PoSfnlna ol&Sana v gotovfaL Leto XIV., štev. 271 Ljubljana, nedelja 19* novembra 19)3 Cena t.— Din ujjrttvuisivo: Ljubljana, tinafijeva ulica & — Telefon »t 8122, 812«, 3124, 3125, 3126, uiaeratni oddelek: Ljubljana, fcelen-Durgova ul. 3. — TeL 8492, 2492. Pouružoica Maribor: Gosposka ulica 5t- LL — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 8t 2. — Telefon 9t 190. Računi pri pošt ček zarodih: LJubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen Ht 105.241 NaroCmua tiuunt UieoeCoc Um 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjev8 ulica štev. i. felefon St 65. Bokoplsl se ne vračajo, po tarifu — Oglas) Sanacija denarnega gospodarstva V Beogradu se je te dni vršila konferenca strokovnih društev, v katerih so zastopani denarni zavodi iz vseh delov države. Denarni zavodi, osnovani na zadružni podlagi, ki so zlasti v dravski, savski in primorski banovini mogočni stebri denarništva ter celokupnega gospodarstva, na tej konferenci menda niso bili zastopani. Ni pa nobenega dvoma, da bi bila resolucija beograjske konference sprejeta s prav isto enoduš-nostjo tudi od denarnih zadrug. Sredi najtežje ekonomske krize, ki ni prizanesla nobeni zemlji sveta, gotovo pa nobeni deželi Evrope, stoji tudi naša država pred številnimi nacionalno - ekonomskimi in finančnimi problemi. Srečnejša je Jugoslavija v vrtincu svetovne gospodarske depresije le v toliko, ker se lahko tolaži, da je malone povsod drugod še mnogo hujše kakor pri nas, čeprav so tudi že pri nas gospodarske, zlasti finančno politične razmere na robu najtežje slabosti. Tenor beograjske resolucije je izražen v želji, da bi se tudi v naši državi rešavali veliki finančni problemi tako kakor v Franciji, Angliji in v drugih državah, kjer se polaga važnost na strokovna mnenja izkušenih ljudi, ki so imeli priliko, da v stiku z vsakaanjim življenjem najlažje zagrabijo s prave strani potrebo narodi ter tako s svojimi nasveti v težkih časih pripomorejo narodu in državi. Vitalnih in velikih finančnih vprašanj danes nobena država ne more reševati po formulah, po kakršnih jih rešujejo druge države, niti po formulah, ki so dosedaj bile primerne in ugodne za njo samo. Današnja gospodarska in denarstvena kriza Jugoslavije n. pr. se ne more niti primerjati s krizami zadnjih desetletij. Te so trajale po eno ali dve leti, potem pa so prišli zopet boljši časi. Svetopisemska slaba in dobra leta so bila prej le velika redkost. Sedaj pa je krivulja našega gospodarstva v padanju že od leta 1931. naprej in skoraj ni upanja, da bi se ista v kratkem času radikalno popravila. Gospodarska kriza v Jugoslaviji je zajela z razno intenziteto prav vse predele države. Vzroki so več ali manj povsod isti, le povodi za njihovo latentnost ali aktivnost so v poedinih pokrajinah lahko različni. Eden glavnih vzrokov slabega gospodarskega stanja v Jugoslaviji je padec izvoza. Evropske države so druga proti drugi kakor blokirane. Za dravsko banovino pride v tem pogledu v poštev zlasti padec izvoza lesa in padec cene za les. Drugi veliki vzrok, da se gospodarska kriza ravno v dravski banovini tako močno in boleče občuti, je skoraj popolna paraliza kreditnega življenja. Z redkimi izjemami vse zadruge, hranilnice, posojilnice in banke, ki so dajale kredite podjetnim ljudem in s tem ustvarjale nove narodne dobrine, so izločene iz gospodarskega življenja. Pojav, da so skoraj vsi denarni zavodi ustavili svoje normalno obratovanje ter da je kreditno življenje paralizi rano, imamo samo v naši državi, kar znači, da bi mogli ta problem sami rešiti, ako imamo za to dobro voljo in potrebno razumevanje. Najenostavneje bi seveda bilo. ako bi denarni zavodi dobili od nekod toliko kreditov, da bi mogli zadostiti vsem zahtevam svojega poslovanja. Pred poldrugim letom ali celo še pred enim letom bi se dalo v tem pogledu rešiti situacija z razmeroma malimi vsotami. Mi smo. žal, zamudili prvo, drugo in tretjo tako priliko, ki jih druge države niso zamudile. Danes je pa, na žalost, razkroj kreditnega in denarnega življenja že tako napredoval, da naša država ne zmore več onih vsot, ki bi bile potrebne za splošno sanacijo denarništva. Sedaj je mogoča pomoč le še v etapah. Samo z golimi administrativnimi ukrepi in brez denarnih sredstev pa se niti etap ne smemo lotiti, če nočemo riskirati pravcate katastrofe. Toda vsak, kdor je na odgovornem položaju, politik, gospodarstvenik ali karkoli, se mora zavedat), da ob progresivni krizi ne smemo držati rok križem ter resignirano gledati, kako se dan za dnevom topijo gospodarske in s tem sploh narodne dobrine. Tem večja je dolžnost aktivne intervencije, ker kreditna kriza, kakor smo ze rekli, ni splošen evropski pojav in je torej mnogo lažje ozdravljiva. Vendar pa je operacija lahko uspešna le, ako je izvršena pravilno in s pravimi sredstvi. Brez sredstev operacije in sanacije ni. Če ni dovolj sredstev za splošno ali vsaj obsežnejšo akcijo, naj se z razpoložljivimi sredstvi ustvarijo za prvo etapo vsaj nekaki stebri za nor-nalno kreditno poslovanje, za zbiranje vlog na eni in za smotreno kreditiranje na drugi strani. Ze to bo pomenilo veliko olajšanje krize, tako da si bodo naslednje sanacijske etape lahko sledile v hitrejšem tempu. Če pa bi z nezadostnimi sredstvi skušali eksperimentirati in morda celo hoteli ustvarjati čudeže, bi AMERIKA PRIZNALA RUSIJO Sporazum, ki sta ga sklenila Roosevelt in Litvinov, obnavlja v celoti diplomatske odnošaje med Zedinjenimi državami in Rusijo Washingtoa, novembra, d. Zastopnikom tiska, ki so bili pozvani v Belo hišo, Je včeraj popoldne predsednik Roosevelt sporočil, da sc Ri»slia ln ZedinJene države v noči od četrtka na petek sklenile dogovor o obnovi normalnih diplomatskih odnošajev, kar pomeni priznanje Sovjetske unije. Pri podajanjih so raziprav4jall o verskh viprašanjiih, propagandi in trgovskih odnošajih. Ruska vlada je izrazila po Litvinovu svojo pripravljenost za razpravo o predvojnih dolgov im o ameriških terjatvah. Načeto je bilo tudi vprašanje svetovne razorožitve in japonskih odnošajev do Sovjetske u cialni in politični ustroj v Zedinjenih državah. Američani bodo deležni v Rusiji vseh svojih verskih pravic, gradili bodo lahko verske hrame in jim bodo priznale največje ugodnosti. Prav tako sovjetske oblasti ne Državni proračun za leto 1914-3$ Vlada je včeraj predložila Narodni skupščini proračun za prihodnje leto, ki izkazuje 10.171 milijonov izdatkov ter je za nad pol milijarde nižji od sedanjega Beograd, 18. novembra. AA. Na podlagi člena 102 ustave je finančni minister izročil danes Narodni skupščini v razpravo in odobritev predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov s finančnim zakonom za leto 1934-35. Predlog proračuna izkazuje: Izdatki Splošni državni izdatki upravnih ustanov 6.914,354.340 Din, izdatki gospodarskih podjetij in ustanov, kriti z lastnimi dohodki kot avtonomne finančne ustanove 3256,896.458 Din. Predlog proračuna kaže nasproti sedanjemu proračunu znižanje izdatkov v celotnem znesku za 511,607.! ;3 Din, kar se je doseglo z znižanjem proračunov v vseh ministrstvih, dočim znaša avtomatsko povečanje izdatkov, izvira-jočih iz zakonskih ali pogodbenih državnih obvez 244.531.362 Din. Avtomatsko povečani izdatki so naslednji: Pri pokojninah in invalidskih podporah 185 milijonov Din, pri oddelku za gradnjo železnic 50,396.615 Din na račun odplačila posojil, sklenjenih za gradnjo prog. Razen tega so se povečali izdatki tudi v proračunskem predlogu prosvetnega ministrstva za 7 milijonov 365.729 Din in v proračunskem predlogu gradbenega ministrstva za 600.000 Din. Zvišanje prosvetnih izdatkov je posledica že otvorjemh novih o^iiovnih šol in zvišanja števila učiteljev. povečanje izdatkov v proračunu gradbenega ministrstva, ki znaša v celoti okoli 8.800.000 Din. je pa posledica odplačil posojil, sklenjenih za gradnjo ctot. Proračunski predlogi za vsa ostala ministrstva so znižani Dohodki Tudi pri dohodkih se pričakujejo zna.ua znižanja kot posodica sedanjih razmer. Dohodki od posrednih davkov (trošarina, takse in carine) so znižani v celoti za 325 milijonov Din. Zmanjšani so pa tudi dohodki od vseh vrst monopola za 56,730.500 Dh; pri državnih gospodarskih podjetjih pa za 149,350.112 dinarjev. V tej skupini dohodkov se pričakuje največje znižanje pri dohodkih prometnega ministrstva, in sic:r a 140 milijonov 325.826 Din. Prav tako so znižani razni drugi' dohodki v vseh strokah in vrstah za 16 milijonov Din. Drugače kaže proračunski premog ponoroma izenačene izdatke b dohodke se lahko povzročila usodna in nepopravljiva nesreča. Naši denarni zavodi, kakršnokoli obliko že imajo, so tako tesno povezani z ostalim gospodarstvom, da bi njihova propast ugrozila vse naše gospodarsko življenje. Ravno tako pa bi njihova postopna sanacija brez dvoma prinesla tudi vidno izboljšanje splošnih gospodarskih razmer. Zaradi tega je ta problem danes med najvažnejšimi vsega državnega udejstvovanja. A tudi med najbolj kočljivimi. Zato se gotovo vsa javnost strinja z uvodoma omenjeno zahtevo predstavnikov denarno gospodarske panoge, naj se operacija izvede z vso odločnostjo in z vso preudarnostjo ter ob polnem sodelovanju izkušenih strokovnjakov. Težkoce Sarrautove vlade Parii, 18. novembra, č. V opozicijskih pa tudi vladnih parlamentarnih krosih so »» pojavili pomisleki glede finančnih načrtov Sarrautovega kabineta za rešitev sedanjega kritičnega položaja. Finančni odbor poslanske zbornice je imel včeraj dve seji, na katerih je razpravljal o finančnih predlogih vlade. Kakor poroča danes »Populaire«. i« odbor zelo hladno sprejel vladne načrte. Načrte so kritikovali celo radikalni socialisti. Finančni odbor je ugotovil, da sta fmančni minister in proračunski minister podala pojasnila k načrtom, ki 90 bila protislovna. Zato je odbor pozval k seji ministrskega predsednika Sarrajta, ki je ostro protestiral proti nampri odbora, da najprej glasuje o prvem kontingentu predlogov, ki se tičeio sanacije proračuna, glasovanje o ostalih predlogih pa odgodi. dokler ne bodo odboru predloženi še končni predlogi. Sarraut je izjavil. da bo vlada čvrsto vztrajala na svoiPm stališču in da je treba najprej glasovati o prvem delu finančnih načrtov, šele nato na o predlogih za povišanje davkov Otvoritev francoske gimnazije v Pragi Praga, 18. novembra, d. V Deivicah v Pragi so dane« slovesno otvorili francosko realno gimnazijo. Otvoritve se ie udeležil tudi francoski minister za letalstvo P:erre Cot, ki ie prispel včeraj popoldne z letalom iz Francije. bodo nastopile proti zasebnim terjatvam prejšnjih ruskih vlad. Sovjetska vlada se je morala napram Zedinjenim državam odreči vsem svojim terjatvam, ki se nanašajo na ameriško intervencijo v Sibiriji 1. 1918, pač pa vztraja na izplačilu terjatev zaradi nastopa Zedinijenih držav v Arhangelsku. Znano je, da so Američani 1. 1918 izkrcali v Vladivostoku 7000 mož. Naloga te pks-pedicije je bila preprečiti ponovno oborožitev nemških ujetnikov proti tedanjim zaveznikom. Vodstvo ekspedicije je dobilo nalog, naj bo strogo nevtralno v morebitnem sporu med sovjetskimi in carističnimi četami. Ameriške čete so se v splošnem ravnale po tem navodilu, le oddelek 4.700 mož, ki se je izkrcal v Arhangelsku, je aktivno posegel v borbo proti Sovjetom. Američani so imeli pri tem 200 mrtvih in 300 ranjenih. Prekinjenje zvez z zastopniki carizma S priznanjem Sovjetske unije so Zedi-njene države definitivno prekinile stike z uradnimi zastopniki bivšega carskega režima in bivše vlade Kerenskega. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Phillips je obvestil konzularne in finančne zastopnike bivše ruske vlade, da jim ameriška vlada ne more več priznati diplomatskega značaja, ker bo rusko poslaništvo odslej v rokah sovjetskega zastopnika. Poslopje ruskega poslanfštva bo izročeno sovjetskim diplomatom. Litvinov zadovoljen Parlamentarni Krogi so v splošnem Rooseveltovo akcijo ugodno sprejeli. Hull je na potu v Montevideo na vseameriško konferenco izrazil živahno zadovoljstvo nad priznanjem Sovjetske unije. V tem dogodku vidi odločilen korak za splošno zboljšanje mednarodnih odnošajev. Litvinov je v »National Press Clubuc med drugim naglasi!, da se je Rusija odrekla svojim zahtevam po odškodnini zaradi intervencije Zedinjenih držav v Sibiriji, ker so se 1. 1918. uprle akciji zaveznikov, ki so hoteli Rusijo razkosati. Litvinov je nato izrazil svoje zadovoljstvo, ker je dosegel cilj, ki ga je zasledoval 16 let ter prljpomnil, da Je Roosevelt zelo uvideven državni«. Na vprašanje novinarjev, kako bo z gradnjo ameriških cerkva v Sovjetski Rusiji, je Litvinov odgovoril, da ne vidi proti temu nikakih ovir, češ da ima Rusija sama 40.000 cerkva. Veselje v Rusiji Moskva, 18. novembra. AA. Priznanje Sovjetske unije po Zedinjenih državah je povzročilo v vseh krogih splošno zadovoljstvo. Občinstvo se kar trga za liste, ki prinašajo o tem vsestranska poročila. Vznemirjenje na Japonskem Tokio, 18. novembra, g. Dejstvo, da je washingtonska vlada priznala Sovjetsko unijo, je na Japonskem povzročilo veliko vznemirjenje. Oficielno skušajo pomen sporazuma oslabiti s poudarjanjem, da bo ruska konkurenca z lesom, pšenico in drugimi agrarnimi proizvodi kmalu postala Ameriki neprijetna. V vojnem ministrstvu izjavljajo, da Rusija kljub zagotovilom Litvinova ne bo omejila komunistične propagande v Ameriki. Odmev v Evropi Varšava, 18. novembra. AA. Politični krogi pozdravljajo zbližanje med Moskvo in Washingtonom ter poudarjajo, da je pri tem igral veliko ulogo tudi bivi poljski poslanik v Moskvi in tvorec poljsko - ruskega pakta, ki ie zdai za poslanika v Washingtonu. Zbližanje R.isije in Zedinjenih držav bo po mnenju varšavskih krogov močno okrepilo svetovni mir. Berlin, 18. novembra. AA. Priznanje sovjetska Rusije po Zedinjenih državah so sprejeli tu z globokim razočaranjem. Časopisje je namreč doslej s posebno radoslio podčrtavalo vsako vest o bližnji vojni med Rusijo in Japonsko, ki bi zelo okrepila stališče Nemčije. >Berliner Tageblatt« priobčuie očividno inspirirane komentarje, v katerih se sicer omalovažuje pomen tega priznanja, obenem pa priznava, da ee bodo posledice razgovorov med Litvinovim in Rooseveltom čutile prav kmalu po vsem svetu, zlasti na Dalin^.m vzhodu. Dunaj. 18. novembra. AA. »Neue Freie Presee« pravi, da sporazum med Moskvo in Washingtonom nikakor ni posledica gospodarskih stremljenj, temveč so pri tem igrali zunanjepolitični razlogi prvo ulogo. Sovjetska Rusija se je zbala Japonske. Roosevelt pa je dal Japonski jdločen opomin, ker ie prijateljsko soreiel sovjetskega zunanjega komisarja Odmev pariških razkritij Iz Berlina dežujejo protesti in demantiji — Neprevidni minister Gobbels — Pred veliko debato v francoskem senatu Pariz, 18. novembra, r. Razkritja »Petit Parisiena« so izzvala, kakor poročajo iz Berlina, v krogih nemške vlade silno kon-sternacijo. V Berlinu si ne morejo raztol-mačiti, kako so mogle tako strogo zaupne stvari priti v javnost. Zunanje ministrstvo je odredilo najstrožjo preiskavo, obenem pa izdalo nalog, naj se pariška razkritja, ki so se z neverjetno naglico razširila po vsem svetu, na vse mogoče načine deman-tirajo. Nemški poslanik v Parizu je dobil brzojavno nalog, naj protestira pri francoskem zunanjem ministru zoper »fldevet-niške« trditve »Petit Parisiena«, češ, da so zelo škodljive za nemško-francoske odnošaje, v ostalem pa docela izmišljene. Ker so tudi angleški listf objavili vse te vesti, je dobil tudi nemški poslanik v Londonu enak nalog. Toda nemški demantiji sami sebe pobijajo. Dočim berlinska vlada na eni strani zanika, da bi imela imperialistične zu-nanje-politične cilje, dokazuje nemška oficielna nota Mussoliniju. da se razkritja »Petit Parisiena« docela krijejo s politiko Nemčije, ki zahteva brezmeino oboroževanje in svobodne roke v vsakem pogledu ob nadaliniem briskiranju Društva narodov in vseh obstoječih mednarodnih pogodb. Se bolj je potrdil točnost pariških razkritij nemšlki propagandni ministeT Gob- bels, ki je v razgovoru z dopisnikom londonske revije »Saturdav Revievv« dokaj nespretno priznal in potrdil, kam meri nemška politika. »Lahko vam izjavim,« je dejal, »da zveze, ki jih namerava skleniti Nemčija z drugimi državami, sicer nimajo značaja ofenzivne vojne, toda s temi zvezami si hoče osvojiti Nemčija vsa tista ozemlja, ki so ji neobhodno potrebna. Nemčija bo smatrala vsakogar, ki bo nasprotoval njeni politiki, za svojega sovražnika. Na tem načelu bodo v bodoče sloneli tudi nemški odnošaji do Francije. Nadejamo se, da bosta Anglija In Italija razumeli nemško politiko.« Gobbels je hotel s tem nekako namigniti, češ. saj je Francija v mnogih ozirib tudi Angliji in Itali ji na poti. Združimo se in Franci io bomo lahko ukrotili. To se tudi docela »klada s tajnimi navodili o rovarjenju proti francosko-angleškemu zavezništvu. Povsem naravno je, da posvečajo francoski politični krogi izrastkom nemške politike največjo pozornost. Danes se je pod fjredsedstvom senatorja Berenguerja vrši-a seja zunanjepolitičnega odbora senata. Na njej so obširno razpravljali o razkritjih »Petit Parisiena« ter sklenili, da bo o ciljih nemške zunanje politike na nrihod-nii seji senata, ki bo v torek, velika do-litična debata. Novi razgovori v ženevi V Ženevi se zopet zbirajo vodilni evropski državniki, da se posvetujejo glede nadaljevanja razorožitvene konference ženeva, 18. novembra g. Angleški zuna. nji minister Simon in državni podtajnik Eden ter francoski zunanji minister Pau Boncour so davi prispeli v ženevo. Neposredno po svojem prihodu je imel zunanji minister Simon daljši razgovor s predsednikom razorožitvene konference. Popoldne se je francoski zunanji minister Paul Boncour sestal z angleškim zunanjim ministrom Johnom Simonom, takoj nato pa je imel tudi on daljši razgovor s predsedni-Kom razorožitvene konference Henderso-nom. Proti večeru ie imel Paul Boncour daljši razgovor s poljskim delegatom Rad-zinskim. Zvečer je sprejel novinarje ter jim med drugim izjavil: Za nas se ni nič izpremenilo. Odhod Nemčije iz ženeve, naj bo še tako obžalovanja vreden, ne more ničesar izipremeniti. Zdaj ne bo nobenih ovir več, da se razoro-žitveno delo energično nadaljuje na temeljih, do katerih smo prišli pre^ji mesec in ki dajejo dokaj upanja, da se bomo mogli zediniti za pravično konvencijo London 18 novembra g Tukajšnji politični kroei so prepričani, da bo sir John Simon po prvem stiku z zastopniki velesil ponovno obrazložil s+ališ^e Anglije v raz-orožitvenem vprašanju. To je v ostalem, kakor ugotavlja >Daily Mail<, tudi eden izmed glavnih namenov Simonovega potovanja v Ženevo. Simon bo tudi predlagal, naj se Nemčija povabi na konferenco evropskih držav. Anglija bi bila pripravljena udeležiti se takšne Konference v Londonu ali Rimu. Računajo pa, da Francija ne bo šla v Rim in da se bo konferenca zaradi tega najbrže vršila v Londonu. ženeva, 18. nov. AA. Doznava se, da je odpotoval v ženevo tudi italijanski delegat di Soragna, ki bo nadomeščal Aloisija. Mussolini se je odločil, da pošlje svojega delegata v ženevo, baje na povabilo zain teresiranih vlad. V krogih britanske delegacije zatrjujejo, da danes ni več govora o tem, da bi Simon in Eden potovala v Rim prav tako tudi ne prihaja več v poštev selitev predsedništva konference kam dru ga m. Železniška nesreča v Nemčiji Berlin, 18. novembra. A A. Brzovlak Berlin—Pariz se je blizu postaje Stendai zale tel v delavski vlak. Lokomotiva in prvi vagon bizovlaka sta skočila s tira: dva delavca je ubilo, okoli 10 jih je pa ranjenih. Praznik našega Maribora Narodna rešitev Je prišla ob dvanajsti uri — Zgodovinsko delo generala Maistra — Maribor ▼ jugoslovenski skupnosti Jugoslovenski Maribor slavi danes svoj jubilej, petnajstletnico svoje definitivne pripadnosti svobodni narodni državi. Za slovesni spomin na osvobojenje ima dovolj vzroka zaradi svoje posebno važne vloge v dobi prevrata, prav posebej pa še zato, ker se še danes upirajo vanj poželjive oči tujca. Slavje ob petnajstletnici naj tedaj ne bo samo spomin na težke in opasne borbe za našo mejo, marveč tudi svečan poudarek, da je Maribor za vedno jugoslovenski, da bo znal narod z isto odločnostjo braniti njegovo posest, kakor « jo je leta 1918. pridobil. Usoda Maribora in njegovega zaledja ob razpadu stare monarhije ni bila tako izven spora, kakor smo si v prvem navdušenju mislili. To ozemlje je bilo sicer od nekdaj slovensko, toda skoro na nobeni točki ni germanizacijska, od avstrijske državne oblasti podpirana politika zaznamovala takih uspehov kakor tukaj. Bližina sklenjenega nemškega ozemlja ni ostala brez vpliva, proga južne železnice, ki je vezala Maribor z Gradcem, je bila glavna smer nemškega prodiranja. Vsi uradi v mestu so stali v službi tuje ekspanzije, gospodarska podjetja so bila t nemških rokah. Mariborsko nemštvo je zato imelo veliko asimilacijsko moč; prebivalstvo se je sicer množilo iz slovenske okolice, toda na žalost je ogromna večina podeželskega pritoka že v kratki dobi zapadla ponem-čenju Sol za Slovence v mestu ni bilo, pa tudi ne v neposredni okolici. Občine, ki so na levem in desnem bregu Drave objemale mesto, so bile nemške bojne postojanke njih prebivalstvo pa, če tudi ne naravnost ponemčeno, vsaj narodno nezavedno in brez odporne sile proti tujemu vplivu. Slovenski element je bil pritisnjen ob steno in se je s težavo boril za ohranitev svoje narodne eksistence. Ko se je oktobra 1918 avstroogrska glo-rija že nagibala zatonu in je bilo vsem informiranim činiteljem že jasno, da bo zmaga na strani onih, ki so zapisali na svoj prapor samoodločbo in ravnopravnost narodov; ko se je pojavil obupni poskus avstrijske vlade, z avtonomistično ureditvijo zadovoljiti Wilsona in njegove zaveznike, so nemški krogi še vedno verjeli, da mora Maribor z okolico vred pripasti nemški oblastni sferi. Da, niti po končni kapitulaciji Avstroogrske še ni manjkalo intenzivnega prizadevanja, da se potegne meja južno od Drave in priklopi Maribor z Dravsko dolino in Slovenskimi goricami — Bartschevo obljubljeno deželo — ra nemški sever. Samo odločnost in pogum slovenskega vodstva, združenega v narodnem svetu, je ohranila Maribor jugoslovenskemu narodu. Predvsem pa gre zasluga za to pridobitev možu, ki je dotlej stal v zatišju avstrijske kasarne, .v odločilnem trenutku pa stopil na čelo borbe za osvobojenje, generalu Maistru. Res, bilo je treba osebne- }|a poguma in požrtvovalne domovinske jubezni, da je mož — aktiven častnik — t takratnih negotovih razmerah visoko dvignil jugoslovenski prapor. Maribor je bil natrpan vojaštva, ki je bilo v pretežni večini nemške narodnosti, zlasti pa je bilo vojaško vodstvo, častniki in podčastniki, ne samo nemške krvi in nemškega duha, temveč po stalnem občevanju z vodilnimi krogi nemškega meščanstva naravnost sfanatizirano v sovraštvu do slovenskih domačinov. Bila je prava sreča, da »o nemški črnini in vojaški krogi ob katastrofalnem zlomu stare države v prvem trenutku izgubili glavo. Ta trenutek je spretno m pogumno uporabil Maister, da je prevzel oblast 'm poveljstvo v svoje roke ter dosegel, da »o nemške čete zapustile Maribor in se umaknile na nemško ozemlje. Njegova moška odločnost je obvladala situacijo. Obvladala jo je pa tudi pozneje, ko je grozil puč nemške »Schutzwehr«, tako imenovane zelene garde, ki se je na pobudo iz Gradca in v zvezi z domačim nemškim meščanstvom pripravljala, da iztrga Maribor zopet iiz slovenskih rok. Mojstrsko izvedena razorožitev, ki jo je zasnoval in vodil general Maister, je šele pomenila končno zmago v borbi za posest Maribora. Ce podčrtavamo danes velike zasluge Maistrove za ohranitev Maribora, s tem nočemo zmanjševati zaslug in požrtvovalnosti ostalih slovenskih voditeljev, ki so z njim ramo ob rami branili našo narodno posest Vendar ni dvoma, da je bil Rudolf Maister glavna gonilna sila osvobo-jevalne borbe in nove organizacije. Tega se je zavedal ves Maribor in vsa naša severna meja. Maistrovo ime je šlo od ust do ust, izgovarjalo se je na eni strani s spoštovanjem, na drugi s strahom. Maistrova popularnost v oni dobi nima zlepa primere in baš tej popularnosti je pisati v dobro velik del uspehov, ki so drug drugemu sledili. Mož je šel v svojem delu neomahljivo svojo pot, ne da bi ga upija-nila glasna slava, še manj pa, da bi g« motilo ali vznemirjalo divje sovraštvo premaganih uzurpatorjev, ki so v njem videli vtelešenje slovenske zmage. Težko si je danes predstavljati težave, ki so se pred petnajstimi leti stavile Maistru in njegovim sodelavcem na pot. brez vsake podpore od drugod, s skromnimi^ naravnost neznatnimi sredstvi je znal dovršiti veliko delo in ohraniti naše postojanke od koroških gor do poljan onstran Mure. Če bi mu domača omahljivost m malodusnost ne bili zvezali rok pred izvedbo vseh njegovih načrtov, bi nam najbrž tudi ne bilo treba kloniti glave pred plebiscitno sramoto 10. oktobra. Kakor je danes Maribor naš, bi bil skoro gotovo naš vsaj pretežni del slovenske Koroške. Ni se Maistru izpolnila njegova srčna želja, da ohrani narodu zibelko slovenstva. Toda kar je storil, mu zagotavlja hvaležen in trajen spomin našega naroda. Mesto Maribor je z okolico vred ogromno pridobilo, ko se je ohranilo jugoslovenski državi Prej malo pomembno pokrajinsko mesto, ki mu je bližnje sosedstvo Gradca jemalo skoro vsako razvojno možnost, je danes eno najvažnejših gospodarskih im kulturnih središč v državi. Njegova pozicija ob vratih v inozemstvo njegovo važnost še podčrtava. Dane so mu možnosti napredka, kakor bi jih pripadnost k današnji Avstriji ne mogla nikdar za-jamčiti. Vzgled umirajoče Radgone je zgovoren dovolj, da spoznava danes že tudi nemško prebivalstvo veliki pomen odločitve, ki se je izvršila pred petnajstimi' leti. Zato tudi trezni in lojalni Nemci, ki niso zaslepljeni po iredentskih sanjah, letošnjemu spominskemu slavju ne bodo stali odporno nasproti. Oni se dobro zavedajo, kake koristi prinaša tudi njim ju-goslqvenska pripadnost Maribora, in si prav nič ne želijo sladkosti državljanske vojne onstran naše severne meje. Tako ie že davno Maribor tudi notranje za vedno pridobljen naši jugoslovenski domovini. Mogočeia isvod v flanaiip svečanosti Maribor, 18. novembra Proslava 151etnice osvoboditve Maribora in zaledja je imela svoj mogočen uvod nocoj z velikim sprevodom po mariborskih mestnih ulicah. Sprevod se je razvil s Kralja Petra trga z vojaško godbo na čelu. nakar so se razvrstili v nepregledni vrsti Sredstavniki in zastopniki oblasti, zveza laistrovih borcev z več sto člani, pevci Ipavčeve župe, dobrovoljci, rezervni častniki, sokolska konjenica, četa vojske s pu-Skami, člani vseh mariborskih kulturnih, nacionalnih in ostalih društev. Sokol z dvema praporoma z nepregledno množico članov v civilu, člani strelskih družin, viteške čete Narodne Odbrane s prapori, 5LD Aeroklub, Jadranska Straža, CMD. Jugo-slovenska Matica, društvo Nanos, več sto gasilcev v krojih, narodni železničarji, poštarji, obrtniška društva in druge strok.>v-ne organizacije, končno pa še kolesarsko društvo »Perun« z ostalimi kolesarskimi društvi, Motoklub in Avtoklub. Med posameznimi četami so se razvrstile poleg vojaške godbe še godba poštarjev, goilba »Danica«, obrtniška godba in godba »Drave«. Zbor na Glavnem trgu Veg 9prevod ji krenil preko državnega mosta na prostorni Glavni trg, ki ga je v ta namen blokirala policija. Vse na okrog so stale nepregledna množice mariborskega in okoliškega prebivalstva. Ko ai je sprevod razvrstil pred mestnim magistratom, je stopil na balkon mestni župan dr Lipold v spremstvu dvah generalov, sreskega načelnika dr. Senekoviča in senatorja dr. Ploja. Pevci so zapeli najprej »Zdravico«, nato pa je župan dr, Lipold v svojem govoru na glašal velik pomen slavnega in zgodovinskega dne prad 15 leti, ko se M Maribor s pomočjo generala Maistra in njegovih vrlib borcev združil za vedno z Jugoslavijo. Pridružuje se tej mogočni manifestaciji kot župan nacionalnega Maribora, zavidajoč se. da je samo v »logi in bratstvu bodočnost in moč. Zahvalil si je Maistrovim borcem za veliko delo in se končno spomnil vrhovnega poveljnika in vladarja kralja Aleksandra, ki nam je simbol našega uedinjinja in pod čigar vodstvom je junaška vojska jstvarila našo ljubljeno državo. Njegovemu vzkliku: Živil kralj J Živel kraljevski dom! se je od-zvala vsa množica, vojaška godba pa je zaigrala državno himno. Podoknlca generalu Maistru Nato je sprevod nadaljeval svojo pot po Gosposki in Slovenski ulici, Aleksandrovi cesti, Cankarjevi med gostim &paltrjem občinstva v Maistrovo ulico in se razvrstil pred hišo, kjer prebiva general Maister. Takoj ob prihodu prv" dane« tudi Centralni prisbiro in uredništva beograjskih listov. V imemu centralnega presbtroja je pozdravil goste namestnik šefa g. Peter Ivan-kovič, njemu pa s« je zahvalil bivJi miajJ-ster in predsednik Mge za zbližanje med Bolgari in JugosJoveni g- Dimov Kazašov. Centralni presbiro, je dejal g. KazaSov, je odpri bolgarskim novinarjem svoje prostore in njegovi zastopniki so s čudovito m bratsko iskrenostjo pokazali bolgarskim novinarjem tudi vse Spre- jem je tako prisrčen, da ne najdem besed, da bi se zanj zahvalil. G. Kazašov je nato izjavil, da se razmerje med Bolgari in Ju-gosl oveni raizvija v smeri čedalje večjega medsebojnega zaupanja na obeh straneh. Konferenca invalidov Beograd. 18. novembra, p. Danes se h sestala v dvorani Invalidskega fonda plena*-na seja Udruženja ju gotovinskih invalidom. Dravsko sekcijo zastopa njen predsednik g. Matko Štiife. Posebna d epu taci ja je odpotovala danes na Topolo ter položila vernic na rmb kralia Petra, na povratlcu pa je položil« venec tudi na grob Neznanega jjnaka. Na seii razpravi i a io o aktualnih vprašanjih invalidske preskrbe. Huda nesreča beograjskih gasilcev Beograd, 18. novembra, p. O priliki nočnega zračnega napada na Beograd se je pripetila v Balkanski ulici huda nesreča. Gasilski avto, na katerem je bilo šest gasilcev, je vozil po strmi Balkanski ulici navzgor proti Terazijam. Nasproti sta pridrvela dva zasebna avtomobila. Šofer gasilskega avtomobila je hotel preprečiti nesrečo ter je zavil na desno. Pri tem pa je težki avto zaneslo ter se je z vso silo zaletel v veliko izložbo neke lekarne ter se sredi lokala prevrnil in pokopal pod seboj vseh šest gasilcev in šoferja. Vsi so dobili hude poškodbe in so jih morali prepeljal v bolnico, kjer se dva borita s smrtjo. Tudi v lekarni sami je bila povzročena velika škoda. Smrtna obsodba dveh razbojnikov Beograd, 18. novembra, p. Okrožno sodišče v Negotimu je danes razglasilo sod/bo v procesu proti razbojnikoma Pavlu Simo-ni6u in Dragutinu Rajiču, ki sta bila obtožena roparskega umora. Meseca maja sta napadila seljaka Valentina Trai!ov'_ča, ko se je vračal s sejma, ga ubila in oropala, njegovega spremljevalca pa hudo ranila. Sodišče ie oba obsf>a*i?o,na smrt. i * Starost brez nadlog Profesor Ljszdevit Mlakar f LJubljana, 18. novembra Davi ob 6. je nenadno preminil vzorni vzgojitelj mladine, neumorni narodni in kulturni delavec profesor Ljudevit M 1 a kar. Rajnki se je narodil dne 2. avgusta 1885 v Hošnici v župniji Laporje pri Slo venski Bistrici. Njegov oče Franc, velepo sestuik v Hošnici je bil agilen narodni bu-ditelj v oni težki dobi narodnih bojev še za stare Avstrije. Pod krov svoje daleč naokoli znane hiše je s pravo slovansko go stoljubnostjo sprejemal dijake in jih navduševal za narodno delo. V tem okolju se je mladi Ljudevit že zgodaj prežel z nacionalnim duhom, ki ga je odlikoval do njegovega zadnjega diha Njegova življenjska pot, ki ga je vodila preko gimnazije v Mariboru, Ljubljani in Kranju na vseučilišče v Pragi in Gradcu, je značilna za slovenskega visosošolca one dobe, polna dela, veselja in trpljenja. Nje-govo nacionalnost in naprednost kaže njegovo udejstvovanje v praškem akad. društvu Adrija, kateremu je bil nekaj časa tudi predsednik, in Taboru v Gradcu. Študiral je latinščino in slavistiko. Prof. štrekelj in Murko, katerih predavanja je poslušal v Gradcu, sta vzgojila tudi njega v temeljitega poznavalca našega jezika in literature. Pokojnika je odlikoval nad vse fin čut za lepoto in pravilnost jezika. Lepo je število onih, Katerim je jezikovno opilil njihove rokopise, preden so jih dali natisniti. Kot profesor Je služboval od 1. 1912. do 1921. v Idriji, kjer je našel tudi svojo življenjsko družico, od 1. 1921 do 1925. na realki v Ljubljani, od 1925. do svoje smrti, ki ga je doletela sredi dela in načrtov, pa na drž. učiteljski šoli v Ljubljani. Čeprav je zadel na mnoge nepričakovane težave, ki so ga hudo bolele in mu izpodkopava-le njegovo življenjsko silo, je ostal neomajen v svoji nacionalni borbenosti, vsestranski delavnosti in skrajni vestnosti, zlasti pa v svoji ljubezni do učeče se mladine, kateri je posvetil svoje najboljše moči. Kar mu je ptreostajalo prostega časa, ga je uporabil za nadaljevnje svojih študij im udejstvovanje v številnih nacionalnih in kulturnih organizacijah Deloval je tudi literarno, zlasti v mladini namenjenem >So. količu«. Prerana smrt iprof. Mlakarja pomeni najhujši udarec njegovi družini, «i je izgubila svojega ljubljenega in ljubečega »očka«. Učiteljski naraščaj izgu&i z njim strogega, a pravičnega in dobrohotnega vzgojitelja tn voditelja. Za njim iskreno žalujejo njegovi stanovski tovariši, njegovi številni prijatelji in vsi, ki so ga ljubili kot izbornega pevca i® prijetnega družab nika. Vst, ki so ga poznali, ga bodo ohra nili v častnem spominu. Prof. L. V. In M. R. • Taborsko okrožje JN6 vabi svoje člane da se udeleže pogreba g. prof Ljudevita Mlakarja, ki je bil zaF'nžen predsednik prosvetne?,, odbora tega okrožja Po?rel bo iz Prisolne ulice v rvomedeljek ob 16 Izkažimo mu poslednjo čast! _ Odbor. _____ .., - Kadar se pričnete starati, Imate j2fl2n£BuS| prečesto občutek vrtoglavosti, mu-či Vas glavobol, Cežko dihanje, reumatične bolečine. Slaba prebava črevesja povzroča, da »e nakopičijo v Vašem organizmu strupene usedline, ki mu ovirajo redno in nemoteno delovanje. Zdravilni Planinka - čaj - Bahovec Vam povzroči nenadno olajšanje vseh teh nadlog, urejuje prebavo, pospešuje cirkulacijo krvi, ki jo obenem redči in očisti, daje Vašim V žilam elastičnost, preprečuje tako poapnenje žil in s tem odstranjuje prezgodnje starostne znake. Pričnite še danes z rednim uživanjem, to pa samo s pravim Pla-ninka-čajem-Bahovec, ki ga dobite v vsaki apoteki v plombiranih zavitkih po Din 20.