Naročnina mesečno	^^	Ček. račun: Ljub«
15 Din. »a možem-	JMK^ST	lMN	Sffl jHH^^^® šk	|j„ua St. 10.610 ia
•tro 40 Din - ne-	JBf V JB Hflfc	NH	■ ^Sf ^^^ f MtB	10. W z.
deljaka izdaja ce-	JBQ* JH1	Hf	M flraH^ M MBHH^fe	BOB
loletno 96 Din, za	IP7 BB AH	JH	£ SMN M^^^^M H	flHl
inozemstvo 120 Din	^ fljjV JIM	iH ^^ W	M HI	BH9 24.797
je v	JL^ ^^^^	jtLmmm&j	JLlBil "ftllM	Uprava: Kop.tar-
Kopitarjevi »l. Wl»	jeva 6. telefon 299»
Telefoni aredulštvai dnevna »Iniha 20?« —• nočna ž»»4, »94 ln M5»	■	izhaja vsak dan zjatraj, razen ponedeljka	la dneva po praznikn
Švicarski plebiscit
Zadnjo nedeljo je bilo tudi v Švici zelo važno glasovanje. Demokratična ustava Švice daje ljudstvu pravico, da v določenih okoliščinah s pomočjo ljudskega glasovanja prisili svoj svobodno izvoljeni parlament, da uzakoni predlog, ki ga je ljudski plebiscit preje z večino glasov odobril. Junija meseca lanskega leta se je to pravice poslužila skupina katoličanov, ki imajo premoč v kantonih Freiburg, Appenzell, Obwalden in Wal-lis in predložila ljudskemu glasovanju predlog za popolno obnovo švicarske, sedaj že skoraj 100 let stare ustave. Nedeljsko glasovanje je ta predlog s 510.000 proti 193.000 zavrnilo.
O tem glasovanju je šla po časopisju žo burja različnih komentarjev. V glavnem pa se jo uvaljavil ta, da so katoliške stranke Švice nameravale z reformo ustave uvesti fašizem, to je avtoritarni režim, ter da so se zopet izkazale za osnovno protiljudske in protidemokratiene. Švicarsko ljudstvo pa, da se je v spoznanju nevarnosti, ki grozi njegovim demokratičnim ustanovam, kot en mož dvignilo ter odgnalo pošast diktature. Med evropskimi časopisi smo zasledili tudi nekatere katoliške, ki so v površnem obravnavanju nedeljskega glasovanja v Švici dali brco reformnemu predlogu, ki je izšel iz katoliških vrst ter proglasili marksistično framasonsko koalicijo, ki je v plebiscitu zmagala, za zaščitnico demokratičnih svetinj. Švicarski plebiscit sicer ni da bi imel Bog ve kakšen vpliv na potek evropske politike, niti njene politične ideologije, vendar pa je dandanes, ko je postala demokratična cvetlica silno redek pojav, potrebno, da se tudi tukaj pove resnica in sama resnica, da se nc bi uganjala demagogija s stvarjo, ki je niti mali švicarski narod ni vzel za resno, kar jc dokazal s tem, da se referenduma niti 50 % ni udeležil.
Predlog za reformo ustave je izšel iz katoliških krogov. Ti pa niso ostali pri tem, da zahtevajo samo reformo obstoječe ustave, ampak so izdelali tudi nov načrt, v katerem so povedali, kakšna naj bo nova ustava Švice. Nadalje švicarski katoličani niso predlagali nobenega državnega udara, marveč so se poslužili ustavnih pravic, da uveljavijo zamisli, ki so jih po svoji vesti za dobrobit države in naroda za dobre spoznali. Reforma ustave tudi ni nobena revolucionarna akcija, saj je bila švicarska ustava od 1. 1848, ko je bila sprejeta, že 33 krat izpopolnjena in bo še morala biti, če bo hotela odgovarjati sodobnim potrebam in razmeram. Končno je od ljudskega glasovanja do obnove ustave še silno dolga pot in če bi bilo nedeljsko glasovanje sprejelo načelo reforme, bi trajalo morda še eno leto, če ne več, predno bi bila nova ustava od parlamenta odobrena in uzakonjena. Slednjič pa je bil ustavni načrt, ki so ga katoličani pripravili, čisto v duhu davnih švicarskih svoboščin, samo da so bile spravljene v sklad s sodobnimi krščanskimi družbo in državoslovji, ki so jih objavile papeževe okrožnice. V glavnem je predvideval predlog katoličanov stanovsko ustavo, ki bi bila — mutatis mutandis — podobna avstrijski stanovski ustavi, seveda brez vse avtoritarne primesi, ki je Avstriji toliko v kvar.
Ko so švicarski katoličani začeli agiti-rati za svoj predlog, se jim je pridružila takoj tudi »nacionalna fronta«, ki je slutila lepo priložnost,, da raznese svoje lastne politične ideje, ki pa niso imele ničesar skupnega s katoliškim programom. »Nacionalna fronta« je bila tudi brez vsakega jasno izdelanega osnutka, ampak je propagando za ljudski plebiscit izkoristila le za razširjanje svojih v Švici še silno zmedenih avtoritarnih pojmov. Med njimi in med katoličani ni bilo nobene organične zveze in so katoličani vsako sorodstvo z nacionalno fronto odklanjali, povdarjajoč samoraslost svojega ustavnega osnutka. Uspeh plebiscita je temu dal tudi prav, kajti »nacionalna fronta« ni odnesla nikjer kakšnega uspeha, pač pa so katoličanom v.strnjenih vrstah sledili zgoraj imenovani štirje kantoni, med tem ko je ostalih 18 glasovalo proti reviziji. Navzlic temu, da so katoličani s svojim predlogom podlegli, ee smejo pohvaliti, da so prvič v novejši zgodovini Švico dali svojim idealom silen propagandni pogon, ki je odmeval po vsej državi. Tudi to je uspeh, ki so nanj katoličani lahko ponosni in ki jc zelo utrdil njihovo moč v javnem življenju. Švice.
Proti sebi so katoličani in njihovi neza; Seljeni sobojevniki »nacionalne fronte« imeli pisano družbo. V prvi vrsti so nastopili proti njihovemu predlogu združeni komunisti in socialisti. Sedanja ustava jim po posameznih kantonih daje nepremagljiva pribežališča, kjer lahko mirno pripravljajo svoje čisto drugačne osnutke, ki jih hočejo uzakoniti ne i ljudskimi plebisciti, marveč z revolucijami. Stanovska ustava jim ne diši, ker bi se v stanovsko urejeni Švici njihove trdnjave same od sebe zrušile v nič. Strašilo fašizma, ki so ga v plebiscitnem boju vihteli, je bilo za njo dobrodošlo propagandno sredstvo, toda vsakdo jc vedel, da je veljala njihova borba krščanskim idejam, ne pa fašizmu, ki v Švici ni nobena nevarnost in je malo verjetno, da kedaj postane. Z marksisti so se: veda takoj potegnili tudi svobodomisclci ali framasoni, ki imajo svoje trdnjave v protestantskih mestih. Katoliška inicijativa jih je preplašila. Bil je to svež prepih, ki jih je nepri jetno presenetil. Ob nje so stopili takoj tudi bogati večji kmet,jo in vladajoče plasti meščanstva, da ne štejemo liberalne velike industrije, ki jim vsem stanovska ureditev države ne gre v račun, ker bi morali oblast deliti z delavstvom. Tako se jc proti katoliškemu predlogu dvignila vsa ta pisana družba od komunistov do framasonov in vc-lekapitalistov, ki je zahtevo po reformi ustave, ki jo danes vsak pameten Švicar želi odbila.
Dr. Marko Natlačen - naš novi ban
Dr. Marko Natlačen
Belgrad, 11. sept. m. Nocoj ob pol 8 sta bila >ozvana v predsedstvo vlade gosp. dr. Marko Vat lačen, odvetnik in bivši predsednik ljubljanskega oblastnega odbora, ter gosp. Jovan 1'au novic, bivši veliki župan v Smederevu. Predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ju je takoj povabil v svoj kabinet, kjer jima je sporočil, da sta s kraljevskim ukazom imenovana za bana, in sicer:
g. dr. Marko Natlačen zn bana dravske banovine,
g. Jovan P a u n o v i č zn bana donavske banovine.
Novoimenovana bana sta takoj nato prisegla v roke predsednika vlade g. dr. Stojndino-' a.
Vaš dopisnik jc izvedel, da bo novoimeno-vani ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen prevzel posle v petek.
Dr. Marko Natlačen se je rodil dne 24. aprila leta 1886. v Mančah v Vipavski dolini. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani ter je z odliko dovršil srednjo šolo. Posvetil se je juridičnemu študiju ter je na Dunaju promoviral leta 1912. za doktorja. Po več letih pripravništva kot advokatski koncipijent je nato leta 1919. odprl lastno advokatsko pisarno v Ljubljani.
Ze zgodaj je začel s politično delavnostjo in kot dijak se je odlikoval v Slovenski dijaški zvezi, katere predsednik je bil od 1. 1908-1910. V Slo-venski dijaški zvezi, v kateri so včlanjeni slovenski katoliško misleči akademiki, je bil s svojo vztrajnostjo, pridnostjo in žilavostjo eden najbolj agil-nih članov. Njegovo delo ga je vodilo vedno bolj v politične krope ter se je kot advokat mnogo bavil s problemi SLS, v kateri je zavzemal vedno bolj vidno mesto. Tako je bil 11. 11. 1026 že izvoljen za poslevodečega podpredsednika SLS. Ze 23. I. 1027 pa je bil izvoljen kot poslanec v oblastno skupščino Oblastnega odbora in 23. II. istega leta je bil izvoljen od oblastnih poslancev za njenega predsednika. V tej funkciji je uspešno delal in vodil oblastno skupščino do 6. I. 1029., ko je bil imenovan za komisarja iste. Kot komisar je vodil likvidacijo oblast, odbora, ki je bil ukinjen z novo upravno reformo. Dne 15. 1. pa je bil z razdelitvijo države na banovine razrešen svojih poslov.
Dr. Natlačen je že v mladih letih pokazal posebno veselje za mladinske organizacije ter je svojo ljubezen do mladine pokazal |x>vsod, kjer se mu je nudila prilika. Znal si je pridobiti zaupanje mladine in vplivati nanjo v dobrem smislu. To se je pokazalo že v letih njegovega akademskega študija, ko so ga tovariši izvolili za predsednika SDZ. Nje-
gpva močna osebnost, ki se je razvijala vedno bolj | m bolj, ga je napravljala za sposobnega voditelja in ' organizatorja.	1
Ljubezen do mladine je pokazal tudi v svojem delu za Orla, ki ga je v priznanje za njegovo delo postavil na častno in odgovorno mesto predsednika svoje organizacije, ki je štela 17.000 fantov m deklet.
Dr. Natlačen je bil tudi predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, ki združuje v svojih vrstah vso katoliško mislečo akademsko naobraženo inteligenco.
Oblastni predsednik
Novi ban dravske banovine je slovenskemu narodu najbolj znan iz dobe, ko je bil predsednik avtononuie ljubljanske oblasti. Tej dobi je udaril lik svoje plodne, innogostranske in širokopotezne osebnosti. Takšnega ustvarjajočega žuborenja, kot je bilo za časa dr. Natlačenovega delovanja na čelu ljubljanske oblasti, so naše vladne palače le redko poznale. Saj bi zadostoval le kratek pregled ogromnega dela, ki se je pod njegovim impulzom izvršil na področju oblasti, in tudi pregled tistih načrtov, ki so bili prekinjeni, da bi dobili pravilno podobo o delavnosti in ljudski usmerjenosti moža, ki bo odslej vodil dravsko banovino.
Kakšna skrb je , bila posvečena takrat naši kmetski izobrazbi. Na tisoče poljudnih predavanj po vseh občinah, 44 gospodinjskih tečajev, ki so izobrazili v gospodinjstvu nad 1000 kmetskih deklet, ustanovitve novih gospodinjskih šol (Mala Loka), neštevilno sadjarskih, živinorejskih, vinarskih in poljedelskih razstav. Zgradilo se je s pomočjo oblasti čez 3000 gnojnih jam, stotinam naših kmetov je bilo omogočeno vpeljati umetna gnojila, ki jih je oblast naročevala in delila. Naši vinogradi so uspevali, ker so s pomočjo oblastnih trtnic obnavljali svoje nasade. Nad milijon novih mladih trtnic je bilo zasajenih takrat, ki še danes rodijo sadove in pomlajujejo naše vinograde. Vsa Dolenjska je bila takrat v znamenju prerojevanja vinogradov. Na isti način se je pospeševala sadjereja in mnogi naši
sadni izvozniki vedo, da se morajo za svoje izkupičke zahvaliti takratni oblasti, ki je dala prvi in takorekoč življenjski pogon našemu sadju
Nad 15 milijonov je namerila takrat oblast za obnovo naših cest, reorganiziral je cestno službo, da je poslala vzor vsej državi. Nastajali so moderni mostovi, lepa cestišča, pred|x>goj za Slovenijo, deželo turizma, kot si jo jc oblastni odbor takrat zamislil.
Ne pozabimo omeniti ludi ogromni delovni načrt za napredek ljudskega zdravstva, ki mu je pod impolzom sedanjega našega novega bana oblast posvetila tako veliko pozornost. Izvedla se jc zdravstvena služba v podeželju, naše bolnišnice so sc razširile in modernizirale, ustvarila se je organizacija okrožnih babic, veliko denarja se je investiralo za bolnišnice za jetične in za ustanovitev proti-tuberkuloznih ambulant (Golnik!). Ogromne vsote so šle za izpopolnitev javnega skrbstva, za zaostalo in osirotelo mladino. Pobuda za zgradbo novih stanovanjskih cenenih hiš ili za popravo starih je rodila razveseljive uspehe. Oblast je z milijonskimi žrtvami zgradila 140 stanovanjskih hiš s 514 stanovanji. Mlado, sveže, ustvarjajoče življenje je takrat dihalo po vsej deželi. Žrtve so bile sicer velike, toda ljudstvo, ki jc videlo, tla gredo v njegov prid, jih je rado dajalo in je z. veseljem sodelovalo pri obnovi dežele, ki naj bi bila postala biser v jugoslovanski državni skupnosti.
Mož, ki jc bil gonilna sila tega žuborečega dela, je danes po tftjvišji volji poslal ban naše slovenske dežele. Od takrat, ko jc zapustil predsedniško mesto ljubljanske oblasti pa do danes je doživel nekaj bridkih izkušenj. Toda uklonila ga ni nobena, nobena ni omajala v njem vero v zvestobo slovenskega ljudstva, nobena vero v našo državo Jugoslavijo in v njeno veliko bodočnost. Okrepljen od teh preizkušenj, utrjen v svoji ljubezni do slovenskega ljudstva in do jugoslovanske države se danes vrača na prvo mesto državne oblasti v naši banovini. Zadoščenja ne potrebuje. On želi samo dela, v katerem je voljan izčr|iati se. če ho služilo veri in domovini. Katoliško slovensko ljudstvo ga iskreno jxizdravija.
Dr. Korošec za slovenske rudnike
Danes bo v prometnem ministrstvu velika konferenca, na kateri bo minister dr. M. Krek branit interese slovenshih rudnikov
Belgrad, 11. septombra. m. Kakor znano, jo bil svoječasno na seji ministrskega sveta na predlog prometnega ministra dr. Mehme-da Spaha sprejet sklep o novi razdelitvi dobav premoga za potrebe državnih železnic. Po tem sklepu so se dobave premoga nekaterim rudnikom v Sloveniji in na Hrvatskem zelo znižale. Radi tega so omenjena podjetja začela odpovedovati službo velike mu številu dosedanjih zaposlenih delavcev ter se je ua ta način število brezposelnih samo še povečalo. Ti rudarji bi pa vsi še težje našli novo zaposlitev.
Radi tega jc notranji minister dr. Anton Korošec takoj po sprejetju omenjenega sk' pa v ministrskem svetu zastavil vse svoje sile na meroilajnih mestih, da se sklep revidira ter se izvrši nova pravičnejša razdelitev dobav premoga za potrebe državnih železnic od strani rudnikov v Sloveniji in na Hrvatskem. Kot prvi uspeh tc intervencije notranjega ministra dr. Antona Korošca je bila odložitev izvrševanja omenjenega sklepa ministrskega sveta za mesec dni. Minister dr. Korošec, jc zatem posredoval zopet na vseh meroilajnih mestih, predvsem pri prometnem ministru dr. Spalni, kateremu je s posebno strokovno, z vseh strani podprto vlogo, predočil socialne posledice, ki hi nastale po prejšnji razdelitvi dobav premoga v rudarskih revirjih, da se to vprašanje vzame čimprej zopet v pretres in pravično reši. V tej vlogi je minister dr. Korošec, naprosil prometnega ministra dr. Spaha, da skliče posebno konferenco strokovnjakov, ki naj znova prouči to pereče vprašanje ter najde zanj pravično rešitev.
Prometni minister dr. Spalio je ta predlog notranjega ministra dr. Korošca sprejel ter je za jutri, 12. septombra, ob 10 dopoldne sklical posebno konferenco strokovnjakov,
Poskus upora na Portugalskem
Veliko častnikov aretiranih - Po državi vlada popoln mir
Lizbona, 11. sept. Portugalska vlada je izdala uradni komunike, da je dobila obvestilo o pripravah za poskus prevrata, ki so ga včeraj hoteli izvesti, a se jc popolnoma izjalovil. Zarotniki so hoteli dobiti v svoje roke najvažnejše centralne urade in najvaž; nej.še garnizije v državi. Aretirani uporniki so znani nezadovoljneži in pripadajo deloma bivšim razpuščenlin strankam, deloma pa nekim tajnim organizacijam, ki stoje blizu glavni delavski zvezi. Z njimi so imeli so-
Katoličani so s svojim uspehom zelo zadovoljni. To mora biti edino pravilna ocena nedeljskega glasovanja, ako ga očistimo vse demagogične navlake, s katero so hoteli nasprotniki krščanstva očrniti dejanje, ki izvira iz patrijotičnega in demokratičnega poj-movnnja državljanskih dolžnosti švicarskih katoličanov.
delovati tudi nekateri častniki, ki so sc združili z omenjenimi elementi vzlic diametralno nasprotnim ciljem obeli skupin. Mwl aretirane! je najuglednejša osebnost polkovnik Valente. Komunike na koncu posebno na-glaša,, da so oblastva poskus prevrata zadušila 110 samo brez kakršnekoli kalitve vsakdanjega življenja v prestolnici, temveč širša javnost sploh ni vedela o toh dogodkih vse dotlej, dokler jih ni vlada objavila.
Mornariški minister in g. Salazar, ki sta se mudila zunaj prestolnice, sta se včeraj popoldne vrnila v Lizbono. Ministerska konferenca se je sestala na policijski prefekturi. Udeležil sc jc jo tudi poveljnik politične policije. Sklejie ministrskega sveta bodo sjio-ročili policiji vse Portugalske še v teku noči. Med častniki, ki so jih popoldne aretirali, je tudi podpolkovnik Valente, bivši adjutant Pahiva Cuseira. ki je bil leta 1011 eden izmod voditeljev monarhističnega gibanja. Do snoči ui prišlo do nikakega novega iucideutu.
ki bo v prometnem ministrstvu razpravljala o novi razdelitvi dobav premoga iz slovenskih in hrvatskih rudnikov. Na to konferenco je prometni minister pozval ravnatelja ljubljanskega in zagrebškega železniškega ravnateljstva ter načelnika strojnih oddelkov obeh ravnateljstev. Konferenci bodo prisostvovali tudi strokovnjaki glavnega ravnateljstva jugoslovanskih državnih železnic. Na njo pa je povabil prometni minister tudi notranjega ministra dr. Antona Korošca. Ker pa trenutno g. ministra dr. Korošca ni v Belgradu, ga bo na jutrišnji konferenci zastopal minister brez. portfelja dr Miha Krek, ki bo v smislu dosedanjih posredovanj in akcij notranjega ministra branil interese slovenskih rudarjev.
Dr. Krek sprejel dr. Puca
Belgrad, 11. septembra, m. Danes je prispel v prestolieo rektor ljubljanske univerze dr. Samec, ki je bil v zadevah te univerze sprejet jiri ministru brez portfelja dr. Kreku. Pri ministru dr. Kreku pa je bil tekom dopoldneva sprejet tudi dr. Dinko Puc.
Dr. Marinitovič nevarno z bolel
Belgrad, 11. septembra, m. Danes se je vrnil semkaj težko bolan bivši predsednik vlade dr. Voja Marinkovič, katerega stanje se je v teku današnjega dne še poslabšalo in fiostalo naravnost kritično. Dr. Marinkovič je bolan na tuberkulozi in so ob njegovi [»stelji zbrani najznamenitejši belgrajski zdravniki. Med drugimi skušajo Marinkoviču ohraniti življenje dr. Svetozar Moačanin. dr. L-izar Gen-čič, prof dr. Aleksander Radosavljcvič. prof. dr. Leon Kohen in drugi.
Kaj bo s tlakovanjem ceste v St. Vid
Belgrad, II. sept. ni. Kakor je »Slovenci« že poročal, je gradbeno ministrstvo že svojčas zahtevalo, da mora družba električne cestne železnice v Ljubljani spremeniti svojo progo proti Št. Vidu ter jo tlakovati. Izvršitev te^u dela, ki ga je zahtevalo gradbeno ministrstvo, bi stala nad 2 milijona Din. kur je v sedanjem položaju neizvedljivo. Kadi tega nc preostane ničesar drugega, kakor da se tramvaj od remize dalje proti št. Vidu opusti. Po douovoru, ki so ga imeli tukajšnji zastopniki ljubljanske mestne občine z merodnjnimi krogi v gradbenem ministrstvu, je doslej uspelo, du sc trasa cestne železnice ne bo spremenila. Pač pa bo država tlakovala progo ljubljanske električne železnice. Železniški odsek ljubljanske občine, ki mora prevzeti te obveze, bo pa te stroške državi plačeval v polletnih obrokih po 1011.000 Din. Rešitev tega vprašanja nn ta nnčin pomeni z» električno železnico razbremenitev z.a blizu milijon dinarjev.
