata in lovcev na bogastvo v kalifornijskih puščavah so se razvili marljivi in solidni delavci, ki so pozabili na «zlato mrzlico«, niso pa pozabili na to. da so doma iz Slovenije, iz Jugoslavije.
Vso razburjena je stekla Clottldina ter oznanila mami svoje veliko odkritje: ^Zaljubljen je v Margheri-to! V Margherito Masci! Zaljubljenih Nekaj večerov pozneje je Tullio Buti, medtem ko je gledal, opazil na svoje nemalo presenečenje v tisti sobi nasproti, kjer je družinica navadno — toda tisti večer brez očeta — večerjala, gospo Nini, svojo gospodinjo, in njeno hčer, ki sta vstopili ter sta bili sprejeti kakor stari prijateljici.
Nenadoma se je Tullio Buti skokoma umaknil od okna, zmeden, upehan.
Mamica in vsi trije otroci so vzdignili oči proti njegovemu oknu. Gotovo sta oni dve začeli klepetati o njem.
In zdaj? Zdaj je bilo morda vsega konec! Naslednji večer bo tista mamica ali njen mož. vedoč, da v sobici nasproti stoji on tako skrivnostno v temi, priprl oknice; tako mu odslej ne bo več prihajala tista svetloba, od katere je živel, tista svetloba, 'ki je bila njegov nedolžni užitek in njegovo edino tolažilo.
Pa ni bilo tako.
Se isti večer, ko je na oni strani ugasnila luč in je pogreznjen v temo še malo počakal, da se družinica odpravi spat, da bi previdno odprl okno in prezračil svojo sobico, je ugledal tudi na oni strani odprto okno; kmalu potem je opazil (in v mraku ga je prešinil trepet preplaha). opazil je, da je stopila k oknu žena, morda iz radovednosti po vsem tistem, kar sta bili izklepetali o njem Ninijevi, mati in hči.
Tisti dve hudo visoki stavbi, ki sta odpirali druga nasproti drugi iz tolikšne bližine oči svojih oken, nista dovolili, da vidiš ne zgoraj svetli pramen neba, ne spodaj črni pramen zemlje, ki je bil na koncu zaprt z vrati; nista dovolili, da bi prodrl žarek sonca, ne žarek mesečine
Ona se torej tamle ni mogla prikazati zaradi drugega kot zaradi njega, prav gotovo zato, ker je bila opazila, da se je prikazal na tistem svojem ugaslem oknu.
V temi sta se komaj mogla razločiti. Toda on je že lep čas ved.'el, da je lepa; poznal je že vso ljubkost nje nih kretenj, pobliske njenih črnih oči. nasmeške rdečih ustnic.
Toda tisti prvikrat je bolj kot zaradi drugega iz presenečenja, ki ga je vsega tako pretreslo ter mu jemalo sapo v skoraj neznosnem drgetu vznemirjenosti občutil muko: silovito se je moral premagovati. da se ni umaknil, čaka.je, da se ona prva umakne.
'Tiste sen miru, ljubezni, sladke in ljube, domačnosti, o katerem si je domišljal, da ga uživa tista družinica in ki ga je v odsevu užival tudi sam, bi se podrl, če bi prihajala tista ženska kradoma v temi k oknu zaradi tujca. Pa čeprav je bil tisti tujec on sam.
Pa vendar, preden se je umaknila, preden je zaprla okno. mu je zašepetala: «Lahko noč!«
Kaj. sta si neki izmišljali o njem oni dve ženski, ki sta ga bili sprejeli pod streho, da sta tako zdramili ter vneli radovednost tiste ženske? Kakšno čudno, mogočno privlačnost je imela zanjo skrivnost tega njegovega zaprtega življenja, če je že
prvič pustila na oni strani svoje malčke, ter je prišla k njemu, kakor bi se mu hotela nekoliko pridružiti?
Drug nasproti drugemu, čeprav sta se oba izmikala, da bi se pogledala in sta se delala skoraj sama pred seboj, kakor da sta pri oknu brez vsakega namena oba — o tem je bil prepričan — sta trepetala v istem drgetu neznanega pričakovanja, presunjena od čara, ki ju je v toliki bližini objemal v temi.
Ko je pozno zvečer zaprl okno. je bil gotov, da se bo ona naslednji večer, ko bo ugasnila luč, zopet prikazala zaradi njega. In tako je bilo.
Od tedaj Tullio Buti ni več čakal v svoji sobici na luč iz one hiše; pač pa je nestrpno čakal, da bi tista luč ugasnila.
Strast ljubezni, nikdar še izkušena, je vzplamenela požrešno. strahotno v srcu tistega moža, ki je bil toliko let izven življenja, in je napadi zdrobila, zajela kakor v vrtincu tisto žensko Isti dan, ko se je Buti izselil iz sobice Ninijevih, je počila kakor bomba novica, da je gospa iz tretjega nadstropja sosednje hiše, gospa Masci, zapustila moža in tri otroke.
Sobica, ki je bila skoraj štiri mesece gostila Butija, je ostala prazna; precej tednov je ostala ugasla soba tam nasproti, kjer se je družinica zbirala vsak večer k večerji.
Potlej se je spet prižigala luč na tisti žalostni mizi, okoli katere je oče, od nesreče ves neumen, strmel v preplašene obraze treh otročičev, Iti se niso upali ozirati k vratom, skozi katere je mamica vsak večer prihajala s kadečo se posodo juhe.
Tista znova prižgana luč na žalostni mizi je spet začela osvetljevati, toda pošastno, prazno sobico nasproti.
Ali sta se po nekaj mesecih svoje okrutne norosti spomnila tega, Tullio Buti in njegova ljubica?
Nekega večera sta prestrašeni Ninijevi zagledali pred. seboj prepadenega in krčevitega svojega nekdanjega stanovalca. Kaj želi? Sobico, sobico, če ni še oddana! Ne, ne zase, da bi v njej prebival! Samo za eno uro, da bi prihajala, vsaj za en hip, vsak večer skrivaj! Oh, usmilita se, usmilita se tiste ubo-ge matere, ki bi rada spet videla od daleč, ne da bi videli njo. svoje otroke! Ravnala bosta z vso možno previdnostjo; če treba, se preoblečeta; vsak večer bi ujela trenutek. ko ne bo nikogar na stopnišču; plačal bo dvojno, trojno stanarino za tisti edini hip.
Ne. Ninijevi nista marali privoliti. Samo dokler sobica ne bo oddana, dovolita, da, na redke čase kdaj... oh. za božjo voljo, pod pogojem, da ju nihče ne zasači! Na redke čase kdai...