— in z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, LJUBLJANA »cd. kr. tameorm. ism. Nemško-poljsko zbližanje Poljsid tisk poziva k previdnosti — Začasno podaljšanje gospodarske pogodbe med obema državama Varšava, 18. novembra, d. V sredo je potekla nemško-poljska gospodarska pogodba. Nemški poslanik v Varšavi Moltko je že posetil poljskega ministra za industrijo in trgovino dr. Zarzyckega, da se domeni z njim glede novih pogajanj. Pri razgovoru je prišlo do sporazuma, da se dosedanja pogodba podaljša do 30. t m. Kakor poroča »Illustrowanny Kurjer Co-dzienny« za sedaj še ne nameravajo skle niti redne trgovinske pogodbe, nego le sporazum, ki bi veljal pol leta in bi naj omilil carinsko vojno med obema državama. Poljski listi se še vedno obširno bavijo v svojih komentarjih s pomenom berlinske deklaracije in poudarjajo, da bi bilo napačno ud a jati se iluzijam, ker je treba počakati na dokaze dobre volje. V ostalem soglašajo, da ■ tem sporazumom niso prizadete obstoječe pogodbe. »Gazeta Warszawska« poudarja, da str©-mi Nemčija predvsem za odstranitvijo posledic vojne in po obnovi prejšnjega teri-torijalnega stanja Nemčija še ni oborožena za vojno ter hoče najprej ustvariti okoli sebe atmosfero zaupanja. Ost nem- ške politike je naperjena proti Franciji. Hitler vodi staro Bismarckovo politiko, ki je obstojala v tem, da je razdvajala zaveznike, ki so jih družili skupni interesi. »Nowiny Codzienne« opozarjajo, da se ne smejo pozabiti izkušnje, pridobljene na področju svobodnega mesta Gdanska. London, 18. novembra č. Zbližanje med Poljsko in Nemčijo je po trditvi »Da.ily Telegrapha« napravilo dober vtis tudi v londonskih diplomatskih krogih, ki smatrajo, da je to pomemben korak za bodoče pomirjenje v Evropi. Nemčija in Poljska sta s svojim sklepom glede nadaljnjih pogajanj izrazili prepričanje, da se da politična napetost, ki je obstajala v njunih medsebojnih odnošajih že leta, tudi z mirno besedo odstraniti. Vprašanje koridora, o katerem so vsi sosedi do danes mislih da se ne da rešiti, bo rešeno, kakor vse kaže. s pomočjo nekega modusa vivendi Izboljšanje v nemško-političnih odnošajih bo vsekakor dobrodejno vplivalo tudi na francosko nemške odnose. V nobenem primeru pa se pri presoji tega zbližanja nihče ne sme prenagliti in ga precenjevati. Zračni napad na štiri letala so včeraj popoldne ob krasnem vremenu metala „bombe" — Napad je pol ure držal v napetosti vse ljubljansko prebivalstvo Ljubljana, 18. novembra Že neznosno jesensko vreme se je z današnjim jutrom izpremenilo v najleDŠi sončni dan Jasno nebo je odpiralo razgled vseneokrog do planin, mestne ulice so oživele z mladimi in starimi šetabi: kdo ni potreben toplih sončnih žarkov v teh hladnih dneh! Grajska pobočja so še bliže toplemu viru vsega življenja, zato so že koj po kosilu romale trume Ljab-ljančanov tjr. gori. To pot seveda vse več 1* radovednosti, ■aj se je ves teden govorilo in pisalo, da pripravljajo na mesto sovražni napad po vseh metodah moderne vojskovalne tehnike, se pravi: napad iz zraka z letali, ki bodo metala na naše »purgarje« ia njihove domove užigalne in razdejalne bombe z grozovitimi učinki, plinske bombe s strupeno vsebino, ki človeka koj omami ali mu pa vzame vid Solzilni plin, zadušlji-vec, iperit, fosgen, klor itd. — to so tisti nevidni uničevalci človeškega in živalskega življenja, ki bodo v bodoči voini orožje vojskujočih se armad. Že okrog poldneva so ljudje po ulicah hiteli na različne strani. Eni iz radovednosti na razgledne točke, drugi iz strahu v varna zavetja, tretji zopet, da se še pravočasno vrnejo v službe, ker je bilo zapovedano. da se mora v času sovražnega napada vsakdo umakniti v najbližje zatočišče. Ob 14. so priplula nad mesto štiri sovražna bombna letala, ki so jih opazovalci v grajskem stolpu naznanili s strelom. Zvonovi vseh ljubljanskih cerkva so bili plat zvona, z grada pa je obrambna arti-Ijerija pričela obstreljevati letala, ki so nad Šentjakobskim trgom vrgla užigdne bombe na mesto. Iz zaslonov je fingirani sovražnik ves trg »zasul« z »bombami«, ki so eksnlodirale z glasnim pokanjem, ki je oglušujoče odmevalo okrog. Užigalne bombe so zažgale palačo poštnega ravnateljstva. Seveda so bili gasilci takoj na mestu z vsemi svojimi modernimi gasilnimi pripravami. Ogromna Magirus lestvaje bila v hipu mobilna in dolgi curk; vode so od vseh strani »izpirali« strehe in zidove poštne palače in bližnjih stavb. Ta čas so sovražna letala že izginila in za plinski n3pad specialno izvežbane čete so stopile v akcijo. Kemičarji so s potrebnimi re-agenčnimi pripravami ugotovili, da iz letal niso metali plinskih bomb. Vsi. ki so obležali na cesti, so bili ranjeni od drobcev rušilnih bomb. zato so jim mogli pomagati brez zaščitnih mask. Samaritani niso še opravili vsega dela, ko so sovražna letala ponovno priletela nad mesto. To je bil njihov bojni manever; ko so že vsi mislili, da je artiijerija letala uspešno pregnala in so se prebivalci že oddahnili od prve »groze«, so letalci zopet prihrumeli, to pot seveda z izdatnejšo porcijo. Na mesto so vrgli nekaj desetin plinskih bomb, ki so vse padle na Šentjakobski trg ali njega bližino. Znova je na trgu zahrumel bojni ropot, »ranjenci« in »zastrupljene!« so padali kakor omamljene muhe. Treba je poudariti, da so bili tudi ti »ranjenci« po svoje »izvež-bani«, saj se niso ganili, čeprav so jim tik za glavami pokale petarde, ali se jih je tik pred nosom razlila stekleničica solzilnega plina, vse dotlej, da so jih čete samurita-nov na nosilih spravile na varno, kjer šele so smeli oživeti. Artiijerija za obrambo proti letalom, je sedaj gladko odbila napad Bila je razmeščena na Gradu in drugih primernih krajih. Pol ure je trajal napad, potem pa so se ljudje vsuli iz skrivališč na trg, kjer so pobirali kupe ogorkov razstreljenih petard Nastopila je tudi čistilna četa, ki je razkuževala trg in ga očistila ostankov in sledov pravkar minule vojne Solzilni plin. razlit po trgu, pa je še nekaj časa učinkoval in ljudje so si pričeli meti oči in brisati solze. Nekaterim so oči pordele, da so bile ko zajčje. Torej vendar nekaj zares. Pri nanadu ie bil na trgu Sv. Jakoba ves odbor 7p 7->ščito mesta z odznaki na ro-kalihr OZAM Vsi so bili mnenja, da je bila organizacija obrambe brezhibna. Sa- maritanske čete so dokazale, da so v resnici dobro izvežbane za primer pravega napada. Po napadu so si funkcionarji odbora xa obrambo mesta ogledali priprave sam-ari-tanov v šentjakobski šoli, ki je bila improvizirana za vojno bolnico in se zahvalili njim kakor tudi gasilcem za njihovo požrtvovalno delo in vzorno disciplino. Obsodba atentatorja na dr. Dolifnssa Dunaj, 18. novembra. AA. Ob 9. dopoldne se je začela pred deželnim sodiščem razprava proti bivšemu zasebnemu uradniku Rudolfu Robertu Dertilu, ki je dne 3. oktobra t 1. izvršil atentat na kance-larja dr. Dollfussa. Za razpravo je policija izvedla posebne varnostne ukrepe. Nihče ni smel v sodno palačo, ne da bi ga bili prej preiskali, ali nima pri sebi orožja. Po zaslišanju obtoženca in maloštevilnih prič je sodišče obsodilo atentatorja Rudolfa Dertila na pet let prisilnega dela. Vsake tri mesece bo imel post. vsakega 3. oktobra pa ga bodo zaprli v temnico. Spo razum o razorožitvi ali nevarnost vojne London, 18 novembra g. Vodja konservativcev Baldvin je včeraj v svojem govoru v Edinburghu namignil na skrbi vzbujajočo mednarodno situacijo. Dejal je med drugim, da bi nova evropska vojna zadala zapadni civilizaciji smrtni udarec. O tem si je danes že ves svet, gotovo pa vse vlade, popolnoma na Jasnem. V teh okoliščinah torej ne morejo storiti drugega, kot zastaviti svojo dobro voljo za mednarodni sporazum. Odsotnost Nemčije v Društvu narodov in stališče Italije povzročata največje politične težave. Anglija smatra za svojo dolžnost, da stori vse, da se še v zadnji uri doseže sporazum o razorožitvi. Postava Jugoslavije proti Prtmorfu Beograd, 18. novetmbra. p. Nocoj je odpotovalo v Ljubljano prvo moštvo SK Jugoslavije, ki nastopi jutri v Ljubljani proti Primoriu v naslednji postavi: Sipasič, Dftn!-triievlč, Lukič, Tubič, Radovanovič. Mitro-vič, Nešič, Miloševid, LojanČid, Ljuba Popo-vič im Kesič. Sobotni nogomet na Dunaju Dunaj, 18. novembra, s. V prvenstveni tekmi je danes Austria zmagala nad Liber-tas s 4:0 (2:0) m se s .tem povzpela na četrto mesto v prvenstven! tabeli profesionalne lige. Vsak narečnih „JUTRA" — - \e zavarovan — — za 10,000 Din! — Vrentpmlr?! p^Boved Zagrebška vremenska napoved za danes: Sprimenljivo. oblačno, zmerno toplo, stalno — Situacija včerajšnjega dne: S severnega Atlantskega oceana se je spustila na ju2 močna depresija, ki se ie razširila nad vso Anglijo in Francijo tir prodrla že do Šnam-ie in Sredozemskega morja. Nad vzhodn" in severovzhodno Evropo prevladuje antin klon Zaradi tega se ie zrak nad iužno E\ ropo znatno ogrel. Na severu imaio zm-rer. mraz. PrHisk ie narasel za 0.5 do 5 mm. iv> sebno v gorskih kraiih. najmanj pa v riž nem Primoriu Temperature so v centralnih krajih in v Primorju padle za 1 do 6 stonim V ppav toliki meri so narasle v Slovsniii ir *ai>adni Hrvatski Dnnaiska vremenska napoved za nedelio-Na iugu močno oblačno; na vzhodnem robu Alp negotovo vreme, ponekod boli jasno kraji io ljudje 430.000 Din iznašajo izplačane zavarovalnine »Jutra" Brezbrižna vdanost v usodo, češ, da Je itak vse usojeno, je samo za ljudi, ki stojijo popoinoma osamljeni v življenju. Takih ljudi pa je malo. kajti življenje nas veže v skupine, ki posameznika ne puste brez gotovih obveznosti. Zaradi tega se pri vsaki nesreči tisočeri hote ali nehote za-globijo v misli: Kaj bo, če tudi mene kaj podobnega zadene? — Iz takih razmišlje-vanj sledjo sklepi, da se bo treba zaviro-vati, da bi zavarovalnina poravnala razne obveznosti žrtve nesreče ter nudila prvo Pokojni Maks Vale. Po njem doseže izplačilo >Jutrove< zavarovalnine skupno vsoto 400.000 Din pomoč ornim, ki »o bili ponesrečencu najbližji in zaradi katerih je tudi živel. Od sklepa do izvršitve pa je mnogokrat dolga in težka ter celo nedovršena pot. Nesreče, ki »o nas zatopile ▼ naj resnejše razmišlje-vanje, se pozabijo, izvršitev sklepa o nezgodnem zavarovanju zahteva neljube izdatke in tako se mnogokrat zgodi, da zadene nesreča ljudi popolnoma nepripravljene. Nezgodno zavarovanje, katero je uprava »Jutra« združila z naročnino, nudi pač najboljšo pripravo za primere najhujših udarcev usode. Te dni bo spet izplačana zavarovalnina v znesku 10.000 Din rodbini pokojnega »Jutrovega« naročnika g. Maksa V a 1 e t a, trgovca v St. Jerneju na Dolenjskem, ki je bil iztrgan iz plodonosnega življenja po nesrečnem naključju na lovu. Z izplačilom te zavarovalnine bo dosežena velika vsota 400000 Din, ki je bila izplačana na zavarovalninah ponesrečenih »Ju-trovih« naročnikov. Vsoti 400.000 Din odgovarja 40 primerov nenadne tragične smrti. Že ta številka sama nas sili k resnemu razmišl je vanju, pomisliti pa je treba tudi to, da se je ponesrečilo še več naročnikov, ki pa niso imeli poravnane svoje naročnine in zaradi tega njihove težko prizadete rodbine niso bile deležne pomoči. Vsako zavarovanje je vezano na gotove pogoje, a lažjih pogojev, kakor so pri zavarovanju, ki ga je uvedla uprava »Jutra«, si sploh ni mogoče misliti. Redno plačevanje naročnine je sploh dolžnost, ki jo mora izpolniti naročnik tudi napram onim listom, ki se ne brigajo za njegovo usodo. Izpolnjevanje vsake dolžnosti daje človeku prijetno notranjo zadovoljnost, redno plačevanje naročnine »Jutra« pa povrh še tolažljivo zavest zavarovanja za primere nesreče. Naj razmišljajo o vsem tem naročniki, ko bo čas za obnovo naročnine. Zveza slovanskih visokošolcev na Dunaju Ustanovljena je bila pred nekaj dnevi In že posluje Dunaj, 15. novembra. ]?o dolgem času »e j« zopet zbudila v Jutra< Je gotovo Se r živem spominu oni pretresljivi dogodek v Varva-rinu, kjer je ljudstvo opozorjeno, da ee med ciganskimi berači na sejmu nahaja tudi necigamsko dekletce, katero so domnevno cigani ukradli in je oslepili, da bi bilo sposobnejše za beračenje, na strahovit način samo izvršilo svojo sodlbo in obsodbo nad cigani. Nekaj podobnega se je dogodilo sedaj v sosednjem čarmanskem okrožju, r vasi Bosanskem brdu. Tu so se pred nekim časom naselili tako-imeoovani >beli cigani«. Bila jih Je večja družina in niso bili brez cvenka. Kupili so si zemljišče in so si na m jem postavili svoje hišice. Bavlli »o se s ravnovrstnimi deli ln bilo bi vse dobro, če bi se ne bile začele femalu po njihovi naselitvi dogajati v vasi tatvine, kakor jih prej ni bilo, ali pa se vsaj niso opažale. Sedaj, ko so bili cigani v vasi, je sum zaradi teh tatvhi seveda takoj padel na cigane. Zato je prihajalo dc neprestanih prepirov med ostalimi vaščanl ln c igran L Prarv poseibno pa »e Je obračal tum vaščanov proti ciganu Blažu Sajnovi-ču, ki je šele pred kratkim prišel is zapora. šajnovič pa seveda ni molčal na očitke vaščanov in Je tako nekega dne prišlo tudi do spopada med vaščanl in šajnovičem ter njegovimi soplemenjaki. Ker so se pa vaščani oborožili s sekirami, so se cigani umaknili v bližnjo cigansko hišo, kjer e Jih vaščanl začeli oblegati. Naposled so vaščani vdrli v hišo. V spopadu, ki je sledil, sta bila šajmovič in njegov prijatelj Peter Dekolovič tako težko ranjena, da sta podlegla ranam. Zaradi tega zločina so oblasti priprle sedem vaščanov H Bojameke-ga brda Cigani pa seveda niso mogli poza/bltl tega svojega težkega poraza in so sklenili, da se kruto maščujejo. Ko so se vaščani najmanj nadejaii, da jim preti nevarnost, Je tolpa ciganov napadla njihove hiše, slasti hiše tistih, katere je smatrala za krivce Blaževe in Petrove smrti. Sedem hiš so popolnoma razdejali, razbili ln uničili vse, kar jim Je prišlo pod roke. Samo človeških žrtev ni bilo, ker so ljudje pobegnili r strahu pred podivjano cigans!ko mašče-valsko tolpo. O tem za vas tako strahovitem dogodku Je bilo takoj obveščeno orožništvo v Čaz-mi, toda ko Je orožništvo prišlo v ras, Je pač našlo v njej do .sikrajnoeti razburjeno domače prebivalstvo, o ciganskih napadalcih pa nI biLo ne duha ne sluha. Izginili so kot da so se vdrli v zemljo. Na vsecm ciganskem naselju so ostale samo ženske in otroci, katere mora sedaj orožništvo varovati osvete vaščanov. KMETIJSKI VESTNIK K rabi umetnih gnojil Splošno Je znano, da se z domačimi gnojili (s hlevskim gnojem, kompostom, gnojnico), ki jih nahajamo pri vsakem gospo darstvu, dandanes ne more izhajati. Nemogoče je zadostiti vsem potrebam po hranilnih snoveh kulturnim rastlinam, ako hočemo doseči najvišje donose, odnosno njih visoko kakovost. Trg zahteva prvovrstno blago. Brez rabe umetnih gnojih pa to ne gre. Ker pa js raba umetnih gnojil večkrat pri naših kmetovalcih preveč enostranska ta ker prihajajo na trg v zadnjih letih nova umetna gnojila, mislimo, da ne bo odveč, ako jih tukaj naštejemo ta na kratko opišemo. Predvsem nas zanimajo fosforno kislino vsebujoča umetna gnojila. Naj navedemo predvsem rudninski suoerfo&fat, ki vsebuje od 16 do 18 odstotkov fosforne kisline. Superfosfat pridelujejo v tvornicah (Hrastnik, Celje) 17 posebne fosfor vsebujoče rude in s pomočjo žveplene kisline. Superfosfat učinkuje hitro, zaradi tega ga trosimo zgodaj pomladi, odnosno poleti. Na močvirnatih in lahkih peščeninah to gnojilo ni na mestu ta ne učinkuje, pač pa se obnese prav dobro na težkih ta lahkih ilovlcah. Nadalje spada semkaj Thomasova žlindra, ki ima 18 uO 21 odstotkov fosforne kisline ta približno 45 odstotkov apna. žlindro izdelujejo kot postranski produkt pri napravi jekla Znano je, da učinkuje Thomasova žlindra zelo počasi. Zaradi tega jo trosimo k rastlinam, ki dolgo rasejo na enem prostoru. Zlasti na travnikih ln na deteljiščib se pokaže njen učinek. Vpliv žlindre je tem večji, čim bOlJ je zmleta in fina, da se lahko enakomerno po njivah raztrosi. Običajno jo trosimo Jeseni, odnosno pozimi ter jo lahko mešamo med kalijevo sol ta apnenl dušik. K tem gnojilom prištevamo tudi sirovo kostno moko, ki vsebuje 20 do 24 odstotkov fosforja in 3 do 4 odstotke dušika. Redilne snovi sirove kostne moke so zelo težko topljive, zato priporočamo, da se uporablja pozimi, odnosno zgodaj pomladi, zlasti v krajih, kjer Jo razmerno poceni dobimo. Laže topliva kakor sirova Je raz-kleiena kostna moka, to je sirova kostna moka, ki so Ji v tvornicah odvzeM po kemičnem potu maščobe ln druge snovi. Vendar Je pa tudi to gnojilo prištevati k onim, ki počasneje delulelo. Nekaj posebnega Je pa kostni superfosfat, ki vsebuje 20 do 30 odstotkov fosforne kisline ln 1e glede delovanja popolnoma enak navadnemu rud-nincu" samo da "te učinkovitejši, osobito pri nekaterih kulturah, ki potrebujejo za svoj razvoj mnogo fosforne kisline (žitarice). Od dušiJVnfltJh gnoja izdelujejo pri nas (Ruše pri Mariboru) aonenl dušik, ta sicer lz zrak« ki ga napeHuleJo preko kalcijevega karbida v posebnih pečeh. Zračni drčfk se sp^fl namreč z apnom. Apnenl dušik ima 15 do 20 odstotkov dnšlka ln 50 do PO odstotkov apna. S tem gnojilom pomnožimo v zemlji ne samo dušična te snovi, temveč tudi apno. Apneni dušik učinkuje tudi počasi, zaradi tega ga uporab-Hamo zsrodal pomladi aH celo pozimi sa- lone Brezar: Marškompanija To je bilo v zgodnji zimi leta sedemnajstega. Pusti dan se je izkrotovičil iz megle in se popoldne ves lesketal v zimskem solncu. Visoko so se blesteli v si-njino zajetni snežniki. Dolina pod njimi, ves nemški trg s hišami, gospodarskimi poslopji, ograjami, vrtovi je bil kakor pristanišče v belem sneženem morju. Zdaj še živeti, ob tem zmagovitem soncu, ki ob zimi razliva samo zlato ift obeta daljnjo pomlad in bo sijalo v poletje in jesen in v vekov veke!... Komaj malo radovedno so se zbirali ljudje na glavnem trgu. Iz gradu zunaj trga je počasi korakala marškompanija, da pred hišo, kjer je bila nameščena komanda, vzame slovo. Trobentaču se je zatikalo. Neskladnim korakom kolone, ropotajoče s težkimi nahrbtniki, se je umikala brozga talečega se snega, ki se je pocejala po široki cesti. Spredaj je stopal stotnik Steiner 9 palico v roki, kakor da bi šel na sprehod po svojem ljubem dunajskem Ringu. Arhitekt, glasbenik, človekoljub. Vse drugo, samo ne oficir, čeprav eden izmed najstareiših iz rezervnega oficirskega kadra. Že pred vojno je bil nadporočnik. Takrat mu je ugajalo nositi uniformo in švadronirati v oficirski družbi. Toda zdaj v. vojni — ze petkrat ali šestkrat so ga poslali na fronto, vselej je srečno pribežal nazaj, preden so ga mogli doseči eksplozije ruskih in laških šrapnelov ... Njegova prekrasna gospa se je smehljala, ko so ga zdajle sredi zime vnovič postavili na čelo marškompanije, poljubovala je svoji hčerkici v naročju hladne rdečkaste ročice in ji šepetala: »Papaček se bo kmalu spet vrnil... V štirinajstih dneh bo spet pri nama... Papa kommt wieder, o ja, Papa kommt wieder!« Že potem, kako se je razmestila kom-panija pred drevoredom in pred komando, se je videlo, da ni trde roke nad njo. Kako! Bog se usmili takega moštva v bornih cesarskih koprivah, v ohlapnih zelenkasto sivih plaščih, s čepicami kakor iz resja, poveznjenimi na glavi tako, kakor jih nosijo dojenčki. Celi rodovi so tule premešani: brkati koščeni Bosanci, Tirolci in Istrani, starci in izstradani mladiči, bledi, kloneči pod tovorom nahrbtnika in puške. Rejeni tržani — vsi enthoben — so se poskrili doma ali pa kukali izza ošta-rijskih zapečkov skozi motna okna na trg... Manj sramežljivo so oni pisarji in sleparji iz komande zapolnili vsa okna in se s pisarniškimi dekleti naslajali v kresanju puhlih dovtipov na račun prestradancev v marškompaniji. Čil kakor vitez, žvenketajoč z ostrogami, se je pojavil pred četo poveljnik kadra, stotnik Hauer. Z njim adjutant nadporočnik WolfIing. »Habt Acht!« je komandiral stotnik Steiner. Ob samem povelju se mu je glas smešno prevrgel v hripavost. Tiho je raportiral. Nato je spet nastopila tista svečana minuta, ko je stotnik Hauer izpregovoril vojakom v slovo, junakom nedosegljivim, diki avstrijske armade, zmagovalcem na vseh frontah, bodočim pokoriteljem zemeljske oble... Govoril je gladko, ves stari kader je znal njegov govor na pamet, marškompaniji pa ga je vselej v tisti mešanici pretolmačil nenadomestljivi na-rednik Peter »Zum Gebet!«... Glas trobente se je lovil zmedeno. Marškompanija je stala tu kakor gruča obupancev. Bolj hladnega slovesa še ni bilo. Defile se je povsem izjalovil. Stotnik Hauer je odzdravljal in pribočniku šepetal: »Marširajo kakor krave, kakor krave!« ... Na klancu proti kolodvoru so opešali trije mladi BosancL Posadili so jih v sneg in jim ribali senca in čela ... »Svinje, svinje!« je svoji druščini sikal narednik Peter. »So že spet žrli samo sol, da bi opešali! Zdajle pred odhodom. Na, da gibt es kein zuriick!« — Profesor Kolenec, nerodni enoletnik, je stopal na koncu čete, z njim stari eno-letnikd od kadra za častno spremstvo. Ko se je na kolodvoru uvrščala marškompanija v vagone, in so se nekateri takoj vrgli v slamo, razmetano po tleh, je profesor Kolenec smehljaje se. kakor vedno, sukal svojo koničasto, kratko ostriženo bradico: »Da, da prijatelji, moj filozofski sistem ne vara. Kmalu bo konec in potem razpredem vse, česar me je naučila vojna. Takoj po vojni pa izdam knjigo. Vi se smejete, Peregrin!« »Nikakor ne vašim sijajnim osnutkom, a ponavljanm: tele vaše patrone, profesor, so vredne več kakor vsa vaša filozofija!« Leno se je k druščini enoletnikov pri-zibal tovariš četovodja Plank. V dunajskem narečju je zevaje zabavljal in se leno pretegnil: »Prekleto, zdaj se bomo tu obirali do večera. Kakor kokoši v kurnik nas pošiljajo vselej z mrakom na fronto.« »Torej Plank — spet prostovoljno?« »Spet. Vi vsi skupaj ste mi prepusta druščina. Bog vam bodi milostijiv! t Sedlaček ga zafrkne: »Plank gre pogledat, če so mu postavili novo bajto. Lanska mu je zgorela, ko si je uši obiral in jih v ponvi cvrl!« »Ah kaj!« se namuzne Plank in se ob-lizne: »Ne. otroci. Trmoglavi ste. da vam moram znova povedati: če se sam javim na fronto, vem da se mi ne bo ničesar zgodilo. In pa lačen sem, pri Bosru! Takih sleparjev, kakor imate vi Sedlačka v magacinu. ne zmore vsa fronta od Flan-driie do Gradeža ...« V mraku, ko je vi=oko zablestela ve-černica, je zapel telefon na postaji. Invalidni prometnik je hitel k stotniku Steiner ju: »Signal, odhod, gospod stotnik!« mega za sebe ali pa pomešanega s Thoma-sovo žlindro, odnosno kalijevo soljo. S bu-perfosfatom pa apnenega dušika ne smemo nikdar mešati. V novejšem času izdelujejo v tvornicah za dušik tudi apnenčev soliter, ta sicer s 16 odstotki dušika in 50 odstotki apna. To gnojilo velja kot hitro učinkujoče ter ga trosimo pomladi na oslabele ozimine, sploh po okopavinah, kjer primanjkuje hlevskega gnoja. Apnenčev soliter morejo rastline takoj izrabiti. Njegov učinek Je enak čilskemu solitru s 15 do 16 odstotki dušika; slednjega uvažamo iz Cileja. Naposled izdelujejo v teh tvornicah tudi sejnino s 46 odstotki dušika, ki jo raztopimo v vodi in uporabljamo zlasti za gnojenje cvetlic v loncih, odnosno žlahtnejših kultur na vrtovih. Dalje uporabljamo pri nas z uspehom tudi 40-odstotno kalijevo sol kot kalijevo gnojilo. Nekatere kulturno rastline, predvsem okopavine, kakor pesa za krmo, korenje. krompir, turščica, zelje so naravnost navezane na kalij, da ne omenimo tudi detelj in drugih rastlin za krmo. Kalij spada namreč med ona gnojila, »dnosno redilne snovi, kakor fosforne kisline in dušič-nata gnojila, brez katerih ne moremo pridelati nejvišjih odnosov. Kalijevo sol uvažamo iz Nemčije, kjer Jo kopfljejo v posebnih solinah kakor navadno sol. Mešamo Jo običajno s Thomasovo žlindro ali pa z ap-nenim dušikom, ker tudi ta bolj počasno deluje. Najbolje je, da jo v mešanicah saj nekaj tednov pred setvijo, odnosno saditvijo poljščin, trosimo ln plitvo podkoplje-mo. Pri nas Izdelujejo tudi mešana gnojila, ki vsebujejo najglavnejše redilne snovi (dušik, kalij, fosforno kislino ta tudi apno) v gotovem razmerju. Je to mešano gnojilo nitrofoskal (Ruše), Sem spada tudi gnojilo nitrofos z. dvema gnojiloma, to je z dušikom in fosforno kislino. Važno gnojno je tudi apno. V prodaji ločimo zmleto apno (zmleto apneno moko) in sprašeno živo apno. Apneno moko izdelujejo z mletjem navadnega apnenca v posebnih mlinih in je priporočljiva zlasti za gnojenje lažjih zemljišč in takih, ki Imajo malo apna. Učinek je zelo počasen, žgano apno pa uporabljamo z uspehom na težkih zemllan, ki jih močno razjeda ta rahlja, a Istočasno obogati z apnom. Važno Je omeniti, da ne smemo uporabljati apna v prevelikih množinah tn poljubno, kadar nanese čas. Zmleti, odnosno žgani apneni prah trosimo v jeseni ali vsaj zgodaj spomladi na obdelanih njivah ob suhem vremenu, ki ga potem plitvo ln dobro premešamo z zemljo. Travnike moramo vsaj dobro pobranati pred trošenjem. Na 1 ha površine računamo 8 do 15 q apna. Glede pravih količin ostalih gnojil pa Je najbolje, da se napravijo primerni gnojilni poizkusi za vsako zemljišče posebej, ki nam natančno povejo, katero gnojilo ta koliko ga je vzeti na posamezne primere. S tem smo opisal' na kratko nekatera umetna gnojila, ki so pri nas v rabi ta brez katerih v današnjih časih v našem kmetijstvu kljub gospodarski stiski ne moremo izhajati. Zimski čas Je za to, da razmišljamo, kako je nam dobaviti ta gnojila, da jih moremo pravočasno trositi, da pridemo do boljših pridelkov. Fr. K. Steiner je poki m al ljubi ženici: »Vse v redu. Also: v 14 dneh...« Hčerkico, ki so ji velike oči sijale ia-nad rdečih zabuhlih ličec, obkroženih od bele kučme, je stisnil k sebi: »Papaček pride spet...« Potem je vstopil v prvi vagon k svojim častnikom. Vlak je potegnil v noč. Kakor tanke bele zastavice je plapolal dim iz majhnih dimnikov nad vagoni. Ena sama harmonika je žalostno pela neko staro pesem, da je brezupno potožila: gremo na fronto... Zvečer je nadporočnik W51fling v ad-jutanturi diktiral strogo rezervatno poročilo komandi bataljona na fronti:... »Notorično je, da se stotnik Steiner redno izmuzne, kar demoralizujoče vpliva na častniški zbor pri kadru in vzbuja hudo kri zlasti pri onih gospodih oficirjih, ki imajo za seboj težke frontne doživljaje in jih dičijo rane in odlikovanja. Zatorej...« Stotnik Hauer, ki mu je Wolfling vdano ponudil pismo v podpis, ni prebral do konca. Otrnil je pepel cigarete, se nasmehnil in podpisal: »Da, da, ljubi Steiner, tudi nate je prišla vrsta...« * Steiner se ni vrnil. Visoko v Tirolah ga je^— nesrečnega radovednika — sredi noči pobrala ena sama krogla. Mogočen zeleni sij rakete mu je svetil v večnost Vodovod pod domačo streho Napredki tehnike so omogočili izrabo vsakega studenca za ureditev kompletne vodovodne naprave v vsakem domu Brez tekoče vode v hiši »i ni mogoče misliti sodobne domačije. Ponovno smo ze opozarjali na vodovodne naprave velike avstrijske tvrdke Garvenswerke, ki so najsrečnejša rešitev nekdaj tako težkega problema, kako oskrbeti dom s tekočo vodo, ki bi bila vedno na razpolago v poijubm količini. Vodovodni aparat »Mimot« omogoča oskrbo doma s tekočo vodo v vseh prostorih brez težavnega m zamudnega prenašanja vode. »Mimot« avtomati so v ravem pomenu besede domači vodniaki. .z studenca, ki je lahko tudi precej daleč od hiše. se dovaja voda v kotel in je tam stalno pod zračnim pritiskom. Iz zbiralnega kotla teče voda, kadarkoli se odpre pipa pri napeljavi v kuhinjo, kopalnico ali kjerkoli- Žalogo vode obnavlja sama od sebe »Mimotova« črpalka. Ko ie kote! spet napolnjen, se črpalka ustavi sama od sebe. Naprava uporablja električni tok po potrebi in je hišnim prebivalcem prihranjena vsaka kontrola, kakor tudi vsako odpiranje ali zapiranje avtomatov. Pri vodnjakih, ki so tako globoki, da iz l Fino perilo, priprosto perilo ..alivselej čisto je perilo OVIM S.T.J.8-33 TERPENTINOVIM MILOM PRISTNO SAMO Z ZNAM KO'JELEN' fežA NAMAKANJE PERILA "ŽčfJSKA HVALA " njih ne morejo črpati vode navadne črpalke, pa se uporabljajo »Uta« avtomati, ki so urejeni po istem sistemu kakor »Mimot« ter deluje »Uta« črpalka sama od sebe pod vodo in je ni treba niti snažiti v globokem vodnjaku. Posebne prednosti teh naprav so nizke cene nabave in uporabe, nadalje najboljša kakovost in neobčutljivost za mokroto in druge vplive pri vseh napravah, s katerimi lahko upravlja vsakdo brez posebne pozornosti. Vsa podrobnejša pojasnila o domačih vodovodih daje zastopstvo Garvenswerke v Ljubljani na trgu Kralja Petra št. 2 Ureditev okolice trnovskega mostu Po regulaciji Gradaščice iin po gradnji novih mostov j« ostala okolica zanemarjena, zlasti pa nabrežje pod Dobrilovo uli-oo. Naposled so jeseni začeli nasipavati l^obrilovo ulioo in so jo zravnali z višino novega trnovskega mostu. Prej je bil oib cesti nekakšen prepad, čigar dno je bila smpdeča. mlaka, breg so pa tvorile smeti. Z zvišanjem ceste so napravili proti dnu Gradaščice nasip, ki so ga obložili z rušo. Od trnovskega mosta proti M iT ju med cesto in Gradaščioo je pa napravljena lična pot, ki bo hkrati služila kot siprehajališče in po nji bodo hodile perice k perišču. Okolica Grada šole« ob Dobriilovi ulici je urejena sedaj tako lepo, da je ostala kljub i.laoijti naravna lepota neokrnjena. Na vkiifrrvo regulirani nosi/p reguls sliki Peter Grasselli na mrtvaškem odra Ljubljana, 18. novembra Prvi slovenski župan ljubljanski g. Peter Grasselli je ležal danes še vedno doma, v hiši žalosti na Mestnem trgu 25, na postelji, pokrit s cvetjem in obdan od neštetih vencev. Venomer prihajajo njegovi čestilci. Z globokim spoštovanjem »topajo v sobo tudi zastopniki rarnih organizacij in korporacij. V nedeljskem dopoldnevu bodo prenesli krsto s pokojnikom v vežo mestne hiše, kjer bodo lahko kakor pri pokojnem dr. Tavčarju defilirale množice, nakar ga bomo ob 14.30 spremili do zadnjega počivališča pri Sv. Križu. V počastitev zaslužnega pokojnika je uredila trgovina g. Antona Schusterja v hiši žalosti lepo žalno izložbo. Okno je vse pregrnjeno v črnem, v ozadju pa je zelo posrečen umetniški portret pokojnika, ki ga kaže, kakršen je bil v zadnjih letih svojega življenja. Pod sliko leži srebrn lovorov venec, spredaj pa poživljata izložbo dve palmi. Družinski praznik Martina Sveteta Ljubijana, 18. novembra V krogu svoje družine je praznoval te dni 70. letnico upokojeni šolski sluga na IV. mestni šol' na Prulah Mi v radiu in so njihovi Še danes je Martin mož, da ga je treba iskati. Postaven, krepak, uren, okreten kakor mladenič. Zgovoren in šegav je povrh. v vsako družbo zanese dobro voljo. Doma je na Studencu-Igu. Ko pa je prišel v Ljubljano na nabor, so dejali, da bo ostal kar v mestu in so Martina pomešali med Janeze. Ko je odslužil vojake, je bil zaposlen nekaj časa v tobačni tovarni. A I. oktobra 1893 je nastopil službo šolske^ ga sluge na Ledini. 2e tedaj se je mož udejstvoval v narodnih društvih in tudi krepko sodeloval pri demonstracijah pred spomenikom Anastasija Griina poleg Križank. Na Ledini je ostal polnih 21 let. tik pred vojno pa so ga prestavili na IV. mestno šolo na Prulah. Bil je vseskozi član Sokola I., ki je domova! tiste čase v šoli na Ledini. Telovadil je in se udejstvoval v raznih odsekih. Seznanil se j.e s premnogimi odličnimi na vokalna združenja, kar jih ji bilo pr nas. Kvintet, ki ga vežba g. Ludvik Žepi 5 si je za ponedeljkov koncert izbral skladb' Galluea-Petelina, Pavčiča, Rista Savina, L,i jovica, Adamiča, Zepiča, Mokranjca in šti tofa. So to izključno dela, ki pri nas še n eo bila izvajana. V svojem večletnem obstoju je Ljubi j a ski kvintet uspešno konoertiral doma in inozemstvu, tako v Oelju, Ptuju, B dogradi Pragi, Lažni, Podebradi, Dunaja itd. N. Dunaja so pevci peli tudi za gramofonske Mlada Turčija marslra Osvajajoča pesem bobnov — Republikanski marš Moderna turška vojska — Prerojena mladina Tram — tram — taram — ta - tam... še danes po treh tednih se mi zdi, da ml zveni v ušesih zamolkla pesem neštetih bobnov, ki je od ranega jutra v pozno noč polnila vse ulice turške prestolnice Ankare, ko je praznovala desetletnico republike, desetletnico nove Turčije. Nismo še stopili na ankarska tla, ko nas Je že pozdravila ta monotona, a v svoji nepopustljivi vsiljivosti naravnost fascinira-joča glasba. Mimo kolodvora se je vila dolga. nedogledna pestra reka skavtov in ganizacijska nesposobnost in korupcija, predvsem pa mrtvičasti orientalski fatalizem. Tako so postali njena usoda le še porazi, zaključeni z razsulom ob grški ofenzivi 1. 1922. Kemal paša, takrat še mlad polkovnik, pa je znal premagati malodušje in resignacijo turškega naroda. Zbral je v Ankari nove regimente mož m fantov in jih napojil z veliko vero v moč in bodočnost turškega naroda. Rusi so mu dali orožja, municije m opreme, saj je šlo v bistvu za boj proti Angležem In s to za- Kemalovi gostje pri deflleju na ankarskem polju. Na levi »loviti poveljnik ruske konjiče, sovjetski general Budjenij. nastopi med poslušalci na inoč priljubljeni. Pevci eo po večini državni uradniki in ■'^žbajo skozi vse leto z idealno požrtvo-alnoetjo v večni negotovosti, da ne bi ka-a službena premestitev člana onemogočila 'adaljnjega obstoja kvinteta, ki je v sedali sestavi glasovno in tovarisko prav povečana tvorba. Koncert priporoča mol Ob tej priliki pa tudi opozarjamo, da bo 'iovjnski vokalni kvintet s svojo krasno eemijo sodeloval tudi na letošnjem novinarskem koncertu dne 1. decembra. skavtinj. Na ankarsko polje, kjer je naslednji dan bila velika parada pred Gazi-jem, se je zbirala ta silna množica mladih fantov in deklet. Četa je sledila četi, bataljon bataljonu, sijajno disciplinirani vsi m vzorno opremljeni. Vsaka četa je imela zbor bobnarjev, ki so neprestano bili po svojih instrumentih, kakor bi hoteli pokazati voljo mladine, posvetiti vse življenje preporodu Turčije, to svojo neomajno vero, da bo veliko delo v vsem uspelo. In pozneje v mestu, vse tri slavnostne dni, skoro ni bilo trenutka, da ne bi od kod zvenela ta bodreča ln prepričujoča pesem bobnov. Spremljala je oddelke skavtov, Čete m bataljone vojaštva vseh vrst, spremljala razne mladinske organizacije, spremljala pa tudi odposlanstva kmečkih pristašev Kemala, ki so se zbirali iz vseh krajev Turčije. Oddelki so odhajali na razr na zbirališča, ali se vračali v svoja taborišča, obiskovali tudi drug drugega. Vedno vojaško postrojeni, vedno z bobnarji na čelu. Le redki so bili oddelki vojaštva ali skavtov, ki so imeli tudi zbor trobentačev, godbe v našem smislu sem videl le tri, štiri in še te izključno vojaške. Pač pa je za čudo od povsod zvenela tudi pesem. Vedno ena ln ista, borbena m osvajajoča. bodreča in ponosna. Za desetletnico republike je sestavil mlad novinar, urednik »Hakimiyeti Milliyeta«, glavnega Ke-malovega glasila, priložnostno himno, ki poveličuje uspehe desetletnega dela za preporod Turčije in slavi zmagovalca in rešitelja Kemala. Mlad glasbenik je k verzom napisal priproste note in tako je nastal republikanski marš. Po kompoziciji menda ni popolnoma originalen; zelo spominja na marseljezo in tudi na fašistično himno. Toda oči vidno odgovarja novi marš turški duši, kajti v pičlih štirinajstih dneh je postal narodna himna. Seveda, z uprav po ameriško sprotno in velikopotezno režijo je pomagala tudi vlada. čez noč so natisnili na stotisoče izvodov not z besedilom. Narediti so dali tisoče in tisoče gramofonskih plošč, štirinajst dni pred svečano obletnico republike so ves ta material razposlali šolam in društvom, vsem vojaškim in skavtskim edinicam, ob enem pa je koračnico po večkrat na dan svirajl ankarski radio, so jo bruhali iz sebe vsi javni in zasebni gramofoni. Na jubilejnih svečanostih jo je pela že vsa Turčija, ki se priznava k novi veri turškega vstajenja. Prepevali so jo vojaki in mornarji, skavti in študentje, šolski otroci in odrasli državljani. Marširali so po njej in izpovedovali ž n1o svojo voljo do življenja ln napredka. Tudi to je eden med mnogimi čudeži Kemalovega režima, kajti Turki niso ravno na glasu muzikaličnega naroda. Toda Kemal je predober poznavalec ljudske duše, da ne W vedel, kako silno suge-stiven je vPHv glasbe na ljudsko dušo. Zato 1e začel uspešno borbo tudi proti vko-reninjenemu turškemu nezanimanju za elasbo. Danes se učijo petja po vseh šolah in vlada povsod na vso moč podpira glasbo. Prvi korak k nadailnjemu razvoju so pač primitivni zbori bobnariev. ki pa bodo v doslednem ča.?u rotovo tudi v Tur-čiti spodrinieni po orkestrih. In tako Je cfb oglušuločem grmenju bobnov in pobožno navdušenem prepevanju rem?b!ikansk° koračnice na glavni dan Jubilejnih svečanosti. 