Dunajska vremenska napoved: naraščajoča oblačnost in topleje.
9f
Angleški zunanji minister o abesinskem sporu
Nihdo nima pravice do nasilja •..
a
Na današnji seji ZN je sir Samuel Hoare nedvoumno ohjasnil stališče Anglije
Ženeva, It. septembra, c. Za današnjo prvo javno sejo skupščine Zveze narodov je bilo silno zunimanje. časnikarske lože so bile prepolne, občinstvo pa je bilo večinoma zastopano po pobožnih angleških damah, ki sedaj že nekaj let stalno romajo ob te.iu času v Ženevo, da tam proučujejo možnosti, kako razširiti angleško dobrodelnost še izven meja angleškega imperija. Dr. Beneš je otvoril sejo točno ob enajsti ari in najprej sporočil, da je odbor sedaj koo-čnoveljavno sprejel, da se SSSR prizna sedmo stalno mesto v svetu ZN. Takoj nulo je podal besedo angleškemu zunanjemu ministru. Pozornost je bila na višku, ko se je na tribuni pojavila elegantnu iu asketska postava zaslop-lika angleškega imperija.
Hoareov govor
V začetku svojoga govora se je Moare najprej elegantno obrnil nazaj k predsedniku dr. Benešu in inu čestital k njegovi izvolitvi. Takoj ol> pričetku se je lloare odločno spustil v bistvo ■<pora med Italijo in Abesinijo. Že začetne izjave so presenetile po svoji jasiiosti in ostrini ia
Sir Samuel Hoare
italijanska delegacija je ves čas govor« postajala zmeraj bolj vznemirjena. Hoare pravi med drugim, da je v zadnjem času nevarnost vojne zelo narastla in do bog vojne zopet dviga svojo krvavo glavo. To se je pa zgodilo zadnji čas največ zaradi tega. ker imamo v Zvezi narodov preveč sedežev praznih, in bilo bi samo v interesu ženeve in njene politike, če bi praznota med nami ne bila tolikšna. To je bila edina omemba Nemčije.
,Nazadnjaški in napredni narodi'
Vsi so mislili, da bo sedaj Hoare svoj govor razširil in se izognil napada na Italijo. Toda sedaj šele se je začelo bistvo lloareovega govora, lloare pravi, da je zelo velika napaka ženevske politike v tem, da mali narodi v ženevi niso dovolj upoštevani- Ženeva ne bo mogla uspevati prej, dokler ne bo zavarovala pravice do življenja in neodvisnosti tudi malini narodom. Vsi narodi morajo doprinesti svoj dobrobit za blagor vsega človeštva. Pri tem delu zn blagor vsega človeštva ni razlike med nazadnjaškimi in naprednimi narodi. Nazadnjaški narodi imajo pravico v miru čakati na to, da jim starejši in lepše razviti narodi pomagajo, da dosežejo čimprej kar najvišjo stopnjo blagostanja in civilizacije. Dolžnost drugih narodov je, da pomagajo tem narodom, da dosežejo ta cilj. V tem delu za blagor vseli narodov pa nima nikdo pravice do nasilja. Zalo ne sme biti nikjer nobene vojne.
„Pravica do ekspanzije"
Nato je lloare govoril še bol,' določno o italijanski politiki, ko je začel govoriti o tako-zvani pravici do ekspanzije nekaterih narodov. Hoare pravi, da lahko priz.ili.mu nekaterim narodom pravico do ekspanzije, ne smemo pa s tem opravičevati narodnostnih strasti, ki se ob tem problemu ponekod čisto umetno razplam-tujejo. Najbolj žalostno pa je, da nekatere vlade same ustvarjajo to umetno kampanjo za ekspanzijo. Pri vsakem narodu je tovrstna kampanja najbolj nevarna za tisto dtžavo samo pa tudi za svetovni mir.
Priznati moramo, da pakt Zveze narodov ne more objeti vse te moderne politične dinamike. Svet namreč ni statičen in zalo bomo morali marsikaj sproti spreminjati v paktu Zveze narodov. Toda vse te spremembe bomo mogli storiti samo v miru
in skupno z dobro voljo vseh. Te spremembe pa nikdar ne bomo mogli doseči v dobi, ko se povzroča ponekod umetno vojna nevarnost.
„Razdelitev sirovin je problem za gospodarska pogajanja, ne pa za borbo proti ženevskemu paktu"
Da bi pa bila omemba Italije še bolj jasna, je lloare začel govoriti o problemu razdelitve sirovin. Takoj ob uvodu v to poglavje pravi lloare, da je sirovin za vse dovolj na svelu. Toda zgodilo se je tako, da imajo nekatere države več, gruge pa manj. Vendar pa angleška vlada misli, da ie ta problem gospodarski, ne pa politični ali pa celo teritorialen. Razdelitev sirovin se da doseči na tak način, da ne bodo prišle ne narodnostne in ne vojaške strasti do veljave. Razdelitev sirovin je problem za gospodar ska pogajanja in za gospodarsko konferenco, ne pa za borbo za ali proti ženevskemu paktu.
Svoj govor je zaključil lloare s pozivom, da je treba sodelovati pri vsakem kolektivnem poskusu, ki bi imel namen na pravičen in koristen način rešiti problem, ki zadaja mnogim skrbi že danes, v bodočnosti pa bi mogel povzročiti še večje skrbi, te se ta problem ob pravem času ne reši. Ne verjamem, da bi bili že kdaj v zgodovini ZN doživeli usodnejši moment, kako presojati ozračje vojne in miru. Zvezo narodov je treba kot kolektivno nsta-novo ščititi, saj pomeni njena bodočnost obenem tudi bodočnost sveta in bodočnost miru, ki ga moramo ščititi g kolektivno akcijo.
Silen vtis v Ženevi Fronta Strese razbita
Vtis Hoareovega govora je bil silen in za italijansko delegacijo zelo pomemben. Po seji je vladala tako v francoskih kakor tudi v italijanskih krogih velika razburjenost, ker nikdo ni pričakoval tako določnega nastopa angleškega zunanjega ministra. V krogih francoske delegacije prevladuje prepričanje, da je s svojim govorom Hoare Francijo treščil ob zid in dn se mora sedaj Francija odložiti ali ta Italijo ali pa sa Anglijo.
Dopisnik »Intransigeantn« sporoča svojemu listu, da je sedaj fronta Strese definitivno razbita. I.aval bo moral v svojem jutrišnjem govoru uporabiti ves svoj talent, če hoče rešiti položaj svoje politike in pa vpliv Francije v njeni nadaljnji [olitiki posredovanja med Italijo in Anglijo. Danes je Hoare razvil angleško iihčestveno tezo, ki se poslavlja nekoliko ludi proti Evropi. ker je : Hoareov govor tudi nekak ultiinatiim. Proti tej | angleški tezi liu jutri moral baval postaviti tezo enotne Evrope. Lavaluva naloga je izredno težka-
Na dojioldanski seji je za lloareom imel krajši govor kitajski delegat. Druga seja Zveze narodov l>a se je začela ob pol 5 popoldne in je na njej govoril zastopnik Abesinije Tekle Havarjate. Zelo j je bilo opaženo, da je prišel baron Aloisi sani j poslušat govor svojega nasprotnika. Ves čas je zelo pozorno poslušal, govor abesinskega delegata pa je bil zelo umerjen in dostojanstven. Tekle ! Havarjate je izjavil, da ahesinska vlada pobija na vse pretego ilnčin suženjstva, vendar pa še ne more prevroči vseli ustanov dosedanjega patriar- ■ halnega življenja. Altesinski narod veruje v Boga ia k»l tak hoče i ostalimi krščanskimi uarodi i« vršiti svoje poslanstvo.
Francija posodi Italiji 4 milijarde Sranhov
Pari«, 11. sept- b. Komunistična »Humanite« poroča, da j« Francoska banka dala italijanski vladi eno miljartlo frankov posojila za ohranitev stabilnosti italijanske lire. Razen tega je Laral stavil italijanski vladi v izgled novo posojilo v višini 4 miljard frankov (12 miljard dinarjev). Ta vest nradno ni demantirana.
Ženski polk v Abesiniji
Addis Abeba. U. sept. b. Z dovoljenjem abesinskega cesarja je sestavljen ženski polk Abesink, ki mu poveljuje mlada, lepa in bogata Abesinka Sarkos. V ženski polk ee je prijavilo nad tisoč Abesink, vendar pa so bile sprejete samo one, ki so sposobne, da izdržijo vse napore in strahote vojne. Ženski bataljon je oborožen z Mauserjevimi puškami in revolverji.
Organizacija JRZ po državi
Belgrad, 11. sept. m. Tukajšnja politična javnost je danes mnogo razjtravljala o včerajšnjih sklepih izvršnega odbora JRZ. ki so bili sprejeti na drugem sestanku tega odbora na stanovanju notranjega ministra dr. Antona Korošca. Kakor smo že poročali, so temu sestanku prisostvovali joleg štirih članov izvršnega odbora JRZ ludi ugieiini prvaki bivšega glavnega odbora bivše radikalne, bivše muslimanske in bivše Slovenske ljudske stranke, od katere sta prisostvovala poleg notranjega ministra dr. A. Korošca sestanku bivši predsednik ljubljnnskega ohlaslnega odbora dr-Marko Natlačen in minister brez portfelja dr. Miha Krek.
Položaj je čist
Včerajšnji sklepi JKZ so docela razčistili politični polož.aj, ki so ga zadnje čase hoteli kaliti nekateri bivši ministri. Ti krogi so izrabljali svobodoljubne težnje sedanje vlade in hoteli predvsem vnesti zmedo med |Xislance, ki so se opredelili za sedanjo kraljevsko vlado ter v narodni skupščini ustanovili delovni klub vladne večine, in pritegniti ter pridobiti čim več poslancev vladne večine za svoje politične akcije.
Vsi ti krogi, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s sedanjim položajem in stanjem, v katerem so se po lastni krivili znašli, so razvili svojo akcijo predvsem za časa bivanja predsednika kraljevske vlade dr. Stojadinoviča v inozemstvu ter so na ulico metali vsakodnevne najbolj fantastične vesti, s katerimi so hoteli ustvarjati razpoloženje za sebe med nepoučeno javnostjo. Kakor redno doslej, so v dosego svojih ciljev in svojih mračnih namenov hoteli izrabiti celo Itakljado na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki so jo priredila vsa tukajšnja domoljubna društva. To priliko so hoteli izkoristiti nekateri pristaši bivših ministrov ter na njej razvijati svoj pol. program.
Zadnje bilke
To s« bili ljndje, ki so se imenovali t zvezi
z ustanovitvijo in organiziranjem znanih Pofov. Kot marsikatera druga njihova protiljuilska akcija ni uspela, tako se tmli ta ni posrečila. Ko so videli, da je njihov položaj brezupen in da »o obsojeni na politično smrt radi svojega protiljndskega delovanja, so se oklenili se zadnje bilke, ki so jo smatrali «a rešilno, to je potvorjenih vesti o nekem sporu v vodstvu bivšega glavnega odbora bivše
Kongres nemških hljukarjev
Rudolf Hess grdo napada Francijo
Državni kancler obračunava z nasprotniki režima
radikalne stranke. Vsak dan so »e širile vesti, kakor ila so nekateri čluni tega odbora proti ustanovitvi JRZ. Vedeli so celo povedati tudi nekaj imen, kakor bivšega ministra Krsta MiletiSa in gnanega prvaka bivše radikalne stranke Miš« Tri-funoviča ter dr. Lazo Markoviča.
Jasno je, da so bile vsa te vesti brez vsake podlage, kakor je dokazala včerajšnja složna seja izvršilnega odbora JRZ-
Ker so sedaj dani vsi predpogoji za uspešno organizacijo stranke, se bo tozadevna akcija še poživila in okrepila, ker ie odziv naroda za to stranko v vseh krajih zelo velik.
Ohrepitev v Narodni skupščini
Včerajšnji sklepi izvršnega odbora JRZ so vladno večino v narodni skujjščini še bolj okrepili, ker se bo od nje odcepilo kamo okoli 16 poslancev, pristašev bivšega ministra za gozdove in rudnike Ignjala Stefanoviča. Na la način bo vlada še lažje izvršila svoj zakonodajni program.
Nov dnevnik v Belgradu
Na včerajšnjem sestanku izvršnega odbora ie brl tudi izvoljen ožji odbor radi proučitve v vprašanju strankinega časopisja. Ta odbor je pričel delati in je imel danes svoje prve sestanke. Kolikor se je moglo izvedeti, bo JRZ imela v Belgradu svoje centralno glasilo, ki bo izhajalo kot dnevnik. V ostalih banovinskih mestih pa se bodo ustanovili tedniki, v kolikor se stranka ne bo naslonila na dosedanje časopisje v teh krajih, ki je že doslej zastopalo smernice programa ene od treh bivših strank, ki so se zlile v novo stranko JRZ.
Osrednja strankina pisarna
Istotako je bilo na včerajšnji seji načeto vpirašanje ustanovitve strankine pisarne. Ureditev te pisarne je izvršni odbor JRZ poveril gradbenemu ministru ing. Milošu Bobiču. Strankina pisarna bo v p»rvem nadstropju hotela »Pariz« na Terazijah ter bo takoj pri sobi, v kateri navadno stanuje g. Aca Stano-jevič, kadar pride v Belgrad. Strankino pisarno bo vodil bivši generalni konzul g. Miloš Ivkovič, pričela pa bo s svojim poslovanjem že v ponedeljek. Sef strankine pisarne g. Ivkovič je rodom iz Gline na Hrvatskem. Srednjo šolo je dovršil v Ljubljani, vojake jm je odslužil v Trstu. 2e pred vojno se je zelo zanimal za slovensko literaturo ter je prevedel nekaj stvari iz srbščine v slovenščino. Kot profesor je služboval nekaj časa v Skoplju, nakar ga je pokoj iii minister Pašič poklical v zunanje ministrstvo, kjer je prevzel položaj šefa Presbiroa. S tega položaja je bil prestavljen za generalnega konzula v Rimu, kjer pa je bil kmalu po 6. januarju upokojen.
Svečana zaprisega celjskih mestnih svetnikov
Celje, U, septembra.
V sejni dvorani mestnega poglavarstva je bila nocoj ob 6 slavnostna seja, na kateri je bila izvršena svečana zaprisega mestnih svetnikov velikega Celja. Sejo je otvoril predsednik g. Mihelčič. ki je pozdravil zastopnika g bana, sreskega jod-načelnika Svetino ter vse mestne svetnike, katerim je čestital k imenovanju. Nato je predsednik poudaril, da je letošnji 7. avgust zgodovinske važnosti za Celje in okolico, ker je tega dne z ukazom kraljevih namestnikov bila izvršena priključitev okoliških občin s celjsko mestno občino. S tem je bila izpolnjena želja velike večine prebivalstva, ki je bilo vedno zastopalo stališče, da če že mora priti do priključitve, naj 9e priključijo mestni občini celjski okoliške občine. Dne 5. sept. st« bila razrešena svojih dolžnosti oba predsednika dosedanjih občin ter obenem tudi mestni svet celjski in odbori okoliških občin. Z istim odlokom je poslavljen nov mestni svet z nalogo, da vrši tekoče posle. Ob zaključku je predsednik izrazil željo, da bi mestni svet delal samo za gospodarski in kulturni proevit mesta in okolice.
Tem uvodnim besedam je sledila svečana zaprisega prvega predsednika velikega Celja gosp. Mihelčiča in celjskega sveta. Po zaprisegi je zastopnik g. bana, sreski podnačelnik g. Svetina čestital jiredsedniku in mestnim svetnikom k imenovanju v imenu bana, ter navedel razloge, ki so nujno vodili do združitve občin ter poudarjal nekaj važnih nalog, ki čakajo občinski svet.
Sedaj bo upravno delo olajšano, ker se meje mestne občine krijejo z mojo celjske fare in celjskega šolskega okoliša. Nato se je zastopnik bana zahvalil dosedanjima predsednikoma oboh občin, dalje pa tudi občinskim zastopnikom za izvršeno delo. S trikratnim »živijo« klici Nj. Vel. kralju Petru II. je zastopnik bana končal svoj govor. — G. predsednik Mihelčič se je zahvalil za iskrene besede, zatem |>a je prečital vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., dalje kraljevima namestnikoma dr. Stankoviču in dr. Peroviču, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu ter banu dr. Pucu. S tem je bil dnevni red končan.
Vojni minister v Tivtu
Kotor, 11. sept. m. Vojni minister general Živkovič je včeraj dojioldne na rušilcu »Dubrovnik« prispel v Tivat, vračajoč se s kongresa mednarodne aeronavtične federacije v Dubrovniku.
Vdova, ki nadaljuje moževo obrt
Belgrad, 11, septembra. A A. Na podlagi sklepa ministrstva za trgovino in industrijo sme. vdova, ki ima pravico nadaljevati gradbeno obrt svojega moža, vršiti to obrt samo pod pogojem, da postavi poslovodjo s kvalifikacijo, predpisano z obrtnim zakonom. V tem primeru sme gradbena obrt vdove prevzeti vsa gradbena dela, vendar jih sme izvajati po zakonu samo pooblaščeni poslovodja.
»Saloni za nego lepote"
Belgrad, lt. serptembra. AA. Na prošnjo bclgrajske obrtne zbornice je ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje na intervencijo ministrstva za trgovino in industrijo izdalo sklep, ki razveljavlja vse prejšnje sklepe ministrstva za socijalno politiko, v kolikor se nanašajo na tako imenovane osebne obrti za lajične zavode in salone za nego lepote. Ta odlok ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje se pa ne nanaša na zdravnike speci,ja-liste: glede njih so stari odloki ostali še nadalje v veljavi.
Hmelj
Žalec, 11. septembra.
Vsled prejšnjega obilnega prevzemanja in nakupovanja blaga se je danes vršilo nakupovanje v nekoliko manjši meri. Cene so stale sicer neizpreme-njene, vendar je strogost pri presojanju kakovosti že zelo popustila ter je tendenca za prvovrstno ie zlasti v barvi brezhibno blago zelo čvrsta.
Nfirnberg, II. sept. e. Danes se je tukaj začel kongres narodnosocialistične stranke. Hitler je povabil 1500 inozemskih časnikarjev, rln so danes dopoldne prisostvovali tradicionalnim prireditvam na ogromnem stadionu. Hitler jc s svojim štabom prišel ob II. Bili so navzoči vsi člani vlade in pa ves diplomatski zbor.
Prvi je govoril namestnik Hitlerja Rudolf Hess, ki je bil v svojem govoru zelo robat, na-Itailel je pn posebno hudo Francijo in pa sovjetsko Rusijo. Obračajoč se k Hitlerju, se mu 'c zahvalil, da je rešil vojaško čast Nemčije.
niči.jn rnlti armado, dn se bo lahko borila proti komunizmu. »Oprana pa je s tem tudi čast nemške sramote nn Porenjn. ko je tamkaj Še pred leti na nemškem ozemljn vihrala francoska trobojnica in so francoski crnci posiljevali nemške žene.* Sc ostreje je v nadaljnjem napadal Francijo, ko jo je dolžiL .da je nalašč
te
zavlačevala vrnitev nemških jetnikov po svetovni vojni.« V isti sapi pa je v zvezi s Francijo takoj začel govoriti o sovjetski Rusiji, v kateri vidi .Nemčija slejkoprej svojo najhujšo sovražnico. Zadnji kongres kominterne je dokazni, da z Rusijo, takšna, kakršna je, nikdar ne more biti miru.
Noto je zvezni kancler Hitler prečital svojo poslanico kongresu. Ta letošnja poslanica je presenetila po svoji plitvosti. Hitler napada židovske marksiste, korumpirane centrumnše in pn neumno, reakcionarno meščanstvo« in jih vse skupaj ilolži, ila so oni krivi, da se Nemčija tako dolgo ni mogla dvigniti. V nadaljevanju je tudi napovedal, dn bo Nemčija znova še v letu I05S razvila vso silo svoje n«( ionnPstične revolucije. To spomenico smnlrajo za odgovor dr. Schachtii, ki je mislil, da jc revolucionarna ltor-I ha narodnega socializma žc končana
Zatec, 11. septembra.
Povpraševanje po prvovrstnem blagu traja dalje in se plačuje pridelek po neizpreinenjeni ceni in se plačuje po iieizpremenjenih cenah 30—35 Kč, to je 54—63 Din in čez za kilogram. Kupujejo pred vsem domače in inozemske pivovarne. Tudi v Roud-nici je povpraševanje prav živahno ter se plačuje prvovrstno blago po 24—26 Kč, to je 43—47 Din. a za srednje blago 22 -24 Kč, to je 40—43 D<n za kg. V Roudnici je prodanega dosedaj iz prve roke že nad 1500 stotov letošnjega pridelka.
Vladna kriza v Španiji
Madrid, 11. sept. e. V španski vladi je izbruhnila delna kriza. Kmetijski in pravosodni minister sta ponudila s^oje resore. Predsednik republike ni sprejel njune demisije. ker zahteva razširitev sedanje vladne kombinacije. To bi pomenilo, da mora Lerroux podati demisijo cele vlade. Lerrou* tej demisiji ni nasjiroten, ker je že v svojem zadnjem govoru v Barceloni izrazil željo, da bj bilo treba pritegniti nn vlado še druge stranke.