Naslednji večer sta prišla kakor tatova. Skoraj hrope sta stopila v sobico ter čakala, da sc tema »pet zazori ob luči iz one hiše.
Od tiste luči bosta morala zdaj živeti, tako od daleč.
Lej jo!
Toda Tullio Buti je sprva ni mogel prenesti. Ona pa jo jc s stoki, ki so ji grgrali v grlu, pila kakor nekdo, ki umira od žeje. planila je k oknu ter z vso silo pritiskala robec na usta. Njeni malčki... njeni malčki> tamle.. glej jih... pri mizi...
Priskočil je, da jo podpre, in oba sta obstala tam stisnjena, pribita, ter prežala.
raznesla po svetu z bliskovito naglico in mesto San Francisco ki je tedaj štelo 600 prebivalcev. je bilo v hipu prazno. Vsi prebivalci so se pognali za zlatom.
Dalmatinci so bili tedaj v velili večini mornarji in so na avstrijskih ladjah pluli tudi v Ameriko. Ko so priplule lad. je v Ameriko, so navadno o-stale brez mornarjev, kajti »zlata mrzlica« je bila tako močna, da so ti zapuščali ladje in šli v neznano za zlatom. Tako so mnogi Dalmatinci pri. speli v Kalifornijo. Toda zem. 1 ja ni bila tako radodarna, kot so pričakovali in jih je razočarala. Toda dalmatinska skromnost je zmožna tudi kaj drugega. V začetku so se udinjali pri kalifornijskih farmer. jih in za njihov račun pobirali sadje po nasadih, pozneje so že vzeli sadovnjake v najem
Mnogo, zelo mnogo je ljufli ki v svoji naivnosti mislijo, da je krinka le tisti, iz papirja ali blaga narejeni pripomoček, s katerim si nekateri ljudje v določenih okoliščinah spremenijo svoj naravni obraz, da mo. rejo. tako skriti, počenjati stvari, ki bi jih brez krinke ni. koli ne počeli. Tudi to se sicer dogaja, a le ob točno določenih okoliščinah. Zaradi tega se nihče ne razburja, nasprotno, na to se večina skrbno pripravlja, ker so to dnevi veselja, razigranosti in splošne norosti, na katere ima vsak pošten zemljan pravico vsaj enkrat na leto.
Imamo pa ljudi, ki se teh pravil ne drže. Ti ljudje nam. reg strastno ljubijo krinko; ne to ali ono krinko, ampak krin. ko na splošno, nekako idejo krinke samo. Gre tu za neke vrste pokvarjence, ki so stalno zakrinkani, ne veš sicer kaj pravzaprav so, a ne moreš zgrešiti, če trdiš, da je njihova osnovna lastnost zloba, neizmerna zloba. Poznano jih pod najrazličnejšimi krinkami, ker brez krinke nimajo obstoja. Obdrže jo od rojstva do smrti in celo po tem. bi dejal zaključnem dogodku. Zanimivo in nadvse poučno pa je pri tem dejstvo da je pri teh ljudeh strast do krinke tako velika, tako vseobjemajoča, da je nji. hova krinka tem večja, tem skrbneje izdelana, čim višji, čim oblastnejši je položaj, ki’ ga zavzemajo v družbenem živ. ljenju Ce naj bomo le količkaj znanstveni, ne le relativno, ampak absolutno znastveni, moramo pribiti, da je vsali človek. ki predvsem v javnem življenju le količkaj pomeni, ena sama ostudna in ogabna krinka Upravičen je celo dvom ali gre pri teh primerih sploh za ljudi ali za neko posebno živalsko zvrst, ki je celo prizna.
«IZrinlU' del!»
ne naravoslovne knjige ne o-menjajo.
Na vso srečo pa imamo ljudi (s krinko ali brez nje, zadeva je znanstveno sporna), ki so se zakleli, da bodo tem nestvorom strgali krinko z obraza in jih prikazali v vsej njihovi ostudni goloti. y tej nadvse hvale vredni in požrtvovalni ter globoko ; človekoljubni, hkrati pa nesporno junaški vnemi za blagostanje in boljšo bodočnost človeškega rodu so ti moderni asketi dosegli tak zalet, da se je ves svet namah spremenil v menažeri-jo zverin — brez krinke? — a tako zoprnih in tako gosto naseljenih, da si danes ljudje po-mišljajo seči v roko svojemu bližnjemu iz strahu, da ne bi stisnili navadne človeške roke, ampak kocinasto šapo zakrinkanega sladokusca nedolžnih otročičev.
Ti ljudje so organizacijsko povezani; imajo skoro redno svoje sestanke in razpolagajo z veliko množirto tiskanega papirja. V tisku in na sestankih se pečajo izključno s poslom, ki mu v svojem žargonu pravijo «razkrinkovanje». Njihovo boj. no geslo je «Krinko dol-» («Giii la maschera!«). Po svoji zunanjosti, imenih in priimkih (po svoji krinki, že nam je dovoljeno uporabiti njihovo izrazje) se ti ljudje skoro ne lo. čijo od ostalih normalno ra-ščenih dvonožcev, le da so jim možgani v nekem stalnem vretju, kar tvori jasen spoznavni znak tudi za nepoučene. Pri podrobnejšem pregledu ugoto. viš pri njih neko idiosinkrazijo posebne vrste; zelo se razhudijo, če jim vrneš milo za dra. go, odnosno če se ne sprijazniš
z dejstvom (da, z dejstvom, kajti oni operirajo vedno le z dejstvi), da si idiot, pripali-ca. prevarant izdajalec, bandit.' tolovaj, morilec, tat jugo-fašist (zlasti «jugofašist» je zlata vreden), poleg vseh drugih sorodnih izrazov, ki jih ima v izobilju vsaka govorica.
Na njihovih sestankih (javnih in privatnih) vlada poseb. na živčna napetost in intelektualna zgoščenost, kakor pri-stoji skozi in skozi znanstvenemu značaju njihove tako plodne dejavnosti. Zaradi tega so si ti sestanki podobni kakor kaplja kaplji. In to je tudi neizbežno, da, celo nujno Spričo usodne važnosti in vzgojno-političnega pomena te razkrinkovalne pedagogike, smatramo za potrebno navesti v celoti potek enega teh sestankov, da si bodo o njihovi pomembnosti dokončno na jasnem vsi tisti, ki na teh sestankih izostajajo iz kakršnega koli neutemeljenega in neopravičljivega razloga.
