KuiAtv^cftofi^rel* ВМ 1.15
ИагдШдпкепБо^
V*Amg жИ 8ebriftl«itun^: Klagenfurt, Bismtrckrlng 13, PoaWach 116 t BMNfaqtrti« (im reniiia wMhw) тооаШећ RJA 1.— fral Baua (eiaecbUeiUlob RM. ОЛв lusteUgebtUtf Abbeatellungem dec Zeltunc f&r dui m*di(olg#nd#n Honat werdMi unr acbitftUcii and sur Ua 36. daa teafenden Monata angemommMi
Nr. 8в.
Krittnbnry, den 10. Met 1944.
900 delavcev iz MlelStala ge posliisalo »Ago«
Air naj se še iioiiiiiože yrobovi v gorah okoli nas, \ katerih leže vaši bratje?
v sredo, 3. maja je imelo približno 900 delavcev iz Miefltala priložnost, da dobi globok upogled v vprašanje banditatva. Vršila so se tri zborovanja, na katerih j« govoril mož, ki je spoznal banditski problem iz svojega doživetja; mož, ki je Slovenec, bil aktivni častnik v jugoslovanski armadi, prostovoljno zapustil službo, ki jo je imel v Grazu, da bi se pridružil banditom. On je veroval, kakor nekateri v njihovih vrstah da se bo bojeval za samostojnost in svobodo svojega naroda. Ali ta vera je v kratkem času napravila mesto globokemu razočaranju. Kmalu je spoznal resnične cilje partizanstva in OP. čim več je dobil vpogleda, toliko bolj se mu je zagnueila ta zločinska, ljudi Napeljujoča organizacija, ki izkorišča lahkovernost ljudstva, da ga potem lahko zlorablja za svoje boljševiške svrhe. Ta mož je Josef Grutovnik, ki je imel prt banditih izmišljeno ime >Aga« in je bil pod tem imenom v MieBtalu in še čez poznan pri partizanih.
Gutovnik, ki je delavcem in delavkam т MieBtalu, deloma na zelo živ in strasten način govoril o svojih doživetjih in spoznanjih je povedal v pričetku g\)vora, kako je prišel k partizanom in se kmalu povzpel do vodilnega mesta. Gutovnik je rekel: »V začetku svojega delovanja pri banditih sem bil trdno prepričan.
j* začrtano delo OF. pravilno. Po smrti vodje bazkditov >Polda« sem postal jaz njegov narnestnik, to se pravi, tajnik za MieBtaler-kreis. Sedaj mi vodje OF. niso mogli več prikrivati svojih resničnih ciljev in tako sem polagoma zvedel vse tajne te organizacije. Spoznal sem, da je OF 100 odstotna komunistična organizacija. Možje v vrhovnem vodstvu so komunistični podtalni rovarji iz časov razpada Jugoslavije in tudi glavni vodja Josef Broz, ki #i je nadel ime Tito — bivši ponarejevalec denarja in atentator — je bil vzgojen v Moskvi in je prišel 1938. leta ▼ SHS, da bi tukaj T đoloče'nem trenutku izvedel komunistično revolucijo. Enako Kidrič, Vidmar, Kardelj, Kocbek itd. Itd. samo čisti komimisti. To so vodje OF. Komunisti so si sploh z OP. nadeli nacionalno masko, da lahko bolj pridobijo ljudi. Ali so eel6 tako daleč, da so dali komuniste Študirati teologijo, da bi po teh pokvarjenih župnikih razkrojili katoliško ljudstvo. Primer za to je Lampret, sedaj vojaški duhoven pri partizanih, ki vernike poziva na bratomor in rop.« Z celo vrsto primerov je Gutovnik potem dokazal, kako je vsa osvobodilna fronta komunističnega mišljenja in tako vodena, cel6 vel vodje banditov doli do najmanjše celice. »Jaz sam sem postal okrožni tajnik, ker me je Polde, ne da bi me vprašal, dal vpisati v KP. V vseh časopisih In knjigah banditov so komunistični znaki. Njihove pesmi so polne komunističnih dokazil. Kot prva je v pesmarici komunistična himna .Internationala', v drugi pesmi je rečeno: ,Mi smo bojevniki rdeče fronte in naše geslo je: Sovjeti nad celim svetom'. Banditl nosijo komunistično zvezdo na čepicah in zastavah, pozdravljajo s pestjo in se nagovarjajo ,tovariš': ali so vedno pripravljeni, svojemu .tovarišu' poslati kroglo v vrat.« Gutovnik je opisoval sestanke z vodilnimi funkcionarji. Rekel je o tem: »Tam se je popolnoma odkrito govorilo, da se mora KP začasno skrivati v OF., da v danem trenutku lahko javno nastopi in v deželi napravi krvavo revolucijo po ruskem primeru. Najboljši dokaz za komunistično prepričanje je naredba komunistične stranke Slovenije ki je verjetno poznana samo najboljšim in najsposobnejšim komunistom (ona je bila že enkrat objavljena v >Karawanken Bote«).
»Ta naredba«, tako je saklical Gutovnik svojim delavskim tovarišem, »pove vse. Najprvo naj se zvodijo ljudje k partizanom, da bi tam postali komunisti. V danem času morajo potem med narodom uprizoriti krvavo klanje in vse, kar bi se aktivno ali duševno moglo zo-perstavitl komunistom, pomoriti.« Gutovnik je dalje govoril o komunist^nih ciljih, če zmagajo boljševiki. »Posledice bi bile; odprava zasebne lastnine, osebne svobode, vere, uničenje vsake kulture, izgraditev Spionske mreže, kjer lastni otrok vohuni za starši in jih preda nožu. Tisoči in zopet tisoči bi bili poklani, Internirani alt pa Izgnani. Kmetje bi morali oddati zemljo državi In bi bill v bodc^nosti samo Se hlapci, cerkve bi se spremenile v skladišča, kino in druga zabavišča. ^ ® P"*^'te же preveriti, tudi ne po tem, da je Stalin pred kratkim imenoval patriarha. To je prava bolj-ševUka goljufija. Vero v Sovjetski Rusyi dandanes enako preganjajo kakor preje. P^ nekem sestanku vodilnih funkcionarjev OP. je bilo odločeno, da se bo versko vprašanje ravno tako reševalo kakor v Rusiji, to se pravi naj #e vel verniki preganjajo in pomorijo-
Kar me je najhitreje izpame'ovalo, je način, kako vodje partizanov postopajo s svoji-ml lastnimi ljudmi. Oe komu ne zaupajo več 100 odstotno, mora biti odstranjen. On hipoma izgine In na vprašanje, kje je, se odgovarja da Je ki k brigadi, da Je postal kurir
ali kaj sličnega. Nikoli več se ti ljudje niso vrnili, vsi so bili likvidirani. Tako počiva v gorah, ki obkrožujejo MieBtal, mnogo mladih mož, ki so padli pod kroglami svojih lastnih .tovarišev'. Nikoli več ne bodo videli ljubečega očesa matere.
Poseben primer je trgovec Vinko Jamnik iz St. Johanna pri Unterdrauburgu, ki je pomagal banditom. kjer je le mogel. On jim je sčasoma dobavil blaga za nad 200.000 RM. "Tudi mlade fante je dovajal banditom. Ravno (Jej-stvo, da je toliko za nje naredil, ga je stalo življenje. Ni se mu več zaupalo in rečeno je bilo da si hoče pridobiti vpliv, da bi ta vpliv izkoristil proti komunistom. Zvabljen je bil z doma in likvidiran. Pri tem ubijalskem delovanju pazijo komunistični vodje tolp zelo na svojo kožo. Postoji cel6 naredba, da se noben vodja ne sme bojevati v prvih vrstah ali korakati. Da umrje, za to je dovolj dober navaden delavec ali kmetski fant, komunist naj odnese zdravo kožo.
To je resnica o banditih in OF, ki je za • vsakega poštenega človeka nekaj groznega. Boj, ki naj domnevno prinese svobodo, pripravlja samo najnižje suženjstvo, boljSeviško mnoštveno uničevanje in izkoriščanje.
Vem, da je vaš položaj težak, ali za poštenega človeka ne sme biti kolebanja med dobrim in slabim. Boj, ki se sedaj bije, bo odločil med boljševizmom in med kulturo in njenimi pridobitvami. Spoznal sem, da je edina sila, ki lahko nasprotuje uničujočemu komunizmu. Nemčija. S tem je stališče Slovencev popolnoma jasno. Banditi nikoli ne bodo prišli do moči in naj se zato tudi nobeden ne boji njihove jeze.« Gutovnik je opozoril na stališče enega milijona Slovencev nasproti 80 milijonom Nemcev. >Iz tega razmerja samega je torej jasno razvidna pot, po kateri moramo iti: % Nemčijo!«
»Dajte policiji pravilne in časovno točne podatke in poročila, kako bi jih ona mogla uspeš, no zatirati in bodete vi čimpreje od njih osvobojeni. Bodite pri tem oprezni in verujte, da to ni nobeno izdajstvo lastnega naroda. Izdajalci slovenskega naroda so banditi. Verujte mi, da sem sam jaz po svojih osebnih doživetjih pri partizanih povedal resnico. Ne dajte se zapeljati po partizanih. Jaz sem vesel, da imam priložnost, da popravim to. kar sem preje v moji zaslepljenosti zakrivil. Kakor je nemška oblast bila uvidevna z menoj, bo uvidevna z vsakim, ki se vrne iz gozda, odločen, da postane spet pošten človek in dragocen član društva.«
Kmetje in delavci! Možje, žene in dekleta! To je bilo priznanje poučenega, nekdanjega aktivnega vodje banditov, ki je po dolgih krivih potih prišel do pravega spoznanja in našel spet pravo pot. Kakor je bil on zapeljan, je večina zapeljanih, ki so zbežali v gozd ali v teren radi sodelovanja z banditi. Pripeljite jih nazaj, poučite jih, preden je prepozno! Ali mogoče sami hočete imeti boljševizem v vaši deželi? Matere in žene, ali hočete, da vsi vaši sinovi in možje postanejo navadni zločinci? Ali hočete, da se vaši možje in fantje bojujejo za boljševiške interese in se zato dado postre-liti? Ali se	pomnože grobovi v gorah
povsod okoli, v katerih leže vaši bratje?
Pomislite eno: Banditi so samo pomočniki za boljševiške interese; oni nikoli ne bodo zmagali. Nemčija je .močnejša kakor vsi njeni sovražniki. Ona se bojuje za pravico proti nasilstvu, proti boljševiškemu zasužnjenju in s tem za življenje vseh narodov, ki jim preti boljševiško uničenje. Nemškemu orožju bo podarjena končna zmaga!. Potem pa bo pač za vse tiste, ki tega nočejo uvideti in so proti Reichu, prepozno.
Secret Service mori dalfe
Zastopnika Egipta in čila na lionferenci Ilo nenadoma „umrla"
Stockholm, 9. maja. Reuter je v sredo razglasil dva kratka lakonična poročila Iz Phi-ladelphije, kjer je eeda) kongres tako zvanega mednarodnega uradnega dela. Po prvem poročilu je egiptovski delegat dr. Ramzi podlegel srčni kapi. Po drugem poročilu je istega dne tudi čilski odposlanec Brookmann podlegel srčni kapi.
Čudno naklučjel Nikdar ni bilo slišati, da je podnebje v Philadelphijl tako nezdravo, da ljudje tam pogosteje umirajo za srčno kapjo kakor pa kje drugod. Ali pa so bile morda razmere na kongresu Ilo tako razburljive?
Tukaj se bliskovito prikaže druga domneva — in po natančne jem preudarku postane gotovost. Ravno egiptovska in čilska delegacija sta zaradi svojih izkustev v svojih deželah skeptično gledali na Churchill-Roo-seveltov manever blufa ter so radi tega za uradne žičarje nastale zelo neprijetne težkoče. Egipt kot član skupnosti arabskih narodov, ki je zaradi brezobzirne zaplenitve svoje žitne zaloge za angloamerikanske vojaške skupine na Bližnjem vzhodu prišel v največjo stisko, obžaluje stotisoče smrtnih žrtev za lakoto in kužnimi boleznimi. Dan za dnevom je Egipčanom pred očmi nesoglasje med britskimi obljubami In britski-mi deli. Neodvisnost in obnova sta bile de-
želi obljubljeni in danes je brez varstva v rokah londonskih izkoriščevalcev kakor kako lamorsko pleme. Cile pa, ki je šele po dolgem odporu popustilo pred Washington-sko vabo »politike dobrih sosedov«, spozna vedno bolj in bolj goljufivo igro dolarskih im-perialistov. Ravno delavstvo obeh teh dežel je tisto, ki je najbolj neposredno zadeto po goljuiiji plutokratskih vojnih zločincev
V tej situaciji so uporabili zadnje sredstvo, ki je bilo Churchillu in Rooseveltu na razpolago: Secret Service je neugodne kritike odstranili Za javnost je bilo izdano nedolžno obvestilo, ravno tako kakor se je to zgodilo v prejšnjih primerih tajnih smrtnih primerov. Tako je bilo tudi pri ministeriozni smrti tnladega iraškega kralja Shazija, ki ;e dozdevno ponesrečil pri vožnji z avtomobilom, tako je bilo tudi v primeru poljskega emigranta Sikorskega, kjer se je baje zgodila (Nadaljevanje na 2 strani i
Boji med Prniom in Moldavo zahlliifeni
Visoke sovražnikove zgube - Borba za Sebastopol - Sestre! 130 sovjetskih letal
Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. maja objavilo:
Pred Sebastopolom je sovražnik tudi včeraj po silnem topniškem ognju napadel z močnimi silami. Vtem-ko se mu je po srditih bojih posrečil vdor na južnem odseku, so naše čete v severnem odseku razbile vse sovražne napade. Pri obrambi močnih napadov sovražnih bojnih letal in bombnikov so odredi naših lovskih in bojnih letal ter protiletalsko topništvo zračnega orožja uničili 130 sovjetskih letal. Leutnant Lambert sam je v teh bojih dosegel 14 sestrelov. Deveta divizija protiletalskega topništva, ki jo vodi Generalleutnant Pichert, se je znova poseb " no odlikovala v težkih obrambnih bojih n« Krimu. Javila je včeraj svoj 1400. sestrel le tal. Vzhodno od romunskega Sereta so vze 11 oklopnjaški grenadlrjl v trdih bojih pre vladujoč višinski svet. Uničili smo 15 lo vražnih oklopnjakov in 41 topov ter pripe Ijalt številne ujetnike.
Med Prutom in Molda o je bila začasno zaključena obrambna bitka, ki s-e je začele 26. aprila. Prodor, ki so cc boljševiki poskušali z 20 divizijami strelcev in več divizijam) okloDniakov, je spodletel ob žilavi in zagrizeni obrambi nem-'kih in romun,«kih čet, ki jih vodi General der Infanterie Wdhler In ki to jih v vzornem tobojevništvu Izborno pod-
Pirali odredi nemškega in romunskega zračnega orožja. Razen visokih krvavih zgub je sovražnik zgubil 386 oklopnjakov, 92 topov in 100 letal. V teh bojih se je posebno odlikovala divizija oklopnjaških grenadirjev GroBdeutschland, ki jo vodi Generalleutnant pl- Manteuffel.
V mostišču pri Nettunu je izvršil sovražnik krajevne sunke, ki so bili odbiti. Daljno-strelno topništvo se je z dobrim učinkom bojevalo proti sovražnikovim skladiščem go nilne snovi in municije.
Skupine britansko-severnoameriških bomb nikov so izvršile včeraj podnevi in v zadnji noči zastrahovalne napade na obmestje Bukarešte, kjer »o povzročila škode in zgube med prebivalstvom. Sile nemške in romup ske zračne obrambe so sestrelile 14 sovražnih letal. Ob strnjeni plasti oblakov so številni severnoameriški bombniki izvršili terorističen napad na državno glavno mesto in na več krajev v Zapadni Nemčiji Zlasti v berlinskem obmestju so nastale škode na stanovanjskih prostorih ih prosvetnih napravah ter zgube ljudi. V pretekli noči so posamezna britanska letala odvrgla bombe na kOlnski in diisseldorfsk) prostor. Sile zračne obrambe so pri teh napadih in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji zbile 26 sovražnih letal, med njimi 17 itirimotornih bombnikov.
4. Jahrgani;
Anglija In Jugovzhodna Evropa
Spisal Friedrich Horstmana
Bil j« čas, ko je bil т Jugovz'hodnl Irropl poslan marsikak upapoln zdihljaj ▼ Angleško in so od tam pričakovali zveličanja. Neki krogi so odklanjali boljševizem in se zanašali na to, da se bo državni modrosti Velike Britanije posrečilo, pravočasno ustaviti moskovska stremljenja po ekspanziji na Balkanu. Dogodki v zadnjih mesecih, strahopetno izdajstvo Londona glede Petra Jugoslovanskega in Jurija Grškega so sedaj odprli oči tudi najbolj dobrovememu anglofilu. Kdor le približno pozna zgodovino angleškega vpliva v Jugovzhodni Evropi in ve, kakšne cilje so si postavili, je že davno prej lahko predvideval potek stvari.