40-urni delovni teden v ČSR
Praga, 10. septembra c. Vlada izdeluje zakon, s katerim se bo po vsej Češkoslovaški uvedel 40-urni delovni teden. Na tn način bo dobilo 60.000 do 150.000 brezposelnih možnost dela.
Grški oficirski puni
Atene, 11. sept. m. Celokupna grška javnost
je še vedno pod vtisom incidentov, ki so se zgodili predsnočnjim v predsobi ministrskega sveta, kjer je prišlo do medsebojnega rnzračunovanja med pristaši generala Kondilisa in generala Pannjota-kisa. Ta dogodek pa se ne ocenjuje samo kot osebno razračunavanje, temveč kot obelodanjcnie stanja v višjih krogih častniškega zbora v Grčiji, ki daje slutili, da odhod Venizelosa in njegovih najožjih solrudnikov in pristašev v inozemstvo še ne pomeni, dn so grški monarlilsti docela likvidirali republiknnski |iokret. ki je z. vsemi silami in sredstvi delal nn to, da se obdrži v Grčiji dosedanja republikanska oblika.
Getiernl Panajotakls se, kakor znano, ni pokoril povelju vojnega ministra generala Kondilisa. da izroči dolžnost poveljnika prvegh antiadnega
zbora drugemu generalu, temveč je raje poslal pred poslopje vojnega ministrstva celo buterijo težkih topov. Njegov podvig pa se ne smatra kot organiziran napad, ki bi imel za cilj zrušitev sedanjega režima v Grčiji, temveč samo kot izpad posameznika, kot izpad ambicioznega generala, ki je mislil, da bo s svojimi četami preprečil izvršitev naredbe vrhovnega poveljnika grške vojske, generala Kondilisa, ki ni mnogo zaupal generalu Panajotakisu. V zvezi s proglasom, ki ga je izdal včeraj na narod grški predsednik vlade Caldaris, se v grških političnih krogih smatra, da je položaj za izvršitev plebiscita za restavracijo monarhije v Grčiji žo docela zrel. Politični krogi zatrjujejo, da se bo plebiscit izvršil najkasneje drugo ali pa tretjo nedeljo meseca novembra	^
Francoz o našem evharist.kongresu
Avgustova številka mednarodne revije »Les amitičs catholiques francaises«, ki jo vodi dobro znani msgr. Beaupin v Parizu, prinaša vtise nekega P. B. o velikih slavnostih v Ljubljani. Iz poročila posnemamo nekatere misli.
»Letos je bil v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, nacionalni evharistični kongres za Jugoslavijo. To kongres lahko imenujemo nacionalni zaradi njegovega naslova, dalje zaradi vseh jugoslovanskih škofov, razen dveli, ki sta biln zadr- : žana. Vendar pa so bili verniki, ki so se ga ude- I ležili, skoraj izključno Slovenci, tudi je bilo slišati skoraj samo slovensko govorico, tako da lahko rečemo, da je bil kongres krasna manifestacija vere in krščanske življenjske sile tega tako zanimivega naroda.
Skoraj popoln izostanek udeležnikov iz drugih pokrajin kraljevine se da razložiti z geografsko lego Slovenije, ki je na skrajnem zahodu velike države, potem z gospodarsko zelo težkimi razmerami in tudi z različno govorico. Dalje je treba omeniti splošno nezadovoljnost, ki je vladala na j Hrvaškem zaradi državnozborskih volitev in za- , radi težav, ki so jih delale oblasti na železnicah, j Kljub vsemu je bil kongres lepši kot so mogli j pričakovali. Nekateri so cenili število udeležencev na 200.000 in če pomislimo, da je Slovencev v Jugoslaviji 1,200.000, se je torej zbrala na slavnostih ena šestina naroda.
Politične razmere so se k sreči nekaj dni pred kongresom spremenile in pospešile navdušenje množic, saj si lahko bral v vsakem očesu izraz veselja in ponosa. Znano je namreč, da so bili že nekaj lel sem slovenski katoličani žrtve pravega preganjanja, ki je hotelo oslabiti ljudsko stranko g. dr. Korošca, ki ima v deželi za seboj 80% vseh volivcev. Cvetoča telovadna in kulturna društva so bila kruto razpuščena, gospodarske organizacije uničene, župani nasilno zamenjani in voditelj stranke dr. Korošec skoraj tri leta interniran, dasi je bil večkrat minister in celo ministrski predsednik. Tudi se ni hotel udeležiti laži-volitev Jevtičeve vlade. Toda v zadnjem trenutku je prišlo do nenadnega preokreta dogodkov. Ker so zmagovalci v omenjenih volitvah preveč po krivici triuinfirali in napadali katolike, princ regent ni z njimi soglašal, in sestavljena je bila nova vlada. Notranje ministrstvo je bilo v njej zaupano msgr. dr. Korošcu, ki je bil do tedaj še vedno pod nadzorstvom žendarmerije. Lahko si predstavljamo, s kakim zadoščenjem je bila sprejeta ta novica, posebno ko so ljudje zvedeli, da bo novi minister z enim svojih hrvaških kolegov, g. Vrba-ničem, zastopal vlado na kongresu. Ob sprevodih in procesijah je poleg kardinalu-legatu marsikak pozdrav veljal ministru, ki je končno zopet prišel do oblasti, dasi so bili slovenski katoličani v svojem zmagoslavju rezervirani in niso hoteli mešati politike z verskim praznikom. »Slovenec«, glasilo katoliške stranke, je pisal samo: »Da bi bilo veselje slovenskega naroda popolno, je Bog naklonil, da je bil pri slovesnostih navzoč njih spoštovani in ljubljeni voditelj.«
Ena značilnost slovenskega naroda je njegova prvovrstna organizacija. Duhovščina je izšolana v dunajski krščansko socialni šoli pod vodstvom izvrstnih voditeljev dr. Kreka in škofa Jegliča. Organizacija je v narodu izvedena do zadnje gorske vasi. Povsod so ustanovili zadruge, stanovske organizacije, ljudske knjižnice, športna in pevska društva itd., vse pa trdno in smotreno urejeno, tako da je bila vsaka smernica lahko hitro razširjena ln izpopolnjena. V dokaz je treba prelistati samo kongresno 'knjižico, ki daje točnh navodila glede petja, stanovanja, zdravja, vožnje, rediteljstva itd. Čutiš, da je tisti, ki jo je pisal, vedel, da mu bodo vsi sledili. Ta disciplina je tudi zagotovila kongresu tako lep uspeh.
Okoliščine, v katerih se je kongres vršil, so bile nad vse privlačne. Ljubljana je ljubko, zelo snažno in gostoljubno mesto, in posebno zelo verno. Počutil si se res v verski atmosferi. Ljubljana sicer za tak kongres nima posebno velikih cerkva, pač pa ima Stadion, ki je last kat. športnih organizacij in more sprejeti skoraj 200.000 ljudi. Za to priliko so ga še posebej priredili in z velikim zaupanjem v Previdnost so sklenili tam imeti svoje glavne slavnosti. Četudi je v Sloveniji Dbičajno mnogo dežja, vendar ni bilo niti en dan Blabo vreme.
Spomniti moram še na eno znamenitost kongresa, in to je petje. Slovenski narod ima svoj jezik, pa tudi povsod razširjene stare narodne pesmi. Ganljivo je bilo, ko so množice na svoj narodni način pele litanije Matere božje pod vodstvom zvočnikov. Po tem tudi lahko razumemo, kako globoka je molitev tega naroda in kako bridko je za Slovence v drugih državah, ki jim prepovedujejo molitev v narodnem jeziku.
(Nato P. B. podrobno in z navdušenimi besedami opisuje slovensko narodno nošo.)	J
In v tej noši niso bile samo nekatere skupine, ampak tisoči in tisoči so se v njej pod svo- j ji mi zastavami zgrinjali okrog oltarja in pri spre- ! vodih, tisoči so jo nosili elegantno in ponosno kot značilnost svojega naroda, na katerega so ponosni. '
Končno moram poročati še, da so množice napravljale mogočen vtis s svojo preprosto po-božnostjo. Spovednice v cerkvi so bile oblegane, obhajali so povsod, in o polnoči je bilo po procesiji z baklami iz stolnice na Stadion, ki je tra-
jala dve uri, obhajanih več kot 30.000 mol Vsak lahko vidi, da je napor, s katerim so hoteli odtujiti Slovence njihovim duhovnikom in veri, dosegel ravno nasprotno: v svoji veri so še bolj utrjeni.
*
Vsi bi radi videli, če bi mogla »lavnostim prisostvovati skupina katoličanov Francije, velike prijateljice Jugoslavije, in jim prinesti bratski pozdrav. Sprejeti bi bili v resnici kot bratje. Neki nesporazum je v zadnjem hipu to preprečil. Edino veleč. g. Gervazij Qučnard, vrhovni predstojnik asumpcijonistov, je prišel iz Francije kot zastopnik Stalnega odbora za evharistične kongrese. Posvečali 90 mu največjo pozornost. Mladi duhovniki, gojenci naših francoskih univerz, so bili z njim in mu razkazovali svoje verske zavode in znamenitosti. Na Stadionu je bila kot nepretrgan venec okrog neizmerne množice v parterju vrsta 400 usmiljenk sv. Vincencija Pavelskega, kajti usmiljenke imajo v Ljubljani sedež zelo cvetoče svoje redovne province. Med prelali smo videli v belem oblačilu tudi opata trapistov, preč. Don Placida Epale, ki je doma iz Liona. Nekaj kilometrov od Ljubljane vodi samostan, ki izhaja iz Notre Dame des Dombes. Njegovi franc. redovniki so že pomrli, slovenski pa govorijo, kolikor je to pri trapistib sploh mogoče, a med seboj francosko. Pa še starejši spomini vežejo Slovenijo s Francijo. Napoleon je ustanovil Ilirijo, prototip bodoče Jugoslavije. Francoz, ki se sprehaja po ljubljanskih ulicah, zapazi Napoleonovo in Marmantovo ulico. Pred samostanom Nemškega viteškega reda, kjer je stanoval kardinal-legat, je monulentalni steber nad grobom »neznanega vojaka Napoleonove armade«. Ob vhodu v škofijsko palačo je zaokrožena spominska plošča z napisom: Napoleon in oznako dneva, ko je v tej palači spal Napoleon.
Naša srčna želja bi bila, da bi ob prihodnji priliki naši rojaki gotovo prišli na obisk tako zanimivih krajev in tako simpatičnega naroda, ki je znamenit po svoji zgodovini in po dosedanjih vrlinah in kateri je poklican, da igra važno vlogo v razvoju velike Jugoslavije.«
Prva Itoča na Cemšeniški planini
V nedeljo, 15. sept. bo pri Sv. Primožu, čem-šeniški podružnici, ob 7 sv. maša, ki jo bo opravil loški kaplan g. Vodušek, nato bo na vrhu Cemše-niške planine (1206 m), blagoslov in otvoritev majhne koče, ki so ji dali naslov Tinetova koča.
Zanimivo je, kdo je to kočo postavil. Ko je pred leti na Lokah nastala posebna kaplanija, se je mnogo dobrih rudarskih fantov zbralo v novo ustanovljenem športnem klubu »Sloga«. Večinoma so gojili samo nogomet in klub si je pridobil že lep sloves. Seveda pa je te mlade rudarske fante vedno vleklo srce v naravo iz pustega rudarskega kraja. Ker radi pomanjkanja niso mogli kam daleč v planine, kamor so si tudi želeli, so tem pridneje hodili po domačih vrtovih. Nekateri pa so se lani le opogumili in so šli z domačim kaplanom na Triglav. Do Aljaževega doma so šli kar s kolesi, ker za vlak ni bilo denarja. Na poti domov so se pa ustavili tudi v Martuljku. Koča, ki so si jo tain postavili bogoslovci, jih je tako navdušila, da so si sami zaželeli kaj takega bliže domačemu kraju. Zdaj se jim je želja uresničila. Najagilnejši med njimi, predsednik športnega kluba, Tine Copar, ima glavno zaslugo na vsem, zalo se tudi imenuje Tinetova koča. Kadarkoli je mogel, jo je mahnil dve uri daleč na planino, navadno obložen s težkim tovorom, saj je bilo nešteto stvari spraviti na planino. Zadnji čas je bilo tem laže, ker rudarji tolikokrat praznujejo. A zgodilo se je, da se je včasih vrnil že ponoči domov iz jame, pa je še hitel delat na planino. Nedvomno je ta koča mladih rudarskih fantov pomenljiv znak njihove ljubezni do narave in jim le želimo pri delu in v koči veliko božjega blagoslova!
FtbS*?' ■
GAZELA
Za bežigrajsko šolo manjka denaria


Severna stran nove šole
Frrvs	W* 'T'
- ■ llii
fli Bi 8S.MHHI ■ IS,
100 SSH JBS
«
Z
''JU	-lin*?

IIIICI >{ « m |i|l»««
Južna stran nove šole
Ljubljana, 11. septembra.
Težko pričakovana bežigrajska šola le počasi napreduje, čeprav je že pod streho. Razumemo, da primanjkuje denarja, vendar smo mišljenja, dn sme šola šele zadnja občutiti to pomanjkanje. V zadnjem času so zgradili okrog 200 vrut, ki jih ima šola, prihodnji teden pa pridejo na vrsto okna. V glavnem opravljajo sedaj notranja delu. čeprav šola še nima zunanjega ometa. Ce sc bodo našla potrebna denarna sredstva, bo še letos tudi fasada dodelana. Naročena je tudi že moderna rentralnn kurjava, cevi so že na mestu. Kotli in drugi potrebni stroji za centralno kurjavo bodo stali 700.000 dinarjev. Nekaj časa bodo zahtevale tudi vse druge instalacije, posebnost pa Ih> naprava za
zračenje, ki bo v ccli Ljubljani najmodernejša. Pozimi se bo namreč vsa šola zračila pri zaprtih oknih s segretim zrakom, ki bo prihujal v vse sobe po posebnih kanalih, katerih skupna dolžina v šoli /naša nekaj nad 1 kilometer. Oddano šc ni v izvršitev parketirunje, pleskanje in slikanje in vse kaže, da ho šola šele drugo jesen prvič dobila svoje mlade obiskovalce, ki gotovo že komaj čakajo nato. da jim ne bo treba tako daleč hoditi v šolo. S tem pa bodo še Ivolj kot otroci prizadeti starši, ki v veliki večini težko plačujejo obutev in obleko, ki zlasti pozimi na dolgi (Miti v šolo precej več trpi. kakor sicer. Ali ne bi bilo mogoče, du bi sc mulo hitreje našli potrebni krediti in sc ilokončula šola čimprej.
V korist Rdečega križa
Pol dinarja več na pisma, vstopnice in vozne listhe
Po čl. 42., točka 11. Zakona o Rdečem križu, je posvečen en popolen teden (7 dni) v letu. od tretje nedelje v mesecu septembru dn vštete sobote propagundni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in nabiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ.
Teden Rdečega križa se pričenja v tem letu 15. in traja do vštetega 21. septembra Po zakonu o Rdečem križu st bo v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, letali in vsemi ostali sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist Glavnega odbora, in sicer: 0.50 dinarjev za vsako vozovnico do 100 dinarjev in še po toliko za vsako začeto stotico nad 100 dinarjev.
V tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa 0.50 dinarjev v korist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko Rdečega križa. Ta znamka se more kupiti na pošti ali pri vsakem privatnem prodajalcu znamk. Ako bi pošiljatelj opustil plačanje te takse, se
prepušča prejemniku, da plača to tnkso. Ako niti pošiljatelj niti prejemnik no plačata te takse, se bo vrnila pošiljka kot nedostavljena v oddajno mesto. Ta tuksa v znesku 0.50 dinarjev se plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma. dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometu. Za jxišiljke, namonjene v inozemstvo, ta taksa ni obvezna, vendar se odpošiljale!jem z ozirom nn cilje društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za tc pošiljke.
Taksa v znesku 0.50 dinarjev se mora plu-čevati tudi na vse vstopnice v gledališča, kino-matografe in druga podobna podjetja za javno zabavo.
Da more Rdeči križ izvršiti vse težJce in vzvišene naloge, so mu potrebni mnogoštevilni sodelavci in izdatna sredstva, ijetna članarina znaša samo 24 Din za redne člane in 6 Din za podporne člane. Potrebno je, da vsi brez razlike pomagajo Rdečemu križu z vpisom v članstvo in da ga ta teden podpro s svojimi doneski v mejah možnosti.
Glavni odbor društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije.
Okrog Afrike
Piše dr. Ivan Knifie.
XV.
Cotonou (Dahomey), 29. julija.
Ponoči smo se vozili mimo Togo, nekdanje nemške naselbine. Ni velika ta dežela, dobro tretjino Jugoslavije. 1884 so Nemci na obrežju razvili svojo zastavo, nato pa prodirali v notranjost, seveda v sporazumu s sosedi Angleži in Francozi. Lepo so uredili kolonijo; Togo je postala »vzorna naselbina«. Vzdrževala se je sama, medtem ko mora navadno država matica za kolonije dopla-čevati. Zato je Nemcem zelo žal po tej pokrajini, in prva kolonija, ki jo žele dobiti, nazaj, je Togo. Ob morju se zgradili mesto Lome, edino pristanišče v tej deželi, ob enem glavno mesto naselbine. Po versajskem miru so morali Nemci oddati vse afriške kolonije drugim državam »v varstvo«. Togo so si razdelili Angleži in Francozi. Angleži so dobili dve petini dežele in eno petino prebivalstva, Francozi pa levji del: tri petine zemlje z mestom Lome vred in štiri petine naroda. Ko je 1914 izbruhnila vojna, so imeli Nemci v deželi prav malo čet; prej ko v enem mesecu so nepri-jatelji zasedli Togo.
Moj sosed vladni svetnik mi je pripovedoval, da je ob izbruhu vojne služil v Togo; ujeli so ga Angleži, ga odpeljali na Zlato obal, kesneje pa v Evropo. Ob tej priliki sem ga vprašal, če pozna-Ijubljanskega barona C., ki je pred vojno v Togo ustanavljal »radio postaje«. »Seveda ga poznam, pa še dobro,« mi pravi. »Bil je desna roka radij-
skega strokovnjaka grofa Arco. Po naročilu nemške vlade sta delovala v Togo. Barona so ujeli Francozi in pozneje spravili v severno Afriko.« Zanimal se je zanj.
Drugo jutro me je zadelo neljubo presenečenje. Ponoči smo prekoračili glavni meridijan po Griniču in prešli zopet na vzhodno polovico zemlje. Ob tej priliki so prestavili čas za eno uro naprej, česar pa nisem vedel in več drugih potnikov tudi ne. Posledica je bila samo ta, da smo mesto pri »prvi mizi« zajtrkovali pri drugi.
Dopoldne smo se vozili ob francoski pokrajini Dahomey (izg. daomč). Po zemljevidih se obrežje te kolonije in Toga imenuje »Suženjska obok, ker je v 18., pa tudi v 19. stoletju tod cvetela trgovina s sužnji. Zamorski vladarji so nalovili mnogo nesrečnikov in jih prodajali evropskim pre-kupcem. 1882 so Francdži zasedli obrežje, nato pa še notranjščino. Imeli so pa hude boje z domačini. — Zemljepisna imena so samo zgodovinskega pomena in izginjajo. Na »Poprovi obali« so v starih časih kupovali dišave, na »Slonokoščeni« slo-novo kost, na »Suženjski« sužnje; vsega tega ni več, zato se tudi ta imena pozabljajo.
Dahomeysko obrežje ni členovito. Ustavili smo se pred mestom Cotonou (3000 preb.). 300 m dolg most (pier) oinogočuje prevoz blaga. Ostali smo kakih 1000 m od celine. Nekaj malega čolnov je prevzelo zaboje in vreče, namenjene v to pokrajino; prej ko v dveh urah so bili gotovi, saj je Cotonou — francoski. Kaj neki izvažajo v te kraje, sem si večkrat mislil in izpraševal tovariše. »Največ stroje, razdeljene v kose, cement in — sol,« sem izvedel. Na velikem zaboju sem čitat: Chevrolet, kar mi je pričalo, da so notri deli avtomo-
bila te firme. Iz vreč pa se je včasih pokazala pri luknjicah siva ali snežnobela moka: cement in sol. Potnika niso nobenega pustili na suho, če ni tukaj izstopil.
Cotonou je vzor afriške naselbine, kakor si jih navadno predstavljamo in jih vidimo naslikane po knjigah. V ospredju breg z rjavimi sipinamu Ne daleč proč enonadstropne hiše s hodniki, verandami in nizko streho, stanovanja belih kolonistov, v ozadju pa gozd. »Kako idilično!« si misli marsikdo. »In kako dolgočasnol« bi pristavil drugi. Prav imata pa oba.