V dvorani (odnosno v prostoru, ker brez prostora ne gre) vlada praznično razpoloženje; tišina je taka, da ne sit šiš svojega soseda, ki bi ti ho. tel zaupati najnovejši prodorni uspeh razkrinkovalne akcije. Tako stanje vlada kake pol ure, Skrbno oko opazi med udeleženci več zakrinkanih obrazov (brez krinke). To so razkrinkovalci manjšega formata, ki ho. dijo med udeleženci in na vso (noč razkrinkujejo. A tudi to stanje ne traja dolgo. Kvečjemu druge poi ure.
• Nato se ves prizor bistveno spremeni. Od ust do ust se širi novica:	veliki razkrinkovalec
(brez krinke) prihaja. Cim se
(Poučna zgodba o zakrinkanih ljudeh)
pojavi, nastane za hip grobna tišina, nakar se oglasi razkrin. kovalec manjšega formata, ki zakriči: «Naj živi naš veliki razkrinkovalec, priljubljeni vo. ditelj vseh razkrinkovalcev!« (Applausi scroscianti).
Cisto zaupno, med nami povedano: veliki mož ni brez krinke. Intelektualec, nameno. ma nosi slabo srajco in povaljane hlače; tudi gate niso nič boljše. Da. da. tudi za gate se ve, predvsem gate so važne naravnost odločilne. «Krinko dol!« Srajca pade, hlače padejo. Ostanejo gate! O velika razkrinkovalna krinka! (Kaj, če bi veliki razkrinkovalec stal pred vsemi razkrinkovalci manjšega formata v prvovrstnih gatah?)
Ko se ovacije poležejo (kar traja več minut), povzame besedo veliki razkrinkovalec: «Dol Krinko!« («Krinko dol! bi bilo jugofašistično izdajstvo proletarskega inteinacionaliz. ma) je njegov pozdrav. «Giu la maschera!« je soglasen odgovor vseh prisotnih. Ze po tem pozdravu se občuti napeto in intelektualno zgoščeno ozračje pravega proletarskega interna, cionalizma. A pozabimo za tre. nutek na svojo malenkost. Veliki razkrinkovalec nadaljuje:
((Ameriški imperialisti so a-meriški imperialisti (splošno odobravanje) Ameriški imperialisti s krinko so ameriški imperialisti brez krinke (odobravanje prehaja v navdušenje). Ameriški imperialisti brez krinke so vojni hujskači
s krinko (navdušenje se stopnjuje). Vojni hujskači s krinko so vojni hujskači brez krinke (navdušenje se spreminja v ovacijo). Zakrinkani voj. ni hujskači brez krinke pripravljajo napad na veliko zakrinkano domovino vseh zakrinkanih razkrinkovalcev brez krinke (ovacija se stopnjuje). Mi (plurale maestatis), krinka
gor krinka dol. ne odnehamo in kličemo: ((Krinko dol!« (applausi universali, scroscianti e pro. lungati).
Občutek blaženosti, ki ga be. reš na obrazih udeležencev/ki zapuščajo zborno mesto se ne more popisati. Vtis je tako globok, da se ga ne morejo več znebiti. «Krinko dol!« je geslo, ki ga venomer ponavljajo, v javnosti, doma. v sanjah (kar dovede celo do skrajno pikant. nih prizorov v njihovem intimnem življenju). Pri tem žanje, jo velike uspehe, zlasti še. ker ima krinka to posebno lastnost, da ostane vedno tam. od koder bi jo hoteli strgati.
Na njihovo veliko srečo! Kaj bi se sicer zgodilo, če bi celo sami ostali na cesti brez gat?
D. H.
RAZGOVOR V SENCI
— Prepričan sem, Vladimir Iljič, da bo ta zlorabljal na kongresu moje ime.
— Jaz pa se zopet bojim, dragi Karl, da mu bo Stalin dal za to odlikovanje z mojim imenom.
(«Pravica»)
lin r k i r	vremenska napoved za danes
U UL k A L	napoveduje še vedno nesfano-
Y [\LiTI L	vitno, pretežno oblačno vreme
2 možnostjo krajevnih padavin. Temperatura brez večje spremembe. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 26.6 stopinj, najnižja pa 21.9 stopinj.
STRAN 8
ZADNJA POROC3LA
Sip	III		sr	i:;:;;;	
ijjiijji			"M H		11
H Rr* m-dh 'te" ir ^
r	IftlfHS	ajjjHjj	ij
iiiiiiii,. iiiii:;ii liiiHiiSHiii:^
j!'?ii i::	li:; il	F:	i	ii i::::
Sfegjjggr^F	;;S®i	^USalfeU-
	
	illilj
	i !
pl	lil
i »mm 1
7. SEPTEMBRA 1952
i J'
i iH
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15:
Slušna igra: Simunovič Alkar.
— Tret II.: 15.00: Dvorak: Trio	_
Dumky. 17.30: Stavki iz znanih koncertov Trst I.: 17.30: Simfonični koncert. —
8.15: V svetu najbolj priljubljenih operetnih m« lodij. 18.00: Vasja Ocvirk: «Po starih partizansffl poteh po Rogu in Brezovi rebri«.
NAŠ TEDENSKI
PREGLED
(Nadaljevanje s 1. strani)
voj nadaljuje in da se vedno bolj veča prepad med visoko razvitimi, dobro razvitimi in nezadostno razvitimi ali nerazvitimi deželami.
Tu je potrebna mnogo širša in obsežnejša politika podpore nerazvitim deželam — politika, ki jo dosedanje ustanove ne zmorejo. Treba bo pa zanjo najti rešitev.
* * *
Na področju stabilizacije odnosov v jugovzhodni Evropi je treba predvsem omeniti obisk jugoslovanske parlamentarne delegacije v Grčiji, ki sledi po. dobnemu obisku grških parlamentarcev v Jugoslaviji. Grško prebivalstvo je priredilo delegaciji. ki jo je vodil podpredsednik prezidija Moša Pijade, prisrčen sprejem, in del grške. ga desničarskega tiska, ki je poskušal — ni prav jasno, ali na lastno iniciativo ali na spodbudo tistih, ki se zbližanja balkanskih narodov bojijo — kaliti prijateljsko ozračje, je zadel v prazno.