Anglija je že od nekdaj usmerjala svojo kontinentalno politiko po načelu »balance of power«, na čelu uravnovesenja sil med evropskimi državami. Zasnovala je vojno, če so nastale motnje v tem načelu, in v senci teh vojn — torej nemoteno od tako zaposlenih kontinentalnih sil — je zgradila svojo svetovno državo. Zedinjene države takrat še niso prišle v poštev. Tudi v Jugovzhodni Evropi ni opustila ničesar, da ne bi najprej izigrala ondotni prostor obvladujoče in po vplivu stremeče sile Rusijo, Avstro-Ogrsko in Turčijo, pozneje pa na novo ustanovljene suverene države drugo proti drugi. Pred vsem je smatrala Rusijo za najnevarnejšo nasprotnico, zlasti zato, ker je Velika Britanija z vzhodno velesilo prišla v stik tudi drugod izven Evrope. Ne nazadnje tej okolnosti se je imela že dolgo v agoniji naihajajoča se turška država zahvaliti za svoje nenaravno dolgo življenje. Anglija je podpirala sultana, ker so v Londonu smatrali, da car ogroža Dardanele. V Veliki Britaniji niso nikoli nasedli slepllu Moskve, ki je hlinila, da hoče osvoboditi balkanske narode, a si je v resnici hotela napraviti le prosto pot do morskih ožin.
Navzlic temu je angleška diplomacija 19. in začetkom 20. stoletja pripisovala Jugovzhodu le sekundaren pomen. Obkroževalna politika Eduarda VII. se je izvršila v sporazumu z Rusijo, da, v prvi svetovni vojni so v neki angleško-ruski tajni pogodbi žrtvovali celo Dardanele in zagotovili Kremlju posest Carigrada, da so mogli vpreči Rusijo vojaško v britanskem smislu. Polom carizma pa je razrešil London sklenjenih dogovorov in mu prihranil diplomatske težave, morda cel6 vojaške operacije nasproti njegovemu vzhodnemu zavezniku. Tudi po vojni je Anglija v bistvu prepustila francoskemu zavezniku polje na jugovzhodu Evrope. Politika francoske kulture je bila do 1936. leta uspešna v vedno naraščajoči meri. Ni se ji bilo treba ozirati na kogarkoli in tega tudi zares ni storila. Za francoskimi zavodi je stala vojaška moč »zmagovalca« nad nemško državo, od katere niso mogli pričakovati kaj niti gospodarsko niti politično. Francija je govorila o kulturi, ker je mislila na politiko. In kultura ]• v naši dobi ravno del diplomacije, vsaj v kolikor išče vpliva v drugih državah.
Angleži so vedeli to že preje, kakor vsi drugi narodi; poslali so naprej misionarje, ki so prinašali »kulturo«, življenje, pismenost in ljubega Boga, kakršnega si je prikrojila angleška visoka cerkev za narode v. kolonijah. Njim so sledili trgovci, ki so prosili za »zaščito matične dežele« in potegnili za seboj Vojake Njegovega Veličanstva. Kar se tiče Balkana, so bile metode v načelu iste, samo zunanja oblika je bila prilagoden* višji klturni stopnji narodov v tem prostoru. Krščanstva tukaj Angliji ni bilo več treba razširjati. Zadostovale so prireditve društv* »Anglo Rumanian Society« v Bukarešti, ali predavanja in jezikovni tečaji »Društva prijateljev Velike Britanije« v Belgradu, аК т drugih mestih Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Grčije, kjer so jih vršili drugi zavodi. Dejansko pa je bil vpliv vendar majhen: samo 300 Romunov se ip na pr. do 1936. leta vpisalo v »Britisch Institutu« v Bukarešti т tečaje za angleški jezik. Toda podvizali le se izravnati manjkajoči interes preteklosti, zavrgli počasnejšo metodo prinašalca pro-svete in poslali borznega Žida kot predstavnika zveličavnega britanskega kapitala, f Izkazalo se je od 1933. leta za jugovzhod-noevropske države vedno bolj, da morajo pričakovati obnove na tleh ležečega gospodarstva samo v sodelovanju z Nemčijo. Notranje ozdravljenje Reicha je povzročilo naraščajoče potrebe po vsem na Jugovzhodu proizvajanem blagu. Anglija pa je še let« 1932. morala skleniti v Otavi trdne gospodarske obveze z dominion!. Ni imela tor*) potrebne možnosti, da prevzame proizvod« ' držav na Jugovzhodu Evrope. Leta 1938. j« na pr. odpadlo že 14,2 odstotkov celotnega -nemškega uvoza in Izvoza na jugovzhodno Evropo, vtem ko je znašal v angleški skupni trgovini izvoz v jugovzhodne držav« samo t odstotka in uvoz cel6 le 1,3 odstotka. Bistveno še bolj dojmljivo učinkujejo I* številk«, če jih gledamo raz vidika Jugovzhodnih držav. 49,9 odstotkov izvoza v Jugoslaviji je šlo v nemško državo in 9,6 odstotkov v Anglijo, uvažala j« Jugoslavija 50,1 odstotkov.
stran S. — fttev. M.
KARAWANKEN вОТВ
Sreda, 10. maja 1944.
Soiražni snnki pri Itlellnnn so se zrušili
Novi napadi pred Sebastopolom odbiti - ParniK Rdečega Itriža obstreljevan
Iz Nemčije in samo 8,3 odstotkov iz Anglije.
V	Romuniji je znašal izvoz v Nemčijo
35.8	odstotkov in samo 11,1 odstot. so dobavili v Anglijo, vtem ko sta od uvoza dobavile Nemčija 48,3 odstot. in Anglija 82,2 od-»totkov. Bolgarija je izvozila 63,4 odstot. celotnega Izvoza v Nemčijo in 7,1 odstotkov v Anglijo, nakupila je 57,в odstotkov svojega uvoza v Nemčiji in 4,9 odstotkov v Angliji Tudi v Grčiji je bilo razmerje slično, kajti Nemčija je imela 1938. leta delež 43,1 odstotkov pri grškem izvozu proti 8,3 odstotkov v Anglijo, vtem ko so Grki uvozili v Nemčijo
31.9	odstotkov in v Anglijo 13 odstotkov. Te številke trgovine v jugovzhodnih državah z nemško državo so 1939. leta še dalje narastle, ko je bil pod vlado Reicha vključen protek-torat Češke in Moravske.
Ne, londonski poskus povečeanega vplivanja na jugovzhodnoevropske zadeve je izviral zgolj iz hladnih oblastno političnih vidikov prostoru tuje države. Zadeti so hoteli Nemčijo in Italijo. Poslužili so se pri tem že večkrat preizkušenega in najuspešnejšega sredstva britanske diplomacije: denarja. Britanska gospodarska ofenziva iz leta 1938., ki so jo izvajali z najbrezvestnezšiml sredstvi, se je sprostila s sporom Italije z Abesinijo. London ni" imel nobenih ugovorov zoper prizadevanja Italije za ozemlja vzhodno od Jadrana. Mislil je, da bo s tem odvrnil Rim od njegovih zahtev po kolonialnih posestih v Vzhodni Afriki. Da, London je italijansko vlado celd svaril, da bi se močneje vpregla v Vzhodni Afriki, ko so se začeli na. političnem horizontu risati bodoči dogodki po mejnem incidentu pri Ual-Ualu in opozarjal na to, da ta prizadevanja ne bodo koristila italijanski politiki v Jugovzhodni Evropi. Z vojno v Abesiniji je začela vojna Anglije za Balkan, v kateri je naposled vpregla Moskvo in Washington, pri čemer je dobil povzročevalec nemirov polkovnik Donovan nalogo, da uredi teren.
Prvo sredstvo močnejšega vpliva na Jugovzhodu je bilo politika višjih posojil. Ta tudi v tem prostoru ni bila nova. Turčija in Grčija kot najvažnejši sosedi Sredozemlja sta ga uživale že zgodaj: Turčija je prejela doslej 18 posojil s 199.994 funtšterlingov. Ta znašajo 51,7 odstotkov vseh posojil v jugovzhodni Evropi. Delež Grčije obsega 21.8 odstotkov. Nič manj kot 54 odstotkov so od tega uporabili za vojne izdatke. Nato slede Ogrska s 17,6 odstotkov, Romunija s 5,1 odstotkov, Bolgarija s 3,5 odstotkov in Jugoslavija z 0,3 odstotkom. Zadnje štiri države, ki so bile šele zadnja leta včlenjene v zlate verige Velike Britanije, so se bile zadolžile zlasti pri Franciji. Navsezadnje tudi pač nI imelo nobenega pomena, od koga je prišel denar. Francija je bila tako močno privezana na britansko vrv, da ni mogla postati nevarna. Na to so pa že pazili, da Londonu niso bile iztrgane najvažnejše postojanke.
Romunija in Jugoslavija sta bile v okviru nove angleške politike na Jugovzhodu deležne posebne naklonjenosti britanskih finančnih Židov. Saj sedaj vendar ni več šlo samo za to, zaščititi interese na Sredozemlju, empak ustvariti protiutež proti naraščajočemu naravnemu vplivu Nemčije in ogražatl vzhodno krilo fašistični Italiji. Z vsemi sredstvi je poskušal angleški kapital pridobiti si vstop v gosDodarstvo Vzhodne Evrope. Zlasti so jim bili pri srcu rudniki, katerih so se lotila če le moaoče čisto angleška podjetja.
V	Romuniji so bili izza rudarskih zakonov iz leta 1924. prisiljeni, ustanoviti navidezne družbe, ki so sicer imele označbo romunskih tvrdk in ki so jih vodili romunski slamnati možici, v resnici pa so bile slej ko prej britanske. Leta 1932. je Imela Anglija samo 49 odstotkov inozemskega delniškega kapitala i з-munske industrije petroleja. V težki in oboroževalni Industriji je bil britanski vpliv zagotovljen po družbah Holding, ki so stale pod anoleškim vodstvom, vtem ko je pri
.Oberkommando d»r Wehrmacht ]• dne 7. maja objavilo:
Pred Sebastopolom |e sovražnik zlasti т severnem odseku nadaljeval s svojimi po močnem topništvu in bojnih letalcih podprtimi napadi. Odbili smo jih v premenljlvih bojih in zajezili krajevne vdore. Nad Krimom so lovski in bojni letalci zopet odstrelili 34 sovjetskih letal. V bojih zadnjih tednov se je s posebno hrabrostjo odlikoval Hauptmann pl. Luecken, Bataillonskomman-deur v nekem grenadirskem polku.
Severno od Jasija, vzhodno od Polozka kakor tudi južno od Pskova so bili brez uspeha slabejši napadi boljševikov. V času od 4. do 6. maja so zgubili Sovjeti na vzhodni fronti 140 letal.
V	mostišču pri Nettunu se je v združenem obrambnem ognju ali v boju od moža do moža zrušilo več močnejših sovražnikovih sunkov.
V	boju proti komunističnim tolpam na Balkanu je zgubil sovražnik aprila meseca 11.380 mrtvih, 3871 ujetnikov In številne pre-bežnike.
Oberkommando der Wehrmacht je dne 6. maja objavilo:
Pred Sebastopolom je sovražnik s posebno silnim topniškim ognjem in zapovrstjo izvajanimi napadi zračnega orožja prešel z novimi silami zopet v napad, ki se je Izjalovil ob žilavem odporu in odločnih nasprotnih napadih skupin in odredov vojske in vojne mornarice ter romunskih čet. Nemška lovska in bojna letala so učinkovito posegla v boje in brez lastne zgube sestrelila 30 sovjetskih letal.
Vzhodno od romunskega Sereta se Je tudi včeraj v združenem obrambnem ognju zrušilo več močnejših napadov boljševikov. Odredi bojnih in bombnih letal so tudi tukaj z dobrim uspehom podpirali našo obrambo in uničili enajst sovražnikovih oklopnjakov kakor tudi številne topove in oskrbovalna vozila. Bojevanje proti sovjet-
industriji potrošnega blaga vdiral denar Anglije v jugovzhodnoevropske države po industrijski banki. Angleška gospodarska ofenziva je zopet enkrat jasno pokazala, da dajejo britanski kapital redkokdaj za notranjo konsolidacijo držav, ampak izključno za politične namene.V Londonu so sklenili, da povišajo investicije v šestih jugovzhodnoevrop-skih državah in povečajo trgovino z njimi. Pokupili so cel6 blago, da bi tako preprečili dobavo Nemčiji. Ni8o.se atratill v ostalem nobenh sredstev pritiska, da bi dosegli poslušnost vlad nasproti britanskim željam.
Uspeh tega z veliko propagando in ogromnim denarjem izvajanega intenziviranja gospodarskega prometa pa je kljub temu bil zelo pičel, kakor je dokazala zgoraj navedena statistika. Posojila so ustrezno željam posojilodajalca uporabili samo za neproduktivne namene oborožitve in so zaradi manjkajoče lastne vojne industrije bila Izčrpana т nakupih pri inozemskih proizvajalcih. Lastno gospodarstvo pa je prišlo v vedno večjo zmedo: Anglija tudi tukaj niti v politični niti v gospodarski smeri zopet ni razpolagala z nobenimi konstruktivnimi idejami, ker se ni bila odločila za kakšno večjo dalekovldno naloqo, anipak je vedno stremela le za tem,
Severnoameriški bombniki so izvršili včeraj zopet napad na več krajev v Romuniji. Zlasti so nastale škode na poslopjih in zgub* med prebivalstvom v obmestju Kronstadta. Sestreljenih je bilo 23 sovražnih letal, večinoma' itirimotorni bombniki. Pri tem so se posebno odlikovali romunski lovski letalci.
Pri obrambi sovražnih zračnih napadov na lastne konvoje so uničila zaščitna vozila vojne mornarice, krovno protiletalsko topništvo pred norveško in nizozemsko obalo ter v Črnem morju 15 bombnikov in torpednih letal.
Pred južnofrancosko obalo so britanska letala napadla v službi Rdečega križa ploveči španski parnfk »Christina«, dasi je bil točno označen. Posadka je imela zgube. Ranjen je bil tudi komisar mednarodnega Rdečega križa.
Pri napadih skupin sovražnih bombnikov na zasedena zapadna ozemlja smo zbili pet sovražnih letal.
V pretekli noči so posamezna britanska letala odvrgla bombe nad Zapadno in Jugoza-padno Nemčijo.
skemu železniškemu prometu se je uspešno nadaljevalo podnevi in ponoči. Močni odredi nemških bojnih letal so v pretekli noči iz. vršili strnjen napad na kolodvor Kijev-Dar-nica. V kolodvorskih napravah so nastala huda razdejanja.
Iz mostišča pri Nettunu in z italijanske južne fronte poročajo o živahnem obojestranskem delovanju udarnih čet; več sovražnih oporišč je bilo pognanih v zrak z njihovimi posadkami vred.
V Vzhodni Bosni so nemške čete kljub težavnim terenskim prilikam in kljub mestoma trdemu odporu razbile pet velikih komunističnih tolp. Hkrati so nemške in bolgarske čete, ki so jih podpirale enote zbora srbskih prostovoljcev in narodne srbske zveze, preprečile poskus komunističnih tolp, da bi se ustalile v Srbiji.
Severnoameriški bombniki lo včeraj poda bi odškodovala Nemčijo, namesto da M se skušala z njo poravnati.
Ko je bila britanska gospodarska ofenziva na višku, je rekel nek angleški državnik takratnemu romunskemu zunanjemu ministru Gafencu o priliki londonskega obiska novembra 1938. leta: »Vemo — in zagotavljam vas, da je to mnenje v Angliji splošno —, da ne storimo vsega tega, kar storimo za okrepitev romunskega gospodarstva, za Romunijo, ampak za Angleško. Vemo tudi, da mo-ramo naglo delati. V našem interesu Je, da vzdržujemo Romunijo in njeno krepko gospodarstvo na svetovni trg, zlasti ker leži ta država ob Črnem morju in predvsem ob ustju Donave. Ta zadnja okolnost zasluži, da opustimo svojo tradicionalno počasno in previdno preudarjanje.«
Ta »nesebična« pričakovanja Velike Britanije se kakor znano niso izpolnila. Pridobila je pač za svoje načrte neko izdajalsko kliko, da je lahko na jugovzhodu v državah, če že nise prišle pod britansko kontrolo, zanetila plamen in povzročila, da so narodi izkrvaveli. Toda tudi tukaj ni imela uspeha. Jugovzhodna Evropa leži v območju izžarevanja Velikonemškega Reicha. Od njega dobi svojo politično in gospodarsko obnovo in svojo volaško zaščito.
dnevi izvršili napade na Ploesti In Turnu • Severin, ki so povzročili škode in zgube med prebivalstvom. Sile nemške In romunske zračne obrambe so zbile 47 izmed napadaj očih letal, mnoštveno bombnike.
Vzhodni delavci proti sovjetskim grozodejstvom
Berlin, 9. maja. Pri pogledu na ogromna
zločinstva, ki jih store Sovjeti v vselj pokrajinah ki so prišle pod njihovo oblast, se je polastila vzhodnih delavcev, ki žive v Nemčiji, velika ogorčenost. Vzhodni delavci nek« velike berlinske tvomice za stroje so v neki resoluciji izrekli, da smatra Stalin vse pripadnike vzhodnih narodov, ki so živeli enkrat izven njegovega območja, čisto vseeno, kako je njegovo osebno stališče do boljševizma, za svoje smrtne sovražnike. Vsi vzhodni delavci so povezani v mislih, da svoje uspehe še povečajo, da bi bojujočim se vojakom na fronti, med katerimi so tudi številni prostovoljci iz vrst vzhodnih narodov, dobavljali orožje. Oni hočejo na ta način pomagati, da bodo maščevani zločini Sovjetov. Odločitve vzhodnih delavcev so izvenele v silnem priznanju k skupnemu boju proti judovskemu boljševizmu.