29. oktobra, defilirala pred Kemalom ter drueiml domačimi in tujimi reprezentanti vsa nova, mlada Turčija. Skoro štiri ure ie trajal ta defile de-s^ttisočev na prostranem anknr^kem polju: na sto tisoč so cenili množice gledalcev Iz vseTi kralev Turčiie. r>red vsem iz obeh glavnih centrov, iz Anksrp in Oari-gTida. T"d1 v mnogo vedi državi s staro civilizaciio bi bil?" taka revija živlier>1a in moči imnormtria. še neprimerno večji ln silneiši 1e bil njen vtis tam v osrčju Male Azile in ob zavesti, da 1e vse to ustvar-ieno v tjrfffMh desetih letih na ruševinah razpadle prošlo^ti. v prvi vrsti nova turška volska Kakor s čarobno palico ustvarjen« iz nič. Res je bila pred eeneracllami sultanska volska med naimogočnslšiml na svetu, za takratne razmere sipino orremllena in dobro disciplinirana. Toda nad sto let je že propadala in razpadala. Razjedala sta Jo or- silno arraadico, a navdušeno m polno vo-]je do zmage, je Kemal premagal mnogo močnejšo grško armado in jo vrgel iz Male Azije. Ta nova turška vojska, vsa zaverovana in slepo vdana rešitelju čudotvor-eu, je postala zaledje, ki je Kemalu omogočila njegove revolucionarne reforme. Kemal ji je vračal ljubezen za ljubezen, zvestobo za zvestobo. Armada je bila njegova prva m največja skrb. Kar se pod sultanovim režimom ni posrečilo ne angleškim ne francoskim vojaškim Inštruktorjem, je Kemal v nekaj letili naredil z domačimi, turškimi oficirji: organiziral J« moderno armado, vzorno disciplinirano in najmoderneje opremljeno, obenem pa prepojeno z najboljšim duhom. Maso m jedro defilirajočih polkov je tvorila pehota v peščeno sivih uniformah, ž« izdelkih domače turške industrije, z jeklenimi čeladami na glavah. Sami zdravi in čvrsti fantje, polni elana. Upravičeno so na nje ponosni Kemal in vsi Turki. Ko jih je gledal, se je še vedno mrkemu diktatorju razvedril obraz, množice pa so jim prirejale neprestane ovacije, čeprav Je trajal njihov mimohod polni dve url Pehoti so se namreč priključili še vsi drugi oddelki od težke artiljerije in tankov pa do kavalerije na krasnih konjih m do vozov z golobi pismonošL Tudi inozemski voja>-ški strokovnjaki niso prikrivali svojega občudovanja in priznanja za mlado vojsko. Za vojaštvom najjačji in najštevilnejši so bili oddelki skavtov. Več tisoč jih je bilo, med njimi že tudi nekaj sto deklet. Skavtstvo je v novi Turčiji poldržavna ustanova, ki nadomešča ne le naše Sokol-stvo, marveč tudi boljše viške m fašistične vojaške mladinske organizacije. Popolnoma je v službi reformistlčne revolucije tn tvori njeno mladinsko avantgardo. Kar jih. je bilo v Ankari, so bili že sami odrasli dečki, tako nekako od 16. leta naprej. Samo oborožiti bd jih bilo treba, pa bd se spremenili v polnovredno vojsko. Tudi na nj» lahko Kemal in nova Turčija računata vselej in v vsakem primeru. Sploh se je povsod videlo, kako pravilno se veliki reformator zaveda, da je mladina tista, ki mora dati trajnost novemu obrazu Turčije. Zato je njegova glavna skrb posvečena pridobivanju naraščaja, moškega in ženskega. Poleg vzgoje v vojski in skavtstvu dela z vso silo na razvoju šolstva. Skoro nepojmljiv Je napredek na tem področju; današnja mala Turčija ima že dvakratno ali celo trikratno število šol, kakor ga je imelo nekdanje mnogo večje turško cesarstvo. Da je današnja generacija odločno in brezpogojno na Kemalovi strani, so pričali pobožno žareči obrazi dijakov in dijakinj, ko bo pri mimohodu pred slavnostnimi tribunami vzklikali Gaziju. Kar čudna je bila misel, da hi vsa ta zdrava, doraščajoča dekleta, ki tako živahno in vedro marširajo v svojih preprostih, evropsko krojenih oblekah, morala še danes ždeti le med štirimi zidovi, ako ne bi bilo Kemala in njegovih reform. Zato smo prav radi verjeli, ko smo ponovno slišali, da so ravno ženske najbolj vnete Kemalove vernice. Neštete so bile nacionalne organizacij« in kmečke delegacije, ki so se zbrale z vseh vetrov prostrane Turčije. Kaj pomenja tak zlet, si lahko predstavljamo, ako pomislimo, da ima Turčija sicer komaj toliko prebivalcev kakor Jugoslavija, da pa je po obsegu precej večja kakor Nemčija ali evropska Francija, pri tem pa ima le še malo železnic in drugih prometnih zvez. Treba je bilo mnogo navdušenja za veliko stvar, da so prišla odposlanstva iz vseh pokrajin. Izpričala pa so, da Kemalove ideje niso omejene le na meščanstvo in na mladino, marveč da imajo zveste pristaše tudi med kmečkim in delavskim prebivalstvom. Reforme, ki jih je v Turčiji uvedel in izvedel Kemal, so tako ogromne in tako globoko revolucionarne, da človek, ki gleda na nje z evropsko, tradicij prepojeno mentaliteto, skoro ne more verovati v njihovo resničnost in trajnost. Kdor pa je gledal pohod mlade Turčije pred voditeljem in preporoditeljem, kdor je videl vso to jekleno voljo in fanatično vero, pa to obo-žavajočo ljubezen in udanost do vodje. Je moral svojo skepso vsaj zelo, zelo zmanjšati, ako je že ni mogel čisto odvreči. odlikovano terpentinovo milo izdelano na bazi čistega olivnega olja HRANI VAŠE PERILO. POSKUSITE! PREPRIČAJTE SE! vesti ♦ Kakor hitro so se pojavile v Javnosti letošnje knjige Vodnikove družbe, je nastalo zanje tako zanimanje, da jih žele imeti še vsi, ki »o prej cele mesece odlagali s svojo članarino. Temu se ne čudimo, saj se širi povsod sama hvala o letošnjih publikacijah. Na pisarno je zadnje dni velik naval, zato opozarjamo zakasnele člane, maj se javijo pri poverjeništvih, dokler je še kaj zaloge. ♦ častno priznanje Jugoslovanski znanosti. Society of Chemical dmdustry je pozvala profesorja na ljubljanski univerzi dr. Samca, da predava kot njen gost na Srmposi-umu >Bread and Milk«, ki ga priredi med 20. in 25. t. m. Food-Group v Londonu, o rezultatih svojih raziskav. Predavanje, katerega osnovna misel bo izslediti zveze med tehnično posebno važnimi lastnostmi polysacharldov in njihovo konstltucljo sloni po večini na znanstvenih delih, ki so jih izvršili Jugoslovenski kemiki v kemičnem institutu univerze v Ljubljani. Posebno važne prispevke k navedenemu problemu so prinesla eksperimentalna dela kemikov Blinca, čanica, Gu-zelja, Kavčiča, Klemena. Knopa in Mayerja. L MAČEK? LfuMfana Aleksandrova cesta 12 NAJVEČJA IZBIRA SUKENJ, POVRŠNIKOV in oblek za gospode in deco. ♦ Službeni IIst dravske banovino Objavlja v 93. letošnji številki: pravilnik o domu kralja Aleksandra I. za učence srednjih šol, naredibo bana o zaznamovanju poti •tez in smuških smeri (o markacijah) v dravski banovini ln rasne objave is »Službenih Novin«. ♦ Nalezljive boloznl v dravekl banovini. V dobi od 22. do 81. oktobra je po uradnem poročilu za nalezljivimi boleznimi obolelo 15S oseb, in sicer: za davlco 81, za vnetjem priušesne slinavke 34, za škrlatln-ko 14, za šenom 11, za grižo 8, za tifuzom 7, za krčevito odrevenelostjo, za otročično vročico ter za noricami pa po 1 oseba. (Monentom brezalkoholno kuhinjo Priznana kuharica »TETA« iz brezalkoholne restavracije »Union« naznanja, da Je prevzela splošno znano gostilno »Pri kaplanu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip, kjer bo nudila svojim gostom dobro hrano in brezobvezno dobro pijačo. Pridite in poskusite, gotovo boste zadovoljni. — Pošiljam tudi na dom! Se priporoča FANT TERNOVEO ♦ Iz zdravniška zfeornlce. Sanitetni polkovnik v pokoju dr. Matej Justin v St. Vidu nad Ljubljano je bil vpisan v imeni* zdravnikov, zdbozdravnlk dr. Nlko Sever ▼ Brežicah pa je bil zaradi preselitve v savsko banovino izbrisan iz Imenika zdravnikov za dravsko banovino. ♦ Napredovanje v državni službi. Z odlokom ministra za prosveto je napredovala v višjo položajno skupino članica narodnega gledališča v Ljubljani Zlata Gavela- .Gjungjenčeva v Ljubljani. ♦ Podporno društvo za gluhonemo mladino se je obrnilo te dni s posebno okrožnico na raazne tvrdke v dravski banovini za prispevke k Miklavževemu obdarovanju gluhonemih sirot. Prva se je odzvala tvrdka Franjo Sušek, konfekcija v Mariboru, ki jI društvo Izreka najtoplejšo zahvalo, želeč, da bi Jo posnemale tudi ostale tvrdke po svoji najboljši uvidevnosti. ♦ Zagrebčan nagrajen v Londonu. Na letošnji mednarodni tekmi filmskih amaterjev v Londonu Je dobil prvo nagrado Za-Sretočan dr. Paspa s filmom, ki predstavlja botanlškl vrt v MaKslmiru pri Zagrebu, Plitvička jezera in Jadransko morje. ♦ Stari grad JZrimkih kot obrtniški dom. Obrtniško društvo v Cakovcu bo danes slovesno prevzelo v svojo posest stari grad Zrinskih, ki ga je kupilo od delniške družbe Slavonije, da ga reši propadanja ln da uredi v nJem svoj dom. Prevzem gradu bo »družen z lepo manifestacijo medmurskih obrtniških organizacij. ♦ Za pokojninsko zavarovanje pomorskih kapetanov ln strojnikov. Delavska zbornica v Splitu je po centralnem tajništvu HABO MILO naglo omehča brado Vprašajte naše stare odjemalce, ako so z našo postrežbo zadovoljni. Odgovor, ki ga boste dobili, je nam v ponos. — Tudi vam ustrežemo! JO S. ROJI NA, Ljubljana Aleksandrova cesta S. ZVOČNI KJNO V ŠIŠKI. SOHOLSKI DOM - Tel. 33-87 MARIJA JERITZA najslavnejša sodobna svetovna pevka v edinstvenem velefilmu VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA PAUL HARTMANN SZOKE SZAKALL — LEO SLEZAK Predstave samo Se danes v nedeljo 3., 5., 7. in 9. uri. V ponedeljek dne 20. novembra pride PESEM ZA TEBE v glavni vlogi Jan Kiepura! Pride! £2 delavskih zbornic poslala prošnjo ministrstvu socialne politike, da bi se čim prej rešilo vprašanje pokojninskega zavarovanja pomorskih kapetanov in strojnikov, Kapetani in strojniki naj bi se zavarovali ma glede na to, v katero pristanišče spadajo ladje, na katerih so zaposleni. Dosedaj so namreč kapetani in strojniki, službujoči na ladjah, ki so registrirane v dalmatinskih pristaniščih, zavarovani pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, oni, ki službujejo na ladjah, registriranih v Boki Ko-torski ali na Sušaku, pa so izključeni od tega zavarovanja. Najboljša rešitev perečega vprašanja bi bila ta, če bi se tudi te kapetane ln strojnike zavarovalo pri Pokojninskem zavodu. • Nevarna poškodba rečnega nasipa. Na levi obali Kolpe pri vasi Stara Drenčlna je silno vodovje preMo nasip na razdaljo kakih 100 m. Voda je s strašno brzino vdrla preko pokvarjenega nasipa ter poplavila okrog 38.000 oralov. Reka Kolpa še nI znatno upadla od zadnjih nalivov in Je še vedno nekaj metrov nad normalo. Polagoma pa se znižuje Sava in je to velika sreča, ker bi se drugače razlile Se večje količine vode iz Kolpe. Pod vodo je vsa okolica Siska ln Je mesto podobno velikemu otoku. Ker Sava stalno pada, upajo, da bo vodovje odteklo brez večjih nesreč. ♦ Zdravje«. Izšla je 9. letošnja številka zdravstveno poljudnega lista »Zdravje« s naslednjo vsebino: Milan Vrtačnik: Lepa zabava«; dr. Kocijančič: O hišnem adra-v-nlku«; inž. Lindtner: Ne pij vode na sadje!«; »Proti nahodu«; Cv. K. »Vino ln zdravje«, šolska mladina; »Iz tujine za nas«; » Glasnik higienskih ustanov v dravski banovini«. »Zdravje«, ki bi ne smelo manjkati v nobeni rodbini, stane letno 30 Din ln se naroča v Higienskem savodn v Ljubljani, Zaloška cesta 2. * Kontrolnice za stranke za o voz In izvoz niso pod državnim monopolom in se dobe v Delniški tiskarni d. d. v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 16. ♦ Nova dobrodelna organizacija v Beogradu. Mnogoštevilnim dobrodelnim organizacijam Beograda se Je pridružila nova, ki ima namen, muditi pomoč dosedanjim mnogoštevilnim dobrodelnim ustanovam ln organizacijam. Ta nora organizacija se imenuje Humanitarni klub ln ima v svojih pravilih razna določila, kako naj bi M priskočilo na pomoč dobrodelnim organizacijam, ki zaradi krize ne morejo nadaljevati svojega dela. Humanitarni klub si Je uredil tudi svoje ic&ale, ki bodo Jutri otrorjeol s primerno elavn ostjo. Kluba predseduje upokojeni pollkovnlk Djoka Markovič. Ko je znano, kako šibko so podprle vse beograjske dobrodelne organizacije proračun za najnujnejšo pomoč jetičnlm siromakom, ln ko se je že od mnogih strani predlagalo, naj (bi se mala dobrodelna društva strnila iv eno samo veliko dobrodelno organizacijo, najbrž kluib za podpiranje dobrodelnih organizacij tndi ne bo dosti zalegel * Žalostno sliko šolstva med koroškimi Slovenci nudi naslednja dopis iz Sveč: Začelo se je šolsko leto ali, bolje povedano, muka za naše otroke. Pred leti so že v sosednji Bistrici odpravili v šoli slovenski pouk in celo latinico. Potem so sklenili, da tudi na šoli v Svečah odpravijo oouk slovenščine. Pri tem so se sklicevali celo na voljo staršev, obetali pa so, da bo nova odredba veljala samo za eno šolsko leto. Ko pa je šolsko leto minilo, ni bilo o kaki izpremembi niti govora. Tako je danes naša šola, ki jo obiskuje 99 odstotkov slovenskih otrok, najboljši zgled, kako se na Koroškem izvaja zakon o utrakvistič-nih šolah. PRIDE Marlene Dietrich * Ukinitev stare tovarne v Bistrici v Rožu. Žična tovarna, ki je bila najstarejše in tudi najmodernejše podjetje svoje stroke na Koroškem in v Avstriji sploh, je ustavila svoj obrat 140 let so delali žico in pošiljali svoje izdelke največ na Kitajsko in Japonsko. Pred 20 leti je bilo v obratu zaposlenih nad 300 delavcev, potem pa se je število zaposlenih postopoma krčilo do zadnjega leta, ko je štela tovarna samo še okrog 100 delavcev. Ko je bilo delavcev vedno manj, pa se je število uradnikov in drugih nameščencev celo podvojilo. Vest o ustavitvi obrata je prišla popolnoma nepričakovano in poleg delavcev so se trudili tudi obrtniki ter občina, da bi se ustavitev preklicala in obratovanje omogočilo tudi za naprej. Deputacije so šle k deželni in zvezni vladi, vsi delavci z družinami pa so opozarjali ravnateljstvo tovarne na pred glasovanjem dano obljubo, da ne bo tovarna nikdar ustavila dela. Vse je bilo zaman. Žalosten pogled se nudi človeku, ki gre danes mimo nekdaj tako cvetočega podjetja. Kaj bo z delavci? Zima se bliža, dobili bodo sicer podporo za brezposelne, a kaj bo potem, ko tudi podpor ne bo več? * Jezuitska cerkev sredi Beograda. Jezuiti so v Poancarejevi ulici od nekega privatnika kupili zemljišče ter nenadoma začeli na njem brez dovoljenja gradbenega urada mestne občine zidati svojo cerkev. Zaradi tega je nastal zanimiv spor, o katerem smo tedaj obširnejše poročali. Gradbeni urad je kategorično odklonil gradbeno dovoljenje, češ, da po gradbenem načrtu cerkve nikakor ne spadajo med same trgovske in druge noslovne zgradbe. Jezuiti pa so vendarle dobili dovoljenje za cerkveno zgradbo od gradbenega ministrstva in je potem to dovoljenje odobril tudi državni svet, kateremu pa se je pritožil gradbeni urad mestne občine. Ves spor še ni rešen, cerkev pa je medtem že dograjena Tudi soda voda fana okus, d asi ne vsebuje nikakih mineralnih sestavin v sebi. Iz tega sledi, da se ^dobrota mineralnih vod ne more meriti po več ali manj k rezkih okusih, temveč edi- nole po množini v njih raztopljenih zdravilnih soleh. Teh pa imajo od vseh znanih mineralnih vod največ Rogaško slatin-skl vrelci: TEMPEL* STYRIA in DONAT (do preko 16 gr na 1 liter vode). Zato imajo tudi Rogaško slatin ski vrelci kljub svojemu milemu in nevsiljivemu okusu večjo zdravilno vrednost. Rogaško slatinski vrelci ščitijo in zdravijo z nedosežnim uspehom človeško telo pred boleznimi želodca, mehurja, Jeter, ledvic, žolčnih kamnov, proti-na, sladkorne bolezni itd. Kdor tedaj redno in dosledno pije Rogaško slatinske vrelce ni nikdar bolan. Rogaško slatinski vrelci pospešujejo tek, urejajo prebavo, pomlajalo kri in utrjujejo zrahljano zdravje! 266 • Poveljnik policije kot družabnik tovarne sodavice. v Subotici teče že precej časa preiskava proti kapetan u mestne policije Prodanoviču, ki je obtožen mnogih sleparij ln zlorab uradne avtoritete. Sedaj je prišla na dan tudi zanimiva zgodba o udejstvovanju policijskega mogotca pri neki tovarni, ki je izdelovala sodavico. Prodanovič, ki Je bil tedaj samostojni policijski poveljnik, Je tovarni kratkomalo izposloval — monopol, v mestu se ni mogla obdržati nobena druga tovarna s sodavico, ker Je policijski poveljnik ugotovil, da Je sodavica pokvarjena, ali pa da so kake napake pri izdelavi. Cele »aboje steklenic Je vozil na dvorišče policije ter Jih tam razbijal. Tovarna, ld Ji je na tak način oskrbel monopol, pa Je dvigala cene. po mili volji, da Je postala sodavica v Subotici draga kakor vino. Sedaj, ko Je Prodanovič zaprt, pa prodajajo v Subotici sodavico od treh tvrdk po zelo nizkih cenah. Jezite se T Vrzite Jo ven ta kupite Lutz peč! • Katoliki y Beogradu. Iz rasnih publikacij Je raevidno, da posluje v Beogradu pet velikih katoliških župnij, ki Imajo več cerkva ln razna verSka društva. Beograjski katoHčanl imajo tudi svoje liste kakor »Glasnik katoličke crlrve r Beogradu, ln »Riječ božja«. Beograjska nadSkoflja šteje 66.000 vernikov od katerih tri četrtine živijo v Beogradu. V beograjskih osnovnih šolah pa Je vpisano nad 1600 katoliških otroik. Podrobno statistiko katoliškega prebivalstva r Beogradu objavlja »Koledar sv. Antona«. DAMSKI PLAŠČI 205 • Din Športni plaSfi 290.- Din plašč i baritonom, 342.- Din pfauK s kožuhovino AN T. KRI8PER Mestni trg 26 Stritarjeva nlloa 1-3 LJUBLJANA • Sleparije % viožnlmi knjižicami brez konca. Pred zagrebškim sodiščem se bo v kratkem obravnaval značilen primer sleparij x viožnlmi knjižicami Obrtnik špi-ljarič je ovadil lastnika neke agencije, ki mu Je, sklicujoč se na svoje »dobre zveze«, obljubil realizacijo vlbžne knjižice na Din 220.000. Agent Je dolge mesece tolažil obrtnika & raznimi izgovori, naposled pa je obrtnik dognal, da je bila njegova knjižica do obresti — realizirana v neki banki. Ko Je zahteval od agenta denar, je ta dejal, da Je vse vloženo v dobičkanosni rudnik v Okučanih, ki bo obrtnika imenoval celo za svojega — direktorja. Obrtnik, ki od časti ni mogel živeti, pa je seveda prav hitro dognal, da je okučanski rudnik že davno izčrpan, ter ovadil sleparskega agenta. Pri tej sleparski zadevi, ki ni nenavadna, bo na vsak način treba ugotoviti, kako to, da imajo razni sleparji res dobre zveze, ko vnovčujejo vložne knjižice, kar poštenim vlagateljem v največjih stiskah ni mogoče. ♦ 2rtev starega svatovskega običaja. Po starem olbdčaju v ne/katerih naših južnih pokrajinah obrijejo in počešejo ženina pred poroko med sviramjem godcev najboljši prijatelji!, dekleta mu pa položijo na tla pred noge jajce. Ko Je obrit, mora ženin naglo vstati, zdrobiti z nago jajce ter istočasno t revolverjem ustreli v zrak Močno se osramoti, kdor tega naglo ne opravi, ali celo etapd postrani poleg jajca. Baš ko Je zadostil temu staremu običaju ženin Bortvoje Stanojevič v Donjem Crna-tovem, Je stopil k njemu vaški godec Ja-šarevlč, da bi prevzel običajni dar za svi-ranje. Razburjeni ženin Je tako nerodno iskal denar, da se mu je samokres vnovič sprožil in da je krogla zadela godca v pr&a. Godec Je izdihnil, ženina pa so namesto v cerkev k poroki, odvedli v zapor. Ko bo ugotovili, da gre za nesrečo, so ga spustili, da bo doma čakal na razpravo. RECTO — SEROL za »dravljenje hemoroidov. Odpravi takoj srbečico ln bolečine. Hemoroidi se naglo zmanjšajo. Zdravniško preizkušeno. Dobiva se v vseh lekarnah. Zastopstvo: »MIBRA« Inž. kem. A. MUjevlč, Zagreb, Marullčev trg U. — Oglas reg. pod S. br. 18574/1933. ! ' I I ♦ V dveh dneh tfv« neare« v rudniku. Dobre v« k i rudnik svinca biten Krabova obiskujejo V zadnjem času tragične nesreče. Ni še leto dni od tega, ko Je bil pri eksploziji mine eden rudar ubit, drugi pa za vedno pohabljen. Prvi dan se Je udrla zemlja na rudarja Simona MalJkovlča lz Like, ki ee t bolnišnici bori s smrtjo, ker ima razbito Lobanjo. Naelednji dan pa je predčasno eksplodirala mina ter so njeni drobci nevarno poškodovali rudarja Mihi-ča, ki je rodom iz Hercegovine. Revež, Ce bo sploh ostal pri življenju, bo tagubil no-oo in roko. ♦ Dekliška iola v Kamniku Je zbrala za poplavljenee v Strugah, ln sicer: učenke 142.50 in učiteljstvo 220 Din, skupaj 362.50 Din. Pri nagnjenja k maščobi, mrottrra, sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo. ♦ Morda ae ne ve, da ima tndi za zimsko sezijo največjo izbiro in najnižje cene tvrdka A. & E. Skaberne, LJubljana. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In ptislra tovarna JOS REICH. ♦ Bele ploščice za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov v prvovrstni kvaliteti se dobe najceneje pri Material trg. dr. s o. z., LJubljana, Tyrševa cesta 36. Opozarjamo na današnji oglas. ♦ Pomoč poplavljencem. Tvrdka Nlklsba-cher in Smr.kolj, trgovina % mlinskimi proizvodi r Ljubljani, Je darovala 3 vreče moke za poplavljenee v Strugah. Najlepša hvala! ♦ U pravit® I jstva narodnih, meščanskih In srednjih šol ter Sokolska društva opozarjamo na zfcirko deklamacIJ za proslarvo narodnih in državnih praznikov Kramolc: Domovini cena 36 Din, s poštnino 37.50. Zbirka je ravnokar Izšla r založbi Klein-mayr & Bamberg v LJubljani, Miklošičeva cesta 16. ♦ Prodaja žrebcev banovlnake žrebčame na 8elu pri LJubljani V sredo 29. t m. ob 9. dopoldne bo na žrebčarni na Seln pri Ljubljani prodano na Javni dražbi T freb-cev. Natančne pogoje draflbe d* uprava žrebčame. ♦ Pločevinast držaj za rezervno avtomobilsko kolo Je bil v četrtek popoldne izgubljen na vožnji od Konji« do Slovenske Bistrice. Kdor ga Je našel, naj o tem s dopisnico obvesti reševalno postajo r Ljubljani. Držaj zanj Itak nima nobene vrednosti, najdba pa dobrodelno ustanovo obvaruje stroškov. Iz Lf&Mfane n_ Novinarski koncert Kakor vsako leto, bo tudi letos priredila ljubljanska sekcija Jugoslov. novinarskega ndružemja v veliki unionski dvorani koncert v proslavo državnega praznika. Pravkar so v teku priprave za to prireditev, ki Ima že lepo tradicijo ln ki bo tudi letos združila vse sloje ljubljanske družbe v proslavi našega največjega državnega praznika V prihodnjih dneh bomo že lahko naznanili program letošnjega koncerta, ki bo — kakor vsako leto — prav pester ln mikaven. Za sedaj samo opozarjamo občinstvo na novinarski koncert, že sedaj naj si vsakdo rezervira večer 1. decembra sa Un krnsko dvorano! Komu Je bilo žal prejšnja leta? Nikomur! Opozorite tudi letos svoje znance, da bo 1. decembra novinarski koncert — naj prijetnejša družabna prireditev. i— Zveza naprednih Jugoslovenskih akademskih starešin v Ljubljani vabi člane večji sestanek, ki bo v ponedeljek 20. t. m. ob 20. v salonu pri Slamlču, K. nadstr. Na sestanku bo poročal profesor Vazzas o slovenskih učnih knjigah v srednji šoli. i_ Zagrebški metropollt g. Dosltej obišče Ljubljano. .Kakor doznavamo, bo v soboto 25. t. m. dopoldne % brzovlakom dospel iz Zagreba glavar novoustanovljene metropollje (nadškofije) s sedežem v Zagrebu, pod katero spadajo tudi vse pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani, metropollt (nadškof) g. Dosltej prvič službeno v Ljubljano. Tukajšnja pravoslavna cerkve na občina pripravlja visokemu cerkvenemu dostojanstveniku slovesen sprejem, h kate remu vabi ne le vse pripadnike pravoslavne cerkvene občine, temveč tudi ostalo, pravoslavni cerkvi naklonjeno ljubljansko občinstvo, zlasti za predstavnike narodnih organizacij. Podrobni program dvodnevnega bivanja g. metropollta v naši sredi bo še objavljen. Izgotovljene drese za dame ln gospode in deco ter po meri iz nepremočljivlh lodnov trikotov in gaberdinov modre in rjave barve. PRIDE Marlene Dietrich u_ Tečaj za matere in odraslo ženstvo o negi dojenčka v zavodu za zaščito otrok (Dečji dom kraljice Marije) se prične v četrtek 22. t. m. od 16. do 18. ure. Večerni tečaj se prične 28. t. m. ob 20. Tečaji se bodo potem vršili vsak torek ln četrtek, tn sicer I. skupina od 16. do 18., II. Skupina pa od 20. do 21.30 ure. Kdor se želi priglasiti, naj stori to do 22. L m. Tečaj konča 16. decembra letos. u_ Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva In botanični institut univerze kralja Aleksandra i. proslavita 80 letnico profesorja Alfonza Paulina, direktorja botaničnega vrta v p. s slavnostnim zborovanjem v soboto, 25. L m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Na sporedu so pozdravi posameznih korporacij in dve predavanji. Prvo predavanje bo Imel dr. Fran Dolšak, banski na-čpinik. o prof. Paulinu kot znanstveoiku-Cotanlčarju, drugo pa prof. Viktor Petkov-šek o prof. Paulinu kot šolniku In kulturnemu delavcu. K tej proslavi vljudno vabimo vse člane ln prijatelje društva, prav posebno pa še prijatelje in znance jubilanta ter vs* one, ki se zanimajo za botaniio in našo domačo floro. Vstop prost. u_Samo še en dan nas loči od koncerta, ki ga Izvaja Slovenski vokalni kvintet. Zato danes prav toplo opozarjamo na ta koncert vse one, ki se hočejo naslanjati ob lepem zborovem petju Spored koncerta je .»estavljen iz del naših skladateljev, ki so na najboljšem glasu kot avtorji zborovskih del, in sicer: Emil Adamič, Anton Lajovic, Stevan Mokranjac, Josip Pavčič, Petelin Gallus Jaxob in Risto Savin. Dalje skladatelji samospevov: Risto Savin, Niko štritof s svojo obdelajo narodnih pesmi in Ludvik Zeplč z novimi samospevi. Govoriti o vrlinah Slovenskega vokalnega kvinteta je pa odveč, saj je kvintet pri nas splošno znan in visoko cenjen. Vstopnice so v predprodaji t Matični knjigarni, koncert se bo vršil Jutri ob 20. v Filharmonični dvorani. KUPUJTE DAMSKE PLAŠČE pri DRAGO GORUP & CO., MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 16. L n. Ljubljana. 12080 u— Odbor JNS za šentpeterski okraj poziva svoje člane, da se udeleže pogreba nenadno umrlega člana odbora g. prof. LJu-devita Mlakarja, ki bo r ponedeljek ob 16. Iz hiše žalosti r Prisojni ulici 3. u— Predavanja za vajence v Vajenskem domu. Jutri ob pol 10. bo predaval v Vajenskem domu v Lipičevi ulici za vajence prot. Dolžan o temi »Kako je nastaJ svet«. Po predavanju se bo predvajal kulturen film, na sporedu so pa tudi razne zabavne igre. Dvorana bo zakurjena. V ponedeljek 20. t. m. ob pol 19. bo predaval znani predavatelj g. Puhar, ki je ostal mladini v živem spominu še od lanskega predavanja, in sicer »O treznosti«, po predavanju bo predvajan film o sokolskem zletu 1. 1926 v Pragi. ROKAVICE vsakovrstne Vam popravi točno specijalna trgovina rokavic in nogavic V. LESJAK, Selenburgova ulica it. 3. u_ Sokolstvu naklonjena družb, t ©h»- koletovl gostilni Je darovala za' gradben! odsek Sokola LJubljana IL 210 Din. Bratska jim hvala! u— Sokol 1. sporoča svojemu Članstva, da Je preminil zvesti član br. Ludvik Mlakar, profesor državnega učiteljišča. Pogreb po kojnika bo jutri ob 4. popoldne lz hiše žalosti, Prisojna ulica 3. Uprava vabi bratsko članstvo, da ga v čim večjem številu spremimo na njegovi zadnji poti t cirfhi ■ znakom. Hlorda fs ne mS9 da ima tudi za zimsko sezijo največjo i»-biro in najnižje cene tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana. 12099 Prošnja krojačev In krojačlc. V sedanji krizi je najbolj prizadeta oblačilna stroka Krojači in krojačšce 90 na koncu svojih sil Primorand so apelirati na naročnike in naročnice, ki še niso poravnali svojih obveznosti za izvršeno delo, da jih čim preje poravnajo in jim tako vsaj deloma olajšajo težak položaj. — Za bodočnost prosijo naročnike in naročnice, da plačujejo sproti delo in naročene dodatke, ker krojači in krojačice ne morejo za nje zalagati gotovih izdatkov za pomožno osobje in ostalo režijo, zlasti pa ne dodatkov, ki jih morajo v trgovmah plačati v gotovini. Brez plačila bi v bodoče ne mogli izročiti naročenega dela. — Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Ljubljani. ti— Jarmila Novotna ln Gustav FTohlich v filmu »Noč velike ljubezni« sta n osro-jfla srca vse Ljubljane. Ni človeka, fci bi ne bil navdušen za ta film, ki je na sporedu samo še danes in jutri. Kdor hoče nad eno uro poslušati božansko petje Jarmi!« Novotne, naj ne zamudi redke prilike. Gustav Frolich s svojo dovršeno Lpro in kavalvrstvom vabi v Elitni kino Matico. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se film predvaja samo še danes ter jutri ob 4. uri. Ponedeljkove predstave ob 7. in 9 Vi zaradi koncerta odpadejo. KROJE PO MERI po najnovejših žumalih, ki so strankam na razpolago, Izdeluje po najnižjih cenah modni salon ROZMAN Dvorni trg 8, poleg Univerze. 11995 Sv. Gora. Film ZKD. Predstave bodo danes ob 11. ter v ponedeljek ob 1-1-30 in ob 13. Opozarjamo športnike ln ljubitelje plgfiln, da je to eno izmed najboljših Louis Trenkerjevih del. V njem se Trenker pokaže kot neprekcsljiv plezalec in smučar. — Film je sinhroniziran ter nudi mnogo lepega, spremlja ga osoblto lepa godba. Ljubiteljem planin priporočamo, da st ga ogledajo. u_ Novi >začetniškl pfesrtl tečaj« Jankovo šole v Kazini se prične jutri v ponedeljek ob 20. Prijave, informacije ln posebne plesne . ure dnevno. "Vsako nedeljo popoldanski družabni ples od pol 4. do 7. ure. u_ ProporocJovcI (ke)I Danes bo ob pol 10 redni članski sestanek s predavanjem. Udeležba za vse člane strogo obvezna! Valbljeni tudi člani SOP. u_ Tekme v keglanju bodo priredili naši obrtniki danes na šestih kegliščih, in sloer pri Ruparju na Tržaški cesti, pri Usenlku na Borštnikovem trgu, pri Kavčiču na Prl-vozu, pri Klemenčiču (Ferlincu) na Krekovem trffu, v Perlesovi gostilni v Prešernovi ulici ln v Frankopanskem dvoru v Ži-škl. Ta tekma je namenjena napredovanju vzajemnosti v obrtniških vrstah ln bodo uspešni tekmovalci v tem znamenju nagrajeni tudi z ličnimi izdelki raznih obrtniških strok. Prevejan i Id. S tržaškim Tlakom se je pripeljal včeraj r Ljubljano madžarski podanik žld Lajoš Rublnstein. Komaj je izstopil na glavnem kolodvoru, že je pričel iskati stražnika in mu hitel dopovedovati, da mu je bil.v vlaku med vožnjo od Rakeka ukraden ročni kovčeg * raznimi predmeti v vrednosti 5000 Din. Zaslišali so ga še pozneje na policijski upravi, kjer pa se je izkazalo, da navihani žitete Koštomajike« tovariški sestanek na, ših upokojenih učiteljev, katerim je naj prej poročal g Ogorelec o kongresu delegatov društev upokojencev Jugoslavije Sklenjeno je bilo, da se opozore merodajn; činitelji na veliko nevarnost, ki grozi od Mure našemu narodnemu življu v obmejnih Slovenskih goricah. Do leta 1931. nas je ščitil za^on, ki je prepovedoval tujcem nakupovanje naših posestev v določeni severni obmejni coni. Omenjenega leta pa je bil ta zakon razvljavljen, »Siidmarka« in >Sch-uIverema« pa sta dobila po svojih tajnih agentih zopet prost razmah, ki ima edini svoj največji cilj: nacionalno smrt našega obmejnega prebivalstva. Ni dolgo, ko je prešlo obsežno graščinsko posestvo v naši obmejni Radgoni v roke nemških tujcev Na nakupljena posestva se bodo priselile družine z mnogoštevilnimi otroki, ki naj bi dajali oporo zahtevam po nemških manjšinskih šolah. Kaj potem pomagajo vsi veliiki napori naših obmejnih narodnih borcev. Kdor izmed upokojencev bi želel ugodnosti pri obiskovanju gledaliških predstav v mariborskem gledališču, dobi vsa potrebna pojasnila Zt usluge kraljevskemu domu«, čestitamo! SI— Iz kmetijstva. Vzorno urejene hleve pravilna gnojišča in gnojniščne jame in kanalizacijo imajo v našem šolskem srezu naslednji posestniki: Franc Debelja iz Ho-tovelj v občini Poljanah, Marija Bizjak iz Srednje vasi, Franc Jenko iz Pevna pri škofji Loki, Franc Filipič iz žirovskegj vrha v občini Trati in Franc Porenta iz Srednlega Bitoja v občini Stražišču. Morebitne poučne ekskurzije šolsike mladine lz okraja se bodo vršile k imenovanim posestnikom. šl— Zanimivo predavanje o cvetlicah ie imel v sredo zvečer ravnatelj ljubljanskih mestnih nasadov g. Lap v Sokolskem domu v Škofji Loki. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Ravnatelj g. Lap je v poljudni domači obliki nanizal v dveh urah celo vrsto lepih nasvetov, kako Škofjo Loko čim izdatneje olepšati. s cvetličnimi nasadi. V ostalem je seznanil g. Lap navzočne z življenjem cvetlic in z ravnanjem z njimi ob raznih prilikah. Ta večer fe bila sprožena tudi misel o ustanovitvi posebnega sfelada za olepšavo Škofje Loke s cvetlicami SI— Za mestne siromake. Ob priliki gmr-ti g. Franca Komana je podaril njegov brat, narodni poslanec, za mestne reveže 200 Din, dva druga gospoda, ki pa nočeta biti Imenovana, pa vsak po 100 Din. Iskrena hvala! šl_ Urejevanje ceste v Poljansko dolino. Cestni odbor je pričel posipati cesto v Po ljansko dolino. Na nekaterih ovinkih cestišče znatno razširili in napravili ponekod tudi novo varovalno ograjo. Iz Litije i— Tudi znamenje časa. V Litiji so se pojavili lepaki, na katerih čitamo o postopanju nekega podjetja. To podjetji zaposluje delavce in jih plačuje po 2.25 do 2.75 Din na uro. Brezposelni, ki so podpisali lepake m jih afiširali, pozivajo svoje nezaposlene tovariše, naj ne gredo na delo z navedenimi pogoji. Prosijo za intervencijo odločilne činr telje, 5eš, podjetje dela na račun brezposelnosti ler>e dobičke Iz Zagorja z_ O pobiranju podpisov v Ržišah smo prejeli od zanesljive strani zatrdilo in pojasnilo, da ne gre za kako akcijo .punkta-šev, marveč da vodijo edinole gospodars-ki razlogi akcijo za osamosvojitev ržiš-ke ob- PRSM CRJ (pi&ttt čaj j fftZrtgiavA&ct tc$au je prikladno sredstvo pri vseh obolenjih pljuč, pri kašlju, bronhijalnem katarju, hripi, naduhi, vnetju sapnika a pospešuje tudi presnovo. Pospešena presnova skrajša proces zdravljenja. Dobi se v vseh lekarnah in pri »Triglavski reži« prsni čaj d. z o. z. št. Vid nad Ljubljano. Odobrilo ministrstvo narodno^ zdravja S. broj 20.542-33 12052 I čine. O tem ee razpravlja tudi ▼ organizaciji JNS, kajti x ureditvijo prispevkov za Sole so odpadli razlogi, ki so ipoprej govorili za priključitev k zagorski občini. Iz Hrastnika h— Reorganizacija gasilnega društva steklarne se je izvršila na izrednem občnim zboru pretečeno nedeljo. Odposlani sta bili vdanostna brzojavka Nj. Val- kralja in pir zdravna brzojavka g. ministru dr. Hanžeku. Pri volitvah je bil izvoljen _ stari odbor s predsednikom, obratnim inženjerjem gosp. Schmauzem in poveljnikom g. Matijem Ko-ritnikom. h— Ganglovo proslavo je priredilo paše Sokolsko društvo s sodelovanjem mešanega zbora Glasbenega društva v četrtek zvečer Na 6poredj so bile recitaciji, govor in petje Odj>oslaaT? so bile tudi brzojavne čestitk* br. Ganslu. h— Pri kemični tovarni se Je nad j»to-kom Bobnom zgrajena baraka že pred meseci menda od starosti zrušila. Samo stena ob cesti je še ostala, pa jo je dala tovarna odstraniti, da bo zgradila novo ograjo, jx>mak njeno malo bolj nad potok. S tem se je malo razširila ozka cesta, potrebno pa bi bilo, dg bi se plot podaljšal ter zakril nelep razgled s ceste na stari del kemične tovarne. Upamo, da bo kemična tovarna zaradi olepšave kraja to tudi storila h— Pri rudniku bo tekom meseca 17 d« lovnih dni, za 2 več ko v letošnjem oktobru, a žal 2 dni manj ko v lanskem novembru Ker se je lansko zimo delalo manj, ko pred lansko, so sledile v letošnji pomladi redukcije. S 6trahcm s i vprašu jemo, če 6e bo to zgodilo tudi prihodnjo pomlad, ker se Mošnjo zimo manj dela ko lansko Iz Trbovelj t— Danes ob 16. se ponovi v Sokolskem domu zabavna burka »Deviški Jakob« po znižanih cenah. Ne zamudite prijetne zabave, kjer se boste nasmejali do solz. Iz Ptuja j— Krajevni odbor Rdečega križa v Ptuju bo iizvedel v drugi polovici t. m. nabiralno akcijo stare in ponošene obleke iin perila za najbednejšo deoo v Halozah in rudniških revirjih v Trbovljah. Hrastniku in Zagorju. V vsaki hiši je nekaj ponoše-ne obleke, ki bi jo ti siromaki lahko uporabila. Zato pričakujemo, da ne bo hiše, ki bi odpravila nabiralce brez daru. j— Aretaciia. Ptujska policija je aretirala po policijskem dnevniku zaradi tatvine zasledovanega Repiča Ignaca od Sv. Urbana pri Ptuju. Remča so odvedli v zapore mariborskega sodišča. Iz Ljutomera —4j Gasilsko društvo se je pred kratkim reorganiziralo po predpisih gasilskega zakona. Občnega zbora v Gasilskem domu sta se udeležila tudi g. župan Zmavec in kot zastopnik sreskega načelnika sreski tajnik g. Pogrnic. Načelnik g. Kuharič se je po uvodnem poročilu spomnil Nj. Vel. kralja, visokega podpornika gasilstva, nakar je raztolmačil določbe novega gasilskega zakona Zatem je tajnik poročal o delu uprave. Zborovalci so se spomnili tudi dveh umrlih članov, Berača in Kristla. Blagajnik je poročal, da je društvo imelo 39 tisoč 217 Din dohodkov im 38.112 Din izdatkov, torej 1105 Din prebitka. Pogrebni sklad znaša 1471 Din. Uprava je dobila soglasno razrešnioo, nato pa so sledile volitve po novih predpisih. Načelnik je g Kuharič Lovro, poveljnik g. Gimerman Henrik, namestnik g. Rus Jožko, tajnik g Kihec Franc, blagajnik g. Zitek Franc, čet-niiki so gg. Sinigoj Ignac, Slavinec Andrej in Vavpotič Anton, orodjar g. Karba Karel. V nadzorstvu so gg Ropič Franc, Ve selič Peter, Miki Ciril, Belič Franc in Mi-halič Martin. Župna delegata sta gg. Ci-merman in Zitek Potem je načelnik položil prisego in zaprisegel članstvo. G. župan je zagotovil društvu vso podporo mestne občine. Naposled je bil soglasno sprejet predlog, da se izvoli načelnik g. Kuharič Lovro, ki si je za razvoj društva pridobil mnogo zaslug, za častnega člana. Iz Slovenjgradca gg— Slovo genmetra Minatija. Pred dnevi se ji izsilil iz našega mesta geometer gosp Vilko Minati in nastopil novo službeno mesto v Ljubljani. G. geometer in njegova soproga sta se vneto udejstvovala v tukajšnjih kulturnih in prosvetnih društvih in ;ih bo-mo povsod zelo pogrešali. Ugledni rodbini želimo na novem mestu mnogo zadovoljstva Iz Gornje Radgone gr— Nova občinska uprara. V ponedeljek 13. t. m. se je vršila prva seja občinske uprave. Na seji eo bili izvoljeni: v ope-karniški odsek: Žilave« Miroslav, Mavrič Karel, Jurša Alojzij, Bouvier Clotar, Korošec Franc starejši, Hibler Alojzij in dr. Breznik Franc; v gradbeni odsek: Jurša Alojzij, Ta-lany Franc, Cividini Stane in dr. Breznik Franc; v električni odsek: Potočnik Mijo, Bouvier Clotar. Cividini Stani in Sušeč Janko; v gospodarski odsek: Sukič Anton, Potočnik Mijo, Škileč Anton, Borovič Ivan in Ritonja Martin; v finančni odsek: Žilavec Miroslav, Bouvier Clotar, Jurša Alojzij in Sakič Anton; v ubožni odsek: Talany Fran, Dobaja Franc, Semenič Stanko in Borovič Ivan; v odsek za prehrano v izrednih primerih: Sukič Anton, Borovič Ivan, Ritonja Martin in Korošec Franc starejši; v krajevni šolski odbor: Talany Franc, Potočnik Mijo in dr. Breznik Franc; v kmetijski odbor: Mavrič Karel, Sukič Anton. Bouvier Clotar, Talany Franc, Jurša Alojzij, Korošec Franc starejši. Borovič Ivan in dr. Breznik Franc. Občinski blagajnik je Dobaja Fanc. Za sodelovanje v gradbenem odseku Si je sklenilo zaprositi strokovnjaka šefa murske terenske sekcije inž. g. Vladimira Kneza, ki je svojo pomoč ž i obljubil. . gr— Huda obsodba zaradi nacionalne žalitve. S slovenskimi psi. hrvatskimi psi, hrvatskimi vragovi in podobnimi psovkami je nedavno psovala neka zagrizena Nemka iz Apacke kotline svojega soseda, ki se je priselil tjakaj iz Pfekmurja. Zaradi sosedstva ji je ta doslej sl.ične psovke odpuščal, kar pa ni zaleglo, tako da je biil slednjič priimoran ponskati zadoščenje pred sodiščem. Zadeva se je obravnavala nedavno pred sreskiim sodiščem v Gornji Radgoni ter se je končala s hudo obsodbo na 2 mesec« zapora breznogojno im na plačilo denarne globe 8o0 Din. gr— Orožniška postaja se je 15. t m. preselila v pritličje hiše št. 5 na Spodnjem Grisu. V prostorih, kjer je poprej bilo orožništvo, to ie v prvem nadstropju hiše g. Martina Ritonje na Gornjem Grisu. ima veliko sobo v najemu Sokol. Tamkaj je tudi knjižnica, ki bo od nedelje 19. t m. naprei redno poslovala. 3 +1 cevni ORION BAND PASS sprejemalec t vgrajenim dinamičnim zvočnikom, Tungsram barijevim! cevmi in vsemi novostmi moderne radiotehnike omogoča dober sprejem velikega števila postaj ob močni in točni reprodukciji m OHION RADIO 7311 Dobiva se proti gotovini in na obroke pri večini radio trgovcev. Iz Novega mesta n— Nalezljiva otroška bolezen. V mestu razsaja že nekaj časa med mladino nalezljiva bolezen mumps, ki navadno ni nevarna n_ Ustanovitev protijetienega dispanzerja. Tudi v našem mestj ee kaže velika potreba za ustanovitev protijetičnega dispan-zerja. V zadnjem času se je posrečilo zagotoviti prostore, s čimer je podana možnost ustanovitve te naprave kot centra protijetičnega boja na Dolenjskem in v Beli Krajini Osrednja protituberkulozna liga ji zaprosila bansko upravo, da dovoli rabo ambulančnih prostorov tukajšnje ženske banovinske bolnišnice. Razen tega bo preskrbela zdravni ka - specialista, ki bo tedensko vršil pregle de in zdravljenje v dispanzerju. Svojo pomoč sta obljubili tej prepotrebni ustanovi novomeška občina in največja občina v dravski banovini Šmibel - Stopiče. Dne 21. t. m. e? bo 9 tem v zvezi predvajal v tjkajšniem kinu propagandni film protituberkulozne lige s predavanjem požrtvovalnega primariia banovinske ženske bolnišnice g. dr. Červinke. V začetku prihodnjega meseca pa se bo sklical ustanovni občni zbor krajevne protituberkulozne lige v Novem mestu, katere delokrog bo obsegal sreze Novo mesto. Črnomelj. Metliko in delno tudi Krško in Božiče. n_ Nagradno streljanje. Strelska družina v Novem mestu priredi v nedeljo na svoiem strelišču ob Krki za svoje člane nagradno streljanje. Streljalo ee bo na štiri tarče, ki bodo nosile imena: Novo mesto (2). Gorjanci in Trška gora Iz življenja na deželi APAČE. Gasilno društvo je imelo 9. tega meseca občni zbor v gostilni g. Ivana Kučana pod vodstvom načelnika Cigerla Karla. V novi odbor so bili izvoljen: za predsednika g. Čigerl Karel, za poveljnika g. Sturzer Ivan, za namestnika g. Sanger Gottfried, za tajnika g Markovič Ivan in za blagajnika g. Hodi Peter. Po voLiitvi se je izvršila zaprisega vseh članov. BLED. Dobili smo 30 cm enega. Smuka je dobra. Ker je bil zapadel moker sneg, je polomil precej sadnega drevja. Hotel Jekler in Park hotel sta letošnjo zimo zaprta, odprt pa je ostal Grandhotel Toplice, kjer opaziš še nekaj gostov. Zdaj, ko je zapadel eneg, se bo gotovo začel zimski šport in Blid bo iznova malo oživel. — Pretekli teden ee je v ParkhotelJ ustrelil neki Žid iz Nemčije, po poklicu igralec, ker mu Hitlerjev režim ni dovolil kot Židu več povratka v domovino, a sredstva so mu pošla. — Elektrarni ▼ Žirovnici je zadnji sneg delal precej preglavic, tako dia smo nekaj večerov sedeli delno v temi. Potrgalo je več vodov. _ Naše smrtno društvo ee trudi, da oživi zdaj zapuščeni Bled s športom. Oe bo jezero zamrznilo, nameravajo prirediti letošnjo zimo večje prireditve v drsanju in smučanju. KOČEVJE. Pod okriljem ZKD se bo vršilo predavanje o denarni krizi danes ob 11. v hotelu >Trst«. Predaval bo g. dr. Stanko La-pajne. Predavanje je zelo aktualno, zaradi česar vabimo občinstvo. Po predavanju bo predvajanje kulturnega filma. OREŠJE. Kleklove »Novine« se v zadnji štev. zaletavajo v naziv »Orešje< za ofcčino ki jo tvorijo po komasaciji vasi: Pince Pe-tešovci, čentiba in Dolina s kolonijami v Bemici. Prikoročamo jim, da pogledajo v »Seznam občin«, ki ga je sestavil sobo-ški sreski načelnik, tam najdejo, da je za čentibo tudi naziv Orešje, Orehovje, Oreš-ci Resnica je tudi, da se naselje ob bano-vinski cesti, kjer je mlim in orožniška postaja, imenuje z zgoraj navedenimi imemi. Tako nazivajo to naselje domačini in pod tem imenom poznajo čentiibo celo naši Go-ričanci, ki so nekoč hodili po vino v »Ore-hovce«. Naziv Orešje ali Orehovci je pa tudi najbolj slovenski in saano priča, da »o ti kraji, dasi danes precej pomadžarjeni, bili nekoč čisto slovenski. Zakaj tedaj ne bi ob priliki komasacije občin naši kraji dobili pristnih svojih domačih Imen. V novi občini so združene štiri bivše občine ln je prav za vse, da se bo današnja občina nazi-vala z imesnom, kakor se sedaj ne naziva nobena izmed teh občin. To ime je pa tem bolj upravičeno, ker je predvideno središče z občinskim uradom baš v naselju, ki se naziva >Orešje<. Seveda pa »Novinam« ni nikdar nič po godu, če ne pride iz »edino merodajne< njihove okolice. VELENJE. Danes 19. t. m. bo r Stooar-Ježovmikovi gostilni ob 10. širša aauketa sreskega odbora in organizacij JNS iz «lo-venjgraškega sreza. Pogovor se ibo vrfiil o poglolbitvi strankinega političnega, gospodarskega ln kulturnega dela v srezu. Ob 15. pa bo istotam občni »bor občinske organizacije JNS Velenje. Ankete ln občnega zbora se udeleži med drugim tudi poslevo-deči tajnik sreske organizacije za mesto Ljubljano g. Parcer Karel. Somiftlienlk iskreno vabljeni! VELENJE. Seje slovenjgrafike sreeke organizacije JNS, ki ee bo vršila dfcanes v Velenju, kakor tudi občnega zbora občinske or ganizacije, se udeleži tudi poslanec g. Ivan Prekoršek. Sreska seja bo ob 10., občni zbor krajevne organizacije pa ob 15. v gostilni Stopar-Ježovnik. Dne 12. t. m. so priredila tukajšnja narodna društva prisrčno odhodni-co priljubljenemu postajnemu načelniku g. Francu Sedeju ob priliki njegovega odhoda na novo službeno mesto v Dravograd. G. Sede j se je udejstvoval kot član uprave tukajšnjega Sokola in Rdečega križa, bil je vesten v službi in prijeten družabnik, kar so v nagovorih poudarjali šef kurilni' ce g. Tepina, starešina Sokola br. Kurnik, šolski upravitelj g. Stopar im v imenu primorskih rojakov jamski upravnik g. inž. Burnik. G. Sedeju želimo na novem službenem mestu vso srečo! Nova grobova Včeraj zjutraj je nenadno preminil g. Ljudevit Mlakar, profesor državne učL teljske šole v Ljubljani. Pokojrik je bil vzoren vzgojitelj in priljubljen med svojimi tovariši. Nenadno preminili zapušča žalujočo soprogo ln dve hčerki. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. iz hiše žalosti v Prisojni ulici 3. V Mariboru je umrla ga. Marija P e t a-n o v a, rojena Zor kova. Pogreb po ko j niče bo v ponedeljek ob 15 it mrtvišnice sa pokopališče na Pobrežju. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno »o-žalje._'__ Vremensko poročilo Številke za označbo kraj« pomenijo: L. čas opazovanja 2 stanje barometra, I. temperatura, 4 relativna »laga f %. B. smer tn brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 padavine v mm S vrsta padavin. Temperatur^: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnii.*o temperaturo, 18. novembra LJubljana 7, 79.0, 6.8, 81, mirno, 10 inesla 9.3, dež; Ljubljana 13, 7«7.7, 14.6, 74, WS, «, Maribor 7, 766.6, 7.0, 90, NW1, 6, —, _; Zagreb 7, 768.3, 11.0, 8«, NNW1, 9, —, Beograd 7, 769.3 7.0, 90, mirno, 5, —, _ Sarajevo 7, 772.7, —1.0, 90, mirao, 5, —, —I Skoplje 7, 772.3, 0.0, 90, mirmo, 10, —; Split 768.4, 13.0, 75, BNE3, 7, _ Kumbor 7, 767.5, 8.0, 90, mimo, 10, —, —; Rab 7, 769.2, 13.0, 88, SSE4, 5, _ Temperatura: Ljubljana __ 5.8, 14.7, —; Maribor 14.2, 6.5; Zagreb 17.0, 7.0; Beograd 19.0, 6.0; Sarajevo 19.0, _1.0; Skoplje 1«.0, _0.3; Split 19.0; 12.0; Kunsbor —, 7.0; Rab —, 2.0. Solnce vzhaja ob 7.2, zahaja ob M.Z9. Lun« vzhaja ob 8.32, zahaja db 17.1. Pristopajte k ,,Vodnikovi družbi44 Znani ljubljanski športnik g. Franc Batjel se je aktivno udejstvoval pri športnih tekmah in prireditvah preko 40 let. Začel je že kot 19-letni mladenič in je pri raznih kolesarskih tekmah v Gorici dosegel večkrat prvo mesto. Po vojni se je športno udejstvoval v Ljubljani, več let je predsedoval društvu »Sava« in Koturaškem pod-savezu ter je letos v skupini nad 50 let starih seniorjev za kolesarsko društvo »Sava« dosegel prvo mesto na dirkališčnem prostoru ŽSK Hermesa v šiški. Ugledni športnik se, kakor sam pravi, tekmovanj sicer ne bo več aktivno udeleževal, podpiral pa bo z vsemi močmi kolesarski šport, za katerega se je vedno najbolj navduševal. Na sliki vidimo g. Batjela na desni strani. Danes na igrišče Primorja! Med 13« In 16. je danes rendez-vous vse športne Ljubljane na igrišču Primorja — V borbi Primorje: Jugoslavija se bo odločalo o obstanku Primorja v ligi S sinočnjim brzim vlakom so se pripeljali »rdeči« iz Beograda. Z nestrpnostjo pričakujemo njihovega nastopa, da bo že enkrat konec moreče negotovosti. Naj bo že tako ali tako, samo da bo vse že za nami! Na pot »o jim dali v Beogradu vse polno dobrih ali vsaj dobro mišljenih nasvetov. Prav tej tekmi je posvetilo celokupno naše časopisje veliko pozornost ;n ji pripisuje povsem pravilno veliko važnost. In ni morda gol slučaj, da se dajejo v splošnem našim fantom velike šanse. Saj gre moštvu »za biti ali ne biti«! Z razumljivo nestrpnostjo bodo v vseh naših športnih središčih pričakovali vesti o izidu borbe, vse bolj kot o usodi ostalih dveh tekem v Zagrebu in Beogradu. Na današnji ljubljanski' tekmi so prav tako zainteresirani v Zagrebu kot v Beogradu, z največjim zanimanjem pa bodo povpraševali o tekmi v Sarajevu, saj se kroji z ljubljansko tekmo usoda Sarajevčanom prav tako kot Ljubljančanom. Mi imamo poleg vseh nevšečnosti vsaj ta plus. da lahko osebno prisostvujemo dogodku. Zato ne bo danes nikogar manjkalo na igrišču Pri tem bi nasvetovali občinstvu pri vsej silni želji, da vidi svoje moštvo zmagat, največjo zmernost v »so-d 'ovanju«! Zlasti ni treba z nepotrebnimi klici motiti našega moštva, ker se itak vsak igralec zaveda resnosti svoje naloge ln bo skušal dati vse iz sebe. Ce se pri Občni zbor mariborskega medklubskega odbora LNP Mariborski medklubski odbor LNP je imel v nedeljo svoj redni letni občni zbor. Zborovanja so se udeležili vsi klubi v področju MOLNP s svojimi delegati. Občni zbor je votiil predsednik g. Muzetič. Uvodoma je pozdravil navzoče, posebno delegata LNP g- Novaka. Tajniško poročilo je podal tajnik MOLNP g. Fišer. V območju MOLNP je 448 verificiranih igralcev. Poleg običajnih prijateljskih tekem je MOLNP izvedel prvenstvo I. liginega razreda, v kolikor se je igralo v Mariboru, nadalje prvenstvo n. razreda mariborskega okrožja, prvenstvo mladih za pokal MOLNP, turnir v korist olimpijskega fonda, turnir za brezposelne itd. Mednarodnih tekem so odigrali mariborski klubi 12. število klubov, včlanjenih pri MOLNP. znaša 10. Tajnik g. Fišer je v svojem poročilu tudi omenil, da je na teritoriju mariborskega MOLNP še mnogo divjih klubov, ki se doslej še niso prijavili v LNP, t: so: na Pragersiem, v Poljčanah, Marenbergu, Ormožu, Ljutomeru, Dolnji Lendavi itd. S priključitvijo neorganiziranih klubov in z uvidevnostjo celjskih klubov bi se lahko dala uresničiti želja mariborskih klubov, to je ustanovitev lastnega podsaveza s sedežem v Mariboru za teritorij mariborskega celjskega in čakoveč-kega okrožja, kamor bi se morebitno priključili tudi varaždinski klubi. V svojem nadaljnjem govorit je tajnik podal še poročilo o kazenskih zadevah, o odnošajih MOLNP do nadrejenih instar.c, klubov in časopisja. Posebno zahvalo je izrazil »Mariborskemu Večerniku« za redno in brezplačno priobčevanje službenih objav. Glede sodniškega vprašanja v Mariboru je g. Fišer poročal, da se je to vprašanje v zadnjem času precej Izboljšalo in lahko ugotovi. da je MOLNP s sodniki v najboljših odnošajih. Trenutno imamo v mariborskem okrožju 8 sodnikov. Blagajniško poročilo g. Bovarja izkazuje primanjkljaj od 124 Din. Nato je predsednik g. Muzetič otvoril debato k tajniškemu poročilu. Obravnavali so se razni Incidenti, ki sc bih tekom leta, predvsem pa slučaj SK Rapid. v debato, ki je trajala precej časa, so posegali gg.: dr. Planinšek. ravnatelj Ošlak, Muzetič, Fišer in Franki. Delegat Rapida g. Franki je ob tej priliki izrazil željo, naj MOLNP stori vse, da se Rapidu omogoči udejstvovanie na športnem polju. Istočasno je g. Franki izjavil, da je Rapid vedno pripravljen složno sodelovati ter je izrazil lojalnost in spoštovanje do nacionalne večine Obenem je g. Franki v imenu Rapida sporočil, da bo Rapid vsakega izmed članstva takoj izključil, če bi žalil nacionalni čut in tudi ne bo trpel, da bi kdo od gledalcev bujskal proti jugoslovenstvu. Njegove izjave so delegati vzeli na znanje ter se bo vprašanje Rapida obravnavalo na prvi seji novega medklubskega odbora. Nato je ravnatelj g. Ošlak predlagal staremu odboru absolutorij, tajniku g. Fišer-Ju pa absolutorij s pohvalo. Predlog je bil s 5 proti 3 glasovi odklonjen. Glede vprašanja Rapida je g. Ošlak ugotovil, da je izjava Rapida baza za likvidacijo incidentov, da pa MOLNP nima nobene tngerence pri oblastvih. Končno je spregovoril delegat LNp g. Novak, želel je složno sodelovanje vseh klubov ter zagotovil da bo LNp tudi v bodoče posvečal vso pažnjo mariborskim klubom. Naposled so posamezni klubi imenovali svoje zastopnike v novi odbor, in sicer Rapid gg. Frankla in Kasperja, Svoboda gg. Kneza in ravnatelja Ošlaka, Panonija gg. Kanclerja in Krambergerja. Ostali klubi bodo nominira.il svoje zastopnike naknadno, v smislu novega pravilnika o okrožnih odborih LNP sta bila za predsednika odbora predlagana dva kandidata, ta sicer gg. dr. Planinšek in Muzetič. Med raznoterostmi je g. dr. Planinšek apeliral na navzoče delegate, naj na glavni skupščini JNS skupno nastopijo in naj klubi sondirajo teren za skorajšnjo ustanovitev mariborskega podsaveza JNS, ker Ljubljana ne nudi tega, kar bi bilo pričakovati. Zastopnik klubov ^akovečkeea SK. Gradjanskega, Mure in Drave g. Filipan- pa ie izjavil, da ti klubi v novem okrož nem odboru ne bodo sodelovali, ako bo odbor sestavljen po dosedanjih načelih. Iz- tem zmoti, nič ne de, bo pa v naslednjem trenutku napako popravil. Z beganjem lastnih igralcev pa se doseže prav nasproten efekt: lahko zgubijo še svojo razsodnost in zgodi se, kar se je že parkrat v Ljubljani zgodilo, da prav za prav publika izgubi bitko z beganjem lastnih igralcev! Naposled smo iz včerajšnjega »Vremena«, službenega organa JNS, zvedeli, da bo sodil tekmo g. Rosenfeld iz Zagreba. Zakaj so tokrat postapali z delegiranjem sodnika tako skrivnostno? Za prejšnje tekme se je vedno zvedelo že ob četrtkih, kdo jih bo sodil, tokrat pa toliko skrivnostnega zavlačevanja! Komu na ljubo in komu v pridV G. Rosenfeld je sodil našemu moštvu že par tekem. Med drugimi tudi tisto znamenito borbo v Sarajevu. Nimamo torej v naprej povoda sprejemati ga a kritične strani. In mu lahko mirne duše zaupamo, da bo opravil svoj posel objektivno in nepristransko Samo to želimo od njega, drugega ne zahtevamo! Na vse strani pa je treba še enkrat resno nasvetovati: Mirno kri, brez vsake ner-voze! To velja v enaki meri za občinstvo kot za moštvo. Vedno zmagujejo zdravej-ši živci! Tekma prične ob 14., ob lepem vremenu bo predtekma Primorje I : Hermes in prične ob 13. Predprodaja vstopnic bo ie dopoldne v kavarni »Emoni«. pregovorili so še gg. Fišer, Ošlak in drugi, nakar je predsednik zaključil nad vse zanimivi občni zbor. Delovanje mariborskega Akademskega sabljaškega kluba Mariborskemu akademskemu sabljaške-mu klubu je uspelo dobiti sabljaškega trenerja v osebi odličnega mednarodno znanega sabljaškega mojstra g. kapetana Ku-hinjke, češkoslovaškega državljana. Kapetan Kuhinjka, ki je bil sam učenec najboljših dunajskih sabljaških mojstrov ln se Je boril tudi dalj časa v prvih sabljaških klubih Budimpešte, prispe v ponedeljek 20. t. m. v Maribor ter bo takoj začel vežbati. Da se bo mogel treneT čim bolj baviti z vsakim posameznikom, se bodo vršile vežbe v poedinih skupinah z omejenim številom udeležencev. Začasno so določene tri skupine, ki vežbajo: Skupina A (začetniki): vsako sredo m soboto od 18. — 20. Skupina B (začetniki) vsak torek ln petek od 20. — 22. Skupina C (izvežbani sabljači): vsa* t>o-nedeljek in četrtek od 20. — 22. Rarpo-red velja od incl. 20. t m. dalje. Ako se prijavi še večje število udeležencev, se bodo uvrstile še nadaljnje skupine. Ob dovoljnem številu prijavljenem bo otvorjen še poseben otroški tečaj. Vse vežbe se vrše v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ul. (vhod skozi dvorišče i2 Razlagove ul.). Članom Mariborskega akademskega sablajškega kluba daje trener na željo tudi brezplačne zasebne ur, drugim interesentom-nečlanom pa proti dogovorjenemu plačilu. Kljuh stroškom, ki jih ima, klub zaradi trenerja, plačajo člani še nadalje le 10 Din mesečno Pismene prijave za vstop v klub Je nasloviti na Mariborski akademski sablja-ški klub. tajništvo Maribor, Aleksandrova c. 12-1, morebitne prijave za zasebne ure trenerju s strani nečlanov-interesentov pa na Ludvika Kuhinjko, kapetana, pri Mariborskem akademskem sabljaškem klubu, Aleksandrova c. 11-1. Službene objave LNP (Nadaljevanje seje p. o. 8. novembra). Po nalogu seje upravnega odbora JNS z dne 31. oktobra 1933 službeni br. 47 se črtajo iz sezinama verificiranih igralcev: Miillej Lado, Huth Slavko, Rrojan Fran, Albrecht Hugo, Zabret Miha, šumet Karol, Jarniš Franc, Oset Franc, Rihtar Andrej. Ručman Avgust, Verbič Alojzij, Zarnik Anton, Majhenič Friderik, Rechberger Vili Pirnat Alojzij, vsi Disk Domžale; Kokalj Viktor, Skok Demeter, oba Domžale; Pišler Viktor, Venturini Fran, Končan Milan, Galič Vekoslav, Eržen Franc, šeme Josip, Pišlar Rajko, Miklič Ivan, Malava-šič Franc, Kordiš Edvard, Jereb Ivan, vsi Reka, Ljubljana; Lipovšek Leopold, Zevnik Slavko, Srebotnjak Leon, Giral Ludvik, Lumbar Stane, Marchiocti Stane, Dejak Josip, Seunig Vi tal, Lumbar Bogomir, Ko-renčan Vili, Marchiotti Viktor, Senčar Ernest, Volkar Franc, Kobal Ladislav, Eter-šek Josip, vsi Slovan, Ljubljana; Kogov-šek Boris, Pfundner Karel, Pungerčar Iv., Drnovšek Andrej, Zupančič Boris, vsi Ilirija Ljubljana; Pleš Josip, Por Anton oba Hermes Ljubljana; Arčan Feliks, Rošker Ferdo, Zupančič »Ivan, Zajec Franc, Maca-rol Viktor, Pušič Bruno, vsi Jadran Ljubljana; Velikič Blagoje, Zdešar Stane Jane-žič Jože, Habicht Jože Krivačič Mirko vsi Primorje Ljubljana; čopar Josip, Bručan Vladimir, Pallek Vekoslav, Pukl Mirko, Juvan Ignac, Bežan Emil, Mihelič Karel, Stupica Milan, Stupica Leo, Kmetič Mihael, Verbelc 'Anton, Papler Stanko, Žagar Andrej, Žagar Josip, Pipam Josip, Strle Maks Muzlovič Jože, vsi Grafika Ljubljana; Blaj Anton, Sušteršič Jože, Gorenc Iv., Burnik Vinko, Oblak Alojzij, Jerala Vinko, Ogrin Franc, Pezdir Ivan, vsi Svoboda Vič; Klanftar Vinico, Grabijan Edo, Kukovee Alojzij, Novan Stanko, Otič Franc, Kaline Franc, Novak Vinko, Vlaj štef&i, Bec Jo-ško, Novak Ivan, Wohlfart Žiga, Petrovič Aleksander, Novak Hanzi, Grabrijan Ferdo, Perko Dorče, Dolničar Ivan, Novak Rado-slav, Zadnik Rudolf, Kukec Stane vsi Mars Ljubljana. Rus Hinko, Malič Milan, Weisseisen Marjan, Kučina Franc, Knorke Karlo, vai K >-rotan, Kranj; Borovnik Ivan Bratstvo, Jesenice; Bele Slavko Mura Ivan, Finec Milan, Drenik Alojzij, vsi Elan, Novo mesto; Konec Andrej, Sava, Sevnica; Sanica Srečko, Sloga, Radna pri Sevalci. Komipare Danilo, Lampret Janko, dober Erih Pavleti« Josip, Borovika Mirko, Majer Anton, Sok Iran Mlakul Albert, vsi I. SSK Maribor; Podjaveršek Peter, Rapid, Maribor; Grober Bogomir, Novak Karel, Fab-jančič Ervin, vsi Svoboda, Maribor; Bizjak Herman, Simerl Josip, Ruščuklič Djordje, Žnofl Ftanc, vsi železničar, Maribor. Hriberalk Josip, žlender Matevž, Stožir Franjo, Hojnik Štefan, Mužga Avgust, Ble-chinger Erih, Janeschitz Karel, Sečko Fr„ Vrečko Feliks, čoh Josip, Suholežnik Ludvik, žnlder Matija, Gorišek Stanko, Ka-schell Alfonz, Kodella Jože, Križane Valter Hdnigmam Gustav, vsi Atletiki SK Celje; Grohar Milan, Zimšelc Anton, Verderber Albin, Flis Alfred, Meštrov Zvonimir, vsi SSK Celje; Bianchi Anton, Heočič Josip, Tkalčič Rudolf, Leskovšek Viljem, Lešek Simon, Stanič Franc, vsi Olimp, Celje; Turnšek Adolf, Gobec Zdravko, špat Viljem, vsi Jugoslavija Celje. Cvetižar Gustav, Tekalec Ernest, Slabe Adolf, vsi S Litija; Lapomik Stanko, Hribar ivan, žarn Ferdo, šteble Mirko, Hribar .Alojzij, vsi Retje, Trbovlje; Guzelj Ludvik, Puntar Janko, Kos Jože, Dobrmlk Simon, Pajk Franc, Pintar Slavko Kerin Viljem, žuža Franc, Lipar Jože, Guček Mihael, Zemljan Viljem, Zupane Franc, vsi Dobrna Trbovlje; Uran« Bdi, Rudar, Hrastnik; Novak Josip Vogrimc Stjepan, oba čako-večki SK; žerjavlč Juraj, Ziegler Samuel, Stipan Stanko, vsi Gradjanski SK čakovec. _ Tajntk H. Službene objave GZSP (Seja. z dne 5. novembra 1933.) Sporočamo vsem včlanjenim klubom in društvom, da bomo objavljali vsa službena poročilo potom časopisja, in to tudi v »Jutru«. Seje podsavezne uprave se vršijo redno vsak torek zvečer ob 19. v hotelu Paar na Jesenicah ter naprošamo vse klube, da pošljejo svoje predloge vedno tako, da se morejo reševati na prvi seji. Klubi Sokolsko društvo Jesenice, Sokol-sko društvo Radovljica, Smučarski klub Begunje, Sokolsko društvo Bled, Sokolsko društvo Bohinj, Tujskoprometno društvo Bohinj se pozivajo, da takoj prijavijo po enega zastopnika r širši odbor GZSP. Klubd Sokolsko društvo Bled, Tujskoprometno druStvo Bohinj, Tujskoprometno društvo Sv. Janez v Bohinju, Sokol Bohinj, Sokol Jesenice se pozivajo, da brezpogojno poravnajo članarino za leto 1032/33 do 1. decembra t. L, ker se bodo s »r črtali ia seznama članov GZSP. Vsi klubd naj poravnajo članarino za leto 1933/34 najkasneje do 1. Januarja 1934. Klub, ki do tega časa ne bo poravnal vseh obveznosti do podsaveza, bo imel zabrano starta na vseh prireditvah. Klubi naj uredijo do 1. decembra t 1. verifikacij« svojih članov. Obenem se sporoča, da so črtani iz seznama verificiranih članov val člani bivšega S. O. Borec, SK Svoboda, oba z Jesenic ter SK Bled. Klubi naj vse tiskovine ln pravilnike, katere rabijo, naročijo pred pričetkom sezone, da nam s tem omogočijo redno poslovanje. Vse klube opozarjamo na dopis Splošne zavarovalne zadruge v Ljubljani, da zavarujejo pri isti svoje člane proti nezgodam in to po možnosti v čim večjem številu. Opozarjamo na okrožnico banske uprave štev. VUL No. 3463/16 z dne 24. oktobra L L glede napravljanja škode v gozdovih in mladih nasadih po izletnikih z željo, da se točno ravnajo po isti. Zagre-bački zbor nas vabi, da sodelujemo pri njegovi »Zimski izložbi«, katera se vrši od 30. XL do 3. XII. t L v Zagrebu. Opozarjamo vse klube, ki se interesirajo za to razstavo, ki bo pač velikega pomena za razširjenje slovesa naših krajev, da pošljejo svoie prispevke, t. j. razne slike, izdelke športnih predmetov itd. podsavezu ali pa direktno Zagrebačkemu zboru, Zagreb, Martičeva ulica, poštanski pretinac 268, na katerega se naj obrnejo tudi glede ev. informacij. Klubi, katerih člani nameravajo položiti sodniški izpit, naj pošljejo prijave za iste najkasneje do 20. t. m. podsavezu; na poznejše prijave se ne bo oziralo. Vsi sodniki, ki še nimajo sodniških izkaznic, naj si iste takoj nabavijo pri sa-vezu potom podsaveza proti znesku Din 20.—, istotako smuški učitelji proti znesku Din 50.-—, kateri znesek je poslati v naprej. Vsi klubi se ponovno pozivajo, da čimprej a najkasneje do 20. t. m. sporočijo svoj program za sezono 1933/34, ker se sicer njihove želje ne bodo mogle več vpoštevati Obenem nam dostavite tudi sezname vseh v zimskih terenih odprtih koč in Izkaz oskrbovanih skakalnic in sankališč ter drsališč. Pozivamo TK Skala, Jesenice, SK Lesce, SK Dovje-Mojstrano, SPD Kranjska gora, SK Rateče-Planica, SK Triglav, Bled, SK Bohinj, TPD Sv. Janez, SK Begunje, da javijo savezu imena oseb, ki bi prevzele poročevalsko vremensko službo. Začetkom januarja se bo vršil 14-dnevni tečaj za sa-vezne smuške učitelje na Krvavcu. Podrobnosti bo pravočasno objavil savez. Klubi naj prevzamejo izvežbanje dobrih vodnikov, ki bi bili na razpolago tujcem aa kratke alf dolge ture po najlepših terenih njihove okolice. Klubi naj pripravijo v svojih kočah garniture zastavic za trening slaloma, da zan-orejo izletniki trenirati. Upravni odbor je sklenil, da se vršijo 4. februarja 1934 mladinski dnevi, ki bodo strogo obvezni. Vsi klubi se opozarjajo, da se že sedaj pripravljajo na to in ustanovijo mladinske odseke ter nam o tem takoj poročajo. Tozadevni pravilnik je v delu in pride na razpravo pred širši odbor 26. novembra, nakar bo takoj dostavljen vsem klubom. Na isti seji se bo pretresalo tudi vprašanje pravilnika za delegiranje sodnikov) službujočega odbornika in disciplinarnega pravilnika za tekmovalce in sodnike. Vse člane klubov podsaveza obveščamo, da bo podsavez tudi letos izvedel . zdravstvene preglede; termine objavimo prihodnje dni. Vse klube naprošamo, da nas točno obveščajo o svojem delovanju ter redno rešujejo naše predloge, da nam s tem olajšajo težavno delo ter pripomorejo k čim večjemu razmahu gorenjskega zimskega športa. Seja širše uprave GZSP se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob 14. v hotelu Paar na Jesenicah. Udeležba obvezna. Tajnik L TSK Slovan. Danes ob 8. morajo biti na igrišču Ilirije: Moša I, II, šavs, Grm, 2ni-darčič. Uhan, Smrekar, Dečman, Poznik. Ceglar, Rozman, Sinček n, Turk, Jeran-čič in Ferkov. — Igramo pokalno tekmo proti Reki rez Stranski sodnik Sinček I, reditelja Ratič, Zemljič. Zimsko pokalno tekmovanje za brezposelne Igrače. Obveščajo se vsi prijavljeni klubi, in sicer Primorje, Hermes, Re*a, Jadran, Slovan, Korotan, Mars, Svoboda Vič, Sloga, Domžale in Disk, da bo jutri prvi sestanek odbora za izvedbo tega tekmovanja db 19.30 pri Habjanu (nasproti gostil. Keršič v šiški, tramvajska postaja). Imenovani naj pošljejo evoje delegate. Tekme se bodo pričele v nedeljo 26. t. m. Plavalna sekcija SK Ilirije. Opozarjamo vse sekcijsko članstvo na občni zbor, ki bo danes ob 10. v garderobi drsališča na Gosposvetski cesti. SK Grafika. Zaradi tehničnih ovir se tekma s Korotanovo rezervo ne vrši. Odbor. SK Svoboda (Vič). Danes ob 10. igra rezerva prijateljsko trening tekmo s Koro-tanom na Rakovniku v naslednji postavi: Dovgan, Jančigar, Sa marin, štajdohar, Fajn Ciril, Rihar, Povh, Ribič, Samar, Hedenik, Luznar, Viiišek n in Burnik. Moštvo, ki ima opremo doma, naj jo prinese s seboj. Ostalo prinese gospodar. Igralci naj bodo točno ob 9. na Rakovniku. teipentinopo ntiio in drugi izdelki Celjske miiarne so prvovrstni Kolesarski savez kraljevine Jugoslavije, podsavez Ljubljana sporoča klubom, da se vrši glavna savezna skupščina v Zagrebu v nedeljo 3. decembra ob 8. zjutraj v gostilni Tolovič, Petrinjska ul. 2-1. z naslednjim dnevnim redom; pozdrav predsednika, verificiranje polnomočij, poročila tajnika, blagajnika, tehničnega referenta, revizionalnega odbora, razrešnica upravnemu in revizionalnemu odboru, volitev novega Upravnega in revizionalnega odbora, raznoterosti. Pravico glasa imajo klubi, ki so plačali aa vezno članarino za tekoče leto. Od vsakega kluba lahko na skupščini prisostvujeta po dva delegata, od katerih ima glasovalno pravico samo eden, t. J. toliko glasov, kolikokrat po 10 verificiranih članov ima dotični klub. Polnomočja delegatov morajo biti overovljena s štampilj-ko kluba in podpisom predsednika ter tajnika. Vsi morebitni predlogi in pritožbe se morajo poslati najmanj 8 dni pred skupščino direktno Savezu. V primeru nesklepčnosti se vrši skupščina z istim dnevnim redom eno uro kasneje brez ozira na število prisotnih delegatov. »Tek Osvobojenja« za Vahtarjeva pokal v spomin narodnega borca g. Toneta Vah-tarja. Start ob 11. dopoldne. Proga: Ljudski vrt (igrišče ISSK Maribor) - Korošče-va ulica - Maistrova ulica - Zrinjskega trg - Kolodvorska ulica - Aleksandrova cesta - cilj Trg Svobode. Dolžina proge ca 2200 metrov Pravico udeležbe imajo člani vseh klubov v območju JLAS, verificirani in neverificirani atleti, dijaki, vojaki ln ostali športniki slovanske narodnosti. Tekmuje se po pravilih JLAS. Pokal, ki ga brani g Germovšek Štefan (Maraton), je prehoden in preide v stalno last po trikratnih zaporednih ali petkrantih zmagah v presledkih. Pet ostalih plasiranih tekmovalcev prejme spominska darila, vsi tekmovalci pa spominski znak. Jurija: vodja teka g. Bergant Evgen, poverjenik JLAS, vrhovni sodnik g. prof. Pero Cestnik, zapisnikar g. Perin Hinko, sodniki gg. Ve-nuti, Fišer, Smerdelj, Rak, Kramberger. Prijave brez prljavnine je nasloviti do 30. t. m. do 12. na g. Danila Vahtarja, Maribor, Tyrševa ulica 37. Službene objave Sekcije ZNS. Ljubljana. (Seja upr. odbora 15. XI 1933.) Upr odbor je vzel na znanje prijave k savez nim sodniškim izpitom naslednjih kandidatov in jih predložil upr odboru Zbora: Groznik Ludovik (Zalog), Lunder Dušan, Božič Adalbert (Trbovlje), Marussig Gvi-do (Sevnica). Strah Janko, Galič Vekoslav Kušar Ivan (Ljubljana), Martelanc Miro, inž. Skok Stanko. Gottvvald Rihard (Domžale), Svetek A., Seitl Franc, Pressmger Adolf (Celje), Činkovic Jože (Jesenice), Nemec Janez (Murska Sobota), Hohbacher Valter (Rakek). Prijavi kandidatov gg. Josipa Jenka (Maribor) in Arharja Franca (Zagorje) se za enkrat ne vzameta na znanje, ker ne odgovarjata predpisom ZNS; predložita naj novo pravilno prijavo. S. s. g. J. Wagnerju se dovoli dopust do 20. jaguarja 1934 za sojenje tekem. Kazenskemu odboru se preda in do nadaljnje odločitve suspendira s. s. g. Jordan Josip, ker opetovano ni predložil poročil o tekmah. I Ipravni odbor ob tej priliki še enkrat opozarja člane Sekcije, da mora biti predpisani referat s takso o vsaki tekmi v roku 48 ur izročen Sekciji; proti zamudnikom mora upr. odbor po svoji dolžnosti postopati v smislu §§ 10. in 15. kaz. pravilnika ZNS in jih event. takoj suspendirati. Za tekme na igrišču SK Sloge v Lokah pri Zagorju se zviša zaradi večje oddaljenosti od postaje pavšalna pristojbina za 20 Din. Poročilo o redni glavni skupščini Z. N. S. in njene sklepe prejmejo člani Sekcije s posebno okrožnico. Tajnik 1. SK Atletlk : SK Jugoslavija. Drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med tema dvema kluboma se bo pričela danes ob 14.30 na Glaziji v Celju. Sodil bo g. Oberlintner iz Laškega. ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi predtekme s Hermesom morajo biti ob 12.30 v naši garderobi: Logar, Bervar, Petrič, Svetic, Strnad Baum, Janez, Bon-celi n., Pupo, Calleari, Terček, Petelin. — Smučarska sekcija. Smučarska gimnastika se vrši vsak četrtek od 19.30 do 21. in ob nedeljah od 10. do 12. v telovadnici na ženskem učiteljišču, Resljeva cesta. — Odbor »Teka Uedinjenja«. Redni odborovi sestanki se vrše v tajništvu kluba, nebotičnik, IV. nadst., od 19. do 20. To na zna-njfe gg. odbornikom: častnemu predsedniku prof. Jarcu, dr. Prodanu, dr. Alujeviču, geom. čerrotu, Tumi Branimiru, Luinu, Kermavnerju, Michelu, Slamiču Lavosla-vu, Sancinu Danilu, Raiču D., prof. Pet-kovšku, dr. Omladiču, Sosiču, Sikošku, prof. Petkovšku in Sancinu Savu. — Lah-koatletska sekcija. Danes ob 9.30 obvezen cross-country trening na igrišču. ŽSK Hermes (Nogometna sekcija). Zaradi predtekme pred ligino tekmo Primorje : Jugoslavija naj se zglasijo danes ob 10 načelniku na igrišču Mikluš, Oblak Nedog. Ferjan, Daneu, Semec. Glavič, Kretič, Karol, Močnik, Kovačič, Bračič, Perharič, Primar, Brodnik, Barducky, Simčič II. Darujte za nesrečne poplavljence Za to jih naše gospodinje rade uporabljajo, ker dobro perejo in so po ceni• Dobite jih vsepovsod. 95 Sokolska župa ljubljanska. V petek Je umrl v Ljubljani zadnji soustanoviteilj Južnega Sokola in Sokolstva na našem jugu br. Peter Grasselli v 93. letu svoje starosti. Pogreb blagopokojnega brata, ki bo danes 19. t. m. ob 14.30 izpred mestnega magistrata, se bo udeležilo Sokolstvo kor-porativno s praporom Ljubljanskega Sokola, kjer je bil pokojnik član od vsega po-četka, in z godbo Sokola I. Pozivamo članstvo naše župe, predvsem pa članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se pogreba udeleži v čim večjem številu. Zbirališče članstva v kroju bo ob 14. uri pred Narodnim domom, župna uprava. — Sokol n poziva svoje članstvo, da ee polnoštevilno v slavnostnem kroju udeleži danes pogreba blagopokojnega br. Petra Grasselija. Zbirališče ob 14. pred Narodnim domom. — Sokol IV poziva rvoje članstvo, da sa danes polnoštevilno udeleži pogreba brata Petra Gras6ellija v slavnostnem kroja. — Zbirališče ob 14, pred Narodnim domom. Ljubljanski Sokol namerava prirediti letošnjo zimo v okolici mesta poseben smučarski tečaj samo za svoje ženske oddelke. Pojasnila se dobijo in prijave se sprejemajo v društveni pisarni v Narodnem domu do konca t m. Sokol Cirknica. Danes ob 16. se bo vrSilo pod okriljem Zveze kulturnih društev predavanje o narodni gospodarski politiki. Predaval bo g. dr. Branko Alujevič. Sokolskl smučarski odsek v Celju, j« za zimsko dobo sestavil naslednji načrt: od 25. decembra do 1. Januarja bo župni smučarski tečaj pod vodstvom saveanega vodnika, Kraj bo pozneje objavljen. Dostop v ta tečaj bo imel tudi naraščaj nad 16 let. Tečaj .'e namenjen predvsem vodnikom društvenih smučarskih odsekov. Dne 6. januarja bodo v Celju mladinske tesme na daljavo, in sicer za vso celjsko sokolsko župo. Dne 7. januarja bodo pri društvih članske tekme na daljavo kot nekake is-birne tekme za župne tekme, ki bo predvidene 14 januarja v Velemjn. Sodelovali bodo tudi smučarji 3$. p. p. V februarju bodo patrolne župne tekme, na katerih bodo tudi tekmovali smučarji 39. p. p. Poleg teh tekem bodo še rasne tekme r manjšem obsegu za naše malčke te starejše smučarje. Repartoar VAR0DITEGA GLEDALIŠČA T LIUSJUAin DltAMA. Nedelja, 19. ob 15.: Okince. Izven. Znatno znižane caae od 5 do 15 Din. Zadnjič v sezoni. — Ob 20.: Sveta Ivana. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 20-: V agoniji. A. Torek, 21.: Pravica do ereha. Gostovanje v Oelju. OPEBA Nedelja^ 19. ob 15.: Turški kumare. Izven. Znižane cene (dramska predstava). —< Ob 20.: Traviata Izven. Ponedeljek, 20.: Zaprt). Torak, 21.: Pikova dama. C. * Dramski ansambel ima danes tri predstave. Da ne bo zmede, poudarjamo prav posebno, da se igra popoldne v dramskim gl-edaliču veseloigra »Okence« poslednjič v sezoni. Veljajo izredno znižane cene od 5 do 15 Din Na predstavo opozarjamo posebno goste z dežele. V operi bo ob 15. izredna predstava burka »Turške kumare< z gg. Cesarjem in Kraljem v glavnih komičnih ulo-gah. Tjdi za to predstavo veljajo znižane cene. Zvečer «e pa ponavlja v drami Shawo-va zgodovinska legenda »Sveta Ivana« z go. Miro tVanilovo v naslovni uloei. v režiji g. Krefta. Znižane cene. Na opernem odru gostuje ob 15. dramski ansambl z veleuspelo burko »Turške kumare«. Predstava je po znižanih oenah. Zvečer pa je prva repriza uspele Verdijeve »Tra-viate« z go. Gjungjenac v naslovni ulogi. Prodaja vstopnic za vse predstava pri dnevni blagajni v operi. ŠENTJAKOBSKA GLEDALIŠČU Mestni dom. Nedelja. 19.: Deseti brst * »Deseti brat«, narodna Igra v desetih slikah. se ponovi drevi v Šentjakobskem gleda-liču najbrž zadnjič, zato vabimo občinstvo, da si ogleda to lepo igro. Vstopnica ee dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v L nadstropju Mestnega doma. Mariborsko gledališče Nedelja. 19 ob 15.: Roksi. Znižane cene. Zarfniif - Oh 2n • študentje smo Ponedeljek, 20.: Zaprto. Torak, 21.: R. U. R. Red & Kraljestvo mode Zimske radosti Dasi še ni nastopila prava zima, je vendar dobro, če že sedaj pričnemo misliti na zimskosportno opremo. Sedaj je še čas, da temeljito premislimo, kaj je treba nabaviti novega in da pregledamo, kaj je še uporabnega od lani. Predvsem je potrebno, da sistematično sestavimo zimskosport-no garderobo, kajti le na ta način se izognemo Izdatkom za nepotrebne reči, ne da bi pogrešali pri tem kak bistveno važen del opreme. Dandanes je nabava zimskosportne garderobe precej komplicirana zadeva, kajti sredstva, ki z njimi v to svrho razpolagamo, »o često precej tesno odmerjena. Seveda se pri športu ne smemo preveč ozirati na modo, vendar pa se samo ob sebi razume, da hoče vsaka žena napraviti dober vtis tudi v športni obleki, ki mora biti vrhu tega izdelana iz solidnega in trpežnega blaga da kljubuje vsem vremenskim neprilikam, n. pr. snegu, mokroti itd. Velikega pomena je tudi kroj takega oblačila, ki mora biti tako udobno, da v nobenem pogledu ne ovira svoje nositeljice. Temelj vsake zimske garderobe je kostum, ki ga nosimo na sprehodih, na nedeljskih izletih ali na vožnjah ob koncu tedna. V ta namen priporočamo neobčutljivo enobarvno vzorčasto blago, ki ne pride tako kmalu iz mode Krzneno okrasje se pa tudi tu ravna po modi, kajti letos so tudi pri športnih oblačilih priljubljene kožuho-vine, ki razširjajo ramena. Nenavadno učinkovit je širok krznen ovratnik, ki prehaja v balonaste vrhnje rokavčke. Veliki gumbi iz lesa ali kovine so zanimiva novost letošnjih športnih kostumov (predzadnja skica) Kostumi za drsanje se temeljito razli- Vsled pozne sezije smo znatno vsled česar Vam nudi najugodnejši nakup KRZNARSTVO L. MESTNI TRG 5 Dolgi kazaki spadajo zadnje čase k modnim vprašanjem, ki jih najčešče obravnavamo. Veliki modni saloni prinašajo kazake k dopoldanskim in popoldanskim oblekam in nameravajo uve- kujejo od navadnih. Drsalna ki-^a so močno zvoačasta in tudi precej kratka, kar se izvrstno prilega k visokim drsalnim čevljem. Tudi jopica ima s krznom obrobljeno krilce, ki velja pri drsalnih kostumih za »klasično modo«. Ljubki so cevnati krzneni našivi na rokavih, ki soglašajo z visokim krznenim ovratnikom in krznenimi gumbki po sredi jopice (druga skica). Na sankališču najbolj učinkuje živobarv-na obleka. Zanimiv je kostum, ki ga sestavimo iz različnih kosov, n. pr. iz sivega krila v obliki hlač, rdeče kariraste jopice s žtirioglatim ovratnikom ter rdečega volnenega šala. Sem spadata tudi ljubka rdeča čepica in rdeč usnjat pas (zadnja skica). Tudi smu6=rsko obleko okrasimo tu pa tam s kakšno modno podrobnostjo. Razen tega se v modnih krogih oglašajo mnenja, da bi bilo treba tudi smučarsko obleko okrasiti s krznom. Seveda pride tu v po-štev le kratkodlako krzno, ki se ga sneg ne prime. Razna vzor čas ta krzna (tigrova ali leopardova) se imenitno prilegajo k temnomodremu ali rjavemu blagu modernega smučarskega dresa. Krzno nažijemo v obliki širokega ovratnika in manšet. Celo čepico in rob hlač opremimo z ozko krzneno progo (prva skica). Iz vsega tega je razvidno, da more moderna žena tudi pri športu mikavno učinkovati, ne da bi se morala bati, da jo bodo označevali kot »salonsko« športnico. MODNI ATELJE ŠARC Učilišče damskega krojaštva za dom in poklic. Posamni kroji od Din 10.— naprej. Gajeva III., leva st 12059 sti to nenavadno lini ro ce'o v večerno modo. Za vsakdanjo obleko izberemo najrajši živahno progasto blago, k takemu kazaku pa nosimo krilo v najtemnejšem tonu pro- gastega vzorca. Z istim temnim blagom db-robimo vrsto gumbov, rob vratnega izreza ter ozke proge na spodnjem delu rokavov. Za popoldne so zelo priljubljeni temni kaziaki iz angorskega blaga, pretkanega s kovinskimi nitkami. Nasprotno pa bomo videli zvečer svetle kazake nad temnim krilom. lajbolj^e ogavice Pecivo v nenavadnih oblikah rabi v okras vsaki modemi čajni mizi. Pri izdelavi takšnih originalnih sladkarij igra največjo vlogo marcipan v vseh barvah. Na naši skici vidimo sladko »palmo« s krono iz zelenega marcipana v obliki palmovih listov in belo glazirano torto z okusno sestavljenim »tihožitjem« iz marcipanske-ga sadja. Od leta 1813 odličen Ml Zdravniška posvetovalnica Sp. 1* Oploditev za časa dojenja običajno ne nastopi, posebno če se še ni pojavilo perilo. Za sigurno ugotovitev stanja bi pa bdla potrebna zdravniška preiskava. _ Evelina. Otekline na členkih so lahko revmatičnega značaja in to je najbrž tudi v vašem primeru. Zdraviti je treba z notranjimi sredstvi ali injekcijami, priporočamo vam pa tudi suhe, tople obkladke. Takšne otekline pa lahko nastopijo tudi zaradi motenja prehrane in tu so potrebna sredstva, ki odvajajo sečno kislino. — B. A. Priporočamo vam, da peljete vašo 14 mesecev staro punčko, ld boluje na bron-hljalnem in črevesnem katarju, v dečjo posvetovalnico. Le na podlagi preiskave se da točno ugotoviti dieta in druge potrebne mere. Ker so porodi pri vas tako neredni, vam svetujemo, da vas preiščejo v bolnici, kjer bi se, če Je potrebno, prekinila nosečnost. — D. G- v O. Bolečine nad želodcem in v trebušni preponi, ld nastopajo po telovadbi, so znak, da so vaje pravilno izvedene. Paziti Je pa treba, da se želodec v teku kure za shujšanje ne povesi. Zato vam svetujemo, da nosite trebušni pas. — H. J. Z. težko spanje je verjetno nervoznega značaja. Ogibajte se zvečer težkih jedi in alkoholnih pijač, pripo-poročljive so tudi mlačne kopeli. — Blond. Ker ima debeSost lahko različne vzroke, tudi način zdravljenja popolnoma zavisi od slučaja. Napačno pa je, če se shujšanje izvrši samo na račun hrane, oziroma samo z odvajalnimi sredstvi. V prehrani se ogibajte mastnih ln močnatih jedi, tekočine reducirajte na najmanjšo mero. Uživajte mnogo sadja in skrbite za redno prebavo. Ravno tako važna pa je redna telovadba. V nekaterih primerih so priporočljivi tudi pcwti, t. j. da se enkrat na teden 24 ur nič ne je, sicer pa normalno. Ce pa je vzrok debelenja v motenju funkcije žlez z notranjo sekrecijo (ščitna žleza), so potrebni odgovarjajoči preparati, vendar samo pod zdravniškim nadzorstvom. — A. B. v G. Oteklina in bolečine na mestu, kjer je bila zlomljena noga, so popolnoma normalen in tudi dolgotrajen pojav. Zaradi tega bodite brez skrbi, ker je bala noga popolnoma pravilno zdravljena. Sedaj je pa pač »potrpljenje najboljša mast«. Nogo morate redno masirati, pregibati, kopati io v vroči vodi ali parni kopeli in sčasoma boste popolnoma ozdraveli, le tu pa tam se vam bodo še pojavile bolečine. — Kosmatinec. Najradikalnejše sredstvo za odstranitev dlak je elektroliza. Začasno vam jih odstrani sledeči prašek: Kal dum sulfida 20 gr, glicerinove masti 10 gr, škrobove moke 10 gT, citronove esence 0,3 gr. — i. H. Ker je rast ene dojke zaostal vsled rane, pride v pošte v samo plastična operacija. — Joško K. Najbolje, je ječmen operirati, da se pa ne ponovi, je treba mazati s predpitatnim mazilom. — K. P. V. Po opisu se zdi, da bolujete na kroničnem želodčnem katarju in vam samo svetujemo, da se držite točno zdravniških predpisov. Jejte večkrat, pa v malih obrokih, ogibajte #e kislih Jedi. Mogoče bi vam trebušni pas olajšal stanja Odvajalna sredstva morate menjati in najbolje je, če jih morete nadomestiti z dieto in masažo. Prav dobro se je obnesla Rogaška Slatina. — Ra-dium. Na vaše vprašanje, če je rak nalezljiv, vam ne moremo odgovoriti, ker ta problem Se ni rešen. Najbrž nI nalezljiv, in to vam odgovori tudi drugo vprašanje. • A. St. Mnogoštevilne bradavičice na koži pazduhe, vratu in prs izvirajo verjetno iz kakšnega notranjega obolenja Priporočamo vam, da jemljete po zdravniškem navodilu preparate arzena ali pa kalcija, sicer jih pa mažite z mentolovim špiritom. R. S. M. Priporočamo vam, da kožo, kjer se pojavi opisani izpuščaj, dnevno izpirate z lahko raztopino hipermangana in nato napudrate z riževo moko. _ L. A. Ker se poškodbe na rokah tako težko celijo, bi bila potrebna preiskava vode (seči), ker ni izključeno, da bolujete na sladkorni bolezni. Kot mazilo za roke vam priporočamo Cold-Cream, katero vam lahko napravi vsaka apoteka. — Upanje. Prevelika rdečica na obrazu je znak, da nekaj ni v redu v krvnem obtoku, v novejšem času se uporabljajo injekdje hormona za obtok krvi (Padutin). Zdravljenje je pa dolgotrajno. Sicer se uporabljajo proti rdečici kisline, ki zožujejo krvne cevi, n. pr.: vinskega kisa 50 gr. perlanskega ba'zama 5 gT, tinkt. benzoe 25 gr, vinskega cveta 70 odstotkov 250 gr, rožne vode 150 gr. — Zdrava. Rana, ki vam je ostala po operaciji slepiča, nI nevarna, seveda je zdravljenje dolgotrajno. Ker je pri belem toku pogosto vzrok slabokrvnost, vam priporočamo krepko hrano, po zdravniškem predpisu tudi arzen in železo. Da se ne bi po- ročili, po našem mnenju si vzroka, ker bo pa kopeli na Dobrni dobro učinkovale, vam priporočamo, da Jih čim prej ponovite. $ A H Urejuje dr. Milan Vidmar Mlajša šahovska generacija prav gotovo ne ve, kdo je bil Johann Berger. Mogoče je kdo v knjigah izsledil ime in mislil pri tem na stare čase. Saj bi imel prav. Berger je umrl sicer te dni, star pa je bil 89 let. Berger je bil zelo pomemben šahovski mojster. V zadnjih dveh desetletjih preteklega stoletja se je uspešno boril na mednarodnih mojstrskih turnirjih. Maroczyju je bil na pr. silno nevaren. Opetovano ga je porazil v važnih partijah. Leta 1907. je Berger zadnjikrat nastopil. Na velikih turnirjih tega leta, na Dunaju in v Karlovih Varih. Potem pa je Sel tudi v šahovski pokoj. V Graz seveda, v mesto vseh avstrijskih penzijonistov. Tam je preživel še celih 26 let. Berger je bil zelo miroljuben. Remi je bil njegov ideal. Seveda, če se nisi hotel pobotati, je udaril. Bil je izredna šahovska glava, samo premalo subjektivnosti je imel za boj. Vso svojo dolgoletno 'urnirsko kariero je remiziral. Celotni njegov uspeh je natančno 50%. Toda Berger je bil univerzalen šahovski mojster, kakršnega poleg njega sploh ne najdemo. Velik komponist je bil, tako velik, da je šahovskemu problemu sam postavil vse zakone. Neomejen kralj je bil v kraljestvu šahovskega problema in sicer več desetletij. Kar poglejte njegovo veliko knjigo »Das Schachproblem und dessen kunstgerechte Darstellung«. Pokojni je vladal tudi v kraljestvu končnic. še vedno je njegova knjiga »Theorie und Praxis der Endspiele« biblija za velike in male šahiste. Ce bi nam poleg te knjige ne zapustil ničesar, bi Berger slovel kot velik mojster. Berger pa je bil tudi teoretik prvega reda. Vso teorijo partijskih otvoritev je oplodil. Sploh je analiziral kot malokdo. To je pred desetletji pokazal v ogromnem korespondenčnem turnirju, ki ga je priredil časopis »Le Monde illustrč«. Odnesel Je v njem prvo nagrado brez poraza. V privatnem življenju je Berger vestno vršil službo profesorja na graški trgovski akadem;ji, ki ji je bil dolga leta direktor. Marljiv kot mravlja, vesten, kritičen, bister, skromen, je napolnil vse svoje dolgo življenje s požrtvovalnim delom. Takih mož je malo na svetu, kot je bil Johann Berger. — • — V sedanji turnirski suši ni mnogo dobrih partij. Zato moram tudi danes poseči po zadnjem nemškem turnirju, odigranem v kopališču Pyrmont. Našel sem še eno zabavno partijo. Beli: Dr. Seitz črni: Schories 1. Sgl—f3 Sg8—f6 2. d2—d4 .... Torej solidno! 2..........d7—<15 3. c2—c4 .... Po ovinkih smo dospeli v damin gambit. 3..........e7—e6 4. Lcl—g5 h7—h6 5. Lg5 X f6 .... Ce v daminem gambitu igramo Sgl—f3 pred Sbl—c3, moramo vedno paziti na Lf8—b4+. Tej motnji se beli tu izogiba. 5..........Dd8Xf6 6. Sbl—c3 c7—c6 7. e2—e3 .... Aljehin priporoča 7. Ddl—b3. Namen Je, preprečiti Lf8—b4 in pripraviti e2—e4. 7..........Sb8—d7 8. Lfl—d3 g7—g6 9. Ddl^-d2 Lf8—e7 10. 0—0 Df6—g7 Originalno! Dama in lovec sta zamenjala običajni svoji mesti. 11. e3—e4 d5Xe4 12. Sc3Xe4 0—0 13. Tal—dl Tf8—d8 14. Dd2—e3 Sd7—f6 15. Tfl—el Lc8—d7 16. Se4—c3 Ld7—e8 oba igralca se pripravljata, čakata. Na napad ne mislita, ker nimata zanj načrta. 17. Ld3—c2 Le7—f8 . 18. Sf3—e5 b7—b5 Črni ima sedaj svojo idejo. Za točko d5 mu gre, zato ji napada temelj (c4). Pri tem računa na neprijetno potezo Lf8—b4, če bi beli branil z b2—b3. 19. De3—f3 Ta8—c8 20. Lc2—b3 b5Xc4 21. Lb3 X c4 Lf8—d6 Druga ideja. Črni pripravlja c6—c5 22. Se5—d3 Sf6—d7 Deset minut brušenja Deset minut čiščenja Valet-aparat za britje, Jermen za brušenje tudi britvic predstavljata najpopolnejši pribor za britje. Najpopolnejše in najbolj ekonomično britje je z "VALET" Safety Razor 23. Df3—e3 Sd7—b6 24. Lc4—b3 Sb6—d5 25. Sc3 X d5 c6Xd5 Črnemu se je posrečilo izolirati belega kmeta na d4. To Je nekaj. 26. Tdl—cl Lc8—d7 27. f2—f4 g6—g5 Zopet udar! To pot na kraljevem krilu. 28. g2—g3 g5Xf4 29. Sd3Xf4 Dg7—g5 30. Kgl—hI Ld6—c7 31. Lb3—c2 Lc7—b6 32. De3—d3 Kg8—f8 33. Tel—fl Kf8—e8 34. Dd3—h7 .... Prvi beli napad je na videz zelo nevaren. 2e grozi Sf4—g6! Črni pa najde present-ljivo obrambo. 34..........Ke8—e7! Neverjetno! Toda po 35. Sf4—g6-f, Ke7— d6 36. Dh7Xf7 Lb6Xd4! ima črni premoč. 35. Dh7—d3 .... Videl je! 35..........Dg5—g7? ? 36. Dd3—a3+ Ke7—e8 37. Sf4—h5! Dg7—g5 38. Sh5—f6 + Dg5Xf6 Žalostno! 39. TflXf6 Lb6Xd4 40. Tf6—fl .... Konec. Črni je še igral do 52. poteze, potem pa se je vdal. Zadnjih 12 potez bi si bil lahko prihranil. Križaljka „A@?aplan" Vodoravno: 1. sibirska reka; 2. klic na pomoč; 3. sprehajališče; 7. gora na Koroškem; 9. mongolski narod; 10. dežela belega slona; 11. medmet; 13. rimski pozdrav; 14. močan; 15. italijanski spolnik; 16. kralj sonetov; 21. igralna karta; 23. egiptski bog; 24. del telesa; 25. izraelska junakinja; 28. veznik; 29. Smetanova opera; 30. prvi kralj Slovanov. Navpično« 1. turška nikalnica; 2. igralna karta; 4. kratica; 5. geometrični pojem; 6. ploskovna mera; 7. zlato (franc.); 8. pogojnik; 9. enota upora pri elektriki; 11. gora pri Beogradu; 12. odmev; 13. sodnik v ' podzemlju po grškem bajeslovju; 16. pisalna potrebščina; 17. glasbena kratica; 18. hrib pri Velikih Laščah; 19. veznik; 20. egiptsko božanstvo; 21. prvi človek; 22. vas; 23. stikališče dveh ploskev; 26. pogojnik; 27. ploskovna mera; 29. darilo. Rešitev križaljke „Avto" VTodoravno: 1. rok; 4. metop; 6. opolo; 7. ta; 8 Ob; 11. viola; 15. izlet; 16. li; 17. ti; 18. Pod svobodnim solncem. Navpično: 1 repa; 2. Oto; 3. kolo; 4. mo-tovilo; 5- pobratim; 9. sol; 10. škopnik; 12. izid; 13. Leti; 14. Daimler. Nedelja, 19. novembra. LJUBLJANA 8-15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Orgelski koncert (Arnič). — 10-" Prenos iz Maribora.: Proslava 15 letnice osvoboditvi Maribora. — 12: Cas, plošče. — 16. Sadjarstvo in vinarstvo. — 16.30: Citraški koncert. — 17.30: Reproducirana glasba. — 20: Operne arije gospe Lovšetove e sprem-ljevanjem radio-orkestra. — 21: Plošče. — 21.30: Napoved časa in poročila. — 21.50: Koncert tamburaškega okteta. — 22.50: Reproducirana glasba. Ponedeljek. 20. novembra LJUBLJANA 12.15: Reproduciran instrumentalen koncert. (Izlet v tuje dežele). — 12.45: Poročila. — 18: Cas, plošče. — 18: Gospodinjska ura — 18.30: Znanstveno predavanje (prof. Fengov). — 19: Reproduci-rani violinski koncert. — 19.20: Geografski položaj Jugoslavije (dr. Reja). — 20: Reproducirana domača lahka glasba. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. Vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 16: Koncert orkestra. — 19: Narodna pesmi na ploščah. — 20.30: Prenos opera iz gledališča. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Koncert na ploščah. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. — Plesna slasba. — PRAGA 19.55: Prenos operete iz Bratislave. — BRNO 19.55: Prenos operete iz Bratislave. — VARŠAVA 18.45: Pevski koncert. — 20: Opereta »Dežela smehljaja«:. — 22.15: Plesna midka. — DUNAJ 12: Lahka godba orkestra. — 17.25: Nastop mladih solistov. — 19.35: Koncert vojaške godbe. — 21: Simfoničen koncert. — 22.45: Lahka glasba. — BERLIN 20.25: Dramski večer. — 23.10: Nočni koncert iz Langenberga. — K0NIGSBERG 20.10: Literaren program. — 20.35: Koncertni večer. — MtfHLACKER 20.10: Mešan program. — 22.45: Koncert na ploščah. — 23.10: Nočni koncert iz Langenberga. — BUDIMPEŠTA 18.30: .Pevski in klavirski koncert. — 19.30: Simfoničen koncert. — 22: Lahka godba orkestra. — 23.15: Jazz in petje. — RIM 18: Vokalen in instrumentalen koncert — 2015: Pesmi. — 20.45: Večer lahke glasbe. Torek, 21. novembra. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Literarno predavanje (Marija Kmetova). — 1215: Re-producirani vokalni koncert. — 12.45: Poročila. — 13: Madžarska ciganska godba na ploščah. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Kaj cvetke delajo (reiproduciran koncert). — 19: Francoščina. — 19.30: Pomen dobro-voljskega pokreta za postanek Jugoslavije (Turfc Emest). — 20: Valčkova ura radio-orkestra. _ 20.30: Kupleie poje gosp. Danilo Bučar. — 21: Operni dueti, pojeta gdč- Ko-renčanova in gosp. Dermota. — 21.30: Čas, poročila. — 21.50: Koncert radio - orkestra. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16: Orkestralen koncert — 17: Narodna glasba na ploščah. — 19: Arije. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21: Popularni dueti. — 22.10: Ciganska godba. — 22.50: Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Handlov oratorij »Mesija«. — Lahka in plesna glasba. _ PRAGA 19.30: Mešan program iz Moravske Ostrave. — 20.20: Indske pesmi. — 20.45: Literaren 21.25: Razvoj klavirske sonate. _ 22.15: Zabaven program. — BRNO 19.30: Prenos iz Prage. — 20.45: Plošče. — 20.55: Koncert kluba morav. skladateljev. — 22.15: Zabaven program v esperantu. — VARŠAVA 20: Simfoničen koncert — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert lahke glasbe. — 15.20: Otroški koncert. — 17-30: Koncert solistov. — 19: Lahka godba. — 20.30: Mešan program. 22.10: Lahka ih plesna glasba. — BERLIN 20.15: Večer komorne glasbe. -21: Dramski večer. — Nočni koncert iz Hamburga. _ K0NIGSBERG 20.10: Nemška komorna glasba. — 21.10: Literaren program. — 21 40: Igra in ples. _ MOHL-ACKER 21: Koncert godbe na pihala. — 22.45: Lahka glasba na ploščah. — 23: Zabaven program. Iz življenja in sveta Zlato — radij — diamanti Vlade iščejo zakladov, da obogatijo svet Hči Marlene Dletrlch na platnu Odkar so postale državne blagajne važnejše za kakš. ljudstvo nego blagajne posameznikov, jih skušajo vlade polniti na vse mogoče načine, v najnovejšem času tudi s tem, da organizirajo ln financirajo ekspedicije, ki naj bi iskale zakladov. Prav te dni so šle na delo po naročilu treh vlad tri ekspedicije s tem hvalevrednim namenom. Prvo ekspedicijo Je opremila kanadska vlada in Ji je namen, da preišče nova ozemlja v polarni Kanadi glede ležišč radija. Kanadski radij je že danes silen konkurent radiia iz Belgijskega Konga, ki se Je odlikoval v prvi vrsti po svojih strahotnih cenah. Medicinski svet si je kar oddahnil, ko so odkrili bogata ležišča te dragocene snovi ob Velikem Medvedjem jezeru v Kanadi. Čeprav obratujejo v teh ozemljih šele malo časa. so pridobili vendarle že 4000 g radijevega barija, iz katerega se prideluje čisti radij. V nekoliko mesecih bo svet za nekoliko gramov te čiste snovi bogatejši in tudi cene bodo šle odločno navzdol. Toda v zadnjih mesecih so odkrili nova in še veliko bogatejša ležišča radijeve rade na otoku Quadra in ta ležišča bo sedaj podrobneje preiskala ter začela izkoriščati ekspedidja, o kateri smo že govorili. Druga državna blagajna, ki bi rada prišla nc. da bi bik na ta način pripravljena v skrajni potrebi povečati obtok za kratko prehodno dobo tudi na 9 milijard mark. Te dejstva dokazujejo, da so bili v Nemčiji pripravljeni prav za vsako ceno dovesti denarne zavode do zopetne likvidno* ti- Glede na to dalekosežno pripravljenost postaja dejanski potek akcije za normalizacijo še bolj zanimiv, saj nam dokazuje. da se da taka akcija, če je dobro ki premišljeno zasnovana (seveda tudi le ▼pravem času) izvesti z neprimerno manjšimi žrtvami. Že okolnost, da je nemška Reichs-han.ka v začetku avgusta po tritedenski zapori proglasila, da bo v svrho zopetne otvoritve poslovanja denarnih zavodov dala na razpolago denarnim zavodom vsaiko količino novčanic za dobre menice (seveda pri diskontu 15 odst. odn. lomfeardni meri 20 odst.). je sama na sebi vplivala zelo pomirjevalno. Ko je bila odrejena zo-petna otvoritev denarnih zavodov, je zadostovala izcki« dobre pol milijarde novčanic, da je bilo zadoščeno vsem vlagateljem. ki so hoteli dvigniti vloge. Že po nekaj dneh pa so izdane novčanice pričele smova pritekati nazaj v Reichsbanko, ker so se ljudje, ko so videli, da je denar na razpolago, pomirili in niso več dvigali, temveč so celo pričeli na novo vlagati denar, ki so ga prej v zbeganosti dvignili. Zato tudi začasno ni bilo potrebno dvigniti obtoka za več kakor na 5 milijard, in so ostale nedotaknjene ostale pripravljene 4 milijarde novčanic. Dejansko je bila prav kmalu dosežena zopetna normalizacija: seveda pa je k temu znatno pripomogla pomoč države, ki je javnih sredstev žrtvovala ogromne vsote za sanacijo velikih denarnih zavodov, ki so bili v nevarnosti. Vsah narečnih ,fJUT$A" — zavarovan — — za lOJOOODin! — kemn. čeprav {s t® « obrtnim zakonom prepovedano in te protivi sami sadruini misli. Zasledovanje in onemogočanje takega nezakonitega delovanja je po tem zakonu o obrtih zelo težavno in ne vodi k uspehu. Zaradi tega Je konferenca delegatov zbornic izdelala določene predloge, ki naj omogočijo, da »e ta škodljivi pojav odstrani. V pogledu odredb o usposobljenosti sa trgovino predlaga konferenca nekatere spremembe in dopolnitve, ki jim je namen, da se na eni strani poveča značaj praktične predizobrazbe in da se na drugi strani onemogoči izigravanje zakonskih odredb V istem smislu so formulirani predlogi glede gostilniških obratov, v katerih se zahteva, da se čim prej izda pravilnik o gostilniških obratih. Glede razmejitve med industrijskimi podjetji in rokodelskimi obrati se je konferenca postavila na stališči, da je neobhodno potrebno. da trgovinsko ministrstvo čim prej izda tozadeven pravilnik, ki naj dopolni nezadostne odredbe zakona o obrtih. V zvezi s pristojnostjo zbornie pri izdajanju pooblastitev in obrtnih dovolitev od strani upravnih oblastev, Jo konferenca sklenila predlagati spremembe odredb § 96., točka 5., ki naj omogočijo uspešnejše sodelovanje zbornic pri tam postopanju. N« konferenci so zastopniki zbornic razpravljali o vseh določbah zakona, od paragrafa do paragrafa. Zs v teku konference bo bili predstavniki zbornic sprejeti od ministra za trgovino in industrijo, ki so mu razložili svoje težnie in zahteva. Po končani konferenci so bili Iju-beznjlvo sprejeti tudi od zunanjega ministra g. Jevtiča, ki ao mu izjavili pripravljenost za sodelovanje v vprašanju Izdelave načrta za gospodarsko sodelovanje držav Mala antante. Minister g. Je vtič je izrazil, da smatra tako sodelovanje potrebno in koristno in Je obljubil, da bo v bodoče upošteval to ielio. »Altegro« ml je postal neobhodno pogih i) celo napovedujejo, da bo Sla Vojna Skoda celo na 800. Čvrsta tendenca r Vojni škodi traja že od začetka julija, ko sa je tečaj dvignil preko 200. V drugi polovici avgusta Je bil prvič zabeležen tečaj 250, Vojna škod* pa j» kmalu zopet zdrknila na 22S (ob koncu avgusta). Od tedaj pa ee tečaj s presledki skoro stalno dviga. V borznih krogih pripisujejo dvig tečaja dejstvu, da je pokazala akcija Poštne hranilnice za prodajo Vojne škode na obroke sijajen uspeh in je doslej Poštna hranilnica prodala že za 30 milijonov tega papirja. Njeni nakupi za pokritje izvršenih prodaj na obroke eo tudi znatno pripomogli k dvigu tečaja. = Izrečene kazni zsaaOl kriltve deviznih predpisov. Finančni minister je kaznoval r.asledaije osebe in tvrdke zaradj kršitve devizT.ih predpisov: Nekolo Frangoša. trgovca iz Skoplja. s 4000 Din, ker je poskušal skrivaj nesti v inozemstvo tujo valuto; Antonija Nardelija, bančnega uradnika v p., s 5000 Din, ker je neupravičeno posredoval pri naikupu ki prodaji tujiih valut; Franca Bizjaka, trgovca te Žirov, s 5000 Dki, ker s« j« neupravičeno bavl s trgovanjem tuje valute; VSldma Stajniča, trgovca Iz Dubrovnika, i 8000 Din zaradi neupravičenega poslovala z devizami in valutami; tvrdko »Nikolia Bolfc s S-uSaka s 75.000 Din zaradi neupravičenih kompenzacijskih poslov z inozemstvom; dr. Ladisiava Ta.mfl>ačo, zasebnega uradnika s Sušaka, s 300.000 Din, zaradi posredovanja pri plačilnih obračunih med našo državo In Inozemstvom, ki Karla A&nasija, zasetmega uradnika ti Zagreba s 50.000 Diru, zaradi posredovanja pri plačilnih obračunih med našo državo jn inozemstvom. ™ Dmgi rodni obfcii »bor GoHllniearsks pivovarne, d. d. v LaSkem Je sklican za 12. decembra ob 10. v hotel »Savinja« v Laškem z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo upravnega odbora; 2. poročilo nadzorstvenega odbora; 8. odobritev bilance ta L 1932./33.; 4. volitev treh članov event. namestnikov nadzorstvenega odbora in 8 namestnikov upravnega odbora: 5. slučajnosti a Poravnalno postopanje J» uvedeno o imovini Narata Vinka, trgovca z mešanim blagom v Vitanju (poravnalni upravnik dr. Anton Prua, odvetnik v Konjicah; poravnalni narok pri sraskem sodišču v Konjicah 23. decembra ob 9., prijavni rok do 16. decembra). Polo2aJ na naših borzah LJnbljana, 18. novembra. Na ljubljanski borzi Je bil tudi pretekli teden devizni promet slab; znašal jo 2.43 milijona Din, nasproti 2.08, 2.86, 8.79 in 8.49 milijona Din v zadnjih širih tednih. Deviza Newyork je do petka naglo popuščala, tako da je padla na f5<8.5 "U prejšnje zlate vrednosti. Včeraj pa js prišlo do preokrata (v Cu-rihu ss je tečaj dvignil od 304.50 na 813) in tJdi danes Je bil dolar nadalje mednarodno čvrst (v Curihu 317). Avstrijski šiling je bil tudi ves pretekli teden zelo drag in ae je včeraj v Zagrebu povzpel celo na 8.9850 Din za 1 Šiling (v Ljubljani 8.95). Dedie Cnrfli. Pariz 20.1975, London 16.65, New-Fork 817, Bruselj 71.9750, Milan 27.20, Madrid 41.80, Amsterdam 208.20, Berlin 123.20, Dunaj 57.50, Stockholm 85.90, Oslo 83.70, Kobenhavn 74.40, Praga 15.3260, Varšava 57.90, Bukarešta 3.06. Dnnaj. (Tečaji v nriv kliringu.) Beograd 11.27, London 29.84. Milan 47.82, Newyoi* 558.25, Pariz 85.51, Praga 26.68, Curih 175.82, »00 S v zlatu 128 S pap. Efekti Dnnaj. Državne železnice 16.06, Alp:np-Montan. 