Jugoslovanska parlamentar. na delegacija ni imela političnih pooblastil in zato tudi med njenim obiskom ni prišlo do nobenih konkretnih sklepov. Nedvomno pa je prispevala k nadaljnjemu zbližanju in večjemu sodelovanju med dvema bližnjima narodoma. Pri tem je bilo, zlasti »e z jugoslovanske strani, večkrat poudarjeno, da to zbližan je nima samo or brambnih namenov, kot marsikje enostransko gledajo na te dogodke
Nujnost pripravljanja skupne obrambe je plod zunanje nevarnosti, ki grozi obema državama. Toda že sam njun po. loža j sosedov narekuje razvijanje trajnih oblik sodelovanja. neodvisno od večjega ali manjšega vpliva zunanjih vzrokov — predvsem poglobljeno gospodarsko sodelovanje, za. katero je še mnogo možnosti neizrabljenih, pa sodelovanje na kulturnem in drugih področjih. To je tudi glavni namen zbliževanja balkanskih narodov.
Medtem ko je bil s podpisom avstrijsko-jugoslovanskega sporazuma o dvolastnikih in malem obmejnem prometu v Bad Oleichenbergu storjen še en korak za normalizacijo in poglobitev odnosov Jugoslavije s tistimi sosedi, ki tega ne odklanjajo, se kaže v Italiji vse večje vznemirjenje zaradi tega razvoja, ki je tako nasproten rimski želji, da bi bila Jugoslavija popolnoma izolirana in s tem ugoden objekt za izsiljevanje vseh vrst. Kot nam je te dni razkril uCorriere della Se. ra». je italijanska vlada že pred precej časa, morda že pred enim letom, posredovala v Atenah in v Ankari proti možnosti zbližanja Grčije in Turčije z Jugoslavijo. Ta korak očitno ni imel posebnega uspeha — nasprotno, verjetno je balKanske narode še bolj poučil o nujnosti sodelovanja, ker je pokazal. da ima poleg sovjetskega imperializma tudi preporojeni rimski imperializem svoje temne namene s tem področje m.
Rimska politika je tu očitno zašla v slepo ulico in njeni u-darci povečini mahajo v prazno. Kajti kako bi sicer razložili poseganje po tako revnih argumentih kot je trditev, da Jugoslavije ni mogoče sprejeti v atlantski pakt, dokler ne bo rešeno tržaško vprašanje. To že ni več izsiljevanje, to je samo ustvarjanje videza, da Italija še lahko izsiljuje na tem področju. uCorriere della Sera» navaja v vrsti razlogov, ki da govorijo proti sprejemu Jugoslavije v atlantski pakt. na prvem mestu nerešeno tržaško vprašanje. na zadnjem mestu pa tudi to, da sama Jugoslavija noče pristopati k paktom take vrste..,
Rim je tu podoben pijancu: kot bo ta vedno našel bolj ali manj duhovit razlog, da se ga napije, tako da Rim vedno posegel tudi po najbolj neduhovitem argumentu, samo da bi hujskal svet, naj pritisne to nesrečno Jugoslavijo, kt Italiji noče dati Trsta..
r. c.
EKSPLOZIJA LETALA
na letalski razstavi Farnborough
Reakcijsko letalo „De Havilland 110" se je razletelo po prekoračenju zvočnega zidu in padlo na množico gledalcev - 27 mrtvih, 63 ranjenih
LONDON, 6. — Danes je v Farnboroughu v zraku eksplodiralo reakcijsko lovsko letalo «De Havilland 110». Ob nesreči je letalo letelo z brzino 1120 km na uro in je že prešlo zvočni zid.
Nesreča se je zgodila nad gledalci in je povzročila številne žrtve. Po zadnjih vesteh znaša število mrtvih 27, pri čemer sta všteta oba pilota, ki sta bila v letalu. Ranjencev je najmanj 63.
Kakor hitro so kosi eksplodiranega letala padli na tla, so oddelki vojske in policije napravili široje kordon, medtem ko so inženirji in mehani. ki pobirali razne kose, ki jih bodo poslali v tovarno De Havilland v preiskavo. Po zvočnikih so pozivali gledalce, ki so fotografirali katastrofo, naj pošljejo slike tovarni, kjer bodo služile za ugotavljanje vzroka nesreče.
Ponesrečeno letalo je pilotiral znani preskusni pilot John Derry, ki je pred štirimi leti prav na današnji dan prvi v Angliji dosegel nadzvočno hitrost.
Na letališču v Farnboroughu je bilo danes 120.000 gledalcev. Množica je slišala trikratno detonacijo, ki je nastala ob prekoračenju zvočnega zidu, takoj nato pa je videla slap letalskih drobcev, ki je letel na gledalce. Trup letala se je zaril v zemljo ob nekem griču na robu letališča, motor je zletel na drugo stran, krila pa so padla na tla v bližini kraja ne.
sreče. Nesreča se je zgodila, ko je bilo letalo komaj 60 m nad površino tal.
Stevenson
pri Maherju
KAIRO, 6. — Angleški veleposlanik v Kairu, sir Ralph Stevenson, se je danes sestal z ministrskim predsednikom Maherjem. Po razgovoru je dejal novinarjem: «Nedavna A-chesonova izjava o Egiptu odgovarja našim čustvom, z njo se v celoti strinjamo*. Ni pa hotel dati nobenega pojasnila o svojem polurnem razgovoru z egiptovskim ministrskim predsednikom.
Medtem se je v Kairu razširila govorica, da je glavni stan vojske poklical podpredsednika državnega sveta Solimana Hafeza in mu naročil, naj prouči načrt za razpustitev strank. Govorice niso potrjene, vendar menijo opazovalci, da so v sedanjem položaju vsaj verjetne, zlasti po včerajšnjem sklepu vafdističnega glavnega odbora, da ne bo izvedel nobenega čiščenja v lastni stranki.
Nova egiptovska vlada je danes v palači Abdin prisegla regentskemu svetu. Predstavniki egiptovskih zemljiščih veleposestnikov 50 danes izročili ministrskemu predsedniku Maherju spomenico o agrarni reformi. Veleposestniki trdijo, da je v sedanji obliki zakonski nažrt o agrarni’ reformi ((nasproten ustavi in načelom mohamedanske vere»; nadalje
zatrjujejo, da predvidene orne. jitve zemljiške posesti praktično pomenijo zaplembo zemljišč. Veleposestniki predlagajo, naj znaša največja dovolje. na zemljiška posest 1000 feda-nov (približno 500 ha) s pravico do sto nadaljnjih fedanov za ženo in vsakega sina.
Nadalje pravijo veleposestniki, naj se odškodnin^ ne določi na osnovi njihovih davčnih prijav, temveč po ponovni oceni zemljišč.