Sovjetom sledi oderuštvo in smrt od lakote
Bukarešta, 9. maja. Kakor poročajo romunski časopisi iz zanesljivega vira, se cene v ozemljih, ki so jih zasedli boljševiki, dnevno bolj in bolj povečavajo. Po izpovedbah beguncev iz kraja Balti je tam nemogoče kupiti si kruh, ker so boljševiki takoj po prihodu vse zaloge izropali. Zidje imajo v rokah vso trgovino In oddajajo blago camo svojim rasnim drugom. Za oderuške cene pa se lahko pri.Židih vse dobi, od tobaka pa do najfinejšega blaga in živiL Ker so boljševiški samodržci cene in mezde izenačili s sovjetskimi, zasluži delavec sedaj komaj 10 rubljev enako 1 RM dnevno, kar }e praktično enako smrti od lakote.
Badoglljev kabinet orodje Moskve
Milan, 9. maja. Iz zasedepe Južne Italije javlja sovražna oddajna postaja, da je bil komunist Togliati, ki ga je imenoval Bado-glio za »ministra brez delokroga« in ki je danes odločujoča osebnost v vladi izdajalskega maršala, poklican v Moskvo radi poročanja. Pet komunistov, ki pripadajo kabinetu Badoglia se je po tem poročilu zedi-nilo v kontrolnem odboru z nalogo, da kontrolirajo celokupno delovanje Bagodlijeve vlade. To poročilo bliskovito osvetljuje, kakor se to poudarja v tukajšnjih političnih krogih, položaj, ki je nastal v Južni Italiji. Vlada Badogllja torej ne prejema več navodil lx Washingtona in Londona, ampak iz Moskve.
Secret Service mori dalje
(Nadaljevanje s 7. strani.)
letalska nesreča, in tako Je bilo navsezadnje z odstranitvijo nacionalno čutečih egiptovskih generalov, ki so bill Zastrupljeni. S tem je objasnjena tajlnstvena kap egiptovskega in čilskega delegata pri konferenci Ilo kot nov umor Secret Servica. Spet si je Churchill naprtil novo krvavo krivico, da bi lahko nemoteno nadaljeval ■ svojim delom za poneumljavanje ljudstva in prevaro delovnih množic, dokler ne pride veliko prebujenje prevaranih. ■
VerlaK und Druck: NS.-Qauverlu{ und Druckerai KHrnten GmbH. Klaeenfurt. — VerlaMleiter: Dr. Emil Heitian. — HaupUphriftlelter; Fnednch Horutmnnn /iiirepft int Anr,piirpn1ieti> Nr 1 gfUtlg.
Uspešna nemška obramba pred Sebastopolom
Pet velikih komunističnih tolp razbitih v Vzhodni Bosni - 47 sestrelov pri Ploesti
HANNES PETER STOLP
20
SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE
Urh«b*r R«chftcKuti: MiH#W#ut:ck# Roman»Korr«tpond«n(, Leipmig C
In ko )e Peter tekel skoz) dvora:*, je videl sedeti grofa Kiša z nabuhlim obrazom pri sifonu sodavice.
»Oh, mo) mladi prijatelj čebel«, je govoril grof KiS medlo, »včeraj sem se dal pregovoriti, da sem pil nekaj kozarcev sekta. Jaz pa ne prenašam alkohola. Moja glava je 4e čisto zmešana. Sploh pa, kako je že bila ta stvar?« je nadaljeval nekoliko živahneje. »Govorilo se je tukaj vendar nekaj o čebelah, ki bi naj dobile viski. Temno se spominjam na to. Ta nesmisel naj bi baje izviral iz mojih ust. Nekdo ga je slišal od nekoga in ga potem razširjal naprej. Kdo neki je to bil? Ali ste mi vi, mladi prijatelj, imenovali to osebo?«
»Kajpakl Skof je bil tisti, ki je o tem govoril. Vprašajte ga o priliki, gospod grof, kdo mu je to sporočil.«
»Vprašal ga bom, prav zares ga bom vprašal«, Je rekel mali grof Klš. »Prevzvišeni mi bo moral Imenovati človeka, tistega hinavskega človeka, ki gre za tem, da spodkoplje meni kot čebelarju dober glas.«
»Gospod grof«. Je vprašal Peter nenadoma z ostrim pogledom in glasom detektiva, »kaj mislite vi o postelji^ nebom?«
»O postelji z nebom?« je ponovil grof Klš osuplo.
»Zdravstvujtel«, Je rekel Peter namesto odgovora in šel iz dvorane.
»Nenavaden mlad moži« Je mrmral osupli grof Kiš. In ko Je zadonel šum po stopnicah prihajajočih korakov na njegovo uho, Je d/ianil glavo.
Bil je prevzvišeni škof iz Nagykuna, ki je hotel še nekoliko uživati čare mladega jutra, preden je nameraval z drugimi gosti sesti k zajtrku.
Grof Klš je hipoma poskočil in tekel škofu nasproti.
*
Flora je že čakala pri garažah, ko se j« Peter tam pojavil.
»Kje ste vendar ostali tako dolgo, gospod Bautzl« je vzkliknilo dekle nestrpno. »Minilo je že deset minut preko določenega časa.«
»Dobro jutro, grofica Flora«, Je rekel Peter prisrčno. »Oprostite prosim mojo zakasnitev, toda grof Kiš me je zadržal. In ko sem grofu Kišu namignil s tem, da sem izgovoril besedo postelja z nebom, se mi je zdelo, da se je grof zdrznil. Mislim, da imate prav, ste mnenja, da sta grof Kiš kot stric Kalotaja in ta zgovorjena.«
»Gotovo!« je vzkliknila Flora. »Toda sedaj pojdiva k staremu vodnjaku na vlak. Vodnjak ^ je že davno usahnil, in če najdeva v njem razstavljeno posteljo z nebom, gospod Bautz, veste 11, kaj bom takrat storila?«
»Mene objela?« je ugibal Peter upapolno.
»Ne, nikakor nel« je rekla Flora s srčno odločnostjo. »Vsekakor vam pa hočem — če bova imela uspeh — velikodušno odpustiti vse sramote in podlosti, ki ste mi jih doslej storili.«
»To je že napredekl« je, režeč se, ugotovil Peter, vtem ko je Sel poleg mladega dekleta.« Bo že šlo. Le mislite tu p« tam zopet na sličnosti, ki jih imava midva z najsrečnejšo zakonsko dvojico Kutifalvijev.«
»Pustite vendar prosim to namigavanje«, je ukazala Flora nemilostno. Toda svoje zmede vendar nI mogla popolnoma prikriti. In Petei je bil skrivil tega vesel — .
Pet minut pozneje sta stala pred starim vodnjakom na vlak in se pripogibala preko njegovega roba.
»Peklenska tema je tam spodaj«, je menil Peter, »toda danes sem bil previdnejši!« Privlekel je žepno svetilko iz žepa in posvetil dol. Toda svit ni segel do dna vodnjaka,
»Vodnjak je samo deset metrov globok« je rekla Flora in spodbudno gledala svojega spremljevalca.
»Oh, vi mislite, da naj splezam tja doli?« je vprašal Peter čemerno.
»Kajpak, tako sem mislila!« je odgovorila Flora. »Mar naj splezam morda jaz sama tja dol?«
»Ne, tega pač ne morem zahtevatil« Peter je nezaupljivo gledal na zarjavelo potezno verigo. »No, in kaj potem, če se veriga strga in strmoglavim navzdol? V tem primeru si bom pač vsekakor zlomil vrat «
»Ali vas je strah?« je spraševala Flora prezirljivo.	.
»Ne«, je rekel Peter z vzdihom, »ni me nic strah. 2e vedno je bila moja najskrivnejsa želja, da bi smel enkrat splezati po na pol prepereli, skoz in skoz zarjaveli potezni verigi v kakšen globok vodnjak Vw srečen sem, da stojim sedaj pred izpolnitvijo svo'je želje.«
»Ampak, ne govorite vendar takega košatega nesn\lslal« je rekla Flora smeje. »Pogum krasi moža! Naprej, naprej gospod Bautz, dokažite, da se nisem zmotila glede vas.«
Peter se je odločil.	^
»Ce bi strmoglavil In si zlomil vrat«, Je rekel udano, »me kar pustite tam spodaj ležati NI treba, da bi pokopali moje zemeljske ostanke. Toda za eno vas prosim: bodite tako ljubeznivi, kajneda, pa pridite tu pa tam — tudi v poznejših časih — sem k studencu in se spomnite v tihi molitvi dobrega starega Petra Bautza, čegar kosti trohne tu v globini«.
»Storila bom tako«, je obljubila Flora. Vzela je v roko ročico valja, na katerem je tekla zarjavela potezna veriga.
»Torej, le naprej, gospod Bautz«, je ukazala. »Spustila vas bom počasi navzdol «
»Vsekakor, grofica Flora, zdravstvujte«, je rekel Peter i glasom moia, ki ]• davetindo-
vetdesetodstotno zaključil s svojim življenjem. »Pozdravite mi, prosim, Feni in dolfa. In če se ne povrnem, jima recite, da sem se preselil v večnost, zvesto izpolnjujoč svojo prijateljsko dolžnost, in.. «
»Bože mili«, ga je prekinila nestrpna Flora. »Lahko bi bili že davno spodaj. Sedaj pa glejte, da se odpravite!«
Peter je že enkrat globoko in težko vzdih-nil. Nato je prijel za verigo.
»Spuščajte kos za kosomi« zahteval, vtem ko je Flora držala ročico ▼ svojih malih čvrstih rokah.
»Pozor, zdaj!«
Peter je visel na verigi. In njegovo telo Je bingljalo nad zidno odprtino vodnjaka.
Flora Je spuščala ročico zob za zobom, in Peter se Je pogrezal globino.
»Pasji mraz tu spodaj!« ga Je slišala Flora vzklikniti. »Ali imate Se dolg kos verige tam zgoraj?«
»Se eno četrtlnol« Je odvrnila Flora. Spustila Je nadaljnja dva metra z ročice, potem pa Je enkrat nekaj počilo in zahrumelo. Veriga se je bila odtrgala z ročice in padla т
vodnjak.
»Vsemogočni!« Je zavplla Flora In se zgrozila. Sklonila se je nad rob vodnjaka.
»Gospod Bautz, ali se vam Je kaj zgodilo*« Je sopihala, tresoča se od strahu.
»Ne«, Je odjeknil Iz globine zamolklo In votlodoneče Petrov glas, »dospel sem nepoškodovan. Samo ta prekleta veriga mi )# padla na glavo «
»Hvala Bogu!« je rekla Flora In si oddahnila »Halo, gospod Bautz«, Je klicala navzdol, »ali ste našli kaj?«
»Da, doslej en star lonec, dve ikatljl it konzerve — In kaj pa je to tukaj — apleanel Škorenj... za vraga, ali mi greš proSS, prekleta mrcinal«
»S kom pa govorite, gospod Bautz?«
»S podganol« je vpil Peter navzgor.
»Strašno mora biti tam spodaj«, je TikUlb nila Flora in le zgroaila.
flAli« firUkodolMI
MlftM-och. im. Mal 1944.
K A R A W A Tf K B W BOTE
mmMf ». —yvr. mm.
Hauptmann Artur Pipan
in*|[enfurt, 9, Mai. Wieder einmal l*t einer der tspfcren Sohnc Karntens in die Annalen dcr Kricgs-yeschidile eingcgangcii: Hauptmann Artur Pipan au* Veldcn am Wortlicr See. Staffelkapitan in eincm Scliiachtjcsdiwadcr, wurde am 9. April 1944 at: An-erkennunji fiir »eincn muligen und opferbcrciten Ein-satr mit dctn Ritterkreuz ausgezeiclinet.
Ritterkreuztriiscr Hauptmann Artur Pipan wurde am 5. December 1919 in Velden a W, S, gcboren. Kr bosuchte die Bundcserzielumosan.stalt in Wiener Neu-Btadt „Am Turm", in Breitensee und Wien nnd riickte im September 1937 xum Bundesheer ala Einjahrig-Freiwilliger ein.
7л Beginn its Krlegee stand er In der Slowakel all Flaksoldat tmd kam im Herbst 1939 zum Weeten df* Relches, Dort' entschloB er sidi, Flieger zu wer-dcn. Nich eeiner Auebildung wurde er nach Belgien vcraetzt. Kurr darauf ging er nach Sirilien nnd nahm all Stnrzkampfflieger teil an den Angriffen auf Malta rnd an den idiweren Kaaipfen in NordaTrlka bei Bonghaai. Dernt und Tobruk.
DerKrieg gegen Griechenland fiihrte ihn nach Krete, wo sidi die Luftwaffe in be*onderem M aRe hervortat. Zu Btginn de* Kriegee im Oaten stand er all I.eut-nant bereiti an der deutach-iowfetiachen Grenze. Seit dieaer Zeit itand er im Osten, aowohl im Mittel-wie auch im Nordabsdinitt. Im Friihjahr 1942 wurde »cine Masdiine abjesAossen, jedech gelang ee ihm troti einer Kopfverletziing den Bordfunker und aich dadnrch zu rotten, da8 er die brennende Maschine bis lU den deutsdien StelluDgen durchbrachte. Fiir seine hervorragende Bewahrung erhielt er «Is Ober-Icutnant im Herbst 1942 das Deutsdie Kreuz in Gpld< nachdcm er bereits mit dem Ehrenpokal dee Ri'ichsmarsdialls ausgezeichnet worden war, Fiir seine jahlreichcn Feindfliige wurde ihm im Herbst 1943 der Anhanger der Goldenen Frontflugspange ver-liehen.
Stalin als ^,FreuniI der Polen*
Berlin,. 9. Mai. In der vergangcnen Woche Wurde, wie Reuter aus Moskau meldet, der US.A-polnische katholische Pfarrer von Springfield, Stanisleui Orlemanski, in Gegenwart des Aufien-kommissars Molotow топ Stalin empfangen. Orlemanski, ein Mann, der offensiditiidi «n Ge-diiditnisschwund leidet, liefi lich bei dieser Ge-legenheit so einseifen, daiS er ansthlieliend in einer Anspradie iiber »owjetische Sender Stalin als „Freund der Polen" feierte, „der nicht die Absicht hibe, jich in Interne Angelcgenheiten del pjiniidien Staatet einzumisdien. Stalin strebe cin freundschaftlidi gesinntei Polen an, das harmo-nisdi mit den Sowjetrepubliken arbeite".
Wie diese „freundsdiaftliche und harmonisAe Ziuammenarbeit" Stalin" mit den Polen in Wirk-llchkeit aussieht, haben ja alle Welt und beson-dcrs die Landsleute dei Pfarrers Orlemanski ge-sehen. Man braudit nur an das Bluibad von
Reuferschwindel schon nach zwei Tagen entlaivt
Der }apanis(tie Professor Sakimura nidit zu flen AthsenTeinden iibergelaulen
Stockholm, 9. Mai, Dcr fcindlichc Nachrichten-dicnst hattc am 1. Mai jcincldct, dcr »ich in Stockholm aufhaltendc japanische I'rofcssor Sakimura. dcr bis 1943 bei dcr japatiischcn Botsdiaft in Berlin tatig gewesen eei, sci zu den Alliierten iibergcgangcn. Nach Reuter habe Sakimura die Ansicht geauKcrt, die Achse konne den Krieg- nicht gewinncn. Er habe daher den Alliierten seine besonderen Kenntnisse anjjeboten.
Dieses LUgenmanover hat sich nur twei Tage halten konnen, denn Professor Sakimura erschien am 3. Mai in Begleitung eine; Vertreters der Domei-Agentur und eincs Vertretere der Stockholmer japa-nischen Gesandtschaft bei d cm DN-Biwo in Stockholm, um %u den anglo-amerikanischen Schwindel-meldungen folgende Erklarung abzugeben:
„Man will bewuBt meine ptrsonlichen Angelegen-heiten zu politischen Zwecken ausnutzen, und zwar gcrade in dem AugcnbliA, in dem sich die Frtge der Invasion zuspitzt. Die Reuter-McldunJ ist ebenfalls als cin Bestandtcil dcs Ncrvenkrieges gegen die Achsenlander za betraditcn .sowie als Teil der Be-strebungen, einen politischen RiB zwischen Japan und
Deutsdiland htrbcizufiihren. Sie gchorte in das K«-pitcl .dcr sinnloscn Taktik um die Aufmcrksamkcit von' dcr Hilflosigkcit dcr anglo-amcrikanischcn Stra-' tcgie und von den langsamen Vorbcreitungen zur Invasion abzulcnkcn. Ale Akadcm'ker habe ich in Schwedcn mit dem politischen Lebcn jar nithts zu tun und bin dankbar. daE ich meine wissenechaftil-chen Arbeiten hier fortsetzen kann. Man kann in Deutscfaland und Japan bei der immer starkeren in-neren Geschlossenheit fiber den Bluff Reuter« nor lacheln.
Wenn man (dion mtin* pwsikilidieD Angelegen-heifen zur Agitation ausnutzen will, #o fiihlt lA midi als Vcrtreter der jungen Generation Japan* ver-anlaBt, mit aller Klarheit itiMuepredien; In der jnn-gcn Generation Japans brennt der leidcnschaftliche Wille zur Befreiung der nnterdriidten Asiaten aus der langjahrigen Ausbeutung dee anglo-amerikanischen Impcrialismu.s immer mchr. Ihrer historischen Aufgabe bewu6t, wird die japanisAe Jugend bi« zum letitcn Mann mit Freude und Begeisteruof Upfer kampfen."
Heldentod Admiral Kogas in vorderster Front
Elm Jahr Oberbefehlshaber fler fapanisđien Flotte - Naflifolger Admiral Toyoda
Katyn, die MisscnersdiirBungcn m den von So-„befreitcn" polnisdien Gcb.eteii und die VcrsAleppuagen von Hunderttausendcn von
Polen n«A Sibiri« xu erinncrn. Orlemanski ijt »ber blind fiir diesej furditbjre bolsdiewistisdio Blutregime, *nter dem dodi gcrade der polni-кће Klerus, die geisclidien Bruder Orlem«nskis die meisten Opfer zu bringen hacte.
D#r Besudi del weltfremdcn und Tcrfiihrten kicholisdien Pfarrers Hat, wie eine Reuter-Mel-dung (US Washington beriduet, bereiti zu einem Protest einer Abordnung von Amerikapolen bei Staawiekretar Hull und bei KongreKfunrern ge-fuhrt. Die Delegation mit Mitgliedern dei koor-dinierenden Aussdiussei aller Gesellsdiaften, Or-ganlMtionen, Pfarreien und Klubs der Amerika-ner polnisdien Ursprungs in den Oststaaten der USA umfafit rimd 6 Millionen Amerika-Poicn. F-r veroffentlidic eine F.rklarung, die die USA-Regierung besdiuldigt, durdi Erlauben der Mos-keureise Orlcminskis, der die Unterstutzung der kommunistisdien Partei habe und gegen die An-ordnung dfr katholisdien Kirdie verstolie, zu helfen, die Vblker Europaj dem Kommunismui • auszuliefern.
jj. Tokio, 9. Mai. (Av.-Beridit.) Als vor etwa einem Jahr GroBadmiral Yamamoto vor dem Feind den Heldentod fand, trat Admiral Koga an seine Stelle als Oberbefehlshaber der ver-einigten japanischen Flotte. Nur ein Jahr konnte Admiral Koga auf diesem verantwortungsvollen Posten seinem Vaterland dienen. Jetzt hat er in Au.siibung seiner soldatisdien Pflichten gleidi seinem Vorgiinger in vorderster Front den Heldentod gefunden, als er von einem Flugzeug eus die militarisdien Operationen leitet«.
Wahrend seiner einjahrigen Tatigkeit erwarb sich Admiral Koga in zahlreichen erfolgreichen Kampfen groRe Verdienste. Wir erinnern an die sechs Luftschlađiten bel Bougainville, an die Schlacht auf den Gilbert-Inseln und nicht zu-letzt an die mit erheblichen Verlusten der Geg-ner verkniipften Operationen in den Gewassern der Liingabudit.	. _ ,
Koga stammte von der Insel Kyuschu, die audi die Heimat dee groRen japanischen Seehelden Admirals Togo war. Seine Laufbahn als Ma-rineoffizier durchlief Koga in alien Teilen mit groBter Auszeichnung. Langerer Dienst im Aus-lande, besonders in Frankreich, brachte ihm ein-gehende Kenntnisse iiber die Flotten der frem-den Seemadite.
Die japanische Marine und mit ihr das gesamte japanische Volk betrauern tief den Tod dieses vorbildlichen Seemannes und Soldaten. Wie der
Sprectwr der japanischen Marine bekanntgab, wurde der gefallene Admiral Koga vora Tenno naclitragiich zum Grofsadmiral befordert und durch die Verleihung des Ordens vom goldenen Drachen erster Klasse nach seinem Heldentod
ausgezeichnet.
Die Ernennung von Admiral Soemu Toyoda al» Nachfolger Kogas schlieBt an eine gewlsse Tradition an. da wieder der Chef der Marine-station Yokosuka zum Oberbefehlshaber berufen wurde. Admiral Soemu Toyoda, der nach dem Heldentod des Oberbefehlshaber: der vereinig-ten japanischen Flotte Admiral Koga im Marz dieses Jahres die Nachfolge angetreten hat. steht im gleichen Alter wie sein Vorganger und stammt auch von der Insel Kyuschu. Nach Absolvierung der Marinekadettenschule war er spater Marine-attachfc in London. Nachdem er dann als Professor an die Marineakademie berufen worden war, hatte er Kommandos auf zwei Kriegs-schiffen inne. Sein Werdegang bradite ihn dann auf den Posten des Oberbefehlshabers der U-Boot-Waffe und danach auf den des Admiral-stabschefs der vereinigten Flotte. Seit Ausbruch des Chinakonflikts war er Oberbefehlshaber in den chinesisdien Gewassem und wurde im Jahre 19^ zum Admiral befordert und gleichzeitig zum Chef dcr Flottenstation in Kure. Anschliel^end erfolgte seine Berufung in den Obersten Kriegs-rat.
Araber erkennen das falsdie Spiel
It. Vicby. 9. Mai. (Eijenbericht.) Die trate Маб-natime, die nach der anglo-amerikanischen Besctisuiig in Nordafrika durchgefiihrt wurde, war die Bevorrechtunj der Juden. Sie beetand in Algerien darin, daB alle Juden in Bausch und Bojen die franzofii.sche Staatsangehorigkeit erhiclten, wahrend die Mohanimcdaner, die die iiberwicgcndc Mehr-heit der Bevolkerung ausmachen sogenannte „Einge-borene" bliebcn. Die Folge war damals eine mo-hammedanische Aufstand.sbewegung, die dem Gaulle-Komitee viel zu schaffen machte. Urn dieser Ent-wicklung zu bcgegncn, verkiindcte de Gaulle am 7. Marz vorigcn Jahres ein Gesetz, demzufolge auch die Mohammedaner franzosische Staatsbiirger werden sollten.
Inzwischen haben die algerischen Mohammedaner erkannt, weichen Zweck das Gesetz in Wirklichkeit
hat, Der Geheimsender der nordafrlkanisdien Mohammedaner „Die Stimme Arabiens" stcllte fest, das Aigier^cunitee und mit ihm dir Ajenten Moskaus benutzten das Gesetz nur dazu, um die nordafrikani-schcn Mohammedaner leichter in den Kriegsdienst zwingen zu konnen. Die Kommunisten crklarcn den Arabern ganz offen; „Ihr seid jetzt Franzosen, also miifit ihr fiir die Sache der Alliierten kiimpfen." Dagcgcn sei die Lage der Mohammedaner in keincr Wcise verbessert worden. Noch nicht einmal eine Schule wurde fiir sie geschaffen. Das Aljicr-Komitee habe den Mohammedanern zwar die Frciheit verspro-chcn. aber in Wahrheit sei sie nur ein Sklave Moskaus.
Die Enttiiuschung und Emporung der algerischen Mohammedaner, die sich wieder einmal bctrogen schen, hat ihre Parallele in der marokkanischcn Auf-etandsbewegung, die nun sogar von den von de Gaulle abgcfallcnen Offiziercn unterstiitzt wird.
Dr. F. .1. iMkt»
PeutsGh fiir Forigeschrillene
1:J. Stiimic.
Der best« EinpfehliiiiKfbrlef.
Auf die Zeltungsanzeige elnes Kaufmannes, durch welche er einen Jungen fiir sein Kontor Kuchte, meldeten sich fUnfzig Knaben. Der Kaufmann wtLhlte eehr rasch einen unter ihnen und verabschledete die andern.
>Ich m8chte wohl wissenc, sagte ein Freund, >wariim du gerade dleeen Knaben, ,der doch keinen einzigen Empfehlungsbrief hatte, bevor-zugtest«.
»Du irrst«, lautete die Antwort; >dieser Kna-bo hat viele Kmpfehlungen. Br putzte seine FUfie ab, ehe er ins Zimmer trat, und machte die TUr zu; er ist daher sorgfaltig. Er gab ohne Besinnen seinen Stuhl jenem alten lah-hien Manne; dadurch zelgtc er seine Herzens-gtlte und Aufmerksamkelt. Er nahm seine MUtz« ab, als er hereinkam und antwortete auf melne Frage schnell und sicher; er Imt also hdflich und hat Maijleren. Er hob das Buch auf. welches ich abslchtllch auf den Bo-den gelegt hatte, wahrend alle Ubrigen das-eelbe zur Seite s'tleQen oder darUber etolper-ten, Br wartete ruhlg und drangte sich nicht heran — ein gutee Zeugnie rur sein anetan-dlges Benehmen. Ich bemerkte Mrner, daB seine KlP'der gut gebUrstet, seine Hftnde unci sein Gcslcht rein waren. Nonnst du dies alles keinen Einpfphlungsbrief ? Ich gene rnehr darauf. was Ich von einem Men.schen welB. nachdem Ich zehn Minuten lang gesehen, als aut da«, was In sch6nen Empfehlungsbrlefen ge-
•ciiriebea eteht.t	. , _
A. KleWcluHldt.
Empfehlungsbrief, der — prlporofiUno plsmo verahschleden Jemsnden — odsloviti, odpu
stiti koga bevorzugen - prednost dajati Irren — motiti me, tavati, klatiti же lUt Antwort Uutflft« — odgovor M )# fUitt
ohne Besinnen (Uberlegen) — ne da bi po-
migljal lahm — hrom
HerzensgUte, die —srčna dobrota
hereinkommen — vstopiti
Manieren haben — biti vljuden, se lepo vesti,
imeti lepo vedenje abslchtllch — namenoma zur Selte stoBen — suniti, dregniti na stran darUber stolpern — spotakniti se, spotikati se ob
sich herandriingen — prlrlnltl se
10 Hotter, die 8ie lernen ttoUen: Plump — okoren, neroden, Storaet Plunder, der — šara, ropotija plundern — pleniti, ropati polleren — polirati, gladiti, likati, loSćitl polizeilich — policijski^ redarskl Pointer, der — blazina Post, die — poŠta
Postanweisung, die — poštna nakaznica Posten, der — straža postlagernd — poštno ležeč
1.	Ich finde seine Ausdrucksweise plump.
2.	Flip diesen Plunder zahle ich nicht einen Pfennig.
3.	Wer plilmlort, wird erschossen
4.	Ich muB einen Tischler kommen lassen, damit er meine M5bel neu pollert
5.	Die Sperrstunde woirde poUzeillch auf 12 Uhr verlegt
6.	Ich brauche noch einen zweiten Polster fur mein Bett
7.	Ich werde dieses Paket zur Pout bringen lassen
8.	Geld Ubersendet man durch eine Pontan-wcisunif.
9.	Vor cler Kaserne steht immer ein Posten. 10. Ich bitte Sle, mir meine Briefe postlagerml
nach Krainburg nachzusenden.
Mislim, da je njegovo Izražanje okorno.
Za to баго ne plačam niti pfeniga.
Kdor pleni, bo ustreljen.
Moram poklicati mizarja, da mi bo pohištvo
na novo poliral.
Ura zapiranja je bila preložena na 12. uro.
Potrebujem ie drugo blazino za mojo posteljo.
Dal bom zavoj odnesti na pošto
Denar se pošilja po poštni nakaznici.
Pred vojašnico etojl vedno straža.
Prosim Vas, da ml pismo pošljete poštno ležeče v Krainburg.
„Besondere Interessen" der Deminlen
hw. Stockholm, 9. Mai. (Eigcnbericht.) Die erste Andouluns dariibcr weichc Konzossionen von enj! li.scher Scite den Dominicn-MinlsterprHnldentcn bei den letzigen Emplre-Beratungni gemacht werden miifiten, am «ie Im Intereeee dea engliechen Prestige ZQ IrjAidweldien Sufierlldi elnbdtlldieii Demonstra-tionen zn bewegen llcferte der etellvertretendc eng-lischi' Miiilsicrpriisidcnt Atllfe i m (Imerhniis Er gab auf eine Anfrnge bckannt. dafi bei »Ilen wichtigen Verhandlungen iiber Fragen dea kiinftigcn Luftver keliM, WaliruiifMi, d«r OlTAforgoni uv. di«
Dominien Gelegenbelt erhaltcn wflrden. durdi einzelne Vertretungen ihre besonderen Interessen wahrzu-nchmen. Da: ist eine wescntliche Abweichung von der bisherigep englischcn Bevormundungspraxis gegen iiber den Dominien
Die ersten drel Tage dei Londoner Beratungen zwisdien Chnrdiill tmd den Dominienvertreteiii falteo nach offlzieller Angabe den militirladieii Frageft trad endeten natUrlich mit Proli'amiernn? v8lHger Einlg. kcii. Intcressant 1st lediglich daB eine Bi'schlcuni gung dcs Pazifikkriugcs versprochfn wurde. Am Don-nerstag begannen auBenpolitische Beratungen, einge-Uittt dutdi «шев liojerea Baddit Edeai,
2>cr Tag D,
Von Oberstleutnant A. т. 0 1 b t r f
In der Invasions-BIuffoffensive der Anglo-Amerikaner spielt ncuerdings der Tag „D" eine jewaltige Rolle. Irgendein nordamerikanischer Divisionskommandeur hat anlaBlich eines Interviews in England einem nordamerikanischen Journalistcn unter dem Siegel strengster Ver-schwiegenheit gefliistert, der Tag ,,D", iiber deti nur ganz wenige hohere Offiziere Bescheid wuS-ten, also der Tag der beginnenden Invasion, sei nun endgultig festgesetzt. Seibstverstandlich macht diese vertrauliche Information, wie beab-sichtigt, nun ihren Weg durch die gesamte bri-tische und nordamerikanische Presse. Alle* spridit vom Tag „D", und da Marschall Smuts, der siidafrikanlsche Prasident und Verrater an seinen burischen Landeskindern, im Senat er-klart hat, daB die Invasion „bald" erfolgen werde, so kombiniert man, daB der Tag „D" unmittelbar bevorstehe.
Was ist nun an der Mar vom Tag „D"? In aller Welt, wo Kriegsministerien und General-stabe Irgendwelche groBe miUtarische Aktionea vorbereiten — erinnert sei nur an die Auf-stellung der Zeittafeln fiir di< Mobilmachungs-vorarbelten —, werden derartig«, Aktionen rein jchematisch festgelegt. Allgemein bekannt dilrfte es sein, daB der Tag „M" als erster Mobil-machungstag gilt und daB die Zeittafeln fiir die weitere Vorbereitung dann fortlaufend numeriert wird. M plus 4 bedeutet also den fiinften Tag nach ausgesprochener Mobilmachung. Wann diese Mobilmachung zum Anfmarsch und dieser zum Beginn der Feindseligkeiten tibergeht, hangt von der politischen Entwicklung ab. Die Zeit zwischen beiden Terminen wird in der Kegel dann durch Buchstaben bezeichnet, so daB dcr Aufmarschteg X und 'der Eroffnungstag Y heiBen konnen. Eine zeitliche Festlegung dieser Termine, die laufend Jahr fiir Jahr in jeder Armee vofbereitet werden, behalt sich seibstverstandlich die Regierung |«-weilig vor. Ja, es kann sogar verkommen. daB ein bereits festgelegter Tag Y aus Irgendwekhen politischen Veranlassungen noch im ktiten Augenblick verschoben wird.
Anders liegen die Dinge auch jetzt nicht bei dem geheimnisvollen Tag D. Niemand hat er-klart, ob der Tag D der Anlauftag fiir den be-vorstehenden Aufmarsch oder der Angriffstaž »ein soli, ja, cs kann sogar moglich sein, daB der Tag D noch eine ganz andere Bedeutung hat. Ganz seibstverstandlich aber ist es, daB in der schematischen Festlegung der anglo-amerikanischen Invasionsplane, die zwcifellos schon seit Monaten vorbereitet sind, der Tag D irgendeine Rolle spielt. Wann aber der Tag D aus seinem Aktenschlummer zum Tag erwachen wird. also Aufmarsch oder Invasion in die praktische Wirklichkeit verwandein werden wird, bedarf erst nodi einer tatsSchlichen Datumsfestsetzung durch die Fiihrung der Invasionsarmee bzw. durch die anglo-amerikanischen Regierungen. DaB eine derartige Festsetzung schon definitiv bestimmt. sein solite, halten wir fur hochst unwahrschein-.. lich, vor allem wurde man sie dann bestimmt ■ nicht einem neugierigen Journalisten zuraunen. Die sanze Angelegenheit paBt zu sehr In die groBe Bluffoffensive unserer Gegner, um an Wahrsdieinlichkeit zu grenzen. Trotz alledem sind wir darauf vorbereitet, daB die Invasion iiber kurz oder lang erfolgen kann, well Briten und Nordamerikaner tausend Griinde haben, auch ihrerseits nun endlich mit starken KrSften "n die Kriegsentscheidung einzugreifen, wenn sie iiberhaupt den Krieg gewinnen und nicht ganz von Stalin an die Wand gedriickt werden wollen.
Wie dem auch sei, ob der Tag D im Hinblick auf die Ereignisse in der allerniichsten Zeit end-giiltig festgelegt ist oder ob die militarische Fiihrung beiin Gegner, wie zu erwarten, sich dies bis zum letzten Augenblick vorbehalt, kann uns nicht beunruhigen. Nag sein, daB es fiir die amerikanische Offentlichkeit gcwisse Reize haben mag, im voraus mit dem Gedanken zu spielen. FUr uns bleibt die Frage vollig belanglos. Ob dieser Tag D nun morgen, in einer Woche oder in zwei oder drei Monaten eintritt, wir sehen ihm mit groBten Erwartungen entgegen, in der GewiBheit, daB unsere Truppen, wo auch das Morgenrot des Tages D anbrechen mag, den Briten und Nordamerikanern einen ihrer wiir-,^ digen Empfang bereiten werden.