Kajneda, radi bi izvedeli kaj o pragozdih, tako zarastlih, da niti sončni žarek ne pride do tal; o zamorskih naselbinah, kjer divjaki plešejo bojne igre; o zvereh, slonih, levih, zebrah in žirafah. Rad bi vam pisal o tem; česar pa sam nisem videl, tudi vam ne morem opisovati. Vse take stvari so v notranjosti, v zaledju kolonij. O, da, vsega tega je dovolj. Pragozdi se prično vsaj 100 km od obrežja; spredaj je vse večjo drevje posekano. Za pragozdi so ravnine z zamorskimi vasmi. Kogar zanima, si jih lahko ogleda. Za prevozna sredstva še ni tako preskrbljeno kot pri nas. Par železnic vozi v ozadje, ozkotirnih, parkrat na teden, ponekod le »po potrebi«. Ob morju je cest dovolj in to dobrih, asfaltiranih za avtobuse. V ozadju je cest malo; po deževju so nerabne. Vsaka država si prizadeva promet kar najbolj pospeševati; vse skupaj pa počasi napreduje. No. tam zadaj bi se ti želje izpolnile. Videl bi črnce, njih malike in tetiše, njih skakanje v bojni opravi. Prijazni menda niso; Ijudožrcev pa baje ni več. Tu in tam bi ugledal cerkvico; krog nje se suče bradat mož v beli halii; nedaleč proč jc vse polno
otrok, med njimi pa bela žena s perutnicami krog glave. Taki možje in žene so divja srca že dokaj ublažili. Vendar je pa v zahodnem Sudanu mnogo poganov in mohamedancev; baš islain se po teb deželah zelo širi.
Želiš videti zveri, kar v naravo se podaj in še koga vzemi s seboj. Srečal boš slone, videl boš zebre in opice, gazele in žirale l«x!n bežale. Ugledal boš leva, ne boj se ga preveč; pravijo, da lev nikomur nič žalega ne stori, kdor ga ne draži, in pa, 6e ni hudo lačen. Nimamo seveda še zrcala, ki bi nam pokazalo, v kakem stanju je levov želodec. Sicer pa, — tako pripovedujejo, izkusil lega nisem, — če srečaš leva, srepo mu glej v oči, pa se — umakne. Po takem dogodku, domov pri-šedši, je treba menjati perilo. Ob vodi glej da te ne ugrizne krokodil; bilo bi neprijetno. V zadrego bi prišel, če se voziš v čolnu, pa ti povodnji konj, mrcina, da ji ni para, privzdigne in prekucne čolnič in vrhu tega v svoji objestnosti še hlastne po tebi.
Takim in podobnim slučajem smo so izognili s tem, dn smo jadrali le poleg obrežja. Po pri staniščih šc domačih živali nismo kaj videli. Kak psiček se je oglasil, kožica zameketala; če smo ugledali kravo, je bila to redkost; konja je pa avto povsem izpodrinil. Izletnike je »bus« zapeljal v zamorsko vas ali »pragozd«; to so bile pa iz letne točke, v la namen prikrojene._
_ Motnje v ielodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zaslajanje v žilnem sistemu, razburjenost nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Frani liidutM greužlcc.
/
Ljubljanske osnovne in meščanske
šole Nazadovanje števila učencev - Velih boj za razrede
Ljubljana, H. septembra.
Na S mestni)) spiskih poslopjih, ki limono sploh ue odgovarjaj" več modernim načelom šolstva m higijene. je velikanska tesnoba in velik lini /i) jiiostor in razred meij osnovnimi in meščanskimi šolami. Mnogim šolskim upravam manjkajo primerni kabineti, urejen«' ppsvelu-vaInirc in I(iuiuji) celo dovolj razredov, tako da se mora uidilj deljen pouk. l'o šolah je dosti-krat težak vyduh. Pravilno opisati vso kričeče razmere na ljubljanskih osnovnih šolali v časnikarskem poročilu »i mogoče1 Ljubljanske šole se bodo oddahnile, ko bo velika bežigrajska šola i/ročena svojemu namenu. Kduj bo to, se še ne ve. Občina je morala sedaj najeti staro \\ iildher jevo hišo, k.jer se je sprva nahajalo II. državna gimun/.iju pred vojno, da je spravila nekatere šole tja. tako manjšinsko in meščansko deško iz šiške. V nekaterih poslop: jih se nuhajajo kar po -t šolska vodslva! Kdaj bo pač mestna občino tako srečna, du bo mogla zgradili moderno poslopje vsaj za eno meščansko šolo! se večjo borbo bi občutila mestna občina. če jo ne bi zaradi šol razbremenjevalo zasebne šole v Marijanišču, l.iehlenturni; nn i'o-Ijamih in pri uršulinkali na Kongresnem trgu. 1'renatrpanost šol je ustvarila nenormalno stanje, ki tudi vpliva na končne šolske uspehe in napredek naše osnovne šole.
Prav značilna /.a presojo soeijulnih in kulturnih razmer pa je splošna statistika o številu učencev po posamen/.nih šolali Na vseh ljubljanskih državnih in zasebnih šolah ie bilo letos vpisanih 1985 dečkov in H><)4 deklic, torej skupno 3679. (lani 3813, letos torej /n 134 niunj).
V ). razred je bilo vpisanih 363 dečkov in 309 deklir, v zadnjih 4 letih j« število šolskih vi rok padlo za 483,
Titjjk je nevul na ljubljanske meščanske šole. j.nios je število obiska teh šo1 naraslo za noj manj -ion. Vpisanih ji bilo: I. deška meščanska šola na Priilnh skupaj 379 (1, razred 106); H. meščanska dešku šola, ki se ie doslej nahajala v Šiški in se letos preselila v VVald-herjevo hišo, šteje 353 učencev (I. razred HI). Skupaj je bilo vpisanih 734 dečkov Velik obisk je tudi na dekliških meščanskih šolali. Tako I. dekliška meščanska šola Sv. Jakob 294 (I. razred ')()), uršullnska meščansko šola v Ljubljani 253 deklic (I. razred 66) in l.ichtenihurnov zavod 299 učenk (I. razred 93), Skupaj 846 učenk.
1 udi okoliško meščanski' šole zaznamujejo močan prirastek. Moste štejejo 265, Vič 270 in /gornja šiško 230 učencev in učenk.
Nu posamezne osnovne šole se razdeli število vpisanih šolarjev. I. deška na l-edini 319, II. deška nn Grabnu 365, ||1. deška Vrtača 298, IV. deško 1'rule 231 in VI. deška Šiška 403. Dalje I. dekliško Sv. Jakob 396, IV. dekliška Šiška 288 in Ijcejsko 327. barjanska šola šteje 94 dečkov in 103 deklice, IJršulinsko nsuovna šola 21)4 dokliee, Lichtenthurn 3lb učenk, Marjani-šče 209 dečkov, manjšinska šola 13 dečkov iu 13 deklic, pomožna šola za duševno manj nadarjene 33 dečkov in 45 deklic.
Te primerjalne številke osvetljujejo šolsko mizerijo bele Ljubljane in se je res čuditi, da more učiteljstvo vzdržati v takil: nevzdržnih razmerah in da dosega še prav povoljne učne uspehe.
vzemite ziutrs; na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ JOSiF grenčice.
Hegistr.rano
ocl Min. HOO. pot. in nar. /.Ur. 8. tir. Ki,4S5 «ij 25, V. 133:,.
Razstava kuharske umetnosti
Ljubljana, 11. sept-.
Dane« bodo ob 10 dopoldne v veliki dvorani Kuzine odprli občinstvu ruzstuvo, ki ue bo stilno za sladkosnede, ampak tudi 'za ljubljanske gospodinje, ki se ukvarjajo s skromnimi in enostavnimi kosili, nad vso zanimiva in poučna. Zveza gostiteljskih nameščencev v Ljubljani ho z razstavo, ki bo odprta do 18. t. in, pokazala, na kako visoki stopnji je kuharska umetnost pri nas. Slovenija, ki z vsakim letom vedno bolj propagira tujski promet, mora ined mnogimi drugimi zahtevami, ki jih stavijo razvajeni letoviščarji in gostje iz vseh evropskih držav, tudi ugoditi željam tako različnega okusa. Dobra kuhinja, ki .se zna prilagoditi željam inozoincev, ji> ena izmed najboljših reklam za ponoven obisk.
Zveza gostiteljskih nameščencev je stara sicer šele leto dni, vendar se njeno delovanju že lepo opaža. Poleg tečajev, ki jih prireja za svoje člane, ki na ta način strokovno iz: popolnjujejo svoje znanje, .ie priredila tudi sedanjo razstavo, ki je res nad vse zanimiva. Lepo okrašena omizja kažejo n. pr. angleški in dunajski zajtrk, večerjo, five of eloek itd. Posebno zanimiva je velika miza z gotovimi jedili naših kuharskih strokovnjakov. Seveda razstavljajo tudi razne druge tvrdke. ki so v zvezi z zadovoljevanjem praznih ze lodeev. Prepričani smo. da bo razstava vsakomur všeč, saj .ie zelo poučna, ker med drugim tudi lepo dokazuje, kako je mogoče s skromnimi sredstvi in majhnimi stroški na praviti obede, ki nikakor ne izgledajo, da hi bili tako ceneni.
Knilic — žima
Glei oglas!
© Siromašnim Ljubljančanom na pomoč!
Ljubljanski Rdeči' križ je zadnja leta za zimo gorko oblekel in obul več tisoč siromakov in brezposelnih z darili, ki jih jo v ta namen nabral med ljubljanskim prebival; stvom. Zo|>ot se bliža zima in v Ljubljani je na tisoče revežev, ki jo pričakujejo v strahu. Tolaži .jih samo upanje, da jim bo Rdeči križ tudi letos dal pomoč, ue v de-
z rednim letnim občnim zborom. Popoldne bo pa skupni izlet vs»h članov in prjjateljev društva na Žalostno gorp pri Preserjlh, kjer bodo ob 16 lita-
nije, noto pa izlet v bližnjo okolico. Odpeljemo 6e z vlakom izpred glavnega kolodvora ob 18-&5 in se vrnemo ob 22.08. Vožnja tja in nazaj 9 Din, — Vabimo vse članu in prijatelje, da se občnega zbora in pa popoldanskega izleta udeleže v obilnem številu.	Odbor,
0 Velika zaloga nakradenega blaga. O šum-nih dnevih velesejma je policija polovila mnogo sumljivih tipov, v roke ji je prišlo tudi mnogo najrazličnejšega pokradenega blaga, tako manu-faklura, usnje, čevlji, perilo, nogavice in druge stvari, katerih lastniki še niso znani. Interesenti naj se Javijo na policijski upravi in si tam ogledajo ogromno znjogo. Mogoče so tam tudi njim ukradene stvari.
© Skoda po toči nn Barju. MeBtna občina se je po splošni cenitvi škode, ki Jo je 10. avgusta popravila nevihta s točo na Barju, obrnila na ban-sko upravo za podporo posestnikom, prizadetim po toči. Hnnska uprava je sedaj poslala na občino 2 nakaznici za dovoz ljudske Imune, s katerima se dovoljuje 75% znižanje vozarine po železnici. Občino sme na obe nakaznici pripeljati do 20.000
IHariborshe vesti:
Dr, Sl0cwl
od 15. sept. do 1. oktobra radi študijskega potovanja ne ordinira
kilogramov raznih pridelkov. Denarne podpore
niso dovoljene.
© Sezona ca koslanjarie. Bliža se sezona domačega kostanja. To čutijo tudi na mestnem magistratu, kajti vloženih je že nebroj prošenj za dodelitev prostora. Med prošnjiki je velika konkurenca. Najemnina za prodajni prostor se ravna po proindu dotične ceste in ulice. Najvišja najemnina za sezono znaša 500 Din, drugače 100 Din.
© Za delam sta prišla v Ljubljano. Dva mlada Bosanca ltasib in Sulejman iz slavnega Caziina sta prišla za delom v LJubljano. I{es sta imela nekaj opravka na velesejmu in pri ognjemetu. S prisluženim denarjem sta šla na starino. Ogledovala sta staro pbloko, s katero Bosanci delajo dobre kupčije. Izrabila sta priliko in starinarju sunila vsak po 1 suknjič, Kmalu so ju dobili v roke. Romala sta v sodne zapore.
Armada šolske mladine
6757 mladih ljudi se šola v Mariboru - Prenapolnjene meščanske šole
narju, marveč v oblačilih in obutvi, v kurivu in morda tudi v živilih — Da ho mogel ljubljanski Rdeči križ ta pričakovanja uresničiti, naslavlja nu vse Ljubljančane proseči poziv: Siromašnim Ljubljančanom na pomoč! Oillioi'i'to še dunes zimsko plašče, vrhnje suknje, suknjiče, jopiče, jojio, jopice, bluze, hlače, krila, srajce, razno perilo, čevlje, guloše, copate, nogavice, zapustnike, rokavice, klobuke, rute, šale, čepice, odeje, koče, rjuhe, sploh vse, karkoli vam ali vašim otrokom prihodnjo zimo ne bo več rabilo! Ne zavrzite nobenega komada, ki je še rabon, marveč povežite vse, kar ste nabrali iz vaših omar, v .sveženj, da ga oddaste pobiralcu Rdečega križa, ko pride v .Tednu Rdečega križa« ponj, ali pa ga pošljite v pisarno Rdečega križa, ki je v Delavski zbornici, Čopova cesta 1, pritličje desno.
© Očuljc in matere, ki ste tako srečni, da imate zdrave in dobro oblečene otroke in Vas ni strah bližajoče se zime, storite svojo dolžnost in kupujte srečke za »Veliko javno tombolo«, ki bo 20. septembra. Z malenkostno žrtvijo pomagate lahko mnogim, da pridejo do lople obleke ler jih s tem rešile mraza, bolezni in drugih hudih posledic stroge zime.
© .še nekaj statistike o ljubljanskih gimnazijah. Statistično poročilo o navalu na ljubljanske gimnazije še nekoliko dopolnjujemo. Pri uršulinkali je bilo no nižjo gimnazijo s tremi razredi vpisanih 138 dijakinj, od leh 70 v 1. razred. V zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano je bilo letos vpisanih 370 dijakov, od teh 84 v I. razred. Na vseh ljubljanskih gimnazijah, računši oba zasebno zavoda, je bilo letos vpisanih 5931 dijakov in dijakinj. Na vseh slovenskih gimnazijah pa računajo, da je število preseglo 11.000. Velike težave dela šolskim oblastem prvič razdelitev učencev po razredih, ker primanjkuje prostora, in drugič vprašanje učnih moči.
© Predavanje g. Janka Mlakarja v Mostah. Drevi ob ,8 bo v Ljudskem domu v Mostah s .skioptičniini slikami popisoval svoje potovanje med Evropo in Afriko po Sredozemskem morju g. profesor Janko Mlakar. Predavaleljevo ime jamči, da bo predavanje poučno in pravilno osoljeno. Zato vsi lepo vabljeni!
© Prosvetno društvo Trnovo oovešča vse članstvo. da bo občni zbor v nedeljo, dne 15. septembra b sledečim programom, Ob 9 sv. maša za vse umrle in živeče člane. Po maši ob 10 bo v dvorani Prosvetnega doma slavnostni občni zbor. združen
Včeraj je v mariborskih šolskih poslopjih zavladalo zopet normalno življenje Po trimesečnih počitnicah se je zopet pov od pričel pouk. Na ljudsko šole so je letos vpisalo 4192 otrok. Od tega jih jmu I deška 179, 11. deška 155, 111. deška 495, IV. deška 234. vndniea na drž. učiteljišču 110. Dekliške šole: 1. dekliška 2+3, II. dekliška 435, lil dekliška 149, IV. dekliška 162, vodnica no učiteljišču šol. sester 269. V manjšinski šoli je 80 otrok (45 učenk in 35 učencev), v pomožni šoli pa 113. Najhujši naval je bil zopet leto* v II dekliško šolo v Magdalenskem predmestju, ki "i je tudi letos morala pomagati z raznimi podružnicami v ost«lih šolskih poslopjih, do je spravila vse razrede pod streho. V meščanskih šolah je vpisanih 1807 dijakov. Od icgu v deški meščanski šoji 816, v i. dekliški nioščaiibki 402, II dekli-
ški 340 in v dekliški meščanski šoli šolskih sester 229 učenk. Obupno je stanje na deški meščanski šoli, ki ima zaradi velikega števila učencev 17 paralelk, in sicer prvi razred 6 s 3|3 učenci, drugi razred 5 z 267 učenci, tretji razred 4 s 170 učenci, četrti razred pa obstoja iz dveh paralelk s 86 učenci 4 razredi sp nahajajo izven zavoda, eden v bivšem ženskem učiteljišču, trije v prostorih dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici, poleg tega pa so v zavodu samem še trije takozvani »jiotnjoči« razredi, ki nimajo stalnega prostora ter st zatekajo zduj v to, zdaj v oni razred O opisih, v srednje šole smo že poročali. V realni gimnaziji je 1269 dijakov, v klasični 752, v Trgovski akademiji 160, v učiteljišču 136 in v učiteljišču šolskih sester 19.
□	Planincem, ki žele ob nedeljah, praznikih pred odhodom nu planine zadostiti svoji verski dolžnosti, je redno ustreženo s sv mašo oh 4.15 zjutraj v frančiškanski cerkvi v Mariboru.
□	Prijavite se k gasilcem. Gasilska četa bo pričela v najkrajšem času / vežbanjem novincev. Prijave se sprejemajo vsak dan na poveljstvu čete, Koroška cesta 12.
□	Celotno gostovunje ljubljanske opere s popularno opero »Seviljski brivec«, en koncert, sedem operetnih ter trinajst dramskih predstav prejme letos gledališki al onent. Pogoji so lanski, znižal se je le abonma v nekaterih galerijskih ložah. Abonma se plačuje v sedmih zaporednih mesečnih obrokih ki so tako nizki, da si vsakdo lahko omisli boljši sedež (najcenejši sedeži so v abonmaju zu mesečnih 9.— dinarjev, torej stune predstava le 3 Din).
□	Na graški velesejem vozi Potnikov avto-kar v nedeljo 15. septembra, v torek 17 in sredo 18. septembra. Vozna .ena Din 75 Takojšnje prijave, preskrbo šilingov in vse informacije pri Putniku in njegovih podružnicah.
□	Slana pada. Včere zjutraj je maribor: sko okolico pobelila slana. Napravila ie precej škode na ajdi, ki sedaj najlepše cvete
□	Nesrečen strel. Nu Olšev planini pri Črni se je dogodila v gronioarski stražnici težka nesreča. Graničar Jcfto Miljevič jc pred odhodom na straže pregledoval svojo puško, pri tem pa je tako neprevidno ravnal do se mu je orožje sprožilo. Strel |e zadel graničorja
| Miloradu Kociča v grlo tei mu je kroglo izsto-| pila nn rami. S smrtjo se borečeso ranjenca so | prenesli v bolnišnico v črni
□	Pravega so ujeli. Pred nehaj dnevi smo poročali o skrivnostnem dogodku, ki sc je pripetil v nekem tukajšnjem hotelu. Sredi noči je počil v sobi strel in ko je prišla policija, je neznanec skočil skozi okno prvega nadstropja, stekel proti kolodvoru in se odpeljal / uvto-taksijem v št. Ilj. šoferja je s samokresom v roki prisilil k vožnji. V Št. Ilju so begunca na poziv mariborske policije aretirali tamošnji orožniki ter gu privedli v Maribor. Policija je dognala da sc piše Moto Šolamunec: glede liego je izjavil, du se je zbal policije, ker ni imel orožnega lista zu samokres. Včeraj pa je prejela mariborska policija iz Belovara obvestilo,
da je Šalainunec nevaren vlomilec, ki je izvršil v belovarski okolici velik vlom.
□	Iz maščevanja zažgal hh-v. Pred malim senatom se je včeraj zagovarjal delavec Anton Trajber iz Črensovcev zaradi požiga. Trajber jo bil do 9. maja letošnjega leta hiralec v zavodu križniškega reda v Muretineih Zaradi njegovega slabega značaja so g- spodili iz hiralnice, nakar je obljubil maščevanje. Dne 9. julija zvečer je prišel v Muretince, privezal vžigalnik na kol ter ga gorečpfra pritaknil v slamo ua gospodarskem poslopju, ki je zgorelo do tal. škode jc bilo 50.000 Din Obsojen je bil na 5 let robije.
□	Obrtno knjigovodstvo. Učni tečaj za obrtno knjigovodstvo, spisje in kalkulacijo se začne v Mariboru v petek dne 13. septembra ob 20 uri v prostorih Trgovske akademije, vhod vogal Zrinjskega trgo. Interesenti naj se javijo ob označeni mi v učilnici ali pu poprej med uradnimi urami na sres!<em načelstvu v sobi 42, II. nad Predavanja se bodo vršila trikrat tedensko zvečer.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Zastrupljcnjc z gobami. Take in enake novice beremo v našem časopisju sedaj v gobarski sezoni dnevno. Teh nesreč so ljudje sami krivi, ker lahkomiselno ali radi nepoznanja gob nabirajo neužitne. Sedaj, ko imamo v slovenskem jeziku stro-kovnjaško pisano in s podobami vseh užitnih in strupenih gob v naravnih barvah opremljeno knjigo, je vsakomur mogoče, da se temeljiteje seznani z gobami. Ker je goba postala vsled krize hrana najširših plasti naroda, ki se v velikih množinah izvaža in konservira tudi zo domačo porabo, bi morali posvečati temu vprašanju večjo važnost. Knjiga »Kaše gobe«, navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob, katero je spisal strokovnjak Ante Bog, obsega 00 strani navodil za spoznavanja užitnih, nevarnih in strupenih gob. kako rastejo, kako jih nabiramo, sušimo in kako pripravljajo naše kuharice okusna jedila iz gob. Knjiga ima 75 barvnih slik po naravi in stane vezana 50 Din. Dobe se pa slike tudi same zase nalepljene na karton za nazorni pouk, cena 100 Din. Naše geslo mora biti: v vsako hišo knjigo: »Naše gobe«.