9.25. Blagovna tržišča LES. Tendenca je ostala tudi v tekočem tednu nespremenjeno živahna, dočim je opažati v tramariji znaten preokret na bolje. Povprašuje se zlasti po tramih tako po noti, kakor monte in po tramičih. Kupčija v bukovini in mehkem lesu (III.) je še dokaj ugodna. Prometa ni bilo posebnega in je bilo na tukajšnji borzi zakljačeno v tem tednu le 5 vagonov testonov. Cene so ostale po večini nespremenjene. ŽITO. ■f Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 48 vagonov. Pšenira: baška. okolica Novi Sad 101 — 103; okolica Sombor 101 _ 102; ered- Bjsbalka 102 — 104; gornJ>baSka in slavonska 103 — 106; baška. potiska 104 — 106; ladja Tisa 105 — 107; gornjebanatska in sremska 100 — 102; baška ladja Dunav, Begej 104 — 106; južnobanatska 96 — 98. Ovea: b&ški, srsmski, slavonski 51 — 53. Ječmen: baški, sremski, 64/66 kg ® — 67. Kornta: baška, sremska, baška, okolica Sombor 76 — 78; baška, sremska, nova, sušena 68 — 70; baška, sremska, nova, za de oember - januar 55 — 57.50; banatska, stara 73 — 75; banatska, nova, sušena 63 — 65; baška, sušena, ladja 71. — 73; baška. stara, ladja Dunav. Tisa 81 do 83. Uoka: baška, banatska >0g« in >0fk 165 — 175. >«« 112.50 - 122.50; ,7« 82-50 - 92.5<); >8« 65 — 70; sremska, slavonska >0g« in >0gg« 185 — 200; >2« 165 _ 186; »b« 145 - 165. >6« 107.50 — 117.50: »7c 77.50 do 87.50. »8« 65 - 70 — Otrobi: baški, sremski 52.50 _ 55: bana teki 50—52.50 Fiiol: baiki, sremski 132.50 — 13* VENO + Vinsko tržišče v dravski banovini (18. t m.) Novo vino primerno dozoreva in ee zadovoljivo boSjša razen zelo kislih vin, ki so prepuščena sama sebi in niso bila ne sladkana, ne razkisana Cena takim vinom je nizka, medtem ko imajo boljša vina prav zadovoljivo ceno in že prihajajo v promet. Domača portjgalka Je po večini ie razprodana. Sedanja cena za boljšo portugalko znaša 5.50 d> 6.50 Din. Za druga vina cena še ni zanesljiva. Producenti zahtevajo za cviSek 5 do 7 Din. za bela vina 4 do 6 Din. za štajerska bela 3.50 do 5 Din in za sortirana še več. Trgovci kupujejo zdaj največ dalmatinska vina. Za stara vina pojema zanimanje. Fotoalpinski koledar »Iz naših krajev« Ces deset dni bomo že imeli Izdajo za leto 1934! Fotoalpinski koledar »Iz naših krajev« si je že lani utrl pot in bil navdušeno sprejet, letošnja izdaja pa bo še lepša in popolnejša po sodbi strokovnjakov. Blok bo imel obliko 18 krat 34 cm in ga bo krasilo 53 novih umetniških fotografij, ki bodo tiskane na finem brezlesnem papirju v ba-krotisku iz izdolbenine (Kupfertiefdruck). Dasi je že lanski koledar našel pot celo v Bagdad in Peking pa tja do Argentine in Londona, bo letošnjemu pot še bolj uglajena — vsak it vod bo opremljen s b#-»edilom v Štirih jezikih. Koledar bo s tem dobil nekako medna-rodno lice; tega se zavedajo tudi inseren-ti, ki »o upravičeno zahtevali tudi besedila oglasov v tujih jezikih. Dasi je koledar alpinski, vendar vsebuje tudi slike drugih pokrajin. Slike, ki so krasne umetniške priloge, so odtisnjene v štirih barvah. Letos je zastopana še samo Dravska banovina, prihodnje leto bodo pritegnjeno še druge banovine, tako da bo ta koledar »Iz naših krajev« postal eden naših naj-reprezentativnejših propagandnih činrito-ljev. Z umetniškimi fotografijami so sodelovali poleg že znanega fotoamaterja Cveta Sviglja še Joža Kunaver s krasnimi motivi ter že lansko leto sodelujoči Fran Reber-nak, Marko Frlan in France Avčin. Nanovo prispevajo slike Bronio Skakerne, Lucij an Berjak, Vital Mlejnik in Ivo Bole, čigar posnetek Jalovca je eden najkrasnej-ših motivov tega našega očaka. Koledar se bo dobival po ljubljanskih knjigarnah in bo veljal leto« samo 30 dinarjev (lanska izdaja 38 Din!), dasi je oprema in izdelava še lepša in popolnejša. Izdelala ga je naša renomirana »Delniška tiskarna« s samimi domačimi močmi. Mislimo, da je dovolj priporočila za to umetniško naklado, če se nahajajo med naročniki celo inozemci na Dunaju in drugod. Lanskim naročnikom ni treba ponovno naročati. Direktna naročila je poslati po dopisnici samo na naslov: Alpinski koledar »Iz naših krajev* (g. Cveto Svigelj) Ljubljana, Dalmatinova ulica 11, III. nadstropje. Letošnja naklada se plačuje po priloženih položnicah, ki nosijo pečat: »za koledar 1934«. Čez pekaj dni bo koledar izšel — naš ponos je, — naročite ga, obenem je tudi najlepše in najcenejše darilol Odprava petih v Durmitor ju Izvrstno sldoptlčno predavanje TK Skale Ljubljana, 18. novembra. V petek zvečer je dvorano Delavske zbornice spet napolnilo številno občinstvo, ki vselej z zanimanjem spremlja vsako besedo ali sliko o naših prirodnih krasotah. Večina navzočih je bila mladega rodu kakor tudi predavatelj, tehnik Leo Pipan, ki se je predstavili kot odličen govornik, dober stilist, temeljit poznavalec za nas sicer odročnih krajev in alpske terminologije ter nežen občudovalec narave m nje- nih lepot v živem in mrtvem, škoda, da je ostalo sem in tja po dvorani še nekaj vrzeli; pripovedovanje mladega planinca o krasotah daljnega Durmitorja bi inoraio navdušiti tudi poslušalca, ki morda ne občuti najbolj za naravo. TK Skala je imela lep večer, za kar gredo g. predavatelju prisrčne čestitke 1 Govornik je povedel poslušalce v Sarajevo, odtam po znani užšški progi do Usti-prače - Goražd, kjer so izletniki — 5 akademikov — zapustili železnico in z avtobusom nadaljevali pot ob Drini do Foče. Odtod je šlo peš in s prtljago na konju do zadnjega 1400 m visokega naselja, nato pa z nahrbtniki na skrčko 1750 m visoko planoto, izhodišče vseh nadaljnjih podvigov v slikovito durmitorsko skupino. Odprava se je kolikor mogoče udobno nastanila v zapuščeni pastirski koči, odkoder je nato med 11-dnevnim bivanjem oblezia vse znamenitejše vrhove. Prvi in dvakratni obisk — drugi s 7-urnim plezanjem — je namenila najvišjemu 2522 m visokemu Eobutovem kuku, več izredno lepih tur pa je opravila — deloma v nevarnih in divjih plezalnih partijah še na nekoliko nižje vršace, kakor Bezimeni vrh (tako ga je krstil 1. 1926. dr. Gušič iz Zagreba, ki ja po svojih planinskih predavanjih znan že tudi v Ljubljani in je predavatelju za to predavanje deloma izpopolnil senjo diapozitivov, Prutaš, Grudo, štit in druge. V času bivanja na škrčki planoti — med dvema krasnima jezeroma izmed večjega števila »morskih očes« po okrešljih okoli dur-mitorske skupine — so planinci zaradi višje sile obiskali tudi večje naselje žabijak, ki se polagoma razvija v planinsko postojanko po vzorcu naše Kranjske gore. Smučarji bi Imeli tamkaj pravi raj. Odprava se je nato zaradi slabih vremenskih prilik nekaj pred nameravanim odhodom poslovila in se vrnila preko romantične doline Komarnice proti Savniku in dalje do Nikši-ča, nato pa v Kotor — na morje in solnce. Kljub poldrugournemu predavanju je g. Pipan ostal svež in živahen do konca ln j« žel za svoja res lepa Izvajanja, Id Jih J« spremljalo nad sto zeJo posrečenih dia-pozitov, mnogo odobravanja. Naša mladina torej le ni vsa brez smisla za Ideal• ln delo, kakor sodijo nekateri; Zanimiva kmetijska radio predavanja Ljubljana, 16. novembra. Zimska kmetijska radio-predavanja to prično 3. decembra z uvodnim predavanjem g. načelnika kmetijskega oddelka, g. inž. Zidanška Josipa. Predavanja se bodo nadaljevala vsako nedeljo in praznik ob %8. in popoldne ob 16. Predavali bodo priznani in že po dosedanjih predavanjih znani kmetijski strokovnjaki in sicer gg.: inž. Ferlinc Bogdan, ravnatelj Kmetijske družbe, inž. Pire Alfonz, agrarni inšpektor, inž. Wenko Beno, banovinski živinorejski referent, inž. Zupanič Ivo, ravnatelj kmetijske šole na Grmu, inž. Petkovšek Valentin, ravnatelj kmetijske šole Sv. Jurij ob juž. žel., inž. Tavčar Karel, gozdarski inšpektor, inž. Turk Jakob, ravnatelj kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, inž. Zaplotnik Ivan, asistent kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, inž. Sabec Srečko, ravnatelj mlekarske šole v Skofji Loki, dr. Veble Franjo, vet. svetnik, Humek Martin, sadjarski nadzornik, Flego Anton, sadjarski referent, Strekelj Josip, šolski nadzornik v pokoju, Pavlica Franjo, banovinski mlekarski učitelj, prof. Verbič Josip in inž. Sadar Vinko, banovinski poljedelski referent. Opozarjamo kmetovalce na ta važna predavanja in jim svetujemo, da se udeležujejo skupnega poslušanja, ki ga organizirajo sreski kmetijski referenti in šolska vodstva. SPORED PREDAVANJ 8. decembra ob 7.45 bo predaval ing. Zidanšek o namenu letošnjih kmetijskih predavanj v radiu, ob 16. pa ing. v. Sadar o važnih vprašanjih iz pridelovanja krompirja. 8. decembra oo 7.45 bo predaval ing. B. Ferlinc o zadružni nabavi in vnovčevanju kmetijskili pridelkov, ob 16. pa F. Pavlica o mlekarstvu za gospodinje. 10. decembra ob 7.45 bo predaval ing. Alfonz Pire o boju za gozd in pašo, ob 16. pa ing. B. Wenko o selekciji govedi v dravski banovini. 17. decembra ob 7.45 bo predaval ing. Alfonz Pire o naših srenjah (agrarni skupnosti), ob 16. pa ing. Ivo Zupanič o ravnanju z letošnjimi vini s posebnim ozirom na zmanjšanje kisline. 26. decembra ob 7.45 do predaval ing. Karel Tavčar o negovanju gozdov, 31. decembra ob 7.45 pa ing. S. Sabec o organizaciji in delu zadružnih ustanov za mlekarstvo. 1. januarja ob 7.45 bo predaval M. Zupane o svinjereji, 6. januarja ob 7.45 ing. B. Ferlinc o selekciji kulturnih rastlin, Istega dne ob 16. A. Flego o zimskih delih v sadovnjaku, 7. januarja ob 7.45 mg. K. Tavčar o eksotah v gozdu. KSENIJA PRUNKOVA: Rimski zid Rimski zid je pa res kamen, oziroma kamenje spodtike. Stari penzionisti godrnjajo nad njim za spremembo; dolgočasno je govoriti vedno le o vremenu in krizi. Pridna gospodinja zabavlja, ker je tako malo pospravljeno -okoli njega. Petošolec viha svoj nos nad njim; prvič zato, ker vsi imenitni ljudje vihajo nad njim svoj nos — in takle petošolec je zelo imeniten človek; in drugič: to, da je »rimski« zid? Hoho! To so pragovi starih ljubljanskih hiš, od peta izlizane stopnice, okrašeni betonski stebriči, kratkomalo, vsi tisti kamni, ki so pri regulaciji nove Ljubljane odveč! Nejevoljen je nad njim tudi zidar, ker ga mora vsako pomlad znova popravljati in krpati. In, jo j, prejo j! O njem celo »Besedo imajo naši čitatelji«. Tako je že propadel! Radi ga imajo le berači in brezposelni, otroci in kuščarji. Beračem in brezposelnim nudi v svojem naročju na zeleni trati mehko pernico in toplo odejo pomladnega solnca. Prijatelj otrok je, kakor staromoden in celo malo romantičen ded. Ideal deda. Na klopeh v zatišju njegovega širokega hrbta, ki čuva pred severno sapo, sede v prvi pomladi in pozni jeseni mamice s svojimi vriska-jočimi in jokajočimi vozički. Ded nič ne godrnja. Njegov hrbet je potrpežljiva, severna triglavska stena za fantiče. Pa mimogrede: ali ni čudno, da policaji preganjajo te vrste male veleturiste? Ali ni čudno, da jih fantiči od očetov dobe s palico za to svoje junaštvo? Pod pravo severno Triglavsko steno pa ne stoje očetje s palico in policaji, čeprav žene velike turiste navpik ista vzmet kakor male: nevarnost in rekord. In vendar prineso raztrgane hlače in ranjena kolena tudi veliki turisti domov. Pa jih le ne pošiljajo klečat in v kot za to. Otrokom pač večkrat tisto zamerimo, kar pri velikih občudujemo. Rimski zid pa jim nič ne zameri. Tako je star, da je že kar otročji. Zato morda razume otroke in njihove igre. Razume pa tudi zaljubljence. In kaj so zaljubljenci dragega kakor otroci! Eni in dragi vidijo ves svet v rožnati zarji in angeli se jim sprehajajo po zemlji. Otrokom le v skrivnostnih večerih v adventu, zaljubljencem pa vedno. In stari ded z Mirja jih razume. V tihih mesečnih nočeh šepetajo parčki v njegovi senci in nad njimi se utrinjajq zvezdo. Pa tudi v megli, dežju in snegu srečaš tam po dva in dva. Zanje so tudi te noči svetle in srebrne od mesečine in utrinkov. Stari ded pa se smehlja in ugaša vso vrsto medlih luči na Miriu, da bi ne motile žara mesečine in utrinkov. Še niste opazili, da ob rimskem zidu električne žarnice največkrat ne go-rž? Da, mirjanski ded je romantičen in staroveški. Čudak, kratkomalo! Neštetim kuščarjem daje zavetje v svojih žepih; na pomlad se solnčijo po njegovih bokih. Kuščarji so kakor majhni zmaji, in zmaji danes res niso več moderni. Ni danes več zakletih kralji-čen, da bi jih čuvali, ampak so žene v poklicu. In kakor je včasih zmaj hrustal ljudi, tako jih danes kriza, ta grozna pošast, od katere groznejša je le: dete s plinsko masko. Pa tudi tista ljubezen, ki vidi angele, mesečino in zlate utrinke, ni več moderna. Izumira. Le nekaj je je še tam za rimskim zidom. In kdo je danes še usmiljen z brezposelnimi in berači, čeprav prirejamo dobrodelne plese in 'akademije? In koliko jih je, ki razumejo otroka, čeprav kričimo, da je stoletje otroka ? Zato imajo rimski zid radi le berači, brezposelni, otroci in kuščarji. Razume jih m oni razumejo njega, ker niso šli mimo m preko njega kakor drugi. Javnost pa se spodtika ob njem in ga prezira, ker mu ne pogleda v srce, kakor otroci & Co. Mlad gradbenik je dejal kar tako mimogrede, da bi razstrelil to staro podrtijo. Veliko manj bi si prizadejali hudega, ko bi ne šel človek površno in ošabno mimo človeka in vseh stvari, ampak bi jim pogledal v oči in dušo. Preds. št. 63/33. RAZGLAS o Izidu volitev delegatov In namestnikov za občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. V smislu § 50. a. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 12. V. 1922., Službene novine št 125. in § 26. statuta Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je proglasila volilna komisija Pokojninskega zavoda na svoji seji, dne 14. novembra 1933. naslednje kandidatne liste kot uradne liste strank: Strokovna edinica L t Denarni zavodi in zavarovalnice. Skupina: službodajaleL Kandidatna lista: Združeni delodajalci. DELEGATI: 1. Kralj Anton, prokurist Zadružne zveze v Ljubljani. 2. Dr. Rekar Ernest, podpredsednik Ljubljanske kreditne banke, Jesenice. 3. Dr. Dermastija Josip, upravni svetnik Zadružne gosp. banke, Ljubljana. 4. Trček Fran, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug, Ljubljana. 5. Doko Pavao, ravnatelj Gospodarske štedionice, Split. NAMESTNIKI: 1. Cestnik Anton, načelnik Ljudske posojilnice, Celje. 2. Vrcan Juraj, direktor Pučke trgovinske banke d. d., Split. 3. Jerič Franc, ravnatelj Ljudske posojilnice, Celje. 4. Dr. Lajovic Ladislav, ravnatelj zavarovalnice Triglav, Ljubljana. 5. Kršul Bartol, dirigent Zadružne gospodarske banke, podr. Split. Strokovna edinica OL: Trgovina In špedicija« Skupina: službodajaleL Kandidatna lista: Združeni delodajalci. DELEGATI: 1. Kavčič Josip J., trgovec, poslov, in družabnik tt Elegance, Ljubljana. 2. Gregorc Iran, trgovec-družabnik Gregorc & Co, Ljubljana. 3. Soss Karel, trgovec-lastnik tt Šinkovec A., nasl. Soss K, Ljubljana. 4. Pinter Ferdo, trgovec-družabnik tt Pinter & Lenart, Maribor. 5. Sušnik Alojzij, trgovec-lastnik tt A. Sušnik, trg. z želez., Ljubljana. 6. Kocmur Alojzij, ravnatelj L delavskega konzumnega društva, Ljubljana. 7. Aljinovič Frano, trgovec-družabnik tt Paschkes & Aljinovič, Split. 8. Rismondo Lujo, član uprave Jadranske plovidbe d. d., Split. 9. Dr. Kačič Štefan, član uprave Dubrovačke plovidbe d. d., Dubrovnik. 10. Giunio Rudolf dr., direktor Brodarskog a. d., Boka, Kotor. NAMESTNIKI: L Smrkolj Albin, trgovec-družabnik tt Nikelsbacher & Smrkolj, Ljubljana. 2. čebin Dominik, trgovec-lastnik tt Cebin Dominik, Ljubljana. 3. Ranzinger Rajko, car. posrednik tt Ranzinger, Ljubljana. 4. Oset Miloš, trgovec-lastnik tt s špecerijskim blagom, Maribor. 5. Dobovičnik Franc, trgovec-lastnik trgovine z manufakturnim blagom, Celje. 6. Hren Ignacij, trgovec-družabnik tt Maček, Hren, Gregorig, Logatec. 7. Bonacič Jerko, trgovec-družabnik tt P. & M. Bonačič, Split. 8. Ilič Gaston, trgovec-družabnik tt P. Hich, Split. 9. Glavic Tomo, član uprave Dubrovačke plovidbe d. d., Dubrovnik. 10. Lučič Andrija, trgovec-družabnik tt Lučič i drug, Sibenik. Strokovna edinica m.: Rudarstvo In ko vinarstvo. Skupina: službodajaleL Kandidatna Usta: Združeni delodajalci. DELEGATI: L Dr. Obersnel Maks, prokurist Kranjske ind. družbe d. d., Jesenice. 2. Dr. Vrhunec Vinko, direktor Trboveljske premogokopne dr. d. d., Ljubljana. 3. Jovan Janko, član uprave Kranjske industrijske dr. d. d., Ljubljana. 4. Dr. Lavš Vjekoslav, predsednik »Rude« d. d., Split. NAMESTNIKI: 1. Twerdij Egon, prokurist Kranjske industrijske družbe d. ČL, Jesenice. 2. Operman Branko, prokurist »Titan« d. d., Kamnik. 3. Djinovski Ljubomir, član uprave Strojnih tovarn in livarn d. d., Ljubljana. 4. Ferič Marin, solastnik tvornice M. Ferič & Comp., Split. Strokovna edinica IV.: Ostale industrije in obrt. Skupina: službodajaki. Kandidatna lista: Združeni delodajalci. DELEGATI: 1. Krejči Anton, ravnatelj Tvornice za dušik d. d., Ruše. 2. čeč Karol, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z., Ljubljana. 3. Ribnikar Adotf, predsednik Delniške tiskarne d. d., Ljubljana. 4. Gologranc Konrad, stavbenik, Celje. 5. Vidmar Stane, tovarnar, Ljubljana. 6. Sire Franjo, tovarnar, Kranj. 7. Knez Zdenko, poslovodeči upravni svetnik Združ. opekarn d. d., Ljubljana. 8. Dr. Kalan Ernest, član uprave Zvezne tiskarne, Celje. 9. Prepeluh Albin, predsednik J. Blasnika nasl. d. d., Ljubljana. 10. Dečman Anton, tovarnar, Ljubljana. 11. Ing. Lenarčič Milan, industrijalec, Josipdol na Pohorju. 12. Dr. Bulat Tomislav, upravni svetnik »Dalmatia« d. d., Split, Kaštel Sučurac. NAMESTNIKI: 1. Dračar Oskar, solastnik tvornice »Zlatorog«, Maribor. 2. Ing. Remec Vladimir, solastnik Remec & Comp., Ljubi jana-Dunliea. 3. Naglas Viktor, tovarnar, Ljubljana. 4. Martinčič Avgust, ključavničarstvo, Ljubljana. 0. Kuster Avgust, ravnatelj »Peko« d. z o. z., Tržič. 6. Smoleič Vlado, poslovodja »Dalma« d. z o. z., Split. 7. Žnideršič Anton, šef-poslovodja in družabnik »Pekatete« d. z o. z., Ljubljana. 8. Keinrihar Franc mL, industrijalec, Škofja Loka. 9. Birolla G vido, lastnik apnenice, Zagorje. 10. Dekleva Josip, član uprave Jugosl. tvorn. Mautner d. d., Ljubljana. 11. Kalin Savel, lastnik Mokronoške tov. usnja d. z o. z., Mokronog. 12. Dr. Vuletič Marin, upravni svetnik Jadranskog anonimnog d. d. za cement Portland, Split. * Strokovna edinica V.: Ostali poklici. Skupina: službodajaleL Kandidatna lista: Združeni delodajalci. DELEGATI: 1. Kuhar Andrej, javni notar, Ljubljana. 2. Avsenek Ivan, član konzorcija »Slovenca«, Ljubljana. 3. Dr. Lipold Franjo, odvetnik, Maribor. 4. Dr. Adlešič Juro, odvetnik, Ljubljana. 5. Dr. Gospodnetic Frano, odvetnik, Supetar-Brač. 6. Dr. Jereb Peter, javni notar, Radeče. 7. Bakarčič Gnido, mag. pharm., lekarnar, Ljubljana. 8. Dr. Leskovar Josip, odvetnik, Maribor. NAMESTNIKI: 1. Kukovec Vinko, župan, Celje-okolica. 2. Dr. Žitko Stanislav, odvetnik, Ljubljana. 3. Dr. Novak Fran, odvetnik, Ljubljana. 4. Dr. ŽvokeJj Dominik, odvetnik, Kamnik. 5. Rebek .Tosip. predsednik Okrož. urada za zavarovanje delavcev, Ljubljana. 6. Dr. Bartol Anton, javni notar, Maribor. 7. Posavec Andro, mag. pharm. lekarnar, Celje. 8. Dr. Mohorič Jakob, odvetnik, Ljubljana. V Ljubljani, dne 14. novembra 1933. Strokovna edinica L: Denarni zavodi in zavarovalnice. Skupina: nameščenci. Kandidatna lista: Združena lista name&čensklh organizacij. DELEGATI: 1. Vrančič Vlado, uradnik, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana. 2. Lekan Jože, uradnik, Zadružna gospodarska banka, podružnica, Maribor. 3. Štih Ludvik, prokurist, Zavarovalnica Croatia, Ljubljana. 4. Skasa Fran, uradnik, Ljubljanska kreditna banka, podružnica, Maribor. 5. Markov Nikola, podravnatelj, Ljubljanska kred. banka, podružnica, Split. NAMESTNIKI: 1. Rabič Viktor, uradnik, Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana. 2. Andoljšek Janez, blagajnik, Vzajemna posojilnica, Ljubljana. 3. Lapajne Zoran, uradnik, Zavarovalna banka Slavija, Ljubljana. 4. Viškanič Tomislav, uradnik, Prva hrvatska šted., podružnica, Maribor. 5. Petrič Miloš, knjigovodja, Prva pučka dalmatinska banka, Split. Strokovna edinica IL: Trgovina In špedicija. Skupina: nameščenci. Kandidatna lista: Združena lista namefiiensklh organizacij. DELEGATI: 1. Likar Ciril, carinski deklarant, R. Ranzinger, Ljubljana. 2. Svetek France, upravitelj, Konzumno društvo za Slovenijo, Ljubljana. 3. Cvikl Josip, poslovodja, Nabavljalna zadr. usl. drž. žel., Ljubljana. 4. Miklavčič Franjo, carinski deklarant, Car. posred. Toroš, Maribor. 5. Božič A. Ivo, gl. knjigovodja, L del. konzumno društvo, Ljubljana. 6. Roic Bruno, uradnik, Priv. gospodarska zadruga, Split. 7. Berdajs Jože, uradnik, Konzumno društvo za Slovenijo, Ljubljana. 8. Kovačevič Mate, pom. kapetan, Jadranska plovidba, Split. 9. Nagode Leopold, korespondent, Gospodarska zveza, Ljubljana. 10. Grgič Ante, uradnik, Split, tovarna cementa, Solin. NAMESTNIKI: 1. Pišof Drago, uradnik, R. Ranzinger, Ljubljana. 2. Munda Frane, knjigovodja, Stermecki R., Celje. 3. Ing. Ferlinc Bogdan, ravnatelj, Kmetijska družba, Ljubljana. 4. Pivec Franjo, car. deklarant, Špedicija Marič, Maribor. 5. Videnič Josip, poslovodja, L del. konz. društvo, Ljubljana. 6. Šicel Kazimir, uradnik, Zagreb, del. piv., Split. 7. Haderbolec Viktorija, uradnica, Konzumno dr. za Slovenijo, Ljubljana. 8. Vekaric Živko, uradnik, »Progres« par. dr., Sušak. 9. Milavec Mila, poslovodkinja, Mohorjeva družba, Celje. 10. Jurjevič Ciril, uradnik, Jadranska plovidba, Metkovič. Strokovna edinica IH.: Rudarstvo in kovinarstvo. Skupina: nameščencL Kandidatna lista: Združena lista nameščenskih organizacij. DELEGATI: 1. Volčanšek Franc, kanclist, Trboveljska premogokopna družba, Trbovlje. 2. Čop Feliks, knjigovodja, Kranjska industrijska družba, Jesenice. 3. Ing. Uršič Franc, uradnik, The Central Evropean M. Ltd., Mežica. 4. Ing. Meichsner Vladimir, uradnik, Premog Monte Promina, Siverič. NAMESTNIKI: 1. Sluga Franc, jamski paznik, Trboveljska prem. družba, Laško. 2. Podlogar Jože, jamski paznik, Trboveljska prem. družba, Hrastnik. 3. Gnus Kazimir, knjigovodja, »Titan« d. > & 3* % % 4? da so iz zavod« na Golniku izšli naši dobri specialisti za tuberkulozo, med njimi dr. Josip Prodan, vodja dispanzerja v Ljubljani, in dr. Franjo Radšel, primarij v Slovenj gradcu. Ni čudno, da je zavod pod takim vodstvom dosegel prvo mesto in da se lahko meri z istovrstnimi zavodi inozemstva! Razni visoki gostje, na prvem mestu Nj. Vel. kraljica, so se zelo laskavo izrazili o ureditvi sanatorija. Poleg zahvale številnih pacientov je prejel jubilant že dvakrat priznanje z najvišjega mesta. Ob jub;leju želimo, da bi postal Golnik ljudsko zdravilišče in da bi bil zgrajen otroški paviljon. Vlom v odvetniško pisarno Murska Sobota, 18. novembra Mnogo se komentira vlom v pisarno odvetnika g. dr. Pintarja, ki so ga neznanci izvršili pred dnevi. Sredi noči so vdrli najprej v drvarnico na dvorišču, kjer so vzeli dve sekiri. Z njima so vlomili najprej vež-na vrata, nato pa vdrli v pisarno, kjer so se lotili pisalne mize, kjer so upali najti denar. Pretaknili so vse, pa niso ničesar dobili. Da pa ne bi bil njih poset popolnoma brez uspeha, so pri odhodu vzeli a seboj lovsko puško in torbo. Takoj uvedena preiskava je našla na dvorišču in vrtu sledove ženskih in moških čevljev, ki so preko njive držali na Koroško cesto. Vloma je bila osumljena služkinja g. dr. Flecka, družabnika odvetnika g. dr. Pintarja. Ženski so dobro znane vse razmere v pisarni, saj je tam večkrat pospravljala Sum pa je tudi letel na njenega zaročenca, do čigar hiše so se poznali sledovi. Kljub temu, da se sledovi skladajo z velikostjo njunih čevljev, oba vztrajno zanikujeta vlom. Preiskava bo gotovo dognala, ali sta to prava krivca. Oba sta se hotela v kratkem poročiti. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" SI VAŠ PRI NAS SI LAHKO NABAVITE NAJNOVEJŠE PHILIPS CEVI PBOTI TEDENSKEM ALI MESEČNEM ODPLAČILU BREZ VELIKIH IZDATKOV IMATE NOV APARAT 3HNICNO POSVETOVNJE BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SPREJEMANJE V POPRAVILO VSEH VRST APARATOV Palača DUNAV LJUBLJANA 8 Aleksandrova c« 6 i ojačuje sekretarno delovanje vseh žlez. Priporoča se v vseh slučajih, ker je delovanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega. Krepi živčni sistem in jači organizem. Uporablja se pri izmučenosti, pri oslabljenju živcev, pri popolni nevrasteniji. Brezplačno detajlna literatura — zahtevajte: Beograd, Njeguševa 5 Miloš Markovič. »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. — Odobr. od min. soc. pol. in nar. zdravja S. br. 5300 od 28. marca 1932. 11295 vjf^m^':1 -. , - > '-'■••■T". ..;■ .'.% .. • . -. . i'-? ..ti*- A" ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubega soproga, nepozabnega očeta, starega očeta itd., gospoda FRANCA KOMANA izrekamo vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno smo dolžni zahvalo častiti duhovščini, č. o. kapucinom in g. dr. Fajdigu za podelitev zadnje tolažbe, g. dr. M. Hubadu za skrb in nego v bolezni, bratom Sokolom za spremstvo in v srce segajoče žalostinke, požarni brambi, gg. tovarišem zelene bratovščine, gg. zastopnikom oblasti z g. županom na čelu, uradništvu in odboru Mestne hranilnice, Seširja in vsem, ki ste počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se vsem za poklonjeno krasno cvetje, s katerim so obsuli njegov zadnji dom. Nadalje vsem, ki so na kateri koli način skušali ublažiti našo bol, bodi tisočera zahvala. škofja Loka, dne 18. novembra 1933. Žalujoči OStalL 12018 imti ©glasi v JUTRU" Imajo siguren uspeh' še vedno najceneje pri TOMŠIČ SV. PETRA CESTA ŠTEV. 38. Oglejte si cene! 11255 v/.;'"??'''-'' ŽT-: -*■ . *,..' - < \ . - . GABRIJELA MLAKAR roj- TURK naznanja v svojem, v Imenu hčerk LJERKE in JANJE ter ostalih sorodnikov bridko vest, da je njen nad vse ljubljeni soprog, očka, brat, stric, zet in svak, gospod LJUBEVIT MLAKAH. PROFESOR DRŽ. UČITELJIŠČA dne 18. t. m. ob 6. uri zjutraj, nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, dne 20. novembra 1983 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Prisojna ul. St. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. novembra 1933. 12082 Me»t>ai pogrebni! t»voa Občin« Ljubljen« V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest vsem prijateljem in znancem, da nas je naša nad vse ljubljena mati, teta, gospa IHcttiia (petan toj. £oxtio po kratki mukepolni bolezni previdena s tolažili sv. vere v starosti 65 let v soboto 18. t. m. ob 6. zjutraj za vedno zapustila. Pogreb predrage po-kojnice bo v ponedeljek, dne 20. novembra ob 15. uri iz mrtvašnice na okopališče v Pobrežju. Maribor, dne 18. novembra 1933. 12095 Žalujoči otroci: VIDA, LOJZKA, PEPCA, JOŠKO, ERNEST; SLAVKA PETAN, snaha; BOGOS in ŽARKO, vnaka; MILAN MAKAR, sreski načelnik, zet. Cene malim oglasom ženitve bi dopisovanja^ vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem*, »Posest«. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Strop*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali«, mObrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, te »e z oglasom nudi zaslužek. oziroma, ie te tiče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača w vsako besedo 50 pat Pn vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za hfro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsake besedo, znaia Din 3.—. Najmanjši znesek pn oglasih po 50 par za besedo, /e Dtn tO.—s pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase te ptačaih prt predaji naročita, cm-roma fih fe vpoelati v pisma obenem z naročilom. Politehnični institut v Parizu Jugoslovenska sekcija Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INŽEN J ERJEV IN IN2ENJERJE V v elektro-strojnem in stavbno-arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e). 94 flfffMiffitt Vati* beseda SO par; sa dajanj« aaelova aH u Iifro p» S Din (1) Skladiščnika iprejme trgovina deželnih pridelkov. v večjem mestu Potrebno 20-30.000 Din kavcije t gotovini Plača dobra, trgovska ueposo-b Ijenoet ni pogoj. Ponudbe r« oglasni oddeiek »Jutra« pod značko »Ma-gaciner«. 41907-1 Lesni strokovnjak komeroijelno na obrni en — •e išče za vodstvo večje ta g« ter prodaje — blnzu Ljubljane na Gorenjskem. Podrobne ponudbe z navedbo d^edamjih služb n« ogla«, oddelek »Jot,na« pod iifro »Zaupno in stalno«. 41915-1 Dobro zaposlitev takojšnjo. n"id'm osebi i vlogo 3000 Din, vseeno kakšen poklic ima. Ponudbe pod »Zimska sezona« aa oglasoi oddelek »Ju-tn<. 48305-1 Kuharico ki je vešča finega kuhanja in ki opravlja vs« druga hi!™ opravilo, iščem za takoj ali z« 1. december k mali obitelji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-« pod »Dobra plača«. 42289-1 Medij bi akrobatinio sprejmem. Ponudbe « sliko ln znamko z« odgovor na Offlas. oddelek »Jutra« pod mačko »A 46«. 43229-1 Dobro frizerko sprejmem. Vešča mora biti v vseh v da.msk-0 stroko »padajočih dolih. Me sto je staJmo. Ponudbe j« poslati a sliko pod »Dobra frizerka« na oglasni odde tek »Jutra«. 43272-1 Šoferja prvevrertmega. strokovnjaka, iiče avtobusno podjetje. Kavcija Dira 10.000 v gotovini. Služba stalna, ostalo po dogovoru. Pismene pnfiudbe postati na Dukič, Gračac. 432754 Zdravo dekle dostojnega obnašanja, ki 'na natančno pispravlijati 1,-srkft' -e sobe io '»z-um« nekoliko kuhe ta šivanja, »premam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 42281-1 Izurjeno moč a prakso pri okroglem pfe-tilnem »troj«, sprejmem. — LzveSbane moči naj po&je-jio svoje ponudbe z navedbo zahtevkov na poštni predal št. 56 — Celje. 42078-1 Postrežnico mlado, ki zna k u bati in ravne ti z otrokom, sprejmem v celodnevno zaposlitev. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 42811-1 Hišnik pošten, strog, nepristranski dobi takoj mesto v Trnovskem predmestju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hišnik 175«. 42404-1 Gosoodična mlajša, dobi za-poslenj« po nekaj dni v mesecu. Podrobnejše ponudbe na ogl. oddelek »Jutra-« pod šifro »Dvajsetletna«. 42-437-1 Ključavničar neoienjen. vešč v popravljanju in grad-bi novih avtomatov. t več1!etn-o prakso. naj pošlje svojo ponudbe s popisom doseda njih slufb in z zahtevkom m og"asmi oddelek »Jutra« pod šifro »Ključavničar«. 45057-1 Gostilničarja Iščem za samostojno vodstvo goetilne na Jeeenj-cah-Sava. Steči se letino ea 160 M. Najemnima m« 1*. Potreben kapital 20.000 Din. Ponudbe na pod-mž nico »Jutra« Jesenice pod »Takoj«. 462564 Prodajalko in blagahrčarko sprejmem v manufakt.. in modno 'trgovino. Obširne ponudbe e sliko poslati pod »Vesela in prijazna« na oglasni oddelek »Jutra«. 43363-1 Perfektna kuharica hitra in snažna, dobi službo pri maii rodbin' na de-iefli. Ponudbe in spričevala na oglas, oddelek »Jutra« pod »Goreniskn 43258-1 Dekle ki tapo pere io lika perilo, išče pralnica in 1.1-kalmica perila za stanovanje. hrano, p!ač-o in potne stroške. Prednmst imajo one, ki so ie delale v pralnici a*i tvornici perila. Ponudbe pneflat) na: Modema prao-ne rnbli« »Sjaj«. Zagreb. Hatzova nI. 36. 43360-1 Trg. šotnidnico starejšo, popolnoma samostojno r vseh panogah tr go-rine mešanegia b'aga — sprejme Za me- & sin. Sv Peter v Savtaisk' dolini. Reflektira se samo na t>r Tovrstno moč. Ponnd.M je prilol?H sliko im »pričevala imi Služkinjo za vsa hi9na dela. i več-ieitnaimi spričevali, ki samostojno dobro kuha. išče manjša obitelj proti plači <350 Din. Nastioip takoj. — ■Naslov: Lekarnar Mr. Kla-'bučar, Brežice. 40160-1 Prikrojevaika dobro iizurjena v urenova nju pletenin, dobi »talno m°sto Cenj. ponudbe n« >glais. oddelek »Jutira« pod »Prikrojevaika«. 42100-1 Trg. pomočnika verzi ranega ▼ gala-oteriji, » primerno kavcijo, sprejmem kot vod-io ▼ večjo trgovino. Ponudbe na og'a«. oddelek »Jutra« pod šifro »Verzimn«. 42110-1 Uradnico steootfipistko t v e 5 1 e t- n o prakso v odvetniški aH gneipodflrski pisairrai. zmož no nemSkege in Italijan skega jeziika sprejmem. — Ponudbe na poštni predal •316. Ljnbljan*. 43132-1 Stalno službo i lepo mesečno plačo dobi oseba, ki vlioži v solidno ■podjetje večji tneeek gotovine. za nabavo serijskega blaga. — Ponudbe z navedbo višine zneske na oglas, oddplek »Jutra« pod značko »Brez vsake neva.r noea«. 40192-1 Tri ugledne v Ljubljani poznane gospode. sprejme za obiskovanje strank velika tava rovalnica. Ponudbe s cn.r rinili um vitae na o«ia< oddelek »Jirtra« pod šifro »Fiksna na,grada«. 42S08-1 Kuharico srednje starosti, čisto ln pošteno, kater* bi oprav Hala tudi druga hišna dela sprelmem. Gajeva ul. 5^., vrata 516 predstaviti od 10 do 12. 42393-1 Prekajevalca (Selcherja) prvovrstnega sprelmem. — Ponudbe pod šifro »Mesarijo v Ljubljani« na ogl. odd. »Jutra« 42369-1 Natakarico z malo kavcijo, vajeno kuhanja ln event. prodajanja v trgovini sprejmem na deželo. — Ponudbe pod »Prijazna« na ogl. odd. »Jutra*. 42374 1 G Th Rotman: Na srečo prihiti Peter, mlinarjev pomoč nlk. Hitro ustavi mlin in reši gospodarja Jej, jej, siromak komaj stoji od groze; zobje mu šklepečejo in hlače se mu treso. Gdč. ali gospa dobi takoj stalno sIu«bo, ako razpolaga i 30.000 Din gotovine. Pismene ponudbe na pod-upnico »Jutra« v Mariboru pod »Sigurna garancija«. 46456-1 Postrežnico poSteuo io snaSno sprejmem za dva- do trikrat tedensko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4ČM834 Dekle poSteno tn pridno, Jcl zna šivati belo perilo ln Je obenem valena tudi trgovine ln gospodinjstvo sprejmem. Prednost Imajo samo brezposelne z nekaj kavcije v gotovini. Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko: «Brezposelne«. 42446-1 Frizerko prvovrstno moč, dobro Izurjeno v vseh v to stroko apadajočlh del sprejme s 1. decembrom frizerski salon Krajnc, Celje, Glavni trg št. 18. 42449-1 Agilnega poslovodjo za trgovino v bližini Maribora Iščem. Vešč mora biti v manufak-turl, specerljl, galanteriji, železnlnl ter z znanjem nemščine in zmožen kavcije v gotovini. Nastop 1. januarja 1934. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42450-1 Hišnika-vpokojen ca za oskrbovanje zelenjadne-ga vrta sprejmem. Ima sobo t kuhinjo io njivo za zelenjavo. Ž tmanjem kur-jereie. sadjar, čebelar ;ma prednost. Ponudbe z na vedbo družinskih članov in prej&njih služb na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana«. 42480-1 Veleposestnik samostojen, v leipem kraju na deželi, išče za detajlno trgovino poslov od in jo. ki ima 20.000 Din gotovine. — Denar in eksistenca zajain čena Resne ponndbe pod »Zl-ata jama« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 42457-1 Slaščičar, vajenca sprejmem. Ponudbe na po družnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Vajenec«. 42212 -44 Vajenca z n*žjo srednje šolo. sprejmemo za oljno stroko Ra zen postrežbe ^jemalcev bi se vadil 'udii v pisarniških delih Slovenščina in nemščina po-^oj. — Naslov pni podružnici »Jutra« v Mariboru. 4l315o-44 Učenca močnega in pridnega, poštenih staršev. sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga Vsa oskrba v b'ši. Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Priden in pošten učenec«. 40158-44 Tamburaška kapela išče 2 i«pi in mladi učenki stari 16—18 let, z leipim glasom in roditeljskim odo-bremjem. P-onud'be je poslati e priloženo fotografijo na naslo-v: Maric« Kasum-o-vič, ka.pelnica, hote! »Central«, Novi Sad. 42358-44 Vajenko sprejme takoj mod^nri ateije Bazanella, Selenburg<»va al. št. 7/L 40304-44 Trg. vajenca (ko) sprejmem v trg. s špecerijskim im delikatesnim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ubogljiv«. 42478-44 Vajenca sprejme boljša delikatesna in špecerijska trgovina v Ljubljani. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 40479-44 Vsaka beseda SO par. u dajenje naslova aji z« šifre pa t Din. (Z) Pozor — posestniki vrtov in drevoredov Priporočam »e za vsa vrtnarska dela kakor: pre urejevanje in na novo de ane v-'.>ve. obrozrf^anje in pomlajevanje ire«. 43273-2 Trgovski pomočtiJV •ma.mrfaktu^rne 1n Špecerijske st.roke. žeM kie,rkol1 s1užlbo. Ima dobra spričevala in je vo:aSčine prost. S*efan TeimSin, Moravci. p. Martjamci. 43163-2 Starejša gospa -iSče kakioršn>ek oi! iapoeH-tve v Ljubljani, najraje kot samostojna moč v speče riji; zim-ožna nekaj kav-ciije. Ponudbe na ogasini od 'elek- »Jutra« pod šifro »Versk-ana«. 4I33O0-2 Maserka dobno izvežibana, se priporoča. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 42393-2 Slaščičar, pomočnik io kuhar išče sluSbe. Naslov v oglasnem od"d<*'fcu »Jutra«. 40209-2 Železnfnar * la refer., sta.rej$a m^č, vsestranski st-okovnjak, ■zm'Ožen več jezikov, resnega značaja, želi mesto poslovodje, opore šefa, pro-daialloa. skladiščnika, ko-misi,j<»na''a. potnika, alii v tovarno želei. in kov. ii-delkov. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelemi,Tiar 1934«. Gospodična linite^iigenitma in i»o(bražena. simpatična in prijazna prosi nameSčenja v kaki pisamiii. buffetm kot blaga- jničark* alt podobno. — Cen j. tvrdke v sluča-iu potrebe res d obre in vestme moči sporočite naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena tn^-č«. 4)1207-3 Šofer treizieo te zanesljiv, vol« - Sčine prost, e triletno prak so na vsakem avtomobilu. že1 i kierkoli službo Cenj. ponudbe n« podruž Jutra v Celju pod značko »Tip"« 40148-2 Trgovski pomočnik mešane st-roke, s kavcijo v gotovimi, išče kierkoli na-moščenije Ponudbe na <>gl. oddelek »Jutra« pod šfro »Bol iša m'0Č«. 