Indodilnesisdies Heer gegen Tsdiungking
tc. Paris, 9. Mai. Besprechungen zwischen dem Generalgouverneur von Indochina Admiral De-coux und dem franzosischen Botschafter in Japan Cosme sowie dem franzosischen Geschaftstrager in Thailand legten die Politik Frankreichs in Ostasien erneut fest, meldet der „Petit Parlsien" aus Saigon. Dies sei namentlidi im Hinblick auf das nationale China der Fair. Bisher habe Frank-reidi seine diplomatisdie Mission wohl aus Tschungkingdiina zuriickgezogen, hatte aber die Nankingregierung offiziell noch nicht anerkannt. Die Regierung Indochinas habe jetzt fiir den Fall einer Bedrohung von eelten der Tsdiungking-truppen ein 300.000-Mann-Heer aufgestellt
Um 75 V. H. weniger brltlsdier StabI
Genf, 9. Mai. Die Riistungsproduktion in den Industrien von Sheffield 1st schwer durch den Strelk der Bergleute beeintrachtigt worden, be-riditet „Daily Exprefi", denn man habe den Kohlenverbrauch dieser Industrien and vor allem der Walzwerke um 75 Prozent gegenflber. dem Normalen einsdiranken miissen. Daher sel die Stahlproduktlon in Sheffield um nicht weniger als drei Viertel gesunken. Dieser Produktions-riickgang babe schwer alle englisdien Stahl v№ RiiftuAStf«bflk«a

XARAWAlTKCIf BOTE
Breda, Ш тлЏ 1944.
»Ponosni kakor moji Hrvati«
Med ljubeznijo in slivovlio - Pestra Ilica, ponosni Kapitol - Zagrebška slikovnica
ff РК. stojimo na veilikem Jelačičevem trgu, pod velikim banom, ki se pač več ne bo obrnil, da bi malim dekletom črnih oči in njihovim kavalirjem pokazal kaj drugega kakor zadnjo plat, in pustimo hrumeti utrip mesta mimo nas.
Toliko škornjev
»Med »Heeervaaatskf Narod« in »Daiče Zei-tung« prizadevnih prodajalcev časopisov zvoni biserni smeh elegantnih Zagrebčank, ki zveste stari avstrijski tradiciji ne opuste tvojega dnevnega pohajkovanja kljub voj-iki in banditom.
»Slušaj, moja ljuba mala Nada!« šepeta mladi letalski poročnik poleg nas, »kako bi bilo z današnjim večerom?«
Zal ne moremo več slišati odgovora. Ali mala rjava ročica, ki se čvrsto oprime roke hrvatskega častnika, govori vse.
»Vedno isto, se jezi stari..., ki ▼ bližini kavarne »Dubrovnik« snaži čevlje, »vedno »pet nasedejo moški.« Elegično gleda pri tem na škornje zaljubljenega poročnika. »Lahko bi se tudi bolje svetili!«
Stara, ki s plašnim stranskim pogledom na eventualno kontrolo ponuja I meter gumijastega traka za 100 kun, se prezirljivo smehlja. »Temu je potrebno, ravno takemu kakor si ti, ki vedno letaš za menoj in hočeš pri meni stanovati!«
Staremu poide sapa, ko vidi svojo duševno skrivnost izročeno javnosti. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, če sedaj ne bi pevajoč prikorakala iz neke stranske ulice četa mladih hrvatskih vojakov.
»Toliko škornjev«, toži stari, »in vse bi bilo treba osnažiti!«
Smejoč gremo dalje proti elegantni kavarni Kroatia. In sredi tega vrvenja se pokaže pred nami kakor vizija čisto druga slika. Slika, na kateri ni nobenih lepo negovanih žensk, nobenih pohajkovanj.
Pozdrav legionarja Mirka
Daleč onkraj Tereka, tam, kjer leži biser Kavkaza, Vladivlakas, ki ga Sovjeti imenujejo Ordžonikse, ko so naši oklopnjaki prodrli čez jarke trikrat prekletega petrolej-skega mesta Malgobek in naši grenadirji napadli mesto treh hribov, sem naletel« prvič in zadnjič na Mirka, hrvatskega legionarja. Utrujeni in zbiti smo po našem uspelem sunku počivali v bližini nekega velikega kolhoza. Kar se pač more imenovati poči-vanje, vsak hip se je lahko zgodilo, da bi bili morali prodirati dalje. Na levi ob našem boku je prišla nova četa in se je vkopala. Nek mož je hrepeneč pogledal po moji čutari, ki sem jo bil ravno odstavil. Brez besed sem jo vrgel k njemu. Tako sva prišla v pogovor. Ko je moj sosed slišal, da sem Stajerc, se mu je posvetil ves obraz. »Potem sva pa skoraj rojaka«. Je rekel v trdi nemščini, »jaz sem Hrvat.«
Pritisk, ki je bil nad nami spričo bližine smrti, je bil zlomljen. In on mi je pripovedoval o Hrvatski, in o njenem mestu o Zagrebu. O tihih urah vročih poletnih noči tam doli ob Savi, o malih gostilnicah in o veselih v njih prebitih urah, tudi o vročih poljubih Marice, Anice in o ženi, ki je nam vojakom najbližja in nam ostane za večne čase, o materi.
Daleč proč je bila dežela Inkušov, Karpa-tinov in Karačajev. Daleč proč Terek z Elbru-som in solno stepo. Domovina je tihih korakov v kavkaikem večeru prišla k nama, in čeprav je za naju oba imela različne običaje, v sozvočju svojih hrepenenj, sva čutila v sozvočju utripati tudi najina srca. Preplašena sva skočila na noae, ko je povelje na-
šo Panzerjagerkompanijo spet pognalo naprej.
»Moj druže«, je rekel Mirko tiho, in čez kritje mi je ponudil roko«, če enkrat vidiš moj beli Zagreb, pozdravi mi pestro Ilico ki ponosni, Kapitol.
Ko smo štiri dni pozneje slučajno v Niši spet srečali četo, Mirka ni bilo več poleg.
On spi prav blizu našega oklopnega jarka, ramo ob rami z nemškimi in rumunskimi tovariši, ki so vsi umrli za to, kar je največje hrepenenje naših vročih src: za domovino.
Mi pa, mi smo smeli izročiti pozdrav legionarja Mirka »belemu Zagrebu«.
Proetovol{na šola
Na vogalu Mgruličevega trga naletimo ne dve majhne deklice. Same sebi se zde zelo
Številke govore /
Kakšno je blagostanje in napredek, ki *e zanj bojuje Angleška, kakor sama trdi?
Navadno ljudje ne umrjejo od lakote kot posledice bogastva in tako so poročila o stalnih lakotah v Indiji nekaj pozornost vzbujajočega za tistega, ki se spominja, da to Angleži osvojili to deželo svoje dni zaradi njenega bajeslovnega bogastva. Kako se to zlaga? Da pridemo na čisto, vzemimo v roko statistiko, iz katere pričakujemo pojasnila.
Kar tam stoji o trgovini, na^ takoj osupne: . Indija je imela 1936. leta uvoza 3 RM in izvoza 5 RM po osebi, in potemtakem stoji na predzadnjem mestu v vsem svetu, edinole pred Kitajsko In daleč za Albanijo, ki razven golih hribov skoraj nič drugega nima svojega.
Pomislimo: »Trgovski narod Indijci torej niso«, in listamo dalje. Mogoče Je kaj industrije?
Pridobitvene številke glede petroleja, železa in premoga komaj kaj povedo. Ali mi se spomnimo, da smo nekaj slišali o bombažu: resnično, tukaj je zaznamovanih 9,70 milijonov vreten. Takoj spodaj Japonska z 10.86; Nemčija jih je imela skoraj ravno toliko. Ali Nemčija je štela takrat (1936) približno 70 milijonov, Japonska 100 milijonov, a Indija nasprotno 350 milijonov ljudi, in tako ji vretena pač niso mnogo pomagala. Tudi drugače vse kaže, da industrija ni posebno razvita. Iz tega pač moramo zaključiti, da je Indija pretežno kmetijsko ozemlje, čeprav tam ne manjka niti premoga, niti kovin.
Resnično, 68 odstot)cov ljudi živi od kmetijstva — bolje povedano, ne more živeti od kmetijstva, čeprav je lord Curzon 1909. leta to deželo označil kot glavno žitnico Velike Britanije. Zakaj pa morajo ljudje v žitnici umirati od lakote, pojasnjuje indijski pisatelj
Koomar Roz z opozorilom, da bi v Indiji_li
brezuspešno iskal kmetijskih šol, in da se~»v fi
važne In so prepričane o svojem poslanstvu. To bi ne bilo nič nenavadnega, ker take bi morale žene biti že od mladih nog. Ali, pod roko šolske knjige, prave šolske knjige! Pa saj so sedaj v Zagrebu šole zaprte, posledica pomanjkanja, kakor jih je ta vojna pač povzročila. Ali ti dve sta neomahljivi.
»Seveda imamo šolo«, pravita nekako prezirljivo. Ali ko mi nočemo verjeti: »Pojdi z nama, nemški vojak, ako ti je prav.« — In je prav. Tako gremo z obema deklicama po cesti dalje, dokler se ne zaustavimo pred neko veliko hišo.
Zgoraj potem, pri mladi učiteljici, smo bili radi naše radovednosti malo v zadregi, ali zato prebogato poplačani. »To je popolnoma enostavno«, reče gospodična Rožica, »ne moremo opustiti svojega dela«. Tako je junaška, mala učiteljica zbrala dvakrat tedensko sedemnajst učenk v svojem stanovanju. Tukaj sede tesno druga pri drugi okoli svoje gospodične in se uče razlikovati dativ od akuzativa in se bodo naučile tudi poštevan-
vseh 150. letil angleškega gospostva nad Indijo, način dela pri kmetijstvu niti najmanj ni zboljšal«. Ali primerjava z japonskimi žetvenimi doprinosi pokaže, kako prav ima Koomar Roz. Kajti v enem in istem letu Je bil povprečni letni doprinos sledeči:
V Indiji: na Japonskem:
Angleške besede in indijska resničnost
ne razbremenjuje, čeprav precej znatno število živine, ker J,e tudi to število pri ogromni množini ljudstva popolnoma nedovoljno. (125.79 milijonov goveje živine, 24,0 milijonov ovac: nasprotno temu avstralska zveza pri približno 11 milijonov prebivalcev 112,69 milijonov ovac).
Najhujše nasprotje med Indijo in Japonsko pa pač obstoji v gozdarstvu: Indija je od 79.75 milijonov ha gozda koristila smešno 6.4 milijone p. m., Japonska nasprotno od samo 23.02 milijona ha 64.5 milijonov p. m. Tako ostane kot edina važna postavka v Indiji trsni sladkor, čegar letna pridobitvena vrednost je s 4 milijoni ton mnogokrat; od Japonske in Formoze (Računano na posameznika pa spet nobeden večji uspeh).
Letine, kakor je indijska, bi komaj zadostovale, da bi prehranile prebivalstvo dežele, katerih gostota naselitve iznosi 50 ljudi po km'-'. Je pa gostota naselitve v Indiji 78. In ta okolnost je preskrbela velikemu delu Indijcev čast, da jih štejejo med onih 100 milijonov britanskih podanikov, kakor se je izrazila londonska »Justice« z dne 27. III. 1919«, ki od svojega rojstva do smrti nikoli niso dobili popolnega obeda.«
Da preje ni bilo tako in da se ima Indija za to revščino- zahvaliti ravno Veliki Britaniji, potrjuje nepristranski Anglež Strickmann, ki Je ugotovil, da se Je med domačimi kralji y Indiji poljedelstvo in namakanje dežele krasno razvijalo. Ko so pa propadle naprave za namakanje, Anglija ni nič naredila, da bi jih popravila, da, pustili so jih namerno, da so propadle. Neki komite, ki naj bi preiskal smotrnost namakanja, je bil dovolj ustrežljiv, da je izrazil tako mnenje, ko Je hotel sir Henry Ward zapraviti denar Sin-galesov za naprave neke esplanade in vozne poti, izključno v korist svojih angleških ladies. In _on pove dalje,, da so njegovi vo-~aki, kristjanski zavojevalci, »tem ljudem iz-
grizli meso i kosti«.
Takšna so dela Angležev, ki danes spet lažejo svetu, da se borijo za blagostanje in napredek človeštva.
Sebastian WeiB.
fiaxno
pšenica	7	18
ječmen	9	19
oves	0	12,7
turščica	8.4	11.7
krompir	0	89,7
sladkorna	pesa 0	179,8
riž	14.2	35,6
Slično je	s tobakom, čajem in	v primeri z
V Indiji: na Japonskem:
Korejo — z bombažem, ter pri tem ie niti
Korejo — z bombažem, ter pri tem ie niti
V nekem pred 83 leti ustanovljenem obratu je že 60 let pri istem delu zaposlen 75 letni Kari Franke, iz Sauerianda, ki je te dni praznoval v obratu ta jubilej dela.
V neki berlinski gostilni je pritekel v kuhinjo trileten otrok in si dal opravka k nekim na tleh ležečim loncem, ki je bila v njem vrela juha. Hipoma je mali padel v lonec. Ker so hitro poskrbeli za zdravnii^ko pomoč, so mogli otroka Se pravoCRsno re.^Siti.
ke. Starši dajo otrokom poleg male južine i seboj previdno v papir zaviti kos premoga ali poleno za vsako uro.
Baje so v Zagrebu ljudje, ki se zanimajo samo za porast cen, za prodajo in nakup, in hudi, zelo hudi jeziki še celo trdijo, da so cel6 še taki, ki radi odstotkov zaslužka pozabijo na težko preizkušeno domovino.
Ta žena, ki pa ni osamljena, pa s svojo držo daje odgovor, v katerem taborišču s* nahaja Hrvatska.
Narod presunjenih src
Slivovka v malih stekleničicah se sveH skozi medlo osvetljeni prostor skromne go-stilnice. Godba, sestoječa iz treh mož igra »Muzico«, ki je skoraj da že postala narod« na pesem. Skromno oblečeni delavec se pri* bliža naši mizi: »Ali vas smem povabiti?* Mi se smejemo in pristanemo. Obširno z lahko pretirano kretnjo svetovnjaka, prisede k naši mizi. Vnovič naročimo. Kmalu smo * živahnem razgovoru.
»Mi smo narod presunjenih src«, reče'počasi delavec, »in mi nosimo hrepenenje stoletij v nas.« Vedno smo smeli krvaveti samo za druge, nikoli nismo bili sami. Ali je potem čudno, da je porod naše svobode tako težek in poln bolečin? Kar pa hoče živeti, mora prenesti tudi trdoto.« Besede malega moža, ki je čez dan v tovarni in ki mu je ura dala priliko, da je postal zagovornik svojega naroda, nam odmevajo.
Ko se pripravljamo, da bi poravnali račun — razume se, da niti hip nismo poinisliH na to, da bi nam delavec plačal pijačo postane resen. »Prijatelji«, reče, »ali hočete razžaliti moža, ki vam je hotel dobro?«
Mi smo osupnjeni molčali. Pa nas že vnete poriva skozi vrata. »Na svidenje!«
Na cesti oživi v meni stara anekdota: Galasprejem pri starem cesarju. Poslaniki in veleposlaniki, generali številnih narodov stare podonavske monarhije, najvišji dostojanstveniki stoje v krogu, ko pade beseda: »Ponosen kakor Španec!« Pa vzdigne stari cesar roko in odmigne: »Ste pač hoteli r«-či, general, ponosni kakor moji Hrvati!«
Koliko časa je med tem tekla Donava in Sava. Koliko trdih in najtrših preizkušenj j* moral prenesti ta narod s presunjenim er> cem. Davno so že strohneli bani in veliki žiw pani, ki so ta smeli glas pritrdili na zastava Hrvatske. Vrste so razpadle, krone so zgl. nile v žarečem dihu svetovne zgodovine. Ponos pa je ostal in živi kakor v kmetu tako v častniku, v delavcu, kakor učenjaku.
Ker ima ponos največji prekat v hrvatskem srcu.
Mala Vizija
Luči v starih kamenitih vratih plapolajo in svetijo v redko mehki zimski večer. Cndo-tvorna slika madone, ki je bila nekdaj v starodavnih dneh rešena iz od dima o črne-lih ruševin neke goreče cerkve, je odeta od večerne megle. Ulice zgornjega mesta Grič in kapiteljskega mesta se počasi uspavajo. Samo naši Icoraki odmevajo po ulicah. Cu), ali ne stoji tam v velikem -vratnem ofeo-
ku vitez in gleda doli na spavajoče mesto? Ali ne sloni tam gori ob ozkem окпц njegova grajska gospa, kneginja in nas radovedno opazuje? In tam na ozkem trgu, ali ne prihajajo v široki vrsti Trenkovi pandur« ji v svojih svetlordečih suknjah in modriii hlačah, bliščečih oči pod drzkimi triogelniki?
Ne, je samo neka Svetlana, ki prihaja od svojega ljubčka in sedaj Jelici In Biserkl zaupa staro novico svoje tajne.
Ali skoraj se zgube v mraku tudi njihovi, razvneli dekliški glasovi, ki sedaj ovija ten* čico noči okoli starih cest in ulic in skrbno prikrije žalost in veselje, hrepenenje in razočaranje, presunjeno, ali le tako vroče sr« ce tega prečudnega mesta, da varno spi do novega blestečega jutra.
Krieqsberichter Erich Kernmayr.
Ob poslaiaiištlli brzili ilakoi /
Malo mesto mi Je pokazalo hrbet, toda ne morda tako, da bi mi bilo sovražno, ali da bi zaničevalno gledalo name raz višine svojih široko razpredenih slemenov, saj mu nisem niti nadležen niti zaželen, ampak čisto navadno ne briga se zame. Pred IS.neti sem zapustil ta samozadovoljni kraj in odtlej v neizmerno bogati tujini pridobil več denarja, posesti in znanja, kakor se je moglo sanjati pedenj širokemu mestecu. Slučaj me Je bil napoti sem, nestrpni postanek brzega vlaka v zaspani tišini z vinskimi trtami obrašče-nega kolodvora. Samovoljnost, ki me je zne-nada napotila, da sem izstopil in izročil svo)e z nalepljenimi listi opremljene kovčege zmedenemu železniškemu uradniku. Morda tudi želja, da zopet enkrat stopam skozi ozte uličice, morda tudi pohajkovalni nagib take vrste toda gotovo ntf kakšno mehko čustvo, ker sem bil rojen ravno v tem mestecu in tam zasanjal svojo mladost. Gotovo, veselilo bi me, opazovati presenečenje marsikaterega starega znanca, nenadno spoznanje na njihovih obrazih, toda niso me spoznali, nihče se ni ozrl za meno,, tudi moje imenitno oblačilo ni izvabilo nobenega pogled^ Bil sem tujec in zato vel№o J?*"' opazovanja, kakor najmanjši med peščico ljudi ki so životarili v sipkem kamenitem krogu svojega mesteca. Morda )e v njem po-Llo veliko ljudi, kajti nisem videl skoraj "obenega, ki mi bi bil vzbujal spomine. In vendar je bilo vse td meni najgloblje znano, četrt stisnjenih hiš okrog prehojenega trga, njeni vogali in koti, v katerih sem oprezoval na skrivnem kot otrok drobljivi, štirjaški kamni okroglo zazidanega studenca, v katerega se je deževnica tako hitro skrila, in sončna ura na ozkem prof-lju mestne hiše, ki je vedno kizala napačno uro, ker je bila senčna palica brezupno zvita. Traven težkih vrat je še vedno sedel stari postrešček HSsI, njegova dolga brada je med tem postala beia im J# nalikovala snežnemu Jeziku i rja-
vim madežem v ustni duplini, iz katere je visela kriva pipa. Stari me je bil dobro poznal, ne samo zaradi tega, ker sem mu bil nekoč položil ježa pod njegovo suho sedalo, ampak tudi zato, ker sem ga vedno rad poslušal, če je čenčal o svetu in zamotanem življenju na njem. Pod svojim upognjenim senčnikom čepice me je gledal, ko sem pa hotel pristopiti k njemu, je uhajal njegov pogled brezbrižno mimo mene in nenavadno ohla-dujoče čustvo me je oviralo, da bi ga nagovoril, Moral sem se že zelo spremeniti, kajti nič bolje se mi ni godilo pri stari sadja-rici v kotu trga, od katere sem dobil večkrat kakšno debelo jabolko, in pri trgovcu Дор-pelturu, ki je ravno tako kot nekoč z raz-koračenimi nogami stal pred svojo trgovino in strmel v stolp mestne hiše, okrog katerega so švigali golobi. Nihče me ni spoznal, skoraj se mi Je zdelo, da gleda preko mene s tuje svetlikajoče se okni tudi moja rojstna hiša Am Rauhen Tor, v kateri Je moj oče izvrševal svoje posle. In vendar so se dale brez truda razbrati zbrisane črke v sivem kamnu nad vratmi. Hans Timmler, voznik. Sam Bog vedi, kdo sedaj stanuje za temi trebušastimi zidovi. Obrnil sem se in tu se je zgodilo, da Je zastal moj korak, kajti preko trga Je prišla učiteljeva hčerka Liese, tisto prijazno dekle, ki Je takrat s svojimi zibajočimi se boki zvalovala mojo kri. Postala Je širša, to se ni dalo tajiti, njeno plesalsko gracilno stopanje se je bilo spremenilo v široko hojo, v nasičeno težo, in poleg nje je hodil tudi visoko zrasel mladič, saj to je bila vendar Liese, ki je tu prihajala. Hotel sem vesel pristopiti k njej, toda ona me je nezaupljivo pogledala, z materinsko zaskrbljenim prijemom prijela svojega bledikastega dečka in v loku šla okrog mene. Kakor da bi j! hotel ugrabili suhi plod njenega lelesal. . Z naglimi jeznimi koraki sem šel skozi Hiil-sengasse do kolodvora. Pet* mojih čevljev so omalovaiuiod« *dar)&W po strašmo izho-
Jenem tlaku. Ta šum me je zadovoljil m me je čudno pomirila tudi misel, da čakajo moji lepi veliki kovčegi name. Kaj zato, če me to gnezdo z mahom obraščenih hiš ni več hotelo spoznati, na svetu ј6 bilo če nešteto vrat, ki so se uslužno odpirala pred menoj. Nasproti kolodvora sem zagledal razpočen ščit mestne kavarne. Vstopil sem, kajti imel sem štiri ure časa, da sem čakal, da se je zopet kak vlak odločil postati ob zeleno zaraščenem peronu. V sivi sobi je zgubani natakar Jobst s servieto udarjal za muhami, kakor je to že od nekdaj delal. In glej — tu se ,je zgodil čudež. Nepojmljivo, kar mi je zopet dalo vero v svet in zlasti v kavarniške plačilne natakarje.
Ko sem vstopil, je plačilni natakar Jobst zletel k neki mizi ob oknu in vabljivo primaknil stol. »Čast mi je, dobro jutro,, klanjam se, gospod Timmler«, je krakal. »Vase mesto ob oknu se je ravnokar izpraznilo, »Wiener Illustrierte« vam prinesem takoj, povrh še dnevnik in lovski časopis, da, da, kakor vedno. In skodelico kapucinca, nekoliko temnega, brez smetane, zelo toplega, in dva rožička, kakor navadno, da, da, bom poskrbel gospod Timmler.«
Ali že veste ...?
...do požirajo štorklje razen vsakovrstnih žuželk, žab, kuščarjev, gosenic, polžev, glist in miši velike količine proda in peska, da pospešijo s tem .svojo prebavo?
... da je 1715. leta izšli konzervacljski leksikon za ženski spol definiral poljubovanje sledeče: »Poljub ali gobček, tudi cmokanje; Je iz ljubezni izvirajoč in podneten udar in združenje ustnic, tako da se usta dveh oseb tako trdno pritisneta druga na drugo, da dado ustnice, ko se odmaknejo, prav jasen zvok kot znak prijetnega okusa?« •
... da se nahaja v sodni dvorani mestne hiše v Meissnu ob steni iz kamna izdolbena pMt I #vw#6# dvignjenim	ki лмиј
spominja na leta 1880. proti пеКмћи izdelovalcu orožja po krivici Izrečeno smrtno obsodbo? Takrat se je izvršil obžalovani* vreden justični umor.
... da so v dobi po 30 letni vojski mislili, da se da iz človeškega trupla dobiti ne maa} kot 24 zdravil?
.,. da je po uspehih raziskovanja ptičema Rositten deževnik najhitrejša ptica lelivlca, saj preleti 90 do 100 kilometrov na uro, do-čim pridejo skobec, galeb, vrana, sokol, selec in škorec samo na 40 do 70 kilometrov?
.. da stoji največji in najvišji vetrni mllB Nemčije v Aurichu? Njegova krila so 25 metrov dolga in, dva metra široka. Skupna višina znaša 35 metrov,- razdeljen je na pet nadstropij in razvija pri delu približno 60 konjskih sil.
• • • da je bil »Marschall Vorvirarts« (Bltt-cher) v svojem drugem zakonu oženjen z neko 31 let mlajšo ženo? S3 letni vdovec j# dobil 22 letno Katarino pl. Colomb pri neki prireditvi za sosedo pri mizi in jo je kmalu nato povedel v srečho skupnost.
... da je harfa edini instrument glasbe, H ga po večini znajo dame? Njeno Ime izvira od staromodnega »harpan«, t. ). »trganje«. 2e v četrtem stoletju pred našini štetjem lo jo poznali stari Egipčani.
...da je znani vzdihlja) »oh jeminef po« polnoma neznanega izvora? Najverjetneia ]# razlaga, da izvira od vzklik« »Oh Jezui«!
... da je bila prej po vse) Severni Evropi v navadi koledarska palica, ki je nadome^ ščala naš današnji listni koledar? Slo je prt tem za leseno palico, na katero so se .minuli dnevi zarezovall.
... da so mrzle barve tlele, v katerih Ja ve6 modre in bele barve?
... da so dobili vladarji z imenom Kari najčudnejše priimke? To dokazujejo Kari Plešec, Kari Bebeo, Kari Lepi, Kari Modri W Kari Blazni	,
Sreda, ц. mat, 1944,
KARAWANKBN BOTE
stran в. — Rtw. »g-
Brilansiia »lajna smrt« spel na delu
Od kralja Felsala do dr. Ramzi - Novi umori „tajne službe" v PMiadelptiiji
Btrlin, 9. maja. Britanska Secret Service razpolaga z usodo, da • dno takrat pripravi srčno kap, avtomobilsko nesrečo aH lahki primer zastrupitve s smrtnim izidom, ko je Politična želja Downing Streeta, da se izloči Ponesrečena osebnost. Ta sposobnost prede-stinira po angleškem mnenju tajno službo, da igra vlogo usode in da določi po mili volji življenjsko starost tistega, ki ga je obsenčila, naloga, za katero drži mož na cesti v svoji arogantni zavesti, da pripada »od boga izbranemu narodu«, da jo lahko samo pozdravi, ki pa ni-^akor ni nemoralna ali cel6 nezakonita.
Britansko časopisje, ki v po občutenem ame-tikanskem pohlepu po senzacijah nerado iz-pustl iz svojih rok pozornost vzbujajoče afere, kaže pri opisu smrtnih primerov povzročenih po Secret Servicu vedno posebno opreznost. Ono javlja kratko, da je ta politik po zaužitku skodelice kave hipno umrl jn ta državnik podlegel neki čudni avtomobilski nesreči, ne da bi kakor običajno sklepalo o vzroku smrti in politični nalogi izločene osebnosti. In kar je najvažnejše, nobeden britanski bralec časopisja jim takega Postopanja ne zameri, ker čuti, da težkoče odgovarjajo pač bistvu Secret Ser-vica. Zato tudi danes v nobenem angleškem časopisu ne morete dobiti komentarja o smrtnih primerih v Philadelphiji, ki so senzacija letnega zborovanja mednarodnega delavskega urada. Natisnjena je bila edinole kratka notica Reuterja, da je egiptovski odposlanec dr. Ramzi podlegel srčni kapi in da se nadalje javlja smrtni primer čilskega zastopnika Brockmanna, ki je tudi umrl radi srčne kapi. Ali jg samo hinavščina ali občutek, da je tukaj vsak komentar odveč, vsekakor se jim ne zdi umestno, da bi se podčrtala slučajnost, da sta istega dne umrla za kapjo "Va delegata In sicer dva delegata, ki sta pripadala opoziciji konference. Usoda v podobi Secret Service se je vmešala, tajna ®^t je bila posledica in vsaki na Angleškem bi občutil kot »shoking«, če bi tudi o tem izgubil samo eno besedo.
Naloge, ki si jih je zastavil med letnim-zborovanjem mednarodni urad dela v Phila-delphlji, so znane. Gre za to, da se razvije privlačni agltacijski program za socialno nezadovoljne, ki naj bi se kot pester plašč povil ®ad kapitalisti6il sistem izkoriščanja zapadlih sil. Da se je dosegel kolikor mogoče velik agitatorski in politični efekt, je bilo potrebno, da se je pokazala »sloga« J30 delegatov. Ko sta pa na prvi seji egiptovski delegat in zastopnik Cila v »poznanju popolnega
nasprostva med frazami v Philadelphiji in resničnimi izkoriščevalnlmi nameni oponirala in sta opozorila na razmere v Egiptu z njegovim brezuspešnim stremljenjem za od Angležev zadržano svobodo, na amerikanske koloniza-cijske namene v Južni Ameriki, so morali na njihovo stališče pokazati kot skrajno nevarno. In Secret Service dela promptno in zanesljivo. Ni slučajno lord Vansittard eden izmed najvplivnejših organizatorjev te zveze zločincev, katere nastop je vedno zaznamovan po kratko zatem sledečem »tajnem smrtnem primeru«.
Naselbine Secret Servica v vseh z Angleži v diplomatskih stikih se nahajajočih deželah so prava središča morilcev, tudi če operirajo pod plaščeem diplomatskih misij. Francoski izdajalski general Darlan v hipu, ko je postal Anglo-Amerikancem nepriličen, poljski emigrantski general Sikorski, ko si je upal obtožiti katinske morilce, francoski visoki komisar za Sirijo, ko se je uprl britanskim vplivom v francoskem mandatnem ozemlju, egiptovski ministrski predsednik Sabri paša, vodja opozicionalcev Mehmet paša, kralja Feisal in Chazi, vse te je zadela »tajna smrt«, ko so nastopili proti britanskemu imperializmu in so dobrobit svojih narodov stavili nad namene Britanije.
Nek brit ski časopis je danes naglasil v
drugi zvezi, da Je Angleška nrevzela mnogo metod Sovjetske unije In Jih ne misli spet opustiti. Secret Service Je imela vedno sorodstvene občutke za GPU in pozneje za NKWD, on Je uporabljal enake postopke: zastrupitve, umor z bombo, nesreče, strel s pištolo. Tudi to .spada k »prostostim«, ki jih zmaga zaveznikov garantira človeštvu, kakor to poudarjajo v Filadelfiji.
Novi hrvatski minister zunanjih zadev
Zagreb, 9. maja. Kakor uradno sporočajo. Je Poglavnik razrešil dr. Mehmeda Alajbego-vića dosedanje dolžnosti kot ministra za o-skrb o oškodovanih pokrajin in ga imenoval za ministra zunanjih zadev.
Bandltska divizija se je razšla
Berlin, 9. maja. Potem ko je -'.imanske-ga voditelja tolp Huska Miljkoviča umorila njegova lastna telesna straža, se je tako zva-na mohamedanska banditska divizija Severne Bosne razšla. 242 prebežnikov so našteli samo pri vasi Cazin. Med njimi so bili številni vodje, - ' ■ zdravnik in trije komisarji. Neka nemško-hrvatska legija je imela več ujetnikov, med njimi sedem komisarjev. 19 nadaljnjih komisarjev so uttrelili r""iovl ljudje sami, ker so hoteli na brutalen terorističen način izsiliti nadaljevanje boja kljub temu, da ni nobenega upanja v uspeh. V nekem sosednem odseku je bil ujet cel bataljon bivša mohamedanske divizije z 220 možmi devetimi strojnicami in 126 puškami.
C
)
Odbili noii sovjelslii napadi ob Sereln
Sovražni napadi ob Kovlu so se zrušili ob visokih krvavih zgubah nasprotnika
Oberkommando der Wehrmacht Je dne S. maja objavilo:
Pri Sebastopolu so nemški bojni letalci napadli sovražne topniške položaje in uničili 26 metalcev. V zračnih bojih so sestrelili lovci 14 sovražnih letal in bojni letalci 15. Pri tem se Je znova odlikoval Leutnant Lambert. Vzhodno od romunskega Sereta so boljševikl ves dan napadali na ozki fronti v gosto zaporedoma vrstečih se valih. Ob sodelovanju z odredi nemških in romunskih bojnih letalcev smo Jih odbili v trdih bojih, pri katerih so zgubili številne oklopnjake. V pretekli noči so močni odredi nemških bojnih letalcev napadli sovjetske oskrbovalne kolodvore v Severni Ukrajini.
Jugovzhodno od Kovla so se zrušili silni, po bojnih letalcih podprti krajevni napadi Sovjetov v združenem ognju naših orožij. Sovražnik Je .utrpel pri tem posebno visoke krvave zgube.
V Italiji se razen živahnega obojestranske-
ga delovanja izvidniških in udarnih čet niso vršila nobena večja bojna dejanja.
У minuli noči je odvrgla slabejša skupina sovražnih bombnikov razstrelne in zažigalne bombe ns obiriestje Budimpešte. Sestreljena so bila štiri izmed napadajočih letal. Pri vle-tih severnoameriških skupin v zasedena za-padna ozemlja in nad severozapadno Nemčijo smo včeraj podnevi zbili 11 letal. Posamezna britanska letala so v pretekli noči odvrgla bombe na koln^ki in mannheimski prostor.
Nadškof obdaruje sovjetskega poslanika
Stockholm. 9. maja. CanterburySki nadškof je v sredo po lastnem poročilu »Aftontidnin-ga« iz Moskve sporočil sovjetskemu poslaniku v Londonu, da je ustanovil nov komite, ki bo nabiral denar za Sovjetsko zvezo. Istočasno je nadškof predal sovjetskemu poslaniku ček, glaseč se na 110.000 funtov.
Kreis Krainburg
Kralnburg. (Pade.l) Hauptwachmeister der Gendaj-merie in k. Ortsgruppenleiter Iz F16dni-
Tschabuschnik je padel v službi za Flih-terja in Reich. Tschabuschnik je šele pred kratkim prevzel Ortsgruppe NSDAP v F16-dnigu v svoje komisarično vodstvo in je svojo nalogo vestno Izvrševal. Ko je leta 1940. na Nemce SUdtiroIa prišel poziv za vrnitev v domovino, je Tschabuschnik njemu sledil in je dobil elužbo v Klagenfurtu. Od tu se je prostovoljno javil v službo na Gorenjsko, kjer je od leta 194d., dalje izpolnil svojo nalogo kot Uradnik In Politischer Leiter. Njegovega pogreba na pokopališču junakov v Krainburgu 80 se udeležila odposlanstva stranke in njenih Oddelkov, kakor tudi policije. Kreisleiter je slavil zasluge padlega in je po nalogu Gaulei-terja ijj Kreisleiterja položil vence na grob.
HSflein. (Majsko slavje). Spet enkrat je bil Hoflein središče dogodkov v Kreisu Krainburg.. 2e dolgo časa so se vršile priprave, da bi se praznik dela dostojno proslavil. Dopoldne so moški iz Hfifleina postavili lep mlaj in je vas po naših zastavah dobila praznično obličje. Popoldne so dospe)! tovorni vozovi z gosti iz Krainburga, med katerimi je bil Kreisleiter Pg. dr. Pflegerl in mnogo drugih pred-etavnikov stranke; države in oborožene sile. Tudi hofieineko prebivalstvo je bilo v lepem številu prisotno. Arbeitsmaiden tuk. taborišča so 8 pesmijo otvorile prireditev^ ki ji je sledil pozdrav gostov po Ortsgruppenleiterju Pg. Schreiberju. Potem je povzel besedo Kreisleiter, ki je govoril o pomenu dneva in opozoril, da nam je treba ur veselja, da emo kos zahtevam težkih časov. S pomladnimi pesmimi Arbeitsmaiden in narodnimi pesmimi, ki so jih peli fantje in dekleta iz Hofieina, je začel vespli (lel popoldneva. Skupni narodni plesi so vse •moCno razgibali, kar je pospešilo žejo in glad Udeležencev. Temu je odpomogio dobro vino in J^olafi, ki ga je bila. napravila naša marljiva "•auenschaft. Višek popoldneva so si bile prl-
•^''žale naše Arbeitsmaiden, ki so nam v svojih
odrih oblekah in rdečih rutah nudile vesel pogled. Na dvorišču taborišča so nam prikazale Igro o »pametnem in junaškem Gašperju«, ki Je bila sprejeta z mnogo smeha in priznanja. Po igri so se gostje poslovili In dekleta BO Jim mahala z rdečimi rutami v prisrčno Blovo.
Kreii Stein
Stelu. (Ostro streljanje). 80. aprila je bilo na novem športnem prostoru v Steinu »nemško ostro streljanje«. Izvedba je bila v fokah SA-Bjinsatzeturma Stein, ki je postavil Večji del strelcev. Poleg pripadnikov različnih strankinih oddelkov se Je streljanja udeležila tudi Arbeitsdienetabtellung MUnkendorf. Kreisleiter Pg. Pilz je z mnogimi častniki orožni-•tva, oborožene sile in policije prisostvoval •treljanju. Uspehi streljanja se lahko ozna-kot dobri.
Novo poslopje za knžne bolezni \ Gallenielsn
Razširitev deželne bolnišnice - 20.000 ijololkov sprejetih v treb letih
Te dni je v zastopstvu Gauleiterja otvoril Gauhauptmann Natmefinig novo poslopje za kužne bolezni v deželni bolnišnici v Gallenfel-su na Gorenjskem.
Pred predstavniki stranke, države In oborožene sile je podal vodja zdravilišča doktor Hermann Samonigg pregled o ustanovitvi te sedaj Se edine bolnišnice na Gorenjskem in poročilo o v zadnjih treh letih Izvršenem delu. V tem času je bilo sprejetih,v bolnišnico 1в.Т26 bolnikov, med njimi se je moralo 837 z nalezljivimi bolezni nastaniti v nekem improviziranem oddelku, kar jasno dokazuje potrebo zidave poslopja Za kužne bolezni.
У prvih dneh julija. IMl. začet, je bil oddelek v za današnje razmere kratkem času dovršen, za kar se moramo predvsem zahvaliti Reichsbauamtu v Krainburgu pod vodstvom Baurata Ing. Justa in njegovih sodelavcev. Z 90 posteljami odgovarja to poslopje za kužne bolezni popolnoma potrebam Gorenjske. Dovršitev stavbe jamči za brezhibno delovanje v bolniškem obratu
Gauhauztmann Natmefinig je v imenu Gauleiterja izjavil popolno priznanje vodji bolnišnice za izvršeno obnovo in je potem nov» stavbo predal njenemu namenu.
pule; Franz Pototschnlk, Laak; Franziska jamnik, Burgstall.
Predassel. Rojstva meseca aprila: Helene Orecher. Predassel; Stanislaus Porenta, Ко-krltz; Franziska Butschan, Freithof; Marian Kowatsch, Sucha. — Umrle so: Maria Narobe, Predassel, Marianne Dolcher, Predassel; Maria Tschimscher, Orehoule.
Kreis Radmannsdori
Kadmannsdorf. (Smrtni primer.) Tukaj je umrl v starosti 72 let Franz Raainger, poduradnik nekdanjega okrajnega glavarstva v penziji. Pokojni je pridno pomagal pri obnovitvi in ureditvi sedanjega kina, kjer je bil dve leti nastavljen kot hišnik, katero službo je moral radi bolezni zapustiti.
Radmannšdorf. (Zlomila ml je nogo.) Zaradi nfsreče v hiši si je zlomila nogo 80 letna hišna posestnlca Johanna Pristou po domače Maroltova Iz Vormarkta pri Radmanns-dorfu.
Rodbinska kroniko iz Gorenjske
Kreis Krainbarg
Laak a. d. Zaler. Rojstva v mesecu aprilu: Nowinetz Emil, Laak; Leschnak Antonla, Planina; Kralnik Georg, Zauchen; Frohlich Jo-hann, Zauchen; Mraula Maria, Laak; Wol-gemut Josefa, Grenze; Bobner Josefa Gode-schltz; Krischel Johann, Godeschitz; Hostnik Josefa, Zauchen; Krischel Maria, Gomeschitz; Schitnik Gregor, Hosta; Knoll Johann, Laak; Kralnik Franz, Godeschitz; SchltnUc Georg, Hotita; Pototschnik Franz, Laak. — Umrli eo: Franz Bertschltach, Oberfeichtlng; Anton Gu-sel, Burgstall; Leopold Hafner, Mltterfeich-tlng; Franz Okorn, St. AndrH.; Marla Kalan, Laak; Marla Sedel, Scwarzenberg; Rosalia Knifltz, Althof; Eduard Meindl, Laak; Franz Hafner, Teme; Johann Tschemascher, Altlack; Johann KaoU, Laak^ Johann Beaedlk, Tach«-
Zatemnitev na Gorenjskem. Uradno je odrejeno, da ee mona v času od 7. do 13. maja na Gorenjskem zateninjevati od 31.30 do 4.S0 ure.
Naši vojalii pozdravljajo domovino
z Vzhoda pošiljajo svojim materam, očetom, bratom in sestram prav gorke pozdrave z obvestilom, da so še vsi zdravi in veseli In da ee bore za zmago, fantje: Cyrill Burger, Stein; Martin Hostnik, Podroje; Littal; Franz Pogatscher, Moste-Komenda; Kari Novak, Littai; Franz Motschnik, Moste pri Komendi; Vladimir Petič, Zavrsnlk; Ignaz Okora, Littal; Jakob Verko, Unterdrauburg; Alois Drakseler, Krainburg; Eduard Kolman, Littal; Josef Dobrave, Littai; Valentin Golob, Neumarktl; Slavz Teuzlnger, Perovo; Johann Kukavlza_ Littai; Michael Richter, Littal.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Mala kronika. V visoki starosti 90 let je umrl v Ljubljani bivši dvorni svetnik vrhovnega sodišča v Wienu Mihael Gabrielčič. Bil je rodom iz Gorice In je tam kakor tudi v Trstu pri več sodiščih Primorja veliko let služboval kot sodnik. Nazadnje je služboval pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. — VBel-gradu je umrl v 69. letu svoje starosti novinar Anton Ekar. Bil je tudi v Trstu znan kot dolgoletni urednik slovenskega dnevnika. V zadnjem času je bil korektor pri nemškem listu »Donauzeltung«.
if o svetu
Ogrski minister notranjih zadev Jarosz Je Imel govor, v katerem je naglasil, da mora vsaki Oger delati za zmago. Niso bistvene besede, spisi in črke, temveč edinole delo. Kdor si želi pridobiti slave, lahko najde la-vor onstran Karpatov. V deželi sami zahteva vlada mir, red in disciplino.
Sedaj je na Ogrskem določeno, da te ▼ svrho obrambe dežele vpelje obvezno žensko delo. Židinje se bodo uporabljale načelno samo za telesna dela.
Francija se glede Evrope, ki mora biti neločljiva skupina proti boljševiški nevarnosti, ne more desinteresirati, Je v soboto pri otvoritvi razstave »Evropa proti boljseviz-mu» v Toulouse izjavil državni tajnik Hen-riot.
Moskva bo v kratkem stopila v diplomatske stike z Saudijevo Arabsko, javlja londonski dopisnik »Morgen Tidningen«. Sovjetski zastopnik za Saudijevo Arabsko je baje že imenovan. »Armenska sovjetska republika« ima namen, da v kratkem stopi v diplomatske stike s Sirijo in Libanopom.
Sovjetska komedija v Kairu. Več visokih službenih mest sovjetskega poslanstva v Kairu je bilo zasedenih po sovjetskih moha-medanih. Kot posebna čast, ki naj se izkaže kralju Egipta, Je mohamedanskim članom sovjetskega zastopstva v Kairu dovoljeno, da smejo spremljati egiptovskega kralja pri njegovih dnevnih obiskih mošeje.
Vsota, ki jo je vlada USA od začetka vojne porabila v prekomorskih krajih, je znašala do 1. aprila 1944. skupno 30.363 milijonov dolarjev, od katerih je 21.794 milijonov odpadlo na pogodbe o najemu in posojilih. Velika Britanija Je dobila od celokupne vsote 19.700 milijonov.
Avstralski ministrski predsednik Curtis je radi odprave pomanjkanja delavskih moči postavil zahtevo po odpošiljatvi inozemskih delavskih moči. Po želji bi mu bila doselltev ljudi iz Zedinjenih držav. Novozelandski ministrski predsednik Fraser je avstralsko zahtevo podprl.
Reuter javlja: Admiraliteta objavlja, da se britanska podmornica »Svenehenge« ni vrnila, in da se Jo mora smatrati kot izgubljeno.
Kritika o vladanju Cangkajšeka v Cung-kingski Kitajski se širi sedaj od Zedinjenih ameriških držav tudi v Angleško. Pozornoet vzbuja dejstvo, da padajo očitki proti Cang-kajšeku Istočasno od krajne desnice do komunistov, češ da on dozdevno za vso nesrečo, ki Je prišla nad Kitajsko, dela odgovorno belo raso.
Odpor, ki se je pojavil med iranskim prebivalstvom, deloma v zvezi z novim novačenjem, je našel svoj izraz v nekem novem zakonskem predlogu, ki Je bil v nedeljo predložen po ministru notranjih zadev iranskemu državnemu zboru. Potemtakem naj se razglasi obsedno stanje nad vsem Iranom.
Anglo-amerikansko vojno sodišče v Neaplju je šest italijanskih fašistov obsodilo na smrt in je bila sodba takoj izvršena na podlagi obdolžitve, da so ti Italijani, izmed katerih Jih je bilo pet mladoletnih, Javno Izkazali svoje fašistično prepričanje in se za-ničljivo izrazili o izdaji z dne 8. septembra 1943.
Spel sta bila zabodena dva severnoameriška vgjaka pri nekem spopadu in pretepu v grofiji Leicester, kakor poroča »Daily Mail«.
Velike denarne uspehe gledališč na zapad-nem koncu Londona dado zgodbe o umorih, javlja »Daily ЕхргеВ«. Umori so na. pr. sedaj snov za nič manj kakor sedem komadov, ki se izvajajo v londonskem zapadu. 2000, 3000 In 4000 funtovš^erlingov prinesejo take predstave tedensko čistega dobička.
Bukareiko vojaško sodišče je izreklo tri smrtne obsodbe radi kraje med zračnim alarmom. Dva izmed obsojenih sta Zida.
Učinki stavk na Angleškem na vojno gospodarstvo so razvidni iz neke v Londonu objavljene statistike. Potemtakem je v prvem četrtletju tega leta zaradi stavk bilo zgubljeno 2,109.000 delovnih dni. V prve^m četrtletju 1943. je znašala zguba samo 10.000 delovnih dni.
Carinska skupnost med Japonsko In Mandžurijo, za katero so stremeli japonski gospodarski krogi, je s i. majem stopila v veljavo.
O »amerikanskem stoletju«. Na letnem zborovanju newyorške zdravstvene družbe je bilo obznanjeno, da so se sililitična obolenja v prvih 10 mesecih lanskega leta povečala za 132 odstotkov proti istem času leta 1941.
V znat, da Je po sovražniku napadena Romunska odločena, da žrtvuje tudi svoje skrajne moči za delo, so izostala v vsej deželi maj-niška praznovanja. V vseh obratih so delali ali pa samo pol ure praznovali. Minister dela Elnescu je izdal na delavstvo poziv, ki je izve-nel v želji, naj bo praznik delovnega romunskega naroda zarja boljće bodočnosti.
če&ka liga proti boljševizmu nadaljuje s svojim prosvetnim delom. Za njena zborovanja se kaže povsod veliko zanimanje. Tako je na pr. bilo na nekem zborovanju lige v Valvaru, mestecu s komaj 2000 prebivalci nič manj kakor 1400 oseb, od katerih so mnoge prišle Iz dalja* okolic*.
Letala. Iz cerkvenih prispevkov
Ženeva, 9. maja. KomuUstična »Llbert«« Iz Alžira slavi v svetohlinskih besedah moskovsko duhovščino, ki je Stalinu U cerkvenih prispevkov podarila en milijon rubljev, da bi se z njim nabavila letala. Po poročilu lista je bil ta znesek nabran med pravoslavnimi duhovni ne oziraje se na hierarhično stopnjo In sicer na visoko pobudo patriarha samega. Stalin je baje Izjavil patriarhu kakor tU(U vsem nadškofom in arhimandrltom svojo toplo zahvalo.
V zvezi s tem Je omembe vredno, da duhovni Sovjetske zveze nimajo nobenh stalnih dohodkov, ampak žive od skromnih- daril redkih cerkvenih obiskovalcev. Ce so res od teh več kakor skromnih beraških dohodkov zbrali znesek enega milijona rubljev, pač ni mnogo ostalo za vzdrževanje duhovščine In cerkve. Sicer pa vse kaže, da je »Llberte« v svojem verskem navdušenju pozabila, da Je sovjetska industrija popolnoma v posesti države in da za izčrpanje svoje produktivne možnosti nI navezana na tako darilo (en milijon rubljev je toliko ko sto-tisoč EMjk
Stmn в. — Stenr se.
KABAWAyKKW ВОТВ
Sreda, M.	1M4.
AMTLICHE BEKA^^TMACHDl^GEII
SozielTereicherunBskasse tHr die besetzteo Gebiete Karnteme sad Krains io Krainburs.
Uffentlidie Zahlangsautforderuni;
1944 sinfl dip bk einschlipBlich En4e April i v. 5 eewordfnen BeitrSce zu zahlen. Weiin die Zahluni! aureb menr als 7 Taue verzoaert wird. wird ein SaumniszuschlaB J®" ^ Y Џ tier riiokstaiidiaen BeitraKe erbobeii. ArbeitKebern. flenen die ^sse oine Beitraesrechnune iibereendet. wird bis aum turnaJt qer Beitrasrsreehnune Zahluneeaufschub eewahrt.
Arbeitseber (mit Ausnahme der landwirtscbaftliclieii), die bis-
.''ocn keine Beitrairsrechmm;: fiir .Tanner und Februar 1944 eriialten haben. and iandwirtschaftl Arbeitceber denen bisher noch KPine BeitraKsreel\nmiK fiir Jiiniier his Marz 1944 zueekomnn>n 1st, mussen bei der Kasse Auskunft liber ihre Zahluncsverpflieii-tune emholen. Nicht fristeereebt eineezahlte Beitraee unterlieeen der awansrsweieen Binbringimg.
Klasrenfurt, 8. Mai 1844.
Der Letter: еез. Anton Tropper. Verwaltuneedirektor.
FleisdisoRderzuleilnng in der 62. Zuleilungs-periode
Dee Landesernahrungsamt Karnten gibt fur den Reicha-gati Karnten und als Referat Ernahrung und Landwirtschaft dea CdZ fUr die besetzten Gebiete Kamtene und Krains be-kannt:
h der 3. Woche der 62. Zuteilungsperiode erhalten die Vepbraucher, welche sich nicht mit Fleisch selbst versorgen, ein* Sonderzuteilung von 100 Gramm Kalbfleisch. Diese Son-derzuteilung wird auf den Abschnitt »F« der Reichsfettkarten aller Altersgruppen, mit Ausnahme der Fettkarten SV 2, SV-A SV 6 und SV 7, ansgegeben. Fiir die in Gemeinschafts-verpflegTing stehenden bezugsberechtigten Personen, welche nicht $01 Besitze von Fettkarten sind, werden durch. die Er-nSimings^mter Bezugacheine B ausgestellt.
Die Ausgabe dieser Fleischsonderzuteiluag' muS bis spft-teaiena 14. Mai 1944 beendet seiq.
yormetionen, die nach Wehrmachtssatzen verpflegt werden, wiialten die Fleischsonderzuteilung nicht. Kriegsgefan-geo^ Strafgefangene und Juden sind von dieser Fleischson-detimteMung ausgeschlossen.
Klagenfurt, den 4. Mai 1944.•
Landesemahrungieanit Kamten.
ШШ ербм*
Službo dobi
jSprejmem za takoj dimnikarske-I ga vaj«nca. Oskrba v hiši. WasAl j Peter, dimnikarski mojster, St. Veit a. d. Sawe бо.	3100-1
Sprejmem vajence м sedlarsko in torbarsko obrt. ' Event, vsa oskrba v hi&i. — Mirko Koščak, St. Veit ». d. S»we, Oberkrain.
__________________54S—I
Sprejmem deklico od 13 let naprej 2Л v pomoč v gospodinjstvu. Z glasi naj se v Unter Pirnitsch Nr. I J. bei Z^isoheinwasfern.
, 3161—I
Gesundheit
Arzneimiftel verkorperf die Erfohrungen der Anfe, die Erkenntnisse der Forscher, die ^eistungen mod-Loborotorien. Vertrouen zu Ihnen e'hohf ihre Whkung, der VVille zur Gesun. dong beschleuntgt sie. Im Krieg wird die&er Wllle zur. PflidiH
AS TA
ARZNEIMITTEL
orkit
sdiuijt die Saet gegenVoselfral?,
Išfem deklioo U Taniiiinjo k »-trokom. Jauc^ Kokri« Nr. 55.
____.51^9—I
Mlajšo trgovsko pomočnico sprejniem jm t trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na K. B. Krbg. __I
Vajenko i dovrženlm dolžnost-nim letom sprejmem v trgovino 2 mešanim blagom. Hrana m stanovanje v hiši. Pomidfb« na K- B. Krainburg.	3124—t
Pošteno dekle, staro 20 do 30 let, ki zna nekoliko kuhati in draga hišna dela, «e takoj sprejme. Ponudbe na K. B. Krainl>urg.
3"3—'
Samski obrtnik »prejme gospodinjo; vešče šivanja imajo prednost. Ponudbe poslati n* K. B. Krbg, __JiJi—I
Išče se ženska, stara nad 4f let, zdrava, aa pomoč v gospodinjstvu 2 oseb. Vsa oskrba т hiši. C* bo dcibra in poštena, ima tu<K v starosti in oslabelosti svojo brezplačno 'sobico. Nastop t&koj. Ponudbe na K. B. Krainburg. __31
Lesel rien мНаганапкеп Uote"!
Wiehdltman SchUrzen iSnger sauber?
Bt] alien schmutzigen Arbeiten wi«.Sti»felputzan, Herd- und Ofenreinlgen, Bohnern usw. bindet m on uber die Schurze •inen olten Lappen. Auch beim Kochen tei immer ein Lappen zum Hdndeabwischen zur Hand. So bleiben die Kitteischurzen Idnger souber, und man sport Woschpulver.
Moškega In žensko iščemo тл na kmetijo v Obcrsteiermark. Pred-■ nost Gorenjci in Dolenjci. Pred-I staviti se ali dopise na Gutsver-waltung ,Schm!dbauer' Bisbach S», p. Gratwein, Steiermark,
3138—I
genau so einfach wie
Ceresan-Trockenbeize ftnwendbar! - SoFort dfiUfakige* Saatgut. екихаисн atu
Franz Napotnik
f'ii«en- u. FarbonhandluiiK Kalk- u. Z"'mentnie<lerliiKo
Klaeenfnrt K :pfol(](?r Str Ruf lUHUl
Službe išče
Deklica, stara i6 let, hči stiogo vzgojujočih staršev, vajena kuhinjskih pomožnih del, pridna m strogo poštena iSče kakršnekoli 'sebi primem« priTetn«
7,1 takoj s stanovanjem v hiN v Krainburgu ali neposredni bližini. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Iščem ljudi, ki bi mi nadomeščali starše".	} 106-2
Prodam
Gebirgstruppen in AusrOstung und Einsalz
Ausitellung
Klaganfurl, Gaumuseum VomS.April bis16.Mai1944
gedffnet t§gllch von 8 bis 18 Uhr Elnfrltt trell
Prodam čuvaja, ddbrega ovčarja, 4 leta starega, za RM ;o.—. Naslov v K. Bote Krainburg.
3163—6
Proda St krive po teletu 2» 900 RM. St. Veit — Weichfeldorf 59, pri kolodvoru; Oberkrain.
313a—<
Kupim
Kupim dobro ohranjen Športni ali globok otroški voziček. Ponudbe poslati na naslov: Meserko Joscf, mizar, Idriastrafie Nr. 8, AlJling — Oberkrain. 3074—7 Globok otroški voziček, lep, dobro ohranjen, kupim. Naslov v K. B. Krbg.	jI 7
Kupim kozo, dobro mlekarico. Ponud;be na K. B. Krainburg.
3157—7
JL Z žalostnim srcem naznanjamo vsem so-rodnlkom, prijateljem in znancem, da smo namesto veselega svidenja dobili ie-lostno vest, da je naš ljubljeni sin in brat,
Josef Vrhovnik
Soldat,
padel T cvetoči mladosti, ravno na svoj rojstni dan, star 26 let, junaške smrti na Vzhodu, dne 19. marca 1944. Njegovo truplo počiva daleč proč od njegove rodne zemlje, pokopan je daleč v tujini. Naj mu bo lahka tuja zemlja.
Našega dobrega Jožeta priporočamo v blag spomin In na svidenje nad zvezdami.
Ravne pri Zirklach, v maju 1944. 2a)u|o£i: oče, m&ll, bratje Franz, Martin, Lovrenz, sestre Marija, Terez^a, Antonija, Manca, Angela, Pavla, JuU<a, ter ostalo sorodstvo.
ЕЈеп- ali dvocevni radio kupim. Ponudbe na K. B. Kkrainlburg pod „Radio".	3159—7
Kupim molko kolo, žetudi- ie rabljeno. Božtar Franz, Kokritz Nr. 102.	3130—7
I Kupim malo rabljtoi gramofon t
; ploščami ali harmoniko. Ponudbe
j na K. B. К^.____3117—7
Potrebujem nujno bencinski motor od 1,5 do 3 PS, stabilen ali od motornega kolesa. Ponudbe aa
K. B. KAg. _3:48—7
Kupim 10 praznih, dobro ohranjenih A2 panjev, pravilne mere. Vzamem tudi z družinami. Ponudbe na K. B. Krainburg pod
„Panji".__3146—7
Kupim dobro ohranjeno harmoniko 8—12 basov. Wart 278, Kal-varija, Krainburg.	3144—7
Kupim dve vodni turbini, 6 do iz PS. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Tuifeina".	3136—7
Kupim radio (Rtindfunker), gnojno črpalko, ter enovprcžni voz. Aich 61, Oberkrain.	3110-7
Menjam
Fotoaparat 6Xn> dober, zamenjam za dobre hlače, ali kratke irhaste. Peter Beg, Villadi Vorm-
bodest. 3._5 ^4"15
Menjam » leti stareg* voJa, lepo rejenega za vprego ali za mlado telico. NWoT v K. B. Krbg.
3164—15
Zamenjam fotoaparat 4,5 opt. m električni »vcclomer za klavirsko harnvoniko. Naslov v K. Bote Krainburg pod Šifro „Zamenjam".
__ _3133—15
Menjam dobro plemensko svinjo za voz za par konj. Naslov т K. Bote Krainburg.	3120—15
Menjam lepe plemens-ke praSićke 2» kositrn stroj v dobrem stanju. Razliko doplačam.. Ponudbe aa
K B. Krainburg._3150—15
Zamenjam lep globok otročki voziček za manjše žensko kolo ie v dobrem stanju. Wart 27®» Kalva-
rija, Krain^rg^___3^43—'5
Menjam ženski plašč v zelo bobrom stanju aa možko obleko, isto v dobrem stanju. Ponudbe na K, B, Krainburg.	314*—15
Zamenjam kompletni sobni inventar za elektromotor 4—5 k«. — A. Zelnik, Gallenfels Nr. 22.
_3139—M
Lokali
v svrho ponovnega razvoja mojega podjetja želim pridobiti več udeležencev. Resnim interesentom dam pojasnila skozi naslov „Goik", Karawanken Bote, Krainburg.	3109-18
Ženitve
v vrtu hišica stoji, toda gospodinje ni — v hišici stanujem sam, pa si kuhati ne znam. V pomoč mi pride pa pomlad, pojd' družico si iskat! Slika in dopis se pošlje na K. B. Krainburg pod „Dom sreče". 3114-21.
Mladenič najlepših let, ieli spoznati dekle, ki bi bil« mirnega značaja. Kasnejša ženitev ni izključena. Slika zaželena. Dopis« pod „Tiha sreča" na Karawanken
Bote Krainburg._3'49—
44 letni železnižar želi zaradi pomanjkanja znanja spoznati dekle ali vdovo, he višjo od 1,60 m, radi ženitve. Z i—2 otroka niso izključene. Pod šifro „Zvesta ljubezen". Le resne ponudbe s sliko poslati na K. Bote
Krainburg. _3153—21
Katero dekle z lastnim domom bi hotelo poročiti mladega železničarja v boljši službi. Dopise po možnosti s sliko, ki se vrne, poJati Aa K. B. Krainburg pod
„Veseli Gorenje^_315X—21
24 letni fant, izučen obrti, a je pri nezgodi zgubil sluh, bi se rad eeznanij radi poznejše ženitve z lepo in skromno deklico, ki bi imela čuteče srce. Dekleta z resnim namenom in sliko naj pošljejo svoje ponudbe na K. B. Krainburg pod „Čakam Te!"
3131—21
Z ialoitnlm нгсет naznanjamo	so-
rodnikom, prijateljem in znancem, da *mo namesto veselega svidenja prejeli žalostno ▼e«t, da Je naš ^ubljeni sin in brat
Josef Ribnikar
Grenadier,
v cvetoči mladosti, star 19 l*t, padel 3f. marca na vzhodni fronti. — Počivaj v miru, dragi Jože, In lahka naj Ti bo tuja zemlja. Pri poročava ga v molitev in blag spomin.
Sawe Vorstadt, v maju 1944.
Žalujoča mama i« sestra Marij«, ter ostali sorodniki.
Mhul knt im aelenega Spodnjega Štajtrj«, išče poznanstva z brhko Gorenjko, radi ženitve. Slika zaželena, ki se na željo vrne. Naslov v K, B. Krainburg pod „Idealna ljubezen". 3128—21 Moški, srednjih let, z malim premoženjem, želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok do 3 5_ Ift, radi takojšnje ženitve, najraje iz Krainburga ali okolice. Dopise^ oa K. B. Krainburg pod „Bodoča sreča".	jn/_21
31 letni, dototrosrčen, preprost fant, varan v ljubezni, želi radi ženitve znanja z resnim dekletom. Le resne ponudbe na K. B. Krbg. pod „Tiha srečah 3116—21
Radi pomanjkanja znanja xe želim spoznati I gospodično, 17 do 10 let. Sem obrtno izobražen mladenič. Sedaj fem ▼ državni rfužbi. Le resne ponudbe poslati na Karawanken Bote Klagenfurt pod šifro „Bodočnost", fssi—11
Mlad kmet, absolvent grmske kmetijske Jole, želi spoznati mlado dekle, ne nad 2j l«t staro, najraje tudi absolventinjo, katera ima veselje do kmetijstva. Dopisi na Karawanken Bote Klagenfurt pod štev. 55J1—21.
fo letni vdovec т stalni zaposlitvi kot strojnik, ki ima stanovanje in opremo, želi znanja z damo od 40 do 45 let.. Zenitev ni izključena. Dopise pod „Bo-dočno»t štev. J553—»i" na K. B. Klagenfurt.
Sem 42 let star, čedne zunanjosti. Zaposlen sem v velikem industrijskem podjetju. Radi nepo-znanstve želim »poznati gospodično 30 do 3} let. Vdove z enim otrokom niso izrključene. Slika zaželena in se po želji vme. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Skupno ognjišče" 3090-21.
Izgubljeno
Zgubil« sem 5. maja ob 11.45 ^ Krainburgu v trgovini Tertsohon ali na cesti rjavo to ribico z vsebino 4 Kleiderkarte in ćsladkor-nih kart, kakor tudi karte za milo. Pošten najditelj se naproša, da vrne proti nagradi na 1^. B. Krbg.
3152—22
Zgubil sem Wehrpai5, Kleidei"kar-te, Volksbundkarto in še nekaj dokumentov iz Loiblpafi do Neu-marktl. Pošteni najditelj *e naproša, da odda na nasiov legi-cimeci}« »U n« £. &. Kraia^urc.
Kdo ve za žensko kolo znamke Avstro-Daimler, tov. k. 846.228, št. reg. 213.240 zeleno, kromi-rani blatniki, že zarjaveli prednji obroč, črno lakiran, zadnji kromiran, črno dinamo luč, ki je bilo zguibljeno v Oberfcld pri Steirnu dne 21. do 22. aprila, naj javi proti nagradi na naslov; Sitar Anna, Bakovnik, p. Stein.
3126—22
V	soboto 29. aprila Je zgubil d»» ček v popoldanskem vlaku, ki pelje iz Afillnga proti Krainbur» gu, med postajama Scheraunitz— Lecs, dve oblačilni karti z naslovom Gurevnin Marija in Ann* Primožič. Poštenega najditelja «« naproša, da ju vrne na naslovi Gurevnin Marija, Moste štev. 9, p. Scheraunitz. 3122—22 Dne 2. maja 1944. sem zgubile na trgu Pungart ▼ Krainburg* denarnico z 220.— RM. Pošten najditelj se naproša, da Jo vrn# proti nagradi gospe Roitz Maria, Karawankenstrafie 3, Krainburg. _3121—22
V	vlaku, ki pelje 'a. Neumarktl ▼ Krainburg sem poaabila 2, maja dežnik. Najditelja prosim, da g* pro»i nagradi odda na K. B. Krbg.
3147—»«
Razno
Pozor! Trgovci in peki rabit* kvas, pošljite ponudbo na K. B.
Krainburg pod .Дакт".
_
Ičšam stanovanje т bližini Krain-burga aH Wart, т prostih urah bi bila pripravljena pomagati pri poljskem ali gospodinjskem dela. Naslov v K. B. Krainburg.
_3160—^
Kupim dobro ohranjen športni voziček ali dam Še dobro moSko obleko. Naslov vK. B. Krainburg.
_3162—a|■
Sonja — frizerka!, ki s« Je vila pod Šifro „Moj prd»tan 3004 —21, naj se nujno javi pod isto šifro s polnim naslovom, ker do-tična, ki je navedena v pismu џ nepoznana. Na K. B. Kraiiibu*^ pod „Nujno".	ЗД 34—H
Gospodične z dvema otrokoma; 14 let, ičše stanovanje, najraje n* kmetiji, tet bi bila pripravljen* pomagiti pri dehi. Naslov v K. B. Krainlburg.	37—a|
Ala Priifcriit fUc Cuftfthu^gerSto
atbeltct' #: tm Wafluiiynu«^ -4
.бспаи fo geioiffenhafl oecforgt dancben obcr auch ihcen fjausholi lOcnn fic im lOcch fchafft, iibertdllt fi* omlOafiiitae Die Einweidiacbeitlienka Die genitgen!) tonge cingeiaeichtf lOSfdie broudit fie nur gut bucdt> 3u(lampfen unb tiann bur; jum Ro(h# }u bnng?n. So u)irb allec Sthtnufc ohne Reib- unb Biirflacbeit entfocni 3ug(cidi hommt тал beffer mit ben lOafdipuloct )urc(ht unb fpott Rohl@%
8 potrtim ircem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat, »trie in svak
Eduard Babitsdi
v starosti 40 let, po dolgi mukapolni bolesnl danes zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika je bH v soboto, 29. aprila ob 6 uri popoldne iz hiše žalosti v Neumarktlu na farno pokopališče.
Globoko žalujoči starši, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
JL Z žalostnim srcem naznanjamo vsem so-tP rodnlkom in znantem, da smo namesto veselega svidenja dobili žalostno vest, da )• naš ljubljeni sin in brat,
Simon Korosdiin
Grenadier,
v najlepši mladosti, star komaj 22 let uearl v lazaretu 18. aprila 1944 na Vzhodu.
Simon, mrtev si, a v naših sroih živi« M
vedno.
Rahla naj Ti bo tuja zemlja le T mhft» po-čivaj, sladko spavaj in sniva^
Priporočamo ga v spomin in molitev. N a d g or i t z bel Schwarzendorl,
v aprilu 1944.
Žalujoči: mati Katarina, sestri JoMia In Praa-ziska, polbrata Johann in Pani, t*r oatalo sorodstvo.