Kaftarn* obzornik
Knjige Slovenske Matice za I. 1935
Že svoj čas smo naznanili letošnje knjige Slovenske Matice, toda radi pomembnosti izdaj ter dela. ki ga vrši ta ustanova med našim narodom, čutimo dolžnost, da o knjigah spregovorimo še obširnejše. Ob tej priliki še enkrat opozarjamo na izredno ugodnost pri nakupu teh knjig, kojti za 50 Din lahko postanemo član društva ter dobimo navrh še vse redne izdaje, katerih vsaka ima svojo trajno vrednost; obenem pa podpremo ustanovo, ki nam nadomešča za sedaj še našo Akademijo, skrbeč za izdajo znanstvenih knjig, takih, ki jih privatna založništva ne bi zmogla. Za letos so izšle štiri knjige, ki jih bom skušaj po vrsti označiti*
1. Joku žig on: Veliko pismo slovensko duhovne združitve. — Ustanovitev Slovensko Matice. Str. 146.
Lani 4. februarja je preteklo sedemdeset let, odkar so bila potrjena pravila Slovenske Matice. Pač častitljiva starost in pomembna, po je šla mimo slovenske javnosti neopazno, kot do bi ne bila tedaj prilika, da se opozori nn nošo — poleg Mohorjeve družbe — nnjčnslitl jivejšo književno družbo. Zato je sklenil odbor, do izda zo letos zgodovino Matice. Tako je nastalo to knjiga, ki je dobila svečan županči&evsko-pesniški naslov ob Bleivveisovih besedah ob prvem občnem zboru: »Pismo Matice Slovenske je niagno karta vsega slovenskega naroda.« Todo ob takem slavnostnem naslovu Je za zgodovinsko študijo potreben še drug podnaslov, označujoč točneje vsebino, namreč: »Ustanovitev Matice.« — Do sedaj 6ino imeli že nekaj lakih pogledov v snovanje Matice. Najprej Levstikov opis v prvem Matičnem koledarju, potem dokumentirano Prijateljevo Predzgodovino.. ter slabo, na hitro roko napisano Laho.o Zgodovi
| no, ki pa radi površnosti ni mogla služili zo vir | lej razpravi. K tem razpravam bi omenjal še Šle-bingerjevo bibliografijo matičnih izdaj, ki pa po-i dajo samo rezultate njenega dela.
Joko Žigon ie lepo razdelil vso Ivorino na tri dele. V prvem delu opisuje vznik ideje, ki je Slomškova iz I. 1845, in se je pozneje realizirala v Mohorjevi družbi. Dalje beleži posamezne glasove in neuspele poizkuse, deloma radi konkurence z Mohorjevo, deloma radi naslonitve no snujočo se, ilirsko malico v Zagrebu Največ si je prizadeval Slomšek in mariborski krog, ki bi jo tudi ustanovil, da je Slomšek dalje živel. Zadnje sunke sta dola šele Cegnor In Toman, ki je odslej veljal za pobudnika Matice. — V drugem delu opisuje Žigon dogajanja od Tomanovega novoletnega pozivu za 1. 1863'. do potrditve pravil 4. II. 1804. Tacaš so vzeli akcijo v roke že »narodni možje«, ki so zamisli dajali sicer sijaj in garancijo ustanovitve, niso pn bili aktivni ter bi skoraj zamečkali vso stvar, da niso energično priskočili podjetni Mariborčani, na svojo roko sestovili osnutek pravil po češki matici ter nabrali prve ustanovnike. Tako mora Mariborčanom pripasti zasluga zanjo. Zanimiv je opis sestavljanja pravil, debot ob ilir-slvu in slovenstvu, ki jih je vodil Levstik, naklonjenost dveh hrvatskih škofov (Strossmajer, Do-brila), ter nasprotovanje obeh slovenskih (Sleplš-nik, \Vldmer) Končno so bilo potrjena pravila te »nekake kulturne Zedinjene Slovenije«, kot jo je ob lej priliki imenoval Bleivveis. — Tretje — nujobširnejše — poglavje pa govori o čosu od potrditve do prvega občnega zbora 11. V. 18(15, kjer vidimo storoslovensko bahavost, samotržje neka-ternlkov, nedelo in nesmisel zn glavni namen društva: za izdajo znanstvenih knjig. Simpatično spremljamo napore Mariborčanov, ki so še vedno bili najbolj iniciativni, prav tako delo mladega Levstika, njegove opravičene pritožbe no Blei-\veisovo družbo ter njen utllltarlzem, poizkuse duhovščine In škoto. da si zasigura garancijo zo katoliško neoporečnost knjig, vse do občnega zbora, ki je bil pravi sijaj zn Ljubljano in pravi povod za narodnostno navdušenje, kajti prvič sc ie tedaj
na kakšnem shodu govorilo samo slovenski; v bistvu pa je bilo puhlo in prazno. Njegova posledica je bila le la, da Je Levstik izgubil službo. Društvo nikakor ni moglo v pravi tir- Tako je bilo stanje pred 70 leti, ob pVvem občnem zboru, s katerim se zgodovino konča.
Joka Žigon je spretno porabil vse že tiskane vire ter odkril iz arhivov marsikatero zanimivo novost. Odlikuje ga še posebno lep slovenski jezik in slog, ter zmožnost, dramatično napeto prikazati zgodovinska dejanja ter jih komponirati ob izrazite vrhe, tako da je vsa razprava, kakor tudi je znanstveno neoporečna, vendar le vseskozi zanimiva in celo napeta. Knjiga bo ohranila svojo vrednost, obenem pa je najlepša počastitev društvenega jubileja. Upajmo pa, da nam ne bo Ireba čakati stoletnice, da dobimo celotno zgodovino Slovenske Matice, ki naj bi nam ponazorila vse boje. smernice in težkoče, da je mogla v toku svojega obstoja dati med Slovence tako in tolikšno žetev, kot je bibliografsko navedeno v ftlebingerju. Tudi to bi bilo potrebno in zanimivo.
Razstava E da Deržaja v Jakopičevem paviljonu
Slikar se predstavlja nnSi javnosti prvič v 1 vafji kolekciji svojih del. Razstavljenih je 100 del j in to v olju, akvarelu, grafičnih tehnikah (lesorez, | linorez), ter v par pnstelah.
Deržaja poznamo že iz njegovih mladinskih I ilustracij, ki so izšle v Mladinski matici. Tam se nam predslavi kot slikar-ilustrator, ki kože dovolj spretnosti in ki obvlada različne sljkurske tehnike. Vendar je tam brezoseben. Prav spoznamo Deržaja šele iz le velike kolekcijo.
Predmet Deržnjevega slikarskega upodabljanja je predvsem krajina in to povečini gorska krajina. To obsega naše gore v vseh letnih časih in gore, ki jih je upodobil na svojem popotovanju po Angliji. S lego popotovanja je še nekaj drugih krajinskih motivov, ilustracij, noto pa so se motivi iz Benetk, Dalmacijo, ter naše zemlje.
Stilno je zaznavna v Deržajevem deln diskre-panca, ki se javlja v borbi za slikarska izrazila; oli impresionistični način rabe svetlobe in teme, po kateri je slikarski predmet upodobljen v vsej svoji naravni objektivnosti, ali realistično pojmovanje funkcije svetlo-temne linije ali konture, kjer je objektu pridejana rahla subjektivna primes — tendenca. Kjer reši svojo nalogo na prvi način je veliko neposrednejši in boljši. Tehnika je tedaj vedno ,ola prima', ter kaže dovršenost (n. pr. Megla), odpade pa obenem z njo osladni senzualistični ko-lorizem, duša koncepcije pa je strnjena in zdrava, kar je evidentno v jasnejši kompoziciji, oziroma boljši rešitvi ostalih slikarskih problemov. Zdi se, da je najboljši kot gralik, kjer mu ostanejo lo belo-črna izrazila in kjer se koncentrira le nn bistvene poteze upodobljenega objekta (n. pr. To wer bridge).
V drugem slučaju pa je Deržajevo ustvarjanja nekoliko šibkejše. To velja zlasti za velika olja, kjer se takoj opazi nedograjenost kompozicije, po-vdarjanje posameznih detajlov (n. pr- skrbna izde lave oblakov), zlasti pa ruši naturalistični koloril neposrednost umetnikovega doživetja. Tudi tehni ka v teh delih ni povsem neoporečna. Še o Der žaju kot popotniku besedo. Popotne vtise je izlil t dela, ki odgovarjajo vsem varijacijem njegovega stila: so povprečna in dobra. Slaba pa postanejo, kjer ilustrira tujo eksotiko (n. pr. Kitajska četrt, Tovver-hillski govornik).
Deržai je kot umetnik mlad — o tej mladosti govori nedograjena struktura stila in z njo iskanje po lastnem umetnostnem nazoru, ki si je, kot se zdi, našlo tu izraza v tolikih tehnikah, kakor tudi v izbiranju slikarskega gradiva, ki seže od čistih bežnih krajinskih skic (dobre n. pr. Megla, Bele poljane itd.), značilnih naravnih pojavov (Mavrica, Zarenje), socijalnih motivov, tja do nekakega meščanskega žanra (udobnost, karikature).
Dasi je nn obširni razstavi nekaj del, ki naravnost ovirajo jasen pogled nn vrednost Deržnjevega slikarskega dela, vendar pa je tu tudi marsikatero delo. ki kaže »dravo jedro, Taka dela obe-taio.	s. m.
Po sledovih starih Japodov
Od Ljubljane do Delnic.
V	hudem nalivu je ekskurzija arheologov v potek, 6. sept. zapustila Ljubljano. Ta dan je bil pa namenjen važnim stvarem in je bila sreča, da se je vreme kmalu občutno izboljšalo. Vrhnike, pristaniških naprav Btarega Nauporla, ni bilo mogoče obiskati, pač pa konec zapornega zidovja nad Verdom, pos|ayljenega od Rimljanov v pozni antiki v bran proti divjim narodom. Slolp je dal očistiti odvetnik dr. Marojt, ki je ludi kazal pot arheologom. Naslednja postaja je bilo po najdbah ilirski dobi pripisano Gradišče pri Cerknici, ki le-ii ca 300 m nad Cerknico. Arheologi so občudovali izredno lego tega kraja, ki je bil po svoji qj(z»Bti obliki kar določen za neko utrjeno napravo. Zalibog niso imeli od izkopayanj, ki jih je tu vodil R. Ložar, dosti užitka, kajti neznani divjaki so porušili vse zidovje na poti, ki vodi na Gradišče, tako da so si ogledali le razvaline.
V	zvezi z rimsko kolonizacijo naših krajev je rimski tabor na NadleSkem hribu pri Starem trgu, ki ga je ugotovil prot. Sarin. Tu je ekskurzijo v imenu občine Stari trg pozdravil župnik J. Hatner, gospa županja pa jim je priredila okusen prigrizek b pijačo. Za sprejem in za prigrizek se je v imenu gostov zahvalil prol. Syme iz Ox!orda. Prekmalu je minil čas prijetnega odpočltka in razgovora in treba je bilo dalje na Prezid, k zapornemu zidovju. Na Prezidu je v času, ki je preostaja!, ker je imel en avtobus težji defekt, prof. Egger spregovoril o historični vlogi utrdb, ki so si jih arheologi ogledali. V debato so posegli nato Bersa, Att81dy, Kahrstedt, morali pa so razgovor prekiniti, kajti avto je bil popravljen, dan so je nagibal h koncu, odpotovati je bilo treba na Delnice. Tu jib je sprejel upravnik zagrebškega muzeja dr. Viktor Iloffiller, kot na svojem področju.
V	Vinieo in Viničieo, dve japodski mesti.
V	soboto zjutraj je ekskurzija rano krenila na pot v Vinico v Beti Krajini. Tu se nahaja ve.
lik nasip kot ostanek stare japodske naselbine, pod njim pa leži severovzhodno pokopališče tedanjih prebivalcev, javnosti znano po predmetih iz zbirke vojvodinje Mecklenburg. Na tesnem kraju je bilo najdenih 350 grobov, začuda veliko število. Ta ogled je bit zelo važen, kajti dokazal je, da imamo opravka z dolgotrajno naselitvijo in zaporednostjo form in da izvira pomešanost tipov, ki jO opazujemo v Mecklenburški zbirki, samo iz slabega izkopavanja. Iz Vinice je šla pot v Ogulili, odtod pa v Viničieo pri Josipdolu. Na ta kraj je postavil major Georg Veitli glavno mesto Japodov, Mčtulum, dočim ga je \V. Schmid poslavil na Šmihel pri Hrenovieah. Uvodno besedo je imel tu Hoffiller, na kratko o Japodib in njih problemu-Zatem je spregovoril R. Egger, na kar se je razvila debata, v katero so posegli Alfohly, Bersu, Kahrstedt, Saria in drugi. V bistvu sta bili odklonjeni obe teoriji, splošno pa se je poudarila nujnost, da se prične na tem kraju z izkopavanji. Ozemlje je historično važno, polno sledov, ob kraju Čakovcu pod hribom se je raztezala ogromna zidana naselbina. Ce pomislimo na zgolj 00 km obsegajočo razdaljo do morja, na sosednje bogate nekropole v Prozoru, Kompolju Itd., bo razumljivo, čemu nekateri bolj nagibajo k tezi. da je Oktavijan tu preko prodiral od Senja k Sisku in ne po ovinku iz Trsta preko Urušice in Ljubljane. Vendar čas je silil dalje, Ireba je bilo v Zagreb, kamor so prispeli znanstveniki v soboto zvečer.
Ii Zagreba v Sisek.
Nedelja je bila posvečena dopoldne obisku iiuzeja, kjer so si gostje ogledali razstavo japod-skih starin, ki sta jo nalašč za to priliko priredila »dr. Jože Klemene in dir. dr. Hoffiller«, kakor je ravnatelj Iloltilter v sprejemnem govoru
I sam poudaril. Razstava je vrgla pred oči ekskjjrr zije vse ogromno bogastvo japodskih naselbin, zlasti pa nenavadno važno nekropolo v Kompolju. I Ta mtkropola bo imela v kronologiji japgijskc i kulture še važno vjogo radi čistosti form 'H nor-I malnosti tipskih vrst. Opoldne je gostom priredila i kosilo zagrebšjia gbčjpij v Grsifskein ppdruum-Občino je zastopal podžijpap Kaiitjnapn, ki ie pozdravil goste. V imenu ekskurzije se mu je zahvalil van Giffen v holandskem, nemškem in francoskem jeziku. Nato pa je odšlu cola skupina v Sisek, starodavno Siscijo. Tu jo jo jired kolodvorom sprejel župan Siska jn jj jzrekel dohro-doijico. Nato se ja pod vodstvom dir. Hoffil|erja ifvršil obhod po ineatu, po rimski in predzgodu-vinski nasejbuii, vendar je ostala zlasti poslednja zelo problematična, in to kljub močnim argumentom, ki so jih njeni pristaši Hoffiller itd, navajati proti nasprotni skupini Berstijp in drugih. Pred odhodom v Zagreb je priredila občina bogato založeno zakusko v kolodvorski restavraciji, kjer so spregovorili mestni župan, dalje načelnik hidro-tehnjčiiega oddelka, ki nadzgrnje izkopavanja. Pozdrav iu zalivalo je za ekskurzijo izrekel kustos Paulovics iz Budimpešte. Zvečer je ekskurziji v Zagrebu priredil večerjo ban dr, Marko Kostrea-čič, ki je goste pozdravil, nakar se mu je zahvalil za gostoljubnost prof. R. Egger. V ponedeljek zjutraj je ekskurzija zapustila Zagreb.
Arheologi v Celju
Celje, 1J. sefrfembra.
V ponedeljek so se mednarodni arheologi na svojem 6. studijskem |X>tovanju povrnili iz savske zopet v dravsko banovino. V ponedeljek dopoldne so prispeli iz Zagreba v Brežice, si ogledali stari Neviodunum — današnje Dernovo pri Krškem — Kostanjevico, Izvir pod Gorjanci, kjer je bila za-jeta vodjj za rimski vodovod Nevioduna, odšli nato na Veliko Malenco nnd Krško vasjo, kjer se še vidijo razvaline starega rimskega tabora. Vodstvo je imel vseuč profesor dr. Balduin Saria, v Kostanjevici pa konservator dr. Fr. Štete. Zvečer je v Narodnem domu v Brežicah predaval vseuč. prof. dr. F. Egger z Dunaja o obrambnih zapornih po-I slojankah naših krajev v pozni rimski dobi, v ! okvir katerih spada Velika Malenca. Eggerjevo predavanje so izpopolnili Bersou iz I ranklurta, Alfol-di iz Budimpešte, Klemene ii Zagreba in Zeiss iz Mtiuchena. V torek zjutraj je ekskurzija še enkrat obiskala Veliko Malenco, nato pa se podala lia Uraaje, poznoaiiličpo in srednjeveško trunisvo nad Sevnico. Posebej so bili arheologi presenečeni nad izredno naklonjenostjo, ki so j i ni jo Izkazali sev-niški podžupan dr. Jakil, zdravnik dr Mušič. odvetnik dr. Jesenko in kaplan Lesjak. Po ogledu in prijazni |xigos|itvi v Sevnici so arheologi odpotovali v Rimske toplice. Po ogledu rimskih spo-! menikov v Rimskih toplicah so prispeli arheologi v torek ob 5 popoldne z dvema avtobusoma v Celje, kjer so si ogledali mestni muzej. j»sebno lapidarij in južno mejo slare Celeiae, Zanimivo je, da so nekateri udeleženci izrazili dvom, da bi bil kip no-riškega vojščaka v lapldarju rimskega izvora, temveč so bili mnenja, da izhaja iz začetka novega veka. Zvečer je bila skujma večerja v hotelu Evropa, po večerji pa predavanje in debata o japodskih problemih. Danes dopoldne so si arheologi še enkrat ogledali mestni muzej, nato pa položaj rimskega mesta Claudiae Celeiae znameniti celjski strop v grofiji in freske v opalijski cerkvi. Se dopoldne so se odjieljali v Loči to pri Polzeli in si ogleduli tamkajšnji stari rimski tabor, lam je bila tudi debata o pomenu tega tabora in o značilnostih naših predzgodovinskih kultur. Z Ločice so se vrni-li arheologi v Celle in se po skupnem kosilu v hotelu Evropa odpeljali popoldne preko Šmarja pri jelšah v Ptujske gore v Ptuj.
Ljudski labori v Slov. goricah in v Prlehiji
V	nedeljo, dne 15. septembra ae vršita dva velika ljudska tabora, ki jih priredita okr. odbora JKZ za Maribor levi breg- in za Ljutomer.	I
V	Križevcih pri Ljutomeru bo tabor po j rani maši v Slomškovem domu, v Sv. Le- j nartu v Slov. gor. pa bo tabor po pozni maši I na dvorišču Posojilnice. Na obeh taborili go- j vorita minister dr. Milia Krek, poleg njega pa v Sv. Lenartu še Franjo Zebot, v Ljutomeru pa Marko Kranjc.
Koledar
Četrtek, 12. septembra: Ime Marija; Ma-eedonij, škof.
Osebne vesti
= Ii odvetniške službe. Odvetnik v Ljubljani e. dr. Miha Krek, ki je bil imenovan za ministra brez listnice, se je odpovedal izvrševanju advokature. Za njegovega začasnega namestnika je bil imenovan g. dr. Jakob Mohorič, odvetnik v Ljubljani.
—	Poročila sta ee v Belgradu dr. iur. dr. coni. Leo Pretner, sin odvetnika dr. Mateja Pret-nerja v Ljubljani, in gospodična Dragica Seka Pa n to vi 6, hčerka znanega kirurga dr. Panto-viča v Belgradu- Čestitamo!
= Izpit so napravili za čin akt. peh. majorja kapetani I. razr.: Ljudevit Pogačar, Vladimir Vo-dopivec, Josip Dežman, Franjo Zalierl, Ljubomir Broz, Mihael Markeš in Julij Fritz; za čin akt. top. majorja kap. I. razr.: Oton Pečar, Evgen Kurelec, Nikolaj Ježič, Miho Bajd, Otokar Sterzičck, Ignjiic Furlan, Anton Svajger, Bori6 Sidlovski in Gojko Borota; za čin akt. konjeniškega majorja kapelan
I.	razr. Stanislav Pire; za čin akt. majorja specializiranega za avtovozarsko-prometno službo peh-kap. I. razr. Božidar Košar; za čin akt. peh. kap.
II.	razr. poročnika Franjo Nemec in Peter Pucar; za čin akt. inž. kap. II. razr. poročniki: Bogomir Zunkovič, Ante Skoko in Jakob Baloh. — V rezervi pa so nnpravili izpit za čin san kap. II. razr. poročnik dr. Miloš Bajšanski; za sodnega podporočnika narednikl-dijaki dr- Vladimir Fttks, Adolf Sik, dr. Edmund Kvintner, Vladimir Popr, dr. Milan Herzog, dr. Ivan Francuski, Nikolaj Borgl, Milan Micor, Erlli Križ, Andrej Zadar, Vatroslav Straus in Milan Trninpuž; za san. podporočnika kaplar-dtjak Ivan Koželj in zn veterinarskega pomočnika IV. razr. kaplar-dijak Božidar Bonič.
—	Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2, II nadstropje (I rgovski učni zavod), je dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspene Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Istotam se vrše tazni večerni, jezikovni, strojepisni, stenogratski tn drugi specijeltn tečaji Zavocj daje ustmeuo ali pismeno vsa pojasnila biezplaCuo. — PriDoročamo'
kot izbornega amaterja ter izjavili, da bo njegova dela prava puŠH za pči. Ilunajsku nretm ja bila ud-lifp ji) priznava &yiglju, da so njegova dela bro« primere. Poleg lega sc je g, Svigelj odzval vabilu
ameriške grafične revije, ki ima cca 1 H- milijona naklade, ila prispeva 30 svojih najboljših del.