43130-2 Vrtnar samski, s petnajstletno prakso, išče stalno službo Nastopi lahko s 1. januar iem 1934 Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 40101-2 SlnžHo hi«n?ka išče zakonski par b-e-z "trok. Mož je mizar. Jena pa kuharica. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod značko »Hišnik«. 43199-2 Brivskega vajenca sprejmem. Prednost imajo oni z neka' nčne dohe — Maks Lesjak, brivec.. Ormoi. 40362 44 15 letni fant poSten io nadarjen, bi se rad izučil ročn-ega mizarstva ali pa tud' k-o;a-štva pri moVtm s p"pol no oskrbo. Naslov Tvana Rozman, Ribno pri BVdu. 40361-44 Wesar. v^jenes poltenih staršev sp-eime Tvan Baš Kode-tjevo r>ri LjwW'jani 12065 44 Učenca jrid-nega in po5tene?a d*v >rega računa''« sp^ei-mem v trgovino meša neg« b'n ?a v m •■stii i* Oorenvkern Ponndbe na osrlas oddeVk »-Jutra« pod »Delaven, 43073-44 VMenoa iz 8t. Vida ali okolice spre'memo v pohištveno m* zarsko de^^n-iVo Ponudbe n« ogTa«nti oddelek ».Tn-^ra« pod »Vajenec«. 43350-44 \bsoiventinja trgovske ?ole želi kakršnokoli zaposlitev Sprejme tudi instrukcijo Ponudbe na o?'as oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna« 42200-2 Kot van*h'n?a čez d«n. b' šla dekle Na slov pove oglasni odd-elefe »Jutra«. 402012 Gospodinjska pomočnica vajena kuhe in vseh h'5 nih de! išče »'»ižbo s 1. decemb-om. Na^l^v pove oglasni oddelek »Jutra,. 42011-2 dobro izve?han. želi pre-menit-i . Cen*ene j>0- nudibe nros; na osr'asn" "d-de'ek »Jutra« pod značko »Jugoslovan«. 43331-2 MJp/J vnlčor "Stiroini-k ™ ku-rlač. ne pr">st. t.rez«n in pc^*en. 7 lednim« sončeva!1!. :šče siuiž"bo v primernem oftd ie+:u Nas-tov n°d značko ^SVrvn^« 5 £, r ofrlss. oddelku »Jutra«. 401S1-2 )Vfe«qr«lf? in preka.ievaVVi prvm-nčnik z da'^o orokso in do,V TTT sp-ičevati. VOV?šč"ine TŠČe ^VT^HP Vnstop takoj ali r>rvrn n:e Ponnd be na o?'a<»ni odde'eV »Jnt-j>« iwd »MesaipVi T»n močnik« 45l?l>7-? Oi^vvliotlfl n«dna in !v>5+ena. *šče JKanndi-n:-o V i 1 bn.t:?nrrn ndti ali man'fi Prvnnrfi be na oig-M^n1 ndd^e-V ».Tn t'-a« r>"d »Varčna !n on št ena«. 433«3 ■? Dekle vwiene MSmiti M ta kniVnje, išče službe. Gre tud: k otokom. Ponudbe pod »Pridno dekle« na oglasni oddelek »Jutra«. 42607-S Dekle išče s'ufbo kot kuharica in sobarica pri dobri manjši dinifioi v LjabPani ali Zagrebu Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na ot(H. oddelek ».Tutra« pod »Vestna im pridna«. 413306-2 Čevljar, pomočnik mlad. priden ta pošten, zmoten mešanih del. želi službo Narfov: Tkavc Ivan — Ost,rožno št 26. pošta Celje. 48076-2 Brivski pomočnik išče brezplačno nameščen je v vetjem salonu v Ljub jani. v svrho izpopolnitve v damskem salonu — Po nudbe na oglasni odde ek »Jutra« pod šiifro »Brezp!« čsn«. Žagovodja vešč vseb del na žagi ter popravil, nakupovanja ta pr>odaje lesa vseh vrst. t večletno prakso, želi mesto za takoj. Fr. Bregar Liubliana. Jeranmva nlic.a $t". 14. 4B176-2 Prodajalka mešane stroke, e triletno prakso, i i 6 e službo. Ponudbe na oglasni odd»>k »Jjtra« pod Šifro »Lahko takoj«. 40196-2 Trgovski pomočnik 20 let atar i meščansko maturo izvežbao t mešain; ^n manufakturnl stroki išče nameščenje za hrano in »ta novflnie ter event. pri mer-en honorar Gre 2 meseca brezplačno. _ Pave! Zupan. Rakek štev 162. 42206-2 Gosoodična stara 25 'et. lepe zunanjosti išče službo sy»pod;nje pri boljšem gospodu Gre tndf k otrokom Ponndbe prosi na pnd-Htižnlcm Jutra v Maribom pod šif-o »Tyf>a jesen«. 43233 •? Mlada na+a^ar'ca išče službo izven L!nW!ane Ponudb« na o?'as rwi^ie'ek »Jutra« pod šifro »Vesela« 4 403.93-2 Mlado dekle •'šče mesto sobarice izven T/nbliane _ Ponudibe na vg'as nddeVV »Jutra« pnd šifro »Čedm« in mar"rva«. 40333-2 PeVte 'zučeno šivania oblek ta neri'« sip-etno. va.ieno *v-d- hišnih de! in otrok žel" '-^Ifšnoknl' mesto. — Pn Tldbe na f n -t H*-1 pl^ •.TMt-fl« o"d Šifm »PnStona ;n snažna«. 4Pa!?rt..2 sii^uren vnzsč 7-rnožen vseh oop-avil. neo*rnien ahsti-ent v og'asnem n(1 par- aa iifro ali i« 4a sanje naslov« 3 IHn (4) m nhi«k« in n»"''o. gre po ! ni-»v; neni na d,"m. — P" ' nmdbe na ruli^teV •Jutta« pn^ »Pfl-fp^tnac. 4^15.0 F' p V+rr*t»i ri-t+pr nbootVPT>+ plnVfr^rloto- ! vvlctro irvls s ^•»irlm in Srve^fcVtrp i + cf„T J«. 1+ tra7»n — tn t* n->- nlil nrlmom« bp V Pi-fnltl nAn„^hK no ■ •"-Vi-nah fi-r-r> V 1rf»1r?n} trrro.„1„l V -."»da e-nn T>*V*V4*ci*« 'a Dov-«!'? m»S*nnfV( r m.a'r> Vn»trv-e n » » a n ' č Tlma. t - v a. cM r>—t* nT--cton tn 7*» Vi ffH^ftn «Vn nonilP-r •!!lo T^-n Roitt as 'on Ta nt? Ma-iKo- T-<» svobode 6. 40-«,!!6 ? Šofer, šola E. Čeh Tyršev«> (Dunajska) cesta št 36 Zahtevajte prospekt Maturanti realne gimnazije! Iščem resnega maturanta, da mi razloži snov za viš je 4 razrede. Ponudbe na oglas od<1e4-"k »Jutra« »Delo nag-ad-m«. 42119 4 Dame, pozor! Zanee jive knoje (šraite) dobite v krojnem učiiišču in mednem ateljeju za izdelo vanje damskih -vblek. ko stti.mov. plašče v itd R<-.za Medved. Ljubljana. G'-da •!:šk«i ulica 16. pritličje — preje Mostni tng štev. 34. 43101-4 Angleščino francoščino poučuje profesor dr Pave! Brežnik. Dvofakova 10/111. 12477 i Vzgojiteliica z akademsko izobrazbo ■perfekuna v nemSčini in klavirju, išče odgovarjajoče mesto. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod š-fno »Vzorna«. 42885-4 Diplom, učiteljica poufule francoščino ln nemščino. Honorar lz redno nizek. Ponudbe pod »Francoščina 1933« na ogl. odd. »Jutra«. 42435-4 . KAoc išč<- mesto pot nika, plača za vsako taeedo 50 par; M da janj« naslova aii ta šifro S Dim. — Kdor sprejema potoike, pla ^ besede po 1 Din; za dajanj« aaslova ali . | u Šifre pa 5 Din. (51 i Službo potnika išče dob« organi: za. bor t ina-njem več jeaikov, neoporečen, s 16 let državne službe. Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod šifro »Samo uk«. 40170-5 Zastopniku prvovrstnemu — katerekoli stroke, nudimo lepo eksistenco pri v oliki mednarodni zavarovalni družbi. Ponudbe t življenjepisom in referencama pod značko »Reprezentativen« na yg'.. »ddelek »Jutra«. 42115-6 Zastopnike za vas večle kraje iščemo za obisk privatnih strank. Zaslužek dnevno 200 do 500 Din. Po nudbe naj pošljejo uvedeni v manufakturl na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Tovarniška zaloga«. 42448-5 Ogiaai Olg. trmA*j* no i 1 Dia beseda: za da j janj* naslova »li ta ! 5ifr« 5 Dia. — Ogla« l • socialnega niačaja vaa f i U beseda 50 par; m ; lajanje naslova ali m j i iifno Pa S Dia. («) j Otroški vozički aajm >ddeli. n:zke «e ne M Tomšič. Sv Petra c. št 52. 4114« 6 Gojzerje -a bi jene št. 37 in 35. pro-iam za 70 ;n 50 Din — Og edatii od 5.—6. pop. n irska 31.UI levo. 42Č92-6 Trgovsko opremo (pult. stelaže) ceno prodani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42372-« Registrir. blagajno »National« s petim' števci ugodno prodam Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Natlonalka« 42381-6 Gojzerce št. 40 močne. 90 Din. električni llkalnlk, plašč prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 42396-6 Gramofon angleški (kovčeg) 23 plošč. 650 Din, blagaj na. ognja varna, srednje velikosti, prodam. Gosposka 4. (Slaščičarna.) 42429-6 Starinske slike proda Tribuč. Glin-ce. Tržaška cesta 6. telefon 2WV>. 40450-6 Biedermeyer pohištvo proda Tribuč. Glinc-e, Tržaška cesta 6, telefon 3f>0G. 42458-6 Werthe*m blagajno ž« nabljemo, velikioei štev. 1—3. kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kak-ršnokoii«. 43162-7 Sesalko (Kolbeopumpe) na pogon oca 00 lit. na minuto kupi K. Kane. tovarna par ketov. Mengeš. 4S04S-7 Stekleno omaro manjSo in ve&jo, za Ae-M-kateso. kupim takoj. Ponudbe na oglasoi oddelek »Jutra« pod »Delnkatesa«. 4I2S160-7 Impregnirano plahto za tovorni avto. k o p i m 'Ponudbe na naslov: Ku Strim, Dvofakova uJic« 31. 40187-7 Kredenco hi stensko uro prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4?462-6 Nov voz W t»oV 2000 kg. nannoda.j v Stošicah 27. «3186-6 Soalnl dlvan dobro obnen.jen. z prodam. Naslov v oglas 'oddelku »Jutra«. 43188-6 Na javni dražbi usrodno naprodaj moško dvokolo, pisalni stroj, osebni avto, stružnica, vrtalni stroji, motorno kolo ln drugo, dne 20. novembra 1933, ob 8. in pol uri. Ljub ljana, Vegova 8. Pisalni stroj, radio-aparat, konj in voz ter drugo, dne 24. novembra 1933, ob 15. in pol uri, Ljubljana, Devinska 5. Hladilne omare ln drugo, dne 20. novembra 1933, ob 16. uri, LJubljana, Jenkova 8. Več zidne in druge opeke, dne 21. novembra 1933. ob 12 url, Pod boršt 10, p. Ježica. Mlatllnl stroj, dne 22. novembra 1933, ob 11. url. Kovaški vrh. p. Oplotnlca. 2 moška kolesa, 1 lovska puška ln drugo, dne 20. novembra 1933. ob 7. url v Limbušu 32 pri Maribora. Različno novo pohištvo dne 21. novembra 1933, ob 14. uri, Nova vas, Strellška ulica 1 pri Mariboru. Bazno' novo pohištvo ln drugo, dne 22. novembra 1933, ob 7. url, Boh Bistrica 14 in Sv. Janez 105 ob 11. url. Več novih radio aparatov, 2 gramofona in drugo, dne 22. novembra 1933, ob 13. url. Jesenice, Murava 13. 1 mali in 1 veliki vrtalni stroj na električni pogon, brusilni stroj in drugo, dne 22. novembra 1933. ob 9. url. Jesenice. Na Savi, Industrijska ul. 1. 42371-6 Počen? prodam: belo otroško postelje ta šti-rieevni nadioa.parat. vse v na ibol.iSem stanju. Va-do Klemenčič. učitelj. Ve ika Nedelja. 42266-6 Voz za ^raviflvček s komipfletmim komatom po n!Ziki ceni radi selitve na prodaj v Kolodvo-nski nI. 29 43377-6 Smučarski dres za velikega gospoda — ter gojzerje št. 4-4 po ugodni c-e-n-i prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43364-6 Plinsko rišo skoro nov. na 2 plamena, igodoo naprodaj. I. S. Prisojna 3/1 levo. 42313-6 Pisalna omara s pisataim predalom se po cen! proda. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4®)28-6 30 človečkih ribic m ra 7.ne sta.nnnsfc* stvar onoda Albin Hrast Srčna Vir. 42105-6 3 visoke stelaže dobro ohranjene. 2 s steklenima zaporoma "n 1 rta vedno. d-oVn prodom D-> rtise na ReV!am Rozman. L:ivblia-na. Miklošičev« nest« 13 — telefon 297" 42050 6 Vezalke za če\i»e -"nne. modeme ženske čevlje, za ski. za gojzerke in vse osta !e vrsto do natrižji ceni se dobe edino Drl družb! »Triumf«. skladišče Kolodvorska 11 45419-6 Pl'nsko peč riopolnnma dobro prodam. Nas'nv v oglasnem nddelku »Jutra«. 43363-6 Prvi vir za trsovce ^.eleznino in otroške i-grač-Ve d«t-bav!jamo najceneje. Zahteva :te -*en,*Ve Sn-mme^ i Drnsr. tvo-n:ca žetp^nine in igračk, Bačka TopVs 42107-6 j ' »gi-asi trg. tnačaja p« j j 1 Din beseda; z» 4» t j anje aaslov« »Ji > . iifr« 5 Din. — Ogla? | ' Naslednje knjige prodam: Helmoit Fil"e: Wolitgeschichte, 2. izdaja v devet zvezkih, dobro ilustrirane; »Popotnik« vezane letnike 1900-r-lflllil; — knjige Slovenske šolske matice od 1900—1935 (TO zvezkov), manjka Bežek: Občno vzigojrslovje 2. snopič. Benkovič: Rastlinski :menik ia Pivko: Telovadba. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43276-8 »Ljubljanski Zvon* nevezan letnik 1934.. ie>1o dobro ohrinjen. prodam za 00 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41548-8 Vsaka beseda 1 Din: | u dajanje na stava a K I šifre pa 5 Dta. (^ g Osebni avto prv« touake. sa prt, 4 vrila 5 (ev 7) sede iev. rabljen, v iiborfn-a stanju poceni prodam, sv z« dobro braini-to« rloro Naslov v oglaenem v«ddefki »Jutra«. 41016-10 Motor na pogon « i> tir-knB ošjem 20—26 ka. le raMjet. ter motor na pogon na sesalni plin 10—18 kg 1« rabljen. vendar (jba v dobrem stanju, počete! proda Ceh Fraac. trgovina ■ meianim blagom v MitfH Soboti. 4S267-10 Generator 990/290 Volt, oca »—10 KW 1000—,1600 obratov kapi Elektroindustrija, 4. 4 v Ljubljani, Goeporvetak« 18 CSS8-10 Motor Hariej Dsvidson.. S30 e«ni», malo vožen za 4500 Dia proda Elektroindustrij« — Ljubljana, Gospo«vewrt:« e. št. 16. 4388940 Oblačila Trg. oglaa pa 1 Dia beseda; ta dajanj« n iiov« ali ta iifro 5 IX' Oglasi »oeialnega iu '^aja vsaka beseda 90 pa*; ia dajaaje naaltva tli tt šifra 6 Dia. (19) Dekliški plašč zimski, ta 60 Dta —■ te moški čevlji •uknemi. t usnjem obšitt, št. 48, ma-lo nošend, m 80 Din napredaj. Naslov por« ogasna oddelek »Jutra«. 42025-18 Plašč ta I plesni obleta prodata Na»»!ov v oglasne« oddei-k-x »Jutra«. 40278-18 Pohištvo J Vsak« bfe^k ] D^™ j » dajanj« nanova aH I » šifro pa 5 Dta. (12) Radio dobro ohranjen, štiri ceven, pocemi naprodaj. Zadružna ulica 3, KodeLjevo. 42C&S-9 Radio aparate strokovno popravilo sprejema H. Suttner. Ljubljana, Aleksandrova 6. 42308-9 Spalnico orehove, vezano (Sporaoo) prod« Vumik Ignactj, tni-za-rsnvo, Vižmarj« 96 (pr-ed tovarno Hribernik). 43314-13 Pohištvo vsakovrstno, ta trdega I« mehkega lesa, kakor tudi tapetn/Sk« izdelke (tolpo k-omik ur enčnii ceni v Zalogi pohištva, Vegov« 6. Snrejemajo se tudi d«to-čila. 42930-18 Spalnico s psibo za 9100 Dta proda Biternc, mizarsrjvo. Gosposka uiica 10. N* ogled sodi daoea. «2i61-lfl Novo spalnico za 1600 Din prodani. — Naslov v ogl. odd »Jutra«. 42378-12 Spalnice modeme orehove korenine, različne lz trdega ln mehkega lesa. kuhinje ln drugo pohištvo dobite najceneje prt Andlovic, Komenskeg« UL 34. 42436-IS Radlo-aparat tricevni, na baterijski pri-'kSjuček. t zvočnikom ta akumulatorjem, prodam ali zamenjam ta drv« alii premog, oziir. razna Svil«. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa prilika« 42190-9 Radlo-aparat trocevnl »Eumig«, 220 volt za 900 Din proda Hešik. Sp. Šiška. Sv. Jerneja 53. 42428-9 Radlo-aparat in zvočnik 700 Din tudi za knjižico proda Gra šek, Masarykova 12. 42442-9 u Oglasi M> isjjatnega anačaja po >0 p«j beseda Za da Janje naslova aii n iifro S Dta, asiroma 5 Dta. Od ) Kolo dobre ohranjeno, za 560 Din proda V. Kavčič. Koseze It. 4Ž, Ljubljana VII 42340-11 Moško kolo dobro oh-onjeno proda,m za 450 Din Naslov pove gl. iddelek »Jutra«. 42431-1(1 Kolo dobro ohranjeno, za •sako sprptemljivo ceno proda Grašek, Masary-kova 12. . 42441 11 j Vsaka bos«la i t« d*janje neusiev« »ji ta 4«fr« p« 5 (W) Po na.ineodneTŠ'h cenah nudi vsakovrstno zimsko perilo, snežke, domače čevlje, igračke itd. tvrdka KM Transmisiio z lež:56i in konsoii. 5—^ m od 35—40 mm. kupim. Po nudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober«. 49481-10 nogavice, rokavice, Pohištvo *?« obroke Na branite* kn/lioe. %pera-oe ■>reh--ve pc4*8t>rMM spaltne« in č-ešnjev« mas^r-ie ooMtAraoe st>aiinwe — 5pera ne sw itMC« 8000 Dte •ieskane »pa.inice 1800 n kuhinjske oprav« 850 „ iuh kredeoee . . . 450 „ .-isfeljs 209 - Vse d-maro pohištvo do-brt* mjc**nejt- niizat*tm »Sava« KVedvorska št 18 ta Miklošičeva 66. Tenef" -T80 424,70-18 Vsafca beeefi« i Dio. t« tajanj« naslov« ali «a iifro pa 5 Din. (16) Mizarji pozor! .VajceuiejSi vezane ptiče: jelše t bukove, ikiimf ii janW. t v« ;kiist; 2ž«vlit w» najnižjih eenoh rvonuško skiat^šče » Ljut> iani. Dunajska testa 31. 246 16 Vsak* be«eo »Vrednost «ž436-j0 Knjižico banovimske hram-lnSee prodam. Ponudbe na podmi-nrio-i »JuitTa« v Celja pod znamko »44.000 dinarjev«. 421 «-16 Kot družabnik bi pristopi! v trgovino aH industrije, z vlogo 200.000 Din. Ponudbe na Publiei-tas. Zagreb, pod It. 35861 49088 16 PRED ŠKOFIJO 2 * LINGABJEVA 4 I Hranilne knjižice ktiiHK »•* ppodarte, let K x>vc4_.r»t* pu»>>jj.;« u«j-fcilaomaje pri: Posiovna (L d., Zag-eti. Pra jm 6bfII. 2* odgovor rr,k>ži ti t nam k o u S Din. 40610-16 Hranilno knjižico ljubljanske meatoe posojE-jti«»- kuphn. — Pnrort.be na o/as. oddelek »Jutra« P'.d >3 do 4 tisoč«. 43203-16 Hranilne knjižice Ksnurik« ineetoe hra nitrite, kumim. — Pomudbe n« offi.as o*l*W«ek »Jotrs« pod »Kii urnik«. 4SS1U-16 Družabnika (co) »čem u večjo. ^obro 'do-60 breikonkureočivo tr»-fmn i mefacim blag"OTi na gtVer^kem, t l«s'ni b:* — vaied smrti 4,-ufahn'ka. bi Ml« o« 50.000 Din. K'.«* Jf" «*y do 150.000 Din, ku-pVm. Pora db« n« oglasmi »Juitra« pod šifro »Mesto«._ Posredujem ienar na hranihie knjižice wikik denarnih zslvoaot. j ,,i»>'f Z • r e, Lju-W'j«®a ■ 6*dal'Sk» 42. 40410-1« Kuphn t-'!žlee vseh ljubljan-fh zavodov, vsaki zne-r'£, po najvišji ceni. — p-.-audb« na ogl. oddelek »Jutra« pod »Visoka »ena«._42440-16 Sijajno naložite in.000 Din na hipoteko l mesto lopega posestva, v -ti dobrim obrestlm so kratko dobo. Pišite odd. »Jutra« zyi »Brez skrbi«. 42103 16 knjižice Mestne posojilnice - damo dvofltanov&nj-hlSo, 1000 kvadratni etrov vrta, 245.000 t n Ljubljana. Adamič, Vcfe Jakova 4. 42422-16 Malo eksistenco Yf.*n -nudim, ako Imate X? pitala približno 15 ti-sr." dinarjev ali knjlžl-ne^aščitenega denar-zavoda. Pišite na ogl. odd. »Jutra« pod »Mehanika«. 42409-16 Izvanredna prilika »e Vam nudi za naložitev denarja v znesku 121 ooo Din proti dobrim obrestlm na hipoteko T. mesto velepose-rtva. ki 1s vredno preko 1 milijona. Ponudbe na ©rl. odd. »Jutra« pod »Zlat« valuta«. 42411-16 Trgovino x mešanim blagom, t prijaznem :u JustrijskHn t"?u G>renj«ke od da m z cov m '.Kom pod ugodnimi pogoji i vso »aJ.ogo- im stanovanjem v naj-ein. — nudbe na oglesni oddelek »Jutra« pod »Le im ine-41304-17 mu«. Gostilno bolijo io dobro tdofl*, n* p-o«. 43095-17 aH trgovino IB«b t na meni na prem tmjk'. na (Wf!! aH t rpo^t-a Pogradih« n« odd^V ».lutra« ▼ LjiiMWii pod »Ovsiftn+ear te tr^Te'«. «O0r(-17 Drni^r-Vfo t 10 !y>.O00 Din rioa, eprej-mem na fac Je- to t-~«rrit!J> Vr.l. PniTflldibr »Dotv^- na ctftnvk »jir-a«. «3290-fl7 w»<-o«pod.e oddam t are-drai LjubijMi* 1« resnim irotereoeiiitoim. Po^i ud.be na o-^'asn.1 oddel eik »JuitTa« .pod »U^pet 1984«. 40301-19 o-gospodarskl krediti delu, gotovini, lzme-r'6.vl blaga. Imetja. — rsol?nikom, upnikom. ■ oloh in"-"resentom daje a=-itla: »Marstan«, ^•»r^bjr. Slovenska 22. *ri'snlna 10 Din (vna-pre-). 42453-16 Dfn posollla -•ti vknj!"bl na prvo •to l§5em na prvo-'nn posestvo s 16 ora-Obre=tl plavam v * 'irju al! pridelkih. — P^rtdbe na podr. »Ju-- v Celju pod zna-»SavlnJPant. 42443-16 Rr^nPno knilžico Banovln^ke hranilnice nt. 20 do 30.000 Din kupim^. — Ponudbe pod »Dole; 100« na o?rl odd. ».Tut^a«. 42425-16 Družabnika fcol fA bre^troTiknreTi^n« pod-T t,}nb';«Tri :Wem. — * po^-hor, Vj-n-^a1 90—30.000 DiT>. Zs5p|w «ode'oranje _ 'abko s braiHv m »tano- Ta-:ern. ripnj. p"riidibe na Atr'a«. !eg rem.:x« t Zg. ŠiSki, katera priredi pevefci odsek »Dro-ekega okraja«. — Zi-ietek ob 4. u.ri popoldne 4^19-18 Gostilna pri »Dolgem mostu« na V i 6 u nudi p-vovre.*ne doma?« krvavice in pe^^-ni-c« ter priatca itajeivika Vn dolenjfika vina. Za obflen oblek fre priponoCa KuS-ar. 43336-18 Kje pa? dobro dalmatinsko vino — Pojdi v Kersnikovo ulico 5 (Gosposvetska cesta), kjer dobi? prvovrstno dalmatinsko vino. katerega si Je naba vi! lastnik lz svojih ln sosedovih domačih vinogradov. — Dobro vino. kuhinja ln družba Je pol življenja. Poskušnja vina danes brezplačno. Priporoča se MIlan Prl-Jlfi. 42423-18 Gostilno na Bregu ori Celju oddam y »krap. Ponudbe na po-druftnioo »Juira« t Olju ood imaSkio »Dobro idoč a <. 4-2147-19 Delfkates. trgovina s tioftitnioo. na prompitmem kra.:n v Ma^om poceni i»iprodaj^ Ponudbe na po-dniiSnioo »Juitra« v Maribora pod »Dober .promet«. 42^3-16 Lokal s stanovanjem divoriSISini aH kktmi, 2—S sobe, primejno za iziu.havi-nje jedi i® stanovanje — posebno 3—S sobe, r centru mesta \$lem m takoj ali « 1. januarjem. — Po-niidlbe »a oe' 3 "-ni odd^eVk »Juitra« pod »Mirna stranka«. 40132-19 Gostilna fn trgovina ipri Mariboru naprodaj proti h.raom<^«ie®a krajn na deieli, poeg želeiniSke p.Mtaije prodam z vcem tn-v ^'a njem. Pcnudbe na po-d-uSrwoo »Jirtm« v Celju pod inaSk«. »Zaradi odipo-tursa«-«. ^077-20 Novozldana hiša v fcrtpu rv. Sp. Stajenskem. i sobi, prede-oba. shramba, k-jhinja. e'f4ct,ni/KJ ■>••«< v Lju/V-ja-n.i pod Siiro >3f»»ai;M<. ' 41904-20 Obdelan« posestvo -siosoodarsac.« t +0- brrm staivu, v*eh bremen r>r<>6.ho. proda T-e-reislja Ver- P1m».i6e St. SI — poŠta Medvod*. 40169-20 Lepe «tavb. parcele v Stodeneiii pri Maribora n^fjODO naprodaj proti knjS-sam. Pojasnila da,je Maks Kolia«, 8;;wlenci. 42237-20 Nova hl?a trls-tanovan.«ka, ugodno »ia-.proda'. Temo, Ptujeka oe-e-a St. 4r>454-20 Enostanovanj. hišo d v« sobi, kl««t 4n relik vrt prodom.. Po^br^j« pri Ma-rlbor«, AiSk^rteva uliea 5. 49334-20 Posestvo t gostilno la mesarijo k-lavmioos iede^iico ter pri- 'kljufeiml prostori, priprav-mo za ve6je podijetje. proda Matilda StamMiz. Breg-43165-30 V!k> «oS»i?iria i^ga. trf «0- be, vodov.oid, elekitaika, ang4. kk»e&-20 TrlstpfKrvain^ko vilo s krasnim vrtom, prodam d«k»t mir.»t od centra za itfl.OOO Din. Posredovali irzklju«* eni. IP^nudbe na 01'asni «M«l«k »Jutra pod »Hipoteka 130.000 Dir,« 48284420 Ler>a h*§a ioonadetTKipina, 1 v pHklm Aolnirte i-rtom, Miekt.rično ^•IfT^'} 1 vr> Ja vodov 0 dom, pripravna » obrtnika a?? opokojenoa, v centru trga po dio^fovora naprodaj radi preselitve. Ponudbe na naslov: Zaeraj-Šek, K. x vrtocn, prodam k^Miic*. Ju.r6ko-va pot 67. 42469-30 Manjše posestvo v St. Juriju 00 Juz. železnici, pripravno rs kakega obrtnika sil upokojenca za 18.000 dinarjev naprodaj. Ve-* pove Alojz Lesjak, Breg št. 1, Celje. 42444-20 Devetstan. hišo z velikim vrtom, na lepi točki LJubljane pro-dp_m za 230.000 Din. — Urrodna hipoteka 110.000 dinarjev, k 1 se obrestuje z 2 odst., se lahko prevzame v hranilnih knllfMeah, nekaj pa v gotovini. Ponudbe na ocl. odd. »Jutr?« pr-d »Ilirija«. 442465-20 j Vsaka onaeda 50 par; i i ra dajauje naslov« al; \ i i« Šifro S Din. (SI-*) ! Stanovanj'e drr^eobiiio ali trisobno, ■ ]«im iu s-uihim skladiščem, v 0"-itru mes-ta iSčemo za ta.fcoi alii s 1. februarjejn. Ponudbe na oglas, oddelek »Jatra« pod »Stalen in točen plačnik«. 43129-31/a Enosob. stanovanje s priitiikMinamd, iSSem s 1. •marcem v b''ii;ni glavnega 'koii>d'\ro.ra. Ponudbe i navedbo cene na og'a*nl oddelek »Jutra« pod mačko »1. marec«. 4f31(71-2'l/a Stanovanje 8 »ob hi k-trtilnije t pritličju, primemo la kroja-Skio obrt, IK-.em v najem s ,1. jatmurjem. Cenj. po-nudBBo h 8 »ob, t ■»<-pr+dSftjn. t <*vema rii-edom«, ▼ »redtaii mee*a oddam. Ponudb« n« inddfJek »JiMr«.« prd fJ-f"0 •»PTVI-O««. 40170-28 Stanovanje opremljen« sob« hi kabin]« oddata st- a V Novem mestu .-"Mam lepo eolnčmo eoSo. Kandi ;fka 6/1. 43J60-2S T RarrolkarjeTt 42494-21 Obsežno stanovanje sobe ln kuhinje s prl-tlkllnajnl se lahko takoj odda v Linhartovi ul. 12 42400-21 Lokal za obrt oddam. IMM^tam opr^fB^J^-(w4x> — lwp«4»iV* — »M dw«n« fr^jvvfftoa-m«,. TrrdJ V«™. ▼ ort<%sorm »Jut?«« 42830-2S Dvosob. stanovanle 1 vsemi prltilkUnami ta 500 Din meeečno oddam v Sp. fiiSki, Verovfcov« ulic« 5-7. 4&S72-1M Stanovanje 2 mA, kuhhij«, kabineta h pritjikjlm takoj oddam m CattkajjOTeon nabr«4j u 7/TI. 424175-01 Več stanovanj tafcoj in za februar odda Tr buč, Olimoe, TriaSka 6, telefon 2605. 43460^21 Dvosob. stanovanje komfortno, kopalnica, oddam po miiki ceni PovSe-tova ul. 8, Kodeljevo^ 4a»5-0: Stanovanje oddam u 200 Din. Pohrv« trgovini Kr-egar, Opremljeno sobo SV 4SB8MSB Prazno sobo >ip«, oddaai sa 1. de«. — Kom. Šoto** VVTT. 4SH-28 Kabinet I vbodom i rlSča, v nori viM pni rr. Krfi^ioh odd««. lf«<*o<» ▼ o*'aso«« oddeHto »Jotra«. 48145-58 Sobo «^»remijeno, i sl-ektrff- no rwwwtlj«vio, M Poijao-(iH oeeti oddam • 1. de-ceTn^rora. Naelor pove ogl. oddelek »Jutra«. 43172-38 Dr arijo. 43322-31 Lepo sobo soto»ftoo, • souporabo kopa Vi ie«, u 800 »M dre osebi oddam ■ 1. decembrom t Stani čeri tiMei 12, pritličje, desoo. 43173-23 Lokal v Kop^arjevl oHcl St-ev. 1 oddam ta 500 Din mesečno Po;aenila da:e Šesta k. Kongresni trg St. 8. 43365-19 ?ipecern*. trgovino d-obro ido^o, v prometni u,li-en«kem. otiroma Sp. štajerskem kupim proti p^aŠilu v gotioove oglas, odid-elek »Jutra«.' 48417-10 Prostor nasproti Unlona, pri-oraven za bolJSo delavnico ali skladišče se da v najem. Polzve se pri lastniku Kolodvorska ulica 11. 42420-19 beseda 1 Din: m laja«je Matora aH pa 8 Din. (17) Trgovski lokal « m :«'*t4č*m k stanova • njem oddam • 1. januarja« r trff« v najem. Po nuin. (20) Več lepih travnikov njiv ln stavbni parcei v Dol. Logatca pod ugodnimi pogoji naprodaj. Polzve se v trafiki 8. Smo!« — DA Logatec. 41500-00 Manjše posestvo ob glavni cest« v Savinjski diottni. pripravno za kake ga obrtnika ali upokojenca ugodno prodam. Naslov prt podiruinici »Jutra« v Celju 42150-20 Parcelo tik ba.nsk« uprave, za zi-danj« vile, 800 m*, ugodno proda Adamič. Vnšn:akova ulica štev. 4 — LluViana. 42335-20 3 parcele v Dravllah poieg remlie u>g"d.no -P"o daim. Pojasnila da'e Meno rd Mat!-'a. mizamt.vo — D-arije St. 17*?. Celovška cesta, poleg r«m.he. 4-2537-20 Stavbne narcele mS-odino prodam. Nesiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43341-20 Stanovanje štiri- ali trosobno Iščem za februar na Mir ju ali za BeSleradom. Pod šifro »Pehruer« na oglasni odd. »Jutra«. 42416-21a Vsaka beseda 50 par: sa dajanje uaslova aii za šifro 3 Din. (22) Nižješolca .sprejmem, v oskrbo ln učenje čez dan. Vestno nadzorstvo. Pomoč v vseh predmetih. Vprašati pod »Dobri šolski uspehi« na ogl. oddelek »Jutra«. 42407-22 | Vsak* baseda I Din: f S za dajanj« naslova aH ; •; sa šifro pa 5 DI«. (žil) [ Petsob. stanovanje s kabinetom, event. še 1 ali 2 sobi v podstrešju ali so terena, s pritiklino, v vili blizu centra Ljubljane, šolnina in mirna lega. moderni komfort. poveem re-novirano. oddam takoj ali s februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40854-91 Trisob. stanovanle oddam mirni stranki. Stne-liška ulica 92. 4SS23-21 Dvosob. stanovanle komfortno, oddam 2 ose- b-.'mn. Evemt. t«udi oprem-Ijmo. Karlori&a cesta 1. 43334-31 Dvosob. stanovanje 1 električno razsvetljava, !za takoj ali 1 decembrom ipo ugodni cearf oddam na G-Hneah. Tržaška cesta 50, obilna V«. 42197-21 Dvosob. stanovanje e pritiklinami oddam takoj ali e 1. decembrom. Rožna dolina «. IV/2S. 42879-21 ! Vsaka beseda 50 par: ? i z« dajanj« na«l«Ta ali ) sm šifra 8 Di«. (23-a) Prazno sobo s St-edi lioikom «11 za poeta- iti, iščem. — Ponudbe n« ogasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 1983«. 40816-28« Sobo s štedilnikom oddam t Koleri jI, nasproti mitnre« — Reiijancka nI. H. UL 40177-28 Opremlleno sobo d d a m mirni la solidni osebi r GledaJfaki nI. 7/1, stanova®je »t. 4. «198-28 lepo nim epodn aM gospodični pot« oglasni odde-le-k »Jutra«. 42305-28 Prazno sobo 1 uporabo kopalnice oddam. Naslov pore o^ašod oddelek »Jutra«. 42248-2S Sobo oddam teko j bolj* stranki 1» Glioesk, Tržaška e. 90. 42396-33 Prazno sobo s posebnim vhodom iščem v centru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazna eoba«. 4S2«9-SS« 2 prazni sobi rabim od 1. januarja. Ponudbe z opisom in navedbo cene pod »Samsko srfa-novanie« na oglasni odde-ek »Jutra«. 48877-33« Prazno sobo s seipariranim vbodom, T bližini klas. gim. ali Kongresnega trg« išče gospodična. s 1. decembrom. Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Separinana«. 4i334J7-38/a Posestvo s hf*o. v kateri s« nnba:a brlvnica ln usnjarska obrt. v lepem Vra'u na Do'enj-'keim prodam, ali oddam opremllpno brlvnico v nalem. Naslov pove og1. ■oddelek »Jutra«. 42966-20 HI Jo T>ete+anova'rv!(!iko — prodam St. Vid nad LjtnbVano — Podgora 38. 42397-20 Mestna posestva :-?vanredno n«ndra. do-bite za b-anlln« knji-ž'«« linfe-W«in.«ke od Din 500.000 do 1.000.000. Dopise na offins. r>dd"'.e.k »Jutra« pod šifro »Posestna naložba«. 4-23812-20 Nova hiša 5 minil* "d Cfj:a ugodno nam-odai. ponudbe n« po-d-nržinieo »Jutra« v Celju ood znaSko »Podkl«tena«. 43417-20 Stavbne narcele v mp=tncm področiu bll-"^U <">T>eknr>=Tro ceste r>o 20 do 30 Din proda "nalltetna pisarna Gra-lek, Masarykova 12. 42439-20 Trisob. stanovanje komfortno, šolnino, nasproti drame — kakor tudi prazno sobo oddam takoj ali s 1. decembrom. Na.sliov v oglas, iddelku »Jutra«. 41953-21 Trisob. stanovanje s kuhinj,o, oddam na Starem trgu štev. 24/11. 41966-21 Stanovanje center, '-epa lega. soJnUno. 4—6 sob s posebnimi vhodi. popolen komfort. od dam e februarjem dobri stranki, po zelo zmerni najemnini. Po;a='n"a v Dvo-r.akori ulici 6/111. telefon št. 3314. 42012-21 Stanovanie sobe. kuhinje, shrambe in drvarnice oddam po nizki ceni. Isto ta m >>ddam tudi sobo s posteljo ali brei. Pavei Poh1*"vi»n. Cesta ▼ Mestni log (nova hiša). 43109-2-1 Sobo s posebnim rhodoan in veo oskrbo iič«n od glavne poŠte do Rimske ceste. Po-nndibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točno pla &am«. 42309-23/« Stanovanja 9 (dvosobni in 1 enoso-bno oddam. Nss'ov pov*. n^l. oddele-k »Jutra«. 43207 21 Trisob. stanovanje odda zavarovalnic« »Du-nav« v svoji palači na A^c^sand-rori cesti. Tnfor-maici'-« se d-oblio is.*o*am v družbeni .p;sami. 462SR-21 Dvo«ob ctanovan?e s pritiklinami oddn.m za 1. dpop.irber. Strelska ulica -3 J/ITI. 4330021 Trisob. stanovanie z in b^ kopalnice oddam v bliižto.i barske uprave. — Ponudbe na osptas. oddel«k »Jutra« pod »Takoj ali 1 Iščem sobo strogo flifparra.no. — Ponudbe na oglasni oddelek Juitra« pod šifro »Center«. 43401-23/« Vaška taseda 50 par: sa dajanj« naslov« aU ta šifro S Din. (23) Opremljeno sobo separir-ano — tudi 1 vso oskrbo oddam. Klarir in telefon na razpolago. Na. slov pove ogiaend oddelek .»Jutra«. 48011-23 Veliko sobo prazno, » štedilnikom, pri-praivno za oibrtm.i'ka, v pritličju oddam. Aleievče-va 18, "Sp. Šiška, od —%2, 42304-38 Sobo oddam dvema gospodičnama ali gospodoma. Naslov v og'asn^m oddeliku »Jutra«. 43204-28 Podstrešno sobico s štedilnikom in drvarnico oddam takoj is samski žt-n.ski osebi. Trnovo. Vogelna ulica 9/1. 40206-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama v are d i mesta oddam s 1. de-ctribroim. Naslov r ogl««. odd-elku »Jutra«. 40317-23 februar«. Dva sostanovalca sprejmem v eredimi mesta za mesečno 100 Dim. N« .slov v trafiki nasproti le-48352-21 ' karne »Bobiinjecc. 42800-28 Vsaka beseda 2 Din: t« o*j«nj« aastar« aH šifra p« 6 Din. (25) »Fortuna« TJuMjana, po6:.oi predaJ St. J21, pisarn* za lendaio posredovanje Vam pošlje prospekt prott predplačilu 401etna šivilja ,>os«stn;.ca, se želi poročiti. Ponudbe n« oglas, oddelek Jutro« pod »Iskrenosrt«. 42008-25 Sobo Damo srednje srtaroeti, neodrisno. ki ima v>o4;o do potovanja in neikiij gotovine, ižčrm. '.\en itev ni izključena. — Ime m ea.m.o«.tojno potujočo obrt. Dopise na ogl. odde-ek »Ju-tra« pod šifro »Dober casluižek«. 42236-26 9 peee*-oddam ^o- Mladenka »•t« preteklosti, išče radi moiitv« dobrosrčnega boljšega gospoda, starega 30 (io 40 let. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Cvetoča«. 42135-25 Opremljeno sobo 8fet», ju Sno ležečo, • posebnem vhodom takoj oddam poleg Tabor«, vrbov 6eva 9/1, desno. 42920-93 Opremljeno sobo souporabo konataice — event. s klari^jtni ta hra no oddam pri Sv. KriStofu Naslov t oglasnem odde'ku »Jutra*. 43388-23 Lepo sobo opremljeno, blizu kolodivo-ra oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 13368-23 Opremljeno sobico takoj odda,m. Naslov pove oglasni oddelek »Ju.tr®«. 43380-38 Lepo, solnčno sobo eeparira.no, oddam v rili pri Tivoliju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43379-33 Sobo lepo opremjeno, oddam solidni oeeW. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 48360-23 Boljša trg. obltelj sprejme mla15o boljšo gospodično dijakinjo aH uradnico k svoH hčerki v vso oskrbo. Cena 700 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Mlajša«. 42403-23 1—2 solnčnl opremi jeni. vezani sobi. posebnim Vbodom s stopnic oddam skupno aH posamezno na Napoleonovem t-sn 3t. 6H. 42127-33 Opremlleno sobo v centru m««ta odda A Lazar, Gradišče štev. 17 4241 S-28 l eno sobo evemt. tudi s bra.no odde^n Naslon v oglasnem «ddo'irii ».Tutra«. 42402-23 OnremUeno sobo oddam t Rožni do I M. cesta X Sf. 27. 42101 -CS Sobo pramo «'i opremljeno, souporabo k-opatoice In on sebnim vhodom, v strojem centru mesta oddam bolj 5emn gospodu. Nast«.v oglasnem oddelku ».Tutra« 42164-33 Sobo opremljeno ali prazno, posebnim vhodom in e1 .\k trilko tako? od^Mm v Rožni dolini, ce«'a VHI S'ev. 2? 43474-3E Prazen kabinet z vhodom « stor>njic. od dam n« Pral« h. Naslov po ve oglasni oddelek »Jn'r* 49471-33 Trgovec star 40 let, želi poročiti gospodično ali vdovo irez otrok, katera Ima veselje do trgovine ali Tosvilne, po možnosti s iremoženjem. S. 5eber: Dunajska 41. 42414-25 Gospod neporočen, iuteliigenrt«« te brtek, star 98 i«t, išče »«-mosooino gl-^spodičnio — ki ljubi zimoki eport — raiii ekuipmih iziotov po Goremj-«kom. Dlskrecdj« zajamčena. Samo res>n« ponudbe « isliko i.n točnim nostovom na og'aeni oddelek »Jutra« pod šifro »Smuk 1312«. 48174-31 Tri dobre prijateljice Seie dopisovati s tremi in-tellgeiutnimi ^osifiodii. Oficirji izključeni. Neanonim-ne d-op:ee pod »Ver« - Nada - L:uba« poslati na ogl. ■>ddelek »Jutra*. 42274-34 Hirolog-grafolog Timofejer, sprejema med 9. in 1. uto v Ljubljani, Sv. Petr« oeeta štev. 7. 43348-94 »Huzarček« Hval«. — Srčna pozdravlja Viktorijo. 42461-24 Samostojni gospodični tujki, leiita radi spoznavanja lepote tuk. krajev znanje z zabavnima gospodoma. Dop;se n« oglasni od-deJek »Jutra« pod »Idila«. 48463-24 f Vsaka beseda i Din: i w dajanj« naaienr« tM S za šifro pa S Din. (26) Vsak« beseda t Din : i u dajanje ftaakrva a« [ šifre pa 5 Dia. (24) Drž. uradnica samostojna, želi znanj« 1 gospodom ifite policije. — Dopisi pod značko »Inte- li^enit-« na o-glaeni odde'«k •Jutra«. 48315-24 Gospodična mfad* in simpatična, v težki stiski, prosi plemenitega gospoda M 700 Din ojila. Ponudbe na po-iiružnioo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Hvaležna«. 42010-24 Trivrst. harmoniko zelo dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslor pove oglasni oddelek »Jutra«. 412030-36 Kratek klavir (Wi.rt BOsend-Trfer) skoraj nov. proda Dobrajc v Mariboru, Tattenbachova 21. 43239-26 Katera premočna dama se usmili inteligentnega^ nesrečnega, JS let starega moža. Dopise na oglasni oddelek -Jutra« pod" značko »471«. 43319-94 Smučarko z« ekupne nedeljske izlete žel spoznati hrlbovc. Po-nnd^e na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Smuk«. 43493-24 AItsaxophon dobro ohranjen, ugodno proda Stanko Weixl v Mariboru. 43238-26 Planino al? klavir kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Planino«. 48330-26 Kratek klavir le malo rabljen, brezhiben, moderen, kupim. — Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48364-36 2 saksofona Ka io B ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43163-26 Citre *o-aj nov«, po ugodni ceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43330-96 Klavirje kupite popolnoma dovršeno planine od 11.000 dalje pri R. VVarblnek LJubljana, Gregorčičeva št. 5. Prodaja na obroke tudi proti bančnim knjižicam. Strokovnja-ška popravila ln uglaše-vanje Izvršujem točno ln ceno. 42376-26 Kratek klavir dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 42377-26 Planino dobro ohranjen, lep glas, ugodno prodam. Vldlc, černetova 6. 42406-26 Kratek klavir črn, kakor nov, strune navskriž, oklopna plošča krasen glas, znamka »Luner«, Dunaj, prodam Zwitter, Maribor. Taborska 7. 