V egiptovskih političnih krogih pripominjajo, da je med 2,700.000 zemljiških posestnikov v Egiptu samo 193 takih, ki imajo več kot tisoč fedanov zemlje.
Neodvisni tednik «Ahbar El Jfom» zatrjuje danes, da je Faruk v lanskem letu od svojih posestev in ostalih investicij v Egiptu zaslužil čistih 739.000 e-giptovskih funtov (754.000 angleških funtov), kar pomeni 2024 egiptovskih funtov (približno 3 iralijcnj lir) na dan. List pravi, da je treba tem številkam dodati dohodke, ki jih Faruk dobiva od svojih investicij v tujini: teh dohodkov ni mogoče oceniti. Stroški za civilno listo in vzdrževanje kraljevskih palač, ki jih plačuje egiptovska vlada, znašajo 4 milijone egiptovskih funtov letno.
Farukovo osebno premoženje cenijo dokaj različno. Najnižja cenitev je 20 milijonov funtov (približno 30 milijard lir), naj-višja pa qkoli 5o milijonov funtov. Faruk je podedoval od očeta 50.000 juter zemlje, ki jih je s stalnim večanjem premoženja povišal na 185.000.
KINO
V T USTI Rossetti. 16.00: «Ropar iz Yorka». Excelsior. 15.00:	((Čudovita po-
doba*.
Nazionale. 15.00: «Bogata, mlada in lepa«.
Fenice. 16.00: «Za<Snja obsodba«. Arcobaleno. 14.: «Damski frizero, Astra Rojan. 16.00: ((Odpadnikovo znamenje«.
Alabarda. 14.30: «Fornarina». Armooia. 13.45: «Stiri dekleta na krovu*.
Aurora. 15.00: «Tizio, Kajo, Sem-pronio* Nino Taranto.
Aristoo. 16.00: «Trije mušketirji« Garibaldi. 14.00:	((Močnejše od
ljubezni«, Jane Wymen.
Ideale. 15.00: «Naši prihajajo*. Impero. 14.30: «Ves svet se smeje« Italia. 14.30: ((Nehvaležno srce«. Viale. 14.30: «Cu(iovita dogodivščina*, M. Gaynor.
Kino ob morju. 15.00: «...in me je pustil brez naslova«. Moderno. 15.00: ('Krilati vragi*. Savona, 14.00:	((Zbogom gospa
Miniver*, Greer Garson. Vittorio Veneto. 13,45: «As v rokavu«, Kirk Douglas.
Azzurro. 14.00: «2ivIJenje z očetom*.
Belvedere, 15.00: «Mož iz Nevade« Marconi. 14.30: «Enrico Caruso«. Massimo. 14.30: «Grof Ugolino*. Novo cine. 16.00: «Rio Bravo«. Odeoo. 14.: ((Nepozabno potovanje* Radio. 16.00: «Ivonne la nuit». Venezia. 16.00: «V imenu božjem«
POLETNI KINO
CIRKUS APOL.LO UL sv. Marka,
tramvaj 2 in 4. Samo še nekaj dni dve predstavi dnevno ob 16.30 in 21. uri. Prodaja vstopnic ATEC, Trg Goldoni, in pri cirkuški- blagajni. Menažerija je odprta od 9. do 20. ure. Arena del ficri. 19.45: «Na poroči se, mama«, J. Mc Donald. Garibaldi. 21.00:	((Močnejše od
ljubezni«, Jane VVymen. Ginnastica. 20.00: ((Ognjevita plavolaska« Bety Hutton.
Kino na gradu. 20.00: «Ura, kraj in dekle«.
Pončana. 20.00:	((Generalni in-
spektorv, D. Kaye,
Rojan. 19.45: ((Sijajen zločinec«. Sv. Ivan. 20.00: «Yeliko izdajstvo«
..- /v;.'
r**f i % ^ ra
i::;: ‘
figi
Van Steenbergen prvi v »kriteriju prvakov1*
Nadmočna zmaga Belgijca, ki je postavil nov rekord proge - Bobet drugi, Mueller četrti, Italijan Petrucci sedmi, Kuebler osmi, Bevilacgua zadnji - Koblet je odstopil
PARIZ, 6. — Na današnjem «25. kriteriju asov* je sodelovalo 19 najboljših svetovnih kolesarjev, manjkala s0 le redka znana imena. Nastopil je tudi novi svetovni prvak v cestni dirki, Nemec Mueller, ki se je plasiral na četrtem mestu in s tem potrdil, da vendar le nekaj velja, in svetovni prvak v zasledovalni vožnji Avstralec Patterson.
Tekmovali so na tradicionalni krožni progi, k} meri 3632 km in ki s0 morali prevoziti 27 in pol krat; skupno je proga merila 100 km. Prepričevalno je zmagal z naskokom Belgijec Van Steenbergen, ki je vozil s povprečno brzino 52.933 km na uro in za eno minuto izboljšal prejšnji rekord proge, ki ga je držal Francoz Louison Bobet.
V šestem krogu se Bobet odločno spusti v lov za Kuebler-jeni in ga kmalu prehiti. Borba med Kueblerjem in Bobetom je povzročila splošno živahnost. Bevilacqua, Robič in Schils so nekoliko zaostali za skupino. Precej je zaostal Patterson, ki je kmalu nato odstopil.
V devetem krogu pride v ofenzivo Van Steenbergen in kmalu dohiti Bobeta, ki je v začetku desetega kroga preluknjal gumo.
VRSTNI RED :
1. Van Steenbergen (Belgija) v 1.53:21 s povprečno brano 52.933 km na uro (prejšnji rekord proge: Louison Bobet leta 1950 v času 1.54:20.
2. Bobet (Francija) po 1:28; 3. Darrigade (Francija) po 3:04; 4. Mueller (Nemčija) po 3:06; 5. Sehulte (Holandska) po 3.08.
Z enim krogom zaostanka: 6. Varna jo (Francija); 7. Petrucci (Italija); 8. Kuebler (Švica); 9. Hoermann (Nemčija); 10. Diot (Francija); 11. Piel (Francija); 12. Bober (Francija); z dvema krogoma zaostanka: 13. Robič (Francija); 14. Bevilacqua (Italija).
Odstopili so Patterson (Avstralija), Zaaf (Francija), Schils (Belgija), Carrara (Francija), Koblet (Švica).
Italijansko prvenstvo
v plavanju za moštva
Romani je s 4:48.9 postavil nov italijanski rekord na 400 m prosto
RIM, fi — Danes je bilo italijansko prvenstvo v plavanju za moštva. Omembe vredni so rezultati Griltza na 200 m prs. no; 2:45.4 (razen Griltza nihče ni plaval pod tri minute), Mas-sarie na 100 m hrbtno 1:09.7, in
Buonocora na 100 m prsno — 1:01.5. Romani pa je z zelo dobrim časom 4:48.9 postavil nov italijanski rekord na 400 m prosto.
Končni rezultati prvenstva so; 1. Can. Napoli 12.090 točk, Virtus Pesaro 11.506, 5, 3. Trie-stina 11.201; 4. Chiavari Nuoto
11.042.5, 5. Mincio — Mantova
10.872.5.
LIZBONA, 6. — Organizacijska komisija za prihodnje svetovno prvenstvo v nogometu je danes začela razpravljati o pravilniku in izvedbi svetovnega prvenstva, ki bo leta 1954 v Švici. Komisija bo predložila svoje sklepe izvršnemu odboru FIFE, ki se bo sestal 8. septembra v Estorilu.
Komisija je sklenila, da se bodo morale države, ki se bodo hotele udeležiti tega prvenstva, vpisati do 1. februarja 1953. Komisija je tudi potrdila sklep arbitražne komisije FIFE, po katerem bodo morali vsi igralci brez izjeme igrati z nogometnimi čevlji. (Na olimpia-di v Helsinkih so Indijci nastopili bosi).
Komisija se b0 ponovno sestala 14. februarja v Švici, ko bo proučila program kvalifikacijskih tekem, ki se bodo začele leta 1953.
Miian-Juventus 3:0
MILANO, 6. — Danes je v prijateljski tekmi Milan premagal Juventus s 3:0. Strelca sta bila Nordahl v 40. min. prvega polčasa in v 17. min. drugega polčasa in Burini v 2. min. drugega polčasa.
V tekmi, ki ji je prisostvovalo 3Q.OOO gledalcev, dva najboljša italijanska kluba še nista nudila tiste igre, ki bi jo bilo pričakovati. Predvsem sta bili šibki napadalni vrsti, v katerih so igralci še nekam počasni in okorni ter brez strela na gol. Najbolj so ugajali trije Milanovi Švedi in oba Hansena pri Juventusu. Boni-perti je še počasen. Vendar se zdi, da bosta obe moštvi do prihodnje nedelje, ko se začne prvenstvo, že v formi. Buffon je z nekaj sreče ubranil enajst, metrovko.
MILAN:	Buffon; Silvestri
(Travagini), Pedroni (Zagatti); Annovazzi, Tognon, Beraldo (pistorello); Burini, Gren, Nordahl (Liedholm), Liedholm (Danova) Frignani.
JUVENTUS: Viola; Bertuc-celli, Manente (Corradi); Mari, Ferrario (Parola), Piccinini; Muccinelli, K. Hansen, Boni-perti, J. Hansen (Scaramuzzi), Carapellese.
RADIO
.1 UtiOSljOVASISKK KIJE TRSTA
254,6 m ali 1173 kc NEDELJA, 7. septembra 1952
8.00 Poročila. 8,15 Jutranja glasba. 8.30 Za naše kmetovalce.
9.00 Mladinska oddaja. 13,00 Promenadni koncert. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 14.30 Domači zvoki, 18.15 Slušna igra: Simunovič Alkar. 19.15 Poročila.
23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila.
T KS T U.
306,1 m ali 980 kc-sek
8.00 Jutranja glasba. 8.15 Poročila. 8.30 Lahke melodiije. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Domači motivi. 9.45 Slovenski motivi na harmoniki. 10.00 Prenos maše.
11.15 Komorna glasba. 11.30 Oddaja ža najmlajše. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Parada lahkih orkestrov. 15.00 Dvorak: Trio Dumky. 15.33 Glasba Iz revij.
16.00 Šramel kvintet in pevski duet. 16.30 Pestra ritmična glasba. 17.00 Priljubljene melodije.
17.30 Stavki iz znanih koncertov.
18.00 Iz delavskega sveta. 18.10 Pestra operna glasba. 18.30 Plesna glasba. 19.00 Iz filmskega sveta. 19.45 Poročila. 20,00 Operetne melodije. 20.30 Športna kronika in poročilo o šahovski clim-piadi v Helsinkih. 21.00 Koncert pianistke Harriet Cohen. 21.30 Izbrana lirika. 21.40 Lahka glasba. 22.00 Puccini:	Manon Le-scaut, 1. in 2, dej. 23.15 Poročila.
TRST t.
8.45 Veseli zvoki. 9.00 Odlomki iz oper. 11.15 Iz tedenskih sporedov. 14.00 Furlanski pevci pojo.
14.30 Napolitanski orkester. 15.00 Melodije v zadnjem četrtstoletju. 15.45 Lahka glasba. 17.30 Simfonični koncert. 19.00 Plesna glasba. 21.00 Humoristična oddaja — lekcija iz zemljepisa:	Švica,
23.15 Poročila.
S L V V £ KI J A
327,1 m 202.1 m 212.4 m
8.15 V svetu najbolj priljubljenih operetnih melodij. 9.00 Dominik Smole: Sprehod po dolini Trente, 10.C0 Popularen dopoldanski koncert. 11.30 Želimo Vas razvedriti. 12.00 Oddaja za beneške Slovence. 12.30 Poročila.
13.10 Želeli ste — poslušajte!
15.00 Poročila. 15.40 Valčki', polke in mazurke. 16.00 Aleksander Dumas: Crni tulipan-radijska igra.
17.00 Slovenske narodne pesmi.
18.00 Vasja Ocvirk: «Po starih partizanskih poteh po Rogu in Brezovi rebri«. 18.15 Mali koncert lahke glasbe. 19.00 Poročila.
19.10 Pojo slovenski zbori. 19.40 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljane. 20.00 Odlomki :z opere «Lucia Lammermoorska« Gae-tana Donizettija. 22,00 Poročila.
22.15 Zabavna glasba.
Tl «S T II.
306,1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakeiga nekaj. 12.45 Poročila.
13.00 Pestra glasba. 13.40 Lahke melodije. 14.00 Poročila. 14.15 Pestra ritmična glasba. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Schubert: Kvartet v c-molu. 18.50 Tangi in valčki. 19.15 Priljubljene melodije.
19.45 Poročila. 20.00 Koncert violinista Petroviča. 20.20 Glasbena medigra. 20.30 Športna kronika. 20.40 Orkester Russel Bennet.
21.00 Književnost in uiftetnost.
21.45 Polke in mazurke. 22.00 Puccini: Manon Lescaut, 3. in. 4. dej. 22.45 Večerni ples. 23.15 Poročila.
TRST I.
11.00 Simfonična glasba. 11.45 ((Zamisel Ermes Torranze«. 13.00 Poročila. 14.25 Gavote. 17.30 Beethoven: Simfonija št. 1 in št. 3, izvaja simf. ork, pod v. Bruna Walterja. 19.15 Poje sopranistka Rita Pierobon. 20.00 Poročila.
20.30 Pesmi, ki gredo do srca.
21.00 ((Posvetilo*, slušna igra. 22.05 Rahmaninov: Koncert štev. 2 v c-molu za klavir in orkester.
SLOVENIJA
327,1 m, 202,1 m, 212,4 m
12.00 Slovenski zbori in samospevi. 12.30 Poročila. 13.00 Operne arije poio slavni pevci. 14.10 Spored starih in novih melodij.
18.30 Poje mariborski Komorni zbor. 19.15 Veseli zvoki, 19.30 Poročila. 20.20 Simfonični koncert. Radia Ljubljana. 22.00 Poročila. 22.15 Igra študentski plesni sek-stet. 22.35 Plesna glasba (plošče).
JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
254,6 rn ali U78 kc PONEDELJEK, 8. septembra 1932
5.30 Prva jutranja poročila. 5.45 Jutranja glasba. 6.45 Pogovor z ženo. 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 13.30 Poročila, 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Domači zvoki. 14.20 Ob Soči in Zili. 18.15 Narodne pesmi. 18.30 Orkester Glenn Muller in Perci Faeith. 19.15 Poročila. 21.00 Pester večerni spored. 22.00 Nočni koncert. 23.10 Glasba za lahko« noč, 23.30 Zadnja poročila.
AVTOMOBILI
Cadillac, Ford Sedan
model 1941 v najboljšem stanju po 300.000 lir
KUTSUKIAN, UL. GELSOM1N1 10
TRST
^MotoGuzzu
tKONOMIČNA LAHKA MOTORNA KOI, ESA GAUETT0 160, 4 PRESTAVE AIRONE 250 normalna-Šport AST0RE 500 - FALC0NE-SP0BT MOTORNI TOVORNIK 15 0-PREVHNU1VI
"MONDIAL PISTON"
bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel
MEHAN1ŠKA DELAVNICA za vsa popravila
CREMASCOLI
TRST . UL FABI0 SEVBR0 18 TELEFON 89 03
Mizarji podjetniki kmetovalci.
Deska smrekove, macesnove in trdih
lesov in tra-
me, nudi najugodneje
I
IBS!
viale Sonnino 24 IbL 90441
TRGOVINA
j;	Trst.	U,.	B.	V**'1
OGjLEJTE M SAŠE IZJLOŽBE*
ETAŽNA STAH0VABJA
(CUNDUMINIO) 3 DO 4 SOBE,
kopalnica, dvigalo in druge pritikline, se bodo gradil UL R. Sanzio (plačilne olajšave ALDloi
Informacije pri admin. M1CHELUZZI, UL. ROSSETT Tel. 93050 od 17. do 18. ure.
Kopcdi&m	.	i	\
ST. SIM
Prijetna obala, bufet, izvrstna izborna vina, u)eekends, penzioni, igre in zabave, ob sobotah m koncert
ODHOD PARNIKOV:
Ob delavnikih:	-40o
iz Trsta ........... 9.50,	11.00, 12”*u- l830
Iz Sv. Nikolaja  .....................
Ob nedeljah m praznikih ^ Iz Trsta . . 8., 9., 10., 11., 12>’	21-15
iz Sv. Nikolaja : 18.00, 18.45, 1 • ’
AVTOBUS:
Ob sobotah:	M	31.00
iz	Škofij	.  ........... 15.30.	18-oo’ 2i.oo
iz	Sv. Nikolaja	.	:	• l .	19.00.
Ob	nedeljah: ■	„0 30, 21-3°
Iz	Škofij	. .	.	10.,	12..	14., l6>,n	2l 23‘
iz Sv. Nikolaja . 11.. 13., 15..
Cena za odrasle: obojestranska vožnja in ^°PtopaWe lir. - Cena za otroke: obojestranska vožnja	^on.
100 lir. - Fakultativna cena 300 lir. za kons
Kdor
uporablja
pSqi
svetuje
pitnpg
KOMPLETNE INSTALACIJE *
od 12.000 lir da,je
PRODAJALCI NA VSEM TE
Bulič Franc
bElavn;m
In
r is s ^
uiF-
Telefon ^
,AV\WIW/.SVWA,A%VV W.V%W^WVWA%WA%WWW^AV.%VAWAV.V.VV'tVVWW'.'V;VVV%VVW^*AV.V.V.%VIWAV.^
*v!>'
p°
Gospod Winkle se je po tem opominu brž pri tem pa je s puškino cevjo neprijetno zadel Weuj W 2 >3 «Grom in strela!» je vzkliknil Sam, pobiral zajel. klobuk im si drgnil sence. «Gspud. 6e ute s ta mai _ iepe-na en sus napunil ena lovska torba in puvrh *e soj jjx sg.
„ ncniprnh hlafah se le Klasno zasmej^ ga je ’
ChalteS
ilJichmh
76,
Prevedel prof. tir. Fr. Bradač
Gospod Piekv/ick je premišljeval ter si zakrival obraz z rokami, dočim se je Winkle ka<r po vrsti pomenljivo oziral na vse druge.
«Hofem biti o stvari na jasnem,» je vzkliknil slednjil gospod Pickwick, povzdignil glavo in udaril po mizi. «Izpregovo-ril bom z Dodsonom in Foggom. Vrnem se jutri v London >
»Jutri >e ne,> je rekel Wardle; «saj ste še hromi.>
«No, prav, torej pojutrišnjem.*
«To bo prvi september in obljubili ste nam, da se udeležite naše partije na letni dvorec gospoda Geoffrejra Manmmga in da boste z nami zajtrkovali, četudi se ne udeležite lova.»
«Tudi prav, še en dan pozneje,* Je rekel gospod P!ckwlck «Torej v Četrtek. Weller!>
«Prosm!»
♦Naroči za naju dva zunanja sedeža na londonski poštni kočiji. Odpotujeva v četrtek.*
«Da, gspud.»
Sam Weller je odšel in jo mahal počasi proti pošti, z rokami v žepih in z očmi, uprtimi v tla.
«De b te vrag!>» Kdu b s biu kej tacga mislu od starga gspuda?» je govoril sam pri sebi. «Pumislte — z ženska, k ma
Se mejhnga sina! Kajpk, tila stari petelini sa zmiri tak, če-prou pušten izgledaja. Ampk nekej tacga b s na mislu o nem — ne b sl mislu o nem!»
Tako modruje je prišel Sam Weller na pošto.
DEVETNAJSTO POGLAVJE
Prijeten dan, ki se je neprijetno končal.
Krilati prebivalci strnišc, ki na srečo niso vedeli, da bo kdo kalil niihov duševni mir m njihovo veselje do življenja, so pozdravljali jutro prvega septembra kot eno najprijetnejših v njihovem kratkem življenju. Marsikatera jerebica se je košatila z vso gizdavostjo in lahkomiselnostjo po strnlšču. In marsikatera stara jerebica je gledala s svojimi okroglimi očmi kakor modra in izkušena ptica njeno nespametno početje ter se sončila, prav tako malo slut6 svojo bližajočo se usodo, veselo in zadovoljno na svežem jutranjem zraku — in nekoliko ur pozneje so ležale vse mrtve na tleh.
Toda postajamo preveč sentimentalni; zato bomo raje na-daljevali z našo povestjo.
Torej! Bilo je — da govorimo v navadni prozi — tako lepo jutro, da se ni lahko porodila misel, da Je že minilo tistih malo mesecev angleškega poletja. Grmičje, polja in drevje, griči in travniki so bili krasno zeleni; ni se padel skoraj Ust z drevesa: komaj sled rjavkastega odtenka Je opozarjal, da se je pričela jesen. Nebo je bilo brez oblakov; sonce je sijalo svetlo in vroče; žvrgolenje ptic, brenčanje neštevilnih žuželk je napolnjevalo zrak. Vse, kar je gledalo oko in slišalo uho, je kazalo na poletje in samo na poletje.
Tako je bilo tisto jutro, ko se je odprt voz s tremi Pick-vvickovci (gospod Snodgras je ostal rajši doma), gospodom Wardlom in gospodom Trundlom ter slednjič Samom Weller-jem, ki je sedel zraven kočijama na kozlu, ustavil pred vrati ob
veliki cesti, kjer sta stala dolg suh gozdni čuvaj in mladenič v nizkih škornjih in kratkih irhastih hlačah, vsak z veliko lovsko torbo in dvema jerebičarjema.
«Ta dva vendar ne mislita,* je pošepetal gospod Winkle staremu Wardlu, ko sta stopala z voza, «da bomo ustrelili toll-ko jerebic, da bosta njuni torbi polni?*
«Ej, seveda* je vzkliknil Wa«rdle. «Vi morate napolniti eno, jaz pa drugo; in ko bosta polni, jih gre ravno Se toliko v žepe naših lovskih sukenj.*
Gospod Winkle je stopil z voza, ne da bi bil odgovoril, mislil pa je sam pri sebi: če ostane družba tako dolgo pod milim nebom, dokler ne bo on napolnil ene lovske torbe, bo v veliki nevarnosti, da se pošteno prehladi, če ne še kaj hujšega-
«Kaj ne, Martin, gospod Geoffrey Je še na Škotskem?« je vprašal Wa<rdle dolgega gozdnega čuvaja.
Dolgi čuvaj Je potrdil in pogledal nekoliko začuden zdaj gospoda Wlnkla, ki je držal svojo puško, kakor bi želel, da bi mu njegov žep v suknji prihranil trud, da bi mu ne bilo treba napeti petelina, zdaj gospoda Tupmana, ki je držal svojo puško tako, kakor da se je boji — in prav nobenega vzroka ril, da ne bi mislili, da je bilo res tako.
«Mojl prijatelji se niso dosti izkušeni v teh stvareh.* je rekel Wardle, ko je opazil postranske poglede dolginove. «Saj veste: .živeti in učiti se’. Bodo že še dobri strelci. Vendar moram prijatelja Wlnkla prositi odpuščanja; on je že nekoliko vajen.*
Gospod Winkle se Je v zahvalo lahno nasmehljal ter je držal in sukal v svoji zmedenosti svojo puško tako imenitno, da bi se bil, ako bi bila nabita, na mestu ustrelil.
«Tako pa svoje puške ne smete držati, gospod, če ste Je nabili,* je rekel osorno čuvaj, «drugače boste pri moji veri napravili mrzlo pečenko iz enega od nas.*
Mladenič v usnjenih hlačah se je glasno zasu
šal delati, kakor da se je smejal nekdo drug, za spod Winkle majestetlčno jezno pogledal.
«Kam ste naročili fanta z živili, Martin .* Wardle.
je
vprj:
KOSP0*
id’*
rcne.
«Ob dvanajstih mora biti na Ome-Tree Hllluvein.» ,/ «To m v lovišču gospoda Geoffreya, kcllkor v K 1 «Ne. gospod; ampak tik zraven. One-Tree Bn' “h šču kapitana Boldwiga, a ne bo nikogar, da b n tam imamo krasno trato.*	gos?0
,<Prav dobro.* je rekel Wardle. «Toda odrini	Jj
Ob dvanajstih se spet snidemo. Pickw!ck-»	slcer
Gospod Plckwick sl je silno želel gledati lov, _ zCirav® zato, ker je bil nekoliko v skrbeh za življenje 1 v3t>ij ^ gospoda Winkla. Tudi je bilo strašno zoprno, v za!>3v jutru se vrniti ter pustiti prijatelje, da bi se sam to je odgovoril prav kislega obraza:
«Na žalost moram lti.»	,
«Ali gospod ni lovec?* je vprašal dolgi tuva «Ne,» je rekel Wardle; tin povrhu še 5ePa‘5> 0d Pic «Strašno rad bi šel z vami,* je rekel S° v	jj
♦strašno rad.»
id,snu idu."	£0
Vsi so molčali in ga sočutno gledali. TnladettlC'.,''# «Za ograjo stoji samokolnica,* Je relcf narn[, bi b
oglasov
gospod hotel, da ga njegov strežaj pelje za n	.p
v naši bU*lnl, čez ograje in lese bi ga pa ze ^^evanje s
repub. Jugoslavlla: Izvod 1“^5Keg>
NAKOCN1NA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJudk---------
Postni tekoči račun ^a STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičneg Llubltana TvrSeva S4 • tel 20(1! tekoCI rafun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90333-7 - Izdaja Založništvo trfaiUf«
možem5 D.ZOZ’