—	Planinski lahor pri koči u» Kromitarjovam vrhi) lio 15. septembra. Ljubitelje zolenegit Pohorja vljudno vabi SPI) .Slovenjgrndec.
Kapital v zim -	—Luti
Cenik; Tovarna Lutz-peči, LJubljana šiška
—	IVa Krekovi »ospodiiijskl Soli v fijški — Ljubljana VU — bo vpisovanju 15, sept, za enoletno gospodinjsko šolo, m tromesečtii gofipotjiiijsko-kuhnrskj tečaj, za nedeljski in večerni kuharski tečaj,
—	Na Dunaj — z avtom — z« .'120 Din. Vzamem še par oseb. Interesenti dobe pojasnila zastonj. Dopise je nasloviti .ia: iDu-najskj biro«, Ljubljana, Poštni predal 245.
Dobro jutro
Luti
Ostale vesli
—	»S 1 o v e n č e v a« ekspozitura na V e I es ej m II , v neposredni bližini glavnega vhoda, sprejema vsa naročila, ticoča se »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« naročnino, oglase itd., ter daje vsa tozadevna pojasnila.
—	Prošnje akademikov za sprejem v Oraž- I nov dijaški dom iu za podelitev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Orožnovega
dijaškega doma v Ljubljani dobi ludi v zimskem semestru šolskega leta 1935-36 večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno kosilo v akademskem kolegiju, odnosno v Javni kuhinji pri Delavski zbornici. V prvi vrsli bi prišli pn tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačnega obeda, če so gmotne razmere dotičnega 1 akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem mcdicinci in nezakonsko rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni' prošnji in sicer na predpisanem obrazcu, ki se dobi jiroti odškodnini 1 Din pri hišniku g, Rosto- I harju Ivanu v Wolfovi ulici št. 12. Kdor želi, da ! se mu posije tiskovina po pošti, naj priloži za |x>- i siljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila glede sestave, i oziroma izpolnitve, glede potrdil in dokumentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Nekolkovane ! prošnje naj bodo naslovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univer-za). Opozarjamo pa, da se bodo vpoštevate samo prošnje, napisane na predpisanih tiskovinah, ki 1 bodo pravilno in točno po navodilih izpolnjene. I opremljene s potrebnimi dokumenti in predložene , ustanovni upravi vsaj do vključno 3. oktobra t. 1. I Nezadostno frankiranih poštnih pošiljk, ki bodo , vsebovale predmetne prošnje ali pripadajoče do- i kumente uprava O. D. D. ne bo sprejemala. '
Volitve iesen
Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-pači. LJubljana - Šiška
—	Zgodnja jesenska slana. Ta teden je nastopilo prav hladno jesensko vreme. Včeraj zjutraj je bilo nad Ljubljano in okolico izredno jasno. Pritisnil je mraz ler je termometer padel prav do ničle ob prvih zgodnjih urah. Nn Barju Ija do Iga je slana vse pobelila. K sreči je pozneje nastopila megla, ki je preprečila, da sonce ni posmo-dilo lepo obetajoče ajde in razno jesensko cvteje. Ponekod je slatin že napravila večjo škodo na ajdi. Jul ranja temperatura je drugače znašala + 6 C. Slana pred Mihaelom obeta, pravijo, hudo zimo!
—	Zasebna ženska učiteljska šola uršulink v Skofji Loki s pravico javnosti olvarja letos zopet prvi letnik. Za priglasitev je čas samo še do dne 12. septembra. Sprejemajo se gimnazijke, ki so opravile nižji tečajni izpit.
—	Cveto Srigelj, svetovno priznani fotoama-tof, jo dosege! v zadnjem času zopet izredne uspehe. Monakovski in solnograiki listi so ga označili
Cenik; Tovarna Lutz-peči, Ljubljana - SiSka
—	Z avtom v Dubrovnik! Odpotujem v soboto ali nedeljo s Paehnrd-uvtnin tja jiroko Plitvie, Surajeva in Mostarja. Sprojinum g ali 3 sopotnike. Ceno 650 Din po osebi, Prijave pn »Potniku«.
Pozor! Tovarna testenin Pekatele uvedla je novu eeneišo isto tlakovanja, ki Mane le 25 par na kg. Kadar kupujete Pekalete zahtevajte jih le V paketih.
—	Strokovni tečaj za plelgrsfvo (liošarstvo).
Na Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani bo pri zadostnem številu prijavljenjec otvorjen strokovni tečaj za pletarstvo 'košarstvoj n u,"erce ki so do vršili šliri razrede srednje ali tej enake šole. Tečaj bo trajal od 1. oktobra do 1. maja s celodnevnim teoretičnim in praktičnim poukom. Potrdilo o uspejo dovrlene" tečaju velja i.ot dokaz predpisano dovršene učne dobe iu ima značat pomočniškega j izpričevala za pletarski (Itošarski) obrt. Prijave sprejema direktor Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani od 16. do 26. septembra vsako do|xildne.
—	Dražha lova. Dne 26. septembra 1935 ob I»1 16 se bosta oddali na dražbi v prostorih občin-
\ ske uprave Vitanje v zakup občinski lovski revir i štev. I in 2, Izklicna cena prvega lovišča, ki obsega 2755 ha znaša 30SI Din, izklicna cena drugega lovišča z obsegom 2313 ha pa znaša 1615 Din. Natančneje; pogoji so interesentom na vpogled pri okrajnem načeistvi; v Slov. Konjicah, odnosno pri občinski upravi Vitanje. Ker sla lovišči po obsegu in bogastvu vsakovrstne uivjačine izemed najlepših na, Pohorju, se opozariajo lovski interesenti na ta .igouen lovski zakttD
—	Odstranitev neokusnega zobnega obložka? Zelo enostavno: Najprej očistite zobe z znano zobno pasto Chlo.odoiit in jih nato izperite grgraje z ustno vodo Chlorodoiit. Tuba 8 Din.
—	Mladenič — bolan že dolgo časa ua pljučni tuberkulozi, brez službe in sredslev za zdravljenje, trgovsko naobražeii, z znanjem več jezikov, prosi usmiljene ljudi za pomoč in podporo. Sprejme tudi stara oblačila. Pojasnila daje uprava Slovenca |xxl »Tuberkulozni mladenič«.
-
Celje
Župan Mihclčič - prevzel posle
V torek popoldne Je prvi predsednik velike celjske občine g. Alojzij Mihclčič prevzel od obeh dosedanjih županov uradne |>osle. Na okoliški ob-i čini so je izvršila izročitev ob 4 popoldne. Po izročitvi poslov se je uradništvo poslovilo od dosedanjega župana g. Kukovca in se mu je zahvalilo j za vso naklonjenost, nakar sc je tudi on zahvalil ; uradnlštvu za vestno izvrševanje službe. Nato se je predstavil uradništvu njegov slari znanec g. Mi-helcič, katerega so uradniki prosili, naj jim ho naklonjen tudi v bodoče. Oh 5 se je izvršila izročitev poslov na mestnem poglavarstvu. Vse magistralno uradništvo sc je zbralo v posvetovalnici, nakar je imel magislratni direktor g. Šubie |io-slovilni govor naslovljen na dosedanjega župana g. dr. Goričana in se mu v imenu celokupnega urudništva zahvalil za vso dolgoletno skrb in naklonjenost, ki jo je izkazoval uradništvu. Bivši župun g. dr. Goričan se je v zelo ganljivem govoru zahvalil mag. direktorju za njegove poslovilne besede ter se v svojem imenu zahvalil uradništvu za naklonjenost in vestno izvrševanje službe. Nato se je g. dr. Goričan še od vsakega uradnika osebno poslovil. Zatem je mag. direktor gosji. Šubic nagovoril novega župana g. Mihelčiča in ga v imenu uradništvu prosil naklonjenosti. Za lepe besede se je zahvalil g. Miliolčič in obljubil uradništvu, da bo vedno skrbel za njihov čim boljši obstanek. — Uradi okoliške občine bodo nekaj časa uradovali še samostojno, s 1. oklobroin se bodo pa preselili na mestno poglavarstvo.
Si Naval na celjsko gimnazijo. Naval nn celjsko gimnazijo je od leta do leta večji. Letos sc je vjiisalo v vse razrede 952 dijakov in dijakinj; i dijakinj je 313. Lani je znašalo število učencev na j celjski gimnaziji 899, torej jih je letos 53 več. V prvi razred se jih je vpisalo 200, tned temi 71 deklic, razred bo imel 4 oddelke. Primanjkuje še ! pet učnih moči, zaradi česar se bo moral pouk ' skrčiti, dokler ne bo novih nastavitev, štirje raz-i redi bodo imeli tudi popoldanski pouk.
0 Stanje brezposelnosti. Dne 10. septembra je bilo prijavljenih v Celju 297 brezposelnih delovnih moči, med temi je 38 žensk. Napram zad-I njemu izkazu dne 31. avgusta, ko je znašalo šte-I vilo 313 brezposelnih, je brezposelnost, kakor se ' razvidi, za malenkost padla.
.0" Umrla je v celjski bolnišnici v torek 8 let slara hči znanega urarskega mojstra nn Dečko-j vem trgu Diinec Pavla. Naj počiva v miru. Zalu-I jočiitt naše sožalje!
I	Ptuj
i 25-letnica gasilske čete v Bukovcih, V nc-
| deljo, 8. t. m. so imeli v Bukovcih, občina Sv. ' Marko pri Ptuju, lepo gasilsko slavnost. Proslavili so 25-letnico gasilske četo in ob tej priliki blagoslovili G moderno naprav; ljonih cistern za slučaj požara. Na slavnosti so je zbralo 10 gasilskih čet iz okolico in jo j nastopilo pri gasilski vaji nad 300 gasilcev, j Slavnosti je razen tega prisostvovala velika i množica ljudi od blizu in tltileč.
Otvoritev servirnega tečaja. V ponede-I ljok, 9. I. m. so otvorili v Mladiki servirni tečaj, ki bo trajal do 10. t. m. Tečajnikov ,io 40, katerim predava odnosno jih podučujo 9 strokovnjakov. Vodstvo tečuja je v rokah g. Otokarja Klaseka.
Poročila sta se v proštijski corkvi gosp. Anton Viilkor, pekovski mojster, in gdč. Angela Sivoe, zoscbnica, oba iz Ptnja; nadalje Jožef Urban, trgovec., in Marija Ko-moe, imetnica tlamskesra salona, oba iz Ptuja. Novoporočeneetn obilo sreče!
l|< »• v
irztc
Da ne bomo delali gasilski čeli v Tržiču krivice s poročilom o jiožaru hiše Mallv & Dcniber-ger v Slovencu z dne 30. 8., ki Je bilo sestavljeno po opazovanju in po vesteh, ki so tedaj prihajal«, naj sledi tole kot pojasnilo: Tržaška gasilska čota jc imela tedaj ravno sejo. Sirena ni zatulila, zato tudi o požaru niso mogli biti takoj obveščeni. Tudi ljudje, ki so opazovali dim, ki se je kadiL niso takoj uvideli nevarnosti. Nekaj čez četrt na deset so bili obveščeni in takoj odhiteli z avtom In malo mntorko na dvorišče gorečega poslopja iu začeli gasiti požar. Kmalu za njo je prišla velika motorka, ki je že gasila, ko jo sirena v zvoniku zalulila. Izmed zunanjih gasilskih čel, so biti prvi obveščeni lomski. Stanovalci hiš nad launom »o dobro videli, da gori sredi Tržiča in so takoj obvestita vas. Fantje in možje so se takoj podali v Tržič in gasili zelo požrtvovalno. Nevarnost pa je bila odstranjena in ljudstvo se je pomirilo šele, ko se je dvignila kranjska Magirus iestva. Kranjske motorke niso stopile v akcijo, ker je bilo cevi že dovolj napeljanih, manjkalo jc tedaj le lestev, iz katerih bi vodo uspešno pogasila ognj, ki je bil ruzšlrjen po vsej široki slrehi. Tudi mi smo slišali različne govorice o vzroku požara. Veseli nas, da je g. Gismati dobil v tako kratkem času popolno zadoščenje ter prejel zavarovalnino.
Metlika
Velika cerkvena tlovesnost na KaHoviei. V nev deljo je naša Kadovicu, ki je okrog in okro# obdana g samimi vinogradi, doživela radosten dan- Pri-Čla je mladina, da se udeleži blagoslovitve prapora Marijinega vrlca. Udeležba je bila ogromna. iN'a zelo okusno okrašenih vozovih so se pripeljali otroci iz Semica, Oradaca, Podzemlja, SuMcrja in Mellike. l'o večernicah je sledil težko pričakovani blagoslov otrok in prapora. G. kaplan Šavora Jože je v lepih besedah poveliČal ta dau. Otroci pa eo z deklamacijami opevali radost svojih dus.
Ljubljana
1 Eden najlepših komornih koncertov, p« tti(H uujzamiinivcjših Im> vočer 1'runooHke ><oreiMule na dvoriš, u mugi«irutiictfH poslopja v potek W t. 1. ob 30. Polog k<1č. Župevčevo, ki z.ajiojt' vod arij z-a M>pran, sodelujejo IMeifer (violina), JoraJ in Dermelj (viola), Lcskovic (čelo), IjiinnArk (klavir), KoroAec (flavta), Kocjan (olx)it in aiurlo.ški ro«). Xa »poredu so dolu francoskih skladntoljov iz prve ixdov»cc XVIII. stiv letja. Kor se vse točke i>o večini prvič izvajajo na javni koncertni prireditvi v Ljubljani, o<poe«\.rjamo fio prav i>o*eb»\j nn ta koncert. Stideii po 11», cloji&ča po 5 Din v Mivtieni knjigarni.
1 Nočno hluHto imajo lekarne: dr. Krnet, Tyr6eva cesta 41, mr. Trnkoe/.y ded.. Mostni tr«f, in uit. U«tar. Solenburgrova ulica.
Celie
c Celjski Zvon ima dr«vi sknimo pernko rajo.
Pevci in pevko vabljeni.
c Sestanek Društva juposlovanskih akademikov v Celju l>o (lanos ob četrt na 9 v običajnem lokalu
Poizvedovanja
Dolarsko knjižico f*»m i7,(rubU ln prosim najditelja, naj jo prinese proti nagradi na naslov, ki jo v
knjižici.
Radio
Programi Radio LfiibUanai
Četrtek, 12. septembra: l'J.00 ValAkova ura (plo-
12 4A Vreme, i>oročila ia.no Oa*, obvestila 1.1.15 i Mojstri iz davnih <ini (ploSče) 14.00 Vrome, 1*>r/.a 18.011 i Po opornem svetu Rad. ork. 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Itndolf Kolarič) 19.no f'a«, vTeme, jK>ročiJa, 8j>ored, obvestila ID .10 Nnc. ura '20.00 Prono« Iz Belgra-! da 'J2 00 f'as, vreme, poročila, spored 22.15 Zn ples in kratok čas, Rad, jazz, vmes i>oJe Drago '/.agar. — Konec ob 2.1.
Drugi programi t
Četrtek, li septembra: Hetfjrad: 20.00 Koncertna glasba sekcije Jadran,ske straže 22.15 Prenos l/, kavarne 23.00 Plesna glasba na plofivah — Zagreb: 20.00 Belgrad — Dunaj: 17.2;"» Orgelska glasba l!»/Jfi Bala-tajka 22.20 Radijski orkester — lludinipeita: 20.10 Operni orkester 21.1)0 Ciganska glasba 00 Klavirska glasba 2.1.35 .Jazz - Trst:Milan: 17.05 Petje 20.40 Orgelski in pevski koneert 22.15 Plesna glasba — R.m-Hari: 20.40 Prenos opere — 1'rupa: 1D.25 Pestra ura 20 25 Čc.škn gln-sba 20.50 Zabavna glasba 21.50 Oodolni kvartet 22.40 PleS-V — l aršava: 21.00 I»rra 21.85 PoU ako p osmi 22.00 Plašna gla*ba 23.0."> Ploičf
i LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA. Začetek ob 20 Nedelja, 1.1. septembra ob 15: Kralj Edlp. Na tetutm
eledalliču v Tivoliju.
OPERA. Začetek ob 20.
ftobota, 14. septembru: lloccacclo. hven. Zn!2»nc cene. Nouiija, Iv. septembra: Ueftmantta"e pripovedke. Izven. Žntfiane cene.
Živi stroji v pragozdu
V Indiji prenaša slon ljudi čez ozemlje, ki je opustošeno od povodnji.
Indijski hrast (teak), ki ima jako čislan les, raste raztreseno po pragozdih. Po sto metrov daleč je oddaljen hrast od hrasta, vmes pa je taka pragozdna gošča, ki je ne bi mogel prebresti ne človek ne traktor ne tank. Pač pa brede po njej: slon, živi pragozdni stroj. A ta slon ne potrebuje ne bencina ne olja, marveč si sproti sam poišče krme.Zaeno pa mu tudi ni treba popravil in ne nadomestkov, ker sam skrbi za svoje obnavljanje »n mali strojčki-slončki se sami od sebe spreminjajo v pragozdne stroje v prid človeku.
Še preden se zdani, se odpravi mahout, skrbnik slonov, da poišče svoje žive stroje, ki se od prejšnjega dneva, od 11 dopoldne, radi vročine po mili volji potikajo okoli. Čeprav imajo na sprednjih nogah kratke, železne verige, vendar gredo tudi po več kilometrov daleč po svojih potih. Krog vratu ima tak slon mimo tega še vrv, ki je nanjo pritrjen hlod. Ko ga vleče za seboj, je /idna steza za njim in tako ga priganjač laže zjutraj najde. Čudno je pa, da priganjač, mahout, zmeraj najde sled baš svojega slona, dasi je še na stotine drugih slonov v službi. Ko pride slon na kraj svojega dela, se uleže, da ga previdno ohomotajo. A kdo bi si mislil, da ima slon prav, prav nežno najobčutljivejšo kožo vseh sesalcev! Ce ga usnje le malo i obdrgne, trpi neznosne muke. Zato mu je treba vse |
ust
tiste dele, ki se dotikajo jermenov in vrvi, namazati z mastjo, ki jo je treba pa prej tako skvariti, da je neužitna, sicer jo domačini pojedo. — Nato se začne delo. Posekane hrastove hlode navežejo z verigami na slonovo jermenje in na kratko besedo začne slon vleči svoj tovor. Previdno preizkuša slon, da dobi ravnotežje tovora. Rilec iztegne naravnost predse, saj so ga skušnje naučile, da mora paziti, da ne pade. Ce bi se z rilcem ne varoval, bi si pri padcu odlomil čekan, kar ga neznansko zaboli. Cim se je hlod začel premikati, gre pot enakomerno dalje do brega kake reke, kjer hlod odpno in ga slon sam porine v vodo. Nato gre spet nazaj na delo.
Le nekaj je, kar vznemirja delavca-slona in ko je zelo nevaren. Zaveda se, kako težko mu je spraviti se iz mehkih tal, čim zag-azi nanje. Ko mahout, ki kraljuje visoko zgoraj na slonu, zapazi, da je stopil slon s sprednjima nogama na mehka tla, šine ko blisk s slona in izgine. Zakaj, sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi slon kar lepo z rilcem prijel svojega priganjača, ga položil na tla in stopil nanj, da bi imel trdno podlago. Ko pa je slon prepuščen sam sebi, si iz bližnjih dreves odčesne in naiomi nekaj debelih vej, ki z njimi prav lepo i premosti neljubo zapreko na poti. — Sicer pa jc I delo s slonom lepo, ni ne nevarno ne težavno.
Slon je že sam po sebi čudovito priden in prizadeven. Ce je kdaj kak hlod zares pretežak, zanj, tedaj mu je neskončno hudo. Vzdihuje, ječi, trobenta kar vse vprek in si na vse načine prizadeva, da bi tovor obvladal. Prave pravcate solze mu privrč v rjava očesa in ne odneha prej, dokler mu ne privedejo še drugega slona, ki mu pomaga. Kako sta nato oba vesela, ko se jima posreči potegniti hlod naprej! — Več pa, kot je predpisano, slon ne bo naredil. Ko se ob enajstih dopoldne oglasi sirena, slon obstane in prigovarjaj mu tako ali tako, ne zaleže nič. Tudi kretnje ne bo več napravil.
Glede na to je pa slon podoben človeku, da opeša v starosti 60 do 70 let. Tedaj mu je koža zmeraj bolj občutljiva, po tedne mora na bolezenski dopust in je resnično večkrat bolan. Ce mu ni kaj v želodcu v redu, prav rad popije po en liter ricinovega olja, ali dobi injekcije pred kako operacijo. Na 10 do 15 dni je treba slonu odžagati kos čekana, ki ga sicer ovirata pri delu, če sta predolga. To delo mora biti kaj previdno; če se dotakneš zo-bovega živca, slona tako zaboli, da časih od bolečine pogine. Na vsak način pa tak čekan ne raste več in to je spet škoda, saj ondotni podjetniki mimo izkupičkov za les, tudi za slonovo kost mnogo izkupijo. — Skoraj po vsem svetu more pri delu nadomestiti avto ali traktor konja ali človeka. Le v azijskih pragozdih je slon edini stroj, ki je pripraven za delo.
V abesinsko-laških sporih ima veliko besedo otok Malta, kjer je angleško oporišče za ladje in letala. Otok Malta je sploh zgodovinskega pomena. Grški junak Odisej je s svojimi šestimi tovariši ušel iz ujetništva ciklopa (enooki orjak), ki so mu vzeli njegovo edino oko. Odisej in tovariši so na leseni bojni ladji odpluli po Sredozemskem morju, a pomorski bog Neptun se je maščeval radi ciklopa, vzburkal je morje, ladja se je razcelrala, to-varaši so utonili, a Odisej se je rešil na otok »Ogypia«, sedanjo Malto. Odisej si je ondi sam iz-tesal drugo ladjo in odtlej pravijo, da so z otoka Malte doma tesarji.
Klasična doba pripovedk se je umekniia žarki svetlobi rimskih cesarjev in spet so pr.šli na otok Malto ponesrečenci z ladje. Med njimi je bil apostol sv. Pavel. Ko so sedeli zvečer okoli ognja, se je hipoma povzpela kača nanje, pa jo je sv. Pavel zgrabil in jo zalučal v ogenj. Odtlej, pravijo, ni na Malti nobenih kač. — V pradavni dobi so
Vsak dragi zakon -ločen - v Rusiji
Sovjetski listi s ponosom poročajo, da se » Rusiji spet močno ženijo in možijo in da je iz več števila zakonov razvidno, kako se ljudem dobro godi. — Pri tem pa moskovski listi ne omenjajo, da je zakonskih ločitev zmeraj več, da jih je naravnost ogromno. Leta 1934 je bilo od 100 sklenjenih zakonov — 34 ločenih in to število je rastlo mesec za mesecem. Maja meseca 1934 je bilo od 4381 zakonov ločenih kar 2040. Seveda za ločitev v Rusiji ni treba dosti vzroka: majhen prepirček
—	pa je ločitev; pa spet majhna prijazna beseda
—	pa je spet zakon sklenjen. (Skoraj kot tudi že pri nas!) A usodnega pomena bo pa za Rusijo razglas višjega sodišča, po katerem sme biti kdo poročen postavno in zaeno tudi še nepostavno! Pa tega ne obsojajo za bigamijo (več ženstvo). Zakonske zmede v sov. Rusiji bodo zdaj še večje in vprašanje glede na otroke teh vezanih in nevezanih zakonov bo pač še težje. Splošno opažajo, da se moški pri ločitvah zakonov, ko gre vse tako iz-lahka, odtegujejo dolžnosti za plačevanje alimen-tov (kot pri nas) -— in otroke mora vzdrževati država, ker jih tudi matere zavržejo. (Pri nas se matere same ubijajo s skrbjo za otroke, ker jih podpira vera.)
Prednost za belgijskega kralja
Papež je določil za belgijskega kralja to prednost, da vsi duhovniki, ki v Belgiji berejo sv. mašo, imenujejo v kanonu njegovo ime. Kralj Leopold je edini vladar, ki je tako odlikovan in ludi njegov oče je bil deležen te časti.
bivali na otoku Malta Iberci, Baski, in Kelti. Najdrznejši brodniki in trgovci starega veka, Feni-čani, so se utaborili na otoku in ustanovili kolonijo.
Za Feničani so zasedli otok: Grki in Rimljani, Gotje, Vandali in Normani. A leta 1530 je Karel V. podaril Malto vitezom reda sv. Janeza, ki so morali otok Rodos prepustiti Turkom. — Otok Malta je bila odslej obrambna trdnjava zoper Turke. Turki so z orjaško armado 40.000 mož oblegali skalnati otok. A vitezi so se hrabro branili in odbili vse napade. Turki so odšli.
Leta 1798 je prišel Napoleon na Malto. Zahteval je, da mu vitezi izročijo vse zaklade iz stok niče in vitezi so ga morali slušati. — Za Napoleonom so prišli na otok Angleži pod vodstvom Nelsona. Zavzeli so Malto in je niso dali več iz rok. In še dandanes vihra angleška zastava s skalnate trdnjave Sredozemskega morja.
Otok Malta Trdnjava Sredo-
zemshega morja

m
-i-."?-
MŠ
Javljamo žalostno vest, da je bivši dolgoletni upravitelj gozdnega urada in sedanji šef šumske industrije Karla Auersperga v Kočevju, gospod
Schadinger Rudolf
višji gozdni svetnik
danes po kratki in mučni bolezni umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 13. septembra 1935 ob 16.
Blagega pokojnika, ki se je x brezprimerno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo posvetil delu, ohranimo v naj-fcastnejšem spominu.
Kočevja, dne 11. septembra 1935.
Samski industrijski in gozdni urad Karta Auersperga
v Kočevju
Gospodarstvo
e
Izdatki za oboroževanje
Zveza narodov zbira vsako leto podatke o izdatkih za oboroževanje, ki kažejo, koliko Btane svetovno gospodarstvo oboroževanje. Seveda te številke so prav za prav nižje, kot pa so taktični izdatki za oboroževanje, ker je težko pritegniti v statistiko izvenproračunske izdatke za oboroževanje. Poleg tega pa so izdatki za vojsko itak bolj tajinstveni, da ne bi kdo zvedel zanje.
V naslednjem navajamo podatke za zadnjih tO let, koliko so narodi izdali za oboroževanje. Številke »o miljoni dolarjev. Prva vrsta predstavlja izdatke preračunana po povrečnem tečaju denarja dotične države v New Yorku, druga vrsta pa številke izračunane po oticielni pariteti. Te slednje so seveda večje, ker ima mnogo držav v primeri s pariteto razvrednotene valute in prihaja v prvi vrsti v pošte v prva vreta.
1928 1920 1980
1931 1982
1933
1934
3.oon 4.100 4.200 4.000 8.500 3.300 3.600
4.000
4.200 4.300 4.800 4.2000 4.400 4.900
1925
1926
1927
3.500 3 600 3.900
8.500 3.600 3.800
Iz tega pregleda se vidi, da so izdatki za vojsko in mornarico stalno naraščali do leta 1960, tedaj pa se je začela kriza državnih tinanc, ki jo Je povzročila splošna gospodarska kriza in treba je bilo začeti varčevati tudi z vojaškimi izdatki. To pa seveda ni trajalo dolgo, ker se je polagoma začel položaj svetovnega gospodarstva boljšati in je postajal mednarodni politični položaj lak, da je zahteval vedno večje izdatke za oboroževanje, tako so znašali leta 1934 svetovni izdatki za obo-roževnje 3.600 milj- dolarjev ali nad 200 milijard dinarjev. V tekočem letu je pričakovati še višjih številk, ker se bo z.lasti pokazal efekt nemškega oboroževanja-
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 8. september kaže tele glavne postavke (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri r. izkazom za 31. avgusta):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.267.2 (plus 0.1), zlato v inozemstvu 74.4, valute 0.12 (plus 0.03), devize 34.4 (plus 0.2), skupno podlaga 1.376.1 (plus 2.3), devize izven podlage 226.7 (plus 4.9) kovani denar 234.2 (—7.3). posojila: menič. 1509.0 (—14.1), lombardna 263.96 (—0.4), skupno posojila 1.773.0 (—14.5), prejšnji predujmi državi 1.678.8 (—13.86), razna aktiva 441.6 (plus 3.0).
Pasiva: bankovci v obtoku 4.468.46 (—7.75), dri. terjatve 3.3 (plus 2.0), žirovni računi 503.47 (—0-97), razni računi 688.74 (—20.6), skupno obveznosti po vidu 1.196.5 (—19.54), obveznosti z rokom 226.0 (—7.7), razna pasiva 256.1 (—5.6o).
Obtok bankovcev in obvez, po vidu 5.803.90 (—11.8), skupna podlaga s primom 1.768.8 (plus 8.0), od tega samo zlato v blagajnah s primom 1.028.36 (01), skupno kritje 30.15 (30.04), od tega samo v zlatu 27.76 (27.71)%.
Iz izkaza so še razvidne posledice obremenitve za ultimo avgusta. Upaža pa se še zopet zmanjševanje posojil in to v prav veliki meri pri meničnih posojilih. Važno je tudi zmanjšanje postavke prejšnji predujmi državi za skoraj 14 milijonov dinarjev.
Med pasivi ni dosti izprememb. Obtok bankovcev je celo narastel, dočim so žirovni računi ostali v glavnem neizpremenjeni. Zmanjšal pa sa je tudi obtok blagajniških zapisov.
Japonski uvoz k nam narašča
Iz. Belgradu poročajo, da je Narodna banka objavila tale komunike-
Vsi zainteresirani se obveščajo, da je Nu-ffcdna biiikrf sklenila ustaviti izdajanje pflobla^ stil za plačevan je japonskega blujia naprej. Ta sklep velja tako za plačevanje blaRa, ki se uvaža z. Japonskega kakor tudi za blugo, ki jc japonskega izvora in se uvaža preko drugih držav.
Najnovejša statistika naše zunanje trgovine za prvo polovico t. 1. izkazuje prav z.nulcn dvig uvoza iz Japonske. V prvi polrtvioi zadnjih let je znašal uvoz iz Japonskega 1932. letu 0.6 milij. Din; ITiV 1.7 milij. Din, 1934. 5.t milij. Din: 10^5. 11.6 milij. Din. I z tega pregleda se vidi znatno povečanje uvoza japonskega blaga v našo državo v prvi polovici t I Posebno je narastel uvoz ribje masti in olja (1.15 milij.) in bombažnih tkanin vseh vrst. Nasprotno pa jc Paš izvoz nn Japonsko zelo majhen, n»j je znašal v prvi polovici letos komaj (l.l milij Din,
lani v prvi polovici leta pa komuj 160 Din ★
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Hvaleč Marije, imetnice Amerikanskega bazarja v Mariboru, Jurčičeva ulicu 9, narok za sklepanje poravnave 10 oktobra, oglasiti se je do 5. oktobra, nudi 50%. — Nadalje je razglašeno o imovini Dittricha Edvarda, kleparja in instalaterja v Mur. Soboti, narok za sklepanje poravnave 10. oktobra, oglasiti se je do 5. oktobra, nudi 50%-
Prisilna poravnava izven konkurza je potrjena v zadevi Amanna Alfreda, tovarnarja v Tržiču.
Zveza industrijccv v Ljubljani sklicuje za četrtek, 12. I. m. v prostore Zbornice za trgovino, obrt in industrijo izredno, žalno sejo svoje uprave, h kateri so vabljeni tudi vsi člani Zveze in-dustrijcev, ozir predstavniki včlanjenih podjetij.
Sanacija družbe »Jugoslav. Standard Electric Cotnpunv«, d. d. v Belgradu. Trgovinsko ministrstvo je družbi »Jugoslavensko Standard Electric Company« odobrilo odpisati dosedanjo izgubo v znesku 1.44 milj. Din v breme glavnice družbe z zmanjšanjem vrednosti delnic za 25% nominala. Obenem se emitira 15.000 novih delnic po 100 Din, skupno 1.5 milj. Din. Po izvršenem vpisu se bodo delnice zamenjale za nove v razmerju 4 : 1-Tako bo oslaln osnovna glavnica družbe še vedno 2 milj. Din. Vpis bo 11. septembra, vpis je osi-guran.
Češki nnkupi pšenicc v Jugoslaviji. Te dni
je odpotoval predsednik Velkonakupue, t j. Žitne družbe iz Prage v Belgrad, da se pogaja z zastopniki Prizadu glede prevzema jugoslovanske pšenice v količini 10.000 vagonov
Borza
Dne 11. septcmhra.
Denar
Neizpremenjeni so ostati tečaji Berlina, Cu-riha in Trsta, narasla sta Bruselj in London, dočim so tečaji Amsterdama. New Yorka. Pariza in Prage popustili.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.45—8.55, na zagrebški na 8.555, na belgrajski borzi pa se je učvrstil na 8.48—8.58 Grški boni so bili nadalje čvrsti ler so notirali v Zagrebu 34.65 —35 35, v Belgradu pa 34.15—34.85 Angleški funt je zopet popustil v Zagrebu na 282 —233.60, v Belgradu pa je ostat neizpremenjen na 282.45—-'34.05. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.075 blago, v Belgradu 5.70 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2957.00—2971.(59, Berlin 1756.06— 1769.95. Bruselj 737.75-742.81, London 215.70—217.75, Curih 1424.22—1431.29. New York 4342.15—4378.47. Pariz 288.53-289 97, Praga 180.97 do 182.08. Trst 856.45-359.54.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 434.852 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.20, London 15.1025, New York 807.5, Bruselj 51.80, Milan 26.08, Madrid 41.975, Amsterdam 207.575, Berlin 123.60, Dunaj 57.40, Stockholm 78-35, Oslo 76.35, Kopen-hagen 67.85, Praga 12.71, Varšava 57.90, Atene 2.90, Carigrad 2.47. Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.70, Boenos A i res 0.8225.
Vrednostni papirji
Tendanca za državne papirje je bila v Zagrebu v glavnem neizpremenjena pri skoraj istih tečajih kot včeraj in malenkostnem prometu. Boljše pa je bilo razpoloženje na belgrajski borzt, kjer se je pri razmeroma znatnem prometu učvrstila posebno vojna škoda.
Ljubljana. 7% invest. pos. 80—81, agrarji 45 do 47, vojna škoda promptna 367 —870, begi. obveznice 64—65, 8% Bler. pos. 80—82, 7% Bler. pos. 72—73. 7% pos. Drž. hip. banke 76-78, 7% stab. jjos. 79—81.
Zagreli. Drž. papirji: 7% invesl. pos. 80—81, vojna škoda promptna 369—370, 9., 10„ 11. in 12. 370 bi., begi. obvez. 6-1—64.50 (64), 8% Bler. pos. 82 bi-. 7% Bler. pos. 71-73, 7% pos. Drž. hip. banke 76—77. -- Delnice: Trboveljska 95 den., Isis 40 bi.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invesl. pos. 82.50 do 83 (88, 82), vojno škoda promptna 372—372.50 (872, 370), 0. (869.50), 10. (370), begi. obvez. 60.65 do 07 (67). 7% Bler. pos. 72 50—73 (78), 7% |>os. Drž. hip. banke 76 den. (76), 7% stab. pos. 80.50 den. (82). Delnice: Narodna banka 6(100 bi., Priv. agrarna banka 231—232.50 (282).
Žitni trg
Tendenca zu pšenico je nadalje čvrsta, ker prevzetna Privilegirana izvozna družba vse količine, ki so ji bile prijavljene. Trenutno stane pšenica 125—127.50. Koruza je nekoliko popustila, riliža se pa tudi novina, ki ne obeta slabo. Gotovo je. da letina ne bo izpadla tako slabo kot je bilo prvotno računati, ker se je stanje močno popravilo in je upanje upravičeno na razmeroma dobro letino. Koruza slane 03—95 pariteta Indjija. Moka je ostala v ceni neizpremenjena in zahtevajo zanjo 210—225 po kakovosti in postaji.
Novi Sad. Pšenica, oves, rž in ječmen neizpr. Koruza: bč. in si eni. 87—89, ban. 86-89- - Mokn neizpr. Fižol: bč. in srem. beli brez vreč 2% 275 do 285 Otrobi neizpr. Krompir ne notira. Tendenca neizpr. Promet srednji.
Hmelj
Žalec. 11. sept. Uradno poročilo tržnega nadzornika: Promet v Žalcu izredno živahen. Cena pri srednjih kvalitetah 23 do 24 Din neizpremnjena. Za gladkozelenim blagom izredno živahno povpraševanje ler posamezni hmeljarji to blago nadalje »držijo- čvrsto in tega ne dajo ne za 26 Din in tudi ne za 27 Din. V obrobnih krajih je večji del blaga že odprodan ler se računa, da se je prodalo že 8000 met. stotov. lz šoštanjskega. predvsem pu iz mozirskega okraja prihajajo poročila o nekontroliranem ali vsaj po trgovcih toleriranem poslovanju tekačev, ki na vse mogoče načine hočejo vzdržati ceno hmelja nizko in se pri leni poslužujejo raznih, skoraj umazanih sredstev, kakor uničenje ozir. raztrganje pogodbe, sklepnega lista in slično.
Z Jadranske razstave
Jadranski kino nn velesejmu nastopi jutri 7. dnevnim sporedom.
Danes je dospelo iz Sušaka nova pošiljko živih morskih rib ,ki je poživila akvarij / morsko vodo. V pavil jonu G se nam sednj kaže zopet nadvse pestro življenje, kakršno sc odigrava v obmorskih obalah 'in nu dnu morju. *
V četrtek 12. t. m. bo pokušnja morskih rib na velesejmu, ki jo priredi ob 6 zvečer ekskur-zijski odsek Zveze gospodinj. Ladijski kuhar s >l\arad jord ja« bo dajal pokušat razne marlnn-de, ribe s polento in fižolom in pečene ribe nn rešetki. Gospodinje in prijutelji rib naj ne zamude te pokušnje.
Umetniška razstava jesenskega velesejma je
< sliki posvečena sunin našemu morju.. Izbranih umotvorov jugoslovanskih pomorskih slikarjev jc poln cel paviljon >M«. Pozdravijo te zuana imena:
Vidovič, Tomeriin, Vučetič, Mihovil, Bukovski, Oslovič, Krušlin, Nakič, Rašica, Šandor Strajnič in slovenske pomorske slikarje zastopajo: Vnvpotič, Šantel. Klenienčič, Kopač in Marčič. Izven žirije razstavlja svoja odlična delo našim pomorskim muzejem, vojni mornarici in odličnim privatnikom dobro znani Rus Hanssen, ki je bil najboljši luski pomorski slikar. Ker so morale prebrodili vse razstavljene slike strogo in trujevo pot šele od stroge ocenjevalne komisije do umetnostne razstave, nas spremlja pri ogiedu zavest, da imamo pred seboj najboljše iz obilice slik, ki so bilo poslane za razstavo Vsaka posamezna slika nosi neizbrisen pečal značaja in duhovnega gledanja svojega mojstra: tu s jHtr krepkimi plastmi v realno življenje pričarana skalu dalmatinskega Krasa, vsa ožarjena v soncu s čudovitimi barvami, kol jih zmore samo naš Jadran in tako otipljivo resnična da se ji kar ogneš: tulil zopel izredno dobro premišljena in barvno mehko izražena pokrajina z neizmerno morsko perspektivo, z lahko razgibanimi vodami, okopana v Jutranjem soncu. Vsepovsod pa .pielesliju. modrina naše Adrlje in vabljivo zlato njeue obale iu čara njenih otokov brez številu.
Naša kazenska repr. na Polfsftern
Waršava, 8. aept. 1935.
Skromno in tiho, skoro neopaženo je odšla v četrtek 5. t. m., naša državna bazenska reprezentanca na pot v Waršavo, kjer se sestane v meddržavni tekmi s poljsko reprezentanco. Igralke so odpotovale iz Bioda preko Zidanega mosta, kjer ata se jim pridružila šc Bernikova in tajnik Lhp. Baltcsar, kot vodja reprezentančne družine,
Vprašanje vodje, ki je bilo prav do poslednjega trenutka kritično, je bilo zadovoljivo rešeno. Sodaj spremljata družino tajnik Lhp, Baltcsar in predsednik Brodskc podzveze Čuvaj, ki )e vodil v Brodu skupni trening reprezentančne družine.
Na pot so odšle Bernik, Oman, Janežič (Ilirija), Cimperman, Tomljenovič, Justin (Haškj, Lov-, renčič (Concordia), Dimitrijevič (BSK), Zascro ! (Viktorija, Brod) in Petanič (Borac, Nova Gradi-ška). Torej po večini nova imena, mlajše sile, ki so morale vskočiti po odpovedi bivših renomira-i nih igralk Bobinske, Kunštekove, Tonkovičeve in Gršetičeve.
Družina je odšla dobro opremljena in dobro pripravljena na pot, za kar gre vsa hvala zvezni upravi, ki je pripravila to potovanje brez vsake tuje pomoči, zares vzorno.
Pot do Waršave nam je hitro minila. Vozili i smo se dokaj udobno, za kar so ljubeznivo poskrbele železniške uprave v Zagrebu in na Du-1 naju. Na mejni poljski postaji nas je sprejel in pozdravil v imenu Poljske zveze ženskih športov | in iger njen funkcijonar, naš stari znanec iz pro-| šlega leta, p4n Lipiriski.
! " Na varšavskem kolodvoru nas jc sprejela ce-lotna uprava Poljske zveze ženskih športov s predsednikom maiorjem g. Kierzkowsky-jem na čelu. Sprejemu so prisostvovale vse igralke poljske ! reprezentance in številno občinstvo. Po medsebojnih pozdravih in fotografiranju so nas odvedli 1 v reprezentančni stadion, last vojnega ministrstva, 1 kjer imamo stanovanje in prehrano,
Stadion je veličasten, ogromen in najmodernejše urejen. V glavni areni je prostor za nogomet in vse ostale športne igre, vzorno urejene lahko-| atletske naprave in betonska dirkalna steza za kolesarje. Ogromna krita tribuna z nad 5000 sedeži je betonska. Pod tribuno so v pritličju dvorane ! za training raznih športnih panog, velika jedilni-| ca, kuhinja, administrativni prostori, najmodernej-i še kopalnice i. dr., v prvem nadstropju pa krasne spalne sobe in umivalnice.
Za tribuno so tri nogometna igrišča, prostor za hazeno, Basket-ball in Wolley-ball, vse samo 7-a training. Dalje je tu 14 vzorno urejenih tennis | prostorov in plavalni bazen z velikimi tribunami.
V Waršavo smo prispeli po 24 urni vožnji v petek ob 13. Takoj po prihodu so nam izročili skrbno izdelan program za ves čas našega bivanja na Poljskem, katerega se moramo ločno držati.
Po tem programu smo šli v petek popoldne ob 17 na naše poslaništvo, kjer smo bili nad vse
Hmelj
Žalec. 10. sepl. Uradno poročilo tržnega nadzornika. Razpoloženje naprei čvrsto. Tudi v obrobnih. bolj oddaljenih krajih se je plačalo za le|)o blugo 25 Din. v dolini posamezno zn prvovrstni hinelj 26 Din. Povpraševanje prav živahno. - Hmeljarje ponovno opozarjamo, da ne prodajajo blaga poljubnim osebam, ki se uc izkažejo z legitimacijo ozir. obrtnim listom- veljavnim za 1. 1035. Dospelo jc zopel par pritožb v slučajih, kn so hmeljarji prodali linieli nsfbnm br*-/ legilirnncij in brez vaukega jamstva zu redno plačilo.
ljubeznivo sprejeti. V odsotnosti poslanika, ki se mudi v Belgradu, nas je sprejel in pozdravil po-slaniški svetnik grol Kulmer. Na poslaništvu smo bili sijajno pogoščeni. Po zakuski smo se slikali skupno z osebjem poslaništva in drugimi povabljenimi gosti. V poslaništvu smo proslaviii rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra II. Ob tej'priliki je imt-1 lep patriotični nagovor poslaniški svetnik grof Kulmer. V razkošno opremljenih prostorih smo se zadržali do 19.15. Pri tej priliki sem sc prilično dolgo razgovarjal s pravoslavnim ruskim metropolitom, ki jc bil med povabljenimi. Živo sc je zanimal za prilike v Sloveniji, ki so mu prav | dobro znane.
V	soboto dopoldne smo ob 10 v navzočnosti i častne vojaške čete in godbe ter v najhujšem r dežju položili venec na grob neznanega junaka. I Po tem svečanem aktu so nas z avtomobili odvedli v Wylanov, od lam pa po najlepših in naj-
i prometnejših varšavskih ulicah. M« sto in ogromen j promet po ulicah je napravilo' na vse jako dober I vtis.
Dopoldne smo še pred zajtrkom absolvirali kratek, toda oster trening. Popoldne smo bili pro-i sti. Porabili smo ta čas za počilek. Po večerji so 1 nas odvedli v »Tealr Welky«, kjer pa nam predstava, nekaka opereta »Rose Maric«, ni ugajala. Jugoslovani smo v tem oziru že mnogo bolj izbirčni in razvajeni.
V	nedeljo dopoldne in popoldne do tekme smo imeli čas dofočen za počitek, kar smo tudi temeljito izrabili.
Igralke se počutijo dobro in so neprestane veselo razpoložene, za kar skrbi vedno razigrana Justinova. Igro pričakujemo mirno in trdno uver-jeni, da bo zmaga naša. Malo nas pri vsem moti neprestano deževje, silni viharji in občutljiv mraz.
Takoj po prihodu v Waršavo so nas poiskali nekateri Hrvati, slušatelji visoke šole za telesno vzgojo, med njimi bivši Haškov vratar Zlatoper. Poleg teh smo našli še dva Slovenca, od katerih jc eden nameščen v našem poslaništvu, drugi pa je dr. inž. Venceslav Poniž, ki živi že 14 let stal-; no v Waršavi.
Popoldne ob 16,30 smo nastopili k meddržavni tekmi Poljska : Jugoslavija. Tekma je po težki borbi končala s 4 : 3 (2 : 2) v našo korist. Pri tekmi je bila težje poškodovana Janežičeva, ki po vsej priliki na turneji ne bo mogla več nastopiti. Po tekmi smo prejeli krasen prehodni pokal generala Zamorskega.
Več o tekmi Vam bom poročal jutri. B. I.
Odlični avstrijshi plavalci v Ljubljani
V	nedeljo, 15. t, m. se bo v Ljubljani vršil medmestni plavalni dvoboj Celovec : Ljubljana. V sila, sila skromnem programu letošnjih plavalnih tekmovanj v Ljubljani bo to srečanje že dolgo zaželjena prilika i za našo siportno javnost, videti prvorazredno mednarodno plavalno prireditev, i za plavače-tekmovalcc, ponoviti velike uspehe, ki so jih zunaj Ljubljane odsegli, doma.
Prolivnik je — dasi v Ljubljani še nepoznan — dosti nevaren in močan: v letošnjem avstrijskem plavalnem prvenstvu so imeli glavno besedo provincijonalni klubi, med katerimi so Celovčani zavzemali zelo vidno mesto. Avstrijska plavalna reprezentanca je brez njih nemogoča 11
Ljubljana nastopi kompletna, s tekmovalci, ki so sodelovali pri zmagi Jugoslavije nad Italijo v damskem dvomalehu. ki so pregazili Zagreb, ki so osvojili držovno prvenstvo v plavanju in skokih, ki so na turneji po južnem delu Dalmacije v re kordnih rezultatih slavili zmago za zmago. Na veliko bodo padali jugoslovanski rekordi!
Predvidoma sc bo tekmovanje vršilo dopoldne in popoldne. Program obsega poleg plavalni! 1 točk in water-pola tudi skoke dam in skoke go-■ spod o v — prvič bo letos dano Ljubljani, videti ' oba naša prvaka Kordeliča in Ziherla na deskil
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—t ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. MeU oglasi se plačujejo takoj pr) naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska 5 mm lisoka petllna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prllolltl znamko.
Za šolo
mamo veliko Izbiro šolskih torbic, nahrbtnikov aktovk, mep, peresnic in drugih šolskih po-, trebščin. Dalje čevlje in obleke po izredno nizkih cenah.
MT KRISPER, LJUBLJANA
ilužbodobe
ll
Kuharica
samostojna gos-podinja — ieli službo pri samskem gospodu, gospej ali manjši družini kjerkoli takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod ŠL 11080.	(a)
Ekonom
z dolgoletno prakso v vseh panogah kmetijstva, vešč tudi gozdarstva, samec - išče službo na večjem potsestvu. - Ponudbe na Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana — pod »Ekonom«.	(a)
Sirarja
■prejme tovarna sira za Izdelovanje ementalskega sira proti garanciji Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 10940	lb)
Služba organista
Prošnjo s spričevali je oddati do 1. oktobra pri predstojništvu župne cerkve Krško.	(b)
Hišnico
samsko, pridno, pošteno, takoj sprejmem. Levstikova ulica 2.	(b)
Odvetniškega kandidatu
sprejme
dr. 3uuan v Mariboru
Klavir in francoščino
poučuje privatno Aneta Potočnik, diplomira-na v Parizu - in sprejme še nekaj učencev. Beethovnova ulica 15, visoko pritličje v sredi.	(u)
IMSfll
Brivskega vajenca
14—15 let starega, sprejme Holy Josip, frizer za dame in gospode, Brežice ob Savi.	(v)
Denar
Posojila
aa vložne knjižice daje Slovenska banka, Llub-liana Krekov trg 10
Nove srečke
državne loterije beograd-ske kolekture -— prodaja Menjalnica R e i c h e r & T u r k , Ljubljana. (d)
02321
Dijaka (-injo)
sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. -Aleksandrova 9-III., Bo-nač._(D)
Dijakinjo
ali gospodično, ki bi hotela imeti poceni zračno in solnčno stanovanje ter dobro domačo hrano -— takoj sprejmem. Vprašati: Slomškova ulica 5 (pritličje levo).	(D)
IŠČEJO: 2 opremljeni sobi
iščem. Ponudbe v upravo »Slov,« pod »Točen plačnik« št. 11176.	(c)
Večjo sobo
za pisarno, najraje v pritličju, s posebnim vhodom - iščem v centru za takoj. Ponudbe na: Ljubljana, poštni predal 231. c
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
oddam z oktobrom. — Tržaška cesta 19, (č)
Trisobno stanovanje
z vsem komlortom, kakor tudi enosobno stanovanje - oddam zakoncem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11160.	(č)
Solnčno sobo
s posebnim vhodom, z vso oskrbo ali brez • oddam takoj. - Erjavčeva c. 4, pritličje desno,	(č)
Opremljeno sobico
oddam solidni osebi. — Bleiweisova 15-111., levo,
kit n 1 f'-] | j i
IŠČEJO: Za mesarja
se nudi ugodna prilika v zakup že staro vpeljano mesarijo z vsem inventarjem. Dva lokala, klavnica, ledenica, prekaje-valnica, pralnica, hlev, shramba, trisob, stanovanje s kuhinjo in pritiklinami. - Vič, Tržaška cesta 48 pri Ljubljani (na koncu cestne železnice).
I
Aulomofor
i
Motorno kolo
angleške znamke, 500 ccm OHV, v zelo dobrem stanju - naprodaj. Aleksandrova 9-III., Bonač. (f)
OSESSD
Suhe in sveže gobe
male kupuje tvrdka Artur Nachbar, Radeče. (k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naiviSjih cenab CERNE, luvelit, Liubtiana Wollova utioa št. 3.
Odpadke železa
kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupu|e in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič Maribor, Tattenbachova ulica 14.	(k)
Hrastove trize
in rezani hrastov materijal kupujemo. Ponudbe z navedbo cene in detajl nim izkazom zaloge poslati v upravo »Slov.« pod št. 11166. (k)
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domo-ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030
Šolske potrebščine
po najnižjih cenah nudi
w
trgovina H. NICNAN Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
Prodam posestvo
bližini industrijskega kraja Zagorje, eventuelno z gostilno ali gostilno brez posestva Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 10992.
Tvrdka Stanko Florjančič
železnina. Sv Petra cesta. pri Zmajskem mostu, odprodaja iz skladišče razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice Itd., oo najnižjih cenab (vhod skozi dvo-riščel. — V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice ljubljanskih zavodov
Kislo zelje, repa
novo, prvovrstno in cele glave za sarmo, v sodčkih, dobavlja po brez-konkurenčni ceni G. Er-ktavec, Ljubljana, Kode-ljevo 10, telefon 25-91. (1)
NOVOSTI
Mil
PRINAŠA TVRDKA
.VEKA"
MARIBOR.
Točasno
LJUBLJANSKI VELESEJEM paviljon „E".
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska uiica in Stari trg. (1)
Sodna dražba
raznega pohištva, vina, likerjev, pisalnega stroja itd., bo dne 14. septembra ob 3 popoldne v Ljubljani, Tyrševa cesta 15 in 36 ter Kersnikova ulica 5. (1)
Kopalne banje
in peči, klosete, umivalnike, kuhinjske lijake in ves instalacijski materijal, vse samo prvovrstno blago, dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Fr. Stupica trgovina z železnino, največja zaloga poljedelskih strojev, razstreljiv, čebelarskih potrebščin, stavbnega materijala itd. - Nakup starega železa in drugih kovin po najvišjih cenah.	(1)
ZIMO
za žimnlce od preproste do najfinejše vrste knplte najceneje pri tvrdki
J. KNIFIC, tovarna za žimo STRAŽIŠČE pri Kranja	Telefon Stražišče St. 2
Na velesejmu paviljon MF" I
Najfinejše štajersko
čajno maslo
ovčii sir, Paški sir ala parmezan, sir v hlebčkih kg 10 Din Černe Oskar, Ljubljana, Sv. Petra c. 35
Popolna tiskarna
s pripadajočim inventarjem in stroji se proda v celoti ali posamič na javni dražbi v stečajnem postopku, ki se bo vršila dne 23. septembra 1935 ob 3. uri popoldne v Zagrebu, Ilica br. 54, dvorišče, pri Dragotinu Gašpa-roviču.	(p)
Zopet smo cenejši!
la športni suknjič 95 Din, trenchcouth 420 Din Specialna izbira pump-, modnih hlač, perila itd. Pre-sker, Sv. Petra c. 14. (1)
Železno peč
skoraj novo, veliko, ome-tano, poceni prodam. — Hradeckega cesta 8 (pri dolenj. mostu).	(1)
Jabolka za prešanje
nudi po 0.70 Din kg A. Nachbar, Radeče. (1)
Pletilni stroj
»Popp«, 12/100, malo rabljen, prodamo. Vprašanja v upravo »Slovenca« pod »Stroj 12/100« št. 11171. (1
8 m dolg pult
za trgovski lokal, in ste-laže - prodam. Ogleda se v petek 13. sept. od 9 do 11. - Javna skladišča, Tyrševa cesta 33. (1)
Ia. orehe
lanske, cele, kg 6.50 Din; jedrca kg 22 Din, franko postaja pošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Tinčkove in Tončkove prigode 126.
Pomoč se bliža.
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«
Ko so tako tekli nekaj korakov, je Primožek začel na vse grlo klicati gorilo:
»Vau-huu! Vau-huul«
In nista potekli dve minuti, že je gorila prilomastila odnekod, kakor da je zrastla iz zemlje. Zgrabila je Tinčka, ki se v teku ni mogel kosati s Primožkom in je zaostajal, za rame in ga z lahkoto kakor peresce nesla s seboj.
Kuža Muki pa je še med tekom bojevito migal z repkom, kakor bi hotel reči: »Jim bom že pokazal, razbojnikom nemarnim, hov, hovl Gorje mu, ki mi pade v pesti Tako ga bom, hov, hov, da me bo na kolenih prosil odpuščanja. Pa še prav zaresl Naprej, hrabra četa!«
In je tekel samozavestno in dostojanstveno, kakor da je general in ne droben, neznaten kuža,
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
Zahvala
Gospodu Vekoslavu Vrbnjakn, asistentu kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Mariboru se za njegovo nesebično in požrtvovalno zdravljenje preljubega moža
Mihaela Lesnika
nadučitelja v pokoju
najiskreneje zahvaljujem. S svojim velikim sočutjem in globokim razumevanjem je pokojnemu neizmerno lajšal telesno in duševno trpljenje. Ta njegova pomoč njemu in nam v natežjih urah nam bo ostala v trajnem spominu in bo naša hvaležnost nevenljiva.
Viljcmina Lesnika
Josepb Conrad:
Na
morju
Zd ajci se je razlegnil neki glas, Bog si ga vedi kje — v ozračju, na nebu — ne bi vam mogel reči, kje. In pri priči sem zagledal kapitana. Bil je ves zmešan. Vprašal me je hlastno: »Kje pa je ka-binska miza?« To vprašanje me je strašno presu-nilo. Saj me je bilo šele pravkar vrglo v zrak, razumete, pa sem bil od nenadnega sunka še ves pretresen in se še nisem niti dobro zavedel, ali sem ostal živ. Mahon pa je začel z obema nogama cepetati in kričati vanj: »Moj Bog t mar ne vidite, da je vrglo palubo z ladje?« Dobil sem nazaj dar govora in se odzibal, kakor da bi se zavedal kakega velikega službenega prestopka. »Ne vem, kje je ka-binska miza.< »Vse se mi je zdelo ko nekakšne nesmiselne sanje.
Ali pa veste, kaj je najprej zahteval? No, hotel je, da bi pračali križe. Silno miren in zamišljen videti je kar naprej silil, naj bi pračali sprednji križ. »Ne vem ali je kdo ostal živ,« je rekel Mahon malone s solzami. »Toliko jih je menda že še ostalo,« je odvrnil kapitan prijazno, »da bodo prn-čali sprednji križ.«
Stari pomorščak je bil menda ravno v svoji kajuti, kjer je navijal kronometer, ko ga je eksplozija zasukala kvišku. V tem hipu mu je — kakor je pripovedoval pozneje — šinila v glavo misel, da se je ladja ob nekaj zadela, pa je stekel v kabino. Ondi je opazil, da ja kabinska miza nekam izginila. Ker je palubo preklala, je mizica seveda f>a-dla v lazaret In tam, kjer smo bili še ono jutro zajtrkovall, je videl zdaj veliko odprtino. To se mu je zdelo tako strašno zagonetno iu se ga je tako globoko dojmilo, da je bilo vse drugo, kar je
videl in slišal, odkar je prišel na palubo, v primeri s tem prazen nič. In pomislite, pri priči je zapazil, da je kolo krmila prepuščeno samemu sebi in da je ladja zakrenila — pa mu je bila zdaj edina misel, kako bi spravil to nesrečno, izropano, ožgano, brezkrovno ladijsko ogrodje nazaj v pravo smer; da bi se obrnilo proti svoji namembni luki: BankokI Samo ta mu je bil zdaj pred očmi. In rečem vam, da je dosegel ta mirni, sključeni, krivo-nogi, malone pohabljeni možek s svojo svojevrstno zamislijo in z mirnim preziranjem našega razburjenja neskončen uspeh. Z ukazujočo kretnjo nas je pognal na preuiec in odšel, da bi sam prijel za krmilo.
Da; to je bilo prvo, kar smo ukrenili — pračali smo križe svojega polomljenega brodu! Nobeden od nas ni bil ne ubit, ne nesposoben za delo, vsak pa je bil bolj ali manj poškodovan. Morali bi nas bili videti I Nekateri so bili čisto razcapani, črni v obraz kakor nosači premoga, kakor dimnikarji, okroglaste glave so jim bile videti kratko ostrižene, dejansko pa so bile samo ožgane do kože. Drugi pa, ki niso bili v službi in so se prebudili, ko jih je vrglo iz sesedajočih se postelj, so kar naprej drgetali in stokali, in sicer še tedaj, ko smo že odhajali na delo. Delali pa so kljub temu vsi. To moštvo trdoživih Liverpoolčanov je imelo kri, kakor se spodobi. Iz lastne 6kušnje vem, da jo imajo vsekdar. Morje jim jo daje — ona brezmejnost, osamljenost, ki jim izpolnjuje mračne, to|>e duše. Oh I Nol Štorkljali smo, plazili smo se, padali, si odirali kozo ob drobcih razvalin in se vlekli naprej. Jarboli so Sestali pokoncu, nismo pa mogli vedeti, kako zelo so že utegnili zogleneli ob vznožju. Morje je bilo mirno, toda od zafrnda je pritekala dolga struja, da ee je pričela ladja valjati. Slednji trenotek bi se bili mogli jarboli po-
dreti. Vsi v skrbeh smo jih gledali. Nihče ne bi bil mogel uganiti, na katero stran bodo padli.
Nato smo odšli na krmo in se ozrli naokoli. Paluba je bila samo še zmes obrobnih in krajnih desek, tresak, lesenih drobcev. Jarboli 6o se dvigali iz tega kaosa kakor visoko drevje iz zašarje-nega griničja. Presledki med to razdejano gmoto pa so bili polni nečesa belkastega, mazastega, tres-ljivega — nečesa umazani megli podobnega. Od spodaj pa je jel 6pet prihajati dim nevidnega ognja in se plaziti dalje kakor nekakšna gosta strupena megla v dolini, ki je vsa natrpana s posekanim lesom. Že so se pričeli sukati leni zublji iz gmote iverja. Ponekod je stal kak kos hloda pokonci kakor steber. Precejšnji kos obrobne šine je eksplozija vrgla skozi sprednje jadro in nebo se je videlo skozi grdo zamazano platno kakor svetla modra lisa. Več sprijetih desk je padlo preko ograje in en konec teh je štrlel preko palube kakor nekak nespojen most, kakor nekak mosl, držeč preko globokega morja, v smrt — ki nas vabi, naj kar nemudoma stopimo nanj in napravimo konec svojim smešnim nadlogam. In še vedno je ozračje, nebo — nekak duh, nekaj nevidnega pozdravljalo našo ladjo.
Nekdo se je domislil, da jc pogledal čez ograjo, pa je zagledal v vodi krmilarja, ki je bil nehote skočil v morje in skušal zdaj priti nazaj. Kričal je in gibčno ko morska deklica plaval vštrie ladje. Vrgli smo mu vrv in hip nato je že stal med nami, ves premočen in onemogel. Kapitan mu je izročil krmilo, sam pa je odstopil, sc oprl s komolcem na ograjo, podprl z roko brado in strmel zamišljeno na morje. Vpraševali smo se: kaj pa sedaj? Jaz pa sem si mislil: no to pa nI kar si bodi. Res, nekaj imenitnega. Radoveden sem, kaj bo zdaj. O mladosti
Zdajci je opazil Mahon daleč zadaj neki parnik. Kapitan Beard je rekel: »Nekaj moramo le ukreniti.« Razobesili smo dve zastavi, ki so pomenile v mednarodnem pomorskem jeziku: »Požar imamo. Potrebujemo takojšnje pomoči.« Parnik je bil videti večji in večji in kmalu je z dvema zastavama na sprednjem jarbolu izpregovoril: »Prihajam na pomoč.«
Čez pol ure je bila naša ladja že v doklicni bližini parnika in sicer na privetrni strani; počasi se je sukala in stroji so se ustavljali. Bili smo vsi iz sebe in vsevprek smo navdušeno kričali: »Vrglo nas je v zrak.« Neki mornar z belo čelado je klical na mostu: »Da, vse v redu! Vse v relul« in je kimal, se smejal in pomirjevalno mahal z roko proti nam, kakor da bi stal pred tolpo prestrašenih otrok. Neki čoln je zagreznil v vodo in se začel z dolgimi vesli pomikati proti nam. Štirje Kalaši so vihteli vesla in jih jx>tezali po vodi. Tedaj sem prvikrat videl malajske mornarje. Ze dotlej mi je bilo marsikaj znano o njih. Najbolj pa me je iznenadilo njihovo ravnodušje: priveslali s< k nam na pošev in celo prvi veslač, ki je stal pokoncu in meril s kvačljo proti naši glavni verigi, ni smatral za potrebno dvigniti glave in nas pogledati. Po mojih mislih so ljudje, ki jih je bih eksplozija vrgla v zrak, pač zaslužili malo več pozornosti.
Majhen človek, Buh ko treska in okreten ko opica, je priplezal k nam. Bil je prvi častnik na onem parniku. Ozrl se je naglo naokoli in izpregovoril glasno: »No, fantje, najbolje storite, če odidete z ladje.«
Mi Brno molčali. Govoril je nekaj čnsa na samem s kapitanom — kakor je bilo videti, ga je hotel o nečem preveriti. Nato pa sta skupaj odve. slala k parniku.