42452-26 Psloo voWje pasme m vmmb« pasme kmncev prodam. — M argon, Rožo« dolin«, sest« 6/16. 43331-CT Pse hi pslce ^nKSje pasoM, 1 meeee t4«-t«, dobre čuvaje, prodam. Poiiansk« ce«a fttev. 51. 43184 37 Pe3dne§kega psička aU sMčne pasme k o p i m. Ponnd.be na nael-or: Mišk« Boiec. Radiomlie iiev. 4. 43128-27 Kanarčke harcarje čistokrvne, prodam samce po 100 Dm, samice po 20 Din. Po.har, Dobrava-Vint-gar. 42255-27 I Vsak« beseda 1 Dhk t 1» dajanje nasfrora ali | m šifro pa 8 Dia. (80) Vsaka beseda 1 Din: z« dajanj« na^iova za šifro 0» 5 Din. (29) Šivalni stroj 1* gumbnice, rabljen, t dobrem stanju kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gumbmee«. 42089-29 Klavirje in harmonije kupimo v vsakem .stanju Ponudbe z navedbo cene in tvrdk« na nasiov: »Dežela«. Ljubljana. poštni predal 101. 42344-26 / Prodam: paral st-roj, visoki ta nizki tlak, 2 cilj«., 120 k. s. in diuam.o (firma Ganz Co. Leo"bersdorf št. 5608), 650 mto na minuto, 110 volt. 200 amper., 2 lokomobili, in preža na pogon za pre-šanje sena. Ivan Snoj, Masarykova 10, Zagreb. 49266-29 Gumijaste nogavice in gumijasti stezniki, srveti ie dospeli pri trvrdfei Adela 3es.ed'iiiik, Ljubljana, Se-lemburgovia ulic« štev. 6. 42854-30 Vsais* besed« 1 Din; m dajanje naslov« »R u šifro pa 5 Din. (82) Dražba Due fli. novembra ob Jtl. uri se vrši v Start Fužini št. 105 javna dražba ene pužke, 1 tehtnice, raznih posodic, enega daljnogleda itd. 48254-88 Jtf&bljeno Vsaka beseda 90 p*r; u dajanj« naslova ali n šifro p« 8 Dm. (18) Pisalni stroj »Ollver« v brezhibnem sta-niu prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 42386-29 ! Vsaka beseda 1 Din; ; *« dajanj« naslov« ti) | u šifro p« 6 Din. (27) Papagaj plav - bel; ki sliši n« Ime »Lolo«, je ušel. Proti nagradi ga je oddati na So. Petra cesti 65. 43466-27 Damska boa se j« našla v Ottioou "ta torkovem koncertu. DoW se: J. BajSelj, Starčeva 2/II (Bežigrad). 42.S7-28 Moška rokavica »glase napa« skoraj nova je bil« v sredo popoldne •najdena na Resljeri Cesta.. Zg'asiti se je n« Sv. Petra cesti 48. 42S49-'2e • •ta t>e«eda 1 IXn: u dejanje tvaalov« aH *« Vfm na 5 Dta. (95) Zlato, srebro, platin kupuj« po .lajriijiti dnevnih cenah Mariborska afl-nerij«. zlata — Maribor, Orožnov« nlic« 8. a mrn, 28095 lita svetuje varčnim gospodinjam, da si naroče pet gospodinjskih knjig »Žene in domac. Te knjige priporoča vsem ženam in odraslim dekletom. Mnogo koristnega se hauče. Vsaka knjiga stane Din 30.—. Naročnice »Žene in domu« dobe pet takih knjig za Din 37.—. Pišite tndi Vi upravi »Žene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10-J, da Vam pošlje brezplačen opis teh knjig. 12009 <- lirtTT'TtMfflft Nestalno hladno vreme povzroča redno vsem onim, ki trpe na REVMATIZMU, PROTINU, NE-VRALGIČNTH BOLEZNIH, velike bolečine. ANA francosko vinsko žganje učinkuje vedno osvežujoče na ves or- j ganizem in povečava odporno m-č. Poskusite enkrat in iznenadeni boste nad učinkom tega preizkušenega domačega sredstva. Srebrne krone staro zlato in srebro kapa]« r»froarfj» dragih fctmn » LjaW]»nd [Lireka alioa 4t«v. 36 — vbod Vjdo>vd«[»ke eeete — pri (TTetilai M^^iac. 70 Vsakovrstno zlato kopa}« po oajviijnl) »eoa*. CERNE - Juvelir Ljubljana, Wolfova d lica 3 Informacije Vsaka l Din. u daj&Dj« nasior* ai.i ta Šifro p« 5 Din. (31) Naznanilo Svojim isenjenim naročnikom eporočam. de «m preselil svojo m:®a.rsko delav nioo v iaefcne prostore Dravi'j« St. 176. Celovška eesta. pol-eg remirce. — Za cenjeae naročila e-e v na-da'je priporoča Menard Ma ti j«. iidelovanje stopnji« im splošno mizarstvo. 42338-31 Ifonimo &e fiitto domov ... Poziv pričam Dn-e 38. sept. 1933 okoli 8. »ure zjutraj sta trčila na k-iiiišču Resljeve ces.ie in Kom črnskega ul.ire tovorni avto m motooikliet. Prič tega d^godlka prosim, d' e-n prijavijo v pipami dr. Rudolfa Krivica, advokata v Ljubljani, Pražakov« u3 gt. 15/II. 42?-» -3! j Vaaka »oseds : Dui | aa dajuj« naatov* a£ I aa iifro p« 5 Dia. (SS) Kislo zelje novo, prvovrstno rezane ln cele glavice za sar mo. v sodčlh, v »sa ki množini dobavlja p< brezkonkurenfnl cen) Gustav Erklavec Ljub ljana. Kndellevo 10 telefon 25-91. 238-3: BHnjevo olje kilogram po 50 Din raizipo-fr-lja domača žjran jarma iBrata Knez, Sv. Jurij pod •Kamom. 42164-33 Lepo čebulo ■r v*aki m>rw>žjni- po 60 pa ra ne z,rwšii!'ja Vernik, Mo-Skaajci. 42167-33 V *alta naseda i Dl.tl. ca iaja-nje Darova ali '4 Šifro pa o I>i.n Zimska jabolka »krbno odbrana, sortirana po vrstah in tnpežnoeti, še ime>naj v zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani. One zmerne. 4234S-34 Vsaka OeseOa 1 Di.li. za Aaja-nje naslova ali za iifro ;>a 5 Din. (37: kabinetna in ostala namizna dobavlja v poljubnih količinah po ugodnih cenah izvozna tvrdka A. Iowy SREDIŠČE O. DR. Zahtevajte ponudbe. 12084 SEDAJ OB OSMIH PRENAŠA RADIO PARIZ. POHITIMO, DA NE ZAMUDIMO! ODKAR SMO SI NABAVILI NOVI PHILIPS „Super Induetance" SPREJEMNIK JE V HIŠI POPOLNO ZADOVOLJSTVO. Reprodukcija je odlična. Slušajoči ima vedno vtis, da je v gledališču. Zabeležite si naš naslov in nas pokličite. Sprejemnike vam hočemo brezobvezno na Vašem domn predvajati. Prodaja tudi na dolgoročna odplačila. PHILIPS zastopstvo: SUTTNER, 3, Aleksandrova 6. 834 DALMATINOVA ULICA 13, Telefon 3363 12042 SPECIJALNO USNJE „NAPA" za suknjiče, šefrete v vseh barvah, ševro, kakor tudi cromove podplate izdeluje F. ŽAGAR IN DRUG TOVARNA USNJA V TRŽIČU Stroji tudi kože divjačine vseh vrst in jih tudi barva po sistemu »Leipzig« po najnižjih cenah. 12021 kg Din 7.—, 10.—, sivo čohano Din 16.—, 24.—, belo čohano kg Din 44.—, belo čohano gosje s puhom kg Din 64.—, 84.—, Beli puh Din 160.—. Blazina, polnjena, 40X50 Din 20.—, 60X80 Din 27.—, 35.—. Pernica polnjena 120X180 Din 90.—, 135.—, z ružičastim ali plavim inletom. Vzorci brezplačno. Odprema po povzetju. Naročila preko Din 350.— pošljemo franko. Odeje, polnjene vato ali puhom. Neodgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. 267 ,5PosteIpna44 H. Weiss, Zagreb, niča 76-e TRIBUNA« P. B. L., tovarna dvokolee tn »troAkih vozičkov, Ljubljana, Karlovfika c. 4. Najnovejši modeli dvo-koles, otroških tn Igrač-aih vozičkov, prevoznih tricikljev motorjev m SivaJ-aih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki rranko naročili skupine romanov iz »Ju-trove« knjižnice po znižanih cenah Naročite, da boste deležni dobro-dejnesra razvedrila! Kurja očesa Najfbonjše sredstvo proti kurjim očesom »Clsven« j« mast a I Dobite v lekarnah, droge rijab ali naravnost H t.vor n-ice in glavnega <*k'ad'išča. Cnvajt* »e ponaredb! 15 M. Hrnjak lekarnar — Sisafe Modelirja čevljarske stroke, perfektnega v kreiranju okusnih lastnih osnutkov (modelov), veščega v izdelavi temeljnih (grund-) modelov in celih serij (brez gradirmašine) IŠČE PRVORAZREDNA DOMAČA TOVARNA ČEVLJEV. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja, z originalnimi spričevali in z navedbo plačilnih zahtevkov je nasloviti na ogl. oddelek »Jutra« pod »Modelir«. 12090 e Za pomladanski nasad imamo na razpolago še eepljenke sledečih vrst: BOUVIEROVA RANINA zeleni silvanec (selekcija »Frohlich-silvanec«), bela klev-na, biser iz Csabe, Muškat Madame Mathias, žlahtnina, muškatna žlahtnina itd. na podlagah Kober 5 BB, Teleki 8 B in Goethe 9 v prvovrstni kakovosti. Izključno selekcioniran, izvrsten materijal. Prosimo interesente, da zahtevajo naš seznam s ponudbo. TRSNICE tvrdke Clotar Rouvler vinogradniško veleposestvo, GORNJA RADGONA, Dravska banovina. 12038 Trta »Bouvierova ranina« je imela tudi letos relativno največji donos in najvišjo gradacijo (18—21.5°)! ZIMSKA JABOLKA raznih vrst in prvovrstna jabolka mofiančke prodaja GOSPODARSKA ZVEZA Neveste! Gospodinje! Kaji«p* okras Vafeem doma je porito. tar«e«. po tteljoa prejrrinj*J». — Najfinejše ki na.jbrpe4.neji* ga »krasit* » vezenjem od tvrdke Matek & Mikeš, Ljubljana, prteg botoia Strukhlj ItArinJeaio ipimbnt«!. prebadatno iabtooe, preo tlaku/emo 6i»u> ieo roi dela imamo apecijelni en ta i>bl-ke m volane, »iurir&m, id eDtiamo. Vsakdo ie r«, 4a -mam« n«;ve4j«m nadiiramo rato Va» todi (.'»t.-ci^TU« 7t ^maaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaam>CCW "S™ PHILIPS "SUPEMt-EMnUCTANCE" Največja stalna razstava] otroških vozičkov v Jugoslaviji. Cenik s slikami brezplačno. Naročeno blago pošljemo franko posta- j ja naročilca, brez zaračunavanja omota | in vozarine. Nepovoljno zamenjamo. »AVALA« tovarna otroških vozičkov Beograd, Knez Mihajlova 47. 11217 APARATI tipe 71J1 Vam dobavi Učiteljski zbor drž. u«teljske &o!e ln obeh vadnic v Ljubljani javlja pretresljivo vest, da Je njegov ljubeznivi tovariš in vzorni vzgojitelj učiteljskega naraščaja, gospod TlUa&at gjudevit PROFESOR DRŽ. UČITELJSKE ŠOLE V LJUBLJANI danes zjutraj nenadoma preminfl. Pogreb idealnega narodnega delavca bo ▼ ponedeljek, dne 20. novembra 1933 ob 16. uri iz Prisojne ulice štev. S na njivo miru pri Sv. Križu. Blagemu tovariSu ohranimo trajen tn svetal spomin. T LJubljani, dn« 18. novembra 1933 j v ^mwyvvvvwyvyvv ZAHVALA Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so našega dobrega soproga ozir očeta, gospoda DR. ANTONA MULE J A sodnega svetnika t pokoja in bivšega odvetnika spremili na zadnji poti ln vsem, ki so nam ob tem bridkem času kakorkoli izrazili svoje sočustvovanje. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, zdravniku g. dr. Marinu, mestni občini z g. županom dr. Fr. Li-poldom na čelu, uradništvu okrožnega in okrajnega sodišča ter državnega tožilstva z gg. dr. žiherjem, dr. Lešnikom in dr. Jančičem na čelu, gg. odvetnikom, Sokolu Maribor-Matica, ostalim korporacijam in vsem darovalcem prekrasnega cvetja. V Mariboru, dne 18. novembra 1933. 12094 Žalujoči ostali. -S v ... • SLOVENSKA MATICA naznanja, da je umrl v 93. letu starosti nekdanji njen podpredsednik in predsednik, gospod PETER GRASSELL1 bivši ljubljanski 2upan 2 njim je odSel v večnost zadnji Bleiweisov sodelavec, ki se je uveljavljal v naši javnosti kot časnikar, politik in organizator. Bodi mu ohranjen časten spomin v zgodovini slovenskega naroda! 12091 V Ljubljani, dne 18. novembra 1933. ODBOR. čitajfe Jutrove male oglase ki imajo uspeh ? Solidni evropstei sistem šradbe 200—2000 m 6-cevni SUPER s HEXODO in fedingauto-matiko cena 35% Din 6.800. » 2.380.- Din 4.420.— Reparature,_modernizacije _ strokovnjaško in najceneje. Vse lepo gospod! Vi hvalite seveda samo svoje blago. Toda moderni aparati so vsi enaki v sistemu in ako je le materijal dober, je dober tudi aparat. čemu bi pa kupil Vaš dragi aparat iz tretje roke, ko mi da SLORD še boljšega s 35% popustom iz prve roke. Tricevni Super sploh nočem. Nočem tudi Super s pentodo ali celo brez predstopnje. Zadnji veliki napredek je HEXODA. Hočem končno aparat solidnega evropskega sistema. SLORD mi daje garancijo tako glede normalne kalkulacije cene kakor za tako preciznost in trpežnost materijala, kakor mi ga tudi Vi ne morete pokazati v Vaših aparatih. Smatram zato Slordaparat za najboljšega in sem ga naročil. a. x. Naslov je: Sford 'rt4' Mlafcer srseni Maribor, Gosposka c. 20 mm. m trtv^t. ». '... čKSSvr* 3PP 4MUl ife-^ito ... CBS-r « mgg? inn ->so.; ''jr ~ ; Zanimive številke iz prestolnične statistike Beograd, v novembru Ni ga menda bilo doslej selitvenega roka v naši prestolnici, ne da bi se bilo ne samo v Beogradu, temveč tudi po vseh ostalih naših listih pisalo o prestolnični stanovanjski krizi in draginji. Zato bo gotovo zanimalo tudi bralce »Jutra«, ki se je nekajkrat bavilo s tem vprašanjem, če jim povemo, da naša prestolnica šteje danes okoli 24.000 poslopij, katera pripadajo 19.770 lastnikom. Med beograjskimi hišnimi posestniki je potemtakem tudi nekaj »revežev«, katere obremenjuje posest po dveh aH več hiš. Ker šteje Beograd okoli 240.000 prebivalcev, prihaja na vsakih 10 beograjskih prebivalcev po eno poslopje, vsak dvanajsti beograjski prebivalec pa je hišni posestnik. Kar se tiče zaposlitve Beograjčanov, bi vsak, kdor si takole v hitrici ogleda Beograd, pač rekel, da jih mora biti največ zaposlenih v gostilniški in sorodnih obrtih, ko vendar vsepovsod, kamor človek pogleda, »Bog roko vun moli«. In je ree v Beogradu okoli 2500 gostiln, buffetov, restavracij, hotelov in drugih takih podje-Jj. Potemtakem prihaja gostilniško podjetje že na vsakih 96 prebivalcev in je tako res kar najbolje preskrbljeno za to, da Beograjčanje ne trpe lakote in žeje, in še tem manj, ko je tem »alkoholnim« gostilnam treba še prišteti 29 »brezalkoholnih«. Toda Bog ne daj, da bi se Beograjčanov v enaki meri, kot gostilniška, lotevale tudi še kake druge bolezni, kajti je v vseh beograjskih bolnišnicah samo toliko bolniških postelj, da prihaja tudi $ele na vsakega 96tega po ena So pa Beograjčanje tudi precej »sladkosnedi«. Dočim je imel Beograd pred vojno samo dve slaščičarni, ima danes 102, kar pomeni, da prih.^a na vsakih 2352 prebivalcev po ena. Poleg njih pa je potem še 363 mlekarn odn. prodajalnic mlečnih proizvodov. Tako bi se dalo sklepati, da je med beograjskim prebivalstvom vendarle precej več treznostnikov, kot bi se dalo misliti po številu gostiln. Toda če se upošteva statistika obeh protialkoholnih beograjskih organizacij, ki navaja komaj 1000 članov za obe, med njimi pa nad polovico dijakov srednjih &od, je vendarle treba ugotoviti, da šele vsak 240ti Beograjčan ne uživa alkohola. Zanimivo je dejstvo, da §e velik del Beograjčanov hrani v gostilnah in podobnih javnih lokalih, v katerih se oddaja vsak dan povprečno okoli 100.000 odmerkov. Seveda pa tu niso vračunani oni številni beograjski prebivalci, ki se zadovoljujejo s skromno prehrano, katera obstoji navadno iz kruha in sadja, delavstvo na sezonskih delih, Arnavti, ki žagajo drva itd. Razmeroma prav dobro, če morda m Še celo preobilno pa jo v Beogradu poskrbljeno za zdravniško pomoč. Je namre4 v Beogradu nič manj ko 640 zdravnikov, tako da prihaja po en zdravnik na 375 prebivalcev, dočim pa imamo razsežna okrožja v naši državi, kjer ni zdravnika niti na tridesetkrutnik tega števila. Prestolnica je pač prestolnica in vse tišči vanjo, dasi prihaja potem zato do raznih nevšečnosti. Ali če bi se dogodilo, da izbruhne v prestolnici kaka huda nalezifiva bolezen, bi pa ta stvar vendarle imela svojo dobro stran; vse prebivalstvo se more zdravniško preiskovati v najkrajšem času, najdalje v treh dneh, če bi si zdravniki v teh treh dneh privoščili jamo po osem ur počitka na dan. Ni pa tako dobro preskrbljeno v Beogradu za naraščaj. Prestolnica ima namreč samo 74 diplomiranih babic, kar pomeni, da prihaja po ena na približno 800 polnoletnih Beograjčank. Ker pa vse polnoletne Beograjčanke niti niso niti menda ne žele biti porodnice, se pa seveda izhaja s tem številom in se bo, če se stvar ne obrne na boljše, tudi še z manjšim. JOŽA POGAČNIK krojaški mojster RADOVLJICA Priporočam se za izdelavo oblek po najnovejši angleški in francoski modi. V zalogi angleška in češka blaga. 12085 DRAŽBA nove dvostanovanjske hiše št. 150, vsa pod-kletena, z vodnjakom, elektriko in vrtom, ter mizarske delavnice s stanovanjem št. 108, lepa lega v Dravljah, poleg nove šole v Zg. šiški, bo dne 24. novembra ob 9. uri soba 16 okrajnega sodišča v Ljubljani. Najmanjši ponudek Din 120.000. Natančneje na sodišču. 12096 HALO! HALO! Prijatelj, kam greš danes? Grem k enemu ali drugemu Dalmatincu na Krakovski nasip. Jaz pa grem brezdvomno k VINKOTU BAUSU, gostilna Trnovski Zvon. Pojdi tudi ti z menoj! Tu dobimo okusne krvavice, pečenice ter še druge dobre jedi in pijače. Dalmatinsko vino črno, belo, opolo in ružica po 8 Din liter. Dobiš dnevno kompletno kosilo za 4 Din, svinjsko ali telečjo pečenko za 5 Din, pražene ali kisle vampe in goljaž po 2 Din. Torej se bomo nasitili za mal denar. 12079 a t Jr Brez škodljivih notranjih sredstev, pllul ln tablet, more vsak moški - ne glede na vzrok lm-potence — pridobiti takoj prejšnje popolne moške sile: Neuspeh absolutno Izključen! Prospekte pošilja diskretno v zaprtem ovoju brez nadplsa za 5 Din v postnih znamkah trgovina »Salus, Zagreb — 6'Jo Savska cesta 10. / Življenje- film Romae Na listku je zapisano: »Odpotujte iz Nizze, preden minejo trije dnevi. Oe ostanete le koMčkaj deti, ne bo dobro za vas.« Drugi dan dobi Milkovič brzojavko te domovine, ki jo male« začuden odpre: »Pridem pojutrišnjem šestih. Fiimslke počitnice, hvala Bogu. Čakaj. Poklon kneginji tvojega srca. Johmny Berger.« Milkovič se presrečen nasmehne, kakor da bi mu bili prinesli dragoceno darilo. Vrli Berger! Gotovo je po ntfegovem pismu neznansko radoveden. Radovednost je njegova glavna čednost, še izza dijaških krt. Izvrstno, da se je baS on namenil semkaj. Milkovič se zamisK. Ta brzojavka mu prihraitja skrbi, ki so ga pravkar začele obhajati. Ura še ni minila, ko odda svoj odgovor: »Strašno vesel. Pričakujem zanesljivo. Peter Milkovič.« ★ »Ne, ne, Olga, neumnica, nehaj že. Vrli Sokolov se prav gotovo ne bo več pokazal, saj sem ti rekel. Bog ve, kdaj im kam jo je že odkuril. Vsekako ga ni več tu. Poznam take ljudi. Oni večer je bil najbrže pijan.« Izprehajata se' po krasnem vrtu vile »NikoJajevke«. Tretji dan po mučnem dogodku na veselici jima mineva. Zlato solnce sije z neba. Držeč se pod pazduho, kreneta dalje prott obali in se spustita po stopnicah zadnje, najspodnje terase. Milkovič hoče obrniti razgovor drugam in ves zavzet vzklikne: »Prav res da, noben rimski cesar si ne bi bil mogel izbrati za rvojo vilo lepšega kraja kakor tvoja teta.« «_ Visoke dprese razprezaflo rvojo senco, mogočna sadna drevesa vseh vrst Sirijo veje v zrak, ob vseh zidovih se vrstijo JpalirJL Ulični zid z železnim vhodom in omrežjem je kar pravljično pokrit z ovijalkami. Majhni, zlato rumeni cveti ca krasijo, obdani od temnovijoličastega listja. Na ravnici ob bregu raste trta na marša iskih cepčh, ki je njih grozdje pottoo posebne, ognjevite moči. Smaraigdnozelemi kuščarji švigajo po travi jo hlastajo po muhah. Cvetlice dehtijo pod žarkim sokncem kakor tulipani. Peter Milkovič se skloni in jih nefcaa natrga. Masienoromene so. Smehljaje se jih poda Olgi in šepne: »Colore giatlo — amore fallol« Vprašujoče ga pogleda. Milkovič se tiho zasmeje. . »Ali ne poznaš italijanskega pregovora o pomenu barv? Rumena pomeni: ostani moja ljuba!« Olga Nikolajevna zardi kakor mak. »Saj ostanem. Ali si moreš nrisMti kaj drugega?« In mu ponudi ustnice. Se nikoli je ni poljubil s tako nenadno strastjo. »Peter, pamet mi jemlješ. Dragi — dragi —« Globoko sopeč jo izpusti. V temnem koprnenju se zagiedaita drag t dragega. A zdajci se mu vrže Olga Nikolajevna na prsi. »Bojim se zate. Samo pomiriti me hočeš — tli Al! pft--« »AH pa?« »Omamiti samega sebe —« »Ne razumem te — —« »Peter, spomni se, kaj je bilo oodan. O, vem, da Se misftš na to. Da, izpovedati se ti moram, Peter — vse ti moram povedati, naj mi bo še tako težko. Morami Ali —a Kakor v nemoči mu gleda v oči »Težko je, strašno težko. Mislila sem, da sem 2« vse porabila, te sem tudi hotela, da bi ostalo pozabljeno. Nobena senčica naij ne bi več padla na mojo srečo, zdaj, ko te imam. Tudi Marfl Fedo" rovni sem morala obljubiti, da se ne bom več dotikala tega in ne bom niti z besedico omenila živi duši. Obljubila sem ji! Aii ni res, da ]e treba držati, kar obljubiš? Marja Fedorovna Je morala Že vedeti, zakaj je terjala to obljubo. Samo tisto, kar smo res pozabMi, nas ne more več begati —« »Prav ima tvoja teta,« dč Milkovič, »pametna žena je. Obljuba je kakor prisega.« »A zdaj vendar moram govoriti,« plane sfkoraj jezno iz nje, »ko si ti —« »Ni res, da bi morala, Olga, ne silim te. Naj mine Se nekaj časa. Počakaj. Kadar te Marja Fedorovna odveže — tedaj govori. Tako dobra je, tako blaga. Nikar se več ne muči, ljuba.« To rekši stisne obraz v mehko, dišeče bogastvo njenfii las. Ta vonj ga spet in spet opaja, omamlja mu notranji nemir in vselej iznova čudežno krepi njegovo vero v izvoljenko. Tedaj ji zadrhti okofli ust stari, mili smehljaj. Vzdigne se na prste in mu z gorečo nežnostjo pogleda v oči. »Peter, kaj je bolj sinje od samega neba?« Tesno jo privije k sebi. »Tvoje oči, predraga.« »In kaj se sveti še svetleje ko zarja na morju?« »Tvoje oči, predraga.« »In kaj žari lepše od rdečega granatnega jabolka?« »Tvoja rdeča usta, draga.« »In kdo je edini človeflc, ki si ga iskal na vsem Smem svetu?« »Ti — ti — ti!« In mahoma jima postane zemllja, voda in nebo samo Se sen, ln onadva, ki stojita sredi vsega tega, sta edina resnica in življenje. — šele čez nekaj časa se Milkovič zasmeje: »Da, novico sem ti hotel povedati, pa nisem prišel do besede.« Sedla sta na klop. »Novico? Radovedna sem. AH je dobra?« »Kaj ne bi bila! Drag prijatelj se danes pripeli« za menoj.« »O! Ali si ga vesel?« »Menda! Znan filmski režiser, dr. Berger. Mi-stfrn. da sem tf že pripovedoval o njem. Drevi bo v Nizzi.« Olga Nikolajevna mu stisne roko. Podružnici: Kranj, Glavni trg Novo mesto, Glavni trg Pfaff šivalni stroj Mesečna odplačila! Večletna garancija! Brezplačen pouk v vezenju! Kupiš ugodno pri IGN. VOK, Ljubljana Tavčarjeva ulica S2S Kokošje, pur je, goeje in račje, navadno, s stro^.Ti člščeno In čohano. ^ ^ Po matno nižjih cenah. Vzorci »e pošiljajo brezplačno in franko. DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI E. VAJDA - ČAKOVEC Telefon 59, 80, S, 4. stanovanje posebno primerno za odvetnike, zdravnike, večje pisarne, družbe itd., skupno 7 sob s pritiklinami in mnogimi postranskimi prostori se odda z 1. XII. 1933 v MARIBORU, Trg Svobode, v najem. Vse sobe so parketirane, prvovrstna izdelava in razdelitev. — Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu, Maribor, Grajski trg, Scher- baumov dvorec. 12076 Potujočemu svetu!!! Najbližji Vam je HOTEL „POŠTAM v Beograda nasproti železniške postaje. Hotel razpolaga z 35 higijensko opremljenimi sobami, v vsaki sobi tekoča topla in mrzla voda, parna kurjava. Cena sobi z 1 posteljo 20—40 Din, a z 2 posteljama 40 do 60 Din. Za obisk se priporoča direkcija. 12070 >Žima< Konjska struna (Roashaar) žimo sa žimnice (madrace) najboljše kvalitete, rake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JE6E, tovarna žime StražBče pri Kranja. m Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! PLOŠČICE ca oblaganje kuhinj, kopalnic, Štedilnikov najceneje pri MATERI J AL, trg« dr. z o. I^JBLJANA, Tyrševa 86. &AV11LOV1ČEVA NOVA ■»a je v prometu! 12072 ELIGIJ EBER, Ljubljana, Kongresni trg 7. Najbogatejša izbira polarnih lisic srebrnih lisic Persianer jev Astrahana Seala BisamoT Nutrie in vseh ostalih vrst krzna Moderna konfekcija kožuhastih plaSčev, jopic, večernih jopic In kepov, mufov. krznenih garnitur po najnovejših pariških ln dunajskih modelih. Moderniziranje kožuhovin. \TIZKE CENE! DOBRO BLAGO! SOLIDNA POSTREŽBA! INSERIRAJTE V „JUTRU" ZAHVALA Ob pretežki izgubi naše Iskreno ljubljene prerano umrle soproge, mame, stare mame, gospe ine Ra biče ve HOTELIRKE IN POSESTNICE ae vsem, ki so nas tolažili in z nami globoko sočustvovali ter spremili preblago, nepozabno mamo na njeni zadnji poti najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. zdravniku dr. Marčiču, g. primariju Blumauerju, g. dr. Krajcu, čč. sestram v Leonišču, cenj. rodbini g. Mayer, g. Jos. Luckmannu, prečastiti duhovščini, vsem društvom za častno spremstvo, cerkvenemu zboru za prelepe žalostinke gg. govornikoma za krasni govor, jeseniški sokolski godbi, vsem onim, ki so počastili blago-pokojnico s krasnimi venci in jo obsuli s svežim cvetjem. Srčna hvala vsem, ki so v Leonišču tolažili našo nepozabno mamico. Prav vsem za vse tisočera hvala in Bog plačaj! Mojstrana, dne 16. novembra 1933. 12049 Žalujoči rodbini Rabič-Dernič in ostalo sorodstvo. NA VAŠ INSTRUMENT JE ZABAVA; tako pravip mtuiki. Odeik si torej temeljilo nai katalog, prednokje kaj kupite ".! HARMONIKE Un 69-MAN DOLINE - 99-GITARE - 148-TAMBURICE - 66: Naša spfojaliteta so h romata* in tetovira!« harmonike Ud ■AHTEVA7TE BBEZPlflOtl KATA106 TVOBNICA GLASBIL H HAOMOHIK MEfflEL* HEROID PROD.PODR.HARIBORit ">' S ZatrfniAom dim o brezplačno 1 QQ@QQQG VATO v tablah In za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 9965 kupujemo in prodajamo takoj proti gotovini. Naročila s dežele Izvršujemo najkulant-neje. Kompas, Zagreb, Strossmajerjev trg 8 12048 Vse, kar želite, dobite T »Jutrovem« malem oglasniku. Kolosalen prihranek na kurivu tvori ZEPHIR" - PEČ najcenejBa peč sedanjosti. Ze-phii^peči vam prihranijo tekom let mnogo tisoč dinarjev. lO kg drv greje eno sobo ur Icdslek: „ZEPHir tvorni oe pefi d. d^ Subotfoa. Zahtevajte breaplafine prospekte! Tovarniško zastopstvo: Ljubljana, Venčeslav Breznik Celje, D. Rakusch Maribor, Pinter A Lenard 10085 TOVARNIŠKO ZASTOPSTVO event. komisijsko skladišče blaga išče v Zagrebu 40-letni trgovec, prvovrstna moč, popolnoma zanesljiv. Odlične reference. Možnost garancije. Ponudbe pod mačko »Sigurnost K-2412« na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. 12069 VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER post resi s pristnim BER MET-VINOM Dobi ga že ▼ sodčkih od 801 naprej pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI NajizvrstnejSe zdravilno vino z Fruške gore SPOLNE BOLEZNI Tega srebra ta satvarzana, priptesttn, toda radikalnim potom. Tisoči ton m moi se zahvaljujejo za popotno ozdravljenje hi trajno zdravje ravno tej krati. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kara je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje* Pišite nam ta mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako m tanebtte bolezni. In tako se bosta šteli med srečalke. Laboratorij HaveDfca, Praha 66-NusU, Božetechova ulica 10, J. II. CSB, 162 sa AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAMAAAA.1 ŽEPNE IN ZAPESTNE URE, BUDILKE, KUKAVICE, STENSKE URE, ZLATNINO IN SREBRNINO KUPITE DOBRO IN PO NIZKIH CENAH PRI H. SUTTNER - Ljubljana S PREŠERNOVA ULICA 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE. CENIK ZASTONJ IN FRANKO. HS72 vvvwyyv*yywyyvyvyyvvvYy>^ Zopet znižane cene za vse brivske potrebščine iz svetovno-znanega jekla pri Trg. domu StermeckL Brivski aparati Din 9.-, 15.-, 17.- britve » 27.-, 36.-, 50.- lasostrižniki » 30.-, 36.-, 76.- škarje » 15.-, 18.-, 23.- dalje čopiči, mila in vse druge toaletne potrebščine po izredno nizkih cenah. TRGOVSKI DOM TOVABW-P0*A-n-O8IH CELJE štev. zo Zahtevajte novi veliki Ilustrirani cenik, kateri je pravkar izšel z več ti30č slikami. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Ne iščimo daleč, kar je tako blizu Proti vsem razvadam in strastem: proti pohajkovanju, kajenjn in alkoholu ter za pridobitev najboljšega zadovoljstva in razvedrila se je izkazala knjiga z močno in napeto vsebino kot najbolj uspešno in najbolj priljubljeno sredstvo. Citanje interesantnih romanov se marsikomu tako priljubi, da prebije svoj prosti čas, ki ga je prej nehote daroval svojim strastem, ob čtivu, v svojo največjo zadovolj-nost in zabavo ter v srečo in zadovoljnost vse družine. Pa tudi vsak drug zemljan, ki mora v današnjih hudih časih dan za dnevom voditi neizprosno borbo za življenje in svoj obstoj, je nujno potreben tega najuspešnejšega in najbolj učinkovitega sredstva za duševno pomiritev po vseh dnevnih neprijetnostih in skrbeh. Silno napeti romani iz »Jutrove« knjižnice imajo moč, da pričarajo čitatelju lepše življenje in razgrevajo njegovo domišljijo. Zato čitajte »Jutrove« romane doma ob vsakem prostem času, pa boste takoj za nekaj ur rešeni morečih skrbi; pregnane bodo izkušnjave, ki Vas izvabljajo po nepotrebnem iz hiše v morebitne nerodnosti in v udajanje strastem. Vse Vaše misli, ki so često po nepotrebnem vklenjene v verigo življenjskih neprilik, bodo osvobojene in po silni moči zanimivih in interesantnih dogodkov in zapletljajev »Jutrovih« romanov usmerjene v lepša duševna doživetja. Okrepili si boste živce in duha; svet in življenje bosta zopet taka, kakršna sta, a ne tako črna, kakor jih marsikdo vid! v svoji bolni črnoglednosti. Dom in družina Vam bosta zopet najljubše zatočišče, ki ga ne bodo mogli nadomestiti družba, gostilna In vse druge drage zabave. Vzlic vsem neprifikam, ki jih doživljate, se boste veselili zopet noči, ki Vam bo po čftanfu nudila zdravo spanje in Vam okrepila telo in duha za nov delovni dan. Vsak družinski oče, mati, mož in žena, sploh vsi, ki ste potrebni blagodejnega razvedrila, notranjega miru ter miru v hiši, si ob priliki, ko nudimo svojim cenjenim čitateljem za dolgo zimo, za Miklavža in Božič na razpolago „Jutrovo" knjižnico, nabavite knjig, ki jih tokrat oddajamo, upoštevajoč neugodne prilike za zaslužek, po ceni, kot še nikoli. Na razpolago so naslednji velezanimivi romani: 1. Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. Broš. Din 30.—. 2. Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. Broš. Din 30.—. 3. Veri(ficus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. Broš. Din 30.—. 4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau.) Roman. 1925. 419 str. Broš. Din 45.—. 5. James Oliver Cunvood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. Broš. Din 20.—. 6. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. Broš. Din 30.—. 7. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str. Broš. Din 40.—. 8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. Broš. Din 40.—. 9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. Broš. Din 20.—. 10. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. Broš. Din 18.—. 11. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 45.—. 12. Z. O. Cunvood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 30.—. 13. E. G. Seliger - Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. Broš. Din 35.—. 14. PhiMips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman 1927. 92 str. Broš. Din 20.—. 15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. Broš. Din 35.—. 16. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. Broš. Din 35.—. 17. Sinclair - Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. Broš. Din 25.—-. 18. Mfchel Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. Broš. Din 60.—. 19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. Broš. Din 40.—. 20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. Broš. Din 40.—. 21. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 str. Broš. Din 28.—. 22. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. Broš. Din 24.—. 23. Siarosfav: Gostilne v stari Ljubljani. Broš. Din 10.-^. 24. MeBk: Do Bitolja in Ohrida. Broš. Din 10.—. 25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. Broš. Din 16.—.. 26. Bifrroughs: Tarzan, I. del. Din 20.—. 27. Burroughs: Tarzan, II. del. Din 20.—. Nadalje nudimo našo pestro poljudno znanstveno in zabavno tedensko revijo „2ivljenje in svet" v zvezkih za kompletne knjige od prve do šeste, po Din 20.— za knjigo, ter francoščino za samouke po Din 25.—. Poštnina za knjigo Din 2.—. Kdor bo naročil za Din so.— knjig po zgoraj navedenih znižanih cenah, bo prejel eno knjigo za Din 15.- zastonj. Kdor bo naročil knjig za Din 75.-, bo prejel eno knjigo za Din 20.— brezplačno, kdor pa bo naročil knjig za Din 100.—, pa bo prejel eno knjigo za Din 25,-brezplačno. V naročilnici navedite knjigo, ki naj Vam jo brezplačno pošljemo. Opozarjamo, da so vse goraj navedene knjige broširane. Kdor želi prejeti vezane knjige, mora za vsako knjigo plačati Din 8.— več. čitalnicam, knjižnicam in onim, ki si hočejo urediti ali pa izpopolniti domačo knjižnico ln bi bili pripravljeni naročiti vse goraj navedene knjige (27 knjig), ki stanejo Din 868,-, bomo knjige prepustili za Din 600.—, za odpremo in poštnino še posebej Din 5®»—. Knjige naročajte po naročilnici, ki jo izrežite iz te strani in jo točno izpolnite. »Jutrovi« romani so kot filmi najbolj napete in razburljive, zgodovinske in fantastične vsebine. Nobenih dolgočasnih opisovanj, napeti in razburljivi dogodki, katerim sledijo zopet dogodki polni prisrčnosti in vzgledne junaške ljubezni, se vrstijo s kinematografsko hitrostjo. Naročite si jih takoj po naročilnici ali pa v najbližji »Jutrovi« podružnici, da ne boste prepozni. Miklavžu in Božičku so na razpolago naslednje mladinske knjige: Tudi letos hočemo prispevati k osrečevanju mladine za Miklavža in Božič. Tako kot smo to vedno radi storili ob vsaki dani priliki in po svojih močeh skrbeli, da je bila mladina vesela"in srečna. Dobro vemo, da ni darila, ki bi moglo šoloobvezno mladino bolj razveseliti, kot knjige iz »Jutrove« mladinske knjižnice. Da bosta Miklavž in Božiček tudi letos v stanu razveseliti vso slovensko mladino, bomo cene mladinskim knjigam znižali tako, da v družinah, kjer je več otrok, ne bo nevoščljivosti, marveč, da bo vsak otrok deležen vsaj po ene knjige. Kralj Debeluh in sinko Debelinko. 1928. 120 slik. Prigode porednega Bobija. Poslovenil VI. Levstik. 1929. 108 slik. Skok, Cmok in Jokica. Spisala tetka Metka. Ilustriral Fr. Podrekar. 1929. 64 slik. Janko in Stanko. Spisal G. Th. Rotman. Poslovenil VI. Levstik. 1929. 54 slik. Prigode gospoda Kozamurnika. Spisal G. Th. Rotman. 1929. 149 slik. Bratec Branko in sestrica Mica. Spisal G. Th. Rotman. Poslovenil VI. Levstik. 1930. 100 slik. Potovanje in čudovite prigode Tomija Popkmsa. Pravljica s 123 slikami. 1930. Sambo in Joko. Spisal G. Th. Rotman. Poslovenil VI. Levstik. 1930. 140 slik. Osel gospoda Kozamurnika. Spisal G. Th. Rotman. Z 82 slikami. Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski. Spisal G. Th. Rotman. Poslovenil VI. Levstik. 1931. S 110 slikami. Pri odjemu vseh 10 knjig Din 90.—, poštnina Din 7.—. Pri odjemu 6 knjig Din 60.—, poštnina Din 5.—. Pri odjemu 4 knjig Din 44.—, poštnina Din 3.—. Posamezna knjiga stane Din 12.—, poštnina Din 2.—. Nadalje so za mladino prav priporočljive še naslednje knjige: Burroughs: Tarzan, I. del, Din 20.—. Burroughs: Tarzan, II. del, Din 20.—. Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. Din 16.—. Poštnina za vsako teh treh knjig Din 3.—. Te »Jutrove« mladinske knjige nudijo otrokom zvrhan koš veselja in radosti, česar naj ne manjka na zimo v nobeni družini. Podružnice „Jutra" so v Mariboru, (Gosposka ul.), v Celju (Kocenova uL 2), v Trbovljah, na Jesenicah in v Novem mestu. Podpisani naročam štev. za skupaj Din. knjig, in sicer Za vezavo vsake knjige po Din 8.— poštnina za vsako knjigo po Din 2.— skupaj Din Kot brezplačno knjigo mi pošljite knjigo štev. Upravništvu „JUTRA" v Ljubljani. Naročam tudi sledeče mladinske knjige: -----------Din__________________ >> » M skupaj za Din poštnina za vsako knjigo Din 2.— „ skupaj za Din Iznos sem Vam plačal pri podružnici »Jutra« v Iznos sem nakazal po poštni položnici. Iznos nakažem, ko prejmem poštno položnico. Neustrezajoče prečrtajte! Knjige pošljite na naslov: